List 10 dar i r tni v Tečaj XXI St jć? à 111 khajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 11. marca 1863. Ss ■ Cirilu x in Metodu ■ marca. lovansko Očetj mlj krij oblak temote ? naši v smrtni senci spijo Jim zvezdic jasnih žarki ne svetij ti strašni noci v grozni noci zmote Bogá sinovi ne poznajo Slave; Pozlaćene scer zidajo hramove, Al v njih Častijo krive le bogove njih dviga se malikom dim ) v višave Triglav s človeškim rodom gospoduje Perunu silnému se ogenj pali; 5 Se Ladi, Zivi koljejo živali Kar trta dá, se Kurentu daruje. Kak dolgo bodo sini, Oče mili, Od tebe v zmoti ločeni živeli, Lažnjivim bogom pesmi slave peli Okol altarjev častne vence vili? ? Sej stal na Golgati je križ visoki Za svet vesoljni. Tudi za Slovane So krvavele Tvoj ga sina rane, Njih grehe spirali krvi potoki. Narodi drugi križ že Tvoj častijo, Poznajo že Mesija blágo rojstvo, Te molijo, o trikrat sveto Trojstvo Vstajenja srečnega se veselijo. ) Pa zjasni lice si moj narod dragi Naj se veselja srce tvoje taj a Ker za-te solnee lepŠih ? časov Se bližajo že dno vi srečni vshaja blagi. Ciril in Metodi, možaka častita, Nevtrudno v dežele slovanské hitita. ? Oblake želita neverstva pregnati Luč vere narodom slovanskim prižgati. Možaka častita Ciril in Metod Slovanski osrečiti hočeta rod. Ne strašita truda se težkega delà kraje neznane hitita vesela. ? Le dalje ? dalje Po trnjevih potih cez čez hribe ? doline gole strmine! ? Možaka častita Ciril in Metod Slovanski osrečiti hočeta rod. Zdaj tuga in skrb spremeni se v veselje Spolnujejo njima presrčne se želje Ker znamenje križa Slovan že objema ) In Kristusa vero in krst že Možaka častita Ciril in Metod Osrečila blagi slovenski sta rod. prejema Al Kristusa vera nikoli ne mine ? spomina beseda pa ustmena zgine : Zatoraj pa blagovest sveta dva brata Slovanom v besedi slovanski podata. Možaka častita Ciril in Metod Osrečila blagi slovenski sta rod. Oblak beži Na nebo se kaže jasno ? njem pa sije solnee sreče krasno Maliki studni v prahu zdaj ležijo Ostanki njih v valove se valijo. ? Slovani hrame Večnemu Altarji Njemu sveti se Na Njih presveto Jagnje se žrtvuje ? Oblak kadila k nebu se dviguje. hramovih pojejo kršanstva sini trikrat Slava, Tebi Troj edini, Da je dobrota Tvoja noč pregnala srcih naših novo luč prižgala!" ; „Vidva, ki vzeta v rajske sta višave 7 Ozrita se na zemeljske nižave! Nikar otrok nas svojih ne pustita Pri viru milosti za nas prošita !" J. Bile Matica slovenska 9 J že zdavnej zaželjena in našemu slovstvu toliko potrebna, osnovaj se velečastnemu današnjemu prazniku na večni spomin ! 14 Gospodarske stvari. Zmlete kosti. Po nemškem Pet. Nik. Feuser-a. (Konec.) po tem naj se pepélu přidá nekoliko koščene moke, pa se vseje rž; potem se vseje ajda ali pa repa: obema, še prav dobro tekne. Zlasti je dobro s koščeno moko-gnojiti če vreme ne pripušca požiganja Da se en oral blago Zmlete kosti iz fabrike Ceškotove so prav dobro popolnoma dobro pognoji, se vzame navadno 10 centov drobne in sprstenene koščene moke. 7 m ce bi se v njem kaj premenilo, bi želeli ; da bi bilo le še nekoliko drobneje. Kako govejo kugo na dalje. ščene Po skušnjah najveljavniših kmetovavcov 1 cent ko-moke take dobre baže kakor je Ceškotova Po dopisu c. k. general-komande zagrebške na tu- za- kajšno c. k. vlado od 1. dné t. m. goveja kuga v vo-leže toliko kolikor 25 do 30 centov najboljega navad- jaški Granici čedalje bolj poje nj uje in je v nekterih krajih, zlasti v sluinskem, kranjski deželi bližnjem polku, že zadnje dni prosenca ali prve dni svečana nega gnoja Opuščam zdaj vse drugo in rečem to 7 da treba je gospodarjem skrbeti, da spravijo koščeno moko v ne- popolnoma potihnila. 1-1 • • • • -1 A 1 • w 1 • « kako gnj ljenje 7 silna in hitra. ker to stori, da je moč takega gnoja turški Bosni pa je goveja kuga v 5 nahijah spet huje divjati začela; zato c. kr. zagrebška general-komanda, čeravno so nekteri načelniki kordonov in kon- Po mojih skušnjah se naredi to najbolje tako-le: Iz suhe prsti, zmešane s pepélom ali drobno šoto, tumacij za to prosili, ni še dovolila, da bi se na hr- naredi visok kùp, kêglu podoben; potlači kup nekoliko vaški na vrhu in naredi potem luknjo v njega, v ktero vsuj 1 aj š al o 7 koščeno moko, polij jo potem z mocno gnojnico ali scav- popolnoma konec. ki je proti Bosni še trdno zaprta , kaj po-in to je prav in treba, dokler ni morivne kuge meji nico tako , da je skoz in skozi vlažna (mokra) : potem pokrij kup še z gnojem in tudi z vejami, da kuretina Na civilnem Hrvaškem je po naznanilu kr. deželnega namestništva goveja kuga popolnoma potihnila. Sicer pa po teh naznanilih divjajo še mačúh (legar) kupa ne izbrska. Tako naj ostane kup 2 do 3 tedne zdaj se bo vse do dobrega sprstenilo. Vsa ta zmes naj in pa kozé med ljudmí prav hudo. se pomeša potem s pepelom ali s smetmí po polji poseje (raztrosi). da se lahko Koliko se je pri tem kupu druzih stvari dodalo iatoťoznan^ke stvari. koščeni moki, dobro prerajtaj, da veš potem 7 k o liko te mešanice poseješ na 1 oral (joh) poljá. Posejati ali raztrositi pa moraš to zmes natanko tako da Je ne 17 pride na eno mesto veliko, na drugo malo, storilo, da na unem bi žito ali kak drug sadež polegel zakaj to bi nočjo me ura. Za Božjo voljo, kaj vendar to pomeni? Noc za, plaši 77 mrtvaška ura". Komaj se pozno zvečer ko se v noci vležem, že slišim strašljivo pikanj 6 y xix ivu og v auvx prebudim, zopet mi v uho doni enomerno tolkanje. Ne Zdaj bodem še na 3 vprašanja odgovoril: kdaj, pomaga ne molitev ne nič!" — Tako je nedavno govo-kakoinkje se koščena moka rabi z najvećim pridom? rila neka dekla, preplašena po enomernem tolkanji v na tem pa bi zemlja nerodovitna ostala. koščeno moko naj se za navadno ne gnojí žitu stem 7 kterega je gotovo že marsikdo dragih bravcov kakor se gnojí z navadnim gnojem ampak s semenom vred nsj se povleče in tako naravnost sadežem, krom-pirju,vpesi, repi, sočivju itd. v dotiko spravi HHH IHIIHIMBPHIPIBHHI a H H Hstrah plašljivim deklam, tudi nekterega možaka včasih nekak Tako imenovana ,,mrtvaška ura" pa ni samo Ce se koščena moka z drugim gnojivom mesa, naj strah preleti, ako v tihi noči čuje glasni tik, tik. Saj se meša s takim, ktero hitro svojo moč razvija kakor ga pa tudi lahko! je pepel, apno prese itd. saje človeško blato , plesnjive lanéne ura bo „Pri hiši, kmali kdo umri" kjer se oglasi 77 mrtvaška pravljica. tako govori domaća Koščena moka naj se nikoli s prstjo preveč ne zasuje 7 ker hitreje sprstenela. sicer unanji zrak ne more do nje i da bi vaška ura?" Kaj ko bi pogledali, kakošna da je strasna „mrt Dognana reč je, da tako imenovana „mrtvaška ura** Zemljišča, kterim se z najvećim pridom gnojí s ni nič druzega kot mali žužek ali prav za prav njegov (larve), ki v lesovji živi. Bolj težavno pa je je to, tistih koščeno moko, so take, ktere se same nimajo del, ki jih imajo kostí v sebi. Kjer pa je dosti fosfor-nega apna v zemlji, tam ne gnôji s koščeno moko tudi mokrih zemljišč ne. Najbolj se priležejo kostí čr v i pa povedati, kteri žužki ali črvi da so to. Težavno ker takrat živalice ne vidimo , kadar one glasove na 7 mrzli bolje pa takim zemljiščem, ki so revni, ilovnati zemlji in pa lahki in suhi 7 naj- pravlja, saj je globoko v omolknil bi koj lesu ; ko bi bile (mah), pa poprej m o Čir ne ga na dan spravili. , m htel bi glasove ponavljati pa do njega rili 7 7 ako bi revne prstenih soli. so ze na suho djane; te zemljišča so posebno Novejši natoroznanci imenujejo nam malega kukca (Anobium pertinax). Crv malega kukca živí v lesovji Med všemi sadeži se prileže koščeni gnoj najbolj in mu je jako škodljiv. Razjé včasih tramove ali druga vsem sadežem, ki se štejejo med korenstvo, kakor krompir, korenje pesa repa itd. m pa s o c i v j e ; pn- leseno orodje popolnoma, da le še površnina cela ostane„ tako da se nam na videz zdi, kakor da bi lesu nič n^ bilo. Gotovo je, da te živalice pri glodanji napravijo) leže se pa tudi dobro t ravni kom ali senožetim. Najbolji Čas, da se koščena moka potroši po travnikih, s trdimi čeljustmi nekake glasove, podobne onim 7 je mesca oktobra in novembra (listopada) to je en mesec kdo pred in en mesec po vseh Svetih, pa tudi mesca aprila pravlja tudi drugi (malega travna). žepno uro počasi navija. Ravno take glase na veči kukec (Hylotrupes bajulus). Med žitom na navadnem polji posebno tekne pše- (Termes pulsatorius). I ■ ^HH I ■ drugi imenujejo za „mrtvaško uro" papirnega molai nici in j ečmenu, na močvirnih (pa vsušenih) zem- pa tekne vsakemu žitu. Kjer je mah (močirje) V ze nekoliko obdelan Take živalice tedaj plašijo v tihi noči s svojina enakomernim tolkanjem babjeverce in jim prerokujeja) 7 pa se vendar še požiga, naj se ravná tako-le: Prvo požiganje, po gin smrt kterega iz hiše. 7 ali Res lesu 7 da vsi ti črviči prerokujejd) pogm i e s u, v kterega so se vgnjezdilL. 75 „Ce „mrtvaška ura" ni druzega kot tolkanje teh živalic , bi znabiti kdo rekel, kako je pa to, da se to Rek zoper razsodbe, tukaj omenjene zeni so tolkanje večidel bolni ?" pri bolnikih čuje, ki so za smrt Drug polovici pristojb podvr k za j to je y povedi ustanovlj pritožbe zoper odloke Na to je kaj lahko odgovoriti. ' r * Pri nevarno bolnih je večidel vse mirno in tiho, prve pôle ali sklepe niže gospóske pred višo, in izredne prošnje za milost v pravdi zavolj prestopkov dohodarskih od Pritožb gold k ker se vse odstrani, kar bi napravilo kak šum ali ropot ; tako le je mogoče, da glas male živalice prerije do na- merjajo pristojbino, ako ta IjHHHHMHHHHHÉMM zoper razsodbe, ki od usesa glas, kterega podnevi v šumu ne ; zapazimo Eden zapazi tolkačo; pové drugemu; vse omolkne in plašljivo posluša, kako se zdaj tu, zdaj tam glasi vaška ura". „Zdaj je pa že pri kraji z bolnikom pravijo ne preseguje 50 gold, od vsake pôle 15 kr., če preseguje 50 gold., od vsake pôle 36 kr. mrt- Pr ep (kopije) —j — r------J . --------- mrtvaška ura" mu prerokuje konec vse gosposkini, prosti, t. j. nepoverjene (nevidimovane) aa) V ce naše prizadetje je zastonj." Od zdaj pogledujejo bol-nika že kot na pol mrtvega, in se včasih ne zmenijo đosti vec za-nj J v/ i lili. u w v W IAI y ill ^ vy ▼ vi'ii^Aix ai v mau' Pri tacih babjevercih res ni čuda ? j V ce mala živalica v lesu mnogokrat prerokuje bolnikovo smrt. A. Z. jih sodnija izdá od vsake pôle 36 kr bb) če jih izdá kaka druga gosposka, 50 kr gosposkini poverjeni (vidimovani) od vsake pôle gold. ; ne gosposkini, to je taki, ki jih stranke same na- ? redé vsake pôle 50 kr če jih kaka gosposka ali notar poveri ; od Nove postave. novi štempelj ski postavi (Dalje.) Izjemke so sledeče: Pr ep in mero katastralno P > ki iz domačih zapisnikov za 1Z- se zdaj kakor gosposkini in pod gosposkinim poroštvom od vsake pôle 50 kr Pot k (po si) za magače, dninarje, delavce in ploh posle ? za lliU^UVV , U.1Í1UCW I U , UV1MI» VVJ J.U OU1VJ11 iiCM lj udi, služek ne preseza navadne dnine, in popot obrtnijske po Vloge, s kterimi se gosposki oznani samostalna žice (Wanderbíicher) 15 kr kterih za- knj i- obrtnija svobodna, ali s kterimi se prosi za dovoljenje take obrtnije, za ktero je gosposkinega dopuščenja treba: Pot O p o m b k za v poglavnem mestu na Dunaji od prve pôle 1 gold., vitna pristojb 7 v drugih mestih, ki imajo 50.000 duš 10.000 do 50.000 duš 5000 do 10.000 duš 7 gold. Ce tedaj drug ljudi gold. spisek stano-se ima na vsako sledečo polo gre na pismo ali 7 gold., gold., djati štempelj, ki gré na prvo polo. Ce pa pristojb za pr polo iznaša več ko 50 kr v vseh druzih krajih 1 gold. 50 kr. Vloge ali prošnje za pođeljenje ali priznanje pôle samo po 50 kr Izneti so 7 dohaj na sledeče Prepisi gosposkini, in ob enem gosposkino po- pravice ali oblasti, da se kaj započne ali pridobi pridODl , V T VXJ ^ J J^ynwia x^xox ^AUI«mu; ^ jc^viixxi uuivu» , xxx kakor tudi duplikati gosposkinih odpravkov, od teh gré za vsako verjeni, potem izpisi (extrakti) iz javnih bukev m drugih kakor ravno omenjenih primerljejih 7 za posamne pridobitne delà, za ktere je treba poseb-nega gosposkinega dovoljenja, na pr., da se sme imeti pólo gold. O p o m b a Od vlog, ki se podajajo v dvojnih očitna muzika za ples; da gostivnice, pivnice, x^m^ ali oštarije, kavarne smejo ostati čez policijsko uro od-prte; da se pogleda vredne reči smejo razpostaviti na ogled; za gimnastične in glediščne kazanja in igre; za krčme več : prepisih, podvržen je drugi in tretji in dalje vsaki primerek v sodnjih rečeh pristojbini od 36 kr. 7 V ^ drugih „ „ v^ ^ i**. Ce pa ima glavna vloga manjši štempelj od 50 kr. koncerte itd., kjer gledavci morajo kaj prve pôle gold. plačati 7 od ? tudi na vse sledeče primerke. gre taisti (Dal. prih.) Prošnje za pođeljenje, priznanje ali potrjenje pri- vilegij ev od prve pôle gold. Prošnje za pođeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za pođeljenje občinarstva ali za sprejem Národopisné stvari. v občino ali sosesko od prve pôle gold. obieajev ali navad na Srbskem. Prošnje za razglas očitnih đražb in vloge na civilne sodnije za izdanje izroka (edikta) od prve pôle gold. Prošnje za liste, da se sme kuhinska sol, tabak Mislim 7 Spisal đr. Janez Pođliščekov. da bode drago bravcom „Novic' ( 7 ako opišem nekoliko življenje junaŠkih Srbov, 400 let v hudem turškem robstvu zđihovali ki jim so cez m še v X i V « U J ^ JLA jaz sem zdrav, vsi smo zdravi", tudi on Boga Bogu hvali ste vsi zdravi !" JK odgovoriš: „hvala 77 in pravi: „Hvala Bogu 7 to povej mu kar zato so se oni naroda srbskega zmirom bali, se ga še dete mi je umrlo tudi dandanašnji posebno bojé. Da bi tedaj nevarnost, ti bodi žalostnega, Srb ti bo pri žalostném odgovoru mi je pac Mu pa odgovoriš: „Otac mi žena mi je bolna", ali milo je ; da umri ki jim je od naroda srbskega zmirom pretila 7 za vselej wv^v«. uwivuvuvjj» J K^X ^ l/i K/KJ |7 L X Aaiuotucui UU^UVUIU. globoko zdihnil, ti bo žalostěn obraz pokazal in se bo odvrnili, so večkrat poskušali narod srbski ali čisto za- Boga moleč in za milost Boga proseč ponižno prekrižal treti ali pa poturčiti ga ta namen, da bi srbskému in ti bo začel upanje na Boga dajati in govoriti: narodu kristjansko vero odvzeli, so jim trupla, kosti in Bog dá, bo zopet vse bolje itd. druge zemeljske ostanke svetnikov Božjih , kar se moglo 77 (i Tako mene Je m dalo bilo sveto 7 7 vse vsaki ^ dan Srbi po Topčideru in po Belem gradu oskrunjevali in pokončevali. Nič jim ni smo si bližnji sosedje in se vrlo dobro poznamo . 7 kar jim je kristjanskega v pest prišlo, zdravljajo in izprašujejo Ce ako skoraj ki po- 7 se srecamo zj utraj 7 SI vo so zatrli. Srbski narod ni smel nobene šole imeti; šimo dobro jutro, na to pa Srb precej popraša: ,,kako ................ ~.......... " ?" itd. noben zvon ga ni smel še pred kakimi 40 leti Božji ste?" „kako vam deca? službi vabiti; narod je mogel po šumah (gojzdih) in temninah v zakritji svojega Boga moliti. 77 ste zdravi?" itd. 77 kako vam gospoja 7 Vse kar Ko sem predlanskem v Srbijo přišel in me je prvi moglo člověka na Boga spominjati in njegov um izobra- Srbin, ki ga še nikdar nikoli nisem videl, tako pozdravljati in izpraše vati začel : „kako si V" „kako ti deca itd.", sem si mislil, da sem nalete! ie na radovednega člověka, ževati, so divji Turki narodu srbskému vzeli. Celih 400 let narod srbski ni nobenega učenika imel; celi ta dolgi čas on ni od nobenega druzega Božje besede ki hoče vse iz mene iz vediti kmali vidim , ko ob- slišal kakor od svoje proste majke (matere). Prosta majka ga je učila sveti križ delati in Boga moliti; je bil vès njegov nauk, vsa njegova izobraženost. kar je prosta majka naučila ga, je on zvesto ohranil in junaško brani! z dolgo svojo puŠKo in z hanžarom to Pa ; pa -------- -------, isce m druge svoje tukaj šne sosede, da to ni nobena ra-dovednost, temveč lep' običaj naroda srbskega ; navada mi sedaj dobro dopada. 7 in ta v roki. tako govim Srbski narod ima lep kristjanski običaj, da za vsako reč 7 ki jo vidi ali jo govoriti sliši očéui ali 7 ki njegovim usesom ne dopada 7 pa nje-ali ki je Da bi Turek narodu srbskému tudi vsaki spomin njemu in vsakemu poštenemu člověku zoprna, Boga po njegove nekdanje slave vzel, mu je vse lepe slavne nižno za milost prosi in se prekriža. Sliši on mlade mesta, trgove in gradove, velikanske kloštre in cerkve, ljudi razujzdano govoriti, ali vidi njih sramotne delà, slavne šole in knjigarne in vse, kar so slavni srbski on globoko zdihne, se ponižno Boga za milost prosec kralji in cari v blagor in slavo naroda svojega po- prekriža rekoč: „da Bog se jih usmili! da jim Bog vzdígnili, požgal in pokončal. Groto vo noben narod ev- oprosti!" Ue vidi Srbin kako čudno reč, ktere še nikoli ropejski ni toliko trpel, kakor je od neprijatelja člove- ni vidil in jo tudi razumeti ne more, na primer: če čanstva trpel narod srbski skozi 400 let. Da 7 on si je vidi po Belem gradu kako ko zvon sv. Ivana v Moskvi s svojini junaštvom zaslužil blagodarnost in zahvalo cele široko judovsko krinolino se počasi in šopirno memo Nemčije, posebno Avstrije, ktero je s svojo krepko mi- sebe valiti, se ji on ponižno, kaj bi rekel, plašno šico pri vsaki priložnosti branil. Res da narod srbski zavoljo 400 letnega divjega umakne, jo strmo gleda V Bog se prekriža in zdihne: „Da se cuvai mesarenja in grozovitega prelivanja svoje in krvi nepri- križa re&oč: jatelja svojega je v izobraženosti zaostal; al to ni čudo, ~ u to ni čudo temveč veliko čudo je, da je svojo narodnost in svojo vero ohranil. Tako Bog!" ,,tega nisem Napadeš po krivein mi Boga! u Srbina , se on ËIMH'" tako skrivil" (pregrešil). (Dalje prihodnjič.; ,,za Boga! „ p r e mi \ teklih Pa narod srbski, kolikor je po nemili osodi pre- bo kmali dohitel, kajti ima grozno časov zaostal À velike. ne samo telesne, ampak tudi duševne (sile) I I ■■H^H moči kar se vidi iz cele njegove povestnice. In ker e|)oziiaii$k<> polje. Spomini. (Dalje.) Na spomlad pa in poleti smo šli s staro osemdeset-letno babico in staro pesterno Ančiko — tadaj otrokom kneza lepo napreduje naprej in naprej. Vendar pri vsem še niso dajali otrok za varhe — po rože v Drnik ali na svojem lepem napredovanji na vse strani narod srbski kmetijo v staro vas, da smo vence spletali za kape- so njegove duševne moči grozno velike, je on v kratkem svoje slobode v napredku na vse strani tolike korake storil, daje veselje. Posebno pod vlado sedanjega času vendar le ne pozná še ne fraka, ne rumenih rokovic, lico pa za britko martro in dve tabli matere Božje in ne svitlih čevljev in ne napetih hlač, in visocemu klo- sv. Joahima in Ane. Vedil sem za prve rumene pi- buku. širokim krinolinam in malim senčnikom se on še zmirom sm ej a, ker ga kultura francozka še ni 7 Kakor vsi Slovani je tudi Srbin zmirom vesel skrice, za bele zvončke, rudeče soldate, dišeče vijolice oblizala. in nebeško sive štingelce, podobne hijacintam; pa še 7 go- stoljuben in pobožen ; on je miren, nikogar sam ne rani, za nektere druge, ki jih menda nikjer drugod ni jaz jih nisem nikjer drugod 7 več našel, kakor na sai ampak samo svoje brani; sicer pa tudi rad pleše in grmovji proti Lopatni, kjer je zdaj neki lepa njiva meji gode. Priđeš v kako srbsko kučo 7 V in ce tudi neznanemu Srbu ; lepo pozdravlja, dobro jutro kaiw OX MOIVV y IUUI XV V ali se vsedeš k njemu v ostarii čisto te 7 7 dober večer ali kakor je tistih rož tudi nikoli več ne bo ko sem jih trgal! kakor tistih let ne 7 Nekterikrat sem se zgubil v leščini, enkrat v rži 7 treba 7 V VOS1 7 potem pa te poprašuje ne samo za tvoj, da so me do mraka iskali in našli s celim snopom rož ampak tudi za počutek tvoje cele rodovine. Kadar spijočega poleg njive, enkrat pa v mlaki, iz ktere smo Slovenec neznanega člověka sreča, ga tudi pozdravi platno škropili, — angeljc varh ima pač dosti opravka. tako ali tako; če mu je pa znan, ga k većemu popraša: Babica so znali lepe vence spletati, in AnČika je vedila kako ti e?" „si zdrav?" itd. Srbin pa tudi čisto ne- mnogo lepih storij, mati pa so přinesli grozdja in kruha 7' znanega člověka popraša: 77 kako si i 9« 77 kako 17 kako ti majka?" „kako ti deca?" (otroci) 7 77 otac?" ali kaj druzega, in kadar me je Ančika nesla trudnega kako ti čez pečovje iz stare vasi memo Turkovega brega, je mi îî dostikrat rekla: bable, mi boš „Jeli kadar boš velik, jaz pa že staro (študentom) je ta postava neugodna, ker je oprošten i nebesa prekopana. pa kupil tobaka!" — Sirota! Bog Ti daj že davnej počivaš, menda že več kot trikrat tisti ? vemo ki ima . r----- ~ > ^t pričevalo prav dobro ali odlično Ce pa Ali sem našel kako grilovo luknjo brž sem se lotil in z biljco bežal ? in mur ček ? bale ? prepevaje: „Murček, , kako se vjame včasih „prav dober klas" in da to odvisuje dostikrat le od „dobre volje učenikove", se pac vidi ven, s crne mlake vina voz't." 11a er krat 7 In ivi c*t pribegnil J.1J. U1CU lllQl^U UUOI/dl , O V et. OC O dlil Ol l*jUlJ.xn.Cš , sebe vstrašila; jaz sem odskočil pred črnim konjicem, raztegnilo in pred hišico obstál ce je sva se sama te strani tehnike kako nepravična je rekrutna postava tudi od Dalj ktei zahteva, naj bi se oprostenje tudi nad V 1 i • V . 1 • I 1 • so za nase ? kar se do in murček je urno smuknil v luknjico nazaj , in ni ga bilo lahko brž več na svitlo. daj brtništvo tolike velj ni a a w t y u tviiivu Y VXjav godilo : ravno taka se Domá pa t ah kako sem bil srečen V godi tudi mesijanskim rokodelskim sinom, kteri postavno tudi niso oprošteni. Komisije, ki potujejo po deželi za- ) ce sem volj smel materi kako skledico, ali žlico, ali vode prinesti, pretresovanja, kdo naj oprostí, kdo ne, so cisto potrebne. Zato nastavi predlog, naj se odbor izvoli, kadar smo popoldan pred pragom za vecerjo krompir kteri naj načrt izdela, po kterem naj se vlada prosi strgali ) ali ogurke (kumare) lupili, ^ali fižol lušili ? ce pa přišel stari sosed, rajni Lesjak. Se ga vidim, ravno trideset let, kako jo primaha po dvorišču doli za novo rekrutno postavo. Predlog se z živo pohvalo Je sprejme in izvoljeni so bili v ta odsék gospodje: Derb —y j v j - r.....—— ~ » ------.. široko stopaje, hlačice komaj do ledja, rudeč lajbič 7 ) M uli ej, K p erg ? Gruttm in Gust grof A camar iz lesičje kože, široko, škorjevo ? grbančasto lice, odbora y po počasen, odkritosreen in pošten, skoz stari šegi, in skoz še mož del naj zbor Potem pride na vrsto nasvèt deželneg prevzame posil ladi reče, da ne kakoršni čedalje bolj zginjujejo ! (Zwangsarbeitshaus) v svoje gospodarstvo tako dolgo, dokler vlada ne dovoli, da deželni odbor voli os eno stopinj o od mize stal, krožnik pa za dva pednja na krepko zagovarja to pravico , da deželnemu zboru gré za mizo na stolu sedel, ne na klopi Ce je je stol vselej za 7 \------— - —--' ; «vuvím krb ni ka. Gospod dr. Župan je poročnik in mizí tako da je bila vselej cela raj za", kadar je po deželni ustavi ta pravica, ker delavnica je čisto možek po žlico juhe ali koscek mesa segel. „Gruml deželna naprava, v ktero državna kasa ne plačuje ami! Bog žegnaj vmarja se Pelj je bila njegova prislovica, in vselej smo ga bili veseli; mati so mu přinesli v policu vina; on pa je vedil iz bogate torbe svojih skušinj marsiktero modro povedati, pa meni tudi kako storijo od kace s to pravico m ker mora deželi vse na tem ležeče biti, da dobro gospodarstvo v tej hiši misar c. deželni svetovavec krono 7 VVS * VVAW-V1 J X1XV/XJ.JL WWV^A AJ V pa od dekliee, ki je devet duš rešila vladi, in Vládni ko-Roth pa zagovarja liko jih je znal! ■Qm Skoda, da sem jih veliko pozabil. ko- med drugim pravi, da gospodarske zadeve niso prve v tej lenúhe pokorivni hiši ampak minu Še ena oseba iz tistih časov mi je posebno v spo-tista ženka namreč, ktera pod veliko pecino v * ^ TV ? v/vj 1V11UUU ^J IV \J X. X V XXX XXXOX y d'Xil jJOi 1 prvo je skrb za potrebni strah teh ljudi in njih zbolj sanje Ko dr še govorijo gospodje: Guttm bar. Apfalt Toman, dr. Z u p 7 B r o 1 i h čudi Savi z velikimi bukvami in sakom otroke prestrega in da tako malo hiši prislužijo lenúhi) in dr. Bleiweis (k v hiše donaša. Imela je rajnka „Pumerca" ali kakor so se čudi, da se v bolnišnici toliko ribjega sala potroši mater dolorosa" tudi svoje posebnosti, kakor kakor da bi ga pokorjenci v zabelo rabili za fižol itd.) 7 7 y ji rekli „ jih imajo te baže dohtarce povsod; posebno rade ko- se sprejme predlog deželneg mandirajo, kritizirajo (posebno duhovne gospode, ki novo pridejo) in pač vsako na reč bolje vejo. Al v veliki vzame ta delavnica tako odbor pravice, da si sam odbora dolgo, dokler 7 7 da se pre ne dobi deželni časti smo jo imeli, mi otroci pa še najbolj ; neki čuden seji nimbus ji je poseben respekt pri nas pridobil in ohranil 7 da ko smo že iz viših šol domu prišli vxa j i\u onxvy juv ±jlí f xuxii šli svoj kompliment delat, in 7 se dolgo smo časa roko vselej ad povracila vojašk po- odbora va vec odséku izroči, temu se po svoji volji voli oskrbnika je přišel v pretres nasvet deželnegž Amb p r i p r e g Poroče ljubovali. Kako ponosno veselje je imela, če je na novi pa vendar se poročevavcov nasvèt nas vetuje, naj se ta reč denarnemu pa vládni komisar zoperstavlja; maši poleg svojih „rakov" sedela. „Bog Ti daj dobro!" Brolih podp 7 7 ji gotovo vsak želí. (Dal. prih.) gosp. čez S Am b br most, kteri bi se imel kterega tudi ugovora sprejme Dalj gosp; omeni pr napraviti in nas vetuje, naj se tudi ta Krškem reč Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. denarnemu odboru izroči. Deželni odbor je nas veto val, naj se napravi med Krskem in Vidmom most čez Savo in zato dolg napravi, kteri se bo z zneski vsakoletne mostnine leto za letom poplačeval. Gosp. Mul ej meni predio S sušca podpira najpred g. Der bič svoj naj se izdelovanje mosta kaki delniški družbi (družbi na akcije) proti tem pogojem prepusti, da bo ona 50 seji zavoljo prenaredbe rekrut ne postave. , ko ker pravi, da rekrutna postava je bila precej oklicala, od ljudstva nejevoljno sprejeta, se On je let pravico imela mostnino pobirati; po tem takem se več strani nepravična in trda 7 ker je na deželno premoženje ne bo brez potrebe tratilo se pri nj enem izde- Nap vanji ni skor prav nic na kmetiški stan gledalo itd. Sicer Gosp. Amb sled se ta predlog denarnemu odboru v pretres izroči. oznani tudi poročilo volj meni y ) naprave da bi sploh vsak, kdor je za to, moral vojak mosta pri Ratečah, kteri se tudi denarnemu odseku (soldat) biti in da z dnarjem bi se ne smel nikdo od-kupovati, ker krv ne more na prodaj biti. Nepravično izroči. je to oče že 60 let star ali sicer za delo nesposoben; po tem da Je edini sin takrat vojaščine prost ce je deželnega zboi nova volitev Gosp. Pinter iz Kočevj Skrbelo se bo ? , piše, da stopi iz da se kmali izpiše takem mora edini sin vojak biti če je oče seji 364 dni star. Dalje je tudi pri nas pametna navada, da oče svoje posestvo za gospodarstvo najpripravnišemu 59 let in loga zastran patronat sušca se je začel pretres vladnega pred k v e n i li 7 ki se vec. v drugi seji do konca dog pa je bil svojih sinov izroci 7 na kar se ta postava prav nič ne petek pride o kteri prihodnj lk a ljubljanska na vrsto ozira, m tako se velikrat naključi, da je oce primoran, svoje posestvo izročiti tistemu, kteri mu zadnji od vojaščine ostane, kteri je pa včasi tudi najmalopridniši in tako se lepo gospodarstvo, ktero je poprej vladalo 7 7 Grovor gosp. dr. Toman-a v deželnem zboru 24. februarja o davkovskih zadevah. (Dalje.) Dokler so povikšani davki samo pobirali precej vse pokvari in cela rodbina na kant spravi. — Tudi dijakom tisto, kar je zemlja rodila, molčala je naša dežela, mol- v čali so tuđi stanovi: ali ko je přišel za trdno veljavni Ce nájem tudi vselej prav do zadnjega peneza ne pové, kataster, ki je nevarno dotikal se tudi istine (kapitala), koliko je vrednosti, vendar se po tem potu lahko pre-tedaj so stanovi za deželno blagost pošteno skrbeli in števili, koliko je po priliki vredno to ali uno zemlj'vv mislili, da morajo tacih davkov po svoji dolžnosti bra- in koliko daje užitka, ker najemnik (štantman) plačuje niti se v mnozih ugovorih in odsvetih, v mnozih sklepih samo zakupščino (štant) brez kacih druzih bremén.^VzeJo deželnega zbora in tudi v prošnjah. Take pisma so šle se je tedaj več tacih v najem (štant) danih zemlj y m do Nj. Veličanstva 26. junija 1839, 11. junija 1840, 22. pogleda! se Je kaj pravi kataster maja 1841. Posebno so pa měnili tadanu deželni sta- zapisani čisti zneski dvakrat, celó trikrat veči X _ _ 1 • 1 • 1 • 1 • w . • 1 • . • / « t\ ? ? novi, da se vpreti morajo tačas, ko je za trdno veljavni bi se bili mogli prešteviliti (prerajtati) po denarjih kataster na deželo položil tako neprimerne bremena ; likor jih je na leto plačeval najemnik (štantman). toraj so leta 1844Nj. Veličanstvu, cesarju s toliko krep- se iz tega, da te zemljišča ne plačujejo po 1747/tí0 uu. kostjo podali prošnjo, ki je bila tako obširno in za- sto, kakor je bilo postavljeno, da bi se imelo plačevati dostno razložena, da mi ni treba druzega, kakor da iz pri zemljišnem davku; ampak dajati morajo po 41"" katastru so bili kakor ko- Vidi od 30 nje vzamem najvažnejše stvari, s Kterimi ooaem uanes mviua, vu»iuwvuv. vru. po toliko letih zopet podpiral svoj nasvèt. Za to pismo zneska tedaj ne gré plačevati po 17 V2, ampak po 41 in s kterimi bodem danes ali morda še celó po 82 odstotkov. Od čistega se moramo zahvaliti domoljubju in izurjenemu peresu 82 od sto ; tako se godi posebno pri gojzdih in paš-prečastitega grofa Antona Auersperg-a, ki danes med nikih. Ce se pa kataster primeri sodbenim cenitvam nami seal, m Kl gotovo to rec prient; umi, Kjer je ne- vxv*x ^^ lu.rvaj, uc* v jvaiaouu kdaj bil jenjal. (Dobro, dobro!) Ne strpím , gospoda štirikrat veči kakor v sodbenih cenitvah; da se toraj moia! da bi začetka teira pisma ne bral od besede do mora zemljišnega davka plačevati po 28 in 29, pa ne sedí in ki gotovo to reč prične tam kjer je ne- (šacilom), vidi se tudi tukaj da je katastru čisti znesek moja da bi začetka tega pisma ne bral od besede do mora besede. Tako-le je: „Vaše Veličanstvo! Zvesto pokorni st0 mljišnega davka plačevati po 28 in 29 pa stanovi v zadnjem deželnem zboru 11. septembra lan- dajil Enaka neprimernost se vidi iz pro Kadar se kaj prodá, naredi se trdna pogodba skega leta (1843) na svojo veliko žalost pri najvišem med prodajavcom in kupeom, in če se pogleda zahtevanji prvič niso pokazati mogli tište radovoljnosti liko Je šio ii Čili LUV Čili I i jJi V1U UlOU jJ VrVClZJClLl Ali £ i J. uoit lauuvvijuvou, ----~ J .Z • ------. ktera je navadna bila dozdanjim kranjskim tudi prišteje poslopj denarje to ali uno zemlj ? za ce se ko zemlj m vse je treba pri gospo- deželnim zborom, ko so slišali, koliko bode treba darstvu, potem se lahko za trdno vidi, koliko je vse uezeinim zuorom, ivu »u siisčtii, ivumvu uuu« ueuit ^; ^ plačevati davka zavoljo razdelitve po katastru za trdno vkup vredno prav za prav Ce se pa dalj veljavnem, po kterem je naša dežela poskočila s 535.731 koliko je treba plačevati davka po katastrovém čistém gold. Il3// kr. na 682.547 gold. 34'kr., da bode toraj znesku, potem se pokaže, da ima~za stanovitni kataster morala 146.816 gold. 22 '/4 kr. več 4- AVX • J UUI WJ / X I-------7 ---- plačevati. Čutili so, v sebi zapisan čisti znesek trikrat kakor prodajilo da jih opominja vest pred očmi Vašega posvečenega da je treba pokladati po 34 in 60, pa ne po 17 od sto Veličanstva in pred vso deželo, za ktero jih je poklical zemljišnega davka. To pisanje ima še mnogo druzih zakon (postava), da bi skrbeli, kar se tiče njenih dav- plošnih pomb ) naj se trdno upró tolicim davkom kov omahljivo, negotovo podlogo ? ki na na Pr- beremo ? ) da kar se tiče neprimernih davkov 7 tal so ljudi vec oprti zares \j 111 a ii i j i v j ii u ^ u t u v \j \j va. x v/ ^ \j \j ± u l y zj c\> ± & morajo deželo čisto pod zlo spraviti, če osta- ^ ^ : ^ u « u ^ „ « ^ —+ ~^; u so bili davki tako visoki n ej o o, kakor so potrjeni." ox^nj^, ucivuu un Moja gospoda! tako so govorili stanovi kranjske davka je pa moral plačevati govati srenj Bere se gled I iz je nekdo bil dežele U-OZjCJlO , mi JJřH, JVJ- OillU IlOii UU.W V1 U<\0 IU , H1J. , JVi IUU1 vidimo, kaj ljudstvo trpi, ne smemo nič manj odkrito- y • y % Tj y 1 • • i • 1 f 1 . • y pa ki smo narodovi zastopniki mi ki tudi bere se drug gled ker nikakor ni bilo zma- mljišč popustili 7 okraj zemlj za rkljanske gold 7 » 7 za 13 gold. 13 kr 7 V 7 sreno nič manj razločno povzdigniti glasú povikšanih davkov, in sicer zavoljo dveh kar se tiče 12 gold. 45 kr reči , ker je v deželo prišlo toliko novih davkov, in ker nam je zadnji državni zbor neposredne namreč od tistega časa mlj a gold • »i, j tretji. iZigicu , ivi pupu v cuujc , u.a» je? bila kupljena za 12 gold., in davka je bilo po izgledov je še več, posebno po 34 kr. na leto kterem je zemljišče bilo kupljeno 3mljišnega davka pa je bilo po gled ki p rip ove duj da Dolenskem leto Tacih davke tako hudo povikšal, kar je tudi potrdilo Nj. Ve- zemljišni davki niso le sami na sebi preveliki ličanstvo presvitli eesar. Zares, kdor vidi vse te nepri- P° Kranjskem, kar se je tukaj do dobrega izpričalo ^ ^ XXAWXIJ^XXVIAI J XV Cv A J KJ LtliVCiJ U.U UU ILU XJLi^JX AVvCXIWj. y ua v xvin ? mora precej biti prepričan, kako ampak pokaže se tudi jako čudno, koliko so previsoki, jako silno treba je, da se naši deželi pomaga, ako no- če Kranjsko primeriš družim deželam; da toraj ni mernosti v davkih prepričan kako cemo 7 da nas pritisne tak čas, v kterem nihče več ne bode mogel davka plačevati 7 če ne ohranila bode preganjan ce lahko razumeti, kako je bilo mogoče, da se je __________ na veliko škodo naši zemlji do današnjega dneva taka mu ne bodo eksekucije dajali, rubili in prodajali mu neprimernost med Kranjsko, Koroško in Stajarsko. Naša blaga, tako, da bode moralo vse posestvo potlej ostati dežela je na začasni kataster dajala 535.731 gld. ll3/4 kr. vladi 7 tako HHmimHIHHI kteri bodo morali služiti za težake tišti ki so zdaj sami posestniki. (Z-iva pohvala. Klicanje: prav res.) tem pisanji, kterega sem že bil opomnil, premišljal je >#v , ----j- r------ -------------- visoki deželni zbor, ali prav za prav g. pisatelj, kolika ljišnega_ davka zadevalo na leto , in tudi Stajarsko je zemljišnega davka na leto ; na kataster za trdno veljaven pa je^ morala po 146.816 gld. 22% kr. več na leto plačevati; al Koroško je potem po 152.150 golcL menj zem- neprimernost je v davkih, kar se tiče te stvari same V9 131.515 gold, na leto menj plačevalo kakor poprej na sebi, in kar se tiče njene ozirnosti (relativnosti). To Ce se tedaj kranjski davki pred in med katastrom pri- pisanje pa je popolnoma vredno vere vse reči take 7 ker so v njem , za ktere se vidi precej , da niso nalašč, pažljivo, s trudom nabrane, ampak popisane tako merijo koroškim, in če 146.816 gld., kar mora Kranjsko več od Koroškega na leto dajati, prištejemo tistim 7 kakor 152.150 gld. ktere leto , Koroško menj od Kranjske na vidimo, da na Kranjsko pride vsako leto nad plačuje, 300.000 gld. zemljišnega davka več kakor na Koroško 7 so se povsod ponujale same od sebe. Naši čisti zneski so že sami na sebi in tudi ozirno prehudo cenjeni. Ker se pa stanovitni kataster opira na čisti znesek, potem i*1 to je zneslo v zadnjih 20 letih 6 milijonov. (Začuđenje se lahko vé, da zemeljski davki morajo biti preveliki. P°#dvorani.) Moja gospoda! koliko bi se bilo s temi — milijoni dalo narediti za obrtnost, za kmetijstvo, koliko V ze sama na Da je cena čistih zneskov previsoka sebi, to se lahko pokaže tako-le: v §. 192 tistega pod- za omiko in druge^ potrebne učilnice po deželi? Zakaj uka, po kterem je kataster sostavljen, naravnost beremo, moramo povsod biti zdaj tako varčni? (živa pohvala v zbor- da se mora gledati, za koliko je to ali uno Šlo v najem, nici in med poslušavci) ; zakaj nam je na vse strani tako koliko je bilo kdaj cenjeno, za koliko je bilo prodano, stiskati, da ne moremo storiti, kar od nas hoče imeti 79 izobraževanje, napredek, omika in svoboda? (Dobro! za omiko brez svoje krivde zaostalega slovenskega nadobro!) Naše moči so nam odpovedale; ne moremo si roda skrbeli v dubu rajnega Slomšeka več pomagati, ker stojimo nad breznom velike deželne darovali za blagor njegov ki so se vsi stiske, ako ne bode temu deželnemu zboru mogoče do- $ Pivke. H. — Přetečeni pondeljek je tudi v tu- biti zlajška po vladarjevi milosti, po modrosti naše vlade kajšni strani ogenj veliko škodo napravil in sicer ne in zakonodajcev. (živa pohvala v zbornici in med poslnaavci.) daleč od predjamskega grada v vasi Bukevje v stu- Ako se ta reč dalje premišlja, čuditi se je treba, x V^L w ^ X v-/ JLU X KJ JL I J v^ ci JL V JL U V/ J V/ VJL fsy 1 je to, da na kataster, ki je za trdno veljaven, samo ljubljansko okrožje (kresija) plačevati zdaj več pri neki hiši kako mora 7 hiš; ob dveh popoldne denski fari, ki šteje kakih 3 zlo na kupu postavljenih rečenega dné se pokaže plamen ? davka kakor ker je vse suho 7 nekoliko V se veterno, se poprej vsa dežela. začasnem katastru požar kmali razširi, in 14 pohištev pokončá, še kacih je bilo pisano, da ima Kranjska po 1,063.670 gold, či- troje živinčet gré pod zlo. Velika sreča da stega dohodka, in plače vala je po 535.731 gold, zem- vec požrl. j\J glU jJV-řVA ZJL\J* f UllX\Ci Oiuva J KJLCAI O^GHJ XXX Nekteri teh pogorelcev so bili s svojimi po- ni ljišnega davka; toda v katastru za stanovitno veljav- hištvi zavarovani, nekteri pa ne; bodi si pa tudi kdo nem stoji, da ima po 3,858.130 gold, čistega dohodka, zavarovan, razun pohištva mu je po ognji tudi na druzih in davka mora pokladati po 682.547 gld. Za ljubljansko rečéh velika zguba. Zatega voljo smemo usmiljene okrožje v začasnem katastru beremo, da ima 433.273 gld. dobrotnike prositi, naj se ozrejo s svojo po- pa čistih dohodkov, potlej gold. Čistega dohodka. meriš tištim 1,063.670 gld. so zapisali, da ima 1,278.961 močjo tudi na te reveže! — Na Pivki in pod Na-Ce toraj le-ta zadnji znesek pri- nosom se pač revščina sedanjega časa hudo zná in čuti ; , kolikor je bilo postavljeno, letine niso bile najboljše, zaslužka ni nikjer, davki so silni in drugi izdajki so veliki. Sèm ter tjè se bere kaj da je imela poprej vsa dežela čistega dohodka, vidiš.da pravijo, da ima zdaj samo ljubljansko okrožje za 215.291 o tej strani v ćasnikih -— pa naj bi ne bilo za samo gold. vec dohodkov, kakor je imela poprej vsa dežela. graj anj e Dopisi. , ne za samo spodbadanje, naj bi bila tudi kteri-krat kaka djanska pomoč. Na pr. zastran šolskih reci se je že več pisalo, kaj da o tistih pomanjkuje na Pivki tistemu bi se še Iz Trsta. B. Citalniški odbor je že razposlal dne smelo pristaviti y da ? • 1 • pomanjKuje pri- oznanila, da bo v spomin sv. Cirilu in Metodu «,. vau, m jv t. m. zjutraj ob 9. uri maša v novi cerkvi sv. Antona, in gornji Pivki. pomočkov za mládenče, kteri bi želeli više šole obisko-vati. ni je nobene štipendije za kacega dijaka na doljni Glej te ? od kodar pridejo kaki berači zvečer pa slovesná beseda. Al c. kr. policija pozove na Kranjsko, bodi si tudi iz ptuje dežele, iz Svajcar- jednega gosp. voditeljev in mu naznani, da ne dovoli skega ali iz Belgijskega, ne vračujejo se prazni domu mase - . ? .. ker to bi bila prevelika demonstracija, ktera bi 7 za domače potrebneže pa se ne godi vselej utegnila Bog vé kakoršne nasledke imeti. Citalnični tako. Kako šolo, kako bolnišnico v domačíi sezidati voditelj zahteva pismeno prepoved in jo tudi dobi. Drugi dan prekliče odbor slovesnost, c. k. policijno pismo pa Je tako in še i veliko bolj tehtno, kakor kak samostan v spravi v citalniški arhiv. Gorici susca. Tisočletnica prihoda sv. Cirila nikamor ne kaže! Se težje vpraša za kako šolsko ali drugo čitavnici 9. dne t. m. obhajati, odložena je za ugodniši dobrotno napravo za posamezne srenje po deželi. Kako in Metoda med Slovane, ki bi se bila imela tudi v naši ptuji deželi; in vendar koliko in kako dolgo se pretresa že naprava više realke, ali pa razširjenje bolnišnice v Ljubljani, in še vsa ta rec se razodeva, kadar se cas, do prihodnjega poletja. Ako ne bo kacega zadržka 7 veselo , kako spodbudno bi bilo 7 naj bi se večkrat sli- mislimo ob sv. Mohorji, mesca julija, primerno cerkveno- šalo ali bralo: ta dobrotnik je toliko daroval za realko, narodno slovesnost napraviti in ob enem dvojni spomin uni toliko za bolnišnico , za šolo v tem kraji se je to-obhajati: pokristj anitve, namrec, naših zahodnih okraj in (po sv. Mohorji pred 1800 leti) in vzhodnih slovenskih in družili slovanskih dežel po sv. Cirilu in Metodu. liko nabralo, za šolo v unem kraji toliko. Pa tudi kako potreba bi bilo tacih dobrotnikov; saj domače moči, do- V nedeljo 15. marca, ob 7. uri zvečer, bo v naši čitav- „beseda." J. Strosniajer so ji podarili 100 gold. mači skladi ne premorejo vsega v vsakterem kraji. 11 Ljubljane. nedeljo , na predvečer godú Preuzvišeni vladika djakovaški gosp. sv. Cirila in Metoda je napravila tudi naša čitavnica Odbor goriške čitavnice. slovesno ,,besedo", s ktero je pokazati hotla svojo živo hvaležnost sv. apostoljnoma, ki sta zraven tega, da sta Iz slovenskega Stajarja. D. — Novi naš knezo- Slovanom pred 1000 leti prižgala zveličavno luč sv. vere, škof opominjajo prav lepo v svojem prvem pastirskem položila tudi temelj našemu slovstvu. Da se vredno pra-listu nemško in slovensko stran doljnega Stajarja k znuje ta spomin, je gospod dr. Toman, prvi stopivši vzajemni spravi, k miru in Ijubezni med seboj. Razmere med tema dvema strankama pa žalibog! niso še na oder čitavnice in omenivši pismo mariborških Slo- 7 po Naj je vsem take, da bi te lepe besede kar meso pos tale. naj se 77 ica slo- vencov , izrekel željo a", ki izdaja knjige (bukve) za omiko naroda in vens pravica na vsaki strani, pa bo vse dobro! povzdigo slovenskega slovstva. Sveta vera je tudi vir Domoljubje se sicer mora možko glasiti, kjer s samim omike národně; zato se matica prav tesno ujema s tihim zdihovanjem: ,,Domovina — ljubim te!" se nič tisočletnico, ki jo obhajamo danes. Navdušeni pra voue opravi. Narod slovenski potřebuje žive — djanske klici so bili znamenje, naj bi se z letošnjim letom pričela Ijubezni. Sveta naloga je tedaj tistih mož, kterih be- matica slovenska kot nevenljiv spominek letu J — «-.«•« f^ ' ^ limunu J UJ.UVJ.XX XXXWXJ , X».UV^XXXX seda kaj veljá, da se za pravice po Njih Veličanstvu vsem avstrijanskim narodom enako zagotovljene na po-stavni poti tako dolgo potezajo. dokler vsak narod nima kar 863. *) — Potem je sledila beseda z dvema krasnima koroma, ki jih je vodil gosp. prof, na Vodnikove besede po gosp. dr. Benj. Ipavcu zložen Nedved; eden je bil gre / vivi^v ^/vtv^^cijuj U.U1Y1V1 y uuii. iiuiiuu iiiiiiuj xxcti I uuiiirvv v vj Jl b ]; J Jj T wivwvxr enakopravnosti. — Dobili smo pa gori pod naslovom „Ilirija oživljena", drugi pa, ki so ga omenjeni pastirski list v nemškem in slovenskem jeziku, mogli gospodje pevci celó dvakrat peti, je bil češki kor Oba sta si z ozirom na jezični lišp in obliko močno Knittelov „Sablenka brušena". Med tema koroma je bral razločna. nemškem listu se kažejo knezoškof 7 7 v svojem škofovem ornatu, v slovenskem pa rekel v na- * y Se en spominek pa, želimo in zahtevamo, da se odsihmal po- vadni vsakdanji obleki. Ker pa s tem viši pastir nekako nižjo stopnjo omike svojih slovenskih ovčic priznavajo, se je nadjati, da bodo tudi dosledno ravnali, in posebno stavi našima apostoljnoma, namreč naj ju pr atika nasa, ki ju je dosihmal nekako čudno popolnoma pozabila , postavi v vrsto, ki jima gré, in ki jima jo stavi tudi nase „Proprium sanctorum." 80 dr. Jan. Bleiweis „Crtice iz toda' í ki je za današnjo Cirila in Me- lavnost društveno v preteklem letu, iz ktere se vidi. da Levstik. Društvo je pažljivo poslušalo micno sostav-Ijeni spis in ves prîmeren današnjemu večeru, kteri na je društvo to leto 141.839 gold, in 31 kr na pósodo ^^^l^imHHHHPHP^I Podojila pa, ki so jih družbeniki sami družbi dali, so znesli dalo pósodi pustilo. To je lepa p rip om svojem koncu skoz in skozi resnične besede izgovarja, konec leta 33.272 gold. Lastno družbeno premoženje se da bila ako bi bila Slovanom osoda odnekdaj milejša Je povzdignilo - da bi imeli Slovani na podlagi svojih aposteljnov dobrega gospodarstva. Čuditi že do 3796 gold. Tudi lepo znamenje že dolgo en književen jezik.— Sedaj pa se je „beseda" se je po vsem tem res, m naših Vse gosp Je že pravična je pritožba gosp. vodja v svojem začetnem govoru, da ljubljanska hranilnica (šparkasa), ktere dolžnost je vendar, da podpira občekoristne deželne na-radovedno Čakalo, kdaj da se bo zagri- prave, odrekuje še zmiraj svojo pripomoć temu društvu. preobrnila v gledišče, ktero je vpeljala šesterica vrlih muzikov, ki so bili z glasno pohvalo sprejeti njalo razpélo in prav lično in okusno napravljeno gle- ceravno dišče odprlo. Kar pozvoni zvonec in odpre se oder sodila Je got ovil lOkrat vse ? kar bi mu po kratkočasni leti dr. Jan. Bleiweis svo- „Zvesti do smrti" ali „vdovi in vdovců" igri, ki jo je že pred vec bodno poslovenil po nemški Iíolbeinovi. Igrale ste dve gospodičnji: ena do smrti žalostno vdovo, druga pa ve- v cunov selo oči v, nagajivo prijatlico njeno, — v,x± 6voťvu .v™ smrti žalostnega vdovca, drugi pa šaljivega njegovega da glí spodj lánském zboru za pretres clružbenih ra-voljeni odsék je po gosp. Sventnerju naznanil, je vse v tjlepšem redu našel veliko večino vvř .v, ^^ "o r ouvujo . v. xmuni en gospod tudi do in Mat. Schreiner so bili v gospodarski odbor zopet volj eni go- Rudholzer, Blaž Yertovc, Juri Freybergei ? v odsek pa ? ki teklega leta pregledat 01X11 LI /J C V1 V_/ O LllC^C* V UU V \yC\i y VAX M.A ^J Cil J t) J O O L^XVXV^Cl ±\J LCA) pí t^iVyUatl y < prijatla. Igra je težka, zlo težka, al res da prav iz- Šventner in Ferd. Bilina go s podj' ima racun pre Miha Pakič etoŠnjemu letopi Jože so vrstno so vsi dovršili svojo nalogo. Ce pa vendar go- pridjane sedanje društvene pravila (statute) v nemškem spodičnjam dajemo prednost, ne stonmo to iz tarije" same, jemo prtjunusi, ne © lui tu „galan- xn siovensKem jeziivu, ki jin jt; piciv na KraiKo in jasn< ampak zato, ker moramo pravični biti m osnoval društveni pravdosrednik gosp. dr. Etbin Costa in slovenskem jeziku, ki jih je prav na kratko in jasno pomisliti, da dosti težje je ženstvu stopiti na oder očitni lanski zbor sprejel in c. k. vlada potrdila kakor možkim. Vsi četvorki tedaj čast in hvala Se nekemu posebno pa domoljubima gospodičnjama ! gospodu bi radi očitno hvalo dali, ki je sicer nevidljiv ker seje ? sam pa z izurjeno roko vodil celo igro; skril pred svetom, se tudi mi nočemo dotakniti p o n i ž-nosti njegove. Ni nam treba po vsem tem še dostavljati, daje bila igra z enoglasno pohvalo sprejeta; vendar pa si ne moremo kaj, da bi ne razodeli radosti svoje nad tem, kako lepo in lahko se v čitavnici naši izpeljujejo Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Današnji novičar je kratek, ker ni dosti važnih ? novic po svetu, razun poljskega boja, o kterem se pa tudi nič prav gotovega ne vé, ker eden pravi tako, drugi tako; toliko je resnica, da se punt čedalje bolj Plemenitaži se ga še ne udeležujejo širi. ? ker nek ča- vse veselice voc — pa zakaj nek? — navdaja le eno čustvo: domoljubje živo. zato ker vse srca kajo ? da general Visoki pre vzame vojsko vodstvo. Ko je v pondeljek zjutraj ob uri se v pred- Ga- , naj celo nekdanje Poljsko. Pra-da veliki knez Konštantin zapustí Varšavo in da ribaldi je pisal poljskemu generalu Langievič-u skusi, da plamen seže čez vijo XJLV JV V JJUllUV^iJ ViX ZJJ U VA VM v» » ^^ Y 1 J VJ y UCl v IVllU^J ZJCi^/UOH T Ml lOOl VV XIX via mestji trnovskem že praznovala sv. maša v spomin ga bode začasno namesto val princ Aleksander Heski. godú sv. Cirila in Metoda, je bila v veliki (stolni) francozka vlada ste se že ločile in vsaka cerkvi slovesná sv. maša ob 9. uri. Vsa cerkev je bila po svoje obdelujete ruskega cara, da bi dal Poljakom Angležka in ) •vi' nsli ■■■■^■■■■■■■■l ki obhajat veliki praznik slovanskih aposteljnov. polna mestjanov in mestjank različnih stanov ustavo, ki jo jim je dal Aleksandar I. Vidi se iz vsega, da klopčič ie še zlo zamotan. Francozom se grozno isokočastiti general-vikar in prost gosp. Anton Kos slabo godi v Meksiki; Meksikanci jih tepejo so peli sv. mašo in nazadnje „Bog Tebe hvalimo." kaj ; da bi pa Na koru pa so peli naši častiti gospodje bogoslovci in sveto obhájilo spremljevali s svojim izvrstnim petj em v , daje Napoleon te rane skril Francozom, se delà kakor da bi zdaj Francoz moral svoje na Poljsko obrnjene. oči imeti Sliši se y da komisija na latinski in slovenski besedi tako, da vse srca so bile Dunaji, ki snuje novo deželno ustavo za Beneškoin zares povzdignjene v visoki pomen današnje Lombardijo, bode svoje posvetovanja o tem sklenila Božje službe; peli so latinsko mašo Kamilo Ma-šekovo; slovenske pesmi pa vmes so bile „Upanje", ski h zadev, ki so bile zlo Pretresovanja oger- so na besede Leop. Klinarja ? „Slava", Metodu, besede JVÏatija Majarja v „Novicah' spevana sv. Cirilu in leta 1860 m pa )) Bog v drugi polovici tega mesca. , ^ ____ žive poslednji čas, enkrat spet omolknile; podoba je, da ostane vse pri starem, dokler se ne sklene, kaj bo z deželnim zborom a 7 IV J.TJL tv tx j tv XTXtV I til j IV Y U Y IVClli 1 \j LCV IVJUV^ OlCil Vlll^ UV1XJLV1 kJV AJl V AVI.1J ^ v ^ JLJLJL X Ili. ZJMVi 1J.JL besede Mir. Vilharja; vsem tem pesmam erdeljskim. — Svetli škof điakovaški S tr o s s m aj er so je napeve zložil mnogozasluženi vodja g. pevcov bogo- matici slovaški, ki se je nedavno z višim vladnim dovoljdnjem ustanovila, podarili 1000 gl„ čitavnici reski in pa goriški vsaki po 100 gold. — Govori se, da so 22. dne p. m. je tukajšno društvo za dnarno se razmere med avstrijansko in srbsko vlado spet ne- slovcov gosp. Dragotin Klinar, kteremu se srčno zahvalujemo za ta prelepi dar. pripomoć obrtnikov imelo svoj letni veliki zbor. koliko na bolje obernile in da v Beligrad pride zopet Oko; Ijšine so bile krive, da nismo po naši stari navadi konsul avstrijski. — Čudna novica se je nenadoma brala naznanili brž, kaj se je godilo v tem zboru, v kterem po časnikih, da kardinal An tone Ili, prvi minister pa- je razun mnogih častnih udov med njimi tudi de- pežev, se je hotel službi svoji odpovedati, pa sv. oče želni glavár baron Codelli, bilo pričujočih nad 100 djan- niso v to dovolili. Zopet se govori o nevarni bolezni skih družbenikov — očiten dokaz, da družtvo to ne papeževi ; al to se govori vsaki čas, kadar od kodar životari samo, ampak da živi krepko in čedalje bolj koli sapa pripiha zastran Napoleonove armade v Rimu. napreduje v korist tištim obrtnikom in rokodeleom se v dnarni stiski obraćaj o v pomoc njegovo j ki Mnogo-. ko zasluženi vodja tega društva gosp. Horák je potem, je zboru naznanil prijazni dopis Njih ekscelencije c. k. deželnega načelnika barona Schloissnigg-a, naznanil de- Rursi na Dunaji 10. marca. 5 % metaliki 75 fl. 30 kr. Narodno posojilo 81 fl. 65 kr. Azijo srebra 14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 57 kr. Odgo vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef BlaZDik v Ljublj