Z08. ttevilki
9 uuMiani, t sredo. 9. septembra 1908
XII. leto,
\
tmm vsak dan »večer lnr**vp& aadett* is roreMka t«r velja po pesti prejeman u avstv^vograke dejale ea vse leto 25 &, *a pol leta 13 K, aa čttrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|abl|auo s poiiljanjem na dom za vse leto i %t aa pol leta 12 K, aa četrt ista 8 IT, aa ea »mi a K Kder hodi sam ponj, placa aa vsa leto 22 K, aa pol lata 11 K. aa eatrt lata 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 50 b. — Za Vemclfo celo lato 28 K. Za m druge dežele in Amerika
itle 'tto 80 K     Na naročbc brv* IttatfsfeB« *f»«?*Wfxtv* naročnine f* ne ooira. — Za smsualla se plačuje od paterostopne petit-vrste po 14 h, če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, čc se tiska trikrat ali večkrat — Popisi naj s« Uvoia trankovatL — Rskr^isi sw *# ^nčafo^     ??jp**a!li?o H fe$ravmA&hra f« v Kn&florik o!!sah (t 5.     Upravniitvu naj sa blago volijo poiiljati naročnine, reklamacije, oananila, t j. administrativne stvari.
f f etaiifefi čeletea IL «4.
fttsagiegtte MevUke po it te.
UpraTBlitra telefon št. 85.
UIII. Rojres slovanskih časnikarjev v Ljubljani in proslava Trubarja.
Drugič so si izbrali slovanski časnikarji slovensko metropolo za svoje zborovališče, drugič so prihiteli med nas Slovence od daljnega juga in severa. Ljubljana si je odela v ta namen slavnostno obleko iu poka-zala vsemu slovanskemu svetu, da je slovensko mesto, ki se veseli prihoda ljubih naših prijateljev.
Prihod časnikarjev.
Prihajali so časnikarji z različnimi vlaki. Sprva se je mislilo, da pridejo večinoma v ponedeljek ob polu 6. popoldne, zato je bil za ta čas določen slavnosten sprejem. Ker se pa to ni zgodilo, se je ta slavnosten sprevod odpovedal društvom, ki so se ga nameravala udeležiti, občinstvu pa ni bilo mogoče tega zadnji trenutek naznaniti, zato se ga je zbralo vse črno pred južnim kolodvorom in bilo razočarano, ko ni videlo tistega, kar je pričakovalo. V greh se tega ne more šteti nikomur! Prihajajoče goste je sprejemal pri vsakem vlaku na južnem kolodvoru od-bor »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev«. Prišli so časnikarji vseh slovanskih narodov: češki, ruski, poljski, rusinski, hrvaški, srbski, bolgarski in slovaški. Vseh je bilo okoli 120. Med drugimi je prišel grof Bobrinski, Štabovi č , dr. H 1 i b o v i c k y , poslanec ruske dume, D a v i d i a k , poslanec avstrijske poslanske zbornice, dr. Markov, državni poslanec in urednik »Galičanina«, H o 1 e č e k , urednik praških »Narodnih Listov«, državna poslanca Ivan H r a s k y in K 1 o f a č , dr. Černv, praški občinski svetnik, Slovaka dr. B 1 a h a in dr. Rat, hrvaški profesor poslanec dr. Š u r m i n , Srb profesor P a v 1 o v i ć , Bolgar F r a n g j a , dunajski korespondent »Matina« B u s s a r d itd.
Čajni večer.
V ponedeljek zvečer je priredil tukajšnji ruski kružok ruskim gostom na čast čajni večer, na katerega >o bili povabljeni razen Rusov nekateri Cehi, Srbi, Slovaki, Bolgari in Slovenci. Na večeru, kjer je vladala, animiranost, je bil med drugimi grof Bobrinski, dr. Hlibovicki, Davidiak, dr. Markov, Andrejevič Romanov, zastopnik ruskih turistov, dr. Černv, dr. Rat, Holeček, Pavlovi«-. Frangja, župan Hribar, dr. Gregor in iz Trsta ter mnogo članov ruskega kružka.
Po pozdravu predsednika kružka, dr. Jenka, so govorili grof B o-b r i n s k i , gospa Jenkova, Davidiak, Romanov, Hribar, Fr a n g j a , dr. Č e r n y , gospiea Anica Jenkova, Pavlovič in dr. R a t. V ruskem jeziku je deklamirala gdč. Albertina Majdiče-v a. Med navdušenimi govori je lepo pel kvartet ljubljanskih pevcev. Vsa prireditev je bila neprisiljena ter je napravila na goste, zlasti pa na Ruse, najboljši vtisk. Rusi so se čudili, da napreduje znanje ruskega jezika tako zelo med Slovenci.
Otvoritev kongresa.
Včeraj dopoldne ob polu 10. so se zbrali slovanski časnikarji v vel. dvorani Mest. doma k otvoritvi kongresa. Dvorana je bila vsa prenovljena. »Društvo za promet tujcev na Kranjskem« je priredilo v njej svojo razstavo, o kateri poročamo na drugem mestu, ter jo v ta namen primerno, priprosto, a zelo lično okrasilo z zelenjem, cvetjem in slovenskimi trobojnicami. Razstava kakor okrasitev je napravila najboljši vtisk na časnikarje, ki se jih je zbralo 150 s Slovenci vred. Izmed Slovencev sta bila navzoča deželna poslanca G a -b r š č e k in dr. G r e g o r i n.
Kongres je otvoril podpredsednik »Zveze slovanskih časnikarjev« H o-
1 e č e k — predsednik C h y 1 i n s k \ je bil zadržan udeležiti se zborovanja. Iskreno je pozdravil udeležence, ki so se sešli ob lOletnici zveze na VIII. kongres v lepo prestolnico, da se posvetujejo in dogovore o svojih stanovskih vprašanjih in blagru slovanstva. Izražal je ogorčenje, da železniško ministrstvo ni hotelo dati prostih, ali vsaj znižanih voznih listkov slovanskim časnikarjem, dočim se francoski časnikarji istočasno popolnoma zastonj vozijo po avstrijskih železnicah. Nadalje naznani govornik, da je kongres pismeno pozdravil poljski minister Abrahamo-\vicz in češki državni poslanec dr. Kramar. Oboje je bilo sprejeto z burnim ploskanjem.
Nato se je volilo predsedstvo kongresa. Z vzklikom je bil soglasno izvoljen za predsednika Holeček, za I. podpredsednika Slovenec dr. G r e g o r i n , za II. Slovak dr. Rat, za zapisnikarje pa Ceh V e j v a r a , Slovenec Pustoslemšek, Poljak Prokesch in Rus H e j r e t.
Predsednik in podpredsednika so se zahvalili za izkazano čast in pozdravili zborovalce.
Nato je povzel besedo ljubljanski župan H r i b a r ,. ki je bil naj-prisrčneje pozdravljen. S tem, da so slovanski časnikarji drugič si zbrali Ljubljano za svoj kongres, so pokazali, da polagajo veliko važnost na ta kraj. Želi v imenu deželnega stolnega mesta Ljubljane, da bi imel kongres najboljše uspehe. Organizacija slovanskih časnikarjev je potrebna iz stanovskih koristi in v narodnem slovanskem oziru.. Nemški, francoski, italijanski in angleški časnikarji so dobro organizirani nied seboj. Tako morajo biti tudi slovanski. Iskreno pozdravlja široko slovansko časnikarsko organizacijo. Kakor je Sokol organiziran in mu je baš ta organizacija prinesla moč in veljavo pred vsem svetom, tako se naj združijo vsi slovanski časnikarji, katerih organizacija je ravno tako mogoča kot ona Sokolov. Naj slovanski časnikarji skrbe, da bodo časnikarsko službo opravljali sami med seboj in da se jim ne bo treba posluževati neslovanskih listov. To bo na korist vsem Slovanom, posebno pa nam Slovencem. Pričakuje od zborovanja mnogobrojnih sadov.
Današnjemu .zborovanju je prikladala od gotovih strani politična tendenca. Tisti, ki so jo priklada-li, so v zmoti. Namen kongresa . . da se slovanski časnikarji med seboj spoznajo in se kulturno združijo. Tako zbliževanje je trdna zaslomba za naš državni ustroj in nikdar ne nevarnost zanj. Žal i bog, da se to noče priznavati. Vendar pa pozdrav avstrijskega ministra Abrahamowicfea priča, da se je tudi na gotovem mestu jelo daniti, kjer se je daniti treba. Naj rodi shod na korist stanovskih interesov in celokupnega slovanstva najboljši sad! (Viharno dolgotrajno ploskanje).
V imenu »Deželne zveze za promet tujcev na Kranjskem« je naj-srčneje pozdravil zborovalce dr. O r a ž e n , istotako burno pozdravljen. Poudarjal je, da je namen zveze, gojiti in pospeševati slovansko turistiko in privabiti kolikor mogoče tujcev v oaŠO lepo deželo. Da se je turistika pri nas tako povzdignila, jrre zahvala Cehom, ki so prvi spoznali krasote slovenske zemlje. Zato jim izreka hvalo. Slovanska turistika se pa le takrat povzdigne, če hodi Slovan v slovanske kraje, kjer spozna šege in navade dotičriega slovanskega rodu. »Društvo za promet tuj-cev na Kranjskem« je slovanskim časnikarjem na čast priredilo to razstavo, da sprevidi jo iz nje, da ima slovenska domovina toliko lepot in krasot, da se lahko meri z vsako drugo deželo. Naj si časnikarji ogledajo to razstavo in kadar polete na dopust v tuj kraj, naj pridejo med nas, predvsem v našo divno Gorenjsko! Otvarja razstavo in kliče: Dobrodošli slovanski gostje! Živeli! (Bučen aplavz).
Ceh Sokol se je zahvalil pred-govornikoma za pozdrave. Že na potovanju po slovenski zemlji v Ljubljano so slovanski časnikarji videli, da so prišli v kraje lepote med prijazne ljudi, ki so jih povsod prisrčno in bratsko pozdravljali in sprejeli. Občuduje žilavost in eneržijo malega slovenskega naroda, ki, dasi teptan in zaničevan od vseh strani, se je vendar vzdržal kot narod in se z lastno močjo postavil na dostojno stališče, na katerem stoji. Slovanski časnikarji bodo vsikdar z največjim zanimanjem zasledovali bodočnost Slovencev. Narod slovenski in belo Ljubljano pozdravlja govornik in jima kliče »Slava«, kar so ponovili vsi zborovalei.
Ko se je nato prebralo vabilo predsedstva »Slovenske Matice«, naj bi se časnikarji udeležili akademije, ki jo je nato ob 11. priredilo to društvo, se je zborovanje prekinilo do popoldne.
Ogledovanje razstave.
Nato so si časnikarji ogledali razstavo. Razstava obstoji iz velikih slik Gorenjske, kakor Bohinjskega jezera, Belopeškega jezera, Bleda, raznih planinskih koč, razstavljena je originalna Koželjeva slika Savin-ske planine, 4 originalne Groharjeve slike, katerih dve (Ljubljana in Triglav) sta bili že na razstavi v Londonu, »Kmečka hiša v Bohinju« in »Stara Fužina«, ki sta delani z lesom (takozvano Spachtelarbeit), Rašice Bohinjsko jezero ter še prav veliko slik iz Tiiglavskega pogorja. Več slik kaže narodne noše iz nekdanje Carniole. Razstavljenih je nadalje več kapnikov iz Postojnske jame, Bernekerjev kip »Gorenjka«, razni reklamni predmeti, kakor knjižice, razglednice itd., ki jih je izdala deželna zveza, jamska komisija v Postojni in drugi. V razstavi sta dva krakovska ribiča v pristni ribiški opravi, dva herolda v belokranjski narodni noši ter dve gospodični v gorenjski narodni noši z avbo. Ti dve sta razdeljevali med časnikarje zavoje, v katerih je bilo več reklamnih knjižic zveze za promet tujcev. Kakor rečeno, je bila razstava jako lično prirejena. Kaj okusno je izvršil slikar Gaspari s primernimi okraski v slovenskem, češkem, ruskem in poljskem jeziku napis »Slovanskim časnikarjem deželna zveza za tujski promet na Kranjskem.« Sodelovali so pri prireditvi razstave med drugim deželni odbor, mesto Ljubljana, Slovensko planinsko društvo«, Ivan Mathian, slikar Rašica, fotografa Berthold in Pavlin, izdelovalca okvirjev Gotzl in Piri h, Ivan Bonač, tovarnar za kartonažo, Dragotin Hri-bar, konzorcij lista »Promet in gostilna«. Predstava je otvorjena. kakor se nam jo sporočilo, ves teden in ni nobene vstopnine vanjo.
Akademija    »Slovenske   Matice« v proslavo Trubarja.
Ob 11. je bila v »Mestnem domu« slavnostna akademija v proslavo 4001etnice rojstva prvega slovenskega književnika Primoža Trubarja Priredila jo je »Slovenska Matica«. Na akademijo so došli predvsem vsi udeleženci kongresa, potem pa občinstvo v tolikem številu, da je napolnilo dvorano in galerijo popolnoma. Tudi od zunaj je prišlo mnogo udeležencev. Videli smo med drugim starčka Luko Svetca z gospo soprogo iz Litije, župana kamniškega, dr. Krauta z gospo soprogo itd. Ljubljansko občinstvo je bilo zastopano iz vseh slojev. Posebno so se v častnem številu udeležile dame te slav-nosti.Poleg govorniške mize je visela okrašena podoba Trubarjeva, pod njo pa velik lovorov venec s trakovi slovenske trobojnice. Venec in Trakove je poklonila Trubarju zveza slovanskih časnikarjev. Na trakovih je bil sledeči napis: »Svaz slovanskih novinaru slavne pamatce Primože Trubara 8./9. 1908.«
Slavnostni  govor je imel predsednik »Slovenske Matice«, profesor 1 dr. I 1 e š i č.
V vznesenih besedah, ki so jih pazni poslušalci semtertja prekinili z odobravanjem, je izvajal tele misli:
Nismo se zbrali, da bi obsojali pravičnike ali da bi molili malika, ampak soditi nam je, čigavo je carstvo, jeli Trubarjevo ali ni, je li carstvo našega prvega pisatelja. Trubar se je med nami prvi bojeval za svetlobo in svobodo vesti in ves narod je šel ž njim. Prvi je ustanovil slovensko književnost. Dasi so njegovo seme skušali zatreti in udušiti, vendar se jim ni posrečilo. Naša sedanja književnost ima svoj začetek v reformacijski dobi. Vendar kaj se zdaj pri nas imenuje nova reformacija, svobodomiselnost itd., je nekaj novega, od stare naše reformacije pri nas neodvisnega. Ta nova reformacija bi bila nastala, tudi če bi nikoli ne bilo reformacije 16. veka. Refor-movani dandanes niso tisti, ki so bili takrat najbolj reformirani: svečeniki. Trubar in tovariši so bili samo nasprotniki ceremonij, bili so pa iskreno in globoko pobožni ljudje. Verovali niso v papeža, a verovali so v dogme. Trubar ni ustanovitelj nove vere ali veroizpovedi, ampak je le propagator in agitator nemškega evangeljskega verstva. Trubarja ni primerjati Husu ali Lutru. Trubar in ostali kranjski reformatorji so stali vsi pod Lutrom in ne poleg njega. Kakor je verska borba malodane izginila iz narodne tradicije, tako je globoke brazde zarezala turška nevarnost, ki odmeva v vseh naših narodnih pesmih. Bil je dvojen boj: boj duha in boj orožja. Reši i i s/oje prepričanje, se je zdelo važnejše in silne j še delo, nego poganjati vnanjega sovražnika. Protestanti so smatrali papeštvo za nevarnost, enako nevarnosti turški. Turško nesrečo so imeli celo za posledice neevangeljskega življenja in videli so v svojem delovanju sredstvo baš zoper turško nevarnost. Turško vprašanje je bilo za naše dežele eminentno socialno vprašanje, od čigar rešitve je bilo odvisno dom in polje, življenje in blagostanje. Na drugi strani so pa hoteli postaviti naš narod na lastne noge in ga učiti čitati in moliti v umlji-vem jeziku. Je li torej Trubar rodoljub, jeli narodnjak ? Dejali so nekateri, da ni, češ, da je iz verskega fanatizma širil protestantske nauke v svoji domovini, drugi so pa rekli, da je. Trubar je pa rodoljub, kar je priznal v svojih knjigah. Svojo domovino je ljubil in je nikdar ni zatajil. Svojemu narodu j t' hotel pomagati, ga privesti k pravi krščanski veri in ga spraviti v nebesa. O rodoljubju v romantičnem smislu pa ni govora pri Trubarju.
Slovenci in Hrvatje si takrat nismo bili tujci, bili smo pravzaprav eno. Dvoje smo postali še le, ko je Trubar začel pisati dolenjsko narečje. V uvedbi živega dolenjskega narečja vidimo kal novega razvoja in zares. Trubarjev jezik je dandanes obrušena posoda najglobljih čuvstev in misli.
Kdor govori, da mora človeštvo ostati, kakršno je, da ni treba duše\ -nega dela, tisti ne pozna človeštva. Ni dosti, stati na tem stališču, ampak dvigniti je treba narod in srečen bo Slovenec, srečen bo Slovan!
Viharno ploskanje je sledilo navdušeno govorjenim besedam in se kar ni hotelo poleči.
Nato so pevski društvi »Slavec« in »Zvon« ter pevski zbor trgovskega društva »Merkur« zapeli pod vodstvom pevovodje Beniška Da v. .Jenkovo »Molitev« dovršeno in popolno, da so zaslužili vsestransko jim izraženo pohvalo.
S tem je bilo akademije konec in občinstvo se je podalo k »Narodnemu domu«, kjer se je v Bleiweisovem parku ob stiku Tivolskega drevoreda in Bleiweisove ceste vršilo
polaganje temeljnega kamna za Trubarjev spomenik.
Prostor je bil ves v zastava b, . slovenskih in mestnih. Na tisoče ob-' činstva   je   pričakovalo polaganje.
Vsa tri ljubljanska sokolska društva ter šišenski Sokol so prišli korporativno, ljubljanski in šišenski Sokol z zastavo. Navzoči sta bili pevski društvi »Zvon« in »Slavec« z zastavama, ravno tako tudi korporativno razna dijaška društva, kakor »Sava«, »Prosveta« itd. Slavnosti so se udeležili tudi vsi v Ljubljani bivajoči slovanski časnikarji, za katere kakor za drugo gospodo so bili rezervirani prostori na dveh tribunah.
Slavnostni govor je imel predsednik »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev«, deželni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Govoril je tako-le:
Ta prostor odkazujemo danes spominu Primoža Trubarja! Majhen je, skromen je, in še celo v Ljubljani je bolj skrit, tako da bo kamen, katerega postavljamo tristo let po Trubarjevi smrti, stal nekako v zatišju, in da ga bo videl le oni, ki ga bo namenoma videti hotel! Cemu bi pri kri vali, da je ime Primoža Trubarja tudi pri mnogih njegovih prijateljih vzbujalo neko sramežljivo bojazljivost, in da je še danes vzbuja. V svojo sramoto priznajmo, da živimo še vedno v časih, ko bi spomenik Marka Pohlina razvnel mnogo več navduše-nja,nego ga razvnema spomenik Primoža Trubarja! Marku Pohlinu bi naši oficijalni pevci peli himne, da bi odmevalo do neba, dočim so se danes razšli, kakor bi jih na svetu ne bilo!
Vzlic ti bojazljivosti postavil se bo spomenik Primožu Trubarju! Ker imamo že toliko spomenikov v deželi, bila je sramota, če ga Trubar ni imel, ko je bil vendar eden prvih sinov naše zemlje, na katerega je po vsi pravici ponosna slovenska domovina.
Vzlic temu pa bodeta spomenik, kadar bo stal, obdajala strast in sovraštvo! Marsikdo bo menil, da dela Bogu dopadljivo dejanje, če meče blato na kamen, ki bode kazal lice slovenskega reformatorja. Obilo jih je med nami, ki vzorno žive po Kristovih naukih, kateri pa vendar nikomur ne odpuščajo; posebno onim ne, ki jih nikdar žalili niso. Stoletja nazaj sega njihova jeza, sega njihovo sovraštvo! Dasi je Primož Trubar že davno prestal sodbo pred našim Bogom, ga njegovi sovražniki še vedno sodijo in obsojajo! To sovraštvo je krivično: tudi za Trubarjem so ostala njegova dela. A od njegovega reformatorstva ni ostalo ničesar, in danes, ko imamo toliko izvrstnega katoličanstva v deželi, lahko izrečemo: kot slovenski protestant je živel Trubar brez uspeha! Cemu torej nevredno to sovraštvo.
Ostala pa so blagoslovljena dela za Primožem Trubarjem, dela,katera so globoko brazdo zaorala v narod slovenski. Trubar nam je ustanovil književni naš jezik, vstvaril nam je slovensko knjigo. In dokler se bo odpirala ta knjiga, zvenelo bo ime Primoža Trubarja po slovenskih deželah, in nobena sila ne bo udušila tega zvenenja!
Dasi visoko spoštujemo moža, ki je za svoje prepričanje trpel, ter užival grenki kruh pregnnnstva, dasi sti nam svobodna beseda in svobodna miser čez vse sveti, postaviti hočemo ta spomenik le možu književniku, zasnovatelju slovenske knjige, katera edina je dvignila naš narod iz teme in spanja!
Pokažite mi moža, ki bi bil bolj vreden spomenika od Primoža Trubarja? Ali ne živi še vedno v vsaki slovenski knjigi, da si je že zginil zadnji njegov pepel v tuji zemlji 1 Ali ni še dandanes učitelj slovenskemu narodu z vsako tiskano knjigo? Pretekla so stoletja in stoletja, kar je preminul, ali še danes je Primož Trubar s slovensko knjigo najvišji dobrotnik našega ljudstva!
Temu dobrotniku veljaj spomenik, katerega bo mojster Berneker vdihnil v kamen! V slavo bo Trubarju, ali v čast bode vsem tistim, ki so darovali svoje doneske, in posebno mestni občini ljubljanski, ki je od-
15
stopila svet, da se more postaviti kamen možu, ki je za domovino preza-služen!
Naj torej kriče! Spomenik bo vendar stal! Kričanje ima svoj izvir v krivici, spomenik ta pa bode po stavljen na temelj pravice! In ker m Primoža Trubarja ne zahtevamo drugega nego pravico, morali smo mu postaviti spomenik, ki naj pričuje o naši pravičnosti, o naši hvaležnosti in o naši ljubezni, in ki naj te naše lastnosti prenaša tudi na pozne potomce, da bo še le z zadnjim Slovencem zatonil spomin na vrlega moža — Primoža Trubarja!
Gromovito ploskanje je sledilo tem besedam.
Za dr. Tavčarjem je govoril državni poslanec* in profesor češke tehnike v Pragi Vladimir H i a s k y. Češki narod -e pridružuje današnji slavnosti bele Ljubljane. Govornik pozdravlja prireditev v imenu svojega državnozborskega kluba. Trubar je postavil Slovencem temelj literaturi. Bil je genij Jugoslovanov, genij vsega slovanstva, ker se je po njegovi zaslugi z njegovim kulturnim delom ohranilo najbolj eksponirano pleme Slovanov — Slovenci. Trubar ima velik etičen pomen kot učitelj naroda. Že takrat sta bila češki in slovenski narod v nekaki zvezi in kolikor bolj je govornik študiral Trubarja, toliko bolj je spoznaval, da je poznal Trubar češko literaturo. Danes je narod Husov in narod Trubarjev prišel po vztrajnem delu do narodne in politične stranke. (Viharno ploskanje.)
Poslanec ruske dume, dr. H 1 i -b o v i c k i j je poudarjal, da se obhaja s tem polaganjem temeljnega kamna praznik ne le Slovencev ampak vseh Slovanov. Kar je Nemcem Luter, to je Slovanom Hus in Trubar. Zato je nas vseh dolžnost, da proslavimo velikana Trubarja. (Burno ploskanje.) Rus S t a h o v i ć je proslavljal Trubarja kot velikega heroja, ki ga je vsak razumnik doslej visoko cenil, ga ceni in ga bo cenil. Kliče: Večnaja pamjat velikemu demokratu in boritelju za svobodo misli in svobodo duha! (Burno odobravanje.)
Poljak D o b o s z i n s k i radostno pozdravlja, da se je našla prilika, da more on kot ivprezentaiit poljskega naroda biti na tako velikem prazniku slovenskem. Veseli se slovenskega razvoj:i in v imenu poljskega naroda želi Slovencem najlepših kulturnih uspehov. (Veliko odobravanje.)
Hrvaški poslanec dr. Š u r m i n. burno pozdravljen, poudarja, da smo si bili Slovenci in Hrvatje vedno iskreni prijatelji, ki smo skupno prenašali bridkosti. Vendar Hrvatom je bila usoda milejša nego Slovencem. Upa, da se ne povrnejo več časi, ko je bil slovenski in hrvaški narod teptan in zaničevan. Slovansko vzajemnost mora postati meso, ne samo ostati beseda.  (Viharno odobravanje.)
Bolgar F r a n g j a upa, da je i>o apostolu Trubarju dana garancijo slovanske vzajemnosti. Slov. narod je majhen po številu, a velik, ker ima takega duševnega velikana. (Hrupne* odobravanje.) -'
Slovak dr. B 1 a h a je poudarjal, da nas je literat ura ohranila in branila proti našim vragom. Na cesti svobodne misli nam zasveti prava svoboda.  (Viharno ploskanje.)
Srb profesor Pavlov ič je mnenja, da bo danes 300 let Trubarjev duh živel v srcih vseh Slovencev, ki se bodo popolnoma otresli nazad-njaštva. Delajmo, da nas ne poplavi jo ljuti nasprotniki! Slava Trubarju! (Burno odobravanje.)
Nato je tajnik pripravljalnega odbora za Trubarjev spomenik, dr. Grošelj, naznanil, da se bo v spomin, da se je položil temeljni kamen za spomenik, vzidala vanj listina, ki priča o tem polaganju, ter prosil mestno občino, da prevzame v svojo oskrbovanje in varstvo spomenik, kadar bo postavljen.
Žapan Hribar je poudarjal, da narod, ki ne časti svojih mož, teh vreden ni. O slovenskem narodu se v zadnjih 20. letih tega ne more trditi. Z današnjim polaganjem temeljnega kamna spomeniku prvega slovenskega književnika smo odplačali dolg, ki smo ga dolžni temu velikemu možu. Govornik obeta v imenu mestne občine, da prevzame v varstvo in oskrbovanje spomenik, ki bo, kakor je čul, odkrit prihodnjo pomlad.
Nato so pevoi, ki so preje peli v Mestnem domu pri akademiji, zapeli veličastno pesem „Hej Slovani", ki jo je vse ljudstvo pelo ž njimi. S tem je bila slavnost končana.
Skupni obedi
Po slavnesti so bili skupni obedi, kijin je priredil župan Hribar, in sicer so obedovali ruski, poljski in bolgarski gostje v „Meščanski pivnici-, češki „pri RožiM, hrvaški in srbski gostje pa skupno s Slovenci v „Narodnem domu*. Povsod so bili časnikarji in gostje najboljše pogo-Sčeni, zato se je pa tudi izpregovorilo več krepkih napitnic tu kakor tam.
Kongres.
Popoldanski kongres je otvoril podpredsednik osrednjega društva g. Holeček, ki je takoj dal besedo g Sokolu, ki je utemeljeval 870J predlog, zakaj ni Južna železnioa dovolila slovanskim Časnikarjem znižane vožnje. Govornik je izvajal, da je Južna železnioa povabila angleške in francoske časnikarje na Kranjsko ter jim dovolila brezplačno vožnjo in še preskrbo, a slovanskim časnikarjem niti na prošnjo ni ugodila znižane vožnje. Predlagal je, naj se železniškemu ministrstvu izreče brzojavno ogorčenje, ker se ne le ni ugodilo prošnji, temuč ravnateljstvo niti na prošnjo odgovorilo ni, kar je proti vsem pravilom olike in dostojnosti. Predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet.
Desetletni     jubilej prvega shoda   slovanskih časnikarjev v Pragi.
O tej točki je poročal predsednik shoda g Jos Holeček, podpredsednik osrednje Zveze slovanskih časnikarjev. Poročevalec je izvajal, kake sadove je rodil prvi shod slovanskih časnikarjev, ki je bil v Pragi leta 1898, kako je učinkoval na slovaasko Čuvstvovanje in kolikega pomena je bil v stanovskem oziru Misel, naj bi se sklical shod slovanskih časnikarjev, se je rodila pozimi 1897 med čefckimi kolegi v Pragi. Takrat je bila slovanska vzajemnost zanemarjena, slovanski narodi so bili razkropljeni, brez prijateljskih stikov. Nositelji slovanskih idej so obupavali ter se jim je zdelo nemogoče, da bi se da o zbrati zastopnike raznih slovanskih narodnosti k delovanju pri skupni mizi. Vkljub temu je češki odbor na pravil poskus združiti slovanske Časnikarje vsaj Avstro-Ogrske. Na odborov poziv so prihajali odzivi od vseh strani. Poljake in čehe je zdru žtia Badenijeva era, v Zagrebu je hrvaška in srbska akademična mladina začela izdajati skupni zbornik „Narodna Misao*, s čimer je bil storjen začetek skupnega delovanja med Hrvati in Srbi. Vsled tega je odbor spoznal, da je kongres slovanskih časnikarjev omogočen. Udeležba S ovtLoev in Slovakov je bila že poprej zagotovljena. Za prvi shod je odbor sestavil program tako, da je obsegal minimum zahtev in žrtev. Začasna pravila so se predložila prvemu shodu v obliki resolucije, ki je bila sogasno in z navdušenjem sprejeta. Na tej podlagi smo se ozirali na idealne in praktične potrebe. Prva stremljenja so merila za stanovsko enakostjo in državljansko ravnopravtiostjo. Zavezali smo se, da podpremo slabše narodnosti v njihovem boju proti narodnim nasprotnikom. Kar se tega tiče, si je Češki narod pridobil zaupanje vseh Slovanov s svojo pomočjo brezpravnim Slovakom na Ogrskem. V prvi reso-luoiji se je proglasilo, da Slovani morajo pozabiti stare krivice, a novih si ne delati, da bodo v vzajemnem delu solidarni ter odstranjevali vse, kar jih je do tedaj ločilo. Proglasili smo, da si ne pustimo več gospodariti nad seboj, a v obrambi proti vsakemu nasilstvu hočemo stati vsi za enega. V izpoln eni desetletnici moremo z zadovoljstvom zaznamovati dva fakta v duhu naše naloge. V Galiciji je nastal hvalevredni preobrat v razmerju med Poljaki in Rusi, a na jugu med Hrvati in Srbi. Hrvaško srbsko koalicijo smo imeli priliko pozdraviti predlanskim na shodu v Opatiji. Takoj se je pokazalo, kako neljuba je slovanskim protivnikom sloga med Slovani. Pri prvem našem shodu se je sprejela tudi resolucija za enoten gospodarski program med Slovani. (Tozadevno resolucijo je poročevalec v oeloti prečital.) Tudi ta program je že začel donašati praktičnih sadov. — V resolucijah prvega shoda smo postavili idealni program na prvo, praktični pa na drugo mesto. Sedaj je treba stvar spreobrniti ter izvajati v prvi vrsti geslo „Svoji k svojim". Začetek v tem pogledu je dala nedavno slovanska konferenca v Pragi, kjer se je sprožila misel, ustanoviti veliko slovansko banko. Ideale verno ču vajmo, toda iluzij si ne delajmo ter •jih nočemo buditi. Iluzije so nepremostljive ovire za pozitivno delo. Iluzije so tudi predsodki g opi,jmigtič. nem smislu. Ne 'domišljujmo si, da smo Silovani močan in silen narod. Nismo nič takega. Narod, kateremu se zapirajo primitivna in zajamčena prava, se ne more imenovati moč nega. — Vendar, ako pogledamo delovanje zadnjih deset let, moramo konstatovati veliki preobrat v slovanski vzajemnosti. Poprej je bilo Slovanstvo takorekoč zaspano. Kadar se je kdo zbudil iz odrevenelosti, ponavljal je mehanično staro geslo: „Ljubimo se! Spoznavajmo se!" — Slovanski novinarji, ki danes prisostvujemo shodu, si smemo z mirno vestjo lastiti zasluge, da smo dali inicijativo k temu blagodejnemu in upa-polnemu prevratu. Nadaljna naša na« loga je, ustanoviti tako organizacijo,
ki bo obsegala vse slovanske časnikarje izven meja naše monarhije. Ako se ta velika organizaoija uzakoni, se bo naše delovanje moglo neprimerno bogateje razviti. Prava kulturna vzajemnost med Slovani pa se doseže, kadar bodo podobno organizirani slovanski pisatelji-beletristi, d jaki, nmet niki, zadružništvo in obrtništvo. Nam Slovanom ni treba velikih programov, temuČ živih stikov. Vsi slovanski stiki pa morajo biti zasnovani na temelju vzajemnosti, na temelju „do, ut desu. Sioer bi mogli doživeti reakcijo proti slovanskim nositeljem kulture *— In tako vidimo po desetih letih bujno kliti seme, ki smo ga na prvem shodu s tresočo roko posejali. Slovanskim časnikarjem je to najlepša tolažba in vzpodbuja za nadaljno delo v pro-speh vsega Slovanstva.
Holečkov referat je bil z odobravanjem sprejet — G dr. O s t a -szewskiBaranski je predlagal, naj se resoluciji na praškem kongresu pritrdi. — Delegat g Markov (ruski poslanec iz Galicije) je predlagal re solucijo za enakopravnost Rusov v Šolah v Galiciji. — Delegat g. Las-kownioki je pojasnoval, da je ruskemu narodu v vseh Šolah v Galiciji dana prilika, se učiti svojega materinega jezika poleg poljskega deželnega jezika Govornik ni nasproten zahte vam Rjsov, a se naj sami pobrigajo za učenje svojega materinega jeziku. Govornik je opozarjal, da se v Rusiji Poljaki mnogo bolj zatirajo, kakor Rusi v Galiciji. Končno je svetoval, uaj se provincijalna vprašanja rešujejo na domačih shodih in zborih. — Delegat pl. Stahovič (Rus) je odgovarjal, da se Rusi sramujejo krivic, ki se gode krvnim bratom, a zato želi, da se take sirovosti ne vlači 10 na javne razprave. — Delegat g. Ant. Černv je predlagal resolucijo, da 8. kongres slovanskih časnikarjev z veseljem pozdravlja dobro voljo glede zbliževanja poljskega in ruskega naroda v Galiciji, kakor je bilo to izrečeno na slovanskem shodu; poljsko in rusko Časopisje naj deluje na to, da se zbli žanje uresniči v duhu želj poprejšnjih Časnikarskih shodov, in sioer na temelju ravnopravnost', svobode, enakosti in bratstva, ker je brez takega s porazu mijenja uresničenje slovanske politike nemogoče. — V debato so posegli še Sčavinsky (Rus), Ante Radić (Hrvat) itd.
O  vseslovanskem tiskovnem uradu
Poročal je g. pl. Stahovič (Rus). Govornik je pojasnjeval razmerje med starim slavjanofilstvom, ki je je pozneje^ spremenilo v ruscfil-stvo, ter rodilo pod napačnim mnenjem, da je slovanstvo mogoče samo pod ruskim absolutizmom in pravoslavjem, mnogo slabih sadov To naziranje je postalo odiozno tudi pri novoslovan-stvu. Da se pojasni vse to razmerje, je treba slovanskega organa, ki ne more imeti drugega namena, kakor postaviti osvobojenje slovanstva na podlagi medsebojnega spoznanja Spoznavanje je torej namen skupnega organa, a pravo spoznavanje je mogoče samo potom iskrenosti, odkritosrčnosti in svobodnega izražanja. Resnica nad vse. Proč s predsodki. V veri sami vase in v svojo resno voljo moremo uresničiti idejo novosla-vizma. Slabosti ima vsak, Sila naša pa leži v medsebojnem zaupanju. Tu je naše delo. Govornik je prepotoval vse slovanske zemlje in pozna razmere na lastne oči. Na podlagi teh opazo-zovanj podaje svoj predlog o skupnem organu. Popolnost takoj ni mogoča, vse se v Življenju spopol-njuje, kjer je resno delo. Govornik predlaga nredbo skupnega slovanskega organa na sledečih točkah: 1.) Skupni organ ne more biti dnevnik, ampak tednik ali mesečnik. 2.) Tiskal naj bi se v štirih slovanskih jezikih (ruskem, češkem, poljskem in srbskem. (Omogočen je seveda tudi vsak drugi slovanski jezik.) Želeti pa je zaradi splošnega razumi jenja da se sprejme manj jeziko?. Tiskali bi se v njem gotovi članki tudi v francoščini, za radi informacije v tujini. 4) Osrednja redakcija bi naj bila v Pragi. To pa pred vsem zaradi tehničnih razmer 5)Posebne redakcije bi naj bile v Petrogradu ali Moskvi, za Ruse, v Varšavi ali Krakovu za Poljake, v Zagrebu ali Belem gradu za južne Slovane. 6) Posebna komisija naj izvrši [tehnične pripravej 7.) Kapital naj se zbere takoj po podpisih pri čemer naj prispeva Rusija 2O°/0, Cehi in Poljaki 20%, Bolgarijain Srbija 10% Hrvatska in Slovenska tudi 10%- 8) Izvršitev naj se omogoči s tem, da se obrne kongres na vse publiciste in literate, ki naj prispevajo po najboljših močeh. 8. Organ naj začne izhajati 1, januarja 1909. — Gospod R. Pustoslemšek (Slovenec) je predlagal; naj se iepremene nekatere točke, predvsem se naj mesto besede „8rbŠčinau postavi srbo - hrvaščina. Govornik je mnenja, da se to važno vprašanje naj izroči posebnemu odseku, da izdela do prihodnjega kongresa konkretne predloge. — Predsednik g. Holeček je  mnenja, da
se naj o stvari obravnava prihodnji dan. — Delegat g. Frangja (Bolgar) je zagovarjal svobodo jezika, vsak narod naj ima svoj oddelek in svoj Časopis. G. Markov je ugovarjal celokupnemu organu, ter predlagal, naj sa proglasijo „Slovanski Pfehled« (Praga) Swiet Slovianskiu (poljski)) ter „Slov. izvestjau fPetrog-rad) za slovanske organe. Treba je le še organa za Jugoslovane. Bilo bi bolje, da žurnali vršijo svojo dolžnost, da Slovani v svojih časopisih podpirajo medsebojno spoznanje. — Del. g. pl. Stahovič je zegovarjal svoj predlog. Posamezni Časniki so lahko strankarski. Skupen organ mora gojiti skupnost Stojimo na novih tleh in treba je začeti z novo organizacijo. Skupni organ ne sme biti političen, temuč informativen med Slovani. — Gosp. Pustoši emšek je predlagal konec debate in izvolitev komisije, ki naj jutri po resnem raz-motr vanju predloži svoje^ načrte — V debato so še posegli ŠČavinski (Bus) Ante Radić (Hrvat) in dr. Radić je predlagal, naj bi se predlogi združili, ker bi ne bilo težko v smislu novoslavizma razširiti „Slov. Pfehled" in „Swiet Siovvianski." Ta dva organa zaslužita, da se jima na ta način izkaže zaupanje. — Posredovalen predlog je bil sprejet ter se bo vršilo zborovanje jutri.
Banket.
Zvečer je priredila mestna občina za vse goste skupni obed v hotelu „Unionu. Uprava tega hotela se je pri tem izkazala, da je popolnoma kos tako veliki nalogi. Banket je bil pripravljen vzorno in točno, tako, da so se gostje vprav divili. — Vrsto napitnić je otvoril župan ljubljanski, poslanec g. Iv. Hribar, ki je pozdravil slovanske goste v njih jezikih. Govoril je nekako takole:
Bon. nePBbik pa3T» ceronja, KaKT> »ueHhi Bcefi ciaBaaHCKOH ceMtu cočiipaio-Tca bt» JIioOjiHHli. CKPOMHaa Hauia ciojima BiuliJa ymc pa3Haro po^a etaju, ohua vome cBDAliTe.ibHUueH KOHrpeca KOPOHOBa~
HbIXT»   rOJOBT> ;    HO   Cb1i3.rb,   Ha KOTOPOMT>
opa.in Gbi y4acrie 3a t^kiimu Ba#KHbiMH irfcjHMfl Bcii cjaBHHCKie njeMeHa, npemcraBJieH* 6un HauiCMy BPeMeHH, BPeMeHU to cocjob-Hbix opraHH3auiH
Lecz co zjazdu dzisiajszemu przy-dawa zwlaszc potežne znaczenie to oko-licznoso, iž berza w niem udzial w brac-kiej swornosći Polacv i Rosvane. My Slo-wienci, panowie, zawsze zarmuconjm serd-cem patrzilysmy na rćžn, ktore wiekowe udalosci posialy pomedzi tych dwoch naj-wiekszych i najwažniejszych slowjanskych narodow, dla czego s radoscia nolvezona pozdrowiamy každy krok, ktory wiedze k urownaniu dawnych sporow. Nic ale nie može wiecej wplywac* do tego, niželi cze ste wzajomne stykanie sie.
Proto, panove, nasi češti bratfi. tyto pionirove praktičke vzajemnosti slovanske ziskali sobe neocenitelnych zasluh tim, že postarali se o podklady takovym sty-kiim mezi slovanskymi narody vubec a mezi bratfi ruskymi a polskymi zvlašt. A prave myšlenka založeni odborni a sta-vovske organizace pra slovanske novinafe, tyto nositele a zastance velkych idei a velkych cilu, jest vybradni za.slu.hou čes-kych našich bratri.
Osvjedočen sam gospodo, da će upravo ova organizacija uroditi znamenitim plodom za stališki ugled slavenskih novinara. Istinabog, u današnje vrieme neima već nikoga, koji bi ne priznavao ogromnog upliva, koje vrši novinarstvo na javno mnienje ; ali ima zato još ipak dosta ljudi, koji odozgo gledaju na one, koji svoje snage i svoje znanje posvetiše novinarskom djelu. Na Vas je, gospodo, da dokučite tomu; na Vas i na Vašoj organizaciji je, da si stečete ugleda i poštovanja, koje Vam dolikuje, kao vojnicima najveće i najjače velevlasti.
Bauiarb ctakmaHna ome He ct> ce cBPmnjin, a ue'ie TOBa 3a moro pa3iipaB-axTe no cera n kskboto pa3iipaB»xTe, ao-Ka:nia, ie CTPeMure 3a hcho 3aqpTaHa irkib.
CjiaBHHCKRflTb M HPT* iiairb,  Ha KOrOTO cjy-
ate/re ct» pa3yMarb u cepueTO ch u kohto onaKBa on» Bamara paOoTa u Baiunarb TpTjrjb peaJiHn ycuiixn, rjieAa ftHecb ubiieH-b OTL HaAeaua n noy3jaHne bti 61iJiaTa JIw6-JMHa, v imenu katere Vas, gospoda slavna najiskreneje in najprisrčneje pozdravljam.
Grof Bobrinskij je izvajal v svojem govoru, da je sedanja Rusija polna bolesti in nepopolnosti, toda ideja o Slovanstvu se je oživela po vseh njenih mestih. Rane, ki so nas skelele, so nas pripravile do spoznavanja slovanske misli. Danes je Rusija prenovljena in povzdignjena ter ne bo molče gledala na slovansko gibanje, ampak bo aktivno nastopila s svojimi novimi silami.
G. Doboszinski, urednik „Nove Reforme" in bivši podpredsednik poljskega kola, je proslavljal slovansko solidarnost in nadarjenost Slovenoev. Svoj govor je zaključil v proslavo Primoža Trubarja.
G. Sokol (čeh) je napil proovitu Jugoslovanov in slovanski vzajemnosti sploh.
G. F r a n g j a (Bolgar) je napil Slov encem sploh, pred vsem pa županu Iv. Hribarju.
G. dr. Sur min (Hrvat) je govoril o idealni hrvaško slovenski vzajemnosti ter napil Županu.
G. H r a s k y (Čeh) je govoril najprej slovensko. Želel je vzajemnosti nele v politiki, temuč tudi v narodnem gospodarstvu. NaglaŠal je politično moč časnikarstva ter napil Slovencem.
G. pl. S t a ho vić (Rus) je napil slovenskemu ženstvu in slovanskim žurna'istinjam.
G. dr. Rat (31ovak) je govoril o obupnem položaju Slovakov na Ogrskem ter napil slovenskemu narodu kot najsbčnejšemu v političnem in gospodarskem oziru s Slovaki.
G. prof. Pavlović (Srb) je napil slovenski omladini.
G. dr. Černy (Ceh) je napil slovanskemu skupnemu kulturnemu delovanju. — Zaključno besedo je imel g. dr T ril le r, ki je podal v zvišenih prispodobah sliko Slovanstva ter še enkrat vse goste najprisrčnejše pozdravil v smenu mestne občine in ljubljanskega prebivalstva sploh. (Dalje prihodnjič.)
Delegaciji.
Dunaj, 8. septembra. Skupni ministrski svet v Budimpešti se je bavil z določitvijo predlog, s katerimi stopi vlada pred delegaciji Najvažnejša stvar je poročilo miaistra Buriana o njegovem potovanju po Bosni z ozirom na zahtevo po ustavi za okupirani deželi. Različna zname nja kažejo, da vladajo v ministrskih krogih jako nasprotujoča si mnenja, kaj kaže storiti glede Bosne in Hercegovine.
Nemška nasilnost.
Dunaj 8. septembra. Nemški nacijonalcifpripravljajo demonstracije, s katerimi hočejo preprečiti, da bi postal znameniti češki glasbenik Oskar Nedbal prvi dirigent na ljudski operi. „Allg. Ztg.u obsoja to početje kot kretinsko poudarjajoč, da je Dunaj že itak na dovolj sla-benem glasu.
Nova kriza v Srbiji.
Belgrad, 8. septembra. Privolitvi v narodno skupščino je propadel minister zunanjih del dr. Milova-nović in je bil izvoljen staroradika-lec Uzinović. To je tako težak udarec za vlado, da je ministrska in parlamentarna kriza skoro neizogibna, ker je volitveni poraz ministra Milovano vica eklatantna nezaupnica.
Tolstoj.
Petrograd, 8 septembra. Vlada je vsem časopisom zagrozila z zaplembo in zapretjem tiskarn, Če bi pisali o političnem in socijalnem pomenu spisov Lava Tolstega. Vzlic prepovedi pravoslavnega sinoda, pAazno-vati osemdesetletnico Leva Tolstega je akademija znanosti v Petrogradu sklenila izročiti Tolstemu posebno adreso. Gledališčem je vlada prepovedala prirediti slavnostne predstave in če bodo 10. t. m. uprizorila kako jgA*o Tolstega, ne sme na lepakih biti zapisano, da se s predstavo proslavi Tolstega 801etnioa.
Maroko.
Pariz 8. septembra. Minister zunanjih del, Pichon, je ministrskemu svetu že predložil načrt note, ki jo Francija in Španija razpošljeta velesilam zastran Maroka. Francija in Španija sta se že popoloma zedinili glede garancij, ki jih naj zahtevajo velesile od novega maroškega sultana, ako naj bo pripoznan.
Pariz 8. septembra. Polkovnik Alix je s svojim oddelkom pri Djerfu premagal 5000 mož rodu Harka in jih popolnoma razgnal.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. septembra.
— Na kongres slovanskih časnikarjev so prišli: Vladimir grof Bobrinski, poslaneo v gosudarstveni dumi v Petrogradu, general Volo-dimirov iz Petrograda, Aleksander pl. Stahovič, zastopnik vse-ruskega Časnikarskega kongresa, pro fesor M i k š iz Novočerkaska, dr. A d a m Doboszynski, bivši drž. poslanec v Krakovu, pl. Chamieo iz Varšave, dr. Nikolaj Gleboviokij, ruski državni poslanec iz Galicije, Vladimir Hrasky, državni poslanec, Praga, Vaolav Klofač, državni poslaneo, dr. Antonin Hajn, drž poslaneo, Praga, Frangja, urednik „Blgarijeu in bivši predsednik bolgarskega sobranja v Sofiji, prof. Mile Pavlović iz Belgrada, Na dež da Petrovičeva iz Belgrada, I. P e-trović iz Banjaluke, dr. Gjuro § ur min, saborski poslaneo v Za grebu, dr. Rat h, dr. Blaho, I. Stepa n e k, urednik „Ludovih Novinu (Slovaki) Matko Mandić, državni in deželni poslaneo v Trstu, prof. Schmidt, urednik „Češke korespondence1' v Pragi, Kaiimeri P o 11 a oh, urednik „Kurjera War-szawskiegou iz Varšave, dr. C z a r -n o w s k i iz Berolina, B o 1 e s 1 a v Le-w i o k i z gospo ia Lvo va. Broni-slav   Laskov/nioki   „Nowa Re-
orma", Krakov, dr. Ostaszewski-garanski, „Dzienik Polskiu, £vov, Aleksander Milski b gospo, Lvov, Jos. H o 1 a č e k, podpredsednik „Zveze" Praga, Jos. K a • las s soprogo, „Narodni Listy", praga, Jos. Vejvara, tajnik „Z veze", praga, Jos. M i š k o v s k v , blagajnik
Zveze", Češki Brod, Wladyslaw 2 a b aw:i k i, Tešin, Bohumir Kneoht'1, Olomnc, Ivan vitez L h o t a k, „Ven-fcov", Praga, Jar. Zajiček, „Hlas >~aroda", Praga, I. Hejret, „Narodni politika", Praga, VI. Weinerefc, šef češkega oddelka uradnega kore-spond. urada v Pragi, A Š č a v i n -ski (Rus) urednik z Dunaja, I. Žalno,
pl*. Listy", Plzen, Fr. Nepily, ][piz. Kraj", Plzen, Osip Markov z gdč. hčerko, ured. „HaliČanina". Lvov, ADton Cerny, ured. Pizen, dr. Vrati s lav (5erny, Praga, J. Prokesz, wXov. Ref", Lvov, J. Havera, „Den", Praga, K- St. Sokol, „Kronika", Praga, V. TVilder, „Pokret", Zagreb, J> Gršković, „Obzor", Zagreb, dr. X. Radić, tajnik „Matice Hrvatske", Zagreb, in dr. B j e 1 o v u č i č, „Narodni Lista. Zader in Fr. KuČinić, »Tršćanski Lloyd", Trst. Slovenskih udeležencev kong-esa ne navajamo. V Ljubljani sta tudi grofica Choloni-e\rska in grofica Potočka.
— Slomška rji v Bob. Bistrici Istočasno, kakor „Zveza učiteljskih društev", so imeli tudi Slomškarji svoje zborovanje. Prvi so se zbrpU v Gorici v impozrntnem številu, drugi so se sešli v Boh. Bistrici, a morala je biti prava in velika revščina, ker se „Sloveneoa ne upa povedati, koliko jih je bilo in koliko jih je. V .Zvezi" je 2061 Članov, pri Slomškar-jib pa komaj par tucatov. To priča dovolj, kak pomen ima vsa slomška-rija sploh in kak pomen njen shod v Boh. Bistrici. Na shodu je nastopil tudi dr. L a m p e. Med drugim je rekel: „Dežela je dolžna krščanskemu učiteljstvu dati, kar mu g*e. Toda poudarjam, samo temu v polni meri, ki vzgaja mladino v pravem krščanstvu. Oni pa, ki so sovražni ljudstvu, naj ne pridejo, da bi jim dežela dala, česar ne sme in ne more." Menda se ta modro3t dr. Lampeta nanaša na nujno potrebno zvišanje učiteljskih plač. Ne dvomimo čisto nič, da ima dr. Lampe dobro voljo, razdeliti učitdjstvo na krščansko in nekrščansko, to je na klerikalce in neklerikalce in da bi klerikalcem rad zvišal plače, neklerikalce pa utopil v žlici vode, a vz'ic temu so njegove be3ede samo „fiavzeu in prav nič druzega kakor „flavze", ki se ne bodo nikdar uresničile. Nikdar! Kar se pa tiče sovražnikov ljudstva, je že davno po vsem svetu zmagalo spoznanje, da so največji sovražniki ljudstva klerikalci in da stori dobro, ljudstvu koristno in bogu dopadljivo delo, kdor izganja temo iz človeških glav. V ostalem pa naj si dr. Lampe nikar ne domišlja, da pripisuje uČi-teljstvo njegovim besedam kak po men. Govoril je kakor vedno z namenom, da bi učiteljstvo teroriziral, a tega terorizma se nihče ne boji.
— Prvi zaupni sestanek slovenskih svobodomislecev je bil
nepričakovano zelo obiskovan. Udeležili so se ga prijatelji Svobodne Misli iz vseh slovenskih dežel. Natančnejše poročilo sledi.
— „Pozitivno znanstvevo delo teologov11 katoliške in pravoslavne cerkve se je pečalo z neizmerno važnim problemom: Kaj je prav, raba b kvašenih ali neskvašenih kruno v pri maši. V re3nici primeren tema za .pozitivno znanstveno delo", od katerega je odvisno dušno iz veličanje ali pa večna poguba vernih. Kaj bi neki rekel Kristus o ljudeh, ki se imenujejo njegove namestnike na svetu in ki tratijo svoj čas na tak način in begajo ljudi s takimi „ vprašanji" ?
— Iz sodne službe V področju
graskega nadsodišča je imenovan za avskultanta g. Adam Ban.
— Iz Šolske Službe. Dosedanja provizoriČna učiteljica v Metliki gdč. Pavlin a Bayr je premeščena v enaki lastnosti v Črnomelj na dekliško šolo. Absolvirana učit. kandidatinja gdč. A.lbina Lajovec je imenovana za provizorično učiteljico v Šmartnem pri Litiji. Dosedanja provizoriČna učiteljica v Tržiču gdč. Gabrijela Čer o v je premeščena v isti lastnosti v Št. Jernej, dosedanja suplentinja na Raki gdč. Ano Goli pride kot provizoriČna učiteljica v Trž.č, provizoriČna učiteljica v Bučki gdč. Terezija Ju-vanc je imenovana za provizorično učiteljico v Veliki dolini, izprašana učiteljska suplentinja gdč. Ljudmila Odlasek pa za provizorično učiteljico v Trebelnem. Dosedanji provi-sorični učitelj in vodja šole na Svetem Vrhu g. Ti t Grč ar je preme-®čen v isti lastnosti v Trebelno.
Velik koncert bo danes zvečer °b 8. uri na čast slovanskim časnikarjem v veliki dvorani hotela jjUnion". Sodelujejo „Društ. godba" j? pevski društvi „Siaveo" in „Ljub janski Zvon*. Vstopnina 1 K. Poživljamo slovensko občinstvo, da se v **r največjem številu udeleži tega '
koncerta in se poslovi od slovanskih časnikarjev, ki zapuste jutri Ljubljano. Opozarjamo, da dirigira društveno godbo sam kapelnik g. Talioh in da so na vsporedu same izbrane skladbe, ki jih je pravi užitek poslušati.
Razstava »Otrok" je bila včeraj ob 9. zjutraj otvorjena v „Narodnom domu". Z ozirom na Časnikarski shod in na Trubarjevo slav-nost se je otvoritev izvršila v najožjem krogu. Izmed ljubljanskih slovenskih trgovoev, ki zasluiujejo vse priznanje in največjo pohvalo, so udeležene pri razstavi sledeče tvrdke: Avg. Berthold, Bonač Iv., Čuden Fr., Dobrič Emil, Gričar & Mejač, Br. Hlavka, Jager Toni, Kano Anton, Kraozmer AL, Kovač Fr., KrejČi Anton, Magdić Pavel, Naglas J. J., PakiČ-Rohr-man, Podkrajšek Jos., Saro Anton, Schneider - Verovšek, Sohwentner Lav.. Vidmar Jos., Zalaznik Jakob. Vse tvrdke so se izredno potrudile ter je ta del razstave prav posebno lep, saj gg. trgovci uprav tekmujejo mtd seboj, kdo opremi lepše in bogatejše svoj oddelek. Vsekakor je razstava v resnici lepa, velika, zanimiva in raznovrstna ter je zato pričakovati naj-mnogobroj nejšega obiska. Vstopnina znaša 40 v, katalog velja 60 v. Opozarjamo na razstavo tudi cenjene slovanske goste, ki najdejo na njej mnogo slovenskega, pristno narodnega 1
Odbor „Presvete" se je konstituiral v seji dne 7. t. m. takole: iur. Fran Trampu ž, predsednik; iur. Josip Klepeo, podpredsednik; iur. Vladimir Kreč, tajnik; iur. Ivan Zorman, blagajnik; st. vet. Ignao Slajpah, knjižničar; iur. Fran Som in iur. Kari Tekav-čiČ, namestnika; iur. Albin Ple-ško in st. agron. Albert Veder-njak, preglednika.
Zveza učiteljskih društev je imela svoje letošnje glavno zborovanje v Gorioi. Udeležba je bila mnogobrojna in se je shod izvršil impozantno in sijajno. Zaradi preobilice gradiva smo morali poročilo odložiti za jutri.
Politično! gospodarsko in izobraževalno drnsivo za vodmataki
Okra! priredi v nedeljo 13. t. m. veliko ljudsko veseb'co na vrtu gospe Draščkove v Bohoričevih uiicah. Dolžnost vseh naprednih krogov je, da posetijo to veselico in s tem pomor ej o društvu do boljšega gmotnega uspeha, čisti dohodek je namenjen za povečanje knjižnice.
Neporavnane račune od sokolske veselice z dne 6. septembra na Ledini blagovolite poslati do 10. t. m., da se Čim preje račun zaključi. — Telovadno društvo Sokol I. Ilirske ulice 22.
„Sfidmarka" v Beljaku. Glavno zborovanje ni bilo niti posebno obiskano niti kako posebno pomembno, dasi je „Siidmarka" namenjena prav slovenskim krajem in ima na Štaj er-skem in na Koroškem svojo glavno zaslombo. Na zborovanju so brusili nože, da bi ž njimi pokončali slovanstvo. Poučno za nas je, da hočejo Nemci v gospodarskem oziru začeti najbrezobzirnejšo vojsko zoper Slovence. Brez ozirov se je oznanjevalo, da je Slovence treba najprej gospodarsko uničiti, ker bodo s tem uničeni tudi narodno. Pridržujemo si, da se še povrnemo k temu zborovanju, ko bo objavljeno natančnejše poročilo.
Ministrski predsednik baron Beck na Goiiškem V ponedeljek je obiskal baron Beck s svojo soprogo Gradež in Oglej. V Gradežu ga je pričakovala velika množica, po mestu so vihrale zastave. V Ogleju si je ogledal baziliko. Spremljala sta ga poslanca Faidutti in Bugatto. Zvečer se je pripeljal ministrski predsednik v Gorico ter prenočil v hotelu „Siidbahn"; včeraj zjutraj se je ob naj krasne j šem vremenu odpeljal s svojim avtomobilom po Soški dolini skozi Tolmin, Kobarid, Boveo, čez Predel na Koroško ter se ustavil v Celovcu h kosilu.
Zaklal je v Apačah pri Ptuju, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 6. t. m. zvečer 181etni slu Franc Zaje, kmečki sin, 171etnega tovariša Janeza Kavčeviča. V neki hiši so dekleta pletla vence za ženitovanje in zvečer so tja prišli — kakor običajno — tudi fantje; ko pa sta se imenovana nekaj sporekla, je zabodel Za j o KavČeviČa tako močno v levi bok, da so mu takoj Čreva izstopila in je danes, 7. t. m., dopoldne po groznih mukah umrl. Moriloa so zaprli. Opomniti je še, da imajo tamkaj oelo vrsto klerike!nih društev, mla-deniško in deviško Marijino diužbo, pa vkljub temu se gode taka grozodejstva. Udeleženci so vsi, fantje in dekleta, v „Marijini družbi".
Kolo Je bilo ukradeno v soboto opoldne pred justično palačo Ivanu PoŽenel u, zasebnemu uradniku v Ljubljani. Kolo je tvrdke Puoh. Na notranjih oeveh je vtisnjeno lastnikovo ime.
105 štiri- in petperesnik deteljic je nabrala v teku pol ure na škofovem svetu učenka Minka Špan.
Poročil 80 le Škofji Loki posestnik in trgoveo g. Josip Dei-s i n g e r z gdč. Pavla K a Š m a r. Bilo srečno!
Tele ao Je obesilo. Dne 31.
avgusta je bilo v Domžalah na vozove naloženo 12 komadov živine. Med živino je bilo tudi neko tele privezano na vrvi, ki se je med vožnjo zaplelo med rogove neki kravi. Krava je \rv nategnila in ko so v Sežani odprli voz, so našli tele obešeno, mrtvo.
Tki uzmoviče so ujeli v petek v Mariboru1 Trije fantje, vsi še nedo-letni so v Gradou vlomili v gostilno „k mestu Fiirstenfeld" in vzeli 600 K, katere so si razdelili, se peljali v Maribor, kjer so si nakupili obleke, ure, verižice itd. ter potem popivali v Gotzevi restavraciji. Ljudem se je je čudno zdelo, da razpolagajo fantiči s tolikim denarjem in so jih naznanili policiji.
Proti zvišanju cen voznik listkov na Jnini Žel Mestni svet graški je razposlal vsem glavnim mestom dežel, po katerih tečejo proge Juž. žel. poziv naj se združijo k skupnem odporu proti zvišanju cen za vozne listke na Južni železnici.
Ubo(« V Sv. Lovrencu nad Mariborom so neznani ubili hlapca P e-tra S cli w e iger j a. Našli so ga z ubito črepinjo.
Kamenito otroško rakov so
našli na vrtu učitelja Ceha v Ptuju Rakev je iz starorimskih Če^ov in pride v ptujski muzej.
Zaradi nesrečne ljubezni se
je zastrupil v Trstu 26letni mizar Alojzij Petropoli.
Zblaznela Sta v Trstu delavca Ceprenič inValentič. Od-deU so ju v blaznioo.
Kinematograf Edison na Dunajski oesti nasproti kavarne „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči velezanimiv spored: Iz Bretanje: Pont V abee. (Interesantna po naravi posneta projekcija). Afera v selekt-hobelu. (Komično). Pustoloveo II. Pretresljiva drama v 32. slikah). Potovanje po Štajerskem. (Interesantno, po naravi posneto). Umetni sok. (Komično). Ako bi ne bilo predstave v „Elite Biographu" bo ta predstava v „Kinematografa Edison". Ta predstava traja od 8. do 10. zvečer. — Slavno občinstvo se opozarja, da se sedanje ime tega podjetja, „Edison", izpremeni z 12. septembrom v „Kinematograf Pathe". Ob enem so se naročili najnovejši aparati te prve pariške tvornice.
Orožnlštvo v Šiški je minoli teden aretovalo 33 letnega Blaža Erjavca iz Dvora pri Št. Vidu, kateri je sumljiv, da je dne 21. m. meseca ukradel v šentvid^ki župni cerkvi nabiralnik, potem ga pa pri železniški progi s s lo odprl ter pobral iz njega denar, nabiralnik pa vrgel v grmovje. Erja^ ca je izdal predpasnik iz vreče, kateri se je tudi našel v grmoviu poleg nabiralnika. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Poskusen samomor. V ponedeljek zvečer je prišel 401etni čevljar Peter Šavs, rodom iz Naklega pri Kranju, k svoji ženi na Krakovskem nasipu štev. 10, s katero ne živita skupaj in jo nagovarjal, da se zopet sprijazni ž njim. Ker mu je pa žena to odrekla, ji je zagrozil, da bode njo in sebe ustrelil. In res. Takoj nato pomeri s samokresom na svoje prsa in si zada štiri strele, a je bil še tako trden, da je šel sedet na klop, v Cerkvenih ulicah, kjer je pa padel v nezavest in so ga nato prenesli v policijsko stražnico, kjer je dobil prvo pomoč, potem so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico Šavs si je po drugih virih hotel vzeti življenje zaradi neozdravljive bolezni.
Tepež Sinoči se je v neki gostilni v Soteski steplo pet fantov in pri tem neki Mi klavci če v zabodel z nožem 211etnega hlapca Antona Gre-gorca in 21 letnega posestnikuvega sina Jož. Kosa, katera je tako sunil, da so morali takoj poslati v Ljubljano po zdravnika. Oba imata iti v kratkem k vojakom.
Hudo žejo je imel v soboto zvečer neki pleskarski pomočnik. Ko je prišel v gostilno na Rimski oesti št. 4, je zahteval kar dva litra vina. Ker je pa že preje dolgoval natakarici, mu ta brez denarja ni hotela vina dati, jo je začel pretepavati in jo na glavi poškodoval.
Požar« V soboto teden proti večeru je pričelo goreti v vasi Žaloše, ki leii med Podnartom in Otnčami, župnije Dobrava pri Kropi. Dvema posestnikoma je pogorelo vse, hiša in hlev. Drugo vas so ljudje rešili, ki so delali z velikim pogumom. Ena hiša se je vnela petnajstkrat in so jo vendar rešili. Gasiloem so se srajce na hrbtu vnemale, a niso se hoteli umakniti. Ponesrečenca sta potrebna pomoči. Eden si je ravnokar vse novo naredil, a pogorelo mu je, predno je noter prišel in ga je zato občutno zadelo. Drugi pa je že sioer potreben.
Izsfllevauie. V Dobovcu pri Rogatcu je posestnik Andrej Bele zvezal odsluženega vojaka Nikolaja Smreo-kega na vratu, rokah in nogah in zahteval od njega 5 K. Šele ko jih je dobil, ga je od vezal. Moral se bo zagovarjati pred sodiščem zaradi izsiljevanja in omejevanja osebne svobode.
Čez Štiri lota je prišel ptiček zopet v kletko Še leta 1904 jo je prisiljenec 38letni Anton Krebel rodom iz Ostrožnega brda popihal od zgradbe hiše „Avstroogrske banke" in se ta čas klatil po raznih krajih ter se preživljal s tatvinami. Te dni so ga pa zalotili pri nekem vlomu na Reki in tako je ta silno nevarni tat zopet v varnosti.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Slovencev in 10 Hrvatov 25 Hrvatov je šlo v Heb 15 v lnomost, v Ljubno je šlo 10 Slovencevj v Lino je šlo 10, na Dunaj pa 15 KoČevarjev. Iz Amerike se je pripeljalo 400 Hrvatov in Ogrov. — V ponedeljek je šlo v Ameriko 20, v Beljak pa 11 Hrvatov. 32 Lahov se je vrnilo iz Kočevja v svojo domovino.
Izgubljeno in najdeno. Gospa Marija Tomčeva je izgubila denarnico z manjšo vsotd denarja. — Ivana P. je izgubila denarnico, v kateri je imela 9 K. — Služkinja Ivana Hribarjeva je izgubila srebrno žensko uro, vredno 16 K. — G. Julija Štim-čeva je izgubila ženski rumen pas.— Trgoveo g. Matija Herman je izgubil zlat prstan z briljantom vreden 80 K.
— G. Ana Hiršmanova je izgubila bel solČnik. — Neka dama je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Slngova žena Marija Svetetova je našla srebrno žensko uro. — Pristav g. Anton Gutnik je našel nekaj denarja. — Ga. vlarija Šimencema je izgubila zlat prstan z belim kamenom.
— Neka gospodična je izgubila denarnico, v kateri je imela 6 K denarja. — Poštni ekspedijent g. Fraa Kosmač je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. Pomočnik Jakob Miklič je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — Trgovski sotrudnik gosp. Albert Kantz je izgubil srebrno kratko verižico. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, odnosno najdena dva dežnika, dve palici, slamnata torbica in sovČeg z obleko. — Izgubila so se damska očala „Stecher" včeraj dopoldne od železniškega prehoda pod Ti-volijem po glavnem drevoredu ali po stranski poti do drsališča. Pošteni najditelj se prosi, da naj jih proti primerni nagradi izroči v upravmŠtvu „Slovenskoga Naroda".
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje jutri zvečer v hotelu „Ilirija". Začetek ob S. zvečer. Vstop prost.
Drobne novice.
Zdravstveno   stanje Tolstega.
Kakor se poroča iz Tule, se je zdravstveno stanje Tolstega znatno zbolj-šalo. Bolečine v nogah so ponehale, vendar je Tolstoj še v postelji.
— Tolstojeva 801etniea. Vsem listom na Ruskem se je prepovedalo pisati ob Tolstojevi 801etnici o njegovih političnih mislih in njegovem pomenu. Kateri list bi se pregrešil zoper to. jra zatro in tiskarno zapro. Verski Tolstojevi spisi, ki so izšli v inozemstvu, so zaplenjeni. Peterbur-ška akademija znanosti bo kljub prepovedi ondotnega svetega sinoda izročila jubilantu adreso, pisano v prisrčnih besedah.
— .1 ust it" ni minister slepar. Bivši danski justični minister Alberti se je sam javil oblasti, da je izvršil mnogo velikih sleparij in ponarejanj-
— Osem oseb se je zastrupilo v
Rainsdorfu na Holsteinskem, ker so jedle strupene gobe. Veliko več jih je obolelo za tem.
Izpred som
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Roparski umor dekana Erjavca,
V nedeljo, dne 14. junija t. 1. je opravil dekan Erjavec v Vipavi zjutraj prvo cerkveno opravilo, kar je vedno storil, da je bil potem raz nim strankam na razpolago. Izplačeval je dnino in odredoval delo za prihodnji teden. Pangero je šel dne 12. junija t. 1. peš iz Trsta do Sežane, kjer je prenočil; drugi dan je prišel v Vipavo, ter na prostem prenočil Obdolženec je dobro vedel, da je dekan ob 10. v svoji pisarni. Vtihotapil se je pri zadnjih durih v župnišče, ne da bi koga srečal. Dekan je sedel, ko je vstopil Pangerc, pri pisalni mizi. Obdolženec trdi, da ni imel namena gospoda usmrtiti, pač pa ga je prosil podpore za popotovanje v Ljubljano, ker je imel namen, itd v bolnico. Pangero trdi, da ga je jel ta zmerjati z lumpom, barabo in delomržnežem, kar ga je tako ujezilo, da ga je jel udrihati s kalinom, katerega je v žepu seboj prinesel, po glavi, nato je pa zagra-
bil na mizi ležeče škarje in mu ž njim zadal 43 ran, od katerih je bila ona na vratu smrtna, več drugih je bilo smrtnonevarnih, nekaj pa lahkih okvar. Storilec pravi, da je iz mize vzel štiri petkronske tolarje in 10 zavitkov drobiža, nato pa pobegnil čez vrt na goro preko Vipave. Ljudje, ki so kmalu zvedeli za ves dogodek, so hiteli po sledovih za morilcem, a taje, da bi laže bežal, vrgel nekaj zavit, kov proč, potem pa odskočil v stran ter se vrgel pod neki grm na zemljo, med tem ko so preganjalci naprej dirjali. Dekanova nečakinja Ivanka Novljan je bila prva, ki je prišla k umorjenemu stricu. Služkinja Antonija Pregelj je opozorila kuharico Novljan, da je pri gospodu nekaj padlo. Ta je nesla dekanu Čaj, ko pa vstopi v pisarno, videla ga je krvavečega ležati na tleh; počela ga je z vodo izpirati, močila ga po glavi in prsih, pri tem pa zadela na držaj škarij, ki so tičale do ročaja v vratu, kar je tudi povzročilo smrt; okrvavljeni kamen je ležal na pisalni mizi. Pangerc je prišel okolu dveh popoldne v P olj šako vo gostilno, spil tam liter vina, potem pa v Štanjelu sedel na vlak ter se odpeljal v Trst. kjer se je sešel s Francetom Tomažičem, s katerim se od otročjih let poznata. Temu je rekel: „Sam kufer imam, sem ga v Sežani naberačil." Glede ran na rokah, katere je zadobil pri roparskem napadu, mu je pa omenil, da je prišel v Dolini s fanti skupaj in si prerezal roko. Ko sta popivala po kavarnah in gostilnah, šla sta skupaj spat, a se drugo jutro ločila. Tudi delavec Jernej Vrankar je bil tisti večer s Pangeroem in Tomažičem v »Starem mestu skupaj. Tudi temu je pravil, da je denar priberačil. Čez dva dni po tem dogodku je prejelo orožniŠtvo v Vipavi od tržaške policije brzojavko, da je Viktor Pangero aretiran. Prišel je na rešilno postajo v Trstu si obvezat roko, kar ga je izdalo. Policijski nadzornik Karol Titz je aretiral morilca, ki je mirno pripoznal svoj grozni čin. Tudi pri razpravi je vse priznal, le tega ni maral pojasniti, kako je to, da so se našli poročni spisi Karla Pangerca, brata obdolženoa, okrvavljeni na pisalni mizi. Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi končala obravnava: Porotniki so Pangerca spoznali krivim zavratnega roparskega umora in sodišče je izreklo nad njim smrtno obsodbo na vešalih. S tem se je zadostilo človeški pravici, a Panger-Čevo življenje gre h konou. Telesna in duševna bolest sta mu izpodkopaU zdravje in dnevi njegovega življenja so šteti.
Telefonska in brzojavno poročila.
Ministri na Dunaju.
Dunaj, 9. septembra. Danes se je vrnil minister Bienerth na Dunaj. Jutri bodo vsi ministri tukaj zbrani. V petek bo po počitnicah prva seja ministrskega sveta.
Demonstracija v Pragi.
Praga, 9. sept. Socijalni demokrati e so priredili pred stanovanjem dr. Oernohorskega demonstracijo.
Zoper kartei.
Budejevice, 9. septembra. Trgovinska zbornica je z ozirom na podle dolžitve ravnatelja oderuškega železarskega kartela izrekla trgovinskemu ministru F i e d 1 e r j u , sekcij skemu šefu Rdsslerju in poslancu Brd-liku zahvalo in priznanje.
Avdijence v Pešti.
Budimpešta, 9. septembra. Cesar je danes sprejel v daljših avdijenoah najprej ministrskega predsednika bar. B e c k a in potem šefa gen. štaba fom. Konrada Hotzendorfa.
Splošni mednarodni položaj.
Budimpešta, 9. avgusta. Jutrišnja seja skupnega ministrskega sveta bo posebne važnosti. Kakor se je izvedelo, se ne bo razpravljalo samo o Bosni in Hercegovini, marveč sploh o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na Balkan in na Italijo.
Za ustavo v Bosni.
Dunaj! 9. septembra. Z ozirom na naznanilo tukajšnjega ofioijoznega jutranjega lista, da vlada na noben način neče dati Bosni in Hercegovini ustave, marveč da hoče le ustvariti združitve za pripadnike posameznih veroizpovedanj, katere združitve naj bi imele nekak vpliv na gotove javne zadeve, se vrše med raznimi slovanskimi in sooijalno-demokratičnimi delegati posvetovanja v namen, podati v tem oziru inicijativne predloge v delegaciji. Vlado je to precej vznemirilo, posebno ker se boji odkrite kritike bosanske uprave.
Maroko.
Pariz, 9. sept V bitki dne 7. t. m. je bilo več kot tisoč MaroČanov ubitih ali ranjenih.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni do mafiega zdravila, katero se da tako mnogo-atransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaze z njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvomi založnik, DUNAJ, Tnchlanben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno nam ko in podpisom 6 35—12
napake diete ?^,er?g^&
voda) k vinu, konjaku itd. je boljši »Tempe ljski vrelec".
Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter Laaanlk v Ljubljani.       3075 -2
Darila.
U| ravništvu našega lista so poslali:
Za  družbo  sv. Cirila In Metoda.
Pri igri ,šnapsa v Lukovici, vila Seuni? nabrali VO h. — V krčmi g Hočevarja na Muljavi so nabrali sledeči cenjeni svarje 12 K ia sicer I. Kntnar, M. Lampret, I Bregir, I. Te-kavec, I. Hočevar, Ig. Hočevar, Ig. Bregar, Fr. Strojan, I. Godec, Ivana Jaklič ter Fr. Adamič vsak po 1 K, Ros. Jaklič 40 h in A. Lampret 60 h, skupaj 12 K i geslom: Bog razsvetli one, ki so zoper šolo na Muljavi in zoper našo šolsko družbo V gostilni „Ker-ie" v Sodražici nabrala sta g. Ama ija Ker že in g. Evgen Ivane 11 K — Vesela družba pri „ loj zetovem Martinetu" v bv. Križu 10 K in sicer: g. Vrančič z gospo 2 K, g. Bassin z gospo X E, g£. Malcarie, Kralik, Drdek, Ko-drič, Colarič ter Jarkovič vsak po i K, skupaj 10 K. — Vesela družba pri „Urbančku" b K. — Skupaj 48*90 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Za Primož Trubarjev spomenik. —
Neimenovan 5 K — G. dr. Slane v Novem mestu 5G K. — Skupaj 66 K. — Živela!
Za „Učiteljski konvikt«: G. Vinko Okom 6 K, katere je daroval g. Prijatelj iz Št. Janša. — Živeli — Vsoto smo izročili g. J. Dimniku.
Slovenci In Slovenke! He zdHIfe dražbe so. Cirila In Metoda!
Meteorologijo poročila.
Vttina nad morjem 206. Srednji mirnimi tlak 736 9
scptem. jI	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Neb«
7.	9. zv.	742 1	12-4	si. sever.	jasno
8.	7.zj. Z pop.	7412 7388	67 204	sr. j vzhod si. svzh.	megla jasno
•	,9. zv.	7384	144	si. szah.	jasno
9 •	7.zj. 2 pop.	738-0 7361	103 225	brezvetr. »	megla jasno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 12-4° in 16 0«; norm 13*8° in 1593 Padavina v 24 urah 66 mm in0 0 mm.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridlio vest o zgubi naše nadvse ljubljene hčere, sestre in svakinje
Terezije Kuncove
katero je 7. t. m. po kratki mučni bolezni poklical Vsemogočni k sebi, previđeno s svetotajstvi za umirajoče.
Zemski ostanki nepozabljene položili so se danes popoldne položili k večnemu počitku pri Sv. Križu.
Bodi ji blag spomin!
Globoko žalujoči:
Terezija Kune, mati. — Jakob Rune, oče. Ela, Helena, sestri. — Franc, Viktor, Ivan, bratje. — A. Berthold, svak. — Frančiška Ennc, — Josipina Kune, — Fini Ennc, svakinje.
Brez vsakega drugega obvestila.
3178
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati, gospa
Marija Štele roj. Murnik
hišna posestnica in gostilničarka
danes, dne 8. t. m. ob */44. popoldne po dolgi, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v 67. letu starosti mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne raj niče se bode vršil v četrtek, dne 10. septembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 26 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Petra.
Nepozabno rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 8. septembra 1908.
Anton, Ivan, Blaz, Juri, Pavel, sinovi. — Marija, Natika omož. Jereb, Julljana omož. Eiletz, hčere.
Gospodična
z lepo pisavo, vešča strojepisa, teli službe tudi kot praktikantinja.
Ponudbe pod „takoj" na uprav.
„Slov. Naroda". 3072—3
iz boljše hiše se sprejmejo na dobro hrano in stanovanje na Poljanskem nasipu d t. 52 1 I« nadstropja. 3175
Vpraša se pri g. Ravnikarju tam.
Dvoje stanovanj
vsako z 2 SObama in pritiklinami, pripravni zlasti za penzijoniste, se
oddasta v Skolji Loki 3i48~3
Več se izve pri g. Antonu Ho-mann v ŠkoIJl Loki.
Učenec
se spreJzM-e talcoj
pri Antonn Bizjaku, krojaču, Prešernove ulice štev. 50- 3091-3
Brez preklica ob vsakim vremenu!
Jutri, v četrteK, 10. t. m.
v hotelu JURIJA1
KONCERT
Ljubljanske društvene godbe
Začetek ob I. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
3i76 Jffarija Jtovak
hotelirka.
Hiša
blizu državnega kolodvora v Sp. Sliki, obstoječa iz iostlk Stanovanj! na lepem in mirnem prostoru, Jo naprodaj-Več se  poizve   v Koalorjovl ulici štev. 118. s 137-3
ČeŠplje « žganje
več vagonov, se prodajajo po 100 kg
za 8 K, postavljene na vse postaje na Kranjskem. 3094—4
Naslov: Vučenic, LJubljana, poste restinte
Dva psa (braka)
sta se izgubila na brakadl v Dobrom polju. Eden je bel in sliši na ime nBelou, drugi je bel s Črnimi lisami in sliši na ime „Teku. 3177—1 Oddati jih je proti primerni nagradi pri Jakobn Zalazniku, Stari trg it 21 v LJubljani.
3 mizarske pomočnike "**6
za stavbno delo sprejme takoj v trajno delo Frane Kovač, mizar v Zgošah, pošta Begunje na Gorenjskem. 3174-1
3109 1
Mednarodna panorama
Pod trančo 2. bo u soboto, dne 12. septembra zopet otvorjena.
111
! Novost v Ljubljani!
Vsled mnogo$transko izraženih želja So je nabavili aparati s zračnim pritiskom in se je začelo s   septembrom t /.
svetovnoznano, od vseb zdravniških kapacitet za želodčne in
prsne bolezni ordinirano
iz meščanske pivovarne
napolnjevati v steklenice.
Steklenice (10/i0 po 60 vinarjev in 5/10 litra — ne 4/10 kakor so običajne v Ljubljani), po 30 vinarjev se dobivajo
v plzenjskem sanatoriju
pri Roži
v Židovskih ulicah v Ljubljani.
Steklenice se bodo dostavljale v za ta namen nabavljenem vozu dvakrat na dan v hiie, ako se jih najmanj 10 naroČi.
Naročila se sprejemajo v točilnici „prt Roži'* kjer naj blagovoli p. n. naročnik svoj naslov v zato pripravljeno knjigo vpisati. Tadi potom dopisnice — naslovljene na restavracijo „pri Roži" v Ljubljani — doposlana naročila se bodo točno izvršila.
]f& deželo se pošiljajo zaboji (25 ali 50 steklenic).
Ako se shrani pivo v kleti s temperaturo 8—10° K, se garantira, da bo isto ostalo 14 dni čisto in se bo dobro penilo. H
6g. gostilničarjem, kavarnarjem, trgovcem z jestvinami i. t. d. se dovoli primeren popust.
3074-6
I I I I I I
Dijak
iz boljše hiše se sprejme VJOJF"* na hrano ln stanovanje ^aV  3073 3 Več se izve v Prešernovih ulicah it 5, I. nadstr. desno.
Uprava mesečnika s postranskimi podjetji iiče
upravnika
od 15. oktobra t. L naprej. Trgovsko izbraženi imajo prednost. Plača po dogovoru. 3157—2 Ponudbe do do 18. septembra
na uprav. „S1. Narodau pod ,0. Z. A 1
Prod ajolka
katera je v papirni in stroki izvežbana
galanterijski
se takoj sprejme
pri
T^t9* Iglicu
LJubljana, Mestni trg 1L 3182—3
Zo lastnike mlinov!
Prodajo SO po nizki ceni:
1 valjar  za zdrob (Schrotwalzen-stuhl) s 4 valjarji.
1 valjar za gladko nUenje s 4 va-
ljarji ter
2 nova „griiana" valjarja
Po nizki ceni!
Več se izve v „Občnem kon-snmnem društvu" v Idriji (oddelek valjčni mlin). s085-3
27] 6
27
Glavna zaloga v lekarni
Ob. pl. Trnkoczuja u UuMJanl.
e
t t
S
S n
0 a
S *
S?
e
I
Primarius
dr. 0. Gregorič
Ljubljana
kronsko ustno voda
EU0DII1
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode. Gena 2 kroni.
9
9 ■
!
9 # S
II S
r
s
9 9
Glavna zaloga v lekarni
Ob. pl. TrnRoczyJa u LJubljani.
V bližini realke se odda
mesečno sobo
ali pa se sprejme dijak iz boljše rodbine na hrano ln stanovanj«.
Naslov pove upravništvo „Slov, Naroda." 3159 2
Odda so
velik lojsal
pripraven za gostilno, vlnotoč ali lzknh. 3170—1 Več se izve Pred škotijs it. 19,
Špecerijska trgovina
s popolno opravo se da v Stopanji vasi it. 50
7 naj*m
3103 — 3
Z dečka
se sprejmeta v stanovanje v Gradišču št. 7/11. levo. Natančneje od 1L do 2. ure. 3067
Gosp
ali pa dijaki iz boljših hiš se spre|. melo na hrano in stanovanje v Vodni stezi (Stari trg) štev i, II. nadstropje 3139-2
Stranka brez otrok išče lepo mirno
stanovanje
S 3 ozir. 4 SObaml ter pritiklinami, Če mogoče s kopalne sobo, za november ali za maj. 3155-2
Ponudbe pod Šifro lfA. F." na uprav. „Slov. Naroda".
3 ita i lici
na stanovanje in hrano
v boljši dolžini.      3164-2
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda."
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda po nizki ceni  29915
:   FRAN CASCIO :
Selenbiirjcove mire štev. O.
$   Za šolsko mladež: 2
jesenske In zimske obleke, svršniki, dežni ogrtači in zimske suknje
se dobivajo v največji izbiri in po
čudovito nizlzlli cenah v
jmsieikem skladišču oblek"
O. BERNATOVIČ ~s
v Ljubljani, Mestni f Stev. 5. ^
Svoji k svojim!
Velika zaloga
Svoji k svojim
vsokourstnesa pohištva!
od imvadne do najfinejše vrste po najnižjih cenah. |
PETER JERAJ
TRST, ulica Vincenzo Belini štev. 13
3171—1
ter vogal ulice Sv. Katarina.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjSajočimi se vplačili.
Vsak član   ma po preteka petih let pravico do dividende.
45—104
„SLHVIJA"
-  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  - - . . Rez. fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ ▼•esjltozl Blovamsko-narodiio opravo.
Vsa pojasnila daje: 1
Generalni zaatop v LJubljani, iigar pisarne bo v lastnej banenej hiii w *6i-oe#a»oe*r
Bjejn
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje is čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
Izdajatelj in oJz/ovorat vresbiik Kaiit PMioilesitk.
Lahtnina in tisk »Narodne tiskarne«.
11