DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 60 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 11.TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zbornka»Ohio odgo-V Ameriki ne mislijo, U:i|'0 LAJA _AJ:l: 'l' I J Zedinjene države ne Zanimive vesli iz živ-vorna za socialno da bo nastala splošna nilieijd UUUU SUtllll JUllI V LUIKIUIIU bodo posojevale de- varnosl evropska vojna Paris, 10. marca. V četrtek se Columbus, Ohio, 10. marca. Kongres Zedinjenih držav je umeriši zberejo v Londonu zastopniki Washington, 10. marca. Dasi Anglije, Francije, vloge iz bank. Več kot 5,000,- ostalo ničesar in locarnska po- narja za vojno Ijenja Slovencev v Zedinjenih državah A' maju mesecu letos se bo vr- 000 frankov je bilo dvignjenih: godba ,je popolnoma pretrgana. Belgije in j iz bank v Strassburgu, kjer je Značilno pa je, da angleški Washington, 10, marca. — V ška vlada obrača največjo Italije, da se posvetujejo, kaj I morala nastopiti policija, da je zunanji minister v svojem go- j senatni zbornici Zedinjenih dr- šila konvencija prve in edine lansko leto sprejel postavo glede pozornost političnim dogodkom naj ukrenejo proti Hitlerju, ki j v zdržala red. ' voru pred parlamentom ni ni- ' žav so se danes slišali ostri go-; slovenske ženske organizacije v brezposelne zavarovalnine in v Evropi, pa so višji ameriški je prekršil več mednarodnih po-1 Vlada je odredila, da nihče česar omenil o sankcijah na-1 vori proti onim evropskim dr- Ameriki _ Slovenske žensko starostne pokojnine. Ta posta- državniški krogi prepričani, da godb ,ko je dal zasesti Porenje. j ne more dvigniti več kot 5000 pram Nemčiji, ki je očitno kr-j žavam, ki so prenehale plačevati zveze. Konvencija se bo vršila va se tiče vseh držav brez izje- do vojne v Evropi ne bo prišlo Na istem posvetovanju bodo [frankov. Iz bank v Metzu so sila mirovno pogodbo, dasi je j svoje dolgove Zedinjenim drža- v Milwaukee v Wisconsin hot -me. Od delodajalcev, ki imajo 8 še tako hitro. zavezniki najbrž ukrenili, da j včeraj dvignili nad .",000,000 bila Anglija prva, ki je zahte- vam. |u. Pričetek je v pondeljek 25. delavcev zaposlenih ali več, se Namesto vojne bodo nastopili. priporočijo Ligi narodov, da'frankov. Največ so dvigale 'vala sankcije napram Italiji.' Evropi se je dalo jasno raz- maja. Podružnice v Milwaukee pričakuje, da bodo plačali v letu diplomatični dogovori, zavija- prekliče sankcije napram Italiji | vloge ženske armadnih častniško so Italijani naredili vpad v umeti, naj nikar ne pričakuje: «o organizirale skupni konven-19:36 en odstotek od svote, koli- nja, in baš ti diplomatični boji in da se uvedejo gotove gospo-1 kov, ki so bili poslani v druga i Abesinijo. nobenega denarja iz Amerik« m čui pripravljalni odbor, ki je že kor znašajo plače v letu 1936. V znajo pozneje povzročiti vojno, darske sankcije napram Nem-'j mesta. j V diplomatičnih krogih se vojne namene. Tozadevno so pridno na delu V zvezi s kon- letu 1937 pa bodo delodajalci Izredno zanimanje j-j vzbudila prisiljeni plačati 2 odstotka in! izjava nemškega poslanika v v letu 1938 pa celo tri odstotke. Ameriki, dr. Hans Luthra, ki j2 Svota nabrana za brezposelno povedal, daje korak Hitlerja, ko zavarovalnino in starostno pod- je zasedel Porenje, namenjen poro v državi Ohio, bo vplačana miru- v Evropi, v zvezno blagajno, ako država j Izjava načelnika senatnega Ohio v najkrajšem času potom: odseka za tujezemske zadeve svoje posta voda je ne naredi svo- pravi, da je položaj v Evropi je lastne tozadevne postave. jako resen, toda Zedinjene clrža-To pomeni, da bo šlo nekako ve so lahko vesele, ker nimajo $15,000,000 davka, katerega bo-; nobenega stika do morali plačati ohijski deloda-j^o v Evropi, jalci v letu 1936 za družabno za- otl tajnika so varovalnino v druge svrhe kol koroontcir kIg^s ! V Strassburgu so Francozi |smatra' da 1)11 to.,.govora , govorili demokratski s e n a t o r veneij« se bosta vršili dve več-Diktator Mussolini je oblju- rekvirirali privatne truke, da so j^Uwis iz lllinoisa« ''^mblikanski ji'prireditvi in sicer banket ter bil Franciji, da bo Italija .brez- Prepeljali dva regimenta voja- j ^ f j' iah •«, ieral vl!S' "ei™tnr J°hns!n iz ^alifornij,, "Zverin" večer, na katerem bo Bithe. Gen. Pierre He- j fi^l" „ Uh\° if ulf. .Uo«'J j n farmav.sk« - delavski senator nastopila skupina članic. 50 po emciJ0 111 'hipstead iz MiimesOte, številu, iz Cbvelanda pod naslo- Vsi senatorji, kot tudi poslan- *om "Drill Team." t. niaiya- i v poslanski zbornici so po- V Milwaukee je preminula korakale x ; vdarjali, da bodo Zedinjene dr- rojakinja Mrs. Katarina šterk, 1 opremi ene z-i s >o nd^Nem"?idržale rcke ],roč 0(1 "vrol)"."'tava komaj 37 let. Poleg so- Prebivalstvo je večinoma li- '?„t*}"!}-'M i • emhv' "ke zmešnjave. To je bila dose- proga Petra zapušča tri mlado- castniki s;> izjavili, da je pre- , • . , ,..., , . : : , , , . 1, .,. daj dosledna politika precised- letne otroke. Roko si je zlomil pri padcu e Angliji,; po stopnicah rojak Victor Pun-I talij i ali '.-.or v Milwaukee. pogojno pomagala Franciji, tudi j v z orožjem, ako Liga narodov ring, vojaški poveljnik Strass-jmakne sankcije napram Italiji, j bur^a, se je izjavil, da ne more Mussolini osebno ne bo navzoč j sprejeti nadaljnegaj vojaštva, v Londonu pri konferenci, pač kfir s0 utrdbe dobesedno pre.ia-pa ga bo zastopal Dino Grandi, | Hafene_ z vojaki, veleposlanik pri angleški vladi Porenje, so bile vesele, ker nimajo hn in miriio. Tipičen pogovor , , , ' . . ' ,...',. aa.l dosledna politiki ka s sedanjo politi- Metz, Francija, 10. marca— med njimi je sledeč" "Mi po-1 v "T' ' ' , n i ■• 'llika Roosevelta. V uradu državne- Francija nadaljuje s pošilja- znam0 Nemce. Kll mesec> šeM; '>^deni od belgijcev Niti „., bo mog(>č o pa odklonili vsak njem vojaštva in vojnega ma- j meseceVf eno leto, potem izbruh- p ' ' . 'Franciji, Nemčiji, >de najnovejših do- teriala v vse obmejne trdnja- j V(;jna. Toda to pot nas bo- | ' dwiwloTp^^^ ! katerikoli dru^ državi Ev" v M'lltown, Mont, je umrla roP'- ve ob rekl RenI- Splošna raz-1do Nt,mci na81i pripravljene." 'jra (ja je raje so ^ kf)t' 2(j J rope mogoče kupovati in naroče- Magdalena Petič, rojena Maton- za potrebe v državi Ohio. V letu godkov v Evropi. ve ob reki Reni 1937 pa celo $30,000,000 in v le-j -o--bul jenje prevladuje, zlasti ko tu 1938 pa $45,000,000. ! Mrs. Laiirič umrla se je včeraj nad francoskimi Poslanska zbornica države y torek dopoldne ob 9:15 je utrdbami pojavil nemški zrako- Geneva. 10. marca. Iz go- 000. Nemci so pripeljali s se- 'aU glpe,no orc>žje v Ameriki, "čič, in po prvem možu Andolšek. vora angleškega ministra za boj tudi precej lahke in težke niU za ff<*o^den«r. se. pa "tara 48 let hl donia 0(1 uekod h rM • • ■ I - 4 1 I 1 , 4. v /invinio -zadeve ie ra/videti da artilcriie • Tonove sedai nlaci- ,matra» da ^vroPa sI)loh luma Bele krajine. Zapušča moža Ohio je sprejela načrt za brez- preminula Lauričeva mama, plov, iz katerega so opazovali i zunanje zaae\t je ia/Aiaeu,_ m inciiju iopo\t seaaj piau posel no zavarovalnino, kakor ga Mrs. Jennie Laurič, roj ana iracoske postojanke. j Anglija nikakor ne bo podpira-: rajo Nemci v stare utrdbe, k. je predložil naš poslanec Trošt, stara 56 let, stanujoča na Zrakoplov je pobegnil nazaj , ^ I^.'a^ : lih ^"Jh^ se ,ričakuj^da^ v Ev- > > kunami rojak John Tonin. denarja, da bi vodila vojno, in in 7 otrok, v Chicagu pa sestro. V Waukeganu je umrl za P»oyd-P»oič, toda ko je predlogi 21501 Goller Ave. Lauričeva v Nemčijo, ko s j se dvignili prišel v senatno zbornico, je bil družina je zelo poz rana v našel- francoski vojaški zrakoplovi, takorekcč vržen v koš. bi ni. drastične korake napram Nem-!jim odhodom leta 1923. sicer (,os1i kričanja in pra-. Opekline je dobil okoli božiča \ Svoječasno je stanovala Prebivalci Alzacije, ki so že va-'čijj- . ... . 1 1>lllis, 10. marca. Ker se je državna postavoda- na 64: cesti. Družina je imela jeni vojnih' pniifttv', splošno go-j ^"Protno pa je Anglija pi ja države Ohio med tem podala težke čas? radi bolezni v hiši. vori jo: "Ne bo dolgo, ko bo iz- Pravdna m zavezana s častno. njem vzela na (|..mn„ „5 ,1a h! «»-vn w t > ■ •- , ■ ■ 1 1 uv.ii,*" i besedo 111 pog dbo priti rianciji poljskega poslanika v net sešh zt e aii u a reM ^T ^ l- !' ^ J nemškem obrežiu reke'- Pomoč, ako Nemčija sklene Li je izjavil napram minister- Kot smo poročali včeraj jej V Calumetu je umrl star n,- pet segla k zasedanju da iesi iz vasi Morava pri Ajdovcu, je Na nemškem obiezju leke Francijo Toda An- a emu nredsedniku da se ie preminul v Glenville bolnici do- scljenec John Klobučar, star G5 postavo glede brezposelne zava-|že mnogo let bolan v nogah jn Rene opazujejo Nemci franco- l'laniu naa Francijo. sKemu PreaseaniKu, ad se je Francoska u ; do dejailske-u »popada ne tovarni, kjer je bil zaposlen. — z največjim zadošče- ',n 1JriAlu- ^ar je bil 58 let in doma iz Hru- znanje izjavo ----—0---— sovke pri Kamniku na Gorenj- Parizu, Smrtna kosa skem. Zapušča pet otrok. rovalnine, preti nevarnost, da se le s težavo pomika naprej, sko gibanje in številno franco bo Ohio ostala brez slednje. glija je mnenja, da Nemci se- Poljska definitivno modrih ob-'daJ že niso pripravljeni za voj- i a tudi operacija ji ni mogla n.h um «rmah nhmeinili Imca raztrgani mirovne in dru- da se na Nemčijo ni mogoče hčer Mary in sina Edwarda ter de Mr. G. A. Gesell je izjavil poslušajo trgovske zbornice m rešiti življenja. Ranjka je doma V agatelji bank v, Jmej«i C()d ver. zanesti in da pri njih ne velja dva brata, Josepha in Franka, včeraj, da se bo upiral zaht,-Velei ndust n j alce kot pa pnpro- ,d lpave na Notranjskem. V —h tak^ v orenju "kot ^ e^o,i ,,>bcna 8Večani pogodba. in dve sestri Agnes Grasonin ter vi policistov in ognjegascev, d, ste ljudi. Ameriko je dospela leta 1908. 1 »anciji so zaceli mi^au svoje^ _ Mary Kožar,,v stari domovini dobijo svojo polno plačo povr- je flVT Trošta in - . f Hišni delavci v Newarku Romunska armada se pri- pa očeta in brata Johna. Ranjki njeno.. Policisti in ognjegasci 01110 kot Nat,onal Manu druga mati Mrs. Ane Ivane in Cailtornijskl tarmer Danism nMV];a vnJnn je bil član društva V Boj št. 53 so poslali zahtevo na mestno facturers Association so ' pre- Mrs_ praneps Rutar, ter prava pričali" senatorje, da bo posta- mati williama. Mary, Joseph in va glede socialne varnosti prepo- prank Lauriča. V stari domovi rad bil predsednik Los Angeles, 10. marca. Ro-j Newark. N. J., 10. marca.— land Cicero Casad, 53 let stari j Hišni uslužbenci v treh največ pravi ja za vojno , v . , '.S. N. P. J. in društva Napredni zbornico, čes, ker so ljudje gla- Eukarest, 10. marca. Romun- Slovenci št. 5 S. D. Z. Pogreb sovali za nadal.jnih 7 milijonov ski kralj je sklical vojni svet k pokojnega se vrši v petek zju- ddarjev davkov, da mesto pla- vedana od najvišje sodmje, da-|nj zapušča tudi dve sestri. Kila alK jcuo .''^oU.h.ad nJ jih poslopjih v tem mestu so za- j izrednemu zasedanju, člani voj- (raj ob 8:30 iz hiše žalosti na ea policistom in ognjegaseem si dosed a 1 se nihče niti tožbe ni; nf faimar Oovina^a. t^nifcl Stavkali na enak način, kot s« to | nega sveta so kralj, vsi bivši mi- ,1207 Thames Ave. v cerkev j večjo plačo. "Mestna uprava • ii 1 • > • 11 ___• "\r /-.••• V I • i » • 1 1 '1 ' • .. . "t ..1 .. !1. a • •• 1 ■»/, »%•* , ■ nit aIv 4 / \ »■»■» r in li 1 1 r« ii rl A< ' / il u 1 i VS'lK način posta 1 prGClSGuniK ^ta vnan na v-iuijv i'«v *..... 1 nvvi/cv nv/ ivi uij> «1 > 1 i iiaiuv..i > v,, \ wv 11VV.V ■ - • 1 - j • World št. 98 in podružnice i dr-av' Glede politi-Utorili hišni delavci v New Yor-| jdsterski predsedniki in načelnik Marije Vnebovzete, potem pa na ne more ob tem času zadovoljili 32 S. ž. Z. in članica Oltarne- .J ' prepri5an'ja „ikakor nilku. Uslužbenci zahtevajo zvi- j generalnega štaba. Namen iz- Calvary pokopališče pod vod, policiste in Ognjegasce," se j,- društva sv. Kristine. Pogreb ^ ^ ' ■ veruie v de_ šar.e plače in krajše delovne ure., rednega zasedanja je pospešiti stvom August K. Svetek. Priza- izjavil finančni direktor Gesell. •lilfe bp vrši v sobote, ob 9. uri *•' «' i____um:......a.....—...1... „™„.....n. • ...... ...1 ki ie obenem iziavil. da če si si dosedaj še nihče niti tožbe ni, je članica društva Woodmen of vložil proti dotični postavi. ,he World št. 98 in podružnice vsak -o--st. Zvišana voznina ? ;ostor za I soMje! Bodi ranjki mirna da ^.volijo," je izjavil te cene je družba glasom Ti\y- ,imeriška zemlja! namreč 10 centbv od vožnje. Do j v^j., p>()di ranjki mirna 1 mei te cene je družba glasom Tay- ,imi.riška zemlja! ' f,ar"iar Casfd' IzJaf ,\e lor pogodbe upravičena, toda .... ,____da bi on tako gospodaril, da> bi mora mestna zbornica v to privoliti. Pogodba med mestom! Vest iz domovine Mrs. Ana Brodnik, 1100 E. Bodoči odvetnik Mladi Mr. Anthony J. Race, sin Mr. in Mrs. Anton Race, 15226 Holmes Ave., študira sedaj na George Washington Law denar zgubil vso vrednost, na- gchool in se pripravlja za od- mobilizacijo romunske armade, deti družini izražamo naše glo- kl ob®nem iz'avl1, da če s' Vladno časopisje piše, da se boko sožtdj >. Naj počiva ranjki policistom in ognjegaseem pla- Clevelandom in družbo cestne! 63rd St., je dobila iz vasi Škilf-!^ Usk. železnice poteče 1. Kom- P kozv šno 10-centno vožnjo za vsako] vožnjo. ce žalostno vest, da je tam pre-], minul njen stari oče anija namerava odpraviti ta- R -šek/v visoki star0sti 87 let. ozvane "pase" in vpeljati splo-,^ pokojni dye hčeri>^ Rose Mohar v Collinwoodu in I Agnes Tavželj, ki je nekje v . ' r, I in začel z novim gospodarstvom, noliedelstvo. Nedavno je mla- bolj 1 ;e Janez / Mrs. Roosevelt jod Ohio State University, kjer težke poškodbe v izredno sile j je bil eden prvih odličnjakov.! vitem viharju, d očim smo jo zahtevo na obljubo župana g< idilo Med otroci Nocoj vd5e;r bo govorila v ; New Yorku. V stari domovini pa: g]asbeni dvorani mestnega av- Želimo mu najboljšega uspeha, Clevelandu uživali včeraj pravo zanaprej. Kulturni vrt Seja St. Clair okrožja za Ju-Policija trdi, da se-'^.slovanski kulturni vrt se vr- Burtona, ki je tekom volivne kampanje zagotovil policiji zvi-; .... ,T r» 1 » , t-r, -u i sano plačo nadalinih študnah. Mr. Ra- pomladansko vreme. - Včasih je . 1 . . w v , , J 01 11 1-v > M 1 1 ^ daj, ko so volivci dovolili zupa- šj \ četrtek 12. marca ob 7.30 ie nadepoln mlad Slovenec,; boljše, da človek ostane doma OTMAnAn ' . , . • 12-letna Theresa Snyder, 1235 zapušča ranjki tri sinove in eno ditorija Mrs. Eleanor Roosevelt,!kaJremu se obeta lepa bodoč- in ne hodi po svetu na ogled«- 11,1 n;,daljnih ?7,000,000 za zvtxrer. Prose... so vs. zastop-E. 23 r d St., je bila obstreljena hčer in mnogo vnukov, pravnu-j'soproga našega predsednika. To|nost v naseibini (vanje, kje bi bilo bolj ugodno. meslne stroske> da ima mestlia »iki- da se l)rav «otwo udel?- v nogo po iV'kem ;il-lbtnem kov in drugih sorodnikov. Naj bo njen prvi govor v Clevelan-I ' v . 'Tornado v Miami, Florida, Je uprava dovolj demu^ja, da ugo- žijo. — Predsednik, dečku, s katerim se je igrala v bo pokojniku rahla domača gru- du, odkar je njen soprog postal j . Podražitev Časopisa v6eraj med drugimi neugod- d« '^»J1 zahtevi^ Kaj bo mestna Zadušili ca bližini 24. ceste in St. Clair Ave.; da! predsednik. Vstopnice za to j Chicaški časopis Herald and nostmi povzročil tudi uničenje Pernica naredila z zahtevo po- 1)0kojnim Antonom Jeru. ' Examiner je podražil časopis ccl neke kabine, v kateri seje na- listov in ognjegascev, še ni se bo brala v petek 13. marca dveh na tri cente za številko, hajalo 300 strupenih kač, ka- '■mano. sV. maša zadušnica ob priliki Lastništvo časopisa pravi, da jc'tere.so pozneje le s težavo po- £e so kotli! tretje obletnice pokojnika, in bilo podjetje zadnje čase priza-jlovili. Policija je dobila včeraj v ga- sicer ob 7. uri zjutraj. Prija deto po nezaslišano visokih dav-1 Delegatinje raii na 3803 Hyde Ave., popol- telji pokojnika so prijazno vab- kih, kot davki za brezposelno za-j Podružnica št, 10 S. ž. Zveze noma nov žganjarski kotel, ki je ljerii. varovalnino., starostno pokojni-j j(> izvolila sledeče delegati nje za držal 250 galon. Lastnik je Prvi Sinko za~sociaTno pravico ima svoje I njimi je tudi nekaj Slovencev in; ropa takorekoč pripravlja na 110-! no, nadalje, da se je ves mate- četrto redno konvencijo Zveze: imel že Vse pripravljeno, da za- Staršem Viktor in Mary Ro zborovanje nocoj večer, 11. mar-1 sicer Anton Komp, ki dela za Vo vojno. Mrs. Roosevelt pridej^l nnd.ruži _ t--^ />1. ____... .. ' ! ... .v. . a fz 1 ,.4- i anin t? 110 ! Bila sta dva dečka v družbi de-j prj fwist Drill Co. prireditev so bile že pred tedni klice in oba sta imela revolver-1 Znana clevelandska tovarna razprodane in se obžaluje, ker jel Dekletce se nahaja v bolnici, -p^g Cleveland Twist Drill Co.ie se ni najela večja dvorana. — Policija je prijela enega izmed p0naša z rekordom, da ima 150 Mrs. Roosevelt bo govorila o dečkov. ; delavcev, ki so pri kompani.ji 20; predmetu: "Pot k miru." Njen Cou"-hlinov shod let in 97 uslužbencev, ki delajo govor je toliko bolj značilen, Edinica št. 56, Narodne unije j za kompanijo nad 25 let. Med ker prihaja v trenotku, ko se Ev- ca, v Manz Gardens, 950 E. 69. kompanijo že 45 let, Louis Rus, J danes opoldne v Cleveland, kjer j se zvišale, itd. Podražitev časo- Mary Urbas. N; St' ob 9 zvečer. — Jos. Mohar, 30 let, Max žulič 29. let in Jos.j j0 bo sprejel odbor 100 mož injpisa je stopila v veljavo v pon- Frances Salmich, predsednik. Toman 27 let. žen iz vseh poklicev življenja, 'deljek. 1 lar in Frances Gril rial podražil, plače tiskarjev so Frances Susel, Louise Milavec. čne s kuhanjem, toda policija tar so prinesle, vile rojenice pr- Namestnice so: je bila to jiot hitrejša. vega sinčka. Mary je hčerka po- Louise Cebu- Pristaši Venizelosa niso mo-' znane družine Frank in Helen Grill. igli sestaviti nove vlade v Grčiji, černe. Iskrene čestitke! £ AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 11TH, 1936 "AMERliKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 1117 St. 01 air Ave. Publishe<3 dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILT NEWSPAPER Cleveland. Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl. celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by moll, $7.00 per year. O. S. and Canada $3.00 (or 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 month«. Cleveland and Euclid by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 8 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEO and LOUIS J. FIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3d. 1879 83 No. 60, Wed., March 11, 1936 ni več videl. V vasi Koželo-vo se je rodil 11. novembra, 1871. Večji del svojega življenja je dal Ameriki, kjer je sko-ro ves čas izvrševal težka dela. S zanimanjem sem ga poslušal, ko mi je pripovedoval o svojem življenju. Doma je pomagal pri delu na polju. Pripoveduje, da so včasih kar ponoči orali, da so drugi dan lahko več prosa posejali. Pri Mustarjevih so lahko redili šest glav govejeve živine, par konj in drobnico. Očetu je bilo ime Tone, materi pa Franca. Mati je bila doma iz Lazov Perkotova. Poleg našega Martina je bil v družini še sin To- sano ime in naslov kakega znanca. To so potem kazali policajem in konduktorjem na ulični železnici, ki so potem razreševali črke in številke. Jako prijetno je bilo pri Tur-kovih prvi večer prihoda naših rojakov. Takrat še ni bilo cementnih pločnikov ob straneh cest, ampak leseni. Lesene deske so polagali po tleh in to je bilo tudi prvo delo našega Martina. Ker je bil priden in mlad ter vajen konj, so mu svetovali, naj gre v službo k neki bogati ameriški kmetici, ki je imela farmo blizu Odgovoril sem mu to: "Se- jgolska mladina mora biti ob'ko pri srcu ob slovesu, čerav-veda, če bi bili ostali vedno devetih v postelji, ne pa poti- no je bilo to le začasno, ko sem mladi, bi še lahko kesali. Ker^ati se do polnoči okrog voglov se poslovil od drage soproge in se pa časi, ljudje in kraji iz- giov> doma. Razume se, ako so potem na postaji od sinov preminjajo, bodimo sedaj veseli,'otroci v spremstvu staršev, da Vlak je vozil jako počasi. Meda smo, kjer smo." Mr. Mu- protj temu ne more in ne sme star mi je to potrdil Našemu pionirju, njegovi soprogi in vsej družini želimo mnogo veselih in zadovoljnih dni med nami. , -o- Zabava in pojasnilo Cleveland (Collinwood), O. Vselej, kadar človek nekaj pro Newburga.' Njegovo delo bi si> Je pripravljen sprejeti vse nihče oporekati. Kdo je temu kriv, da je toliko nereda od strani otrok ob vsaki prireditvi v Slov. domu? Mar otroci? Ne! Starši so tega krivi, ki jim je deveta briga kje se njih otrok v poznih urah nahaja. Morda taki starši mislijo, da je Bog za Ame-_ | riko postavil drugačne zakone kot za staro domovino. Ali ni bilo, da bi vozil lepo hčerko te ne in dve hčeri: Gertruda. in1 farrnarice s konjem v mesto Franca, ki se obe nahajati v vsak dan. Obljubila mu ,ie en Clevelandu. Gertruda je poročena Jarc v Nottinghamu, Fran- ces pa je poročena Dular v,bi se bil morda preveč navezal Clevelandu. na to družino, pa je šel rajši Sovjeti pred svetovno kritiko Čisto posebno vlogo in namen pa ima v boljševiškem načrtu kmetsko ljudstvo. Njegova izključna naloga in pravica je, preživljati mesta, delavstvo in režim. Dosedaj boljševizem ni gledal drugače na kmeta kot na sredstvo, ki naj njega preskrbuje z živežem. Spočetka se boljševizem ni upiral dovršenemu dejstvu, da so si kmetje kar porazdelili zemljo med seboj. Toda kmalu se je pokazalo, da niso bili vsi kmetje, ki so se polastili graščinske in občinske zemlje, res tudi voljni in spodobni, da jo obdelujejo. Proizvodnja zemljiških pridelkov je silno padla. Nastopila je strahovita lakota leta 1921 kot posledica tega zemljiškega komunizma. Zahtevala je šest milijonov človeških ^ ^ žrtev, kar je posledica boljseviškega gospodarstva. Zedi- i^irmi je šel v Zagradec, ka njene države so tedaj potrošile in darovale sovjetski Rusiji I da Koželova vas, ki ate- $200,000,000, da ni še nadaljni narod ginil od lakote. |. oedem dobrih p0sestnikov in Tedaj je bil diktator Lenin prisiljen, da je popustil v nekaj. bajtarjev. prilog zasebne lastnine; delno je bila obnovljena svobodna trgovina, svobodna reja živine, kmetje so zopet smeli delati z najemniki. Bila je to doba "Nove ekonomske politike." dolar na dan in pa hrano. Martinu pa ta služba ni dišala, ker stavljene pogoje. Zlasti, kadar bila mladina v domovini vedno Ko sem ga spraševal glede šole v mladosti, je zamahnil z roko in rekel: 'Aha, kaj šola! Še podpisati se ne znam. V šoli smo se učili ceniti in gojiti sadno drevje, peli smo pa telovadili." Stric Jakob Perko mu je bil birmanski boter. Za darilo mu je kupil kozlička, orglice in drugih takih drobnarij. delat v American Steel & Wire Co., kjer je delal sedem let. Potem je delal tri leta pri fur-nezih, leto dni v pajpovni, nakar je šel v Collinwood, kjer je delal v roundhouse in nazadnje v ceglarni na "brik jardu." Mr. Mustar je imel tukaj dobro, pa jako nevarno in odgovorno delo. Vodil je delo pri vrtanju in razstrelbah, kjer so Martinov oče so bili krovec in Martin je pri tem poslu pomagal očetu jeseni, kadar .ie se to tiče denarnega posojila. Dvojna obrestna mera, vrnitev kapitala o pravem času, vse se obljubi, samo da je dosežen namen. Vse take obljube so največkrat brez vsake podlage in tudi neveljavne. Nekaj sličnega se dogaja od strani naših društev. Cele kolone vabil prinašajo naši časopisi pred vsako prireditvijo, ko pa predstava mine, se pozabi na vse. Naj v tem oziru tvori "Ilirija" izjemo. Igra "Revček Andrejček" je izpadla zelo povoljno. Udeležba je nadkriljevala vse doseda- dobivali tvarino za izdelavo | »j® "ase prireditve. To je zna-opeke. Vsi vemo, da so taka men je, da publika ljubi igre, dela, kjer se dnevno porabi nad eno tono dinamita, smrtno nevarna. Vsak korak mora biti premišljen, posebno kadar se v Ameriko, torej je to kaj trdna rodbina. Iz Koželove vasi je lep razgled tje do snežnikov. Nad vasjo je gora Korinj, s katere je še lepši razgled. Pod goro se nahajajo razvaline stare cer- Naš pionir je bil pri svojem postavljeni! so ga upoštevali in ga dostikrat vprašali za svet, kadar je bilo treba izvršiti kako posebno težko in sitno delo. Delal je pridno in vztrajno, ajyes trud je pozabljen, ako ob-kvelv^JurUa,"katero je poru- se ni pustil od nikogar ustra- j ^tvo nagradi igralce z šte- šila strela. Vaščani so potem sezidali lepšo in večjo cerkev sredi vasi, dočim je prejšnja stala visoko v gori. Iz Koželovega do Zagradca je 15 minut hoda. Tu mimo pelje tudi cesta v Žužemberk. Novo mesto in v Ljubljano. Martin je rad in pridno delal in kadar se je zamudil s fanti na vasi, je bilo zjutraj težko vstati. Mati so klicali: "Mar-tinek, hoj Martinek, ura je že sedem, le brž pokonci!" Doma je bilo dela in jela dovolj, da mu ne bi bilo treba iti v Ameriko. Ko se je menil o Ameriki, mu starši niso hoteli dati denarja, češi, doma ostani. Martin je pa naprosil petične- hovati. žal po neprevidnosti neki delavec, kateremu je padel težak kamen na glavo ter ga ubil. Mr. Mustar ni bil čisto nič kriv nesreče, vendar si je to tako gnal k srcu, da ni hotel več ostati pri tem delu. Sklenil je, Uspeh je bil presenetljiv. Proizvodnja je narastla radi pn-jdelo na poiju mai0 ponehalo.1 polaga in prižiga mine, ki me vatne kontrole, blagostanje se je dvignilo in novo gospodar-;gtari oče in stara mati sta bi-|čejo kamenje in zemljo visoko sko življenje je zaplapolao v Rusiji. Toda družabni učin- j la še oba živa> ko je žei Martin jv zrak, da se zemlja trese, ki novega stanja so vznemirili komuniste. Na deželi sc je pričela pojavljati nova plast kmečkih posestnikov (kula-kov), v mestih pa so se pokazali nastavki novega meščanstva. Sovjetska država je njej zelo neljub razvoj skušala preprečiti s tem, da je kot popolen gospodar trga kupovala pod ceno zemljiške proizvode, a jih je v svoji lastni režiji silno visoko prodajala. Takšen postopek pa je seveda dvignil kmete, ki so se pričeli upirati in so rajši sadeže uničevali, kakor pa bi jih za slepo ceno oddajali državi. Mnogi niso hoteli posejati več, nego kolikor so potrebovali za lastno porabo, zopet drugi so poklali vprežno živino, itd. Pričeli so se splošni nemiri in kmečki upori, na katere je boljševizem odgovoril s krvavimi pokolji in s strašnim terorjem. Januarja 1930 je vlada izdala odlok, s katerim je zemljo podržavila in osnovala sistem kolhozov, to je kolektivne obdelave in izrabe zemlje pod vodstvom države. Kula-ke je razlastila, večina njih je bila na neusmiljeni način pomorjena in pobita ali odvedena v sibirske gozdove in močvirja na prisilno delo. S tem je boljševizem uničil ruskega kmeta, polastil se jc vse zemlje in dosegel svoj najvišji smoter. Od tedaj je država izključen lastnik vse industrije, trgovine, zemlje, denarja in izključen gospodar vseh proizvajalnih sredstev. Popolna oblast države na vseh področjih zahteva seveda tudi v gospodarstvu izključno državno vodstvo. V Rusiji je gospodarstvo v rokah države, ki ga skuša z raznimi "petletkami" načelno popolnoma podrediti. Vsi najboljši duhovi sovjetske Rusije so že leta prej iz-1 ga posestnika, da mu je poso-delovali načrt za gospodarske petletke, ki se v resnici raz- dil 155 goldinarjev. Ta mož je tezajo na vse panoge javnega življenja. Ni jim mogoče odrekati širokopoteznosti, izredne sile zagona kakor tudi ne nekakega uspeha, čeprav ta mnogo zaostaja za pričakovanji. Petletni gospodarski načrti imajo namen dvigniti bolj-ševiško Rusijo iz siromaščine. Kajti končno je danes povprečen Rus, potem ko se nahaja 18 let v sovjetski sužnjosti, največji siromak, bodisi kar se tiče kruha, stanovanja, obleke ali svobodnega gibanja. Dvigniti Rusijo iz siromaščine bi se dalo narediti na dva načina: zadovoljiti najnujnejše potrebščine, prirediti spremljane s petjem. Užitka imajo udeleženci od take prireditve več kot od plesa in pojedin. Karte zna igrati že vsak otrok, plešejo že dojenčki v zibelkah, jesti zna vsaka živa stvar, torej se nam ni treba v tem oziru več izpopolnjevati. ni se je zdelo kot da ga vozi višnjegorski polž. V New York bi bili morali priti ob 7:50, pa smo se pripeljali šele ob 11:30. Mr. Kollander mi je preakr-bel jako lepo postrežbo. Na postaji v New Yorku me je čakal g. Leo Zakrajšek, ki me je peljal v hotel. Drugo jutro je zopet prišel pome in me peljal na ladjo v mojo kabino. Ladja je zapustila New York ob enajstih dopoldne. Tisti dan je bilo jako gorko vreme in morje mirno, toda drugi in tretji dan je bilo pa za obupati. Tako smo se ujčkali na visokem morju in ladjo je premetavalo, da je kar pokala. Moj želodec je šel na štrajk, boreč se z morsko boleznijo. Obljubil sem mu, da lahko pristopi magari v dve uniji, kot so cle-velandski pivovarriiški delavci, pa ni nič pomagalo, moral sem se mu podati in ostati v postelji. Četrti dan je bilo pa zopet nosil hlače na srobrotu, ker sem i lepo vreme in danes sije gorko vse gumbe porezal in zaigial. sonce kot spomladi in jaz se Takrat smo imeli pri nas doma zopet dobro počutim, dva prav lepa volička. Poseb- Dolgčas bi mi bilo, če ne bi nost teh voličkov je bila, da .sta imel tako prijaznega tovariša nadzorovana, a tukaj se prepušča tako prosto. Dajmo prostost vsem onim, ki morajo biti nadzorovani, pa bomo videli, da bo nastal nered v družabnem redu. Mladina bo, ko bo dorasla, taka, kakršne vzgojne nauke prejme sedaj. Gorje narodu, ki ni čuječ pri vzgoji mladine! Modrost bo izginila, vednost prešla. Tega, kar se otrok nauči od svojih roditeljev, ne pozabi nikdar. Spominjam se še, kako sem poslu pravi mojster, in pred- Od lepe dramske predstave in petja pii imamo lep duševni užitek, kar tudi nekaj velja. Dosti truda in vaj je treba, da se vprizori ena bolj težkih iger. vilno udeležbo. Ko je nekoč Mr. Mustar pri-i Udeležba je bila prav iine-žigal mino, se je kraju pribli- nitna, čez 400 oseb je bilo dvoralii. j, Razume se, da še u-deležba računa po velikosti dvorane in ne po številu prisostvo-valcev predstave. Na primer: ako bi diuištvo Cankar, ki je isti dan vprizorilo igro "Vražja vdova," imelo samo 400 ljudi se strašansko rada imela. Neprestano sta drug drugega li-zala. V svoji otroški modrosti sem se za njiju življenje v resnici bal, da bosta nekega dne drug drugega od same ljubezni pojedla s kožo in kostmi vred. A to prijateljstvo je bilo samo pri jaslih. Kakor hitro sta dobila jarem na vratove, sta bila takoj sovražnika in sta na vso moč vlekla vsak v svojo stran. Tako dela brezumna žival. Koliko sentimentalne ljubezni je pred poroko in nekaj časa tudi po poroki v slehernem zakonu. Pridejo težave, skrbi, izgine ljubezen, izgine zadovoljstvo. Pridejo otroci, ne vidijo pri starših lepih zgledov in zaidejo na napačna pota. Zakonci bi morali imeti vedno pred očmi to, da malo je tako jasnih dni, da ne bi bilo nobenega ob- da si poišče manj nevarno delo. i udeležbe, bi rekli, da je bila Naj še omenim, da so tu | igra slabo obiskana. Ako bi se včasih vrtali tudi do 85 čevljev j 200 ljudi udeležilo predstave v globoko. V tistih dneh niso j Jug. domu v West Parku, ali v dvorani na Prince na ladji in to je Rev. Ed. Ga-brenja. On je pa res trdna korenina in prav nič ga ni zvilo razburkano morje. V največjem viharju je bil čisto čil in vesel kot pravi slovenski mladenič. Kabine imava drug poleg drugega, da si zvečer lahko potrkava na vstene za lahko noč. On je edini duhovnik na ladji in takoj prvi dan so ga naprosili, naj bi maševal. Tako je imel sv. opravilo v nedeljo in v sredo. Imajo jako lepo kapelo v prvem razredu in tudi križev pot je tam. Ile de France je jako lepa iu velika ladja. Hrana je jako dobra in strežniki prijazni. Toda po mojem računu bodo imeli to pot izgubo. V prvem razredu je 139 potnikov, v turis-tovskem 100, v tretjem razredu pa 35, skupaj 274. Stre/a-jev in drugega moštva na ladji še imeli modernih naprav za vrtanje v zemljo, zato so toliko bolj trpele roke in le najbolj močni delavci so lahko vzdržali. Zato so pa bili tudi toliko bolj ponosni na svoje delo. Kadar so užigali mine v globo- čini, so se Collinwoodčani pri-rekel: "Če boš kaj zaslužil, mij toževali, da se jim stresajo hi-boš vrnil, če pa ne, pa naj bo j še in da pokajo šipe v oknih, pozabljeno. Le pojdi v Ameri-1 V začetku so plačevali pri ko, ko te veseli." opekarni po 10 centov na uro, potem so pa plačevali po $1.50 Fantje in možje so se odpravljali v Ameriko. Nekateri so to odobravali, drugi so pa ugovarjali. Nekateri so rekli: "Izgubili se boste v tujini, ni- Slov. Del, Ave., ali V Slov. društv. domu v Euclidu, bi se dopisovalci na vso moč zahvaljevali v dopisih. Ako bi se pa to zgodilo v SND na 80. cesti ali v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ali Siav. domu na Holmes Ave. bi dopisniki javnost kritizirali radi preslabe udeležbe. Kako je igra izpadla, si lahko vsak sam predstavlja. Uspeh je bil v moralnem kot v finančna. dan, ali za deset ur dela. i nem oziru. Ni pa s tem rečeno, Mr. Mustar je pa kmalu .služil; da bi se ne »moglo igre izbolj-več, ko so zaznali za njegovo j šati. Nekaj je, česar se ne zmožnost in spretnost. 1 more skrajšati, to so dolgi od- V tistem času so zidali cer-; mori, ker vsako dejanje zahte- lačka na nebu. Tudi v zakonu j je 694, torej pridejo več kot se z dobro voljo prenese vse, j štirje delavci na vsakega potni-ako je volja močna dovolj. Zlahka. Jaz sem si mislil, da je Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A G. Le. malo se sliši o njih. Tilio, trgdyec z modnim blagom na živijo na stranskih cestah v|Waterloo Rd. hišah, ki so si jih postavili! Martin Mustar je eden najin ul mnogimi let i. To so pio-1 starejših slovenskih naseljen-nirji v pravem pomenu besede,, cev v Ameriki, saj je prišel Danes imamo pred seboj zopet sem že let,a 1888, torej bo tu-en pionirski par, namreč Mar-j kaj kmalu 50 let. Pač dolga lina in Zofijo Mustar, ki sla-|doba, kaj ne? Šele 17 let je najeta ua 1254 B. 175th St. Na j bil star, ko se je odločil za tu-to družino me je opozori! iz jino. Tako mlad je" odšel iz prijaznosti Mr.' Anton Gubane, rojstne domovine, katere potem rika. V postu je bilo, ko so se odpravljali čez lužo. Na morju so bili 16 dni, vse potovanje pa je trajalo 31 dni. Vožnja je bila slaba in skoro ves čas so morali ostati pod krovom na ladji. V Clevelandu jc imel Martin naslov na starega Stenca-Tur-ka, ki je bival takrat v New-burgu. Pri Stencu se je plačalo samo za pijačo, najedli so se pa zastonj. Danes je pač lahko priti u svojcem, a takrat je bilo vse drugače, ko ni bilo dobiti nili stanovanja. K Slovakom in Cehom so morali nekateri naši rojaki na stanovanje, ker pri naših ni bilo prostora. Posebno jc bilo to v Newburgu, kjer so bili Cehi in Slovaki v velikem številu naseljeni. Ko so prišli naši pionirji sem tfe-rrrr -pšasre^-tiepi- vso opeko iz omenjene opekar- j namen, torej je bilo v tem ožine. | ru dovolj preskrbljeno. Od tu. je šel naš pionir naj Radi reda v dvorani smo mi delo k NYC železnici, kjer je sami delno odgovorili. Osebam pri vratih ni mogoče poznati , . . , j i ■ i i -i . . kdar več vas ne bomo videli." W{ev Marije Vnebovzete v Col-jva drugo sč&nerijo. Imeli smo proizvodnjo tako, da b. krila prave zahteve dnevnega gos-,Pri . se je re8 uresničilo linwoodu, za katero so dobivali tri izurjene moči na odru v ta podarskega življenja, kakor hrano, obleko, stanovanje, ali t0 prerokovanje Mlad čknek pa zgraditi veliko težko industrijo, ki naj sčasoma in posto-isc privadi tujine in novotari-poma osamosvoji domače gospodarstvo od zunanjih vplivov,! jam posebno če ima bolj udob-s tem, da sama opremlja s stroji in drugimi potrebščinami |n0 žlvIjenje( kot ga nudi Ame-domači trg. Boljševiki so se odločili za drugo pot, dasi jc mnogo daljša in mnogo težja. Radi velikega, a daljnega cilja mora narod, ki je nujno potreben hrane in obleke, stradati, se slabo oblači in slabo stanuje, medtem ko država dela poskuse z velikanskimi tehničnimi ustanovami, ki naj bi boljševizem čimprej dovedle do gospodarske samouprave in jo napravile konkurenta vsemu ostalemu svetu. (Pride še.) So" IrnSti delal osem let. V šali je Mr. Mustar omenil, da je bil včasih tudi malo poreden. Kadar je hotel kdo v gostilni preskusiti njegovo moč v rokah, se je temu slaba godila, če ga je zgrabil s svojimi koščenimi rokami. Pred 37. leti si je izbral Mr. Mustar za svojo družico Zofko Peterkovo, doma iz Smihela. Poročil ju je v cerkvi sv. Vida Rev. V. Hribar leta 1899. Po ženitvi so je pričelo drugo in novo življenje, življenske skrbi in gospodarstva. Družina je stalno naraščala in sicer takole: Toni, Rudi, Viktor, Edward, Zofija, Charles in Štefanija. Ko sva končala ta življenjepis, je Mr. Mustar rekel: "'Se vedno mislim, da sem bil v domovini najsrečnejši človek na svetu. Zakaj nisem ostal do- niST"- ni vseh otrok. Primeri se, da se v Vsakim zakonskim parom, ki pride v dvorano, vsuje cela tropa otrok v dvorano. Vsakega posebej izpraševati, koliko je pripeljal otrok seboj, ni mogoče in tudi ni lepo. A na način, kot se vrši sedaj, pride v dvorano preveč mladine, ki brez vsake vstopnine zasede sedeže, kolikor največ more. Otroci so bili še vedno deli-katno vprašanje v vseh zadevah, enako so tudi pri vhodu v dvorano. Ako nastavimo vstopnino za otroke, nam poreko nekateri starši: kar sami bodite, ako so vam otroci preveč. A brez vstopnine sc pa natrpajo v dvorano otroci, katerih staršev sploh v dvorani ni. Jezimo se na direktorij Slov. Doma, stikaj ne naredi \ tem oziru red. Mi sami ga moramo napraviti. —-------- - -svoje-o+roke posvari. sti liri vzgoji otrok bi morali starši doprinesti še tako težko žrtev, samo da se jih ohrani na pravi poti. Poznam družino, ki kljub težavam, ki jih preživlja, ni.mati še nikdar skušala podreti ti, kar oče pri otroku sezida. In še na misel ni prišlo očetu, da bi po-mandral to, kar je mati vsadila v otrokovo srce. Pri vzgoji otrok sta ta dva zakonca zedi-njena. In kdo more dati poroštvo tema zakoncema, da bodo njuni otroci vzorni? Pa tudi če ne bosta imela uspeha, mirno vest pa le imata, da vzgajata svoje otroke na pravi način. Zaključek tega dopisa je drugačen kot sem si prej mislil. Popravljal ga pa ne bom, naj gre kot tak v javnost, saj nisem pisal nič takega, kar bi lahko kdo rekel, da je laž. Frank Kovačič. P.S.—Naznanja se vsem onim, ki bi radi še enkrat videli igro "Revček Andrejček" in tudi onim, ki so bili zadnjič na en ali drug način zadržani, da igro ponovimo in sicer v nedeljo 22. marca. Predstava se vrši v Slovcskem Domu na Holmes Ave. Vstopnina je kot zadnjič, 75c in 50c. Začetek igre je ob 7:30 zvečer.—F. K. -o- S pota v domovino Na parniku lie de France. — Obljubil sem, da se bom kaj oglasil s pota in to svojo obljubo sedaj tudi izpolnjujem. Iz Clevelanda sem sq odpeljal na 20. februarja, ob 7:15 zjutraj. Na postajo sta me spremila sinova Edward in Johnny. Vlak je iuiel več kot eno uro zamude. Kakor je vsaka ločitev tsžka, tako je bilo tudi - men: jako tez- to večja izguba, kot pa kadar mene kličejo za eno bakso popa, da jo peljam v Nottingham, kot se večkrat pripeti. Jutri, na 27. februarja pridemo v Havre. Pozdravljam vse prijatelje in sovražnike, najbolj pa moje odjemalce ter vsem skupaj kličem: na srečno svidenje. Se bom že še kaj oglasil s pota. John Potokar. mt^mmmmmmmmmmmmmi Če verjamete alf pa ne mmmmmmmmsm* Odgovor radovednici: Kaj naj jaz vem kje je bil Barbič tistih par dni, ko ga ni bilo v Clevelandu. Mogoče je bil na vafenibungah pri Salvation Army, mogoče pa tudi ne. Mogoče je bil na konvenciji Udru-ženja za povečanje uredniških košev. A Vojska, bombe in granate, ponve in valjarji in končno silovit jok nesrečne ženice: "Tega mi je pa zdaj dovolj enkrat za vselej. S prvim vlakom se odpeljem domov k materi! Nikoli več ne pridem pod to streho!" Mož ostane miren, odpre listnico, vzame ven nekaj denarja in roče: "Tukaj imaš denar za vozni listek." Žena prešteje denar, pa zopet prasne v krčevit jok, rekoč: "Kajpak, samo za rajžo tje si mi dal; s čim naj se pa nazaj pripeljem?" A "Torej si se končno vendarle poročil z Minko?" "Da! Najprej sva sicer menila, da bi : i ostala samo dobra prijatelja, potem sva pa ^prs-menila svoje misli." AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 11TH, 1936 KRIŽEM PO JUTROVEM rn armAkera hnrtraik.« L M»tb "Gotova sva! Lahko odideš! Tule je tvoje bodalo!" "Gospod, vzeli vam bomo vaše konje in vse, kar imate, pa spoštovali vas bomo, ker ste dobri in pogumni ljudje!" Tako naivno je govoril, kakor more govoriti le Kurd. Odprl sem mu vrata, odšel je. kar nama je nezanum naro- "Kaj je naročil?" ' "Zahvaljuje se ti, da si mu vrnil sina, ki je bil v tvojih rokah." "To je vse?" "Potem zahteva od vas kanje, orožje in ves vaš denar. Ko Tovariši so seveda nad mojim vse to izročite, lahko v miru od- početjem glasno godrnjali. "Master," je pravil Anglež. "Izpustili ste ga —?" "Da." "Zakaj?" "Ker je tako bolje za nas." "Pripovedujte vendar! Kaj je povedal! Vse moramo vedeti. Yes!" Pripovedoval sem. Vest, da je nezanum sam naročil tatvino je tovariše zelo razburila. In da sem Kurda izpustil, jim tudi ni bilo po godu. V krepkih izrazih so mi povedali svoje nezadovoljstvo. "In tega tatu si izpustil, emir!" mi je očital Mohammed Emin. "Zakaj ?" "Predvsem iz usmiljenja. Je še mlad in oče mu je zapovedal, naj gre krast. Ubogati je moral, ni odgovoren za svoje dejanje. Izpustil sem ga pa tudi, ker je tako bolje za nas. Le za sitnobo bi nam bil. Še sami nimamo kaj jesti, pa bi morali še njega rediti. Tudi ne vemo, kaj vse se še utegne pripetiti, in najlažje si bomo pomagali, če smo sami. Povrh nam bo mladi Kurd hvaležen in bo pomirljivo govoril s svojimi ljudmi." Moji razlogi so končno le prodrli. Na spanje nismo smeli več misliti, sklenili smo, da bedimo do jutra. Tedaj me je dregnil Halef in dejal: "Gospod, čas imaš, da pogledaš, kako darilo ti je poklonil tisti mož iz Amadije ,ki si njegovo hčerko ozdravil!" Pa res, na tisti mošnjiček sem čisto pozabil —. "Prinesi ga in poglejva!" sem naročil. Mošnjiček je bil skrbno izdelan iz usnja in bogato okrašen z biseri. Odprl sem ga — in se prijetno iznenaden čudil. V mošnjičku je bil ličen perzijski popotni nargile, celo na konju sem ga lahko kadil. Anglež me je Seveda ko j zavidal zanj. škoda, da ga nisem mogel kar prižgati. Imeli smo le nekaj požirkov vode. "No, in kaj si ti dobil, Halef?" "Pet zlatnikov, gospod! Veš, gospod, včasi je le dobro, da da Allah rasti tudi volčje črešnje. kakor si imenoval tiste jagode! Allah ilia 'llah! On ve najbolje, kaj stori!" Ko se je zdanilo, smo šli na streho. Po vsej vasi se je videlo in tudi po okolici. Pa nikogar nismo opazili. Le daleč zunaj na vasi je stalo nekaj moških, najbrž so iz te previdne daljave opazovali našo hišo. Pa črez nekaj časa so se vendar odprla vrata sosednje hiše, dva Kurda sta stopila na cesto in prišla bliže. Sredi pota sta obstala in eden jo vprašal: "Bodete streljali?" "Ne," sem odgovoril, "čemu? Saj nam niste nič storili!" "Nimava orožja. Ali smeva odnesti mrtveca?" "Pridita!" Ilalef jima je odprl in prišla sta na streho. "Sta njegova sorodnika?" "Ne. če bi bila sorodnika, bi ne bila prišla k tebi, gospod!" idete. Obleke ne zahteva, ker si bil usmiljen do njegovega sina." "Povejta mu, da ničesar ne dobi!" "Premislil si še boš, gospod! Pa še nekaj ti morava sporočiti!" "Od koga?" "Od umorjenčevega sina." "In kaj mi sporočata?" "Tvoje življenje zahteva." "Dal mu ga bom." Kaj bo novega v Newburgu Kaj bo novega pri nas v Newburgu? Da bo zima minila, to ni nič novega, saj je lani tudi. Vsako leto zima mine in pride pomlad. Pomladi se veseli, narava in živa bitja. Tudi skupna društva v Newburgu se zavedajo, da bo 22. marca že drugi dan pomladi. V ta namen priredijo nove vrste prireditev v dvorani SND na 80. cesti. Že sedaj se opozarja vse rojake, da poveste tistim, ki morda ne čitajo Ameriške Domovine, da 22. marca bo prireditev za vse slovenske očete. Ker bomo pa že imeli vse očete v dvorani, bodo pa tudi matere prišle pogledat in poslušat. Z očeti in materami pa pridejo tudi otroci in tako bomo vsi i skupaj zbrani, da dostojno počastimo patrona naših očetov. Vem, da ste radovedni, kaj bo na 22. marca v dvorani. Povem vam, da bo veliko novega. 'Gospod, je res' Fantje se učijo male, pa zase je začu- bavne igre. Dekleta se učijo dil. i primerne pesmi. Father Oman "Da! Povej mu, naj si pride pa študirajo in premišljajo, kaj sam ponj!" So videli na Dolenjskem ob "Gospod, ti se šališ v zelo res- svojem obisku v stari domovini ni zadevi! Naročil nama je, da in nam bodo o tem povedali, naj zahtevava tvoje življenje ali Kako smo z zanimanjem gle-pa odkupnino za prelito kri." dali gorenjske planine in lepa "In kako odkupnino zahte- j mesta ter prelepe gorenjske va?" vasi. Videli smo mogočnega in "Štiri take puške, kakor jo i ponosnega Triglava. V nede-imaš ti in ki se z njo da nepre-jljo 22. marca bomo imeli pa pri-stano streljati, pet takih maj-piko videti očeta vseh dolenj-hnih pištol, kakor je tista, ki si I «kih hribov, mogočni Kuni s z njo šestkrat ustrelil, potem tri j cerkvijo sv. Neže in sv. Jošta. kfcnje in pet mul." jpa še mnogo drugih krajev "Tega nimam." [bomo videli in slišali, kaj so "Pošlji po te reči! Ostal boš j naši rojaki naročili Father pri nas, dokler jih ne dobiš." I Omanu, da nam povedo. "Nič ne dam." No, vse to bo pa res zani- "Torej pa boš moral umreti! mivo in vsž recimo: to bo pa Poglej, tamle moli puškina cev.res vredl1« it! pogledat. Vse iz okna! Tista puška je njegova.!bolJ »bančno bo pa Še poroča- Od trenutka, ko mu sporočiva j tvoj odgovor, bo streljal na tebe, kjerkoli te bo videl." "Naj strelja!" "Torej ničesar ne daš?" "Ne. Pridite si sami po naše stvari, če jih hočete!" "Torej pa se naj začne boj!" Pobrala sta mrtvega ter ga spravila po lestvi in iz hiše. Zaklenili smo vrata za njima. Seveda sem moral tovarišem povedati, kaj sta odposlanca zahtevala. Haddediiia sta se zresnila, poznala sta brezsrčnost in zahrbtnost krvne osvete. Anglež pa si je ves zadovoljen in veselega obraza mel roke. "O. — sijajno! Obleganje! Well! no v tem listu. Pa zdravi! J. Resnik. Kako kuje življenje... Ciganska kri in čast Vdovec, star 107 let, išče drugo, toda mlado ženo "Zakaj ne "Ker bi ga laže maščevala, če naju ne poznaš." Spet dober nauk! Človek se nikdar ne izuči! ' Odr.ei.ita ga"' '■'Poprej ti Še morava poveda- Obstreljevanje! Napad! Pa ne bodo si upali, sir!" "Bodo, master Lindsay! Ob-'egali nas bodo, obstreljevali našo hišo in nas, če se jim le pokažemo, kajti —." Kot bi hoteli potrditi moje besede, so prav tedaj res začeli s ?treljanjem. Trije, štirje streli so počili in Dojan je glasno lajal na strehi. Pohitel sem po lestvi in previdno pomolil glavo skozi lino. Zanimiv prizor se mi je nudil. Streljali so na Dojana, ta pa je lajal na krogle, ki so seveda; /se žvižgale mimo njega. Poklical sem ga k sebi, ga vzel v naročje in ga odnesel v sobo. "Vidite, master," sem pravil. Angležu, "da sem prav dejal! Soj že začeli! Zaenkrat so streljali; seve še samo na Dojana, ker nas j niso videli, če pa —." "Well! Poskusimo, ali bodo res streljali tudi na ljudi!" Odprl jc vrata in stopil im cesto. • "Kaj vam na misel pride, sir!" sem zaklical za njim. "Ko.i sc mi vrnite v hišo!" "Pshaw —! Slab smodnik imajo! Sicer bi bili psa zadeli!" Onstran ceste jc počil strel in krogla se je zarila v zid naš" hiše. Lindsay se je obrnil in s prstom pokazal na luknjo, ki j" je zvrtala, da bi opozoril strelca, za koliko ga je zgrešil. Pa drugi strel je počil in krogla bi ga bila skoraj zadela. Odprl sem vrata, stopil na cesto in ga potegnil v vežo. (Dalje prihodnjič) Jenkins, Ky., 10. marca. Jerry Combs, star 107 let, katerega prva.žena je umrla pred več meseci v starosti 97 let, se namerava drugič poročiti. Te dni je napram časnikarskim poročevalcem se izjavil, da išče drugo ženo, ki mora biti precej rej ena, čedna in dobra delffvka. Tudi ne sme biti "prestara." Oblju,buje ji lepo življenje in po svoji smrti vse premoženje, ki ni malenkostno. Mr. Combs zmerno pije in kadi, in zadnji mesec je šel 10 milj daleč do svojega sina, ki je star 80 let, in to po ledenih tleh in se je peš tudi vrnil domov. Nemirno je življenje ciganov, kakor da bi se nad njimi izpolnjevala stara kletev. Stara legenda tudi res pripoveduje, da je skupina ciganov ravno prišla mimo, ko so križali našega Gospoda na Golgoti. Tedaj pa so se cigani polastili njegovih oblačil in z njimi odšli. Od tistih mal morajo cigani bloditi po svetu, kakor večni žid Aha-sver, in nikjer nimajo obstanka. Toda legenda je seveda le legenda, dasi je lepa. Izvora ciganskega rodu nam ne more pojasniti. Vsekakor bo nemirnost in nestalnost v ciganski krvi prirojena. Iz zgodovine vemo, da so prve večje ciganske tolpe prišle v naše kraje šele v začetku 15. stoletja. Prav velika tolpa je prišla v nemške kraje leta 1418 pod vodstvom 'svojega "vojvoda." V krajih nekdanjega nemškega cesarstva so jih prav lepo sprejeli in cesar Sigismund jim je celo dal zaščitno in svobodno pismo. Kmalu pa so se ljudje začeli zoper cigane pritoževati in jih preganjati. Ljudem so se zdeli skrivnostni, ker niso mogli razumeti njihove želje po svobodi v svobodni naravi. Kdo so torej cigani? Eni mislijo, da bo poreklo ciganskega rodu za vedno ostala skrivnost. Vendar pa etnologi in etimologi trde, da je domovina ciganov severna Indija, cigani sami pa so potomci zavržene indske kaste "Barijev," ki so morda pobegnili iz svoje domovine. Vsekakor je jezik teh temnopoltih nomadov indsko -•irijskega porekla. Ko so prvič prišli na špansko, so jih imenovali "Egypcianos," ker so pač mislili, da je to kako egipčansko ljudstvo. V vzhodni Evropi pa jih imenujejo cigane. Sami se nazivljejo "Rom," v množini se imenujejo "Romani ča-ve," kar pomeni "ciganski otroci." Kakor Judje so tudi cigani razkropljeni po vsem božjem svetu. V Evropi jih živi kakih 800,000, od teh na Ruskem kakih 60,000, v Italiji 30,000, na španskem 40,000, v balkanskih državah pa kakih 300,000. Na Balkanu in na španskem so se najbolj udomačili. Po Balkanu so cela ciganska naselja, na španskem pa imajo pri Granadi svoja bivališča v slovečih podzemeljskih jamah. Nemirnost in pa osebna svo-'cigani. bodoljubnost sta preprečila vse poskuse, da bi se cigani kje stalno naselili, kaj šele da bi ustanovili kje svojo državo. Pomešani med vsemi narodi sveta so si pa znali ohraniti čisto svojo cigansko kri in svoj jezik. Le redkokdaj se dogodi, da bi se cigani mešali z necigani. Zelo dober nos imajo, če je treba kje cigana ločiti od necigana. Če pa tudi dober nos odpove, se spoznajo po svojih skrivnih znamenjih. Pozdravljajo se z "Laco dives," kar pomeni dober dan. če ogovorjeni zna pravilno odgovoriti, se začneta pogovarjati, odkod in kam. Cigani so razdeljeni med seboj v rodove in plemena, ki se imenujejo po cvetlicah in živalih. Najstarejši je poglavar rodu. Ti poglavarji imajo tudi sodno oblast nad svojimi soro-jaki istega rodu, če so se pregrešili zoper šege in navade ciganskega plemena. Kdor je v tem oziru spoznan za krivega, je izključen iz ciganske skupnosti ter javno med cigani razglašen za nečastnega, kar se po cigansko pravi "baledžido." čeprav se cigani po svoji zanikar-ni zunanjosti zde razuzdani, vendar so njihovi običaji v tem oziru zelo strogi. Cigan, ki se spozabi s ciganko, jo mora vzeti za ženo, ciganka, ki se za denar speča s kakim neciga-nom, je izobčena iz rodu. Takisto se zgodi s ciganom, ki bi imel opraviti s kako pocestnico. Včasih so ciganom pripisovali vse mogoče pregrehe in zločine. .Res je, da tu in tam na polju kaj vzamejo. Poznavalci pravih ciganov pa trde, da največ tatvin in zločinov na račun ciganov izvrše tisti napol cigani, kise pod ciganskim imenom klatijo po svetu in kradejo. Te vrste tudi cigani sami imenujejo "Jeniše." Ti so baje potomci razdivjane soldateske izaz 30 letne vojne. Od česa neki cigani žive? Ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar žive. Popravljajo dežnike, kotle, krote in dresirajo opice in medvede, zlasti pa so priznani godci. Marsikak cigan si je s svojo violino pridobil slavno ime in denar. Že od nekdaj so znani konjski mešetarji, ker konje res dobro poznajo. Zato v tem oziru z njimi ni dobro češenj zobati. Ženske pa neumnim ljudem vedežujejo prihod-njost. Če je potem kdo opeharjen, so seveda vsega krivi Pa nihče noče priznati, da vsakega najbolj tepe lastna neumnost. —,-o- IZ DOMOVINE ZAHVALA —Smrtna nesreča v kamnolomu.—V Podhumu pri Laškem ima kamnolom Skoberne Karel. Ker lastnik kamnoloma dobavlja kamnje in gramoz za razne cestne proge, ima tudi delavce. Te dni so delavci delali v kamnolomu. Utrgala se je težka skala in padla na 41 letnega delavca Bezgovška Franca iz Podvina občina Marija Gradec pri Laškem, in ga ubila. Pokojnik je bil edina pomoč zelo siromašne Bezgovškove družine. —Sam si je prižgal sveče. Nedavno so bili kočevski orožniki obveščeni, da visi na drevesu v bližini kamnoloma neznan moški. Orožniki so res Podpisana se prav srčno zahvaljujeva najinim prijateljem za tako lepo "surprise party," katero ste nama priredili ob priliki najine srebrne poroke. Najlepša zahvala tako izvrstnima kuharicam Mrs. Lužar, Mrs. Otoničar, Mrs. Simončič, Mrs. Škerbec in Mrs. Pernach. In seveda ne moreva pozabiti se iskreno zahvaliti najinim otrokom in zetu Franku Bradaču. Prav iskrena hvala tudi sledečim : Družina Oražem, Mr. in Mrs. Centa, Mr. in Mrs. Rudolph, Mr. in Mrs. Mahne, Mr. in Mrs. J. Vidmar, druaina Vidmar, M,T. in Mrs. J. Jevnikar, Mr. Joseph Jevnikar, Mr. in Mrs. A. Zad-nik, Mr. in Mrs. F. Krainc, Mr. in Mrs. Branisel, Mr. in Mrs. Jereb, Mrs. Bizjak, Mr. in Mrs. Rakar, Mr. in Mrs. Jeršan, Mrs. našli obešenca, v katerem so spoznali brezposelnega 35-let-i Krall, Mr. in Mrs. Kraitz, Mr. nega mesarskega pomočnika A. Tekavca. Ob njegovih nogah so dobili dve sveči. Pokojnik je bil precej čudaške narave. Že večkrat je dejal, da si bo končal življenje in dvakrat so ga že rešili smrti. Lani se je obesil na prometni cesti sredi Kočevja, a so mu v zadnjem trenotku prerezali vrv. Nedavno mu je gospodar odpovedal službo in to je. moža, ki je imel že tako zrahljane živce, čisto potrlo. In tako je šel pred nekaj dnevi z doma in od takrat ga niso več videli. Vse kaže, da je nesrečni Teka vet* najprej prižgal obe sveči, potem se je pa obesil. DNEVNE VESTI Delavski voditelji napadajo najvišjo sodnijo Washington, 10. nfarca. — William Green, predsednik organizacije American Federation of Labor, je včeraj izjavil, da in Mrs. Intihar, Mrs. škerbec iz 61. ceste, Mr. Tony Tisovec. Mr. Louis Oblak, Mr. Jack Allison, Mr. in Mrs. J. Tisovec, Mr. Louis Tisovec, Miss Rose Skully, Mr. M, Kolar, Miss Rose Kolar, Mr. J. Kuhel, Miss J. Hribar, Mr. in Mrs. Homovsc, Mrs. Mohar, Mrs. Kaiser, Mr, in Mrs. Srnel. Mr. in Mrs. Fortuna, Mr. in Mrs. Gregorach, Mr. in Mrs. Doles, Mr. in Mrs. Lekšan, Mr. in Mrs. Pernach, družina Luzar, Mr. in Mrs. J. Pajk, Mr. in Mrs. G. Kovačič, Mrs. J. Petrič, Mr. in Mrs. J. Okorn, Mr. in Mrs. J. Petrovčič, Mrs. Novak, Misses Sylvia in Ida Cernelich, Mr. Victor Schneller, Joe in William Spech, dr. F. J, Kern in dr.>R. Antončič, Jerry in Patsy Krall. Lepa hvala tudi dekletom, ki so pomagala, Misses Ann in Josephine Luzar, Miss Ann Škerbec in Miss B. Gregorach ter Miss Jennie Adamich in Mr. A. Grdina. Iskrena hvala vsem skupaj. Prav lepa hvala tudi za posla- je prišel čas, da se naredi konec dktaturi najvišje sodnije v Ze-jno kuhavnico od Mr. Petriča iz dinjenih državah. Ta sodnija j Barbertona. Vse pride prav. nikakor ne bi smela imeti pravi- j Bog vam vsem povrni stotero\ co proglašati postave, narejene; J0e jn J|ose Turk po kongresu, za neveljavne. — I 1046 E. 69th St. Kajti končno so kongresmani izvoljeni od naroda in so le na- rodu odgovorni za svoja dejanja, dočim so sodniki najvišjo sodnije imenovani od predsednika, odgovorili pa niso nikomur. Najvišja sodnija zadržuje ves napredek v Zedinjenih državah, kar je točno dokazala, ko je zavrgla AAA in NRA postave, ki so bile narejene v korist delavcev in farmerjev. Ameriška ustava se mora spremeniti tako, da v bodoče najvišja sodnija ne bo imela pravice zavreči postave, narejene po kongresu. Delo dobi ženska srednjih let, da bi delala v klubovih pi-ostorih, Mora znati tudi kuhati. Za naslov se poizve v uradu tega lista. Naprodaj je izvrstna candy trgovina. Velik Ice Cream fountain. V sredi slovenske naselbine. Vredno $1,200.00. Se proda za $275.00. Vprašajte pri J. Tisovec, 1366 Marquette Rd., blizu St. Clair in 55. ceste. (58) VSE VLOžNE KNJIŽICE zamenjajte ssa pohištvo, električne « . ."T. . i .. i pralne stroje In rcfrtgcratorje. Španski socialisti razbija-1KRIC H M AN. & PERUŠEK FURNITURE CO. 15428 WATERLOO ROAD Odprta ivečer (x) jo svetnike v cerkvah Cadiz, španska, 10. marca.— Komunisti in socialisti so zaplenili včeraj zastavo nad nem-S Želi se škim konzulatom v tem mestu! International hranilne knjige v in jo pohodili. Po več južnih zameno za moške in mladeniške obleke, površnike in suknje. Za malo gotovino vam shranimo obleko do velike noči. Brazis Tailors, 6113 St. Clair Ave. 11. 14. 16. 18. 20.) španskih mestih so rdeči radi-kalci včeraj razbijali cerkve in svetnike, katere so metali na ulice in plenili zlatnino v cerkvah in samostanih. Nastopila je policija, toda komunisti so jo sprejeli z revolverji. Pri tem je bilo 11 oseb ubitih in 24 ranjenih. Druhal jo napadla Santa Maria samostan, kjer so odnesli kip Kristusa, ga nesli na ulico in sežgali. Devet katoliških cerkva je bilo zapaljenih. In pri tem je padlo tudi enajst ljudi kot žrtve socialističnega razbijanja, -o-- Francija začne z ljudskim štetjem ta mesec Paris, 10. marca. 15. marca se začne v Franciji s splošnim ljudskim štetjem, ki se vrši v Franciji vsakih pet let. Ob priliki zadnjega ljudskega štetja so našteli v Franciji 41,834,923 prebivalcev, štetje bo trajalo dva meseca in se lie pričakuje, j da bi štetje dokazalo, da se je j francosko prebivalstvo pomiio- j jot>eph <' Triuer Company, Chicaiv, 1 sile. i«.»..!. »ii « >i ' m.; i!.!. .....i >ui.iinti NIKAR BITI SUŽNJI NEPREBAVNOSTI Triiierjevo Grenko Vino vas reši tega "Zahvaliti se Vam moram »a Triiierjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem použil, jc ustvarilo plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki som ga poi^žil, je moja želodčna sitnost prešla. Bilo jc kot oprostitev kaznjencu. Moja črevH sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti, Wallave A. Combs." Ako trpite vsled neprebavnosti, bla-bega apetita. zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznoati, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trl-nerjevo grepko vino; jemljite ga reu-ng po eno čajno žličko pred obedova-njem. V vseh lekarnah. TItINBlt'S ELlXJIt OF BITTER WINE '•AMERI^kA. DOMOVINA MARCH llTTI, 19/6 Dvanajsto poglavje ' r.čenaš ali dva za srečen izid Ladji Cinco Llagas in Encar- ' našega pod vzet ja. Toda zana- \ nacion sta se po običajnih med- šam se na vas, da mi boste po •seboj ni h signalih ustavili ter magaij." obstali približno četrt milje dru-: "Storil bom vse, kar je v m o- j ga od druge. Od ladje Cinco ji moči," je zagotovil mladenič , Llagas je odrinil čoln, katere-{ Blood je zamišljeno prikimal, j ga je veslalo šest španskih po- nakar ni bila izgovorjena nobe-morščakov in v čigar zadnjem na beseda več, dokler ni njihov koncu sta sedela Don Esteban čoln trčil ob visoko maso ladje de Espinosa in kapetan Peten Encarnacion. Po lestvi je prvi Blood. ; splezal Don Esteban, tesno za' V čolnu\ sta ležala tudi dva'njim mu je sledil Peter Blood.' zaboja, v katerih je bilo petde-jNa krovu je stal sam admiral.' set tisoč zlatih osmakov. Zla-j da bi ju sprejel. Bil je lep, salo je bilo namreč še v vseh mozavesten človek, zelo velik in j časih smatrano kot dokaz do-1 ponosen, da ne rečemo — sko-bre volje in prijateljstva, in raj okorel, in nekoliko starejši; Blood je sklenil, da v tem slu-j in bolj osivel kakor Don Die-j čaju mora biti vsaka prednost;go, kateremu je bil zelo podo-i na njegovi strani. Dalje je ne-Jben. Ob njem so stali štirje-; sel s seboj velik zavitek, naslovljen na nekega španskega granda in zapečaten s pečatom rodovine Espinosa. To je bil nadaljni dokaz, ki pa je bil častniki ter neki pater v belo-črni kuti reda sv. Dominika. Don Miguel je odprl svoje roke, da objame svojega nečaka, v'čigar paniko je smatral za pri-J naglici improviziran m zapeca-; jetno razburjenje, in ko ga jo len v kabini ladje Cinco Lla- ^ poljubil, se je obrnil, da pozdra- j gas, medtem ko je dajal Blood j vi tudi njegovega spremljeval-j zadnja navodila mlademu Donu ca. Estebanu. j Peter Blood se je elegantno! Don Esteban je izrazil svoje priklonil; bil je popolnoma mi zadnje dvome: "P Iren in samozavesten, v kolikor; a kaj bo, če se boste izda- j je bilo razbrati iz njegovega vi - j ii?" je nervozno in v strahu' deza. vprašal. j "Moje ime je," je rekel ter "Hm, v takem slučaju bo to dobesedno prestavil svoje ime, pač v nesrečo. . . vseh. Vašemu "Don Pedro Sangre, nesrečni j očetu sem svetoval, naj zmoli gentleman iz Leona, ki sem bil rntttmmmmmmmmr ' I pred dnevi rešen iz ujetništva po herojskem očetu Dona Esta-bana." In v kratkih besedah mu. je orisal svoje namišljeno ujetništvo ter rešitev iz rok heretikov na otoku Barbados. "Benedicamus Domino," j.' vekel pater k njegovi zgodbi. Admiral in njegovi oficirji so ga s sočutjem poslušali ter ga lepo sprejeli. Nato pa se jc pojavilo vprašanje, katerega so je' Blood tako bal: "I'a kje je moj brat? Čemu ni sam prišel, da bi me pozdra vil ?" Zdaj je bil mladi Espinosa ki je odgovoril: "Mojemu očetu je začasni odvzeta ta prijetna čast. Ja viti vam mc ram, gospod stric, da se ne počuti povsem dobro — o, nič resnega! — Baš tuli ko, da mora ostati v svoji kabini. Ima nekoliko vročice, kar je posledica lahke rane, ki jo je dobil na otoku Barbadosu." "No, no, dragi nečak, kar lepo molči mi o tem, zakaj jaz takih stvari ne smem vedeti. Imam namreč čast, da predstavljam na visokem morju njegovo katoliško veličanstvo, ki živi v miru z angleškim kraljem. Zato bom pozabil na tisti incident na Barbadosu in prosim tudi vas, gospodje," ob teh besedah se je ozrl po svojih oficirjih, "da pozabite na to." Nato pa je pomežiknil ka-petanu Bloodu in dejal: "No, pa ker Don Diego ne more priti k meni, bom pa šel jaz k njemu." Za trenotek je bil obraz Dona Estabana podoben mrtvaški maski. Nato pa je začul kapitana Blooda, ki je govoril s prijetnim, nekoliko tihim glasom: "Če smem opozoriti, Don Miguel, saj baš to je stvar, glede p 1 t* i ** * * h 8 i 3 # ♦ s » i % '< »b * > J, ^ . • COM! IN AND SK TM BEAUTIFUL WITH THI EMU MEET THE tGERATOR BUYING . . TJe^ecSur "TnefaWM* jss&t Let-Unseen-Trouble-free 8 x s curre„t C«tSCurrentcosttotheBone Only three mnvinir parts'. Permanently oiled, p and Oglejte si dokaze o vseh petih DOKAZ 1 Manjši obratovalni stroški DOKAZ 2 Varnejša protekcija V • DOKAZ 3 Hitrejše zamrznje-nje—več ledu DOKAZ 4 Večja uporabljivost DOKAZ 5 Petletni načrt pro-tekcije • Nikakor bi ne smeli zamuditi naSe demonstracije o Prigičalrovih dokazih. Videli boste najlepš? in najčudovitejše modele v zgodovini Frigidaire. So večji, prostornejši in z vsemi udobnostmi, s katerimi se prihrani delo. Sedaj vam ni treba kupiti ledenice na obljub« ampak na gotove dokaze. Vaše lastne oči vas bodo prepričale, da tukaj je vendar enkrat prava kompletna ledenica. Predno kupite kako ledenico, oglejte' si našo demonstracijo z dokazi, še leta pozneje nam boste hvaležni za to sugestijo. katere Don Diego želi, da je r:e storite. Nikakor ga ne smete videti, dokler njegove rane niso zaceljene. To je njegova lastna želja. To je tudi res-; nični vzrok, da ni prišel sam semkaj. Saj veste: napad na j Barbados in njegovo apostolsko !veličanstvo . . . Ker je vsestransko vesten, je preudaril položaj, v katerega bi bili vi zašli, če bi bili od njega samega obveščeni, kaj se je primerilo na Barbadosu. Zakaj, vaša ekselenca ste sami malo prej j rekli da vlada mir med njegovim katoliškim veličanstvom in j kraljem Anglije, in vaš brat, I Don Diego . . ." Za trenotek je . premolknil, potem pa dejal: i "Prepričan sem, da me razumete in da mi ni treba reči best-dice več. Zakaj t,o, kar ,'liši j te od nas, ni ničesar drugega, kakor' prazne govorice. Seveda, če bi vse to slišali iz ust svojega gospoda brata . . . Eksco-lenca, saj me razumele? .'■' Njegova ekscelenca admiral je zamišljeno namršnil obrvi: "Razumem, razumem . . . deloma," je rekel. Kapetan Blood je bil za trenotek v zadregi. Ali je pričel Španec kaj sumniti? Vsaj glede svoje obleke in svoje govorice je vedel, da je cel Španec, in ni-li bil tu, tudi Don Esteban, ki je mogel potrditi njegove izjave? Zato je kar nadaljeval, preden mu je mogel admiral staviti drugo vprašanje : "in spodaj v čolnu imamo dva zaboja, ki vsebujeta petdeset tisoč zlatih osmakov, katere imamo nalogo izročiti vaši ekscelenci." Admiral je poskočil in tudi njegovi oficirji so se prijetno presenečeni zganili. "Ta denar je del odkupnine, ki jo je dobil Don Diego od governerja . . ." "Za božjo voljo, nooene besede več!" je vzklikni! admiral prestrašen. "Moj bral želi, da sprejmem ta denar v svoje varstvo, da ga mesto njega prepeljem v Španijo, kaj ne': No, to je družinska zadeva | med menoj in mojim bratom. To se lahko stori. Ampak jaz ne smem vedeti . . ." Nenadoma je umolknil. "Hm! Zdaj pa na kozarec malage v mojo kabino, če vam je prav, gospodje!" jih je povabil, "dočim bodo mornarji dvignili oba zaboja na krov." Zdaj je dal svoj ukaz glede zabojev, nato pa je pokazal pot v kabino; sledili so mu tudi oni štirje oficirji in dominikanski pater. Posedli so za mizo okoli is-krečega se vina, in ko se je sluga, ki jim je natočil, odstranil, se je Don Miguel zasmejal tei si pogladil svojo osivelo brado "Virgen santissima! Ta moj brat ima res pamet, ki misli na vse! Ce bi bilo po mojem, hi zagrešil res imenitno diskriminacijo, če bi v takem trenotku prišel na njegov krov! Tam bi bil videl stvari, ki jih kot span ski admiral ne smem videli." Oba, Don Esteban in kapetan Blood sta se podvizala strinjati se ž njim, nakar je Blood dvignil svoj kozarec ter napi' slavi Španije in poginu Jame.;a ki je sedel na prestolu Anglije. Toliko se more- reči, da je bil vsaj zadnji del njegove zdravi ce res iskren. Admiral se je zasmejal. "Gospod, gospod, treba bi bilo tu mojega brata, da bi vas nekoliko zadržal. Vedeti morate, da sta njegovo katoliško vc ličanstvo in kralj Anglija dobra prijatelja. To ni nobena zdravica, s katero bi se smele uapijati v tej kabini. No, pa ker je bila že izrečena, in kei vsi vemo, kako mislimo in kakšna je resnična stvar, zato' pi.i-mo nanjo — pa ne oficijelno!" Široko so se zasmejali ter pili na pogin kralja Jamesa, sicei necficijelno, pa toliko bolj krepko in pogosto. Nato pa je. Don Esteban, ki je bil v skrajnih skrbeh zaradi svojega očeta, vstal in pripomnil, da se je treba vrniti. "Mojemu, očetu se mudi," je pojasnil svojo naglico, "da čim prej dospe v San Domingo. Želel je, naj bi ne ostal dlje, kot je potrebno, da vas objamem in pozdravim. Torej, če dovolite, gospod stric, bova odšla." Ko sta se vrnila spet na krov, je kapetan Blood s skrbnim očesom ošinil španske mornarje, ki so sloneli ob ograji ter govorili s Španci spodaj v čolnu, Kratek pogled mu je zadostoval, da je tu vsaka boja- zen kakega izdajstva neutemeljena. Španci spodaj so namreč dobro vedeli, kaj je zdravo za njihovo kožo. Admiral se je tu od oheh poslovil — od Estabana nežno in ljubeznivo, od kapetana Blooda čerem onielno. "Zal mi je, da že odhajate, Don Pedro. Želel bi, da bi vn obisk na ladji Encarnacion dlje Msa trajal." "Tudi meni je ža!," je rekei kapetar Rlood vljudno. "Pa upam, da se bova sp.\ sestala." LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. G^S GI.ASS AVE. HFuWin 2978 Kc.jeni prešiti, naravnost iz dežele vseli velikosti, živi ali »snaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih. Sunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Ko Ijenio vsak pnndeljek in četrtek, do peljemo na dom vsak torek in petek Dobite tudi izvrstno sfoveje in telečji meso po ••enah na debelo. II. V. HEINZ VINE ST. WIl.l.OTir.HRY, O Tel. WW'kliflV I in .1-2 Dr. Anthony L (iarhas SLOVENSKI. ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Dimiu •Mil M Cliir HEnders(ji) (linH SLOVENSKO KEGLJIŠČE DO AN BOWLING ALLEY JOS. POZELNIK vaš stari znanec, la tnlk 10:'.22 St. Clair Ave. FR1CI DAI RE&g Ili.llUMOT« MADE ONI Y BY GENERAL MOTORS pttMMM« ! Look lor thl» Namo. Pluta &H GutVuff Food-Safety Indicator Built Right Into the Cabinet Only Frigidaire dares to giveyou the Food-Safety Indicator — visible proof that foods are kept at Safety-Zone Temperature, below 50 degrees and above 32 degrees. ,00»-SMJTV INDICATOR U KREMZAR FURNITURE ENdicott 2252 6806 St. Clair Ave. ODPRTO ySAK VECER DO DEVETIH * Zastopniki: John Susnik, Edward Sternen, John Cesnik, Rudolph Ujeich, John Lube, Walter Warner NAZNANILO IN ZAHVALA Globoka žalost tare naša srca, ko. naznanjamo .sorodnikom in prijateljem, da je poklical Bog k sebi našo preljubo soprogo oziroma mater Marijo Gorenc rojena Fink, ki je mirno v Gospodu zaspala, previdena z sv. zakramenti dne 20. februarja 1936 v starosti 39 let. Ranjka je bila članica društev Dom, štev. 25 S. D. Z. ter pevskega podpornega društva Zvon. V dolžnost si štejemo, da se najprej zahvalimo Rev. Julius Slapšaku, za obiske v bolezni kakor tudi Rev. John J. Omanu, Rev. Louis Baznik in-Rev. Slap-šak z;, cerkvene obrede in Rev. Omanu za ganljiv govor. Iskreno se zahvalimo Mr. Ivan Zormanu ter pevcem dr. Zvon za lepo cerkveno petje. Pi*av srčna hvala sosedem in prijateljem, ki so bili skozi vse dni žalosti nam zelo naklonjeni in onim, ki so jo prišli pokro-pit in molit za pokoj njene duše. Hvala članom in članicam obeh društev kakor vsem onim, ki so se udeležili pogreba. Bog vam povrni molitve in daritve. Bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala vsem našin-prijateljem in znancem, kateri ste nas tolažili ob bridki izgubi moje preljube soproge in mater, katere besede so tako blagodejno vplivale na naša žalostna srca in vsem, kateri ste nas v tako velikem številu obiskali. Vedeli smo, da imamo veliko prijateljev, vendar, da bi tako številno z nami sočustvovali ob tej bridki izgubi, nismo pričakovali. Torej še enkrat vsem skupaj najlepša hvala. Iskrena hvala darovalcem za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Naša globoka hvala naj velja sledečim: Mrs. Prost in Mozic-družina, družina Johan S t reka 1, družina Frank Legan, družina I.ouis Simončič, družina Martin Stergar, družina Josip Fink, družina Anton Fink, družina Louis Gorenc, Prijateji iz Maple Heights okolice, družina Joseph Za-krajšek, Mr. in Mrs. Rudolph Por, družina Louis Bobnar, Mr. in Mrs. Alfred Widmar, družina Anton ž;1-lezriik, družina John llrovat, Mrs. Ccsek in družina, družina Anton Laurich, družina John Simončič, družina Louis Kastelic, družina Mike Plut?, družina Anton Amigoni, Mr. Louis Amigoni, družina Jakob" Te-mec, družina Charles Hočevar, družina John Cvelbar, družina John Breznikar, družina Anton Waltar, družina Joseph Zakrajšek, družina Fred Russ, družina Joe Menart, Mrs. Lipoglavšek in družina, družina Frank Alešnik, Mr. in Mrs. Johan Kern, Mr. in Mrs. John B. Fortun, družina Andrew Režin, Mr. John Novak Jr., Mr. in Mrs. Louis Lipnos, družina Louis Jaklič, Mr. in Mrs. Anton Horvat, družina Jrhn Nosse, družina Anton Flack, družina Mike Hrovat, Mrs. Carolina Bobnar, družina Rudolph Franetič, Mrs. Mary Blatnik, Mr. Bechuck in družina, družina Matf Novak, družina Anton Meljač, družina Frank Perko, družina Joseph Zrimšek, družina Vincent Zimšek. Mr. in Mrs. Louis Fink, Mrs. Rosman in družina, družina Frank Zabukovec, Mr. Frank Juh, družina Frank Intihar, družina Andrew Slak. Mr. in Mrs. Frank Skuf^n, družina Frank Stopar, Miss Mary Gregorič, družina Anton Boldan, Modern Maidens Člub, družin-j Frank Go-dec, družina Volčanšek, Mr. in Mrs. John Lupšina, družina Martin Rakar, Mr. Matt Sirk, družim Vencel Te-kaučič, družina John Miklavčič, družim John Keglo-vič, Mr. in Mrs. John Novak, družina Joseph Petrič, družina Gregor Hribar, družina Leo Keglcvič, družina Rudolph Novak, družina Gabriel Russ. družina Vincent Hrovat, Miss Anna Hrovat, družina Frank Novak, Mr. in Mrs. Louis Petrič, družina John Daničič, družina Louis Perhavec, družina Frank Juh, Sr., družina Joseph Legan. Iskrena hvala za darovane vence: Družina Anton Perušek, družina'Vincent Zimšek, družina Mike Plute, družina Andrew Režin, Mr. in Mrs. James Votavo, družina Jack Kuhar, družina Anton Pcnikvar, družina Anton železnik, družina Joseph Fink, družina Louis Gorenc, družina Charles Vinopal, Mr. in Mrs. Matt Lavrič, družina Anton Fink, družina Martin Stergar, družina Anton Možina, Louis L. Ferfolia. družina John Widmar, družina Joseph Widmar, družina Bill Widmar, družina Fred Mikalik, prijatelji iz Maple Heights okolice, Gospodinjski klub Slovenskega Narodnega Doma iz Maple Heights, slovensko pevsko podporno društvo Zvon. društvo I)om štev. 25 S. I). Z. Mr. in Mrs. Frank Fink. Hvala pogrebniku Louis L. Ferfolia za spoštljivo in točno preskrbo vsega pogreba. Prav srčno se zahvalimo družini Valentin Kuhar za lep dar in za udeležitev pogreba iz Indianapolis. Hvala vsem onim, ki so darovali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno, ker ne vemo natančno za vsa imena, se torej še enkrat vsem skupaj zahvalimo, če je v tej zahvali morda kako ime izpuščeno pomotoma, prosimo, da nam oprostite. Ti pa, nepozabljena soproga in draga mati, počivaj v Bogu. Ostala nam boš v vednem spominu, dokler se ne združimo tamkaj nad zvezdami. Bog Ti daj večni mir in pokoj in večna luč naj Ti sveti! žalujoči ostali: ANTON GORENC, soprog; MARY, ELEANOR, CLARA. ANTON JR., in RAYMOND, otroci. Maple Heights, 0., 11. marca, 1936.