IZDAJA ZA GORIŠKO IX REXEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE . Štev. 142 (2138) Nikoli ne bomo dovolili, da bi Slovenci na STO prišli pod oblast države, ki jih je tlačila dolga leta! (IZ GOVORA TOV. IVANA REGENTA V POSTOJNI). Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 11. junija 1952 Cena 20 lir ■OVO GANGSTRSKO DEJANJE bolgarskih kominformistov Bolgarski policijski agenti so z dvorišča jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji ugrabili očeta neda-m umorjenega Ivana šeferoviča • Italijanska gonja proti Jugoslaviji posega tudi na turistično področje 'zjave glavnega rajnika laburistične stranke o Jugoslaviji »aseta dopisnika) ,MjOGRAD, _ JugosIo_ mirii ,ifevnos,* J.e danes vzne-konvnf"^. ,zIocin bolgarskih -Agenti boJSar- S?.80 vcerai na gang-|tovan«fc? z dvorišča jugo-Sofi^ , gi- veleposlaništva v vk< inf ,11 M°mira Sefero-na, 'Jugoslovanskega držovlja-!Htr, v Evrope; 4. omogočila-*hr; ZQružitev Nemčije v . Amln. svobodi«. s u državni tajnik , pyn . on ie danes poročal flVirTm zunartisP0htičnem Je zažel proučevati •iu e,1te o pogodbenih dogo- ki EO bil) v ratifikaci-nes°n je pozval senat, naj ; odobri omenjene VaShue llr a“beraško jamstvo S l?:Poudaril je, da je Sti dokumente takoj rati-bjiodn’ *"!!' jih bodo države K hn k Evrope ratificirale, A,*0 bodo ZDA dale zgled. ™>v?.ko je poudarjal važnost evropski vojski brov ^.Ekl t’.hda 50 ZDA, čeprav ni-dogovorih udeležene, . Pf-h, ,n° zainteresirane na vi ie tnae?a na6rta. Skliceval da kf1 lla Trumanove izja-iz l?0rel3‘tnj umik Nen> evropske obrambne h irw12iJdcl ((interese in Vh.se v ?*’1' ter je izjavil, da primeru ZDA, U? tHvs,, , ni]a in Francija ta-kSih'^1* o potrebnih ogrožan11 ie' da bi U Ldoziva, naj se posluži Taft-Hartleyeve-ga zakona, da od sodnih oblasti doseže ukaz, ki naj napravi konec stavke v jeklarnah. Resolucija je bila sprejeta z 49 glasovi proti 30> Pripravljalni odbor za kongres republikanske stranke je danes pozval generala Mac Arttvurja, naj bi imel otvoritve, ni govor na tem kongnssu, Ta slklep pomeni zmago Taftovih pristašev. Čeprav so se Eisen-howerj>5vi, pristaši temu upirali, je bil predlog sprejet z veliko v-sčino. General Mac Arthur ie poslal predsedniku republikanske stranke brzojavko, s katero sprejema omenjeno ponudbo. JavljAjo tudi. da sta senator Taft in general Mac Arthur sklenila politično zavezništvo. Taft je Mac Arthurju obljubil obrambno ministrstvo ali pa dr. žavno tajništvo, če ho izvoljen zp predsednika. Na poti v Avstralijo angieška atomska bomba PORTSMOUTH, 10. — Danes je iz Velike Britanije odplula V Avstralijo nosilka letal »Čampama«, ki vozi posamezne dele prve angleške atomske bombe, ki jo bodo jeseni preizkušali v Avstraliji. Funkcionarji niso hoteli povedati, ali so na ladjo naložili v«e dele bombe, pri-pomnili pa £o, da so naložili »znatni d« teh*. Z isto ladjo je odpotoval tu-dl admiral Torlease, ki bo vodil poizkuse, medtem ko bo izvedenec dr. William Pemmev, ki bo vodil tehnične pripiave in registriral učinke eksplozije, odpotoval v -kratkem. Ladja vosi tudi dva helikopterje. 11. junija 193 Daofs, sreda 11. junij* Barnaba, Hrvoje Sonce vzide ob 4.15. zatone od 19.54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 23.03. zatone ob Jutri, četrtek 12. junij* Ivan, Zorica m K0MINF0RM1STI IN ŠOVINISTI SLOŽNI V PROTIJUGOSLOVANSKI GONJI Italijanska vojska ni za kominfortnovce več „atlantska>f, ko izziva na jugoslovanski meji GORICA, 10. — Kominformi-stično goriško slovensko in italijansko časopisje je ob vsaki priliki polno besed o italijanski »atlantski vojski«. Kadarkoli Piše o njej, ne dela velike izbire elede besed m načinov. Obsoja jo kot vojsko ((zahodnega imperializma, ki pripravlja napad na Sovjetsko zvezo in države ljudskih demokracij...«. Prav isti časopisi tudi glede Jugoslovanske ljudske armade pišejo na las podobne stvari. Jugoslovanska ljudska armada je po njihovem pisanju «že zdavnaj v imperialističnem taboru«. Ne bo težko ugotoviti, da je takp pisanje posledica sovjetske kampanje za mir, ki zapoveduje, da so vse druge armade, razen sovjetske, imperialistične in da je samo sovjetska pravična in miroljubna. Kominformistični listi pa so se glede Drikaza italijanskega orožja v Gorici, ali bolje rečeno pb priliki provokatorske vojaške parade v Gorici znašli v dokaj čudnem položaju, ki smo ga lahko ugotovili iz njihovega italijanskega in slovenskega pisanja. Koni inform istična «L’Unita» je takoj po paradi pod enokolonskim naslovom sporočila vest o dogodku in nič drugega, slovenski prevod za goriško «Delo» pa je tudi to zamolčal. Po njihovem pisanju ni torej značaj vojaške parade v nobenem primeru v opreki z njihovimi miroljubnimi nameni. »Imperialistična atlantska vojska v Italiii« je naenkrat postalo neškodljiva interesu miru, čim se je njeno težišče premaknilo k jugoslovanski meii. Zato kom inform istično časopisje r.i imelo za potrebno, da bi obsodilo vojnohujskaško in nevarno početje rožljanja z orožjem, ampak je na tihem celo hvalilo italijansko atlantsko poveljstvo. Popolnoma razumljivo je, da So se kominformistični časnikarji v tem pogledu znašli s svojimi šovinističnimi časnikarskimi bratci na popolnoma isti platformi glede ocenjevanja vojaške parade v Gorici. Tako eni kakor drugi sp bili veseli, da se ((imperialistični« Jugoslaviji pokaže, da je v Gorici Italija in da bo tukaj vedno ostala. Jugoslovanskim voditeljem je treba povedati, da »srno mi, italiianskj kominfor-misti tp iredentisti «soglasni glede borbo nroti jugoslovanskim državnim interesom, naj si bo t.o pod geslom obrambe narodnostih pravic Italijanov v Italiii. ali pa ood ge-lom inter-nacionalističnih dolžnosti vsakega kominfcrmista do brat-skpga jugoslovanskega ljudstva. Kominformistični pisci niso itslijmskega mžlianja rb jugoslovanski meii obsodili zato, ker je v vzhod noevroosk ih ruskih satelitskih državah oo=ta!o vojaško izzivanje vzdolž jugoslovanske meje skorajda vsakodnevna stvar. Oni so enostavno sam,, ugotovili, da so se v tein pogledu tudi italijanski šovinistični oblastniki zatekli h kom-inf or mi stičnjm metodam. In za-kaibise konec koncev ne znašli na:, isti liniji pri uresničevanju teh načrtov, če pa se je tudi italijanski veleposlanik v Moskvi zelo prisrčno razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Višinskim. Kominformistični voditelji vidijo v tem možnosti 2» vzpostavitev sovjetsko-italijanskih prijateljskih odnosov, ki so obstajali tudi v preteklosti in katerih namen je bil razdelitev vpliva nadi Sredozemljem. Sedanja uradna Italija prav gotovo ne bo izneverila svoji neslavni preteklosti tudi v tem pogledu in b0 tudi bodoče poskušala služiti dvema gospodarjema. Zato kominformistični vodi telji in časnikarji upravičeno nimajo razlogov, da bi obsojali vojaške akcije, zlasti ne, če so naperjene proti Jugoslaviji. Imperialistična atlantska italijanska vojska je naenkrat postala pravična in kdo ve kaj še. samo da je pokazala Jugoslaviji zobe ob njeni meji! Taka je kominformistična doslednost in revolucionarnost! Obisk velesejma v Padovi GORICA, 10. — Zveza trgov cev za goriško pokrajino sporo-čp vsem lastnikom javnih lokalov, da bo njihova zveza sporazumno z ravnateljstvom sejma v Padovi organizirala zanje v sredo 18. 1. m. za kolektiven obisk velesejma v Padovi. Spored obiska je naslednji: ob 9.30 zborovanje v palači narodov, kjer jih bodo pozdravili predsednik velesejma in predstavniki Zveze lastnikov javnih obratov; ob 10 do 12.45 obisk paviljonov velesejma; ob 13. neobvezna južina na velesejmu ali poljubnem lokalu. Vsi oni, ki bodo ta dan prišli v Padovo, bodo imeli prost vstop na velesejem. Vsi oni, ki nameravajo potovati po železnici, naj se prijavijo na Zvezi trgovcev v Ul. 9. avgusta 11, I-, ki jim b0 dala potrebno potrdilo za 50 odst. popusta na voznem listu za vožnjo po železnici v Padovo in nazaj. V Grmeku so se razpasle lisice Po naših vaseh se skoraj vsako leto pojavi kokošja kuga. Vas, ki jo ta bolezen obišče, o stane brez kur, ker vse pogine jo Vsega tega še ni bilo do volj. Moral se je pojaviti še drug sovražnik kokošjega rodu. Po naših vaseh so se zelo razmnožile lisice, ki pravzaprav niso sovražnice marveč prijateljice kokošjega mesa, ki jim zelo tekne. Te lisice so se tako razmnožile, da hodijo v vas kar ob belem dnevu in odnašajo kokoši ljudem izpred oči. Vsak dan zmanjkajo iz raznih vasi kar po tri do štiri kokoši. Lisice pa ne delajo škode le pri kokošeh. Po naših gmajnah in hribih so uničile tudi skoraj vse divje zajce. Ker ni več divjih zajcev, pa tudi lovci ne marajo več plačevati za dovoljenje za lov, ker so jim to ne splača. Prav zato pa je vedno več lisic, k brezskrbno kradejo kokoši( saj ni nikogar, da bi jih stre Ijal. Tisto malo lovcev, ki jih je še ostalo v naši občini, to je tisti, ki so plačali pristojbino za lov, pa ne smejo sedaj loviti lisic, ker je sedaj prepovedana doba. Zato bi morale oblasti dovoliti lovcem streljanje lisic, čeprav ni sedaj čas za to. To golazen je treba namreč uničiti, če ne bomo ob vse kokoši. Mnogi naši ljudje imajo namreč sedaj edini dohodek od jajc, saj marsikatera beneška gospodinja zamenja jajca za sol ali pa za tobak svojemu možu. OBLASTI MORAJO REVNIM KMETOM pomagati pri zatiranju slinavke Ker je večina živinorejcev v Beneški Sloveniji revnih, naj jim dajo vsaj zdravila brezplačno Motiu z Oslavja Odkritje slinavke v Platacu v torek 3. junija je prestrašilo vse živinorejce v občini Grmek. Ze drugi dan so sami kmetje iz Plataca postavili table po vseh tistih poteh, kj vodijo v njihovo vas z opozorilom o nevarnosti bolezni. Vstop v Pla-tac ie prepovedan, ker je področje okuženo. Zaprli so v Platacu tudi šolo, kamor hodijo otroci k pouku iz petih bližnjih vasi. Tudi mlekarna ne deluje in nihče ne nosi več vanjo mleka. To je seveda za kmete grmeške občine velika škoda in nov udarec njihovemu gospodarstvu. Zaradi slinavke ne trpi namreč samo prizadeta vas, ampak tudi živinorejci iz drugih bližnjih vasi. V četrtek 5. in v petek 6. ju- OD PROSTE CONE nima goriško prebivalstvo koristi GORICA, 10. — Goriška Trgovinska zbornico, ki je obenem upraviteljica proste cone, odreja kontingent sladkorja in’ kave za potrošnike v Gorici in Sovodnjah, ki prav tako spadajo v okvir proste cone. Lahko rečemo da je, kontingent slad korja in kave edini kontingent od katerega imejo prebivalci proste cone svoje koristi. Od samega začetka so dajali na o-sebo po dva kilograma slad korja in 400 gramov surove kave. Polagoma se je količina sladkorja na mesec znižala na kilogram in pol, medtem ko se je kontingent sladkorja za junij znižal že na kilogram. Količina kave je ostala neizpre-menjena. Goriški potrošniki so sami priče, kako vsiha »prosta cona« pred njihovimi lastnimi očmi. Edine zelo skromne koristi izginjajo kakor spomladan ski sneg, tako da danes lahko upravičeno trdimo, da nimajo potrošniki od proste cone nobene koristi. Ali naj imenujemo korist, če lahko potrošniki kupijo kilogram sladkorja na mesec za 78 lir ceneje? Kaj predstavlja 78 lir v primeri s 30.000 do 40.000 lir, kolikor je potrebno za skromno življenje? Seveda je nekoliko drugače s tistimi petimi družinami, ki imajo v rokah vse ključne gospodarske goriške položaje in ki pridobivajo težke milijone izključno s prodajanjem blaga proste cone. Te družine živijo zato, ker na tisoče goriških družin vsafc mesec obriše pod nosom namesto, da bi imele korist od pravilnega poslovanja uprave proste cone. ki se je pravkar končal, šele prvi korak. Ceremonija se je končala z razdelitvijo nagrad najbolj zaslužnim učencem tečaja. IZPRED SOPlSČA Obsojena tatova sidra GORICA, 10. —'Curto Dominik iz Tržiča je 29. septembra lani javil policiji, da so mu neznani tatovi odnesli iz motornega čolna, ki je bil v trži-škem pristanišču, 120 kg težko sidro. Policija je že istega dne začela poizvedovati, kdo se klati ponoči po pristanišču in se bavi s pobiranjem in prodajanjem starega železa. Nekaj dni po Curtovi prijavi je policija preiskala vse trgovine s starim železom in se mimo grede ozrla tudi po dvorišču 36-letnega Monceniga Alberta iz Ul. Bu-satta 10, za katerega je vedela, da skrivno kupčuje z železnino. Na Moncenigovem dvorišču je res ležalo težko sidro, Mnocenigo je brez ovin. kov povedal, da sta mu sidro prodala 20-letni Lenarduzzi Lovrenc iz Ronk Ul. Capitello 26 in 27-letni Lanzellotti Pavel iz Tržiča. Lenarduzzi in Lan-zellotto sta pri preiskovalnem zasliševanju priznala, svojo krivdo. Na današnji razpravi na kazenskem sodišču so Monceniga zaradi obtožbe kupti.je ukradenega blaga in skrivnega kup-čevonja s starim želozom obsodili na plačilo 12.000 lir globe, Lenarduzzija in Lanzellot-ta pa so spoznali za kriva tatvine ter obsodili prvega na 8 mesecev zapora in plačilo 10.000 lir globe, drugega pa na 8 mesecev zapora in plačilo 8000 lir globe. Medtem ko so Lanzellotta kaznovali pogojno, so Lenarduzziju odvzeli pogojnost za kazen, na katero je bil že pred časom kaznovan zaradi tatvine. Vsi trije bodo morali skupno poravnati sodne stroške. * # * Nadalje je sodišče proučilo obtožnico, ki je očitala 46-let- nemu Pattarinu Eligiju iz Moše, 33-letnemu Comizu Jožefu iz Majnic in Prinčiču Oskarju, da so 9, maja 1945 odvzeli o- sebno svobodo Moderz Elizi iz Moše. Pettarinija Eligija in Prinčiča Oskarja, ki ni prisostvoval razpravi, je sodišče oprostilo zaradi amnestije, gostilničarja Comiza pa z utemeljitvijo, da je bil prisiljen udeležiti se aretacije Madrizove. Po petih dneh je opazil, da se je ranil v tilnik GORICA, 10. — Pretekli četrtek 5. t. m, je 38-letni Cristia-ni Ivan iz Ul. N. Sauro 2 spremil svojega prijatelja Jenka Hermana iz Ul. sv. Antona 12, kt je šel z motornim kolesom na izlet v Beneško Slovenijo. V bližini Podbonesca je pred njima vozil težek kamion, ki je nenadoma zavil na levo in kateremu se goriška izletnika nista utegnila umakniti. Z motorjem sta se zaletela v kamio-novo zadnje kolo. Medtem ko je Jenko pri nesreči ostal nepoškodovan, se je Cristiani ranil v tilnik. Prvi hip je Cristiani začutil ostro bolečino v tilniku in se do danes ni zmenil zanjo. Ko se je danes zjutraj prebudil in hotel vstati, ni zaradi hudih bolečin mogel več zapustiti postelje. Domači so ga pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti 50 dni. ifhitp in fhimoihhi dnevniki Stiki med Furlanijo in Koroško B prihodom toplote so zopet oživeli stiki med Furlanijo in Koroško, tema dvema bližnjima deželama. Avstrijci namreč hlepe po obalah Jadranskega moria. Furlani- pa si žele hladnih kotičkov it> miru v koroških dolinah. Tako so se sedaj začele izmenjavali v o-bratnih smereh večje skupine turistov. 2e od velike noči sem je ponteb^ka cesta polna avstrijskih vozil. Poleg tega pa smo bili tudi priča dveh zanimivih primerov, ki dokazujeta tesne stike med Koroško in Furlanijo. 2e več dni je gost Turistične ustanove v Lisnanu dr. Ne-woie, predsednik koroške dežele in eden izmed največjih zagovornikov prijateljskih odnosov med Furlanijo in Koroško. Dr. NewoIe bo prebil na naši lepi obali s svojo družino krajšo dobo počitnic. V Vidmu pa je na Trgu Li-bertži pod ložo Lionello mestna godba iz Neustadta, ki je prišla sem s skupino avstrijskih turistov, imela koncert, na katerem so igrali izbrana koroška glasbena dela. Godbenike, ki so bili oblečeni v svoje značilne narodne noše, so Videmei prisrčno pozdravili. Zidarski tečaj za brezposelne GORICA, 10. — Pokrajinski urad* za delo je pred časom napovedal zidarski usposoblje- nostni tečaj za brezposelne. Dosjej pa se za omenjeni tečaj, ki bo v Gorici, ni prijavilo zadostno število vajencev. Pokrajinski urad za delo opozarja vse brezposelne, da v naši pokrajini primanjkuje poklicnih zidarjev; zato so vsa gradbena podjetja primorana najeti zidarje iz drugih pokrajin. Vsem brezposelnim priporočamo, da se prijavijo za omenjeni usposobljenostni tečaj, ob zaključku katerega bodo prejeli usposobijenostno spričevalo, ki jim bo v veliko priporočilo pri zaposlitvi. Prijave še vedno sprejemajo na Uradu za delo. Izlet na Nabojs GORICA, 10. — Slovensko planinsko društvo v Gorici bo v nedeljo 15. junija priredilo izlet v Zajzero in na Nabojs. Odhod bo ob 5. s Travnika z avtobusom. Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku: voz-nina stane za člane 600 in nečlane 650 lir. Draginjska doklada v juniju in juliju GORICA, 10. —r Zveza tr- govcev sporoča, da se premična lestvica za draginjsko doklado kljub povišku življenjskih stroškov, ki so v dvome-sečju marec - april dosegli 111.12 točk in se zvišali za 1 točko v primeri s cenami v dvomesečju januar * februar, ki so znašale 110 točk, ni spremenila. Draginjska doklada za junij in julij se ne bo zvišala za 1 točko, kakor se ni zmižala decembru, kc so cene padle za 1 točko. PRIIMIA III PSIRIDim flalHaule ahdanile n tinuradalilH Sladkor Italijanska akademija trte in vina, katere častni predsednik je Arturo Marescalchi in dejanski predsednik Giovanni Dalmasso, (oba imata velike zasluge za razvoj italijanskega vinogradništva) bo imela 21. in 22. junija svoja periodična predavanja v Vidmu, Čedadu, Gorici in Trstu. Program teh predavanj, potrjuje njihovo važnost. Nanje so povabljeni strokovnjaki in vinogradniki. V Vidmu bo predavaj na videmskem gradu prof. ita]0 Cosmo o gojitvi trte in o raznih vrstah vina v Furlaniji in Julijski krajini. Dr. Gino Posg; pa bo spregovoril o furlanski trtoreji. V Čedadu bo istega dne popoldne predaval prof. Bruno Bruni o izvoru raznih vin. Prof. Viscardo Montanari bo naslednji dan v Goric; govoril o vprašanju zadružnih kleti na Beneškem, dr. Matteo Marsano o goriškem vinogradništvu. Chinp Ermacora pa o vinu v zgodovini, in življenju furlanskega ljudstva. Spored teh manifestacij vsebuje na koncu tudi obisk lon-gobardskih spomenikov v Čedadu, obisk opatije v Rosazzo, obisk v Krminu, kjer bo letni vinski praznik, in še druge izlete. Akademikom, ki pridejo iz raznih krajev Italije in tudi iz tujine, bodo prikazali tudi furlanske plese folklorne skupine iz Lečnika ter jim zapeli furlanske narodne pesmi. Gostom bodo župani v omenjenih mestih priredili tudi sprejeme, poleg tega pa jim bodo podarili tud; neke spominčke, kakor na Drimer keramične bokalčke podjetja Galvani. Uspešno delovanje doberdobske posojilnice DOBERDOB, 10. — Naše kmečko gospodarstvo se je v zadnjem času precej utrdilo. Zasluga za to gre predvsem vaški hranilnici in posojilnici, ki posoja domačinom denar, kadar ga rabijo za svoje domače potrebe. Izposodijo si ga lahko za nakup živine, zemlji- šča, popravilo hleva itd.. Denar posojajo po izredno nizkih obrestnih merah. Na nedavnem rednem letnem občnem zboru, ki so ga imeli v Doberdobu, so pregledali promet in ugotovili, da so dobili in posodili okoli 7 milijonov lir v lanskem letu. To je nadvse zavidljiva vsota. Doberdobci si s krepitvijo domače posojilnice in hranilnice ustvarjajo močno gospodarsko osnovo. Predvsem pa zaščitni zid proti izkoriščanju italijanskih posojilnic, ki bi zelo rade posojale proti visokim obrestim in zagrabile našega kmeta polagoma za vrat. S tem pa bi polagoma dosegle, da bi se na naše kmetije naselili tujci in spremenili narodnostni sestav. Zato je popolnoma pravilno, da Doberdobci še nadalje krepijo svojo denarno ustanovo. Drznost šotorčka nija je živinozdravnk iz St, Po tra Slovenov cepil proti slinavki govedo v Gornjem in Dolnjem Grmeku, v Platacu in Ka-r.alacu ter v Gornjem in Dolnjem Brdu. Vsaka injekcija je stala naše kmete po 600 lir. Seveda so cepil; govedo samo tisti, ki imajo denar, teh pa je pri nas malo. V naši občini je namreč mnogo ljudi, ki nimajo denarja niti, da bi si kupili z njim vsakdanjo hrano. Zato je nujno in potrebno, da oblasti dajo revnim kmetom zdravila in injekcije zastonj. Saj ima večina kmetov le po en rep v hlevu in če mu še ta pogine, je kmet ob vse. Kmet, ki ima v hlevu po pet glav goveda velja pri nas že za bogatina, takšnih pa je po naših veseh zelo malo, morda po eden al: dva. Borba prot slinavki pa bo brezuspešna vse dotlej, dokler bo v vas; cepljenih največ polovico govedi. Bolezen se v vasi vseeno razširi in prav med ti stimi kravami, ki niso cepljene Ko pa se bolezen močno razširi tudi cepljene krave niso več varne pred njo. Zato opozarjamo oblasti, naj vendar kaj ukrenejo, da se bo Jezen ustavi in prepreči. Zato naj nudijo našim revnim kmetovalcem zdravila proti tej bo lezni brezplačno. GORICA, 10. — Med odmo- i rom okrog 10.30 danes zjutraj je 9-letni šolarček Picillo Ele-ksej iz Ul. Ascoli 20. ki obiskuje deško osnovno šolo v Ul. Ca-pella, splezal na pregrajnl zid in padel približno s poldrugega metra višine in si zlomil desno roko. Sprejel; so ga v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v tridesetih dneh. Renza Marro bodo premestil iz civilne bolnice v zapore GORICA, 10. — Po izjavah zdravnikov se je stanje Renza Marre v zadnjih dneh precej zboljšalo in ga bodo v najkrajšem času prepeljali iz civilne bolnice, kjer je pod stalnim policijskim nadzorstvom, v sodnijske zapore v Ul. Bar-zellini. Med tem časom so v glavnem pripravili zapisnik na podlagi preiskave in ga bodo verjetno kmalu poslali v Be. netke na državno pravdništvo. Do procesa ne bo prišlo tako kmalu. Menijo, da bodo z njim pričeli šele spomladi leta 1953. K I N O ((Rojena vce- VITTORIA. 37: raj«, W. Holden. CENTRALE, 17: »Vesela farma«. J. Garland in G. Kaliv. MODERNO, 17: «Mali stari svet«. A. Vaii in M. Serato. Padec z lestve GORICA, 10. — Danes zjutraj so pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia. 7 let starega Oliva Ovidija iz Mariana. Oliva so sprejeli na ortopedskem oddelku in ugotovili, da si je zlomil levo nogo. Deček se je ponesrečil doma na dvorišču. Padel je z lestve, ki je bila prislonjena na kurnik. Ozdravel bo v tridesetih dneh. JUTRI 12. JUNIJA 1952 ob 20. uri bodo gojenci Slovenskega dijaškega doma iz Gorice nastopili v letnem gledališču v Standrežu (na dvorišču konzumne gostilne) z E. Koeetnerjevo veseloigro EMIL IN DETEKTIVI Prodaja vstopnic bo pri blagajni od 1*. ure dalje. Udeležencem priporočamo točnost! Tečaj za furlansko kulturo Pred nekaj meseci se je v Vidmu zače] zanimiv tečaj furlanske kulture. Tečaj se je začel na pobudo Furlanskega filološkega društva. Na tečaju je poučeval znani ljubitelj furlanske kulture prof. Marchetti, kateremu je pomagala prof. Krandej - Steecati. Po koncu tečaja je bila v veliki dvorani tehničnega instituta «Zanon» zaključna ceremonije, katere s0 se udeležil! številni predstavniki videmskih oblasti in kulturnega življenja. Predsednik društva Del Blanco se je zahvalil profesorjema za njun trud in veščino, nato pa poudaril, da morajo furlanski učitelji poglobiti poznanje Furlanije in njene zgodovine, njenega jezika in običajev. Za njim je spregovoril prof. Marchetti in poudaril, da so nevednosti v Italiji glede furlanskih vprašanj krivi tudi Furlani sami, ki se ne zanimajo dovolj za vprašanja svoje zemlje. Zato mora biti tečaj, in kava proste cone GORICA, 10. — Trgovinska zbornica sporoča, da bodo 11. m. pričeli z razdeljevanjem sladkorja in kave proste cone. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo na odrezek štev. 21 nakaznice za živila proste cone lahko dvignili 1 kg sladkorja, na odrezek štev. 22 pa po 400 g surove ali 320 g pražene kave. Z razdeljevanjem bodo zaključili 30. t. m. Trgovci z jestvinami na drobno, upravniki menz, zavodov itd. naj dvignejo nakazila na Trgovinski zbornici soba št. 6. DRUŽINSKI PREPIRI V OBČINSKI VEČINI kar «pozabili» in izvolili enega ------------------------------------—------------------------------izmed dosedanjih odbornikov? Poslovanje trgovin v četrtek GORICA, 10. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo v četrtek 12. t. m. vse trgovine ves dan zaprte. Odprte bodo samo pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12.; cvetličarne od 8. do 13. in mesnice od 6.30 do 11. V sredo 11. t. m. se bodo lahko vse trgovine zaprle pol ure pozneje razen mesnic, ki bodo zaprte ves popoldne. Brivci bodo v četrtek delali samo od 7.30 do 12.30. Globe v ma|u GORICA, 10. — Mestni stražniki so v sodelovanju s prometno policijo v preteklem maju kaznovali v našem mestu skupno 239 nediscipliniranih meščanov, od katerih 5 kršiteljev pravilnika prometne policije, 161 kršiteljev pravilnika mestne policije, 8 kršiteljev pravilnika poljske policije, 14 branjevk, ki so kršile tržni pravilnik, 13 lastnikov psov in 1 trgovca, ki ni pravočasno zapiral svoje trgovine. V maju je občinski konjederec polovil 36 psov. ki so se potepali po mestu brez varstva in nagobčnika. KDO BO ŽRTVOVAN zaradi skrčenja občinskega odbora? Ce bi bilo tem ljudem za to, da bi čim bolje služili tržaškemu prebivalstvu, ki jih je izvolile. bi to mrzlično izbiranje še razumeli. Ker pa te gospode dobro poznamo in vemo, da so tudi v prejšnjem odboru služili Po novem zakonu bo občinski odhor sestavljalo sa- K?Idv*era >nteresom svojin po mo 8 stalnih članov namesto dosedanjih 12. - Prva iUdSntismTs^nam11!?5«^ seja novega občinskega sveta verjetno 25. t. .......... m. Medtem ko se je za izvolitev novih občinskih svetovalcev vc-dila borba na javnih zborovanjih, sestankih, v časopisu in na radiu, se vodi borba za sestavo novega občinskega odbo. ra (katerega član je tudi župan) bolj v tišini, pa zato nič manj ostro. Po prejšnjem volilnem zakc. nu je imela tržaška občina 12 občinskih odbornikov, ki so skupno z županom vodili občinsko upravo; sedanji volilni zakon, ki ga je ZVU raztegnila tudi na naše ozemlje, zmanjšuje to število na 8; ostaja neiz-premenjeno število nadomest-nih članov, ki bodo tudi v novem cdboru trije. Demokristjanska stranka je dobila na zadnjih volitvah največ glasov; zato si tudi lasti pravico do največ mest v občinskem odboru ter zahteva štiri svoje odbornike. Seveda je tudi to številc ne zadovoljuje, ker jih je imela v prejšnjem odboru 6. Sedaj ne ve, koga bi žrtvovala. Vsak odbornik se ji zdi dragocen in za vsakega je delala v volilni kampanji takšno reklamo, kot bi bil res nenadomestljiv. Morala pa bo na vsak način žrtvovati dva. Bo li žrtvovala Franzila. ki je bil vedno najbolj oster in strupen do članov manjšine ali odbornika Rinaldinija. ki je odgovarjal za anagrafski urad, ali kakšnega drugega? Vprašanje še ni resno in kot pravi «Mes-saggero Veneto«, bodo stvar še temeljito proučili (in če pravi on, bo to že držalo). Težje je stališče za druge stranke, ki so bile skupno s kr- ščansko demokracijo v poveza, ni listi, to je za socialistično, republikansko in liberalno stranko. Pravijo, da so bile diskusije o tem. kdo naj bo od teh strank izvoljen v občinski odbor zelo vroče. Se najlaže bodo menda rešili vprašanje za liberalno stranko, ki je imela tudi v prejšnjem cdboru enega samega predstavnika — advo-kata Fortija. Ker on baje ne bo sprejel več tega mesta, bo prišel na vrsto avtomatično prof Colotti. Bolj prizadeta bo socialistična stranka Julijske krajine, ki je imela v prejšnjem odboru štiri svoje člane, a jih bo imela v novem samo dva. Za odbor, nika Dulcija je skoraj gotovo, da bo v novem odboru, saj je imel vedno glavno besedo in je mnogokrat s svojo zgovornostjo rešil iz zaga‘: italijanske stranke. Ne bo pa več v odboru odbornik lnwinkl in tudi po-lczaj odbornika Benussija je precej majav. Kaže, da se vsi bolj navdušujejo za »bojevitega« Bonettija, ki je s takšno «energijo» zastopal v odboru občinsko podjetje ACEGAT. Najbolj težaven je položaj za republikansko stranko, ki je imela do sedaj dva predstavnika v občinskem odboru, sedaj bo imela samo enega.’Kot da bi to ne zadostovalo, so vo-litve pokazale, da je največ preferenčnih glasov dobil tisti, in sicer odv, Minni, ki do sedaj sploh ni bil v občinskem svetu. Ali bodo sprejeli v odbor odv. Mianija in žrtvovali dosedanja odbornika Cumbata in Geppija, ali pa bodo prvega medsebojna borba pokaže v svoji pravi luči. kot borba ljudi, ki nočejo izgubiti dosedanjih stolčkov in onih, ki si hočejo te stolčke sedaj priboriti. Široka javnost bo za izid te notranje borbe štirih «appa-rentiranih« strank zvedela po vsej verjetnosti 25. t.m ., ko se bo, čeprav to ni uradno določen datum, prvif sestal novi občinski svet in ko bodo izvolili hovega župana in nov občinski odbor. Na tej seji bodo tudi še enkrat in dokončno verificirali vse izvoljene svetovalce. Občinska seja v Miljah pa bo po dosedanjih vesteh 15. t. m. Na tej seji bodo potrdili izvoljene svetovalce ter imenovali člane občinskega odbora. Zaključni šolski prireditvi v Cerovi jah in Š< V nedeljo 15, junija ob 17. uri bo imela mladina slovenske osnovne šole v Cerovljah svojo zaključno prireditev, in sicer na dvorišču Ivana Terčona, hišna št. 30. Bogat spored vsebuje enodejanko »Mirko in abeceda«, prizorček «Rdeča kapica in zajček«, razne zborne deklamacije in recitacija ter niz narodnih pesmi, * * * Istega dne z začetkom ob 16. uri bodo imeli zaključno prireditev tudi učenci slovenske o-snovne šele v Sempolaju. Bogat spored bodo izpopolnili z enodejanko »Sestrin varuh« tudi učenci osnovne šole v Sliv-nem. NA STADIONU “PRVI MAJ“ V TRSTI) LJUDSKI PLESI Izvaja: DRŽAVNI A N S A M lt El. PLESOV I X PESMI L R MAKEDONIJE IZ SKOPLJA Spored v soboto 14. junija 1952 ob 20.50 1. KALAJDZISKO ORO: Makedonski ples potujočih k® larjev iz prve polovice preteklega stoletja. Koreograf črpa plesne elemente iz poklicnih gibov kotlarje ■ 2. CAMCE: Zel0 razširjen ples. Izraža oatriarli31.1!, I skromnost makedonske žene: 3. KAVADARKA: Jun,3**'. . ples iz časov čerkeskih vdorov v Makedonjo 1864. 1®‘ j 1 4. AIR DA NE STORIS MAMO: Pesem ooeva resni®' I dogodke iz fevdalne dobe v Makedoniji. Poje v?.5.n. Ilieva; 5. BILBILCE: Albanski narodni ples s 1 vplivom. Ponazoruje nežno slavčevo gostolenje: 6. h o PURLIKA: Turški ženski ples z orientalskimi 1 Nekoč so ga pogosto plesali v haremih; 7. KOPACK"^ Izhaja iz siromašnih planinskih delov Makedonije. ™ posnema težko poljsko delo: 8. BERANCE: Junaški PL iz Egejske Makedonije in Bitolja: 9. ZASVIRIL STOJA' Ljubezenska pastirska idila; SEVDALINO MOME: Hum?: ristična pesem opisuje tožb; zaljubljenega vasovalca, * se mu dekleta posmehujejo, ker nima konja: 10. GORKA: Svadbenj ples iz Skopske Črne gore. Plešejo » tudi ob domačih praznikih. ODMOR 11. SRBSKI NARODNI PLESI: Venec značilnih taborn* plesov iz raznih krajev Srbije: 12. ELENKO MOME: kedonska narodna elegija. Opisuje težko življenje seZc!!. skih delavcev, ki odhajajo v tujino. Poje Aleksander 5 rijevski ob spremljavi kaavala; 13. ARAMISKI «Aramije» so bili uporniki proti samovolji turških obla* nikov v 19. stoletju. Uporniki so iz zased napadali bog3 karavane, bege in spahije. Plen so razdelili med siroma* • Zato jih je ljudstvo opevalo kot narodne zaščitnike; ‘J NEVESTO CRVEN TRENDAFIL: Narodna pesem iz.CI. klusa pesmi o sezonskih delavcih. Poje ženska skup1? ' 15. NEVESTINSKI PLES: Obredni ples. Vodi ga n«vesW; ki se poslavlja od samskega stanu; 16. SOPSKA SKOCICA: Ples iz vzhodne planinske Makedonije. Sim» lično prikazuje podiranje dreves, krčenje gozdov, kopajL zemlje, košnjo in druga poljska dela: 17. SEDNAL CE DA VEČERA in ALTANO KADANO: Pesmi iz M manoveaa. Poje ženski duet; 18. SLAVONSKI NAHO^ NI PLESI: Plesi iz okolice Vinkovcev; 19. TESKOT j. Priljubljen ples s praslovanskimi elementi. Nastal jf.,r zapadnih planinskih ovčarskih predelih Makedonije. so.slovanska plemena živela v stalnem obrambnem ,li.{ s tujimi plemeni: 20. KA2I AND20: Pesem poje o liSL' nosti turškega bega nad mlado makedonsko uporniH? 1 nevesto; SADE Tl SE CUDAM CVETO: Makedonska f bezenska pesem; 21. SOBORSKI PLESI: Živahni plesi- ” gosto jih plešejo na vaških taborih. Spored v nedeljo 15. junija 1952 ob 16.30 “r‘ 1. LESNOTO I ZETOVSKO: Garičko Lazaropoljski P& iz ciklusa svadbenih plesov: 2. NEVESTINSKI Obredni ples vodi nevesta, ki se poslavlja od samsKjtlj stanu; 3. GRBAC: Zelo priljubljen makedonski ^ ine ples. Težki ritmični gibi izražajo naporno obdel°v?‘L zemlje; 4. MLAD KORUME: Makedonska pesem iz Aw dalne dobe. Poje Vaška Ilieva; 5. OSMAN PASA: turški narodni ples. Nastal je v začetku preteklega Lj, letja. V plesu so se ohranili sledovi orientalskih vcr a kiipiroi uri m,.,.sk: _i-_ . ^rieni* nih* Ma- obredov; 6. KUPURLIKA: Turški ženski ples z orien, skimi elementi. Nekoč so ga pogosto plesali v haref 7. KOPACKA: Izhaja iz siromašnih planinskih delov.Aj?| kedonije. Ples posnema težko poljsko delo; 8. RUSALf*L Pl .PSI* Stari nKrorlnl n I o c i Dl no n 1en 4il-\ V-> ]jOZ t?* PLESI: Stari obredni plesi Plesali so jih ob praznikih. 9, NALOJNO KERKO in OGREJALA CINA: Telovske ljubezenske pesmi. Napev je P1, stepskim lirskim napevom; 10. ZETVARKA: Ples 3e n0. stavljen iz ravninskih plesnih elementov. Nastal je v ega vejšem času in koreografsko prikazuje značilnosti nov s načina obdelovanja zemlje. ODMOR „ 11. SRBSKI NARODNI PLESI: Venec karakterisučn^.. bornih plesov iz raznih krajev Srbije; Pastirska pesem; 13. CIFTE CAMCE: ■P bor b!2* ples z meči jz^ jugozapadiie Makedonije: 14. MALK-^. 12. OJ Starinski .. MOMI in SETAm’ GORE - SETAM DOLE: Šaljive nar® ne pesmi izvaja ženska skupina; 15. NEMI PLES: zeLv- p!es brez glasbene spremljave. Verjetno je nastal v * # dalni dobi, ko je veljal običaj o «pravu prve P01 ia. noči«; 16. SOPSKA POSKOCICA: Ples je iz vzhodne m ninske Makedonije. Simbolično prikazuje Podiran^ejrug3 ves. krčenje gozdov, kopanje zemlje, košnjo in ®r<.£-poljska dela: 17. DEVOJCE BELO in TRI GODIN® ®t; TAO: Narodne pesmi s Kumanovega. Poje ženski °-jr. 18. BUNJEVKA: To ie priljubljen ples Bunjevčanov. vatov iz okolice Subotice. Ples je odraz velikega 0 „e. stva in razkošja; 19. JA 1 ZLEZI STARA MAJKO-' v sem iz revolucionarne dobe v začetku tega stole!.1 • ^ njej se opeva slovo matere od sina, ki odhaja v S07','n5ici se bori za osvoboditev; 20. STARO TIKVESKO: M“le- ples iz leta 1880 v Tikveškem. Ples posnema gibe 'f notarske obrti; 21. SOBORSKI PLESI: Živahni ples1-gosto jih plešejo na vaških taborih. SLOVENSKA OSNOVNA SOI A TRST - UL. DON A DONI uprizori jutri 12. junija 1952 ob 16. uri v Ljudskem domu v Skednju MIFISTOlf IZUM mladinsko igro v treh dejanjih po Tolstojevem motivu napisal Josip Ribičič Režiser: Ivan Gerdol Scenograf: Jože Cesar OSEBE: Lucifer, vladar pekla Zoran Vrbanac Satan: minister Vinko Ozbič Zlodej, minister Adrijan Uršič Mefisto, zapeljivec Sergij Cesar Peklenšček, knjigovodja Oton Pirec Pero. mlad cigan Darij Benčič Bara, stara ciganka vra-žarica Julka Cok Sodelujeta učiteljski orkester in pionirski tamburnški zbor Pevske točke priredila Ivan Grbec in Ubald Vrabec Udeležite se prireditve v velikem številu, da s tem pripomorete k u-spehu naše šole. Počitniške kolonije Pod Okriljem Podporo društva za Svobodno 11 ozemlje bo tudi 1«»* ar$*' za počitniške H0,10 uoJbsT/ niziral pocitniške -e v Sloveniji. VpL5,žV r0 na naslednjih sed,^ za i. okraj v 01. ^ d Manna št. 29 * dn* .. 16. do 1*. «reL oK/fl za II- okrni -n J”; 4/IjJ na Korzu Gari nadstropje desno ^za^lV9 okraj na . v_ Osvobodilne H on te ,5. sredo in pe*ek ,,ŽU VSia (*%"£> srsK"« «*• - Za Nabrežino 20. do _21- ure dnevo° sed«*!! vsa?? “vsak da" Hrov Za Plavje PrL 1* Mfu - Badiha od černih da *?, J*®' Opozarjamo. v o11 letovanje samo Pini ! POD^ StP DHU® poeitn (Oc^KoftntJ«) [ VOLFGANG LEON H AR D: Sovjetska zveza-legenda in stvarnost j Vračanje na imperialistično zunanjo politiko it. Zunanja politika neke dežele ie v tesni zvezi z njenim notranjepolitičnim razvojem. Teme-ljita preobrazba sovjetske notranje politike je morala nujno izzvati spremembo sovjetske zunanje politike. Oktobrska revolucija je prekinila z imperialistično zunanjo Politiko carske Rusije. 2e v ((dekletu o miru« 7. novembra 1917 Je bil položen temeljni kamen socialistične zunanje politike, •'ion najvažnejši princip, potrjen v tem dekretu, je bil odpoved aneksij, odpoved nasilne-t™ prisvajanju tujih ozemelj. se ne bi pojavila nikaka Uničenja v pogledu pojma Aneksije«; ga je omenjeni dekret takole razjasnil: . °d aneksijo ali prisvajanjem jJJlh ozemelj razume vlada, v skladu s pravno zavestjo demokracije sploh, posebej pa še delovnih množic, vsako priključi-'*v večji ali močnejši državi, ‘anjšega ali šibkejšega ljudstva tez točno, jasno in prostovoljko izraženega pristanka in že-'0 te narodnosti... *Ce se kateri koli narod zasuje v mejah neke države z asu jem, ge se mu, poleg želje, j J? °n izrazil — vseeno, j “da ta želja izražena v tisku, lodskih skupščinah, v odlokih Partije ali v uporih ali vstala« proti nacionalnemu tlačenju ne ,jaje pravice, da s svo-^ ednini glasovanjem, potem ko .e prej popolnoma evakuirajo 'ate naroda, ki vrši priključi--v, ali sploh močnejšega na-°da, odloči brez najmanjšega kdiska usoda tega naroda, te-a3 je njena priključitev aneksi-1- ,i. prisvojitev in nasilje*. J , oktobrski revoluciji« str. 10, založništvo »Kulture« 1. 1917). Aneksije in nasilja nad dru-.'Pii narodi so se morala kon-ati — jn m|a(ja sovjetska republika je to vzela resno. V .dekretu miru« je tudi rečeno, ^ opusti sovjetska republika £'ako tajno diplomacijo. Takoj 0 bili objavljeni tajni spora-Umi carske Rusije; vse predno- tohCai ?ke Rusi)P, ki so služile hranitvi ali povečanju veliko-i^sltih aneksij« v drugih deže-bj so takoj ukinili. Objavljanje tajnih dogovorov »rske Rusije z drugimi veliki-11 silami mnogim državnikom togih dežel ni bilo prav pri-«**>■ Zato Pa je odpoved raz-| Jn privilegijev carske Rusije Perziji, na Kitajskem in v j*ugih državah, v. vsem kolo-“lalnem svetu izzvala val naklonjenosti in navdušenja za Somatsko zvezo. Prva leta po revoluciji so se strogo spoštovali principi iz leta t7- Odpoved aneksijam in od-®ippanje od politike interesnih sfer opuščanje tajne diplomaci- jk se je tako zakoreninilo v za esti ruskih delavcev in kme-H da brine je odstopanje od teh čipov bilo videti nemogoče. leva'0 Stalin se ie v dvajsetih tn>'1 izjavil za te principe. Ju-'a 1925 je izjavil, da politika ' ''šrjanja vplivnih sfer za so-Zi* b v'a(io ne prihaja v občih, Stalir> ie dobesedno dejal: le pot nacionalizma in izve, pot popolne likvidacije ,s ,.lr*acionalne politike prole-kajti ljudje, ki jih za-ii c ta bolezen, gledajo na našo s« • 0 ne kot na del celote, ki ha lnienu-ie svetovno revolucio' jJnp gibanje, temveč kot na rodit inte, misl'n konec: tega gibanja, da morajo biti interesi tt.»„ "'b dežel žrtvovani in- lj,, ®om na-še dežele... Ali ni bone ponovno vzpostaviti «vpliv-k v*ae*. velikib sil? — Takšno tUmVi nacionalistično «ra-ha ? 0 razPoloženje» novega ti-rjo 1 ,P03kuša likvidirati zuna-jt ,P° iko oktobrske revoluci-Ve’,. .'li 8°il elemente .izrodit-168) abn: Dela. 7. zv., str, f=!r,°Ve .znano’ Stalina ni ovi- kai' ie aiB9a nlPravil prav tisto’ besoa Slbal s tsko ostrimi io -e P°’eg te izjave, (ki v novi - j .lahkomIselno pustil Krav -1 1 i* svojih »Del«, če- Cj* SlCer firtal iz njih vse, tlinii- yec V sk'adu z današnjo tih upu se ip Stalin v dvajse- v«ak večkrat izrazil proti cn un“’ij- Tako je ob kon- 5« Vkpim i na XVl- kongre- " dei8l: < na naši zemlji še rasi; stari j stemu, pragozdovi, iz katerih je po ve-1 Velik korak naprej je napra-likih kataklizmih, ko so ti pra- ■ v;i0 zvezdoslovje po odkritju gozdovi bili zasuti v. sto m ti-! «heliometra» 1837, leta, ki ga je soč metrov globoke globine na- sestavil Bessel in ki je v glav' še zemlje, nastal premog, k: ga nem najprimernejši za ugotav-mi sedaj kopljemo. Se en pri- ijanje razdalj v vsemirju. p<> mer. Kolorado v Arizoni v A-1 membno ime v zvezdoslovstvu meriki je 300 km dolg, 16 kmjje tudi Herscbej William (1738.- širok in 1600 m globok v skalo vsekan kanjon. Ta kanjon je nastal zaradi stalnega zajeda- 1822.). Se nadaljnji korak v.tej znanosti pa pomenita fotografija ter. analiza spektra. Foto- nja vode v korito s približno grafske plošče so mnogo bolj ' občutljive od preprostega očesa in ((zaznamujejo« tudi mnogo več zvezd kot jih opazi navadno oko s pomočjo teleskopa. Kljub vsem tem novim pripomočkom je ostalo še mnogo vprašanj nerešenih. Predvsem s0 ostala nerešena sledeča tri vprašanja, in sicer ali smo s teleskopi/ki smo jim imeli doslej ha razpolago, dosegli konec sistema Rimske ceste ali spada naš sončni sistem v sistem Rimske ceste in ali spadajo tudi razne spiralne meglice, ki so jih «zabeležiK» dotedanji teleskopi. «brzino» enega centimetra na leto. Za to velikansko delo take- imenovane korozije je potrebovala voda Kolorada okoli 7 milijonov let. Svetloba meglice. ki jo zvezdoslovci označujejo pod šifro «NGC 5364», in ki je v stvari naš bližnji sosed iz ozvezdja Device, bi potrebovala približno enako dolgo dobo od nje pa do nas. Vse te razdalje so sicer točne, četudi ne popolnoma do kilometra v našem merilu, vendar pa popolnoma zanesljive. Za to poznavanje visemirja pa se mo- v ta sistem. Teleskop na Mount Wilsonu, ki je bil zgrajen leta 1908 in ki je imel «ogledalo» z 1.50 m dolgim premerom ter «seger» v razdaljo 300 milijonov svetlobnih let, ni dokončno razrešil teh vprašanj. Zato se je občutila potreba po novem teleskopu. Novi teleskop je imel «ogledalo» široko 2.50 m in je bil dobrih 30 let največji na svetu. Odkritja, ki so jih zvezdoslovci napravili z novim teleskopom, so deloma popravila: deloma pa potrdila prejšnje domneve. V glavnem je ta teleskop dokazal, da spada naš sončni sistem v Rimsko cesto ter da so že s prejšnjimi teleskopi dosegli konec sistema Rimske ceste. Nasprotno pa je bila domneva, da spada velika meglica v Andromedi v Rimsko cesto napačna, ker je ta v stvari samostojna in sama na sebi vsebuje milijarde zvezd. Poleg drugih odkritij se je s tem teleskopom ter z raznimi aparati, ki so mu priključeni, dalo ugotoviti, da ti «novi» svetovi bežijo od nas z neverjetno brzino tisočev kilometrov na sekundo. Po tridesetih letih pa je tudi ta največji teleskop dobil še večjega tekmeca, in sicer teleskop, ki je največji na svetu in ki je na Mount Palomarju, 200 km južno od Los Angelesa v ZDA. Ze leta 1928 so sklenili zgraditi ta kolos ter so dobili za to tudi potrebna finančna sredstva. Bistveno pr; takem kolosu je «ogledalo», ki pri tem teleskopu meri 5 m v premeru. } -. j Največji teleskop na svetu: Na Mount Palomarju Najvažnejše vprašanje pri | se je hladilo dve leti, in sicer gradnji takega objekta je vlitje »ogledala«. Priprave in poizkusi za to vlitje so bili dolgi. Končno so leta 1934 v tovarnah stekla Corning vlili iz posebnega Purex stekla to ogledalo, ki 15. Broz je ostal na Dunaju šest tednov. Najel si je majhno sobo s posebnim vhodom v četrtem nadstropju pri neki židovski vdovi, ki je s svojimi tremi hčerami stanovala v ostalem stanovanju. Svoje gospodinje ni sicer utegnil nikdar dobro spoznati, čutil pa je, da je poštena in pametna ženska. Verjetno je vedela, ali vsaj slutila, da je revolucionar. Vendar se ni hotela vmešavati v njegove zadeve ali ga siliti — ko je videla, da si pomišlja — da podpiše policijsko prijavo. To je bilo štiri mesece po atentatu pa Dolfusa. V Avstriji je vladal klerofašistični režim in Dunaj ni nič več tako gostoljubno sprejemal ilegalnih tujih go-stov. Broz se je tega zavedal in je kar se da neopazno prihajal in odhajal. Hčere, stare 17, 19 in 22 let. so delale vsaka v svoji trgovini oz. pisarni, svojo plačo pa redno izročale materi, ki jim .ie vodila gospodinjstvo. Vsako popoldne je šla za nekaj ur v bližnjo kavarno, kjer je čitala časopise in se razgovarjala s prijateljicami. Broz jo je vedno ODLOMEK IZ ZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA RAZGOVORI Z MARŠALOM TITOM Češkoslovaško in Poljsko. Tisti dan popoldne, ko bi moral ponoči odpotovati z vlakom na Češko, je Broz sedel v svoji sobi in urejal gradivo o Jugoslaviji, ki bi morda lahko zanimalo kakega člana Kominterne v Moskvi, — ko je nenadoma zaslišal zunaj na hodniku krik. Hipoma je stlačil papirje v kovček, potisnil kovček pod posteljo, se pokril in oblekel plašč ter stopil v vežo. Izkazalo se je, da se je ena izmed gospodinjinih hčera pravkar, poskušala zastrupiti s plinom. Neka soseda je pa zavohala Plin jn ko je videla, da so vrata v stanovanje odprta, je vstopila in odkrila dekle, ki je ležalo v kuhinji na tleh. Na M.ijaicuicarm. uroz jo je vetrno ■ krjk so prihiteli še drugi videl pri isti mizi. kadar koli ri Mpkdo ie telefoniral bile potrebne za neovirano po-1 bi, dekle je ostalo živo i« zdra-tovanje v Sovjetsko zvezo čez j vo. Prosil jo je, naj pospravi je šel mimo. Generalnega sekretarja Gorkiča ni bilo tedaj na Dunaju. Broz ni mogel dognati, kje je, z ostalimi člani CK KPJ pa tudi ni imel ožjih stikov. Pri svojem zadnjem obisku na Dunaju se je Broz seznanil z nekim avstrijskim agentom Kominterne, ki je sedaj poskrbel Kardelju in njemu in še nekaj drugim Jugoslovanom listine, ki so najemniki. Nekdo je telefoniral na policijo in po zdravnika. Se preden pa je zdravnik prišel je Broz z’umetnim dihanjem spravil dekle k sebi: tega se je naučil v avstrijski armadi, Ko je šel po stopnicah dol, je srečal tri policiste in zdravnika. Gospodinjo je našel pri njeni običajni miz: v kavarni: povedal ji je, kaj se je zgodilo in jo pomiril, češ naj nič ne skr- njegove stvari in jih prinese na kolodvor med deveto in deseto uro zvečer. Zenska je prikimala in odhitela domov. Res sta gospodinja in njena hči prispeli na postajo točno ob devetih z njegovima dvema kovčkoma. Prisrčno sta se mu zahvaljevali. Samo njegova du-haprisotnost je rešila dekle, ki je storila svoj obupni korak zaradi tega, kot sta mu pojasnili, ker je v službi kradla, da si je lahko kupovala sladkarije in hodila v kino. Sredi decembra leta 1934 je bila v Jugoslaviji ilegalna konferenca KP za vso Jugoslavijo. Skrajni teror je zadržal mnoge člane vodstva, ki so živeli na deželi, medtem ko so Gorkičevi pristni potovali neovirano na konferenco in domov. Tudi Gorkič sam se je udeležil zborovanja. skim komunistom. Družina Broz | temveč kolektiv, ki bi vzel ie tu živela, dokler ni Josip le- svojo nalogo resno. Spričo bata 1936 zapustil Rusijo. Čeprav se je Pelagijino zdravje v času * * ip Ko je prispel v Moskvo okoli 20. decembra 1934 je Broz našel svojo ženo Pelagijo bolno. Njun sin Žarko je bil ster dva-najst let in ga je bil °Qe zelo j vesel. Družina se je preselila no vlogo v KPJ. Pii srcu mu Brozovega bivanja v Moskvi popravilo, ni hotel, da bi se z njim vred vrnila v Jugoslavijo. Vedel je, da ga tam čakajo težki časi. Bil Pa je gluh za njene prošnje, naj zavrne misel o jugoslovanski revoluciji in da naj ostane v Rusiji pri njej in pri sinu. Broz je prebil v Moskvi 18 mesečev. V tem času ni pose-čal nobene sovjetske šole ali tečaja Kominterne, niti vojaškega niti političnega. Nihče ga ni ((vzgajal« v kak določen namen. Važnejše osebnosti Kominterne mu niso posvečale posebne pozornosti. Broz sani pa se tudi ni silil v ospredje: nasprotno izogibal se je birokracije, ki je bila zabarikadirana v pisarnah centrale Kominterne. Nikogar ni prosil za usluge ali iskal protekcije. Po tem, kar je kasneje sam povedal 0 sebi in kar so mi povedali drugi, ki so ga v tistem času dobro poznal;, lahko trdim, da se ni pripravljal na to, da prevzame vodil- se je . v neko sobo v hotelu Lux. Ta I je bila vedno sam0 stvar, Par-botel je pred leti določila Kom-| tija, ki je rabila novo vodstvo: interna kot stanovanje inozem- [ ne isamo vrsto novih imen v CK, žajočega se viharja .je bilo odločno partijsko vodstvo še prav posebno važno. O tej stvari so pisali toliko napačnega, da bi rad poudaril, da to ni bilo samo Brozovo prepričanje, temveč sta bila o tem istega mnenja s Kardeljem, s katerim sta se često shajala, in s tem so se strinjali tudi tisoči komunistov doma v Jugoslaviji. Broz je občutil prezir do Gorkiča in do večine Gorkičevih pristašev v CK KPJ. Nekateri izmed njih so preživeli skoraj ves čas od 1935 do 1936 v Moskvi, drugi pa so prihajali tja le v presledkih po nekaj mesecev. V Brozu je pričelo naraščati nezaupanje do Gorkiča, prav tako pa je zgubil zaupanje do Gorkiča Kardelj in mnogo drugih jugoslovanskih komunistov, ki so začasno bivali v sovjetski prestolnici. Vendar Broz ni spletkaril proti njemu, niti v Kominterni niti med člani ((jugoslovanske kolonije« v Moskvi. Zavedal se je,.da bi to privedlo do nastanka nove krize Broz je čutil, da Gorkičeva osebnost ni glavni pomen, ne glede na to. kakšne podle nakane morda snuje. Gorkičev primer je bil važen zgolj kot simp- tom. Spletkarstvo, je čutil Broz, tu ne pomaga nič; le razsodnost, poštenost in požrtvovalno delo utegnejo predrugačiti to stanje: če je namreč Sovjetska zveza v jedru zdrava in zares revolucionarna. V letih 1935-36 pa o tem ni še nihče izmed jugoslovanskih vodilnih komunistov, ki so bili tedaj v Moskvi, resno dvomil, * * :|s Kardelj mi je pripovedoval junija 1949 o svojih spominih na Broza v Moskvi to-le: Bil je poln življenja, često šaljiv in vesel; v razgovoru pa čisto navaden m preprost. V njegovi družbi sem se vedno dooro po do 1936, in ki tehta 14 ton. Nato so ga prepeljali v laboratorije v Passadeno na dokončno izbru-šenje. Vedeti moramo, da je bila tu potrebna taka preciznost, da je bil važen pri tem velikanu celo detajl ali razlika ene stotinke milimetra. Vlitje tega velikana je popolnoma uspelo in v vsem tem steklu ni bilo niti malih mehurčkov, ki se navadno pojavljajo pri takih delih, ter niti malih razpok, ki nastanejo pri ohlajevanju. Nadaljnje delo je trajalo dobrih 11 let Proti koncu 1947. leta pa je bilo dokončano vse pripravljalno delo in s posebnimi pripravami ter z vso previdnostjo so to velikansko «ogledalo» spravili na Mount Palomar. Tu je nadaljnje vgrajevanje tega ogledala v ostalo zgradbo teleskopa trajalo še celi dve leti in šele leta 1949 so lahko pogledali skozenj v vsemir. Da ni ta velikan tako majhno delo, nam najjasneje izpričuje dejstvo, da je postavljeno v 42 m visoki kupoli, da tehta ves čutil in sem se vedno česa na učil. Zmerom mi je in.el po- j teleskop 540 ton, da tehta «ogle- vedati ali pokazati kaj novega. Poznal ie seveda Dimitrova, Togliattija m Piecka. vendar se z njimi ni posebno zbližal. S Stalinom sta se osebno poznala šele med vojno leta 1944. V tistem času, bilo je protj koncu leta 1935, sem spoznal, da ima Broz nenavadno velike analitične sposobnosti, izredne zmožnost prodreti v bistvo vsakega problema in ga prep'(>s*o izraziti. Včasih je nas mlajše često spravil v zadrego, čeprav seveda nehote. Ob njem se ie tudi v nas krepil smisel za samokritiko in zavedali smo se. da smo često pedantni in da si preveč domišljamo zavoljo učenosti. (Hadaljevanje sledi), dalo«, kakor smo že prej omenili, 14 ton. Pri vsem tem pa bomo omenili še en0 zanimivost, in sicer, da je ves teleskop tehnično tako uravnovešen, da ga zmore premikati vsakdo s pomočjo majhnega motorčka, ki ima moč ene desetine konjske sile. Ce so s prejšnjimi teleskopi, ki so bili mnogo manjši, segli tako daleč v vsemir in odkrili že sto milijone osončij, kakršna je Rimska cesta, bodo s tem teleskopom segli gotovo še mnogo dlje. Popolno opazovanje ter fotografsko snemanje vsega vse-rnirja z ene točke pa je možno izvršiti le v dobi 300 let, če snamejo vsako noč po štiri fotografske posnetke. Do tedaj bodo zgradili prav gotovo še mnogo večje teleskope, ki bodo prekašali tega, pač pa ni si ga še prisvojil in obvladal. V drugi številki, kjer sta ti dve zgodbi, je objavljen tudi preprost, pa prisrčen spomin na osemnajsto leto v Trstu: Očka se ne vrne. v katerem pripoveduje Mara Samsa, kako je zaman iskala svojega očeta med ujetniki na Gradu. Od tretje številke pripoveduje Gema Hafner o Lominj-skih mogotcih in bo še nadaljevala. Iz Objavljenega se da soditi, da je snov zanimiva — razmere v Istri pod Italijo in med zadnjo vojno — toda literarno neizdelana, malo pregledna, brez sloga. V primeri z dosedanjo prozo j» videti mašilo. Dosti rajši prebereš Vanjo, lepo prevedeno Lidinovo zgodbo z Daljnega vzhoda. Poživila pa se je, kakor rečeno, kritika in esejistika. Tako je VI. Bartol — poleg poročil o razstavah L. Spacala, P. Klodiča, J. Cesarja, Leo-nor Fini in o premierah našega tržaškega gledališča —1 napisal dve obširni literarni oceni. V prvi, ki je zlasti zaradi razsodnega pisanja zbudila precej pozornosti in priznanja. je vzel v pretres zadnjo Kocbekovo knjigo. Skušal jo je razložiti psihoanalitično, kar pa se da samo do neke mere. Druga, ki se tiče Vidmarjevih Kritik, se bo še nadaljevala. Ocenjevalec pravi, da to ni prava kritika, ampak obnavljanje spominov na nedavno preteklost, v kateri je nastajalo Vidmarjevo delo, obnavljanje vtisov, kakor jih je doživljal, ko ga je spremljal, ter pripombe k splošnemu značaju Vidmarjevega kritičnega dela. Prav to dela Bartolovo pisanje zanimivo. Miro Ravbar je precej strnjeno obdela] Golieve Izbrane pesmi, Seiiškarjeve Pesmi in speve in Klopčičeve Preproste pesmi ob njihovi novi izdaji. Pravzaprav očrtuje ta ocena že celotni obraz treh znanih pesniških ustvarjalcev. Posebno je poudarjen pomen njihovega dela za revolucionarno pripravo duhov. Najbolj, bi dejal, je dognal sodbo o Seliškarju. Mimogrede pride človeku na misel, koliko so danes žive nekatere pesmi, ki jim je treba priznati zgodovinsko pomembnost. Na pr. Klopčičeve Deževna pomlad 1933, Mary se predstavi in Drejčhik Andrej govori. Pred to vojsko je moral človek priznati prvenstvo prvi, ker je govorila, kar je bilo takrat najbolj pereče, o zagatnosti tedanjih razmer, iz katerih se je bilo treba rešiti. Te razmere so že daleč ozračja, ki je stopnjevalo učinek pesmi, ne občutimo več tudi tisti, ki smo ga doživeli. sama na sebi pa je pesem manj zgovorna kakor Mary se predstavi, ki bo zato laže vzdržala tekmo s časom. Za tretjo se spomnim grmečega aplavza ob njeni recitaciji, ki je pač veljal njeni idejni vsebini. Med novim rodom pa do danes še nisem srečal človeka, ki bi jo znal resno sprejeti kot veljavno pesem. Verzi o ženskem patronu svetem Tilhu s Krasa, ki so bili pripisani Prešernu, so spodbodli M. Matičetovega k obravnavanju njihovega izvora in pravilnosti krajevnega imena Sveto pri Komnu, ki mu bo zdaj na podlagi pisateljevih ugotovitev laže dognati pomen. Drugi etnograf Rihard Orel pa je v dveh številkah opisal Nadiške Slovence in s tem spopolnil revije. Omeniti je treba še esej o dvojnem obrazu v Gogolju, ki ga je ob stoletnici pisateljeve smrti napisal Bogomil Fatur, kakor zanimivo razlago Pavla Merkuja O vrednotah v sodobni glasbi ter njegova poročila o novostih v glasbenem delu v svetu (o Castrovi operi Prozerpina in tujec) in v Trstu (Aldo Michelini). S temi in drugimi poročili (D.G. o glasbenih prireditvah. M. Bor o igranju v tržaškem gledališču, D. Mevlja o mariborskem kulturnem življenju, V. G. o tržaških literarnih nastopih slovenskih književnic) je precej izpolnjen program Razgledov. L. Novo ceneno nai vno nero Neka londonska tvrdka -s začela izdelovati nova cenena nalivna peresa, ki imajo v*« prednosti zlatih, izdelana pa ~.o iz plantignuma. Per0 ima konico iz irigija, ki jo po novi metodi zvare s plantignumrm. Izredno trdno kovino irigij uspešno uporabijo za okrepitev dobrih in cenenih nalivnih peres in plantignuma. Irigij uporabljajo tudi za zlata nalivu« peresa. Novo nalivno pero im.) še to prednost, da ga lahko snamemo s peresnika in poljubno zamenjamo s trdim, tankim ali debelim. To bo zlasti važno v krajih, kjer ni poprav-ljalnic za nalivna peresa. \ I ^ f" i i r Vremenska napoved za danes: V f \ l /Vi I Ue^no oblačno vreme. — Krat- " I \ L.I T I L kotrajne i>evihte zlasti v popol- danskih urah niso izključene. — Temperatura brez spremembe. Najvišja temperatura v Trstu je dosegla včeraj 23.7; najnižja 17.2 st. Sl&AN 4 ZADNJA POROČILA 11. JUNIJA 1952 teti«?! ::: ! HiBS; :::::::: liti RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15: Operetne melodije. — Trst II.: , 21.20: Turina: Simfonična rapsodija za klavir in godalni orkester. 22.00: Schubert: Nedokončana simfonija št. 8. — Trst I.: 11.45: «Cri-ček za pečjo*. 21.00: «Albertina», šaloigra v 3 aej. Slovenija: 14.00: Opoldanski koncert. 19.10: Partizanske pesmi in koračnice. PO INCIDENTU V UJETNIŠKEM TABORIŠČU NA OTOKU KOJEDO Poslej izpraznjena dva sektorja 32 ‘žrtev brez enega samega strela - Ujetniki so pripravljali načrt za zrušanje uprave taborišča - Zaskrbljenost angleške vlade zaradi južnokorejske politične krize KOJEDO, 10. — Poveljnik ujetniškega taborišča na otoku Kojedo gen. Boatner je izdal uradno poročilo, v katerem je rečeno, da je bil pri današnjih incidentih ubit en ameriški vojak. 12 pa ranjenih. Ujetniki so imeli 139 ranjenih in 31 mrtvih, 12 ujetnikov so pobili njihovi lastni sojetniki. Evakuacija 76. sektorja se je zaključila ob 17.30 po tamkajšnjem času. Skupno je bilo izseljenih 12.759 ujetnikov, ki so ,iih porazdelili v manjše sektorje. Gen. Boatner je izjavil, da ima namen jutri dopoldne pre-:eliti nadaljnjih 6288 ujetnikov iz sektorja št. 77. Zavezniške oblasti bodp posebej obravnavale 16 vodij uporov v sektorju 76, ki so bili zapleteni tudi v ugrabitev gen. Dodda. Ameriškega vojaka, ki je postal žrtev zadnjih incidentov, je zadelo kopje in je potem "umrl zaradi izkrvavitve. Operacije za porazdelitev 6000 ujetnikov iz sektorja 76 v skupine po 150 mož so trajale 2 uri in pol. Gen. Boatner je pred tem obvestil severnokorejskega polkovnika Lee Hag Kooa, naj pripravi ujetnike na preselitev in dodal, da bo polkovnik kot eden najvišjih častnikov odgovoren za potek operacij. Toda kmalu zatem so se ujetniki poskrili v izkopane jarke, se oborožili s kopji in se pripravili na odpor. Vse to so lahko opazovali tudi novinarji. Tedaj je gen. Boatner ukazal svojim četam, naj gredo v taborišče, še prej pa je o tem ukrepu obvestil ujetnike. Nato so tanki pregazili bodečo žico in ameriške čete, ki so jim sledile, so odvrgle nekaj bomb za solzenje. da bi prisilile ujetnike k predaji. Ko pa se je tudi »o pokazalo brez uspeha, so vojaki vdrli v sektor z nasajenimi bajoneti. Pet minut zatem se je večina upornikov podala in stražarji so jih odvedli v novo pripravljene ograde. Nekaj ujetnikov pa se je še nadalje upiralo in v svoji nepopustljivosti šlo tako daleč, da so pobili celo nekaj tovarišev, ki so bili pripravljeni na predajo. Ko je napetost dosegla vrhunec, je gen. Boatner izjavil novinarjem: ((Storili smo vse, kar je bilo mogoče, da bi preprečili prelivanje krvi. Vsi ti ljudje so se' že enkrat predali in nujno je, da se predajo še enkrat*. Polkovnik Lee Hag Koo je popustil med zadnjimi in je bil odveden stran v spremstvu vojaške patrulje. Ameriške čete so odkrile v sektorju okrog 12 m dolg podzemeljski predor, ki je bil speljan v bližnji sektor št. 75. Poleg tega so našli popolno telefonsko centralo in radijski sprejemnik. V neki baraki so naleteli na številne dokumente, nanašajoče se na vohunsko službo Pa otoku, pod odejami na nekem pogradu pa celo skritega 9-letnega otroka. Pri operacijah ni bil izprožen en sam istrel. Pobiti ujetniki so postali žrtve bajonetov. Po iz-praznjenju sektorja 76 je gen. Boatner poklical k sebi predstavnika sektorja 78 in mu pred-očil. kaj se je dogodilo v sektorju 76 zaradi upora ujetnikov. Nato je ukazal, naj ujetniki sektorja 78 prostovoljno zapustijo svoje taborišče. In v resnici so pričele okrog poldne, to je 7 minut pred časom, ki ga je določil Boatner, prve skupine po 150 mož zapuščati sektor, ki je bil obdan od tankov in ameriških vojakov. Pol ure zatem je izmed 6800 ujetnikov deset skupin že odšlo iz ograde. Ostali so v naglici pospravljali svoje reči in nekateri mrzlično sežigali papirje in dokumente. Nikjer se nihče ni uprl in zavezniški vojaki sploh niso stopili v taborišče. Častniki ameriške lajne službe iso izjavili, da so vojni ujetniki v sektorju 76 — kakor je razvidno iz najdenih dokumentov — pripravljali napad na upravo taborišča. Tudi na današnjem sestanku zveznih častnikov v Pan Mun Jomu, so Severnokorejci ponovili zahtevo, naj bi zopet nadaljevali s plenarnimi sejami obeh delegacij. Polk. Murray je odvrnil, da so zavezniki pripravljeni sestati se danes s severnokorejsko delegacijo le v primeru. ako imajo važne predloge. Kakor znano, so bile plenarne seje odložene do jutri. Na današnji seji južnokorejske skupščine se ni zbralo do-voljno število poslancev in tako ni bilo mogoče nadaljevati s parlamentarnim delom. Skupščina bi morala danes razpravljati o resoluciji opozicije, ki zahteva j nistrski predsednik Churchill večje privilegije za parlament, po posredovanju lorda A!«xan- , 1 o ■ - J-r... rJj-.TTo o rl OrP. ----- " m_____ zlastj kar zadeva nedavne aretacije številnih poslancev in grožnje nasproti ostalim parlamentarcem, ki se iz bojazni pred aretacijo skrivajo Na današnji seji spodnje zbornice je bivši laburistični minister Anderson med drugim izjavil: ((Angleški vojaki niso zato odšli na Korejo, da bi tam dovolili uveljavljenje diktature, marveč zato, da branijo to deželo pred napadalcem*. Anderson je nadalje zahteval, naj mi- dra osebno izrazi Singmanu Rheeju zaskrbljenost angleške vlade zaradi trenutne politične krize na Južni Koreji. Churchill je odvrnil, da je bilo to že storjeno s posredovanjem angleškega diplomatskega pooblaščenca v Pusanu. Na vprašanje, ali je Singman Rhee spremenil svoje stališče, je Churchill poprosil, naj potrpijo do jutri, ko bo o tem predmetu govoril zunanji minister Eden. Maršal Tito ob postelji Edvarda Kardelja. Pretekli teden je maršal Tito obiskal ministra za zunanje zadeve in podpredsednika vlade FLRJ Edvarda Kardelja in načelnika generalnega1 štaba JLA, generalnega polkovnika Kočo Popoviča, ki se zdrs- naj bi bila kraljica izjavila, da vita po nedarvnih operacijah. 1 nima namena ostati v inozem- Neprijetnosti jordanske kraljevske družine Kraljica Zain beži pred kraljem Tala-lom, ker se boji njegove živčnosti LONDON. 10. — Po vesteh iz verodostojnih virov naj bi bila jordanska kraljica Zain v Lousani v nekem tajnem bivališču, kjer se je podvrgla zdravljenju pod vodstvom zna. nega švicarskega ginekologa dr. Rudolfa Rocha. Kakor govorijo, je kraljica zelo zaskrbljena. ker se njen mož noče pokoriti odločitvi regentskega sveta v Amanu, ki trdi, da bi se moral kralj zateči v kakšno švicarsko umobolnico. Nadalje ■ IN NJIHOVA ČUDNA ZGODOVINA Ambasadorji dobre volje na petih kontinentih Profesionalno košarkarsko moštvo kHarlem Globe Trotters*, ki ga sestavljajo sami ameriški črnci, praznuje letos svojo 25-letnico, Ob tej priložnosti je odšlo na turnejo po vseh petih celinah. N.a pot so odšli že aprila, Na turneji bodo svetovni asi košarke prepotovali Južno A-meriko, Evropo — kjer bodo med drugim 4., 5. in 6. avgusta nastopili tudi v Jugoslaviji, — Severno Afriko, Izrael, Turčijo, Korejo, Japonsko, Avstralijo, o-tok Guam, Filipine in Hawaj-ske otoke. To bo tretje potovanje moštva v tujino. Lansko leto je gledalo nastope teh košarkarjev, imenovanih eposlaniki dobre volje*, nad milijon ljudi na raznih delih sveta. Spomladi lanskega leta je dosegel klub nov ameriški rekord v številu gledalcev na košarkarski tekmi; neki njegovi tekmi je namreč prisostvovalo 31.643 gledalcev. Ko pa so kasneje črnci nastopili v Rio de Janei-ru, je pri vsakem njihovem nastopu napolnilo velik nogomet- ni stadion od 30.000 do 50.000 ljudi. Na poletni turneji po Evropi in Severni Afriki (nastopili so tudi v Trstu), si je njih nastope ogledalo nad 600.000 ljudi. ... | ^ J Zgodovina uspehov aGlohe-trotterjev» je delno tudi življenjepis ustanovitelja in današnjega vodje kluba; A. M. Sapersteina. Saperstein se je rodil v Londonu in je prispel v Chicago, ko mu je bilo 6 let. Ko je dorastel, se je zelo vnel za košarko in kmalu je postal športni vodja košarkarskega moštva «Sa.voy Big 5», katerega člani so bili ameriški črnci. Sklenil je dogovor, da bo igralo moštvo v plesni dvorani «Savoy» v Chicagu. Toda ravnatelja te plesne dvorane je nenadoma pričelo bolj zanimati kotalkanje. V dvorani je u-redil kotalkališče in eglobe-trotterji* so se morali izseliti. Saperstein je prišel nato na novo zamisel. Svoje moštvo je preimenoval v «Harlem Globe Trotters» in pričel z njimi turnejo po manjših ameriških mestih, Kmalu so povsod zmago- :«■> Sedgman se bo na teniškem turnirju v WinbIedonu maščevati Drobnemu za poraz v Parizu. mm skušal vali. V Vfoodjireu, v britanski Kolumbiji so na pr. poraziti najboljše domače moštvo z visokim rezultatom 112 proti 5. Da bi vzbudil pri gledalcih čim več zanimanja za igro, je učil trener Saperstein svoje igralce tudi žonglerstva z žogo. Tako n. pr. vrže igralec žogo v zrak, potem jo ujame na tilnik in jo pusti, da se mu kotali po dolgi roki. Drugi igralec poveže igro s plesom, itd. Toda Saperstein se je vedno odločno držal pravila: sNaj-prej zmagajmo, potem pa uganjajmo burke*. Na koncu leta 1951 je bil obračun dotlej odigranih tekem naslednji; 3.755 zmag in ie 251 porazov. V dolgoletnem nastopanju so si mnogi igralci kluba pridobili svetoven sloves. Lankg Reece, ki mu pravijo sGos Tatumn, in je visok 1-33 m, ima občudovalce v mnogih deželah po vsem svetu. Ze 12 let je član moštva, v katerem je odličen srednji napadalec. Po poklicu je dramski igralec. Margues Haynes, bivši «zvezdnika obrambe v moštvu longstonske univerze, v državi Oklahoma, je najboljši «dribb-ler» in šaljivec moštva. Povsod ugaja množicam njegovo šopirjenje. Nekoč, pri nastopu v Nancyju, je 9.000 navijačev v najhujšem nalivu pod dežniki napeto zasledovalo Haynesoo «dribbling*. «Gos Tatum» pa je na isti tekmi pritekel na igrišče v starodavni črtasti kopalni obleki z ogromnim klobukom, velikim kot kupola, na glavi. Kapetan moštva, bivši trolleg-busni vozač, Louis Pressleg — «Babe», vodi moštvo, kadar je Saperstein zadržan. Član kluba je že 15 let. « Globetrotterji » uganjajo včasih med tekmo norčije s svojimi nasprotniki, a ti le malokdaj to zamerijo. Največkrat se tudi sami z občinstvom vred smejejo. Pred pričetkom letošnje svetovne turneje so bili eglobe-trotterji* na turneji po vseh Združenih državah, od atlantske do pacifiške obale. Poleg rednih so igrali tudi številne tekme v dobrodelne namene. Del izkupička so namenili denarni zbirki, ki naj bi omogočila ameriški olimpijski košarkarski reprezentanci udeležbo na Olimpiadi v Helsinkih, Z vseh vetrov O V jugoslovansko nogometno reprezentanco za tekmo proti Norveški so uvrščeni vratarja Beara in Cvetkovič, branilci Stankovič, Crnkovič in Cclič, krilci Čajkovski, Djajič, Boško u, Horvat, Di-skič, napadalci Ognjanov, Ze-bec, Mitič, Bobek, Vukas, Firm, COnč in Rajkov. Tekma z Norveško bo v Zagrebu 25. ali 26. junija. O Vodstvo Dinama, je prejelo te' dni dokončno obvestilo, da je tekma med Grashopper-som in Dinamom kot prva tekma za Grcshopperjev pokal določena za dan 15. avg. v Zuerichu, O Jugoslovansko wa.terp.olo reprezentanco je povabil francoski prvak p ivaterpolu vTourcoing*. Tekma bo v srečo ali četrtek. O Zenska rokometna ekipa «Wo!fratshavsen» iz Zahodne Nemčije je na turneji po Jugoslaviji premagala aCrvevo zvezdo* 4:2 (3:2). G Olimpijski kandidati v atletiki Stefanovič, Pavlovič, Stritov, nič in Cetini S so prišli na trening v Maribor, kjer bodo ostali 10 do 14 dni, nakar se bodo udeležili izbirnega tekmovanja za sestavo jugoslovanske olimpijske reprezentance v Zagrebu. O Na atletskem tekmovanju v Freiburgu sta cb vrnitvi iz Londona sodelovala tudi jugoslovanska športnika Ceraj in Ottenheimer. V teku na 1500 m je bil Ceraj drugi v času 3:57.6 minut in Otten-heiemr tretji s časom 3:57.8 mirvut. Zmagal je Nemec IVechterheiner s časom 3:57.4 min. Hi® .. HiHiHiiHiiiHiHH lup. Brni govori o olimpijskem nogoinelnem iurnirju in favoritih, ki so: RUSIJA, MADŽARSKA, Švedska in Jugoslavija Italijo bodo zastopali ,.študenti,, - V izločilnem turnirju so možna vsa presenečenja Kuebler ne bo vozil na Tour de France ZUERICH. 10. — Svetovni kolesarski prvak Ferdy Kuebler je telefoniral na «Union Cycliste Suisse*, da ne bo sodeloval na Tour de France 1952. Ves svoj trening bo prvak usmeril predvsem na svetovno cestno prvenstvo ter na nabiranje točk pri nagradi Desgrange-Colombo. NEW VORK, 10. — Četrta partija šahovskega dvobeja Gli-gorič - Reshevsky se je končala neodločeno. Stanje Je 2,3-1,5 v korist Reshevškega. RIM, 10. — Predsednik FlGC ing. Ottorino Barassi je v razgovoru z novinarji dejal o udeležbi italijanskih nogometašev v Helsinkih naslednje: Vprašanje; Niso olimpijske igre nevarne za ugled državnega nogometa po uspehu italijanskega nogometa 18, maja t. 1.? Odgovor; Z raznimi tipi moštev, ki bodo nastopili, se ne more govoriti o zmanjšanju renomeja. Ako bo Francija ali Anglija n. pr. izgubila proti Rusom. Madžarom, Jugoslovanom ali Švedom, ki pripeljejo svoje najboljše enajstorice, ne bodo izgubile ničesar. Ne gre tu za dvoboj enakih z enakimi in zato se morajo prej... ((veliki* bati manjših. Ce bomo nadaljevali s premišljanjem o narodnem prestižu, ki je v nevarnosti, potem nasvidenje športu. Končati je treba z dramatiziranjem porazov. Vprašanje: Mislite, da je Ita. lija v tehničnem pogledu dorasla nasprotnikom, ki bodo rekrutirali moštvo iz večjega števila igralcev. Odgovor: V eni sami tekmi je vse mogoče. V celem turnirju, torej v šestih tekmah, pa je le malo verjeten, če ne celo nemogoč naš uspeh. Velik vpliv ima seveda tudi žreb. Toda vozli pridejo prej ali slej na glavnik. Vozli bodo državne reprezentance Rusije, Madžarske, Švedske, Jugoslavije, Avstrije, Danske. Vsaj dva. najst udeležencev od 31 prijavljenih spada med take, ki bi predstavljali resno nevarnost tudi za našo A reprezentanco, kaj šele za študente, ki bodo zastopali Italijo. Ta rešitev s plačanimi študenti je bila dovoljena od iger leta 1936 v Berlinu dalie in bo služila v svoj namen tudi letos. Na prihodnji olimpiadi bo po nekaterih novih členih udeležba takim zakrito plačanim igralcem nemogoča. Italija ne sodeluje službeno na ,,Touru" MILAN,. 10, — Italija ne bo sodelovala službeno na bližnji kolesarski dirki «Tour de Fran. ce*. Tako so odločili danes na sestanku, kateremu so priso. stvovah tudi Coppi, Bartali, Magni, Binda in Rodoni. Zvečer so izdali izjavo, ki pravi, da italijansko moštvo ne bo nastopilo službeno na Tour de France, ker niso pri šli do zadovoljivih sporazumov za brezhibno delovanje državnega moštva. TURNIR V ZNAMENJU DVOBOJA DROBNY - SEDGMAN ? Tekmovalci 40 držav v Wimbledonu LONDON, 10. — Na teniškem turnirju v Wimbledonu bodo nastopili igralci 40 držav. To je največje število, kar jih doslej pomnijo. Na tekmovanju, ki se začne 23. junija, bo igralo 13 Američanov, med njimi lanski zmagovalec Dick Savitt, Larsen, Jrabert, Flam m Pat-ty. Od enajstih Avstralcev vzbuja največ zanimanja Frank Sedgman in Ken Mc Gregor. Mnenje večine je, da bo borba za prvo mesto imela samo dva resna tekmeca. Sedgman je tudi tako izjavil rekoč ob koncu turnirja v Parizu; »Danes sem izgubil, toda v Wimbledonu se bova zopet sestala z Drobnyjem». SOFIJA, 10. — Bolgarija se že dalj časa pripravlja na olimpijske igre v Helsinkih. Doslej še niso izdali dokončnega seznama udeležencev. V lahki atletiki daje največ upanja sprinter Kolev, ki je letos pretekel 100 metrov v 10.4. «■ * * PARIZ, 10. — Harlem Globe Trotters so porazili včeraj zvečer v Parizu francosko olimpijsko reprezentanco z 62-46 * <( S! TURIN, 10. — Pred številnim občinstvom so tekmovalci »Gira* dirkali na progi turin-skega velodroma. V vožnji na kilometer z letečim startom je zmagal Bevilacqua (povprečno 50.490 km na uro) pred Ko-bletom, Defilippisom, Magni-jem, Van Steenbergenom in Bartalijem. V zasledovanju je zmagalo moštvo tujih dirkačev, sestavljeno iz Van Steenberge. na, Qckersa, Kobleta in Gemi-nija. stvu in da bi se vrnila v domovino, čim bi se kralj Talal odločil za-zdravljenje. Talal se je namreč doslej u-piral takim nasvetom, čej da ga skušajo zarotniki odstraniti in spraviti v to ali ono kliniko, kjer naj bi praktično ostal kot ujetnik. Kakor poročajo, je kraljica Zain zelo vznemirjena, ker so vsi ti dogodki prišli v javnost. Agencija AFP poroča, da je 17-letni jordanski prestolonaslednik Husein danes popoldne prispel z letalom v London, kjer bo nadaljeval z učenjem v harrotvskem zavodu. Londonski listi javljajo, da se je jordanska kraljica Zain včeraj tajno razgovarjala z angleškimi diplomatskimi pred. stavniki v Bernu in z angleškim generalnim konzulom v Ženevi. Tem je baje izjavila, da se strašno boji srečanja s Talalom, ki trpi na živčnosti. Po pisanju teh listov naj bi kraljica stanovala v neki vili, ki je pod varstvom švicarske policije. V dobro obveščenih krogih v Amanu trdijo, da Talal ne bo nikdar več priznan kot kralj in da bo regentski svet vodil državo še ostalih enajst mesecev, dokler prestolonaslednik Husein ne bo izpolnil 18 let. Domnevajo nadalje, da bo ob morebitnem povratku Talal sicer sprejet v Amanu z vsemu častmi, da pa bodo ravnali z njim kakor z drugimi državljani, ki se morajo podvreči zdravstveni oskrbi. V krogih jordanske prestolnice zatrjujejo, da boleha kralj na skicofreniji, in da se mu je bolezen v zadnjih dveh mesecih zelo poslabšala. Začetki te bolezni so se pri njem pojavili pred dvema letoma, takoj po rojstvu njegove zadnje hčerke Basmah. Ravnateljstvo Tekstilnega teh-nikuma v Kranju razpisuje za šolsko leto 1952—53 VPIS V ŠTIRILETNO SREDNJO TEHNIČNO TEKSTILNO SOLO (Predilski odsek) Pogoji za sprejem so: predizo-brazba: nižja gimnazija (3. ali 4. razr.) ali njej enake šole, starost do 18 let, popolno telesno in duševno zdravje. Kandidati (samo moški) naj vlože prošnjo, kolkovano z din 30.— na upravo šole. Prilože naj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in event. potrdilo o dosedanji zaposlitvi. Sola ima lasten dijaški dom z vso oskrbo. Kandidat, ki želi stopiti v dom, naj v prošnji to izrazi. KINO V T K S TL’ Rossetti. 16.30: «Ce bi im*1 B milijon*, G. Cooper. , . Excelsior. 16,30: «Barbablu». Aubrv. ,in Nazionale. 16.30: «Sama s svoj kesom*, J. Craw(ord. -• Fenice. 16.30: «Dolina orlov* •' Gray. FI lociram malico. 16.30: «***^ brez rešetk*. ,, Arcobaleno. 16.00: «Ropsn' Kansasa*. j Astra Rojan. 15.30: ((Prostor V soncem*, C. Mor.tgorr.ery, Alabarda. 16.00: «Mož, ki j« Prls od daleč*. , Armonia. 15.30: »Rdeča Sora’- Gar Tufts. Ideale. 16.30: «Okinawa». - , Jmpero. 16.30: «V napad k* strahu!*. Italia. 16.C0: ((Ponovno s* & čiva, ljubček*. , - Kino ob morju. 16.30: ((M0* žena*, E. De Filippo. .. Moderno. 16.00: ((Adamovo r*011 S. Tracy. Savona: 15.00: ((Manekenka* Turner. Viale. 16.00: ((Napoleonov 50V1 nik*. j, Vittorio Veneto, 15.00: »Bes*. Fonda. Azzurro. 16.00: »V osrčju ra», D. Foran. Belvedere. 16.00: Seve- Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS RAZPISUJE ENOLETNI TEČAJ ZA USPOSOBITEV MEDICINSKIH SESTER ZA IN-STRUMENTARKE. Kandidatinje naj vlože prošnje na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS — odsek za strokovno šolstvo — Ljubljana, Kidričeva 5 (bivša Gajeva) do 1. julija 1952. — Prošnji naj prilože prepis diplomskega izpita Sole za medicinske sestre. Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) «Zaljud')s,cl mrtvega mesta*. Marconi. 16.00: «La MaldU*®*,, Massimo. 16.00: «Pesem Pornu D. Scala. _r;. Novo cine. 16.00. «Vladar K‘f' ja», Y. Šanson. , j. Odeon. 16.00: »Cairo R0* Portman. ,t Radio. 16.00: »Ljubil sem te’ da bi se zavedal*. RADIO JLGObLOVAIi CONE TRS TA 254,6 m ali 1178 KC SREDA, 11. Junija 1*** ..j, 5.30 Poročila. 5.45 Jutranj ba. 6.45 Jutranja glasba. ročila. 7.15 Jutranja glasba. 1 Poročila. 13.45 Od včeraj «0 ,, nes. 13.50 Lahka glasba. turni razgledi. 18.15 OP*1®;.-melodije. 18.30 Križem m**1 JT(C mi ploščami. 19.15 Poroi'13-^ v. Poje Komorni zbor RJCT Mirana Hasla. 21.30 portreti skoz svet in čas. ^ Glasba za Ples. 23.30 Zad™8 ročila. TRST U. 306,1 m ali 980 kc-seK 7.15 Poročila. 7.30 Jutra*)* fjjS ba. 11.30 Zabavni orkestri. ^ Poročila. 13.00 Popoldanski cert. 13.30 Kulturni obzornik, aj. Poročila. 14,15 Lahka i: 17.30 Plesna glasba. 18.15 8 -j Koncert za klavir v G-durU- jr. Sinding: Suita za violino w.sofl kester. 18.48 VeseLi ritmi-Zdravniški vedež. 19.15 operna glasba. 19.45 in 20.00 Pestra glasba. 20.30 S^t, vzgoja. 21.00 Vokalni kv,*bSo-21.20 Turina: Simfonična m-dija za klavir in godalni ^50 ster. 21.30 Komorna glaS®imriii8 Schubert: Nedokončana -št. 8. 23.15 Poročila. TRST 1. K0n-7.45 Jutranja glasba. U™ (2.30 cert. 11.45 »Čriček za peči0*-Operetna glasba. 14.00 JJ pesmi. 14.15 Tretja stran, j* m? francoskih oper. 19.20 Lab«* ^ ba. 19.50 Kratke športne rfll»i-20.15 Večerni spored. 20.1« Vernosti. 20,30 Pesmi. 21.00 tina*, šaloigra v 3. dej. 23-sna glasba. SLOVE SIJ-4 327,1 m 202,1 m 213,4 m ^ 12.00 Vedro melodije. *?’ ^ffi ročila. 12.40 Zabavna Slas^, pot* Opoldanski koncert. jg.30 čila. 15.10 Zabavna glasom- v(-Klavir v ritmu. 18.40 KU|< seli godci. 19.00 Partizank** turne skupine-. 19.10 P3"pot^. pesmi in koračnice, l*--" jtMJ la. 19.40 Zabavna 8la ’ 20.' Valčki Johanna Straussa- JoSip* Oton Zupančič: Maoom Murna-Aleksandrova. ^ VjOO ^ zlje iz popularnih oper- * ■ ročila. 22.20 Lahka el»sna’ W*AWWWAWIAAAWWAČ.VLVA^W9WAWA%,VWW^,AVdWMVWWJWflWWWA/,JWVVWWWIl W5VtWŽAhW,VAVW.VAV,V.V/A'AVAWAW.VtVW\VWA5WWVV,V, vwwwvw.w LDickenh frevudel prof. dr. Fr. Bradač «In za kako dolgo ga navadno vpregate?* je vprašal gospod Plckvvick radovedno dalje. «Za dva do tri tedne*, se je oglasil odgovor. «Tedne?» se je zamudil gospod Pickv/ick — ter zopet segel po beležnici. «Stoji v Pentowillu, kedr je duma>, je hladnokrvno pripomnil izvošček. «toda vzamemo ga redkokdaj s saba dam, ker je slab*. «Slab?* je začudeno ponovil gospod Pickwick. «Vselej se zgrudi na tla, kedr ga izprežeim, je nadaljeval izvošeek; «kedr je pa zaprežen, držim vajete zelo napete, potem ne more pasti. In pr voze mama velika kolesa in. ko se potem premakne, mu letijo za petami, in mora dalje — če hoče ali noče*. Gospod Plckwick si je vse to zabeležil besedo za besedo, da bi sporočil to klubu kot znamenit zgled življenjske žilavosti konj v posebnih okolnostlh. Komaj je to zapisal, so že dospeli pred Golden Cross. Kočljaž je skoCil doli, gospod Plckwick pa ven. Gospod Tupman, gospod Snodgras in gospod Winkle. ki so bili Zeljno pričakovali prihod slavnega mojstra, so hiteli k njemu ter ga pozdravili. «Tu je vaš šiling*, je dejal gospod Pickwlck in ponujal izvoščku denar. Koliko pa je bilo učenega moža začudenje, ko Je nerazumljivi mož vrgel novec na cestni tlak ln z raznimi kretnjami kazal, da bi za ta znesek najrajši gospoda Picktvicka premikastil. «Vi ste nori*, je dejal gospod Snodgras. «Ali pa pijani*, je rekel gospod Winkle. «Ali oboje* je rekel gospod Tupman. «Kar sem!* je rekel izvošček izzivalno: «kar sem — vsi štirje!*. -sTu bo direndaj!* je zakričalo pol ducata izvo.-čkov, ki so videli resnost svojega tovariša... «Kar zafali, Sam!*. Z veliko veselostjo so obkrožili krdelce. «Kaj pa je to, Sam?* je vprašal neki gentlemen v črnih ka-tunovih rokavicah izvoščka. «Kaj je tu? Cmu potrebuje moja številka?* je odvrnil Sam. «Vašo številko?* je osupno rekel gospod Pickwick; «nisem vprašal po njej*. tCmu ja nek hočete Imet?* je vprašal Sam. cNo’em je Imeti*, je odvrnil nejevoljno gospod Pickwick, «Kdu b verjeu*, je nadaljeval Sam, obmivši se k okoli stoječim; — »kdu b verjeu — da ml sede u kučlja takle ovaduh in si zapiše ne sam moja številka, ampak povrh Še vsaka be-seda. ki sem jo izgovoru!*. Gospodu Pickwicku se je posvetilo; njegova beležnica je vse to zakrivila. «-To je napravil?* je vprašal drug izvošček. «Kajpak>, je odvrnil Sam, «in naručl si kar tri priče sem. de b me bi gutov u godla spravel. — Ampak jest mu ja um zabelu, tud če b moru putem za šest mescu u lukna. Kar sem!*. Vrgel Je klobuk na tla, ne men6 se za svojo lastnino, toda prav tako malo spoštovanja je pokazal pred lastnino svojega bližnjega, kajti skoraj v istem hipu .ie izbil gospodu Pickwicku naočnike z nosa ln na to so padali udarci kakor toča go-spodu P!ckwicku po obrazu in prsih, gospodu Snodgrasu po očesu, gospodu Tupmanu po zgornjem in gospodu Winklu po ^ie ttm"zastau saw-in vse "■v «Ni nobenega stražnika tu?» je vpil gospod Snodgras. «Pod vodnjak z njimi!* je svetoval raznašalec vročih paštet. «T° se vam bo utepalo!* je sopihal gospod Pickwick. -sOvaduh!* je kričala množica. njegovo garderobo, Bil je srednjevelik, zdel pa se je pri neizmernopj obsegu svojega telesa in dolžini nog mnogo ^ ^0igih v resnici. Njegov zeleni suknjič Je bil v 'moža-- čeden jopič, očitno pa je krasil mnogo manjšega gom (n hll ki SO mn nunaunt ln omiljeni j f|i je bil tujec, ki so mu zamazani in oguljeni do zapestja. Čeprav je bila nevarnost, da i je bil zapet vse do podbradka. Ponošena k bilo nobenega sledu o kakem ovratniku, Je kr-1 p cu, ki so mu dolgi črni lasje zanikrno smn Jo ro) ga starega klobuka ter sta mu goli zapestj y in rokavi pogledovali v svet. (Nadaljevan*e Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg. urednik STANISLAV KENKO ~ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 8. III nad. - Telefon Stev.! ln 94-638. — Postni preda! 502. —‘ UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska št. 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 In Od 15 . 18 — . 93-BUa ln 94-638 — POŠtnl predal 302. — UPRAVA: UI-IOA »v. ennisv-ion« st. zn. — TeietonsKa si. i.'-jo — ia-uioi: ou o.su • it m ou 10 . la — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širin! 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-H., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlsti 30la-t. Tel. 70 ^ 2t0 (jim * NAROČNINA: Cona A: intsefina 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Ped. tjud. repub. Jugoslavija: Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demokratlčneg DzO-Z- Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trz-utega