170. številka. Ljubljana, petek 29. julija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman /.a a \ s 11 i» - n ^e. r* : e de/.ele /a eelo leto gl., v. a p.»I leta a k'-, ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gin*.. 7a četrt leta '> gld. .'10 kr.. /.a mesce 1 glld. — Za o/. n .i n i 1 ;i m pl.ieujo od četiristopne petit-vrste 6* kr., če Be oznanilo enkrat tisku, C kr., če §e 1 j a n i 28. julija. Umrl je dno 26. t. m. vojvoda Avgust C'0>l»iat*!ur>fMdava le obeta, Ko tvojim, složnim „pravnikom" molčečim, In drugim za ,,odseke" se borečim. „„Dobro! Dobro!"" „Tiho!" Sepetne pesnik, „čisto lokalen sonet, umeje ga samo tisr, kateri vse razmere pozna. Še jed nega; a ta je — bolj nevaren! šla zanje zlata doba, ko bodo mogli vladati in pritiskati in zatirati narode. A kako kratko je bilo to njih veselje! Ta nesrečni uradni list „Wiener Abeudpost" prinesel jim je zagotovilo, da Taaffe nij odstopil, da ne misli odstopiti, ker je njegovo stališče trdno, neoma-jano. To je zabolelo ustavoverno našo gospodo in ranilo globoko njihove nadeje. Bolesti te svoje pa nijso mogli zakriti, morala je mej svet in vzeli so zopet v roke nove desetake, na nje zdaj zlivajo svojo žalost, jezo in srd; pri tem bolestnem stokanji pa pošiljajo mej svet toliko budalosti, da mora vsak imeti usmiljenje z njimi. In ko izbljujejo iz sebe ves gnoj popačenosti in gnjilobe, zakličejo patetično mej svet: Nas pa je pustil ta boj popolnem mirne. No, čudno nij, če tam gori plačana judovska svojat hoče v neumnosti in bedariji prekositi, vse kar se je do zdaj zgodilo, saj še gospodje v provincijali ne mirujejo. Dne 25. t. m. zlezel je v Laškem trgu mogočni šta jarski poslanec dr. Foregger na oder in malenkostnim dušam, svojim volileem, iz po-roške svoje glavnice oznanil, da vlada ne bode dolgo ostitla. In slušajte, dr. Foregger v navdu fienosti nij mogel opustiti, da bi ne bil razvil nemške zastave in pod njo zbiral Nemce in jih peljal v boj za svobodo „ker vidimo le v vladanji Nemcev dovoljno poroštvo za napredek in pravico" dejal je g. doktor. Govoril je gosp. doktor, štajarski poslanec, mora uže res biti! Vll**»j«k UrKHi«*. Knez črnogorski izdal je razglas, v katerem vabi izseljene Turke zopet nazaj. Iz Carigratla se javlja, da je smrtna kazen vsem sultanovim morilcem spremenila se v dosmrtni zapor na tvrdnjnvi. V A Ijferiji je IUi-Amema navzlic vsemu lepotičenju v francoskej zbornici, velik strah Francozom. On sicer ne napreduje v vojevanji, on si ne pridobiva terena, a delaven je na zunanje. Povsod skuša si pridobiti zaveznikov in ko bode dovolj močan, udaril bode nad Francoze. Francoski senat razpravljal je budget za Algerijo. - Ministerski predsednik je konstatira!, da se je Bu-Amema potegnil nazaj v puščavo. Na mejah, da je baje mirno v Algeriji. S )of>isi. I/ goriškega (»kraja 25. julija. |lzv. dopis.I (i. dopisnik iz goriške okolice v štev. 158 „Slovenskega Naroda" se pritožuje, da cenilni možje so zemljišča tako visoko izvolili ceniti, da bodemo odslej več davka plačevali, kakor smo ga dozdaj, in temu uzrok navaja, ker so bili v tej cenilnej komisiji skoro samo nevešči posestniki in penzijonirani dav-karski uradniki. Ne, tega ne smem ! Ko bi me dobili! A. saj nijsmo v — Pragi !" In čital je dalje: Cuj! Njega glas na* \ stari tabor Ulice, Kjer svete pesni peli s< > očaki, Skrbeli za „potrebe" vse — prvaki, In i/ svetišča bičali — hudiče! Po Dmiaji puslal je svoje briče, Da naj gorj&6tyo po mestnem tlaki, In hodijo po dnevi naj in v luraki, D^nasajo krepi Ine stare piče! Ti prekobilili so dolgo mesto, Naposled našli „društvo literarno", Nikdar tradicijonaluim Segam zvČHto. Prokleto je in slogi prenevarno] Ker složno, mirno tolikrat zboruje, Vabila nenaravna zainetuje! Potem utihne in pili smo vsi trije iz steklenic, katere je skrival pesnikov kovčeg. Pevec je pivec! Prav prijateljsko smo se zabavali in vem, da pesniku odpusti tudi najhujši „Slovenijan", ko se drznem izdati njega pesniški ogenj! Sršenov. Iz tega dopisa, po katerem g. dopisnik vso krivdo le na cenitev zemljišč zavrača, je raz-videti, da je on premalo podučen v tej stvar' t. j. uravnavanju zemljiškega davka in kdo, da je največ kriv, da so na goriškem sploh, posebno pa za goriško glavarstvo novi davki tako visoki postali. Da se torej resnica zve in zna, kdo je v resnici kriv, hočemo tukaj brez zamere povedati nekaj stvari, ki so vse resnične. Podlaga uravnanjn zemljiškega davka je v prvej vrsti tarifni stavek; ta tarifni stavek, katerega so c. kr. okrajne cenilne komisije sestavile, je c. kr. deželna komisija vsega povišala, posebno pa za goriško glavarstvo; tedaj deželna komisija je prva zakrivilo, da so tarife tuko poskočile in potem tudi davki visoki prišli; in ravno pri seji, ko se je glasovalo za te tarife, glasovali so 4 udje za in 4 proti ta-riri nasvetovanej in predloženoj od dotičnega deželnega poročevalca in potem takim je odločil glas predsednikov, se ve, da za višjo tarifo. Čudno je vender, da je za višjo tarifo glasoval jeden ud deželne komisije, kateri ud je odličen in vešč veleposestnik in živi mej bornim kmetskim ljudstvom; tedaj bi mu morale bili vse poljedelske okoliščine znane. Ko je šlo za večino pri glasovanji, je bil njegov glas odločilen, ker je bilo jednako število glasov, in še ta ud se je pri priliki, ko se mu je ta krivda očitala, izrazil, češ, kaj je on vedel, kaj bo iz tega! Drugi uzrok je ta, da se je premalo dobrotnih vrst ustanovilo, postavim samo po 3, 4 ali pri jednej kulturi, ko vender posUva dopušča jih celo 8, in tako so večkrat morala priti zemljišča različne dobrote v jednako vrsto; naj postavim kdo vse travnike od laške meje do Hublja samo v 5 vrst uvrsti, da bode razloček vrste popolnem po njihovih dobrotah. Da nijso cenilci vseh zemljišč po njiliovej dobroti v prave razrede uvrstili, zna biti resnično in nahajati se zna sem ter tja kakšna pomota, katera se še lehko pri reklamacijah popravi; teh pomot so pa dosti same občine in njih zastopniki krivi. Vsled postave ima občina pravico izvoliti 2 zaupnika, katera imata pri vcenitvi zemljišč, to je pri uvrstiti v dobrotne vrste pričujoča biti in dotičnim cenilcem pojasnila in nasvete dajati. Kako so se pa občine poslužile teh pravic, navedem samo to: nekatere so izvolile poštene in vešče zaupnike, da so se lehko cenilci jim zaupali in po takih občinab, katerih je večina, se ljudstvo ne pritožuje: druge so tudi izvolile zaupnike, pa take da se Bogu usmili, brezvestne, da cenilci jim nijso mogli zaupati, če se je zaupnik n. pr. izrazil: „To zemljišče je moje, donite jo v zadnjo vrsto; ta posestnik je bogat, ta naj le več plača!" — potem cenilec nij mogel nasvetu zaupnika zaupati; druge občine so izvolile kakšne poljske čuvaje ali druge nevedne ljudi; akoravno so bili g. županje in predstojniki občin doma, vender nijso hoteli se uvrstitve udeleževati, znabiti je bila komisija za nje „pre ginanj", in ravno taki zdaj naj bolj vpijejo in se opravičujejo, saj jaz nijsem bil zraven! Naj bi rekli: „mea culpa!" Še druge občine nijso izvolile zaupnikov in cenilci so morali sami zemljišča v dobrohotne vrste uvrščati. Zdaj sem na vel, kako so se nekatere občine brigale na cenitev ali uvrstitev zemljišč. Kako se je pa brigalo veliko posestvo, kaže samo to, da na mesto pred 4 leti odstopiv-sega uda D.-Ž., izvoljenega od velikega posestva, še zdaj nij izvoljen naslednik. Kdo je temu kriv V Mislim, veliki posestniki to sami najbolj vedo; ako se volitev od korapetentae oblastnije nij še ukazala, mislim vender, da mej tolikimi g. veleposestniki bi se našel jeden, kateri bi vedel kje je potrkati, da se volitev izvrši; ker potrebno bi bilo, da bi pri reševanji reklamacij imeli tudi veliki posestniki svojega zastopnika. Iz tega zdaj rečenega sledi, da nijso sami naši „patres conseripti" previsokej odmeri davkov krivi; vedeti pak je še treba, da je osrednja komisija, katere udje vidijo nekaj zgodnjih češenj in graha iz Goriškega na Dunaj i prodajati in zaradi tega mislijo, da je pri nas uže nebeški raj (prav ali ne, to je faktum), pre-iskovaje cenitveni operat spoznala, da so cenilci preveč zemljišč v zadnje vrste uvrstili, in vsled tega poslala svojega poročevalca, kateri je sam ob sebi, brez nasveta občin ali posestnikov mnogo zemljišč iz nižjih vrst v bolj visoke postavil. Po tem takem cenilci nijso krivi, da je postal davek na Goriškem previsok; vsak naj sam sodi iz tii navedenega, kje je uzrok povišanja davkov na Goriškem. Ta kratka pojasnda samo sem za zdaj priobčil, da ljudstvo zve resnico, pa da nedolžni ne bo trpel za krivičnega. Govoriti bi se pa dalo o tej stvari še mnogo. Jeden cenilcev. Iz Trsta 25. julija. [Izv. dop.j (Zaupnica g. baronu Depretisu. Tržaška razstava. Rojanska Čitalnica.) Od mnogih stranij slišim, da v Istri potuje neki človek, ki bi imel mej ondotnimi prebivalci agitirati in podpisov nabirati za zaupnico, katero naj bi tožna Istra izročila — gospodu Depretisu. Mogoče je g. namestnika privržencem vse, Istrani sami so pa še premalo prebujeni, da bi se ustavili takemu počenjanju. Vse kaže, da g. namestniku pod petami nekoliko gori, zato skuša na vsak mogoč način, kako bi se ubran d nevarnosti. Nadejam se, dn bode „Naša Sloga" opozorila ljudi, naj se nikar ne vsedajo na limanice političnim prilizovalcein. Hrvatski Istrani se pač še spominajo potovanja g. namestnika po njih pokrajini; takrat je g. namestnik očitno kazal, da ne mara materinščine, da ne pozna in neče poznati hrvaščine ter da Avstriji in Hrvatom v največo škodo in nesrečo rajši goji italijanščino. Severne ali slovenske Istrane bode pa gotovo posvarila „Edinost", glasilo političnega društva Edinosti, katerima sveta dolžnost je ravno bedeti nad narodnimi svetinjami slovanskih Pri-morjanov. Tega si ne morem misliti, da bi „Edinost" tudi takrat tako trdovratno molčala, kot onkrat, ko so razne občine sežanskega glavarstva politične burke uganjale ter gosp. Depretisu, najhujšemu sovražniku slovanske narodnosti na Primorskem, podeljevale častno občanstvo, pošiljale zaupnice in deputacije. Pa te misli ne smem dalje razvijati, da mi ne bode slepa strast očitala,, da razpor sejem mej tržaškimi Slovenci. Danes bi bil molčal o nameravane} raz stavi tržaškej, ko bi te stvari ne bila ravnokar obravnavala stara „Augsburger Allgemeine /eitung". Tej je najbrže v nemškem smislu pisal znani finančni nadsvetovalec, kaj strastni in nevarni sovražnik slovenskega naroda, ravno tist, katerega bi bili skoro dobili v Ljubljano za ravnatelja finančne direkcije; če ta ne, pa nič menj zagrizeni naš sovražnik R., za katerega so se onkrat celo neki narodni matadorji potezali v Bvojej kratkovidnej trmoglavosti. Kaj pa pravi stara Augsburgerica ? „V zvezi z Avstrijo in skrbjo razsvitljenih in blagovoljnih. vladarjev in previdnih državnikov se je Trst polagoma razvil ter je zadobil svojo zdanjo | veljavo kot prvo primorsko tržišče, velikega sredoevropskega podunavskega cesarstva. Vzlic ; vsem viharjem in nezgodam, ki so je pretre- ' sali, stoji to velikansko tržišče in neomajano ter razširja svoje kupčijske zaveze. Kaj bi bilo s Trstom, ko bi bil ostal pod beneškim gospodstvom ? Taka nenaravna zveza je sama na sebi tako nespametna, da Benečanje nijso nikdar dolgo imeli Trsta, če prav so se ga čez dvajsetkrat polastili. Če bi bili Benečanje tudi obdržali Trst, propadel bi bil z Benetkami vred, kajti Avstrija si bi bila ustvarila drugo tržišče ob Jadranskem morji — morebiti na Reki ali , kje v Istri. Tu se bi bila ukoreninila kupčija in Trst bi bil, ko je z Benetkami bil prišel pod Avstrijo, ostal malo mestice, kakeršno je bil do 18. stoletja. Trst ravno je popolnoma umetno ustvarjeno tržišče srečne skupne avstrijske države. Benetke, Genova, Piza in druga velika tr/.išča tako tudi hanzejatska mesta na severji so imela ugodno lego ter so sama iz sebe postala imenitna in mogočna kupčijska središča, Trst pa je postal Trst le po ustanovi avstrijske kupčijske politike za carja Karla VI. To resnico so vselej radi priznali vsi pravi Tržačanje in razni tuji nasel-niki, celo Italijani razen Irredentistov. Zmirom so bili prepričani, da Trst more cvesti le kot glavno avstrijsko tržišče in v najožjej zvezi s celo državo. Zato so tudi ta pot vsi avstrijski patrijotje v Trstu, navdušeni kakor njih predniki, uže leto dnij premišljavali, kako bi primerno praznovali petstoletnico v spomin preimenitne zveze mej Trstom in Avstrijo. Kar jih je prešinila misel, ki jo je porodil duh zda njega čusa, misel jednako lepa mi posebno koristna, in katere so se h kratu morali poprijeti vsi, kajti bila je najboljša in najplodnejša. Bila je to misel, kako se bi leta 1882. v Tr stu napravila občna razstava avstrijskih izdelkov .... Nij dvojiti, da nameravt.no podjetje mora roditi mnogo koristi ne le avstrijskemu obrtu, ampak tudi prekomorskej kupčiji Trža-škej. Dostojnejše in plodovitejše bi pač Tržačanje ne mogli praznovati petstoletnice." Tako stara tetka iz Augsburga. Ko bi jaz bil zgodovinar strokovnjak, popravljal bi jej nekatere prečudne napake, zavrnil jej tudi nekatere stvarne navskrižnosti. A to prepuščam spretnejšemu peresu. Da Tržačanje zdaj dosta ne mislijo na razstavo pa niti nikdar dosta mislili nijso nanjo, zameril jim ne bode nobeden, kajti praktični Tržačanje se le predobro spominajo, kak tijasko so naredili z razstavo leta 1872. Predobro se spominajo, da ona razstava niti mestu niti posameznikom nij nič hasnila, požrla pa je dovolj lepega denarja. Zato iiijsta letos o takej razstavi nič hotela vedeti niti mestni župan, niti mestni zbor. Mesto ima tako dovolj denarnih lukenj in nespametno bi bilo izvrtati še uovo in brez uspeha skoz njo vreči par stotisoč ibrintov naj-uienj. Da neki privrženec Nemec z onim člankom v Augsburgerici hoče hvalisati namestnika Depretisa, mi še izrecno pristavljati nij treba. Večini dotičuega odbora bi pa zdaj bilo najljubše, da bi se vse razdrlo ali pa prepovedalo, kakor se je prepovedala — nameravana svečanost H. avgusta! Rojanskej čitalnici gre zdaj za „to be or not to be." Včeraj popoludne je bila odločilna seja. Pa molčimo o njej, da ne bode kdo kvasil, Vaš dopisnik je zakrivil smrt Rojanske Čitalnice. Od »v. Ifllklavža pri Ormoži 25. jul. [Izv. dop.J (f Fran Trstenjak.) Kakor sem i vam uže poročal, je nam neusmiljena smrt : zopet pokosila bitje, katero je obećalo domovini mnogo koristi. Umrl namreč je g. Franjo Trstenjak, bivši slušatelj filozofije na Du-naji. V pokojnem zgubi narod gorečega bori-telja, kateri niti trenutek svojega življenja nij pozabil domovine, katero je ljubil nad vse in katerej je posvetiti hotel vse svoje moči. Smrt mu je pa vse njegove načrte uničila ter ga rano pahnila v grob. Kako vrl človek je on bil, kaj je čutil za domovino, to se ne da lehko popisati, znajo pa to njegovi prijatelji, katerih je pokojni zaradi svojega značaja, svoje učenosti in prijaznega vedenja imel mnogo. Veselil se je dočakati dobe, ko naš narod ne bo več stokal pod jarmom sovražnega terorizma, in če pomislim, koliko nadej smo nanj stavili za bodočnost, potem se mi res vsiljuje mnenje, da nebeški oče z nami trdo ravna, ker nam pobira duševne moči, prihodnje stebre našega naroda, kajti smrt nam posebno mej učečo se mladino grozno mori. Pokojni Trstenjak je po dovršenej ljudskej šoli šel na gimnazij v Varaždin, kjer je v vseh osmih razredih bil prvi in maturo z odliko prestal. Uže ko je obiskoval sedmi razred, se ga je lotila bolezen, jednaka sušici, a spet je okreval in akopram ga je bolehnost nadlegovala skoraj celo leto tako, da nij mogel šole obiskovati, ampak podati se domov zdravja iskat, je vendar skušnje na konci leta naredil z izvrstnim uspehom. Po absolviranih gimnazijskih študijah podal se je na univerzo dunajsko ter poslušal tam medicino, toda le jedno leto; poklica k temu nij imel iu zato je z medicinskimi študijami prenehal in začel obiskovati filozofijo do časa svoje bolezni. Uže Ih ni o počitnicah se je videlo, da njegove telesne moči silno hirajo, a pokojni tega nij dal slutiti; ob začetku lanskega šolskega leta se je spet podal na Dunaj, a letos spomladi ga je začela sušica huje prijemati. Vzlic dobrej postrežbi in skrbnej zdravniškej pomoči je bolezen postajala od dne do dne hujša iu to tako, da je Dunaj zapustil ter se vrnil na očetovski dom iskat v čvrstem zraku rešitve od svoje bolezui. Našel je tu res rešitev, a žalibog v drugačnem smislu, kakor je pokojni upal, ker tolažil se je sam in upal do zadnje ure, da bode okreval; tako rekoč šiloma se je branil smrti, ker je uže popolnoma oslubljen se posteljo zapuščal vsak dan ter hodil na zrak. Še zadnji dan, predao je po noči umrl, je vstal iz postelje in šel pred hišo dihat topli pole-tinski vzduh, a potem je legel in — za zmeraj zaspal, na britko žalost njegovih domačih in prijateljev, pa na škodo domovine. Pogreb je bil 23. t. m. sijajen. Zadnjo čast mu je izkazalo mnogobrojuo občinstvo; spremljali so ga tudi dijaki in kleriki od todi in od drugodi. Na grobu se mu je zapela: „Blagor mu" in potem nam ga je črna mati zakrila in vzela v svoje zavetje. Naj v miru počiva! Kot posebnost še omenim starišev pokojnika. Oni se bavijo s poljedeljstvom, a za obdelovanje zemlje in domačo pomoč so si pridržali pičlo, skoro premalo otrok, vse druge dali so v Šole. Umrli Fran je skoraj dovršil filozofične študije, brat mu Davorin Trstenjak • je šolski ravnatelj in spreten pisatelj v Kar-, lovcu, drug brat Anton je učitelj na jednem > duuajskih gimnazijev, tretji Jakob je pa letos i izvršil gimnazij v Varaždinu, a jednega mlajšega sina še nameravajo dati v gospodar- sko-vinogradsko šolo. To je gotovo velika, sila redka požrtvovalnost starišev v našem narodu; pri teh slabih časih so z veseljem dali vse za svoje sinove dijake, akopram je dandanes kmetu zelo hudo za denar. Res, da so sinovi dijaki sploh vrlo napredovali in s tem skrb starišem olajševali. Izguba umrlega Frana je za njih velika, a Bog daj, da oni in ostali otroci krepki in zdravi ostanejo dolgo dolgo, ter tako uživajo sad muo-zega truda in Čudovitih žrtev. Narod pa ne bo pozabil jih ohraniti v hvaležnem spominu. R. Iz Žužemberka 25. julija. [Izv. dop.j (Požarna bramba.) Kakor bela vrana tako redko Vam dojde kaka novica iz našega kraja; saj je bilo pa tudi tukaj živenje do zdaj vedno jednolično, v jedno mer vse po starem, vse brez premembe. Danes pa Vara imam poročati vsaj za naše razmere veselo novico. Tudi v Žužemberku začelo se je gibati. Dozdoj nijsmo imeli tu uobenega društva, nobenega središča, kjer bi se bili shajali ter vzajemne stvari pretresovali, vzlic temu, da šteje naš trg 1100 prebivalcev. Mislili so si naši trzanje najbrže: Kar še nij, pa bo. In res bo. Snovati smo začeli namreč tukaj narodno požarno hrambo in upamo, da jo v kratkem ustanovimo. Začetek je uže storjen, le na noge in pogumno naprej, pa bo gotovo društvo. Resnično, sramota bi bila za naš trg, ko ne bi imeli toliko vzajemnosti in sloge, da ne bi mogli za občni blagor tolikanj koristnega društva osnovati. V manjših krajih obstoje uže razna društva, povsod svet napreduje, povsod uvidevajo, da je v združenji in slogi moč. Hočemo li mi sami zaostajati? Ne! Na delo, na vztrajno delo, naj bode našu deviza. Brez strahu pred zaprekami korakajmo naprej, z energijo in vztrajnostjo doseči se da mnogo, dostikrat vse. Domače stvari. — (Nadvojvoda Karol Ludo v i k) je pri odhodu iz Ljubljane daroval 50 gld. družbi rdečega križa, 50 gld. pa društvu za domače invalide. — (Odbor za narodno svečanost v Dolenjem Logatci) nam poroča: Danes razposlali smo programe oziroma plakate. Zaradi velike cene se nij moglo veče število tiskati. Kdor ga je prejel, nalepi ga na primernem kraji, da se slovensko občinstvo popolnem z obsegom seznani. Delajmo, delajte! Dalje vam naznanjamo posebno vest, da je cenjeni mladi naš umeteljnik g. S. Ogrin po naročilu za slavnost narisal zelo dober J u r-< i G e v p o r t r a i t, ki se porabi kot poseben dobitek v prid ustanovne matice. Te dni ga naš mojster v Ljubljani postavi na ogled; torej boste lehko delo sodili. — (Nenavadnega gosta) smo dobili v ljubljansko okolico. Yelikaii.sk volk se klati uže tri tedne po pašnikih lipoglavske fare iu veliko škodo dela na drobnici in tudi jednega junca je uže raztrgal. Največ škode trpi vas Pance. Jedno samo jutro je tam volk sedem koza pometal. Čujemo, da se bode prihodnjo i nedeljo 31, t. m. „hajka pognala". — (Subvencijski odbor družbe kmetijske) je v seji 14. due t. m., kakor poročajo „Nov." določil razdelitev letošnje dr- i žavne podpore takole : Izvirnega rigajskega lunii i seme se bode kupilo in po dozdanjej navadi prodajalo spomladi po znižanej ceni kmetovalcem, ki so se nanj naročili v pisarnici družbe kmetijske. Pospeševanju sadjereje namenjenih 2O0 gld. se bode obrnilo tako, da se nekoliko pripomore novej napravi ali pa dobremu vzdržaju uže narejenih Šolskih vrtov in za brezplačno podelitev cepljenih sadnih dreves ali cepičev šolam; prošnji na novo ustanovljenega sadjerejskega društva vipavskega za nekoliko pomoč o tisku njegovih pravil in vabil se bode skusilo ustreči s tem, da odbor si. ministerstvo kmetijstva prosi kake posebne podpore. Za nakup plemenskih bikov dovoljenih 2000 gld. se bode obrnilo tako, da se za polovico tega denarja kupi muriških, za polovico pa belanskih bikov, družba kmetijska pa za nakup tacih telic še posebe posodi 1000 gld. Predsednik družbeni g. Seunig in pa odbornik g. Lasnik sta se naprosila za nakup navedene plemenite živine, ki se bode jeseni v Kranji (betonska) in pa v Ljubljani (muriška) po poti javne dražbe kckor dozdaj prodajala; novi sirarski zadrugi Jereka in Podjela se izroči dovoljena podpora proti temu, da predstojnik podružnice bohinjske g. Mesar nadzoruje, da se državna podpora, pravilno in dobro porabi. Za 200 gld. se bode kupilo plemenitih ukviških (koroških) ovnov, ki se bodo letos jeseni brezplačno dali takim ovčje rejcem, od katerih se more dober uspeh za zboljšanje domačega plemena pričakovali. Čebelarsko društvo se bode pozvalo za nadrobno poročilo, kako misli obrniti državno podporo. Ker se nij še nobenih priprav naredilo za letošnjo napravo deželne kmetijske razstave v Ljubljani, je odbor sklenil prositi si. ministerstvo, naj blagovoli dovoliti podpore za letošnjo napravo razstave goveje živine v Kranji in razdelitev premij pri tej razstavi; podprl je odbor to prošnjo s tem, da je v Kranji za gorenjsko stran želeti te razstave zato, ker je tako razstavo dolenjska stran naše dežele uže imela v Novemmestu, notranjska pa v Postojni. Prošnje posestnika Jož. Zelka, Franceta Cvetniča in Franceta Moreta za denarno podporo o nasadbah gozdnega drevja na go-ličavah in pašnikih so se s priporočilom izročile c. kr. deželnej vladi. Naznanilo g. Ogulina,, da hoče popotna predavanja o trtnej uši imeti v Belej cerkvi in v Šmarjeti je bilo s pohvalo sprejeto. Za uda kmetijske družbe je bil sprejet Kosp. Anton Keršišnik, posestnik v Mokronogu. V nedeljo 7. avgusta 1881 napravijo notranjski rodoljubi združeni na čast prvega občnega praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda veliko narodno svečanot v prid „Jur-čičevej ustanovi" v Dolenjem Logatci. Program: I. Slovesna sv. maša ob 10. uri dopoludne. II. Zabavni del prav točno ob štirih popolu-dne: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Jenko — „Napre;Li, zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Jenko — „Sablja moja", zbor. 5. Hnjdrih — „Jadransko morje", zbor. 6. Zajec — „U boj", zbor. III. Tombola s sledečimi dobitki: 1. Tema, prve tri številke v jednej vrsti: 4 zvezki Jur Čičevih det. 2. Kvaterna, prve štiri številke v jednej vrsti: dragocen prt. 3. Kvinterna, prvih pet številk v jednej vrsti: umetno oralo. 4. Tombola, v:-e številke na jednej karti: junica za pleme. Kartica velja 20 kr. Na prodaj so pri raznih poverjenih domoljubih; dobivale se bodo tudi v dan veselice na nje mestu od 1. ure popoludne dalje. Mej posameznimi točkami svira izurjena idrijska godba. Rojaci! pokažimo svetu z obilo udeležbo in radodarnimi doneski, kolikor mogoče, da nas druži blagi duh naših sv. slovanskih blagovestnikov, da v nas živi narodna zavest, narodni ponos in zaupanje v svojo moč ; naj gleda svet, da spoštujemo svoje velemože in s tem sebe in da smo vredni svojih duševnih velikanov. — Ako je 7. avgusta neugodno vreme, izvrši se slovesnost prihodnjo nedeljo 14. avgusta. Odbor. Razne vesti. * (Slovansko gledališče v Brnu.) Akcijonarji ^Besednega Dima" so sklenili, prositi deželno namestništvo dovoljenja za. zidanje gledališča v Brnu. Mestni odbor je prošnjo to poslal do namestništva z opazko, da nijma nič ugovarjati temu zidanju, da se le pri tem ne bodo prestopile določbe policijskega zakona. Nadejati se je, da bode tudi namestništvo dovolilo in imeli bodo tam bivajoči Slovani stalno svoje gledališče. * (To so ure!) Posestnik v Steindu na Odri izumil je jako izvrstne ure. Posrečilo se mu je, ne da bi se pomnožila kolesca v urah, tako vravnati notranjo sestavo, da se ura le jedenkrat na leto navije. S tem je pri-hraneno mnogo dela pri navijanji. Zahvala. V kratkem času je dobila tudi naša šola tri krasne slike v dar, ki kinčajo lepo prostorno šolsko sobo in sicer: podobi presvetlega cesarjeviča Rudolfa in princesinje Štefanije, in podobo sv. Alojzija Gonc. (70 cm. visoko in 56 cm. široko), vse v zlatem okvirji. Zasluga za to darilo gre posebno prečastitemu g. župniku Jakobu Fadi in gospodu J. N. Ran tu, trgovcu, deloma pa tudi preč. g. Janezu S m r e-karju, kaplanu, ki so v to pripomogli. Vsem skupaj izreka najtoplejšo zahvalo J o s. Boz j a, učitelj. V Polhovem gradci 26. julija 1881. Umrli no v IJiiRilfani: 22. julija: Angela Nemlniek, delavke hol, 10 m., sv. Petra cesta št, 72, za otrpnenjem črev. 23. julija: Anton, ja Kastelic, črevijarskega po-mofinika liči, 1 m. 24 d., Kolodvorska ulica št. 23, za želodčnim katarom. 25.julija: Andrej Skrbeč, črovljar, 37 let, sv. Petra cesta št. 50. — Alojzij Jentel, meščan, 83 let, Kravja dolina Št. 11, za starostjo. 20. julija: Andrej Spet, mestni eboSeo, 70 let, Karlovska cesta št. 9, za pljučno emphiseino. — Josip Stupar, zidarskega polirja sin, 5 let, itimska eosta št. 20, za meningitis. — Avgust Jerič, železniškega sprevodnika sin, 11 m., Kravja dolina št. 11, za bo-žjastjo. — Janez Makon, zidarjev sin, fi m., Tržaška cest:i št. 24, za drisko. V deželnej bolniei: 21. julija: Josip Kamnar, tabriški delavce, 19 let, za pvacmijo. — Anton Cvetko, gostač, 70 let, za pyao-uiijo. Tli Mi. 28 julija: Pri Klonu: Pokornv, Lttvvenbach z Dunaja. — Biva iz Henedk. — Prosch iz Maribora. — VVeiss iz I vauic. Pri 'mi):-! t Peče iz Starega trga. — Komarek, Zerner z Dunaja — Bartsch ta Gorice. — Leitner i/. Trsta. — GUnzel iz llaide. Dunajska borza 28 julija (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 80 kr. Enoto! drž. dolg v srebro . . 78 TI 75 — 18G0 drž. posojilo . . . . 182 n 50 n Akcije narodne banke. . . 831 364 *» — 117 n 35 • Srebro........ ^ _ — v — n Napol. ........ . . 9 n 81 n 5 n 57 Državn ■ ma. ke..... . . 57 n 30 n 2000 lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalci. BroSurica labrikaeij velja 8 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlosser. Trst. (419—5) Dve lepi sobi s kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administracija „Slovenskoga Naroda". * < liki požar v litimi omi, ki je vse fabriške prostore, stroje itd. prve angleško fabriške družbo za izdelovanje stvarij od britanija-srebra popolnem uničil, uzrok je, da se družba raziđe, ker bi obnovljenje velikanske napravo preveč stalo. Zarad hitrejše likvidacije se bode od denes naprej blago iz jedine izvanjske zaloge na Dunaj i in polovico cene razpošiljalo. Samo za 14 morit, to je komaj za polovico vrednosti, dobi se naslednji izvrstni obedni service od hritanija-srebra, ki je preje \eljal .'JO mark, ter se Jamci,