gffr izhaja vsak dan razen nedelje in praz-■Oiov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnin« t dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'SO. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18’—, »oUetna K 9'—, četrtletna K 4-50. — Za Ino-tamstvo K 30-—. — Naslov: UpravnIStvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od lt.—t2. dopoldan in od 6.—7. zvečer. __________________________________«
Posamezna številka II vinarjev.
Urednlžtvo v Ljubljani sprejema vse nrcdnllk rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravnIStvo sprejema naročnino In Ins-rate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratomr finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 26 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslovi Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od l/i6.—‘/»7. zv. — Reklamacije poštnine proste
Stev. 172.
V Ljubljani, v soboto dne 30. decembra 1911.
Leto L
Naš ljubi Auffenberg.
Vojni ministri znajo biti jako prijazni gospodje, in navadno prav dobro vedo, čemu in zakaj kažejo tako lice celo navadnim civilistom, ki so priplezali pri vojakih komaj do rezervnega lajtnanta ali pa morda celo samo do korporala. Zameriti jim ne smemo te ljubeznivosti prav preveč, zakaj noben človek ni popolnoma prost vsega egoizma, a generali, ki opravljajo armado, si celo domišljujejo, da je njihov egoizem zelo idealen, da pravzaprav sploh ni egoizem, in da so vse njih zahteve le izraz najplemenitejšega patriotizma, najvišje ljubezni do domovine in do njenih §vetinj.
Ali križ je, da so naši vojni ministri vedno — vojaki. Ta sistem bi se moral na vsak način izpremeniti; če že res moramo imeti vojne ministre, naj bi bili civilisti.
Profesionalnim vojakom bi se kaj takega seveda zdelo nezaslišano. Zakaj kdor je »pravi soldat«, je v dnu duše prepričan, da je civilist absolutno preneumen za vojaške reči. Pa vendar bi bila taka reforma koristna iz mnogih razlogov in na Francoskem, kjer so že imeli civiliste za vojne in momarične ministre, se baje nič ne kesajo. Pri nas bi bilo za to še več vzrokov kakor na Francoskem; seveda ne bi smel zamenjati Auffenberga kak-^šen Korošec, ki se zna dreti, da je pre-kx malo kanonov,, pa ve o vojakih približno toliko, da nosijo eni puške, eni pa jahajo na konjih.
Vojak kot minister hoče »služiti državi«; ali on pozna tudi državo le uniformirano; življenje ljudstva in njegove potrebe, njegovi interesi in smotri so mu neznani. Celo tuji so mu in nerazumljivi. Ali vendar zahteva militarizem vse žrtve od teea ljudstva in ne pojmi, da slabi državo, slabeč prebivalstvo. Vso moč in silo domovine si predstavlja general v velikem številu vojakov, v kupih pušk, v najmodernejših topovih in v največjih ladjah. Brambna sila, ki naj bi bila sredstvo države, je vojaku po poklicu smoter sama po sebi.
To je pokazal tudi Auffenbergov govor v delegacijah. Po vseh dosedanjih izkušnjah z vojaškimi gospodi ni bilo pravzaprav pričakovati nič druzega, kakor tarnanja, kako slabo da se godi armadi. »Usahujoča vojska« je že nekaj let na dnevnem redu vseh vojnoministrskih ekspozejev, in skoraj nenormalno bi bilo, če ne bi bil tudi Affenberg zapel te pes-
mice. Seveda — sedanji vojni minister ne more tako, kakor bi rad. Prav elegično je pripovedoval, da je »zvezan«; lanske zahteve so bile v delegacijah dovoljene s pogojem, da ne sme vojna uprava kar takoj priti zopet po nov plen. Auffenberga pa to silno peče in zato je slikal hudiča tako črnega na steno, da bi se bil satan sam ustrašil te fotografije. Mizerija je z našo armado! Nikoli še ni bilo tako slabo kakor sedaj! Nemogoče je, da bi ostale razmere take, kakoršne so!
Auffenberg torej ne more zahtevati, ker je »zvezan«. Ali rad bi zahteval. In nazadnje — če ne more zahtevati direktno, pa zahteva vsaj indirektno. Brambna reforma s svojimi sedemdesetimi enkratnimi in potem s štiridesetimi letnimi milijoni tudi niso mačje solze. Ministru se pač zdi tudi to malenkostno in najrajši bi pripravil delegate do tega, da bi kar brez njega sklenili parsto milijonov novih izdatkov. Zato jim je priredil celo matematično predavanje in primerjal, koliko odstotkov svojega proračuna porabijo druge države za armado, koliko pa Avstrija, koliko potrošimo za uradnike, koliko pa za vojaštvo.
Številke so baje najzanesljivejši dokazi. Ali s številkami se lahko manipulira na vsakovrstne načine in nazadnje se napravi z njimi lahko največja zmeda. Proračune raznih držav primerjati tako, kakor jih je primerjal naš ljubi Auffenberg, je bolj podobno čarovniški produkciji kakor pa matematiki. Zakaj v raznih državah so proračuni zgrajeni na različnih podlagah; v Nemčiji, kjer ima vsaka država svoje lastno državno življenje, obsega zvezni proračun vse kaj druzega kakor avstrijski; francoski bidže ima drugačen temelj kakor angleški in ta drugačnega kakor avstrijski. če pa sega Auffenberg v preteklost, je primerjanje še bolj šepavo, ker je bila v dobi absolutizma državna uprava pač kaj druzega kakor sedaj in ker se tudi v sedanjosti razmere vsled podržavljanja železnic, gradbe novih državnih obratov in vsled drugih razlogov neprenehoma menjajo.
Auffenberg je hotel dopovedati delegatom, da je to, kar plačuje Avsto-Ogrska za militarizem, prava bagatela. No, 528mi-lionov vojnega proračuna v državi, ki je siromašna kakor Avstrija, v državi, kjer primanjkuje šol, kjer je izseljevanje že naravnost nevarno, pomanjkanje dela vsestransko in draginja katastrofalna, se ne more imenovati malenkost. Če so se iz-
datki za mornarico v štirih letih povišali od 28 milionov na 68 in če se izmolze povrh 312 milionov za nove ladje, tedaj je to razvoj, kakršnega nimamo v Avstriji na nobenem drugem polju.
S temi računi torej ne odpravi naš ljubi Aufienberg ničesar pri ljudstvu, ki ne more jesti smodnika in oblačiti kanonov. Treba bo dru^če računati.
Klerikalna visoka politika.
D u n a i. 29. decembra.
V avstrijski delegaciji se je danes oglasil slovenski klerikalni delegat dr. Korošec. Označil je seveda stališče naših klerikalcev glede na zunanjo politiko. Znano stališče! Ali dr. Korošec je hotel biti večji diplomat od »Slovenca« in je znal res bolje izbirati svoje besede. Kljub njegovi previdnosti pa je tekla njegova voda na tisti mlin, ki ga goni klerikalna stranka ne glede na svojo opozicijo kot »najpatriotičnej-ša« stranka v Avstriji. Lani je bilo dr. Šušteršiču premalo bark, letos je dr. Korošcu premalo trdnjav in premalo garnizij na jugu. Govornik klerikalcev je lahko kdorkoli; vojni ministri so z njimi vedno lahko zadovoljni. Seveda, če padejo s svoje višave, dobe tudi od lojalnih klerikalcev lahko brce.
” -ošec je najprej govoril o Aehren-thalu, kar je programatično umljivo. Po pisavi klerikalnih listov bi bil človek pravzaprav pričakoval ostre napade naAehren-thalovo zunanjo politiko. Ali kdove odkod je zapihal tale veter, da je nastopil Korošec prav po salonsko, odobravajoč previdno rezervo v Aehrenthalovem ekspoze-ju. Aneksijska akcija, ki jo je bil izvedel Aehrenthal, se mora v klerikalnih govorih še vedno hvaliti.
Vse to pa je bila le introdukcija. Glavna melodija je opevala nevarnost, ki nam preti od Italije. O, klerikalci ne žele vojne z Italijo. To je samo obrekovanje. Tudi vojne stranke ni v Avstriji. To je izmišljena stvorba, katere ni; sami hudobci so jo izumili. Zlasti pa naši klerikalci — to so sami miroljubni ljudje, same angelske nature, ki hodijo s nalmovimi vejami po svetu. Ali pacifističnega Korošca žene na jok, če opazuje italijansko politiko in italijanske priprave za vojno v Avstrijo. Dr. Korošec pa zna namreč vse te priprave kakor svoj brevir; morda je preštudiral celo italijanski mobilizacijski načrt.
čitatelja pa žene bolj na smeh, če čita v Koroščevem govoru, da so Slovenci pri-
jatelji zveze z Italijo. Klerikalni govornik je pač povedal resnico. Ali proti svoji volj' jo je povedal. Kajti kadar govore klerikalci o »Slovencih«, mislijo le nase, ker ne priznavajo, da bi bila med Slovenci še kakšna druga stranka, ki bi kaj štela. Če Pravi Korošec, da so slovenski klerikalci prijatelji zveze z Italijo, govori resnico, zakaj hujskanje zoper Italijo je eden najvažnejših klerikalnih opravkov.
In v resnici je bil ves Koroščev govor hujskarija proti Italiji. Tudi maček skriva kremplje, pa vendar vemo, da jih ima. Prav z ljubeznijo je klerikalni delegat našteval vse slučaje, v katerih se je Italija baje ogrešila zoper trozvezo; take litanije pa vendar ne morejo imeti namena, da bi utrdile alianco.
Semtertja pa je Korošec vendar pokazal krempeljček. Samo za trenutek, pa ga je imel takoj zopet pod dlako. Ko je naštel vse ital. hudobije od Oberdanka do zemljevidov, na katerih sta Istra in Dalmacija zaznamovani kot italijanski deželi, za kar mora biti Italija ravno toliko od^p-vorna kolikor Avstrija za neumnosti, ki jih počenjajo posamezni avstrijski državljani, se je Korošec postavil na branik za Conrada. Hudo je njegov padec zadel »domoljube« v Avstriji! A kdo bi mogel biti večji avstrijski domoljub od naših klerikalcev? Ah, Conrad, Conrad! Če bi bil Korošec vsaj zunanji minister v Avstriji, ne bi bil nikdar padel! Ali Korošec ni minister ...
Tako je klerikalni govornik po ovinkih lepo prijadral tja, kamor je hotel priti. Tja, kamor je bil Auffenberg pokazal pot: Premalo trdnjav, premalo topov, — emalo vojaštva! Klerikalna stranka ni vojna stranka, le pušk in bajonetov zahteva več. Vse te lepe rekvizite želi pač le za parado, da bodo kompanije pri procesijah večje in da bodo krajine s trdnjavami bolj slikovite.
Res, nič novega ni povedal Korošec. Ah kar je povedal starega, je dovolj nevarno. Tega »krščanstva«, ki mu ni nikdai dovolj orožja, se je treba čuvati!
NOVICE.
R'
T
Naša slika. Odkar se je Italijanom osrečilo po dolgih bojih zasesti oazo pri ripolisu in pomakniti svoje prednje straže nekoliko naprej, se je polje bojnih operadj v severozapadni Tripolitanlji nekoliko iz-premenilo in Italijani so začeli celo misliti na prodiranje v deželo. Prihodnje važnejše
ANTON ČEHOV:
Požarna bramba.
(Drama v dveh dejanjih.)
Prvo dejanje.
Na rotovžu. Občinska seja.
Župan (požvekuje z ustni in se počasi popraska za ušesom). — Ali bi ne hoteli, gospoda, zaslišati mnenje gasilskega vodja Semjona Vaviliča, ki je veščak v tej reči? Naj nam jo pojasni, a potem bomo sklepali!
Gasilski vodja — Menim... (usekne se v karirast robec). Deset tisoč rubljev, namenjenih za "ožarno brambo je morda lep denar, a... (obriše si plešo) samo na videz. To ni denar, temveč le pena, le dim. Končno imamo lehko tudi za deset tisoč požarno brambo, ali kakšno? Le v zasmeh! Le poglejte... Najvažnejše v človeškem življenju je — razgledni stolp za požarno brambo, in to vam potrdi vsak učenjak. Naš mestni stolp, da govorimo kar naravnost, pa je povsem nezadosten, ker je premajhen. Hiše so visoke (roke dvigne kvišku), vsenaokolo zakrivajo razgledni stolp, da je videti komaj nebo, nikar ogenj. Ognjegasce sicer oštevam, ali kaj morejo zato, če ne vidijo? In potem z ozirom na konje in upoštevajoč čebre za vodo... (odpne si vestjo, zdihne in nadaljuje svoj govor v enakem duhu).
Občinski svetniki (soglasno). — Postavko zvišamo za dva tisoč rubljev!
(2upan prekine sejo za eno minuto, da spravijo časnikarskega poročevalca iz dvorane.)
Gasilski vodja. — Dobro. Sedaj sklenete, da se razgledni stolp vzdigne za dva vatla... Dobro. Če pa presojamo s tega stališča in v tem smislu, da gre tu za občinske, človek bi dejal, za državne interese, moram pripomniti, gospodje svetniki sledeče: Če se delo izroči podjetniku, vas opozarjam, da bo stalo mesto dvakrat toliko, ker bode stavbni podjetnik iskal svoj lastni dobiček, a ne občinsko korist, če gradi gospodarno, ne prenaglo, tedaj bo, če računamo opeko recimo po petnajst rubljev za tisoč — dovoz s konji požarne brambe — in če vzamemo (oči zavije k stropu, kakor da bi v mislih računal) in če vzamemo petdeset brun, dvanajst vatlov dolgih in pet palcev debelih... (računa).
Občinski svetniki (z ogromno večino glasov.) — Prezidavo razglednega stolpa izročamo gasilskemu vodji Semjonu Vaviliču in dovoljujemo v to svr-ho kot prvi obrok tisočpetstointriindvajset rubljev in štiriinštirideset kopejk!
Žena gasilskega vodje (sedi sredi občinstva in šepeče sosedi). — Ne vem, zakaj si moj Semjon nalaga taka bremena! Prezidava gotovo ne bo njegovemu zdravju na korist? In potem, ali je prijetno, pretepati ves dan delavce? S prezidavo zasluži siromašno malenkost, kakih petsto rubljev, a zdravje si pokonča za tisoče. Dobrota bo bedaka pogubila!
Gasilski vodja. — Dobro! Se-
daj pa izpregovorimo o službenem osobju. Lahko reče kdo, da jaz kot interesent (v zadregi)... pripominjam pa, da mi... da mi je vseeno... Mlad nisem več, bolehen, pa lahko umrem danes ali jutri. Zdravnik mi je dejal, da se mi v životu zbira in da mi, če ne pazim na svoje zdravje, poči žila in da umrem, ne da bi se spovedal...
Šepet med občinstvom. — Pes pogine po pasje.
Gasilski vodja. — Ampak za se se ne potegujem. Moje življenje je pri koncu in lahko boga zahvalim. Ničesar več ne potrebujem... Le čudim se in ... in žali me... (brezupno zamahne z roko). Za svojo plačo služiš pošteno, neoporečno... Miru nimaš ne po dnevi ne po noči, svoje zdravje žrtvuješ, in... in ne veš čemu? Cernu se trudiš? Kaj imaš za to? Ne mislim nase, ampak sploh... Drug bi v teh razmerah ne mogel živeti... Pijanec pač prevzame to službo, ampak soliden, delaven človek pogine raje gladu, kakor da bi se za tako plačico ukvarjal s konji in z ognjegasci... (skomizgne z ramo). Kaj imaš za to? Če bi tujci videli, kakšne razmere so pri nas, to bi jih dobili po grbi v tujem časopisju. V zapadni Evropi, vzemimo za primero Pariz, je v vsaki ulici gasilski stolp in gasilski vodje dobivajo vsako leto nagrado po svoji plači. Tam je služba že drugačna!
Občinski svetniki. — Semjonu Vaviliču dovoljujemo za njegovo mnogoletno službovanje, enkratno nagrado dvesto rubljev!
Žena gasilskega vodje (za-
šepeta sosedi). — To je prav, da si je nekaj izprosil... Pametna buča! One dni smo obiskali prošta, pa smo zaigrali pri njem sto rubljev — kako nas še sedaj izguba boli! (Zazeva). Eh, kako nas boli. Ampak čas je že, da grem domov na čaj.
Drugo dejanje.
Pred gasilskim stolpom. Straža.
Čuvaj na stolpu (kriči). — Hej! Na dvorišču parne žage gori! Zatrobi!
Čuvaj pred stolpom. — Kaj šele sedaj si opazil? Ljudstvo vre že pol ure z vseh strani, a ti, tepec, si opazil šele sedaj! (Zamišljeno.) če postaviš takega bedaka na stolp, ali ne, je vseeno. (Zatrobi.)
(Čez tri minute se prikaže na oknu svojega stanovanja, nasproti gasilskemu stolpu, gasilski vodja, površno oblečen, z zaspanimi očmi.)
Gasilski vodja. — Kje gori, Denis?
Čuvaj pred stolpom (se zravna in salutira). — Na dvorišču parne žage, visokorodje!
Gasilski vodja (zmaje z glavo). — za božjo voljo! Tako močan veter, pa vse suho ... (Vzdigne roko.) Bog nas varuj ! Žalostno je s temi nezgodami!... (Pogladi nekolikokrat po obrazu.) Veš kaj, Denis ... Reci jim, dragi moj, naj brž na-prežejo in se odpeljejo, jaz pridam takoj... Obleči se moram za silo...	'
Čuvaj pred stolpom. — Ne morejo se odpeljati, visokorodje! Vsi so odšli, le Andrej je doma.
Rabite, če imate nahod če ate hripavi, zasliženi in težko dihate, Fellerjev fluid z znamko
,El8afluid.“ Prepričali »mn nn nami m*	—t-
operacije se bodo vršile južno in vzhodno od Tripolisa in zato bo našim čitateljem dobro poslužil zemljevid tega kraja, ki jim ga podajamo v današnji številki. Na njem najdejo tudi komunikacije, katerih je v Tri-politaniji za prodirajočo armado prav malo, potem oaze, vodnjake, okope in tnarabutske grobove. Najvažnejše ceste so ona vzporedno z obrežjem, potem od Tripolisa cesta z br zojavno zvezo čez Ajnzaro (na zemljevidu Ain Sara), Bu Tobras proti jugovzhodu, nadalje od Ajnzaie čez Adjedžo (proti jugu) in Kasr Qarjan, potem od Gargareša (za-padno od Tripolisa) čez Bedvo proti jugu. Vmes najdejo čitatelji manjša pota, ki so v puščavi še manj zanesljiva od takozvanih cest. Težav, ki čakajo Italijane, je vsekakor še dovolj.
* Avstrijcem namenjeno meso pojedo
Italijani. Parnik »Francesca« je priplul dne '<&\. t. m. v Trst, kjer je izkrcal 750 ton zmrznjenega argentinskega mesa iz Buenos Ajresa. Najprej je bilo meso namenjeno za Avstrijo, ali vsled prepovedi za uvažanje in prevažanje so ga odpeljali v Benetke in odtod v Milan. Italijanom je meso dobro teknilo, Avstrijci pa si lahko obrišejo usta in se zahvalijo protiljudskim junakom v parlamentu, da jim odpeljejo barke meso izpred nosa!
* Komendiantovski dvoboj. V petek dne 22. t. m. sta se sporekla v ogrskem parlamentu poslanca Geza Polony in Nagy. Vsled tega je pisal Polonyijev sin, ki je zavarovalni uradnik, poslancu Na-gyju razžaljivo pismo, katerega posledica je bil dvoboj na sablje med Nagyjem in Polonyijevim sinom. Dvoboj je bil dne 26. t. m. Nagyja je njegov nasprotnik lahko ranil na glavi in s tem je bilo komedije konec.
* Lev in medved sta ušla. V Kovaču na Ogrskem sta ušla iz zverinjaka lev in medved ter sta napadla tri ljudi. Enega sta tako obklala, da je izdihnil. Prebivalci so napravili na zveri velikanski lov. Posrečilo se jim je, da so zabodli leva s senenimi vilami in ga usmrtili, medvedu pa je upihnila luč življenja krogla iz- revolverja.
* Umor pod božičnm drevescem. Delavec Franc Kral je živel v Čeških Ska-licah ločen od svoje rodbine, ki stanuje v Skartočah. Koncem oktobra je odšel za zaslužkom na Ogrsko. O božičnih praznikih se je vrnil v Češko Skalico, kupil si je ’*r,volver in odšel v Skartoče k svoji družini, ki jo je njegov prihod zelo presenetil. Kralj je oddal na zbrano družino pet strelov, šestega pa je sprožil nase. Dva njegova otroka sta obležala mrtva na mestu, svojo soprogo in svaka je ranil, svakinji pa se ni zgodilo ničesar. Kral sam je bil lahko ranjen. Oddali so ga sodišču v Češke Skalice.
* Otroven punč. V lipskem predmestju Neustadtu je povabil trgovec Kehr božični dan tri ruske in enega poljskega delavca na punč. Po zavžitju punča so zboleli delavci in trgovčeva družina za znaki težkega zastrupljenja; štirji delavci so umrli v grozovitih krčih. Trgovčeva žena je nevarno bolna, trgovec Kehr pa bo okreval v kratkem.
* Radij v žepu. Nastavijenec pariške radijske družbe je izgubil v pariški podzemeljski železnici kroglo iz platine vred-
Dasneue Operafions= gebiet beiTripolis.
^^PostsTr. mit Telegraf ^^“fbsfstr ——-~londslr <t-‘- Oasen, u Bnmnen,^/Fbrts, Schanzent Nombulgrobtr
TRIPOLISA
ub
Gargo.
b J io
v urar	*
an«
ff/m\ ■
BMK r/;
Tanil
Safrah
TA R // Utfj	Bjg.
S- ibi^^Henschin er Regib
‘Gfiarian
l'/»;))' \l/sc/ien Msch&eF
f Bi bel
no 50.000 mark. V žepu je imel radij, ki je prežgal žep. Izgubo je opazil nastavlje-nec šele čez nekaj časa. Ljudi so opozorili na veliko nevarnost, ki jo povzroča radij. Strokovnjaki dvomijo, da je užgal radij luknjo v žen, ker je bil v škatljici. Toliko pa je dognano, da radij lahko smrtno nevarno opali človeka, ako je razgnal škat-ljico.
* Električni tok je usmrtil šest oseb. V Italiji se je zgodila v blaznici pri Margareti strašna nezgoda. Hud vihar je bil podrl več stebrov za napeljavo električnega toka in so žice padle preko blaztiič-nega obzidja v vrt. Dva blaznika, ki sta bila v vrtu, sta dvignila žice. toda zgrudila sta se takoj mrtva. Prihiteli so še trije bolniki in so se dotaknili žic ter so bili v tistem hipu mrtvi. Blaznični ravnatelj je opazil na tleh pet ljudi in je mislil, da se blazniki pretepajo. Prihitel je, da bi ločil blaznike pri tem pa se je tudi 011 dotaknil žic z električnim tokom in je obležal mrtev. Mrtva trupla sta osvobodila žic blaz-nična čuvaja, ki pa sta se pri tem opravilu hudo opekla.
* O ti Amerikanci! V ameriški državi Kanzasu so v zadnji zakonodajni dobi sklenili prav komične in čisto amerikan-Ske postave. Zelo slaba prede zdaj mladim deklicam in mladeničem v Kanzasu. kajti kdor gre od sedaj naprej z mlado deklico, ali z njo govori, pa ni z njo zaročen, ga obsodijo na štirinajstdneven zapor. Prav tako se zgodi tudi dekletu, ki jo presenetijo z moškim. Po pravici lahko vprašamo, ali naj se odslej vrše v Kanzasu vse zaroke in vsa znanstva pred zaroko samo po telefonu. Druga prav nič manj amerikanska postava določa, da smejo stanovati zakonci samo v miru
Gasilski vodja (preplašeno). — Kje so, svinje?
Čuvajpredstolpom. — Mlakar je podplatil čevlje, pa jih odnesel v predmestje, k diakonu. Mihajla sta, visokoro-dje, sami poslali prodajat oves... Jegor je s konji požarne brambe peljal svakinjo policijskega nadzornika k reki. Nikita se je preopil.
Gasilski vodja. — A Aleksej?
Čuvaj pred stolpom. — Aleksej je šel rake lovit, kamor ste mu oni-dan ukazali, češ da imate jutri goste pri obedu.
Gasilski vodja (zmaje zaničljivo z glavo.) — In s takimi ljudmi delaj! Nevedni, neizobraženi... pijanci... Če bi tujci videli, to bi nas zdelali v svojem časopisju! Tam, vzemimo Pariz, skače požarna brainba neprestano in povozi mnogo ljudi, če je ogenj. Ali če ga ni, zmerom je na nogah! Tu pa gori lesno skladišče, nevarnost je velikanska, pa ni nikogar doma. Kakor ... Kakor da bi jih vrag pogoltnil! Ne, daleč je še do Evrope! (Z obrazom se obrne proti sobi, pa pravi nežno:) Mlašenka, pripravi mi uniformo!
Polom.
(Le Debacle.)
Spisal Emile Zola. Prevedel Vlad Levstek. Založil L. Schwentner. Cena brošir. 5 K 60 vin., vezano 6 K 80 vin.
Ko je pisal svoje prve romane, ne bi
bil Zoli nabrže nihče prerokoval, da bo nekoč pokopan v francoskem Pantheonu in ko je moral zaradi svojega bojevitega nastopa zoper oskrunjevalce pravice v Dreyfusovi aferi zapustiti Francijo, ni niti sam mislil, da bodo za njegovo krsto korakali najvišji zastopniki oficielnega patriotizma in da mu bodo vojaki meščanske republike streljali v slovo. In ko je izšel njegov »Debacle«, zadnja knjiga v seriji »Les Rougon - Macquart«, si ni zaslužil priznanja patriotičnih krogov. Toda Zola ni bil izmed tistih, ki dobivajo krče zaradi anatemov iz ust zelotov in zaradi kritik iz peres nevednežev. V mnogih bojih, ki bi bil zmleli slabiča, je njegova natura postala jeklena in zgodaj s& je naučil hoditi tisto pot, ki se mu je zdela prava, brez obzirov in koncesij.
Zola je bil dolgo razupit pisatelj. Ničesar se niso dobre mamice toliko bale, kakor da bi jim hčerke dobile kakšno Zo-lovo knjigo v roko. Zakaj dobre mamice niso vedele o francoskem pisatelju nič drugega, kakor da je — pornograf. Tako so jim pravili vsi moralisti, to se je čitalo v časopisih, trdilo na lečah, pripovedovalo v salonih in od dobrih mamic se ni moglo zahtevati, da bi se same prepričale o — laži.
Istorija o »svinjstvu« Zole si je precej dolgo ohranila življenje. Večna ni mogla ostati, zakaj preveč je prihajalo njegovih knjig, v katerih ravno o cochoneriji ni bilo nobenega sledu. Ali človek, ki se je dobro vzgojenim čitateljem tako zameril kakor Emil, ni mogel in ni smel ostati brez
drug poleg drugega. Za Ksantipe in prepirljive zakonske može se začenjajo slabi časi, kajti ob najmanjšem prepirčku jih obsodijo za več dni na kruh in vodo. Prav tako čudna je tudi postava, da je treba aretirati vsakega moža, ki ima s sabo nitroglicerin, dinamit ali druge priprave, s katerimi lahko razstreli denarno blagajno. Na podlagi te postave lahko "nmejo tudi moža, ki ima s sabo dinamit za razstreljevanje skalovja, ali ključavničarja, ki pride po naročilu te ali one tvrdke z orodjem v Kanzas, da izvrši popravila pri denarni blagajni. Postavodajni možaki so tudi sprejeli postavo, ki prepoveduje prestop zemljišča, ako dotičnik nima lastnikovega pismenega dovoljenja. S to postavo so hoteli lovcem preprečiti lov po farmah, besedilo postave pa je tako, da zadene slehrnega izletnika ali botanika, ki stopi na polje ali travnik. Amerikanci si pač niso mnogo ubijali glave, ali se dado te postave izvršiti in kako morajo prikrojiti njih besedilo, da dosežejo namen, kakor bi ga radi postavodajalci.
* 8 dulk ubijalec. Pred porotniki v Pe-ruziji se je zagovarjal sodnik Acampora vsled poskušenega umora. Sodnik je presenetil doma ljubimca svoje žene in je oddal nanj šest stre lov iz revolverja. Ranjenec je vkljub nevarnim ranam ozdravel, Proces je pokazal, da je bilo vse zakonsko življenje sodnikovo dolga veriga muk in ponižanj, ker je bila njegova žena bolnega seksualnega nagnjenja. Vsled tega ni zakrivil nameravanega umora sodnik, ampak postava, ki je silila sodnika živeti v takih razmerah, ker mu ni dovoljevala ločitve zakona. Porotniki so priznali, da se sodnik v hipu napada ni zavedal svojega dejanja in so ga oprostili.
Jutri o polnoči.
Silvestrov večer je jutrijšnji večer. Nič, samo konec koledarskega leta je! Zemljani ga bodo slavili z veselicami, z govorancami. Slavili bodo prijatelje, znanec, mrliče, svoj narod, slavili domovino in poveličavali svoje bogove v človeški podobi in namišljene duhove. Želeli bodo prijateljem in znancem srečo in zadovoljstvo v novem letu. Po novem letu pa bodo spet rokovnjačih, kakor so rokovnjačih že leta in leta. Blatili, sleparili in izkoriščali bodo svojega bližnjika, kakor so delali doslej in bodo zopet poslej. Zgodovinski dogodek, bi utegnil kdo misliti, je novo leto, vendar je novo leto tako navaden dan, tako prozaičen dan, ki nam prej utegne obujati resnobo nego razposajenost, prej obžalovanje, da smo domala neplodno izgubili 365 dni, ker smo v tem času premalo vršili svoje dolžnosti, premalo izrabili svojo življensko silo v prid človeštva, v prid zatiranih slojev, v probujo tistega ljudstva, ki ga drže v temi izkoriščevalski pandurji in izkoriščevalci sami.
Naše veselo in srečno novo leto bodi kakor je bilo doslej tudi v bodoče v znamenju dela, v znamenju dela za osvobojo proletariata iz duševne in gospodarske su-žnosti.
Naše delo v letu pa pojdi posebno v dveh smereh: prvič bodi naša naloga, da razširjamo svoje ideje bolj med preprostim ljudstvom nego smo jih in sicer potom izobraževalnega dela, po organizacijah, ki jih imamo po Slovenskem že jako mnogo. Ubiti moramo škodljivo delo slovenskih meščanskih strank; in drugič razširjati moramo svoje časopisje še bolj, odločneje, vztrajneje nego smo ga doslej.
pap—msmmsmm r'.	11
madeža. Ko niso moralisti sami vedeli, na kakšni podlagi bi ga še preklinjali, so jim prišli še esteti na pomoč. Devali so njegovo umetnost tako v nič, da so sami skoraj zblazneli ob svojih fanatičnih kri tikali, ki so preplezale vse stopnje od očetovskega karanja do blaznega rohnenja, pa vendar niso mogle ustaviti "i^ovega peresa, tako plodovitega, da mu je este-tovska cenzura komaj sledila.
Zola ne pozna nobenega lit rornega pravila. — Zola zasmehuje klasične tradicije. — Zola zajema iz kloake. — Zola diskreditira francosko književnost. — Zola kvari mladino. — Zola ubija idealizem. — Zola sploh ni umetnik; komaj da je fotograf ... Tako so kričali, govorili, godrnjali, in vse, kar so mu očitali, so začeli — posnemati. Iskali so enake snovi, vadili so se v enakem izražanju, trudili so se s širokimi opisi, učili so se surovosti in — so se osmešili drug za drugim. Kar so spisali, je bilo njegovim delom tako podobno kakor blato solncu. Skratka — Zo-lovo pisanje je bilo literarnim profesioni-stom nerazumljivo, in še danes, ko je po prezgodnji nesrečni smrti pokopan, jih je še cela legija, ki ga ne razumejo.
Resnično je, da Zola ni pisal po »priznanih« in »stalno utrjenih« pravilih. Tako suverensko delo je dalo mnogim šušmar-jem povod, da so tudi sebe razglasili za umetnike, — ker so pisali brez pravil. To zaničevanje vsake pravilnosti je včasi obsegalo celo najprvotnejše pojme slovnice. Ali Zolova literatura ni nepravilna; njegovi spisi niso spisani po pravilih, am-
pak obsegajo pravilnost, ki je naravna posledica umetniškega dela. Pravilo je sploh sekundarno; najprej je bilo delo, potem šele so dobri in slabi brskači — večkrat slabi kakor dobri — izsledili pravila in jih določili za oporo poznejšim delavcem.
Tudi Zola je bil tak prvoten delavec, ki je nosil pravila v sebi. Njegove knjige so zgradbe, v katerih se javlja dovršena kompozicija, kakor da je matematično izdelana. Mnogo njegovih del je razvrščeno v serije, v katerih so vse knjige po osebah, ki nastopajo v njih, v vzajemni zvezi; tudi dejanja se spajajo iz knjige v knjigo, a vendar je vsak zvezek tudi sam zase celota.
Tudi »Debacle« ie taka knjiga iz dolge serije; dobro je, če se poznajo vsa dela zbirke, ali čitatelj, ki ne pozna prejšnjih, seže brez strahu po »Polomu« in doseže popoln užitek. Snov tega romana je nesrečna francosko-nemška vojna iz let 1870— 71. Treba je bilo velikega umetnika, da je pograbil to materijo, tako obsežno, da se hoče pisatelju razbliniti pod rokami in tako krhko, da se hoče pisatelju zdrobiti. Zola je bil sposoben, da jo je obvladal in ob vsej zgodovinski vernosti, polni značilnih detajlov, razsejanih po neštetih bojiščih in krajih, neprisiljeno spravil v obliko romana. Mesta so v tej knjigi, kakor da čita človek vojno poročilo ali pa strategično dispozicijo. Ali vedar ne dobi bralec nikdar tega občutka; kajti pred očmi se mu neprenehoma vrste žive slike in še večkrat niso več slike, temveč čitateljivi do-
»Moderna prižnica«, pravi pisatelj Ros-segger, je časopisje. Simbolično ime; toda če se s prižnice slepari, je tudi prižnica kraj zločina.
Jutri o polnoči se prične novo leto, leto novega dela.
Razen izobraževalnega dela, ki ga o-pravljamo s svojo besedo po shodih, po organizacijah, ki ga opravljajo naši zaupniki s svojo odkrito, srčno in požrtvovalno osebno agitacijo, je časopisje tisti pomo-ček, ki največ izda. Tudi mj smo ustanovili svoj dnevnik »Zarjo«. Izhaja že nad pol leta, izhaja, odločuje s svojo resnostjo in izobražuje.
Ni pa zadosti, da smo dnevnik ustanovili, m sadosti, da ga čitamo, marveč moramo ga tudi razširjati, rnoramo mu dati potrebno materialno podlago, da ga ne bo uničila vsaka sapica, da se bo kdaj tiskal tudi v svoji tiskarni, da se bo poprej še izpopolnil in ostal vzor dobro urejevanega poštenega lista. To je druga izmed glavnih nalog, ki jih ima jugoslovanska socialna demokracija v bodočem letu.
Meščanske stranke imajo denar, če ustanove dnevnik, založe milijon ali tudi več, da ugotove svojim listom obstanek. Mi nimamo milijonov, imamo pa navdušenje za dobro stvar in sklenili smo, da zberemo potom obveznic 50.000 K glavnice. Ta glavnica se zbere z obveznicami po 25 K in 10 K, ki se bodo obrestovale po 3% in vračale v desetih letih po vrsti, kakor se bodo izsrečkale. Taka glavnica je potrebna, to ve in razume vsak, ki ima količkaj upogleda v časnikarsko podjetje. Toda za izvedbo tega sklepa treba solidarnega dela, treba sloge, treba, da sodelujejo mlajši in starejši sodrugi, vsi, ker je to akcija jugoslovanske socialne demokracije, častna stvar stranke.
Jutri na Silvestrov večer torej sklenimo trdno, da izvedemo v novem letu vestno obe nalogi, tako vestno kakor zahteva naša čast, kakor zahteva vzorna disciplina naše stranke, ki ne pozna ničesar drugega kakor pošteno delo za socialno demokracijo, za — proletariat.
Sodrugi, ko želimo prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto, opozorimo se obenem med seboj tudi na obe nalogi, da bomo letos osorej utegnili slaviti prošlo leto s ponosom in častno zavestjo, da smo bili možbeseda sklepu, ki smo ga napravili na Silvestrov večer.
Jutri o polnoči ne pozabimo torej; delo nas kliče l
LjUD’jan» 8r> Kranjsko
— Demlslja deželnega glavarja. V krogih deželnih odbornikov, ki morajo biti o zadevi pač poučeni, trdijo, da je deželni glavar pl. Šuklje včeraj že demisioniral in da ne izvršuje več svoje funkcije. Kar se pripoveduje o vzrokih njegove demisije, spada večinoma v področje bajke in ugibanja. Konflikt med Šukljetom in klerikalno stranko je bil že precej dolgo latepten in kakor je videti, ga ni izzval Suklje, temveč so ga klerikalci hoteli imeti, ker so se hoteli iznebiti svojega glavarja. Odkar je bivši liberalec in političnj moralist vskočil v klerikalno stranko, ji je zvesto in vdano služil, tako vdano, da je bil ves čas dr. Lampe bolj deželni glavar od njega. Suklje je
življaji, pri katerih je sam prizadet, pri katerih sodeluje, trpi, upa in se razočarava. Vsa zgodovina nesrečne vojne je čitatelju znan<p Ali Zolovo pripovedovanje je tako silno učinkujoče, da pozabi na vse svoje znanje in pričakuje s pričakujočimi, upa z upajočimi in ko splavajo vsi upi po vodi iii padajo neizogibni udarci kakor kladivo na naklo, je ves razočaran z razočaranimi in potrt s potrtimi.
»Polom« je roman; nikjer se pisatelj v njem ne javlja subjektivno. A vendar se povsod t uti njegova navzočnost. Vojaki, ogleduhi, častniki, meščani, Prusi, kmetje, vsi govore vsak svoj jezik, ali njih besede je zapisal pisatelj. Iz njihovih govorov in misli in občiitkov, iz njih nade in obupa, iz njih sile in onemoglosti je s svojo umetnostjo sestavil silno, pretresljivo tragedijo, ki mora učinkovati na prijatelja in ne-prijatelja z neodoljivo močjo. »Polom« — to je pravi naslov tega romana, Jci napravi vtisk popolnega propada, strahovitega u-ničenja, grozno teman vtisk strašne depresije. Ali preden odloži čitatelj knjigo, se mu porodi tolažba v duši; iz kaosa vstane novo življenje, polom je preludij preporodu. Vse divje‘disonance se nazadnje strnejo v novo harmonijo.
Levstekov prevod je hvalevredno delo, motijo ga le tiskovne napake, katerih si je tiskarna dovolila nekoliko preveč. Če rie bi bilo takih nerodnosti, bi se skoraj ldhko reklo, da se čita Levstekov prevod kakor original, čigar barva in plastika je v slovenščini prav srečno zadeta. —an.
smel reprezentirati in še to samo v omejenem okvirju; večja ni bila njegova moč in dalje ni segal njegov vpliv. Kot deželni glavar je Šuklje dobil plemstvo in kleri kalcem se je zdelo, da ima vslcd tega dovolj vzroka, da jim je hvaležen in — pohleven. Nemara se je med tem prepričal, kaj pomeni klerikalna odkritosrčnost Javno SO sicer zagovarjali Šukljeta, ali deželni glavar še ni bil dolgo, ko so se pričele intrige zoper njega. Seveda jih ni opazil, ko jih je že skoraj vsa Ljubljana poznala. Zdaj pa menda vendar ve, da klerikalce ni soditi po obrazu, ki ga kažejo človeku. Ali to izkušnjo bi si bil prav lahko prihranil. Res da ni bil Šuklje nikdar poseben političen veleum; vse ideje, kar jih je imel, je prinesel iz svoje mladosti v starost in je komaj opazil, da se je z leti na svetu marsikaj izpremenilo. Z novimi problemi ni vedel kaj početi, pa je po sili moral biti konservativen. Ali dokler je bil vsaj sam sebi zvest, je užival ugled, za katerega mu ni bil nihče nevoščljiv. Ko se je zapisal klerikalcem, je zapravil še to. Spoštovanje liberalcev je izgubil, spoštovanja klerikalcev pa ni pridobil. Pikati so ga začeli takoj, ko so ga imeli. Vse tiste opazke, ki so se ponavljale na shodih in v časopisju o razliki med ljudmi, ki so zrasli s stranko in tistimi, ki prihajajo vanjo, ker je postala vplivna, so letele največ na Šukljeta. Ali kijnb temu so ga držali, ker so potrebovali reprezentativnega človeka, četudi le za sja-morezca, dokler ne pride doba za drpgega. Zdaj je menda prišla ta doba. Zamorec je opravil, zamorec se lahko posloyi. In tako je politična kariera Šukjjetova menda končana. Sic transit glori mundil
— Deželni prpračun za leto 1912. re'elni odbor je predložil dež. zboru v ustavno obravnavanje deželni proračun za leto 1912. z nastopnimi opomnjami:
Skupna potrebščina znaša	.	.	6,521.326	K
Skupno pokritje pa . .	.	.	2 594.512	K
Primanjkljaj je torej .	.	.	3,926.814	K
ki ga bo pokriti z deželnimi dokladami na neposredne državne davke, z deželnimi dokladami na državno užitnino in s samostojno deželno naklado na pivo, odnosno še z drugimi davščinami, ako se sklenejo. Proti proračunjenemu primanjkljaju leta 1911., v znesku 3 630691 K je primanjkljaj 1. 1912. večji za 296123 K. Če bi ostale deželne doklade na neposredne državne davke in deželne doklade na državno užitnino neiz-premenjene in bi se ne poskrbele nove davščine, bi bil račun o pokritju navedenega primanjkljaja sledeči:	Primanjkljaj
3,926814 K, 40 odstotkov deželne doklade na neposredne državne davke 1,500000 K. 40°/o dež. doki. na državno užitnino 480.000 kron, samostojna deželna naklada na pivo 450.000 K, skupaj 2.430000 K. Končni primanjkljaj 1,496 814 K. Proti proračunjenemu končnemu primanjkljaju leta 1911. v znesku 1,299 891 K je končni primanjkljaj 1. 1912. večji za 196 923 K.
— Poslanec Evgen Jarc v škripcih. Iz Novega mesta nam pišejo: Klerikalcem je zelo neljubo, da je sodnija povzročiteljem ropa občinskih glasovnic v Prečni pri Npvem n^estu že na sledu, zato bi radi vso sodnijsko preiskavo kratkomalo ustavili, v preiskovalnem zaporu se nahajajočega župana Vintarja in tri njegove zveste somišljenike in sotrudnike, Tei jih je še pred njim zadela enaka usoda, pa zopet spravili na svobodo. Da bi to zadevo ugodno rešil, je vzel vso stvar v svoje, v tem slučaju gotovo zelo nespretne roke. poslanec Jarc ter je vložil o božičnih praznikih, ko se je ravno mudil v Novem mestu in tu snoval z znanim .velikozvonarjem* kanonikom Žlogarjem »Meščansko zvezo* v prerojenje Novega mesta v znamenju katoliških idej, na svetniško zbornico novomeškega okrožnega sodišča pritožbo, v kateri je zahteval, n a j s e spuste osumljenci iz preiskovalnega z a p o r a , češ da so po krivem zaprti. Svetniška zbornica pritožbi seveda ni mogla pgoditi, ker ni našla nika-kega veljavnega vzroka za to. Dejstvo samo pa, da so v zaporu ravno klerikalni možje, seveda tudi ne bi moglo upravičevati takega postopanja. In tako jo je moral posl. Jarc — kakor je zaslužil — lepo odkuriti z dolgim nosom. Razun tega se je dvignilo proti posl. Jarcu tudi c. kr. okra jno glavarstvo novomeško. Toži ga radi žaljenja uradne časti. Trdno prepričan, da bo politična oblast tudi to pot plesala na klerikalno komando, za kar je imel zlasti na Kranjskem v vseh njp-nih političnih inštancah nešteto ugodnih zgledov, se je osokolil in radi prečenske afere vehementno napadel tukajšnje c. kr. okr. glavarstvo, nakar mu je to odgovorilo s tožbo.
— Npve akvizlcije v deželnem zboru
sambzatajevanjem krčili pot v deželno zbor-
nico. Prvič je bil v kranjskem parlamentu, a takoj je pričel s taktiko, ki je morala razdreti vse iluzije njegovih Ijberalnib tovarišev. Ribnikar se je kregal, Ribnikar je agiral, Ribnikar je govoril — a karkoli je storil, je bilo ponesrečeno. Odštevši nekatera fakta, ki jih je navedel, je bil njegov govor preplitek za zakoten shod, kaj še za proračunsko debato! Sicer je pa Ribnikar tudi v velikanski zmoti o probabilitetj taktike, ki jo ima rabiti opozicija. Kar se tiče sirovosti, je povsem izključeno, da bi kdo prekosil klerikalce. Naj spleza opozicijona-lec na lestvi trivialnosti in sirovosti do vrha, vendar se bo ta ali oni klerikalec dvignil še nad njega. Na tem polju torej sploh ni iskati učinkov; to bi bil Ribnikar že lahko spoznal, če je zasledoval Turkovo taktiko. Zlasti v tako majhni zbornici, kakršna je kranjska, mora poslanec poznati tudi nekatera mimična pravila. Čimbolj robato se vede večina, tembolj mora manjšina paziti na svoj nastop in čim je njeno .delo" bolj površno, tem globokeje mora segati opozicija. Tega Ribnikar najbrže nikdar ne bo razumel. Klerikalni demagogiji bo hotel zoperstavljati svojo demagogijo, pa bo neizogibno pogorel.
— Elektrokinematograf .Ideal". Spored za soboto 30. in nedeljo 31. decembra 1911 in pondeljek 1. januarja J912: Popoldanski spored: .Pariške mode.* (Zelo zanimivo) »Kako si je Ivan pridobil mojstrstvo.* (Jako komično.) »Igralska strast." (Dramatični prizor.) .Lekarnar Moric.* (Jako komično, igra Prince.) Večerni spored ob 7., 8. in 9. uri: .Pariške mode.* (Jako zanimivo.) »Morfinisti.* Prve vrste drama. Velika senzacija iz modernega življenja v dveh delih, neprekosljivo lepo in zauimivo. Brez dolgoveznosti! Brez hlastanja po efektih 1 Od torka 2. do četrtka 4. januarja 1912: .Eni izmed mnogih.* (Velika senzacijska drama iz življenja kupčevalca z dekleti. — Daleko prekaša vse dosedanje drame. — Dolgost filma 1100 metrov. Zapomnite si natančno datum: 6, 7. in 8. januarja 1912: .Celica štev. 13???“
— Umrli šo v Ljubljani: Marija Kocmur, delavka, 59 let, Radeckega cesta 11 ; Ivana Urbančič, soproga kovaškega mojstra, 45 let, Dolenjska cesta; Marija Ulčar, go-stačka, 62 let, Ivan Knavs, rejenček, 1 uro, Jurij Benedičič, ubožec, 74 let, Marija Eliza Močnik, rejenka, 6 dni. Lovrenc Sadar, drvar, 59 let, Silvester Kamnar, tvorniški delavec, 62 let, Ferdinand Cerar, delavec, 57 let, Ignac Us, posestnikov sin, 50 let — vsi v deželni bolnici.
— Prijet tat. V Hrastju pri Pdstojni je ukradel dne 23. t. m. tat nekemu potniku iz Reke usnjat ročni kovčeg z raznimi jedili, dežnik, površnik in revolver. Tatu so kmalu izsledili in sicer so ga prijeli blizu postonjskega kolodvora v osebi Edvarda Pogačnika, ki se je izdal za potnika iz Radovljice. Pri njem so našli ukradene stvari. Tatu so izročili sodišču.
— Osivel pretepač. Pri Mengšu je brez vzroka napadel 621etni kajžar Franc Pr iško v ec na cesti starega bolehnega kaj-žarja Fleischmanna. Izpulil mu je palico in ga pretepel do krvi. Sivi napadalec je prizadejal Fleischmannu poleg tega še težko poškodbo na levi roki.
—; Mrtvega so našli. V Velikem Gabru pri Litiji so našli pred kratkim navsezgodaj Ignaca Šraja mrtvega, šraj je bil alkoholik in božjastnih ter je najbrž nenadoma umrl.
— Zaradi ropa občinskih glasovnic v Prečni pri Novem mestu je upeljana obširna preiskava, tekom katere se je pridružil v preiskovalnem zaporu se nahajajočima Mihu Zdravju in obč. tajniku Va-lašeku ravno za praznike tudi dosedanji župan Vintar sam. Pogosto posečanje ljubljanskih gospodov in skrivnostno-ner-vozno posvetovanje z njimi mu toraj ni nič pomagalo. Nazadnje nemara še tudi Vintar sam spregleda, da le ni bilo prav, kar se je godilo one temne noči v stari šoli, kjer so imeli v zapečatenem zaboju shranjene glasovnice, pa naj mu klerikalni generalni štab še tako zatrjuje, da je bilo prav.
— »Meščanska zveza« v Novem mestu. Lepo darilce so sklenili pokloniti No-vomeščanom duhovni in posvetni voditelji klerikalne klike novomeške za božične praznike. Na sv. Štefana dan so sklicali ob 7. uri zvečer v gostilno g. Naceta 'Košaka na Bregu svoje pri zadnjih občinskih volitvah tako zelo tepene verne ovčice na zaupen shodi, kjer bi se izvolil pripravljalni odbor za snujočo se »Me-ščainsko zvezo«. V »Dol. Novicah« pozivajo vse meščane, naj pozabijo na razna nasprotstva in posetijo shod; na samo zaupnikom razposlanih vabilih pa stoji napisano, da veljajo' vabila za vstopnice. G. klerikalci hočejo zopet v kalnem ribariti, zato tako neodkrito hinavstvo.
Kako surbč za delavce. (Dopis iz Javornika.) Pri nas gradi. Kranjska stavbinskq
družba vodne kanale. Pri družbi je usluž-ben kot delovodja, oziroma stavbni vodja neki Pavel Bren, kf ima prav posebno ljubezen do dejavcev. Šel je k mesarju P. Hrovatu na Javornik, se tam zgovoril, da bo Hrovat dajal meso za delavce — po 1 76 K kilogram; pri g. Teodorju Pristavču na Javorniku pa stane 156 K, torej za celih 18 vinarjev manj kakor pri Hrovatu. Delavci so kupovali cel mesec pri Hrovatu. Ko pa je g. Pristove ponudil meso po F56 K, so delavci hodili raje k njemu po meso. To je pa g P. Brena razjezilo, in je rekel, da nam bo že pokazal, zakaj smo šli brez njegovega dovoljenja drugam po meso. In kaznoval nas je takole: Delo je bilo končano pred božičnimi prazniki dne 22. t. m. in tedaj bj nam bil moral izplačati zaslužek. Ker smo pa hodili po meso h g. Pri-stovcu — za tega vemo, da mu ni dajal nobene provizije — nas je izplačal šele 26. t. m., to je za cele 4 dni pozneje in delavci so ostali čez praznike brez denarja. — Kakor se je izvedelo je mož manipuliral pri bolniški blagajni: delavce je priglasil v nižji razred, odtegoval pa jim je prispevke višjega razreda, v katerega so po svoji plači spadali. Nekaterih pa sploh priglasil ni, kar je prišlo na dan ob nezgodi Antona Ambrožiča. Tako delajo izkoriščevalci z delavci. Delavci, združite se v organizacijo, da boste odpravili in zajezili to brezmejno izkoriščanje! fjden v imenu vseh.
— Zagorje ob Savi. V pondeljek, dne 25. t m. smo pokopali g. Robausa, p. d. Erjavca. Gospod Robaus je bil edini gostilničar, ki je, ko se je v Zagorju pričelo socialno-demokratično gibanje, šel tukajšnjim delavcem na roko ter jim nudil zavetišče. Hudi časi so bili takrat za delavce; gostilničarja, ki se je drznil dati jim za njihove prireditve prostore na razpolago, se je na vse mogoče načine strahovalo, tako da so bili delavci dostikrat primorani zborovati v hribih. G Robaus pa se ni ustrašil nobenih groženj, bil je delavcem v časih najhujših preganjanj prijatelj in gostitelj. In ravno to dejstvo ohrani g. Ro-bausu med zagorskimi socialisti trajen spomin. Velika udeležba na pogrebu je pričala o njegovi splošni priljubljenosti. Razume se, da so mu tudi socialno demokratični zaupniki izkazali zadnjo čast. N. v m. p.
— Gledališko društvo na Jesenicah uprizori na novega leta dan ob pol 8. zvečer Werkmannovo dramo .Grehi ljubezni*. Werkmann je psevdonim bivšega mizarskega pomočnika, ki je spisal več gledaliških del in doživel prvi uspeh z dramo .Kreuz-wegs(Urmer“ na Reimundovem gledališču na Dunaju. Tudi .Grehi ljubezni*, ki so bili spisani še pred ,Kreuzwegstflrmerjem*f so se potem uprizorili na tem odru in so imeli tudi lep uspeh. Drama, ki ima pretresljive momente, bo gotovo tudi jeseniškemu občinstvu ugajala.
— Žganje ga je umorilo. Na sveti večer je odšel v Zgornji Trebuši pri Gorici posestnik Josip Ostrožnik z doma. Krepil je skozj erarična gozdova Hudo polje ip Škrbjpa v Dolenjo Otlico, a ni bil prišel tjekaj, pa tudi domov ga nj bilo. Šli so ga iskat in res so ga našli na Škrbini mrtvega. Poleg sebe je imel izpraznjeno če-trtlitersko steklenico za žganje. Ker ni bilo na truplu nikakjh zpakov pasilnosti in je imel Ostiožnik še vso imovino pri sebi, je Lilo očividpo, da ga je omamilo žganje ter je zmrznil v snegu. Mrtvo truplo so prenesli v mrtvašnico v Vojsko.
— Iz 11. Bistrice nam poročajo: Naše gasilno in reševalno društvo je prosilo od dež. odbora običajno letno podporo. Pretekli teden je pa tajništvo klerikalne stranke zaupno pisalo nekemu tukajšnjemu klerikalcu, naj poroča, če je društvo v klerikalnih rokah ali ne, ker od tega zavisi podpora, To pismo nam je na razpolago in ga lahko priobčimo, če bi ga hoteli klerikalci utajiti. V Bistrici vlada vsled tega hudo razburjenje. Ljudje so pač že slišali in brali, kako sedanji klerikalni dež. odbor razdeljuje podpore, pa vendar niso verjeli, da uganja dež odbor celo tam pristranost, kjer gre za izključno dobrodelne namene. Bistriško gasilno društvo namerava izstopiti iz zveze, kar pa se nam ne zdi prav; zveza naj zahteva, da dež. odbor ves denar, ki ga dobi od zavarovalnic, odstopi zvezi in ta naj nepristransko sama porazdeli denar. Tako pristransko ravnanje od strani klerikalnega dež. odbora pa se samo obsoja.—
Našim gospodinjam prav toplo priporočamo Kolinsko kavno primes, ki je najboljši Kavni pridatek. Kolinska kavna primes daje kavi Vse one lastnosti, ki jih Zahtevamo od dobre kave, namreč izboren okus, prijeten vonj. ijn lepo barvo. Kolinska, Kavna primes je tudi naizdatnejši Kaym pridatek. Vsaka gospodinja, ki je yarčnp, kUPUie samo Kolinsko kavno primes, ki je tudi pristno domače blago.
Štajersko.
— Orožniki — cerkveni mežnarjl. Iz Dola pri Hrastniku nam pišejo: Na sveti večer so o polnočnici patruljirali okolo cerkve naši orožniki; kogar so zalotili, so enostavno pozvali, da mora v cerkev. Navedeno dejstvo bi bilo povsod drugod nemogoče; le v Avstriji, ki izgleda kakor velika žandarmerijska kasarna, pomagajo pobožnosti še z bajonetom. Katoliška cerkev je sicer že :od nekdaj rada z orožjem gonila ljudi v nebesa in roženkranc pa sablja sta že stara prijatelja; dvomimo le, če vzdržuje avstrijsko ljustvo s svojim denarjem žandarmerijo za take mini-strantovske posle.
— Oglje se je vnelo dne 25. t. m. zjutraj na vlaku štev. 551. med Sevnico in Zidanim mostom. Voz z ogljem je zgorel do tal, železje se je stopilo in tudi lesene prage na železniškem tiru pod gorečim vo zom je ogenj uničil. Vsled tega so imeli vlaki na progi Zidan most-Zagreb zamude po tri in šest ur, preden so pospravili ostanke vagona in popravili železniški tir.
— Krvav te^ež kred cerkvijo. Iz Brežic nam poročajo: Na Dobovi pri Brežicah so se pri polnočnici stepli fantje pred cerkvijo; enega so z noži in s koli pobili na tla, da se je onestvestil, in bi ga bili nedvomno ubili, da mu niso drugi priskočili na pomoč.
— Zavoljo posilstva so aretirali 17. t. m. orožniki Janeza Godlerja iz Zakota pri Brežicah, ki je obdolžen posilstva na 17-letni deklici in na 601etni starki,
— Samomor huzarja. Blizu Radgone se je hotel dne 21. t. m. neki huzar na vsak način utopiti v Muri. Samomor pa se mu ni hotel prav posrečiti, zategadelj je splezal na železniški prekop in se je vrgel pod vlak, ki je ob 8. zvečer prihajal iz Ljutomera. Vlak je huzarja smrtno nevarno ranil in so ga prenesli v radgonsko bolnico, kjer je izdihnil še tisti dan.
— Neprevidno ravnanje z revolverjem. V Dobovi pri Brežicah se je igral pekovski vajenec Vinko Goričanec z nabasanim revolverjem. Blizu njega je stal zidar Anton Pilk in je opazoval vajenca. Nenadoma je počil strel in Pilh se je težko ranjen v glavo zgrudil. Na Goričančeve krike so prihiteli ljudje in spravili Pilha v breško bolnico,
— Požar. Na praznik sv. Štefana se je vnel ob 6. zvečer v Skalici pri Konjicah ogenj in je uničil posestniku šelihu hišo z vsemi hlevi. Poslopja so bila krita s slamo. Samo z največjo naglico so rešili stanovalci golo življenje, ker so bili opazili požar šele tedaj, ko so že švigali plameni. Šelihu je zgorela vsa hišna oprava in živina. Baje je nekdo nalašč zažgal.
— Smrtna nezgoda drvarja. Blizu Gornjega grada sta podirala drvarja Jurij Pustoslevšek in Martin Puhovnik drevesa. Ko sta obžagala veliko bukev in je bukev že skoro padala, je Puhovnik opozoril Pu-stoslevška. Pustoslevšek je skočil naglo vstran, pri tem pa je padel tako nesrečno na sekiro, ki jo je imel v roki, da si je prerezal na desni roki žilo odvodnico in je umrl vsled izkrvavitve.
Goriško.
— 2rtev akordnega sistema. (Dopis iz Nabrežine.) Kot žrtev nenasitljivega kapitalističnega profitarstva je padel na tukajšnji postaji v zorni mladosti 25 let sodrug Ivan Perčič, delavec pri premogu, pregrel se je pri razkladanju premoga na akord ter je izdihnil po kratki enajstdnevni bolezni na božični dan. Pokojni Perčič je bil blag, vsem priljubljen sodrug, staršem pa edina opora na stara leta! Tova-- riši sodrugi so mu oskrbeli nad vse lep pogreb; kurilniškega načelnika je zastopal sodrug strojevodja Peer, strokovna organizacija železničarjev mu je podarila krasen bel venec z rudečimi trakovi, razen tega so bili še trije drugi venci z rdečimi trakovi, ki so pa dušnemu pastirju v Št. Polaju g. Švari brez potrebe razburili živce, ko jih je zagledal. Direktno in odkrito se dušni pastir ni upal nastopiti zoper trakove, pač pa se je hotel s hinavskim načrtom znebiti neprijetnega delavskega simbola. Dejal je, da zadene tistega, ki bi prevzel jamstvo za red, v slučaju nemira, zaporna kazen od 3 do 6 mesecev. Navzoči sodr. Hladnik pa je brž uganil Švarov namen in je dušnemu pastirju izjavil, da prevzame osebno odgovornost, da se red pri sprevodu ne bo kalil. In res se je pogreb pokojnega sodruga izvršil v veličastnem redu. Po končani cerkveni ceremoniji je imel g. Švara agitatorično nagrobno govoranco, ki razodeva srčno posirovelost moža. Dejal je: Rajnik je pristopil k mizi božji, ne morem mu nič slabega očitati. Zašel je v protikrščansko družbo, ali bog mu bo v svoji usmiljenosti odpustil ta greh. Nato je posvaril navzoče pred temi pregrešnimi družbami (t. j. de-
lavskimi strokovnimi organizacijami), za katere se bo moral po smrti vsak pokoriti. S svojim nespodobnim, klerikalno izzivajočim govorom je zbudil med navzočim ljudstvom splošno nejevoljo. — Na bojišču dela padlega sodruga in sobojevnika ohrani razredno zavedno nabrežinsko delavstvo v najlepšem spominu!
Streli na plesu. Na praznik sv. Štefana so imeli v Devinu ples. Na plesu so se moški plesalci sprli, najbrž vsled ljubosumnosti. Dva plesalca sta potegnila revolverje in oddala več strelov. Streli so zadeli 22letnega delavca Jožefa Grudna in ga težko ranili; prepeljali so ga v tržaško bolnico. Dva druga fanta sta bila lahko ranjena.
Istra.
— Drzen tat. V eni izmed zadnjih nofii je skočil neznan človek v tovorni vlak, ki je vozil iz Beke navzgor proti Matuljam, od pri je vagon in pometal iz njega pet kavnih vreč. Tri vreče so našli železniški uslužbenci, dve pa je odnesel tat.
Vestnik organizacij.
Nocoj 30. t. m. ob pol 9. ima pevski zbor »Vzajemnosti* v društvenih prostorih vajo.
V nedeljo dne 31. t m.
1. Na Rakeku popoldne ob 4. volilni shod;
2. zvečer ljubljanska nemška podružnica »Vzajemnosti* v prostorih hotela »Ilirije* Silvestrovo veselico;
3. zvečer podružnica »Vzajemnosti* v Škofji Loki »pri Guzelju* Silvestrovo veselico.
4. ob 6. zvečer Silvestrova veselica trboveljske podružnice rudarske unije v »Delavskem domu*. Vstopnina za družino 30 vin., za poedince 20 vin.
Umetnost in književnost.
Kz pisarne slovenskega gledališča.
Danes v soboto gostuje subreta tržaškega gledališča edč. Angela Janova v opereti »Grof Luksemburški«. Predstava za par-abonente. Cene dramske. Poje se ta opereta zadnjič.—■ V nedeljo ob 3. uri popoldne se poje pri zelo znižanih cenah zadnjič v sezoni Straussova opereta »C,0,an baron« (za lože nepar).— V pondeljek 1. januarja popol. ob 3. uri se poje zadnjič v sezoni Gilbertova opereta »Sramežljiva Suzana« (za lože par). Cene dramske. Zvečer ob polu 8. uri Bizetova opera »Carmen« (za par-abonente). — V torek prvič Franc S. Finžgarja drama »Naša kri« (za nepar-abonente). — V četrtek drugič Shakespearova veseloigra »Vesele ženske wind-sorske« (za nepar-abonente). Vrsta se torej izpremeni,. — V petek zvečer slavnostna gledališka predstava v proslavo 501e-tnice ljubljanske čitalnice matice vseh dramatičnih društev. — V soboto pop. ob 3. rui pri znižanih cenah opera »Carmen« (za lože nepar), zvečer drugič Finžgarjeva drama »Naša kri« (začetek že ob 7. uri, ker se vrši po predstavi narodni ples v čitalnici). (Predstava za par-abonente). — V nedeljo 7. januarja popoldne »Vesele ženske windsorske«, zvečer zadnjič v sezoni opereta »Ples v operi«, dirigira prvič novi kapelnik g. Walther Betz.
Fr. S. Finžgar: Naša kri. V torek, 2. januarja se uprizori na slovenskem odru zopet izvirna noviteta. Po daljšem presledku se je oglasil Finžgar, čigar »Divjega lovca« uprizarjajo še vedno diletantska društva po vsej deželi, z novim delom. »Naša kri« je naslov novi ljudski igri v štirih dejanjih, v kateri hoče Finžgar napraviti nekakšno apotevzo značaju slovenskega ljudstva. Po premieri bo prilika, da se obširneje zmenimo o tej novosti. Le zaradi lažjega razumevanja bodi omenjeno, da je Finžgar posegel v Napoleonovo dobo, v kateri najde dramatik gotovo še dosti snovi. Bojevitost je bila takrat razvita v vsakovrstnih oblikah, in ker dramatičen pisatelj ni ne zgodovinar ne političar, so mu osebe enako vredne, naj stoje v tem ali onem taboru. Njega zanima vsaka krepka individualnost, vsak močan in pristen občutek, vsak motor in vsaka aktivnost. In če se to zbira okrog konfliktov, ki je prvi pogoj vsake drame,si jih bo z veseljem literarno osvojil. Finžgarjevo delo se plete okrog konflikta med domačim prebivalstvom, ki ga reprezentira slovensko dekle in francoskim osvojevalstvom, per-sonificiranim v napoleonskem kapitanu. Ljubezen plete vezi in razdvaja; tik poleg ljubezni preži sovraštvo. Kako se je Finžgarju posrečila naloga, ki si jo je nastavil, bomo videli v torek. Pričakovati je pač, da bo predstava dobro obiskana, ker gre za delo domačega pisatelja, čigar ime ima v slovenski literaturi vsekakor dober glas.
Iz delegacij.
Dunaj, 29. decembra.
Avstrijska delegacija je razpravljala danes o proračunskem provizoriju.
Klerikalne halucinacije.
, Delegat dr. Korošec (slov. klerikalec) je glumil zopet mejnega stražarja: na južni, italijanski meji sluti — najbrž po višjem naročilu I — nevarnost, »zatorej je dolžnost vojaške uprave, da jo primerno zavaruje*. Na Balkanu hoče več aktivne politike, s katero naj si Avstro-Ogrska zagotovi — simpatije balkanskih narodov. (Agrarne carine, za katere se poteguje ta junak, so pač po tem, da davi Avstro-Ogrska balkanske dežele; da bi si ž njimi osvojila prijateljstvo balkanskih narodov, na to ni misliti!)
Za zbllžanje z Rusijo.
Delegat dr. Kramšr (Mladočeh) opozarja, da nas tesna vez z Nemčijo spravlja v hudo nevarnost ob svetovnih zapletljajih, zbižanje z Rusijo, s pogodbo ali brez nje, se mu zdi za to potrebno, da ima Avstro Ogrska monarhija dve železi na ognju in da je nevarnost svetovnega požara manjša. Trozveza, ki nas preveč veže, se krha in zlasti v Italiji nam javno mnenje ni naklonjeno.
Belvedere proti Aehrenthalu.
Delegat Fuchs (kršč. soc.) izjavlja, da ga ekspozč ministra vnanjih zadev ni zadovoljil; vzlic temu bo glasoval za proračunski provizorij, ne da izkaže grofu Aehrenthalu zaupanje, ampak da stori svojo dolžnost napram državi.
Delegat dr. C i n g r i j a pravi, da kot Hrvat in Dalmatinec ne more glasovati za provizorij.
Socialni demokratje In Aehrenthal.
Delegat dr. Ellenbogen (soc. dem.) izjavlja, da soc. demokratje odobravajo nastop grofa Aehrenthala za ohrano miru; vsaka vojaška pustolovščina ob sedanji kitajski lakoti bi bila frivolnost in zločin. Avstrijsko ljudstvo Italijanom ni neprijazno. Tripolitanski hujskači v Italiji rujejo tudi proti Avstriji. Prepad med Avstrijo in Italijo se mora skrčiti. Zato protestira govornik proti vtikanju neodgovornih in postavno nepoklicanih faktorjev v vnanjo politiko. Socialni demokratje so za močno ljudsko vojsko.
Delegat Nčmec (soc. dem.) izvaja, da si je Nemčija z osvojitvijo balkanskega trga bogato plačala svojo moralno pomoč ob aneksiji. Šoc. demokratje ne ugovarjajo zvezi z Nemčijo, narobe, žele si, da se zvežejo vse države na svetu.
Nato posežejo v razpravo še delegati dr. Bilinski, Klofač, dr. Lecher, dr. Masaryk, Udržal in Vasilko.
Nato je bil sprejet dr. Baernreitherja nujni predlog, ki urgira zgradbo železnice Banjaluka-Jajce. Z dodatkom dr. Ellenbo-gena, ki poziva vlado, da predloži prihodnjemu delegacijskemu zasedanju ves material o zgradbi bosenskih in dalmatinskih železnic.
!!! Železničarji, pozor! !!!
Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Egiptovska vlada proti letalcem v turški službi.
Turin, 30. decembra. Turčija je najela ruske aviatike, ki pa jim je egiptovska vlada zabranila potovanje preko Egipta na bojišče, ker smatra letalne stroje za vojne potrebščine.
Nič miru.
Carigrad, 30. decembra. Porta je obvestila poslanika na Dunaju, v Parizu, Berlinu in Londonu, da odločno odklanja mednarodno mirovno konferenco. Turčija se bo udala samo oboroženi sili.
Maročanska pogodba.
Pariz, 29. dec. Avstr o-O grška je potrdila francosko-nemško maročansko pogodbo z dne 4. nov. t 1.
Španci v Maroku.
Vroča bitka.
Madrid, 29. dec. Iz M e 1 i 1 e poročajo: Včeraj je bila velika bitka; Maročani so se morali umakniti in so i z-g u b i 1 i 4 0 0 mož. Španske izgube so 27 mrtvih in 10 5 ranjencev.
Španski g e n e r a 1 Ros je bi! 'težko ranjen. Operacije se nadaljujejo.
Veliko zastrnpljenje v Nemčiji.
Petdeset mrtvih!
Berlin, 29. decembra. Do večera je obolelo v zavetišču nad 100 oseb, od teh jih je umrlo petdeset.
Vzrok smrti še nepojasnjen.
Berlin. 29. decembra. Vzrok smrti ni še pojasnjen. Obolele osebe — poleg umrlih jih je nad 100 — zatrjujejo, da so jedle prekajeno ribje meso; zdravniki pa ne izključujejo nalezljive bolezni, vsled česar so bolniki strogo izolirani.
Nalezljive bolezni ni.
Berlin, 29. decembra. Natančne preiskave zavoda za nalezljivč bolezni so dognale, da je kolera, legar ali otrpnenje tilnika izključeno. Pač pa so se zastrupili stanovalci zavetišča z bakterielnim strupom, ki zbuja čuden duh na živilih. Tega duha pa otrp-neli in zamorjeni čuti nesrečnih žrtev niso več čutili.
53 smrtnih slučajev v Berlinu.
Berlin, 29. dec. Število smrtnih žrtev vsled zastrupljenja z mesom je zdaj 53. Tudi po okolici se pojavlja bolezen, ki napada in pobira večinoma ljudi s slabotno konstitucijo. Zdravniki so mnenja, da povzroča bolezen takozvani botulismus, ki ga imenujejo tudi k I o b a s n i ali mesni strup, s svojimi bacili. Upali so, da bolezen pojenja, toda bolezen se vedno bolj širi. Do 2. popoldne so bili štirje novi smrtni in 25 novih slučajev obole-n j a. Bolezen ozdravijo s serom, ki so ga izgotovili vWassermannovem institutu. Največ slučajev se pojavi v zave-tišju za osebe brez stanovanja, kjer padajo ljudje v hudih krčih po tleh. V H e r m s -d o r f u je umrla za zastrupljenjem ena oseba, v Potsdamu dve v Fridrichsheimski bolnici 12.
Zastrupljenje v Kolnu?
K 6 1 n , 30. decembra. Včeraj so dobili stavbnega nadzornika Sch wartza težko bolnega v postelji, njegovo ženo pa mrtvo. Preiskava je dognala zastrupljenje z živili podobno kakov v Berlinu.
Strindberg bolan.
Stockholm, 29 dec. Strindberg je že dalj časa nevarno bolan ter ima hudo mrzlico. Moči mu vidno pešajo.
Knežja glava — otroška igrača?
D u n a j, 28. dec. Blizu pokopališča v St. Marxu so našli lobanjo, ki je služila otrokom za igračo. Domnevajo, da je ukradena lobanja knezaKaragiorgje-v i č a.
Dunaj, 29 dec. Sodni zdravnik prof. dr. Haberda izjavlja, da najdena lobanja n i identična z lobanjo kneza Aleksandra.
Kmečka revolta na Ogrskem.
A r a d , 29. dec. V občini D o m -b r o v a so prepovedali hoditi v gozdove grofa Eselenskega. Vsled tega je izbruhnila med kmeti krvava revolta. V boju med gozdnimi čuvaji in kmeti je bilo smrtno ranjenih nad 18 oseb.
Pomožna akcija za Dalmacijo.
Dunaj, 29. decembra. Vlada je izročila za olajšanje bede v Dalmaciji državnemu namestniku dalmatinskemu 500.000 kron. Razen tega je vlada dovolila, da se ustanovi s 1. januarjem 1912 v Zadru posojilni zaklad z glavnico 100.000 kron, da opomore ribištvu v Dalmaciji.
Vstaja črncev.
Bruselj, 29 decembra. V Kongu je izbruhnila velika vstaja črncev. 3000 upornikov neomejeno vlada porečje Uella. Vlada je poslala proti vstašem 2000 vojakov.
Homatije v Perziji.
Rusi v Tebrisu.
T e b r i s , 30. dec Po d v a d n e v-nem obstreljevanju mestnega dela Emir Hisa je polkstrelcev naovirano udrl v mesto. V mestu je mirno.
Napad na konzula Smarta.
B a r i g r a d , 29. dec Angleški konzul Smart je dospel v K a z e r u n. Perzijski vnanji minister je izrekel angleškemu poslaniku globoko obžalovanje vsled dogodka in je obljubil, da bo strogo kaznoval napadalce. Zagotovil je, da je priskrbel vse potrebno za svečan prihod konzula v S i r a s.
Revolucija na Kitajskem.
Zelo kritične položaj za monarhijo.
London, 30. dec. Poročila iz P e -k i n g a kažejo, da se kriza ni obrnila prav nič na boljše z a m o -n a r h i j o , čeprav je izjavila cesarica vdova obenem s cesarskimi princi, d a s e uklone odločitvi narodne skupščine o bodoči vladni obliki. Po najnovejšem predlogu vlade naj bi izvolila vsaka izmed 22 pokrajinskih skupščin po 3 zastopnike v narodno skupščino, kar pa smatrajo revolucionarni voditelji za zavlačevanje in zategadelj odklanjajo ta predlog. Kljub temu, da se je J u a n š i k a j izrekel za monarhijo kot najboljšo vladno obliko Kitajske, se je vendar dal voliti za predsednika republike. Predvčeranjem je nastopil baje zaradi bolehnosti dopust, kar smatrajo za jako sumljivo znamenje. Dobro informirani krogi mislijo, da je monarhija izgubljena. Republikanci prično z vojnimi operacijami takoj po preteku premirja.
Nemirna Mandžurija.
M u k d e n, 30. dec. Podkralj ni hotel poslati zahtevanih obrambnih čet v Peking z utemeljitvijo, da mir v Mandžuriji ne stoji na trdnih nogah.
Zmaga republikancev na mirovni konferenci.
Harbin, 30. dec. Mandžurski delegati so brzojavili iz bangaja, d a j e n a š a n g a j s k i mirovni konferen-c i popolnoma zmagala republikanska struja.
Dr. Šunjatsen — predsednik republike.
Nanking, 30. dec. Dr. Sunjatsena so izvolili soglasno za predsednika republike.
Revolucionarni vojaki.
London, 30. dec. Iz Š a n g a j a poročajo: V mesto so udrli revolucionarni vojaki, odpeljali korejskega princa ter so ga izpustili šele tedaj, ko je podpisal večjo svoto za revolucionarni vojni sklad. Princ Min je japonski državljan in je takoj javil ves dogodek japonski vladi.
Združene države za nedotakljivost Kitajske.
London, 30. dec. „Daily Mail“ poroča iz Novega Jorka: Združene države nameravajo protestirati, ako bi hotela Rusija razširiti svoj vpliv na Mongolsko in Turke-stan. Združene države zahtevajo nedotakljivost Kitajske.
Tiskovni sklad »Zarje«. Vesela družba s Hrastnika na sveti večer v zadružni gostilni nabral »Gramofon« 2 K 30 v. V veseli družbi na Štefana dan v društveni gostilni na Nabrežini za ponesrečeno petje 3 K 44 v, in ker Nardini ni gospod, ampak sodrug 1 K 4 v. Vesela družba v gostilni pri Barletu po sodr. Brozoviču 2 K. F. P. 1 K.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Izdaja in lalaga laložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
7
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
Je izSel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Cen-|	tralni sedeži strokovnih organizacij. —
Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni j	tarif. — Inozemske in domače denarne
4	vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko
3	plačam osebne dohodnine. — Koliko
J	plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-
4	Ogrske in število prebivalstva. — Avstr.
1	ustavne vlade. — Sodalno-demokratični
poslanci v avstrijskem državnem zboru (19U). — Glasovi slov. soc. demokratov j	pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
1	— Koliko glasov so dobile posamezne
a	stranke v Avstriji pri državnozborskih
j	volitvah (1907 in 1911). — Politiške in
il	narodnostne skupine v avstr, državnem
1	zboru po volitvah (1907 in 1911). —
|	Kako se varujemo kolere. — Kakšno
I	delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo
|	neki je železničarjem pomagal. — Pri-
I	poročljive knjige in knjižice iz domačih
I	založb. — Kultura in žensko gibanje. —
1	Kje so delavci najslabše plačani. —
|	Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed
I	tujk	in	njih	pomen.	Beležke.
I	Cena trdo v platno vezanemu izvodu
I	1 K, po pošti 10 vin. več. — Organiza-
a	cije dobe primeren popust. — Naroča se
|	pri	upravi „Zarje“ v Ljubljani.
(<] Veselo novo leto j>)
želita vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem ter se priporočata
Ivan in Marija Reberšak,
: : : gostilna „pri Anžoku“ : : : v Spodnji Šiški.
U^-l Vsem svojim cenjenim P77H I h I odjemalcem, prijateljem X / in znancem želita srečno (A JLj : in veselo novo leto :
E3 ter se priporočata
JAK, in HEL. KAVČIČ pekarija v Spod. Šiški, Celovška cesta štev. 2.
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem == PETER STEPIČ =
vinski trgovec in gostilničar
v Spodnji ŠlSkl štev. 256.
	Vsem odjemalcem, prijate-	
	ljem in znancem želi veselo	
		 IIOVO l«l<*	
r	VINKO OREŠNIK,	
\.l»	založnik piva »Delniške pivovarne Žalec in Laški	
- trg“ v Trbovljah.
- - Podpisani gostilničar - -„DELAVSKEGA DOMA“ v TRBOVLJAH kličem vsem članom „veselo novo leto!“
- - KOKALJ DOMINIK - -
Gostilna „Pri Virantu"
Sv. Jakoba trg št 2. =sn
želi vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
srečnQ novo leto!
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporočava :: tudi za nadalje prijazni naklonjenosti.	::
Z odličnim spoštovanjem
Marija in Fran Lekše.
KAVARNA „EGIA“.
: Veselo in srečno : 1912 novo leto 1912
želiva vsem obiskovalcem svoje kavarne kakor tudi vsem prijateljem in znancem ter se priporočava
Josip in Ana Čufer.
»12 M
Gostilna Fr. Kavčič
v Ljubljani, Privoz štev. 4
želi vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno novo leto!
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporočava tudi za nadalje prijazni bmmbbhhhb naklonjenosti, m—mmmmmm
Z odličnim spoštovanjem
Fran in Ivana Kavčič
Privoz (Prule) 4.
1912
CZ
3E
3EŽ3E
353
! Veselo novo leto !
želi cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
FRANJO GOLOB,
= mesar in prekajevalec =
v Spodnji Šiški štev. 50. nct=:
d E
GA
Zaloga
pivovarne Goss
v Spodnji Šiški
želi vsem cenjenim odjemalcem
Vsem cenjenim obiskovalcem brivnice želi
!! veselo novo leto !!
ter se priporoča
LJUDEVIT KIRINIČ,
brivski mojster, Sp. Šiška 111.
Srečno in veselo--------------
---------------------novo	leto
želi vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem ter se priporoča z odličnim spoštovanjem
= Alojzij Zorčič =
gostilničar in posestnik v Sp. Šiški,
======= Celovška cesta št. 22. ======-=
Srečno
in veselo novo leto
želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporoča
IVAN OKORN
pekovski mojster, Sp. Šiška
Celovška cesta štev. 33.
Srečno in veselo
novo leto 1912
želi vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem ter se priporoča
Vid Posavec
- krojaški mojster v Trbovljah. -
SHSEEHSSEKS
VESELO
NOVO LETO
želi vsem cenjenim gostom ter se priporoča
IVAN SEPPE, gostilničar
::	Kisovec	pri Zagorju ob Savi. ::
ZZBZZZSZSBZZ
Srečno in veselo novo leto ^9
želi vsem svojim odjemalcem ter priporoča bogato zalogo manufakturnega in špecerij-sHBfBBSBSBHaoHB skega blaga. nmaaBMHn
ROZALIJA VRTOVŠNIK
v Trbovljah.
Srečno in veselo
novo leto •
svojim cenjenim gostom
Fani in Leon Pogačnik Kavarna Leon
Vsem cenjenim odjemalcem
želi
srečno novo Seto
ter se priporoča
Antonija Treo
posestnica trafike v Trbovljah.
Srečno novo leto
Seli vtem cenjenim gostom, znancem in prijateljem ter se priporoča :: ::
Ignacij Banko
gostilničar, Martinova cesta.
Veselo novo leto
želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem
IVAN MARINŠEK
gostilničar in mesar na Glincah.
Srečno in veselo
novo leto
vsem cenjenim gostom Iv. in Antonija Petrič
gostilna pri ,Traunu‘ na Glincah.
Srečno novo leto
vsem cenjenim gostom in odjemalcem	^j°'
Fran in Franja Novak
gostilna in trgovina
Tržaška cesta 21 (nasproti tobačne tovarne)
Srečno novo leto
vsem cenjenim odjemalcem
=3 Ferdo Motnikar c=?
urar in trgovec v Zagorju ob Savi.
Tam se tudi sprejme soliden, trezen in mlad pomočnik za urarsko mešano delo in učenec z dobrimi učnimi izpričevali. Biti mora :: poštenih staršev. Vstop lahko takoj. ::
Srečno in veselo
novo leto
želita vsem cenjenim gostom in odjemalcem ter se priporočata
Amalija in Blaž Križanec
mesarija in gostilna v Zagorju ob Savi.
V 'V
GJURO STOJSIC
::	brivec	v	Zagorju	ob	Savi	::
 želi vsem obiskovalcem brivnice.
srečno in veselo □ □ s □ □ □ novo leto
ter se jim tudi za prihodnje leto priporoča. Postrežba točna in solidna.
Veselo
novo leto!
Franjo Krapeš
„Narodna kavarna*
Veselo in srečno novo leto vsem cenjenim gostom in odjemalcem sodavice P1 P1 Rnlfp gostilničar VJT« r • DUllUj in sodavičar. Rimska cesta št. 17.	Veselo novo leto želi vsem svojim cenj. gostom, odjemalcem in prijateljem Josipina trgovina, pekarija in gostilna v Idriji.	JANKO MARUSEK brivec v Zagorju ob Savi želi vsem svojim obiskovalcem brivnice veselo novo leto — ter se jim tudi nadalje pfriporoča. — Zagotavlja jim najboljšo postrežbo.		Kavarna „Austria“. Gostom, prijateljem in znancem želi srečno in veselo novo leto Ivan Stritar, kavarnar.
■TOŠ. DPl/man, knjigovez Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7 želi vsem cenjenim naročnikom srečno in veselo mi novo leto em ter se priporoča tudi za naprej.	Veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem ANTON BRATUŠ, ■■=—■= čevljar v Idriji. 			Vsem cenjenim odjemalcem želi veselo novo leto! Josip Rossi :: vinotržec v Zagorju ob Savi. ::		Kavarna ,Earopa‘ veselo novo leto 1912 Anton in Terezija Tonejc.
Iko Iko Veselo novo leto 1912! Iko	Veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in obiskovalcem M. BRENČIČ, žganjarna in tobakarna v Idriji.	JOSIP REPOVŠ krojaški mojster v Zagorju ob Savi se zahvaljuje vsem sodrugom in prijateljem za dosedanjo naklonjenost ter se priporoča tudi za naprej. Tem potom želi vsem srečno in veselo novo leto!		Kavarna „Prešeren“ Cenjenim gostom, prijateljem in znancem kliče srečno in veselo novo
				Karol Polajnar* kavarnar.
Gostilna in prenočišče Tahor (na Škofovem). Cenjenim gostom in odjemalcem srečno in veselo novo leto T 'Drwlrk posestnik in o • DUltJj gostilničar.	Veselo novo leto! Trgovina s čipkami in mešanim blagom Andrej Primožič v Idriji. ' ..	G~	 Vesele mm lete 1! želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča = IVAN KOS = čevljarski mojster, Zagorje ob <?.			 , . 		912 Savi. ... 0	Veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporoča Franjo Birtič, 	» gostilničar in trgovec 	- v Hrastniku.
Srečno in veselo ' * i novo leto	Srečno in veselo	^ Veselo in srečno ]\ novo leto		Vodstvo konsumnega društva v Hrastniku želi vsem članom srečno in veselo novo leto!
želi vsem gostom in sodrugom Ivan Miklavc, gostilničar Novi Vodmat št. 83.	IlUvU JA51U kliče vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem Andrej Lipušček, gostilničar v Idriji.	želim vsem cenjenim obiskovalcem moje gostilne ter se priporpčam ji Marija Gpvejšek, Toplice pri Zagorju ob Savi.		
Vsem cenjenim obiskovalcem brivnice kličem srečno novo leto 1912 ter se priporočam IVAN KOSEC, brivec, Dunajska cesta št. 7.	Veletrgovina Matko Kobal 	 d Tdriii 		Veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča		Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se iskreno priporoča za nadaljno naklonjenost :: J. Marchiotti trgovina usnja, Sv. Petra cesta štev. 30.
	želi svojim cenj. odjemalcem in gostom srečno in veselo novo leto!	JANKO POČEK trgovec, Loke pri Zagorju ob Savi.		
Vsem cenjenim gostom želi srečno in veselo sm novo leto Neža Enci, *, Komenskega ulica št. 36.	5recno in veselo m novo leto s® Seli vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem Mici Štraus, rS,frka	I gorenjska rastlinska destilacija likerjev in žganjarna „FLORUS« J. B. JEREB, Sestranska vas Škofja Loka želi vsem cenjenim odjemalcem veselo novo leto!		Čevljarski obrti Josip Breskvar - Karol Kordellfc Sv. Petra cesta št. 31 želita cenj. naročnikom in odjemalcem srečno novo leto! Zahvaljujeta se za sedanje zaupanje in se najtopleje priporočata za nadaljne naročbe.
Vsem spoštovanim obiskovalcem brivnice zeli veselo no ■<*mi5= 1912 FrČlU-O ZajeC,	Veselo no želi vsem svojim cenjenim gostom Fran Vi najemnik gostilne „Za gradom<( v Idriji.	Anton Preskar krojaški mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 14 želi vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem • srečno in veselo novo leto!		Veselo novo leto želita vsem svojim cenj. gostom, znancem in prijateljem ter se priporočata Ivan in Rozalija Pavšek restavracija na Martinovi cesti. e?somu
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi :: veselo novo leto c: ter se Fran Htefcec, mesar v Idriji.	Načelstvo občnega konsum. društva v Zagorju ob Savi želi vsem članom srečno jp vesel© = — povp lf*o 1912!	Kavarna Central vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem srečno novo Štefan Mikolič, kavarnar.		rftfvt * t h1"*? Svojim cenjenim odjemalcem želi vesdo novo leto Andrej Marčan, mes^r Prešernova ulica 16, — Rimska cesta 19.