yA na bivši guvernerjev sedež z vami ;n cvetjem ter komisiji ovacije, vzklikali no- *asta _ui flt^i^i burne Jugoslaviji in svojemu osvobodijo maršalu Titu ter komvijo Efti s cvetiem- Komisija je pre-j,l,,aia razne urade: pošto, želez-*e objekte itd. iJ?žko Je popisati radost in srečo j, f^a ljudstva, ko je izvedelo, da 4h 6n° Prišel trenutek in da bo In» i v n J€g0 v ib krajih prevzela ta*n ^ Ve*st se Je kakor blisk mesla po vseh vaseh. Vse se je l*o v cvetje in zelenje, zastave vito?0, na vseh poslopjih, povsod se JJo novi slavoloki-.',0tia. tu pa tam vidiš, kako nekdo mo nekaj v hitrici naklada ^Ulje, ............................ l^v&ža. N; to nikakršen «esodo» Mavi bi bcg teh nekaJ ljudsk'h t». k ih narodnih izdajalcev ho-jtjrikazati, fašistično italijansko v Trsta Evo, na prstih T°k Jih lahko naštejemo: Iz Sto'/16 se sel’i trgovec in posestnik ilj'a Valentin, trgovec Pirjevec Stjj.?’ Ptvi sežanski fašist Rožič podrepnik Čerinov Bevc . 'Sil ter Keber Frančiška, svoje ovCp_ gostoljubna gostiteljica SS-V/’ sedaj pa FSS-ovcev. — Iz • odhajajo trgovec Černe fcjij in svab Ignac, ki pa ga je h{ fcnala v pregnanstvo njegova tewa' Potem znana razgrajača in ^''a a SkaPin F11;P in s*avec i;!?' ki se ju dobro spominjamo ruijJ dvorane z razprave proti C;°narjem jugoslovanskih usta-Trstu. Tem štirim se je pri-20 nun, medtem ko jih 'tet i jo: mesarja Tafčar Vido in jr? Stano, trgovec Sirca Boris t“er, T^ki trgovec Gomizel Albin. foš4v?;Ca kraških beguncev pa Je *Cu bivšl italijanski poročnik v tj sbspcd župnik Jug Alfred, zna-W5'rtmi sovražnik Jugoslavije. Hofej?0, da našteti ekipi ni treba ^ biga komentarja- <0s^es zJutraj so se predstavniki St s„a,n|e civilne oblasti v Kobari-fl) vlSuah z delegacijo FLRJ zara-l3cJihieVZ,?ma °Kasti V vsej Soški 2a Severno od Gorice. Qor'š-brevZem oblasti na področju 'tštan*6®3. Krasa se Je vršil enak tta/k v r hemberku. '.taj , °r Javlja Ansa, so danes zju-^*Oo °n^n° ha terenu določli za-?Jo, Jr,lneJo med Jugoslavijo in Ita-Ce,’v* Poteka skozi tisti del Goričo trj,, 1 °b progi od St. Mavra tiš^ ^rcd severno goriško želtz-to g0??stajo na Blančah in od tu t1o6Jilie§a pokopališča. komisija, sestavljena iz ^lijan , of'clrjey in komandanta ^gkd . d-ivizije «Mantova» je danes začarno mejo. Fašistični s strojnico ubiii ff-ietno tovarišico Miško Vrabec v kulturnem krožku „Vojka Šmuc“ in laže ranili tov. Vando Jerman Fašistični banditi so hoteli pozdraviti rojstvo STO-ja z ogabnim zločinom. V krožku «Vojka Šmuc» na Škorklji se je ljudstvo mirno zabavalo, na odprtem je igral orkester in mladina je plesala. Ob 23.15 se je nenadoma začul od strani ul. Catullo rafal iz brzostrelke. Sedem strelov je preluknjalo zastor na odru, kjer je igral orkester, in nenadoma se je zgradila v krvi 11 letna deklica MILKA VRABEC, ki je stala pod odrom. Hkrati je bila laže ranjena JERMAN VANDA. Deklico, ki jo je strel zadel v prsi, so prepeljali v bolnico, kjer je ob 23.45 izdihnila. Pet minut kasneje je prišla na kraj policija. Poizvedovala je, kako se je pripetil zločin, ni pa izvedla temeljite preiskave, ker bi morala obkoliti ves blok, česar pa ni storila. Sinoči pozno v noč pa sta dva moška šla po ulici Commerciaie. Na sredi ceste sta opazila šaržer. Ko sta se pripognila, da vidita, za kaj gre, je z nekega okna zaregljala strojnica. Oba sta se vrgla na tla in se tako zaščitila pred rafalom. Posrečilo se jima je ubežati. Čez hip sta se vrnila, da ugotovita, od kod je prihajalo streljanje. Takrat pa so nanju spustili nov rafal. K sreči nista bila zadeta in sc jima je posrečilo umakniti se. To so prvi uspehi histeričnih pozivov italijanskega reakcionarnega tiska, ki mu načfelu-jeta «Voce libera» in «Giornale di Triestc», ki je proglasil za geslo Italijanov STO-ja: «Naj-prej Italijan, potem človek!». Je v določenih krogih vkoreninjena fašistična miselnost, ki ponovno ogroža slovensko manjšino v Italiji. Seveda so izpadi organizirani in imajo vso zaslombo pri političnih organizacijah in strankah, ki Slovencem odrekajo enakopravnost. Naravno je, da pri tem izkoriščajo za svoje izpade prav te dni, ko še ni nastopila nova odgovorna oblast. Za dogodke v Gorici pa odgovarja ZVU, kj b. morala zagotov ti red in zakonitost vse dotlej, dokler italijanske oblasti ne vzamejo uprave v svoje roke. ZVU pa se za teroristične napade italijanskih šovinistov ne zmeni, tako da se zdi, da ji je vse to dobrodošlo in po godu. Zato jo naše ljudstvo najostreje obsoja. ■ Vendar pa se Slovenci v Italiji ne bomo pustili strahovati od plačanih pobalinov in zaupamo v avtoriteto in čut pravičnost nove obla. sti, ki bo morala odgovarjati tudi za svoje slovenske državljane. Pri njej bomo z vso odločnostjo iskali pravice in zadoščenja za vsa izzivanja in krivice. Z našo odločno borbo proti fašizmu smo dokazal! našo predanost miru in stvari demokracije v svetu in prepričani smo, da nas bo pri obrambi naših pravic podprlo vse italijansko demokratično ljudstvo. Kaj pa pravi -na vsj to De Ga-sperijeva službena Italija, ki je podpisala 10. februarja tega leta mirovno pogodbo, ki je to pogodbo ratificirala in ratifikacijske listine v Parizu položila. Ciini lft, 16. in 17. te mirovne pogodbe se namreč jasno in nedvoumno glasijo takole: Člen 15. Italija bo podvzela vse potrebne mere in zagotovila vsem osebam, bi-bodo spadale pod njeno jurisdikcijo brez razlike na raso, spol, jezik in vero, ulivanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin vključivH svobodo izražanja misli, svobodo tiska in poročanja, svobodo veroizpovedi, svobodo mišljenja in zborovanja. Člen 16. Italija ne bo preganjala niti vznemirjala ital;jan- £ grožnjami, požigi in terorjem 5e Italija vrača v Gorico skih državljanov, posebno tistih, ki so člani oboroženih sil, samo zaradi dejstva, da so v razdobju med 10. junijem 19j0. in datumom vstopa v veljavo pričujoče pogodbe izrazili svojo naklonjenost za stvar zavezniških in združenih sil in da so vodili akcijo v prid te stvari. Člen 11. Italija, ki je v soglasju s členom 30. dogovora o premirju podvzela mere za razpust fašističnih organizacij v Italiji, se obvezuje, da ne bo dopuščala ponovne ustanovitve na svojem področju organizacij te vrste, ki bi imele političen, vojaški ali polvojaški značaj in katerih cilj je odvzeti ljudstvu njegove demokratične pravice. Smatramo, da se citirani členi mirovne pogodbe nai.ašajo predvsem na goriške, Kneške in kanalske Slovence, in da je zato prva dolžnost premagane Italije, da z mirovno pogodbo prevzete obveze točno izpolnjuje. Posebno pa, če hoče postatj nekoč članica organizme'je Združenih narodov, organizacije, katera bo budno pazila, da se bodo vsa določila mirovne pogodbe točno izvrševala, Ajdovščina, 13. — Po vsem Slovenskem Primorju so velike priprave za proslavo priključitve k Jugoslaviji. Ob tej priliki bo veliko zborovanje na Dijaku ob sedanji demarkacijski črti. Vse organizacije Slovenskega Primorja so se množično prijavile za sodelovanje pri tej proslavi in organizirale tekmovanja pod geslom «Za priključitev k Jugoslaviji*. Na dan festivala bo tudi velika povorka, ki se je bodo udeležili predstavniki mest in vasi Slovenskega Primorja in delegati vseh narodov Jugoslavije, ki bodo na ta način proslavili bratsko združitev s skupno domovino. Ob tej priliki bo nastopil tudi pevski zbor 5000 pevcev. Spored zborovanja Ob 8.30 uri: Zbiranje narodnih noš pri Sv. Ani, Piazzale Gianni (gostilna Subietta). Ob 10. uri: Začetek zborovanja v Skednju. Poleg izrecno povabljenih delegatov so vabljeni vsi zavedni možje in žene, ki jim je pri srcu obnova slovenske in hrvatske kulture ter njenih domov na STO=ju. PRIPRAVLJALNI ODBOR Komaj smo pregledali in prešteli ter zračunali, kaj vse so nam italijanski fašisti požgali in koliko naših ljudi pobili, in ko po zaslugi naših bivših zaveznikov še do danes nismo mogli niti začeti z zidanjem novih zidov na našem kulturnem pogorišču, se le na predvečer dokončne ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja pojavljajo novi teroristični izpadi fašizma. To pot pod drugo krinlM, toda z enakimi, čeprav prozorno prikritimi gesli. V Gorici so včeraj zažgali skladišče naših knjig, v Trstu so sinoči s strojnicami ubili slovensko deklico... Toda kljub novemu požiganju, kljub strojnicam, kakor nekdaj kljub tankom in bombnikom ne odstopamo in ne bomo odstopili od naše zamisli. Danes bomo v Skednju napravili načrt za popolno obnovo naših kulturnih domov in ta načrt tudi izvedli. .... . Sovražnih slovenskega fezika Škof Santin premeščen Trst, 13. — Danes je tržaški radio javil, da se je na merodajnem mestu v Vatikanu izvedelo, da bo tržaški škof Santin v bližaj', bodočnosti premeščen, a na njegovo mesto imenovan sedanji puljskc-poie- ški škof Radoasi. * * A Ta ali oni našinec je še vedno tako zakrknjen, da mu noče v glavo evidenčna resnica, da ima škof Santin s slovenskimi pridigami pri tržaškem misijonu politične na. mene. Ta oli oni revež še vedno misli, da se je škof spreobrnil, da ni več tak, kakršen je bil pred leti, in najboljši dokaz njegovega spreobrnjenja pa so slovenske pridige pri misijonih v Trstu. Ako bi bil — tako modrujejo ti redki posamezniki — škof proti našemu jeziku, ako bi ne bil KANAL sat. eai ko Slovenci, ki bodo pr!-1 pač ne morejo razumeti, da bodo -jo t.. Italijanski republiki, gle- morali tudi Slovenci v okviru nove J^ltii v.6Zn° hi samozavestno na državne skupnosti imeti zagotov-Je jvfVo-* -n spremembo stanja, ljene najosnovnejše človečanske in s*-aU> zaradi draavne raz-1 državljanske pravice. Prihoda novih oblast!, V noč; oc Stiski Šovinisti v Gorici z izrivanjem ki ponl-^ ^uvenskega ljudstva ter ih 7° ^thiho slovenskih usta-^ebnikov. Vsi tl zagrizene! od petka na soboto so «neznanci» vdrli v prostore uredništva tednika «Soče», glasila gori-ških, beneških in kanalskih Slovencev, in od tam v prostore podružnice «Pr:morskega dnevnika«, kjer so raztrgali slike državnikov in voditeljev jugoslovanskih narodov. Poleg tega so odnesli nekaj zasebne imovlne, kar predstavlja navaden rop. Včeraj ob 11. url dopoldne pa so iste skvndre vdrle v prostore Ljudske založbe v Gorici, jih razdejale ter zmetale na cesto slovenske knjige in ves ostali t'slc ter ga začele sežigati. KOBARID Okrog petih popoldne po so vdrli v prostore italijanslce komunistične partije v Goric! »civilni policist « ter začeli s prpiskavo. Trdili so. da je pravkar odpeljal izpred hiše kamion, na katerem da so bili zaboj! z municijo. Ko so j*h tovariši spraševali, čemu ta preiskava, in da je vendar italijanska komunistična partija priznana stranka v Italiji, so se izgovarjali, da iščejo orožje- «Policlsti» so se z-lo sovražno in grobo obnašali proti vsem, ki so bili v teh urad'h. V Gorici pa ne razgrajajo samo razne tolpe marveč tudi šovin'stično prebivalstvo in celo žene napadajo mirno slovensko ljudstvo. Tako se je zgodilo včeraj popoldne v ul. Pietro Zorutti, da so žene in otroci metali kamenje v okna vile, kjer stanuje dr. Rutar. Ko je privozil mimo neki jeep, na katerem je bila policija, so žene na vprašanje, kaj počenjajo, začele vsevprek kričat;, da je to hiša nekega ščava. Vojaki so se smejali in se odpeljali dalje. Demckrat.čna fronta gorišklh, beneških In kanalskih Slovencev in Italijanska komunistična partija ' sta poslali italijanski viadi protest j v zvezi z novo pastallmi dogodki. ] V prihodnjih dneh bodo odnesli zastopnik; Demokratične fronte go- ( riških, beneških in kanalskih Slo- j vencev italijanski vlad; in njegove- ( mu predsedniku De Gasperiju memorandum, v katerem bodo obrazložili zahteve Slovencev, ki ostanejo pod Italijo in protestirali zaradi sedanjih dogodkov. Vsa ta dejanja, ki se vrste po mestu, in prav tako osebni napadi na javne delavce slovenske narodnosti in zastopnike slovenskega tiska nam dokazujejo, kako globoko BOVEC MEDANA goreč za duše, ne bi dovolil slovenske pridige v mestu. Danes smo v stanu, da prinesemo prelep dolcaz za trdi■ te v, da škofu Santinu za duše ni mar, da je Santin ostal to, kar je bil: sovražnik slovenskega jezika. Duhovska zveza pod predsedstvom g. Gabrovška je minuli mesec sklicala zbor, da bi razpravljala o tem, kaj ukreniti zoper trmo škofa Santina glede na njegovo prepoved slovenske pridige v Kopru. Na sestanku so vodili zapisnik, ki nam ga je ude-ležnik sestanka dobrohotno dal na razpolago. Iz tega u-radnega zapisnika smo posneli, kar sledi. Katehet Matej Škabar dobi besedo, da bi referiral o razmerah v Kopru. Vsebina referata je tale: Ko je narodno-osvobodilna vojska leta 1945. stopila v Koper, je bila ena izmed prvih dolžnosti oblastev, da so obnovila v mestu pravice slovenskega jezika, ki so ga bili nacionalistični Italijani izrinili iz javnosti. Tako je bilo v prvem desetletju tega stoletja v Kopru ukinjeno slovensko učiteljišče, v cerkvah so izginile slovenske pridige že o-krog 1. 1890. Narodna oblast-va so ustanovila slovensko ljudsko ter srednjo šolo. Ljudsko šolo obiskuje nad 100 o-trok, ki so vsi člani koprske župnije ali pa so bližji koprskim cerkvam kot svojim. Dijaki, ki stanujejo v Dijaškem domu, so vsi iz koprskega o-kraja. Ob nedeljah in praznikih jih ostane v Kopru 50 do 100. Tako je ob nedeljah stalno v Kopru 150 do 200 šolarjev, ki po zakonih cerkve imajo pravico do slovenske pridige. Poleg tega je v Kopru za eno veliko župnijo Slovencev. Že leta 1945 so se začeli Slovenci v Kopru zanimati, da bi dosegli zase nedeljsko sv. mašo s slovensko pridigo. Toda vse prizadevanje se je razbilo ob nasprotovanju cerkvenih krogov. V šolskem letu 1946-47 so oblastva imenovala za kateheta na slovenskih šolah nekega patra kapucina. Njegova dolžnost je, da skrbi za duše dijakov in šolarjev, da poučuje v šoli krščanski nauk, da skrbi za nedeljsko sv. mašo in da ima vsako nedeljo in praznik primemo pridigo. To je njegova stroga stanovska dolžnost. Najbolj primemo bi bilo, da bi se ta služba božja vršila v župni cerkvi, kjer je za predstojnika kanonik Bruni. Ker pa je kanonik načeloma nasprotoval slovenski pridigi v stolnici, ga je kapucin prosil, naj dovoli mašo in slovensko pridigo v kapucinski cerkvi. Nato je kanonik Bruni odgovoril, da sme v kapucinski cerkvi ob nedeljah imeti pridigo, toda le za otroke. Naslednji dan pa je isti kanonik kapucinu sporočil, da v Kopru ni bilo slovenske pridige 60 let, v Kopru slovenskih vernikov ni in da zato prepoveduje slovensko pridigo. Dva meseca kasneje je isti katehet naredil prošnjo na zbor kanonikov v Kopru, da bi se vendar dovolila slovenska pridiga. Proti koncu leta pa je kanonik Bruni rekel: «2e sama ustanovitev slovenske šole v Kopru je za nas moralna brca. Ustanoviti slovensko pridigo pa bi bil za nas najhujši udarec. V Kopni Slovenčev nikdar ni bilo in jih ni. Sicer pa v tej zadevi niso kompetentni kanoniki, ampak tržaški škof«. Končno je kanonik Bruni obljubil, da bo po božičnih praznikih izročil prošnjo škofu. Potekel je januar, potekel je febniar, a dijaki so bili še vedno brez pridige. Po nasvetu predsednika Duhovske zveze Gabrovška je šel katehet sredi marca 1947 osebno k škofu Santinu po odgovor na njegovo prošnjo. Škof mu je rekel: »Nisem videl nobene prošnje, ne vem, zakaj gre, zato ne morem dati nobenega odgovora*. Nato je rekel katehet, da gre za slovensko pridigo v Kopru. V tem trenutku ga je škof prekinil rekoč, da prošnje ni dobil in zato ne more dati odgovora. Odgovoril bo, ko bo dobil pismeno prošnjo. Pater kapucin: Saj je rnons. Brani sam izjavil, da je o tej zadevi govoril z vami. Nato škof: Ni mogoče, ker mons. Brunija ni bilo v Trstu že 200 let (duecento anhi). Nato je ubogi kapucin šel spet h kanoniku Bruni ju ter ga vprašal, kaj je škof odgovoril na prošnjo za slovensko mašo v Kopru. Kanonik Brani je odvrnil, da ni še dobil pismenega odgovora. Škof pa da je gotovo dobil prošnjo v roke. Brani je tako dodal: «Prošnjo sem poslal v Trst takoj po božičnih (Nadaljevanje na IV. strani). Šovinizem na pošti Na tržaški pošti še niso razumeli novega časa, najmanj p« seveda njen ravnatelj -g. Greco Vincenzo, doma iz Siracuze v Italiji. Čeprav naši državni uslužbenci, ki Jih Je fašzem pred leti nasilno premestil Iz Julijske krajine v notranjost Italije, še vedno čakajo na povratek na svoja stara službena mesta, sprejemajo na tržaški pošti v službo razne šovinistične begunce iz cone B. Zakaj Jemlje y službo g. ravnatelj Greco take ljudi, ki. so se po 1945. letu priklatili v Trst, ne vemo. Mogoče bo razlog tale. Pred časom je gospa Mahnič Ivana hotela odda,ti na pošti priporočeno pismo s slovenskim naslovom pošiljatelja Uradnica pa pb imenu Giacich sedaj Bracco, ki je pribežala v Trst iz Voloskega, kjer je imela p>ošto, je gospo nahrulila, da je Trst italijanski Itd. No, g. ravnatelj, ki so ga zavezniki povišali iz pokrajinskega poštnega ravnatelja v glavnega poštnega ravnatelja za cono A, se je na naš članek, ki je pisal o tem dogodku, skušal opravičiti z dopisom, v katerem pravi, da je ukrenil vse potrebno, da se taki incidenti ne bodo več dogajali. Poročajo nam pa, da gospod ravnatelj ni do sedaj ničesar potrebnega ukrenil, da bi se podobni incidenti ne ponavljali. Nasprotno, dejstvo je. da ta gospod na pošti vedri in oblači in sprejema begunsko svojat z določenimi nameni -ako da se je število uradništva na pošti sedaj zvišalo na 900. Dejstvo je, da je prav ta uradnica Giacich huda šovinistka, ki z o6talo begunsko svojatjo zliva ves svoj bes proti Slovencem in vsemu kar je naprednega. tako da si naši ljudje, med katerimi je mnogo uradnikov Slovencev iz Trsta, ne upajo niti slovenski govoriti. In vse to, ker na naš; zemlji gospodarijo tujci. Gospe Bracco in ostali šovinistični druščini pa povemo, da na tržaškem ozemlju žive tudi Slovenc!, ki imajo pravico govoriti na svojih uradih slovenski. Tega jim ne more odreči noben tujec, ker je slovenščina priznana kot državni jezik na ozemlju STO-ja. Vsi ti gospodje naj vedo, da mi ne bomo več trpeli zapostavljanja in da bomo znali tudi sami braniti svc-Je pravice. Divjanje ameriških vojakov Zdi se, da se hočejo v tem kratkem času ameriški vojaki še malo izdivjati ter pretepati ljudi. 11. t. m. ob 23. uri zvečer so se ti gospodje spravili na Martelanca Viktorja, električarja iz Barkovelj, ko se je vračal z dela. Začrli so ga tepsti, hiti s pestmi in teptati z nogami, tako da so ga morali hudo ranjenega prepeljati v bolnišnico. Bes ameriških vojakov pa ni bil utešen s tem. Tudi ženske, ki so bile v Martelančevi družbi in so mu priskočile na pomoč, so poskusili tepsti. • Sicer se ti gospodje radi ponašajo s svojo naprednostjo in visoko kulturo, vendar pa tui v Trstu in drugod njihovi vojaki dajejo zelo slabe primete te kulture. TRŽAŠKI DNEVNIK komuni Kdo nam bo povrnil vojno škodo? .Razprava zaradi škandala pri uradu za javna dela še vedno traja in odkriva razne zlorabe in nepravilnost.!. Vsa odkritja 50 povzročila med vojnimi oškodovanci veliko nezadovoljstvo. T; zahtevajo, da se izvrši najstrožja revizija vseh obnovitvenih del in naknadno odredi dovršjtev nepopolno obnovljen.-h hiš ter popravilo storjenih napak brez stroškov za vojne oškodovance. Korupcijski način vodstva obnove po «Genio Civile» pa zahteva temeljito preureditev tega gnilega urada- ZVU je sicer lan! razglasila in zagotovila, da bodo brezplačno obnovljeni vsi zaradi bojev požgani ali poškodovani domovi in vasi y priznanje prebivalstvu za sodelovanje v borbi zoper skupnega sovražnika.# Vendar pa je potrebno dokazati iskrenost s tem, da se od besed preide k dejanjem- CM obljub še ni nihče živel. Vojni odškodovane! imajo v tem pogledu praktična izkustva, saj je obnova popolnoma odpovedala. Celo popolnoma porušene vasi Komen, Rihemberg, Medja vas, Volščina jn druge vasi so le deloma obnovljene. V Brdih in na Kanalskem, zlasti v Steverjanu, v Dolu, Doberdobu, na Vogrskem, v Zagrajcu pr; Malem Repnu, v Lipi pri Škrbin'-, Hudem logu, kar kor tudi na Opčinah pri Trstu, kjer je bilo od nacilašlstov uničenih več hiš, in v drugih vaseh pa se z obnovo niti še n; pričela Večina vojnih oškodovancev ni sposobna sama izvršiti obnovitvena dela na lastne stroške niti plačati stroške obnove, pozneje, čeprav le deloma. Vsaka obremenitev vojnih oškodovancev s temi stroški bi pomenila zanje gotovo gospodarsko propast. Ta obremenitev pa je krivična tudi z moralnega stališča, ker so vsi prizadeti .tak oškodovancem stroški, ki so jih imeli z obnovitvenimi deli in da se že davno vložene prošnje čimprej reš'jo. Prizadeti protestirajo tudi zoper Aretacija predsednika «American Engin-nering Company of Italy» Tret, 13. — Obveščevalni urad Julijske krajine je izdal danes sledeče sporočilo: Danes so v Trstu aretiral! ameriškega državljana in predsednika družbe »American Eaginnering Convpany of Italy» Faya O. Grif-fitha, ki je v preteklosti imel poslovne odnose z oddelkom za javna dela ZVU Julijske krajine. Prišel bo kmalu prsd zavezniško vojaško sodišče pod obtožbo korupcije na-pram ZVU. FIZKULTURA Evropsko plavalno prvenstvo Nov svetovni rekord Jany|a na 400 m prosto -Nov evropski rekord v štafeti 4x200 m postavili Madžari - Jugoslovan Cerer treti! na 200. m prsno Tretji dan evropskega plavalnega prvenstva v Monte Carlu sta bila postavljena dva nova rekotda. Francoski plavalec Jany je izboljšal svetovni rekord Amerikanca Smitha na 400 m prosto (4.38.5) s časom 4.35.2. Madžari pa bo postavili nov evropski rekord v štafeti 4x200 m prosto (9 5.4) s časom 9.4.3. Tehnični zelo pomanjkljivi rezultati tretjega dneva so: ton m pr*no finale: 1. Romaine (Velika Britanija) 2.40.1; 2. Nemeth (Madžarska); 3. Cerer (Jugoslavija). 100 m hrbtno semifinale: 1. skupina: 1. Castro 8imao (Portugalska) 1.9.8; *. skupina: 1. Kovarž (Češkoslovaška) 1.9.2; S. skupina: 1. Vallerey 'Francija) 1,8.9. It00 m prosto semifin-ile: 1. Jany (Francija) 4.35.2; 2. Mitro (Madžarska) 4.50.4; 3. Bartušek (Češkoslovaška) 4.51.4, Štafeta trtno m prosto: 1 skupi. na: 1. skupina: 1. Madžarska 9.4.3; 2. Francija; 3. Švedska; 2. skupina: 1. Velika Britanija; 2. Češkoslovaška. Skoki v vodo-ien-skr: 1. Moreau (Francija); 2. Staudinger (Avpt.\-ja); 3. Aubert Pinci (Francija). Waterpolo: Velika Britanija-CSR 4:1. Plavalne tekme v Barkovljah Danea se bodo plavalci ZDTV zadnjikrat pomerili v letošnji sezoni. Na startu bodo vsi naši najboljši plavalci, posebno najmlajši, v katere stavlja naš plavalni šport največ upov za bodoče delo. Tekme bodo v bazenu Cedas v Barkovljah s pričetkom ob 10.30. Tekmovalci naj se zberejo ob 10. uri. Spored tekem je naslednji: skupina A: 100 m prosto; 100 m hrbtno: 100 ni prsno; 200 m prosto; skupina B: 50 m prosto; 50 m hrbtno: 50 m prsno: štafeta 4x50 m prosto. Športna prireditev v Trebčah Trebanci bo za danes organiziral: v svoji vesi tekmo v hitri hoji. Proga bo dolga 20 km in bo vodila iz Trebč preko Sežane In Orleka nazaj v Trebče Start bo ob 7. uri. Kolesarska dirka Barkovlje Devin Danes se bodo na progi Barkov-lje.Devin in nazaj pomerili naši najrnlajšl kolesarski tekmovalci in ljubitelji kolesarskega športa. Start bo ob 9.30 v Barkovljah. Tekmoval* e- naj se zberejo ob 9. url. Tudi baliitcarji na delu v tekmah za tržaško prvenstvo in po kal A Ida Čebulen, V nedeljo bodo balinoarska grl-šča zopet polna ljubiteljev tega ko-modnega športa. V borbi za peto, šesto, sedmo m osmo mesto v trža- škem prvenstvu se bodo pomerila moštva: Skoljet A-Tomažič. Tekme bodo na igrišču gost lne «Maria Longa* na Scala Santa s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Za pokal Alda Cebulca pa bodo Odigrane sledeče tekme: Igrišče Tirolesa: ob 8. url: Konop-jarna-Zvezda Sv. Ivan; ob 10. uri: Sv. Ana-Conca d’Oro; ob 13. ur'.: Co-stalunga C-Magdalena B; ob 15. uri: Kraljič B-Magdalfna D; ob 17. uri: Pečar A-Costaiunga B Igrišče Nardina: ob 8. url: Kraljič A-Mezgec; ob 10. uri: Sv. Ana A-Kraljič C; ob 17 uri: Acegat-Mag-dalena A. V prVem kolu počivajo: Sv. Ana B. R.nald. B. Pečar C, Tl-rolese B, Rlnald; A, Tirolese A, Co-stalunga A, Pečar B. Organizator turnirja Je Magdalena- Keprez. francoskih sindikatov: Rdpča zvezda 39:33 v košarki Francoska sind kalna reprezentanca v košarki, ki je od grala v Jugoslaviji več tekem s pozit;vn’m rezultatom, je v soboto odigrala v Beogradu svejo zadnjo tekmo proti Rleč; zvezdi. Prvi polčas se je končal z rezultatom 19:16 za Rdečo zv»zdo. V drugem delu pa gost ni so samo izenačili, temveč tudi s hitro in kombinatorno igro uspeli preiti v vodstvo in zmagali. postopanje finančne intendence v Trstu, k; še vedno zavrača prijave m cenitve yojn:h škod, pisane y slovenskim Ježku. To je kratek obračun obnovitvenih del s strani ZVU-ja, in to v trenutku, ko se naglo približujemo tako zaželenemu slovesu. Dokončna ureditev bodočega STO-ja namreč ni več daleč in baš zaradi tega je potrebno, da se na zadovoljiv način zavarujejo pravice vojnh oškodovancev tega ozemlja do povračila vojne škode. MLADINA ČITAJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH»! Angleški mladinci v Trstn Včeraj je potovalo skoz; Trst 30 angleških mlarimeev tn mladink, ki so delali tri tedne na mladinski progi In se sedaj vračajo v Anglijo. So po večini študentje in so se vsi navdušeno izražali o Jugoslaviji! Tržaški mladinci so jih prisrčno sprejeli in jim pripravili skromno zakusko. Zlasti jih je navdušilo delo na progi in ogorčeno so zanikali lažne vesti, da se mladina na progi vojaško vežba. V prijetnem razgovoru s tržaškim; mladinci so se živo zanimali za življenje in vse važnejše probleme v Trstu. V Jugoslaviji so tudi zvedel' 0 napadu, ki so ga 31. avgusta izvedli proti skupini angleških mladincev tržaški šovhisti, nad čemer so se močno zgražali. Tržaški mladinci so jih spremljali na postajo. Slovo je bilo še bolj prisrčno kot sprejem, rokovali so s® in pozdravljali še z odhajajočega vlaka. ACEGAT je pasiven toda za skvadriste ima dovolj denarja Kadar koli so zaprosili uslužbenci ACEGAT-a za izboljšanje svojih mezd in socialnih pogojev, je uprava podjetja takoj začela trditi, da kaj tega ne more storiti, češ da je podjetje pasivno in da bi vsakršna nova bremena poslabšala njegovo gospodarsko stanje. Pri tem so se sestajali razni sveti in iskali rešitve tega vprašanja, čeprav se ga niso nikoli lotili pri jedru. Ze večkrat smo v časopisu pisali, da uprava podjetja še vedno izplačuje težke milijone v obliki plač osebam, ki so jih razne tako zvane epuracijske komisije suspendirale iz Službe. Prav sedaj se nekateri u-pravnikj podjetja, potegujejo za skupino dvanajstih skvadrlstov, da BABIČI « V nedeljo je ZPP priredila kulturno predstavo, pri kateri sta sodelovala pevska zbora iz Marezig In Babičev. Za otvoritev so pevci zapeli »Slovan na dan». nakar so sledile razne pevske in deklamacij-ske točke. Obilo dobre voije in smeha je vzbudila šaljiva predstava. Po končanem mitingu so prebrali protestno resolucijo, naslovljeno na ZVU. V njej vaščani protestirajo zaradi aretacije tovariša D'Este-ja in zahtevajo, da ga takoj izpusti. Mitinga se je udeležila velika množica ljudstva. Dvonadstropna hiša, ki jo grade tovarišu Korenu Antonu, je bila dne 6. t- m. že pokrita. Dq sedaj je nudilo prostovoljno pomoč 550 vaščanov, k; so opravili skupno 4100 ur prostovoljnega dela y vrednosti 198.000 lir. Babič Franc ŠANTOMA Tekom poletja je postala mladinska organizacija v Santomi nekam zaspana. Po treh mesecih se je dne 4. t. m. ponovno sestala in ugotovila svojo dosedanjo malomarnost. UVdela je, kako zaostaja za mladino iz bližnjih vasi in sklenila izvoliti nov mladinski odbor, ter pri-baviti v organizacijo čimveč mladine. Na tem sestanku je sklenila tudi, da se bo udeležila udarniškega dela pri popravilu ceste in ustanovila svoj stenčas. Po sestanku so se takoj pokazali prvi uspehi: 52 mladincev se je vpisalo v organ'zac!jo, 12 mladincev pa se je udeležilo prostovoljnega dela. Postavili so tudi že sten-čas in nanj napisali osem člankov in več risb. Članki m r sbe prikazujejo delo mladine na vasi. Na zadnjem sestanku, katerega se Je udeležilo 53 mladincev, pa so že izvolili nov odbor. Predsednik Je postal partizan, k; je b!l štiri leta v borbi. Kot sklep so odločili, da bodo imeli pr hodnj sestanek v ponedeljek ob priliki otvoritve mladinskega tedna. Mladinska organizacija šteje sedaj 77 članov, ki so si zadali nalogo, da bodo vse svoje pveste ure porabili za dvig izobrazbe m pomoč r/stim, ki sami ne morejo napredovati. J Mladina te vaši je sama občutila potrebo po napredku in organ.za-cijl. Spoznala je, da se v skupnosti da mnogo naučit lin koristiti sebi ;n vasi. Bosiljka POBEGI Teden naše knjige. Ze na dan volitev AFZ smo y naši vas: priredili lepo urejeno in okrašeno razstavo naše knj ge v prostorih konsumne-ga društva. V ozadje smo postavili slike Stalina, Tita in Kardelja, ker vemo. da so bili v letih ilegale borci s peresom, ko so p'sali brošure in časopise, s katerimi so ljudstvo vzgajali m bedrih, da ni klonilo pod pritiskom fašizma. KOPER Pred kratkim so bili po vsej Istrt ustanovljeni odbori Zveze bivših političnih preganjancev in internirancev. Ljudstvo je z veseljem sprejelo ustanovitev zveze on h, k. so se prvi uprli nasilju m krivici ter bili za to preganjani in odpeljani v razne zapore in otoke, od kjer je nekatere izmed njih rešila šele vojna. Da jim dokaže svojo hvaležnost In priznanje, je te dni zbiralo de- narne prispevke. Tako so do sedaj I zbrale večje vsote denarja in ga v simbolični povezavi obletnice bazoviških žrtev podarili zvezi sledeče vasi: Cezarji 1201 lir, prosvetno društvo v Gažonu 1000 lir, Pobegi 1220 lir, Marezige 1150 lir, prosvetno društvo «Zvezda», iz Pobegov 500 lir, okrožno sodišče 850 lir, NZ Koper 2131 Ur, notranje zadeve 515 lir, Hrvatin Karol 650 lir, o-krajni izvršn; odbor 850 lir. Skupno 10.057 lir. Zbiranje se nadaljuje po vseh ostalih vaseh. Zveza se vsem darovalcem naj-tojšleJe zahvaljuje. CEZARJI Delitev mladinskiK izkaznic. V petek smo po sestanku mladine razdelili med najboljše mladince izkaznice. To bo prav gotovo ypliva!o na nekatere, da bodo sledili tistim, ki že korakajo po poti napredka in razvoja. Trinajst izkaznic je ostalo na mizi za trinajst tovarišev ki so na progi Samac-Sarajevo. Sklenili smo, da jih bomo ob povratku z veliko slovesnostjo razdelili. Mladina se navdušeno pripravlja za festival dela, ki bo 29. septembra v Kopru. Ze sedaj pripravlja material za alegorični voz, za katerega je sestavil načrt tovariš Mušič Stojan. Kakšen bo ta voz, pa še ne povemo, ker smo si pridržali «vse prav'ce», da bo tekmovanje čimbolj živahno. Videli pa bodo na dan festivala, kaj lahko napravi vas, kjer vse organizacije delajo v lepi slogi. Zanimanje za napredno knjigo. V dvoran! za prireditve smo uredili razstavo naše knjiga Na dveh mizah. pogrnjenih z narodnimi zastavami, smo razporedili knjige in brošure. V ozadju smo postavili simbol Triglava z zvezdo, katera vsaki večer žari in lepo razsvetljuje prostor. Nekaj tovarišev še je naročilo na razne knjige in brošure- Ob‘sk razstave je zelo živahen, starejši ljudje se dalj časa ustavljajo v razstavnem prostoru in občudujejo našo napredno knjigo. «Nove knjige, nov svet in novi ljudje*, pravijo in odobravajo delo in uspehe ljudske oblasti. MAREZIGE Proslava osmega septembra. Tega dne se je zbralo veliko ljudstva iz Trušk, Boršta, Laborja in okolice, da proslavi kapitulacijo Italije. Za otvoritev je domača godba zaigrala najprej narodno himno, pevska zbora iz Vanganela in domači f>a sta zapela «Pesem bratstva*. Tovariš Venturini z okraja je nato orisal življenje pod fašistično I-talijo in narodno osvobod.lno borbo. S tega velikega zborovanja so poslali ZVU v Trstu resolucijo, v kateri ljudstvo zahteva takojšnjo izpustitev predsednka okrajnega odbora to. Bruna D’Este-ja. Franc Babič POMJAN Mladinska organizacija v Pomjanu je po izvolitvi odbora napovedala tekmovanje mladini iz Fic-roge. Do sedaj je pri popravilu cest in čiščenju ruševin pokazala zelo dobre uspehe. Najpridnejši so bili Peroša Karel, Kocjančič Ana in Benčič Cvetka. Pos-bno pa »o je odlikoval tovariš Peroša Fraoc, ki je v 80 minutah premetal več kot dva kubična metra ruševin. Vsa ostala mladina pa sledi temu zgledu. Tudi ASI2Z se je pri volitvah dobro izkazala. Prva je volda 80-1 tna «Almanova mati*, njej pa so sledile vse ostale. Za naše zavedne žene je bil ta dan velik praznik, možje pa so marsikje malo kislo gledali, ker se je kosilo malo zakasnilo. Fašistični pobalini se oborožuieio Predvčerajšnjim so prišli v trgovino Cesca v ul. Cavana trije fašistični pobalin!, stari okoli 18 let. Po njihovem naglasu so se izdajali, da niso iz teh krajev. Kupili so tri skavtske nože. Ko jim je prodajalka zaradi nesramnega govorjenja dejala: «Pa ja ne mislite koga zaklat'.?*, so se pomenljivo spogledali in se pobalinsko zakrohotah. To naj bo torej mladina De Ga-sperijeve Italije. To naj bodo bodoči heroji! Nedelja 14. septembra Mavricij, Znanoslav Sonce vzhaja ob 6.41, za“aA ob 19.16. Dolžina dneva l*®* Jutri 15. septembra Nikodem, Svegoj bi zopet prišli na svoja stara službena mesta, kjer so za časa fašizma gospodarili. Med temi fašisti so nekateri, ki jo jih epuracijska komisija prve stopnje, prizivna komisija in sodni urad ZVU obsodili na odpustitev z dela. Kljub temu pa jih je dosedaj upravni svet ACEGA-ta redno in točno plačeval, čeprav bi jih glede na obsodbo moral odpustiti z dela- . Svojčas so se predstavniki uslužbencev in podjetja sporazumeli, da bodo bivše fašiste ponovno zaposlili, toda pod pogojem, da bodo zaposleni kot navadni uslužbenci; v nasprotnem primeru pa bodo odpuščeni z dela. Ko sta predsednik in glavni ravnatelj v imenu delavstva povabila te skvadriste pod temi pogoji spet na delo, so ti naduto odgovorili, da takih pogojev ne sprejmejo, češ da zadnja beseda še ni izrečena. Tu se pa začenja škandalozna igra upravnega sveta podjetja. Namesto da bi po tem odgovoru te gospode odpustil z dela, jim je redno in točno naprej izplačeval plače. Svetoval; bi občinskemu in conskemu svetu, naj bi drugič pasivnost ACEGAT-a obravnavali s te strani, kajti na ta način je podjetje tem 12. fašistom izplačalo že milijone lir. Meščani pa naj vedo, komu gredo v žep razna poyišanja cen podjetja. Uslužbenci so siti take uprave, ki zanje nima nikdar denarja, Za skvadriste, ki se pišejo Colussi Mafaldo, Delben Giovannl, Di Drusco Egid o, Fabbri Pietro, Čorbo Rocco, Piovesana Ferrucclo, Facchettin Santino, Spadavecchia Giuseppe, Gagliardl Francesco, Or-tolani Bruno, Serravallo Lodovico, Politi Nicolo pa ima uprava dovolj denarja. Spominski dnevi 1943: so Nemci vdrugič bombardirali Novo mesto. 1944: je Rdeča armada, zasedla varšavsko predmestje Prago, Kadar je človek bojazljivca, zmerom lahko dokaže, kako potrebna, naravna, in pametna je bojazljivost in da nazadnje niti bojazljivost ni. Ivan Cankar Kjer ima oblast v rokah ljudstvo Lepi uspehi trimesečnega tekmovanja v Istri Dne 29. junija t. 1. je istrsko ljudstvo pričelo s trimesečnim tekmovanjem, ki je zajelo ogromen del Istre. Z velikim navdušenjem se je poprijelo dela, kajti spoznalo je, da zlato, ki ga je ponujal Marshall, ne olajšuje, temveč obtežuje gospodarstvo. Zaradi tega je ljudstvo pljunilo v roke, pričelo čistiti ruševine in si začelo popravljati domove. Rezultat trimesečnega tekmovanja pa je: Koper: prostovoljcev 2057, opravljenih ur 11.975, vrednost dela 418.825 lir. Izola: prostovoljcev 1343, opravljenih ur 7181, vrednost dela 247.800. Piran: prostovoljcev 2089, opravljenih ur 13.395, vrednost dela 472.325 lir. Buje: prostovoljcev 984, opravljenih ur 3783, vrednost dela 135.440 lir. Umag: prostovoljcev 683, opravljenih ur 2909, vrednost dela 101 815 lir. Novi grad: prostovoljcev 376, opravljenih ur 1273, vrednost dela 45.550. Plranci pa so zbrali tudi 178.525 lir prostovoljnih prispevkov. Ko pregledujemo uspehe tega plemenitega Tekmovanja, ki prinaša skupnosti velike gospodarske koristi in obenem gradi nove ljudi, smo lahko zadovoljni in ponosni. Pri teh delih sodeluje vse ljudstvo, zato lahko povemo svetu, da so to zmožni le taki ljudje, ki mislijo in delajo demokratično. In v to borbo za obnovo je stopilo 7523 prostovoljnih delavcev udarnikov, ki hočejo s svojim delom čim prej zabrisati ruševine, katere je zapustil fašizem, in si postaviti nove dcvrove. Pri tem delovnem naporu uporabljajo tudi 294 prevoznih sredstev, s katerimi prevažajo material. No. vsi ti napori ljudstva, ki si gradi novo In lepše življenje, so za tržaške fašistične liste teror v coni B. Sicer je to res grozno za fašiste in esule, ki so te domove z naslado požigali, ko vidijo, s kakšno življenjsko silo si to ljudstvo, ki so ga oni obsodili na smrt, gradi in ustvarja novo življenje. To tekmovanje istrskega ljudstva bo zaključeno dne 29. t. m. z veličastnim festivalom dela v Kopru. Alegorični vozovi bodo prikazovali obnovo, elektrifikacijo, vodovode, pridelovanje olja, vinogradništvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, Industrijo, napredek vasi, ki združeno obdeluje polja, itd. Posebno pozornost bodo posvetili agrarni reformi, ki je ena največjih pridobitev istrskih kolonov, pridobitev, ki je izšla iz narodno osvobodilne borbe. Ta dan bo obračun opravljenega dela v pr- BABIC in VIDALI bosta danes govorila v Škofijah Prosvetno dništvo v Škofijah vabi vse prebivalstvo na, narodni praznik, ki bo danes 14. t. m. ob priliki cerkvenega shoda. Pričetek ob 15. uri s sledečim sporedom: koncert, miting in tombola z bogatimi dobitki. Ob 17. uri bosta govorila tov. Branko Babič in Vittorio Vidali, Preskrba vi dobi obnove in izgradnje, obenem pa bo odgovor vsem onim, ki so napovedali in še napovedujejo, da je ljudska oblast nezmožna, češ saj so v njej samo preprosti ljudje, Za „koraižo“ jim le treba ruma V ul. Carducci smo včeraj srečali skupino tržaških fašističnih m!eč nozobov, ki so imeli v rokah stekle, nlce ruma in drugih alkoholnih pijač. Med seboj so se živahno no govarjali, kako bodo jutri napadali «s’ciave» v Gorici. Za vsak slučaj pa so si nakupili ruma in drugih alkoholnih pijač, ki naj bi jim dajal «korajže». No res lepi yojščaki, vredni svojih učiteljev, Mussolinijevih škya-drlstov. Deset na enega, nož: in rum, to je njihova vzgoja, to je njihov pogum. Cestne dirke v Opatiji Kakor smo že poročali, je danes Opatija pogorišče največje jugoslovanske prireditve v avtomobilizmu in motorizmu. Na startu so zbrani prvak; vseh ljudskih, republik Jugoslavije poleg številnih Inozcmofv, ki nastopajo v konkurenci. Pričetek dirk je ob 9. uri v sledečih kategorijah: 125 com, 250 ccm, 350 ocm, 500 ccm, 100 ocm, prikolice do 600 ccm, in nad 600 ccm; avtomobili: kategorija 500 cepi, kategorija 1100 coni in, kategorija 2000 ccm. Delitev maščob. S ponedeljkom 15. t. m. pričnejo deliti v mestu in podeželju 400 gr maščob na osebo na odrezek V in VI maščobe* navadne živilske nakaznice. Cena je 80 lir za kg. Delitev se zaključi 30. t. m. Enotni sindikati Vsi člani ES, ki bi si. hoteli nabaviti čevlje, blago za moške in ženske plašče ter moške obleke po ugodnih cenah, naj se obrnejo na zadružno prodajalno ES v ul. Zonta 2-1. Naročili si bodo lahko tudi drva v ul. Monfort 3. Za delavce in uradnike ima zadružna prodajalni-ca na razpolago večjo količino delovnih čevljev znamke «Bata». Cena je ug'odna, plačuje se lahko v trimesečnih obrokih. Vsa potrebna pojasnila dobite na sedežu ES v ul. Zonta 2-1 od 8.30 do 12. in od 15.30 do 19. Izidi sindikalnih volitev z dne 11. in, 12. t. m. Alfa Romeo — odbor: ES 1, DZ 2; delegati: ES 0, DZ 1. SCALE — odbor ES 1, DZ 2; delegati: ES 0, DZ1. Delavnica Marta — odbor: !ES 2, DZ 1; delegati: ES 1, DZ 0, Delavnica U. Navarra — odbor: ES 2, DZ 1; delegati: ES 1, DZ O. SAIGIR — odbor: ES 1, DZ 2; delegati ES 0, DZ 1. Delavnica Conti — odbor: ES 1, DZ 4; delegati ES 1, DZ 1. Delavnica Marcovigi 1— odbor: ES 1, DZ 2; delegati: ES 0, DZ 1. Prosvetno društvo «1- CankflU bo imelo v ponedeljek 15. *• ^ prostorih krožka Tomažič o ' članski sestanek s Predaval bo tov. prof. Benu •. 0 člane in ostalo občinstvo na zanimivo predavanje. Vabilo pomorščakom Pomorščaki STO-ja naj vijo v pristaniškem P°v ~ ^ odseku za mornarstvo dne ^ 10. do 13. ure z osebno izk«"1 dli; pomorsko knjižico v slede':em - ^ pomorske knjižice od st. * iš. 20400 dna 14. septembra št. 20401 do št. 20700 dne D ™ tembra; št. 20701 do st. 21 ^ 16. septembra; št 21001 do s . ^ dne 17. septembra; od s. dalje dne 18. septembra. dri! Zamudniki od št 20101 da J ^ 19. septembra 1947. Sporočilo t0V’ V Reki je nenadno Preml,,,‘oSle Josip Košuta, zastavnik J«» vanske mornarice, partizan ^ 1943- člani KPS. Njegovo trup ^ prepeljano v rojstni kraj & • pri Trstu. Dan pogreba bom« vočasno sporočili. Praznik mladine bo danes 14. t. m. ob prilik* vanja za pridobivanje član® v krožku Tomažič, ul. dei Za promet zaprta ulica :»• Cacciatore od Vi" Sindikalne volitve bodo jutri 15. i. m. v delavnici Scabar ob 8. uri, v delavnici Gregorin ob 10. uri, v delavnici Fiat ob 15. vri. Delavci, na volitve za> sindikalno enotnost! ve bodo P0 Zaradi popravil so zapr,i določen čas ul. Cacci Revoltella do Boschetto. . f. V ponedeljek 15. t. m. gj, promet zaprli desno stran trg ribaldi od ul. Del Bosco do »*• ridoni. Izključitev Rajonski odbor SIAU fP°r.°^jtr je bil izključen tz organiza® man Stanislav, stanujoč v u ■ ^ 17 zaradi nesocialnega in ne nega vedenja. Mladina iz Krepelj . . e Ufi priredi danes 14. t. im. ob 1* lik javen ples. Pr; tem zdravili novo ljudsko obla® Italijanska gospodarska sija v Trstu V Trst je prispela 21 alanf|^ I lijanska gospodarska koin:a' ^ bo koordinirala gospodars* se med Italijo in STO. Rojstva, smrti, P°r0'ie,e ^ Dne 13. septembra 1941. se p l dilo v Trstu 15 otrok, ljudi, porok pa je bilo 10.. ;r jF CIVILNE POROKE: in*« ton Martellani in # ca Eazem, zidar Ivan M" sebnica Ana Sinkovič. ur«48: CERKVENE POROKE: “ pl-Ferruccio Cargnelli in ^milij lijana Tomasi, mehanik ' po1 1/vrvvKi in An*® 10 Zan on Roditeljski svet v Skednju vabi vse starše na važen sestanek, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri v kulturnem domu. Krožek Čebulec priredi danes 14. t. m. ob 16. uri vrtno veselico. Cisti dobiček gre v socialne namene. Opozorilo poštne uprave Poštna uprava opozarja na nove pristojbine za zračno pošto, ki ve liajo od 1. t. n*. Občinstvo pošiijk ne frankira dovolj. V bodoče bo poštna uprava vsako premalo 1'rankirano pošiljko za zračno pošto poslala na naslov kot navadno pošiljko. "."'.V ).'F'illf x ... » Nenasitni izkoriščevalci ljudstva ropajo dragooene kraške borove nasade 'izkoriščajoč prehod oblasti aOOOOOOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOCOOOOSOOCOOOOOCOCOOOOOOCOOCOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOO FESTIVAL ¥ PRAGI VLADIMIR BARTOL 15 Treba jt poudariti, da kajpada ni vsa umetnost samo u folklornih zakladih. Mnoga velika dela so ustvarili oblikovalci iz neposrednega črpanja iz življenja okrog sebe. Toda podlaga sleherni žiui kulturi pa je vendarle tista preiudtina anonimna umetnost, ki so jo v teku stoletij izkristalizirali 13 sebe narodi somi, Dokaz za to so Shakespeare jt ra dela, ki tudi črpajo pogostoma iz anonimnih ljudskih zakladov, dokaz je zFauste, ki mu je podlaga sr dnjeveška zgodba, ki je zrastla anonimno is ljudstva. In zato, mislim, da, lahko po vsej pravici trdim, da je bil mladinski festival v Pragi poleg velikanske afirmacije hratstim mladine i>sega sveta tudi neposred-n dokaz za živo ustvarjalno silo vzhodnih in predvsem slovanskih narodov. CSR V BORBI ZA SVOJ DVIG Zn našega bivanja v Pragi sem pohitel, da. bi se, kolikor je mogoče v tako kratkem času, seznanil z vprašanji, ki se postavljajo v sedanjosti pred češki in slovaški nar'od, ter spoznal, kakšne napore podvzema vodstvo, da bo tem vprašanjem kos. Obiskal sem nekaj uredništev časopisov, se seznanil z nekaterimi uglednimi javnimi in kulturnimi delavci in sl nabral prrotjšen kup revij in brošur, ki so mi bile po večin« podarjene, ter sl iz pogovorov in iz napisane besedo j.uskušal ustvariti vsaj približno sliko trenotnega stanja bratske ieskoslovask- republike. C.8R je v pretežni meri industrijska država. Velike tovarne izdelujejo u raznih ki o Jih produkte težke industrije, stroje, avtomo-bils itd. Toda razvita sta tudi srednja in lahka industrija, ki izdelujeta raznovrstno orodje, tkanine itd. V ospredju vsega zanimanja je dveletni plan, ki naj še znatno dvigne industrijsko kapaciteto države. Naravnost neverjetno je-, koliko l.rcšur i« knjig izdaja ministrstvo za informacije o tem predmetu. Načrti, pojasnila in tolmačenja posameznih postavk dveletnega plana, diagrami, slike tu sfcice, vse to skuša bralcu, razjasniti pomen tu obseg tega velikega načrte- In češki narod je z njemu lastno inteligenco trt energijo prijel za delo t-r začel v naglem tempu izvrševati naloge dveletnega plana. Vsi, ki smo bili v Dragi, smo imeli priložnost opdzovatl, kako smot-no so v državi porazdeljene prehrana, obleka, obutev in druge vsakodnevne potrebščine med posamezne potrošnike, Mislim, da ni bilo niti enega samega Tržačana, ki ga m bi bil slišal primerjati to pravično i« pravilno enakomerno porazdelitev neobhodnili življenjskih dobrin med vse člane narodnega občestva s stanjem, vratolomnim, neenakomernim t« krivičnim, kakršnega poznamo pri nas na STO-ju pod anglo-ameriško vojaško upravo. Res je, v Pragi in drugod na Češkoslovaškem prejemajo potrošniki poglavitne življenjske potrebščine Še zmerom na nakaznice. Toda prejemajo dovolj in po selo zmernih cenah. Ponovno sem slišal poudarjati svoje češke prijatelje in znance: pri nas še ni izobilja, toda to, kar imamo, je porazdeljeno enakomerno (it pravično med vse prebivalstvo. — In moji Tržačani so pogostoma vzklikali: Kaj (i pomaga, če so pri nas v Trstu izlozbe polne vseh zemeljskih dobroti Vič ko sedemdeset odstotkov prebivalstva si .uh ne more privoščiti in delovni človek, naj bo brezposeln ali nameščen, hodi mimo njih s stisnjenimi zobmi in pestmi! Kajpada so v CSR tudi vprašanja, ki zadajajo njenim vodi- teljem nekaj skrbi. Prav tiste dni so praški časopisi veliko pisali o pojavu tolp, ki so se priklatile ali se skušale priklatiti is Poljsko v hiibovite in gozdnate predele Slovaške. To so t. i. sbandcrovci», (poimenovani po nekem zpolkovnikiuz Banderi, enem Izmed vodij ukrajinskih fašistov in SS-ovcev. Hitler in njegovi oprode so v svoji pckh nski nakani, da bi izrabili tuje narode drugega proti drugemu, skovali is raznih emigrantov, nacionalističnih šovinistov in izdajalcev posebne SS-ovske oddelke, ki so jih potem gnali kot svoje pomožne krvniške čete po najrazličnejših bojiščih. Nekaj teh tolp se ;e bilo poskrilo po brezbrežnih hostah Ukrajine in Poljske in prav ti tolpe se skušajo sedaj, kolikor jih je še ostalo, prebiti skozi Slovaško v Avstrijo pod okrilje anglo-ameriške vojaške uprave. Proti tem tolpam Je CSR mobilizirala svoje orožništvo, jia tudi češki in slovaški partizani so se priglasili, da bodo pomagali potlačiti te zad nje klavrne preostanke nad fašistične kuge. Drugo vjirašanje je izgon sudetskih Nemcev iz države. Ko je prišel leta 1938. angleški lord Runciman neprtlaskavega spomina v CSR, mu je voditelj sudetskih Nemcev Henlein dejal: mi in Cehi n« moremo živ (i skupaj. Zato zahtevamo odcepitev od CSR, — Ko so znpadne sile na že prislovični kapitulantski konferenci v Monarhovem na to pristale in pohabite češkoslovaško državo, je IlitUr že naslednjo pomlad s peklensko zloradostjo pogazil sprejete obveze, jih raztrgal kot krpo papirja ter podjarmil vso CSR, ki se mu ni mogla upirati, ker je morala po monakovskem diktatu prepustiti te prejšnje teto svoj obrambni pas Nemcem. Danes j-, hitlerjevska Nemčija poražena, sudetski Nemci ja so sam i nekoč svečano Izjavili, da nočt.jo pod nobenim pogojem živeli v skupnosti-s čr.šknn narodom. Zatorej je edini logični zaključek: ven *s di zgi-e! In večino N-vicev so tudi te izselili. Toda nemška grožnja ostani in CbR mora vsestransko iioskrbeti za svojo varnost. In kako bi mogla storiti to bolje, ko da se čl m tesneje poveže e mogočno ZtlSR, s katero jo veži jo identični obrambni interesi1 li, električar Federieo radnica Livija Cresi. meha Mezzina in zasebhica An . dovič, uradnik Oskar dr. , in šivilja Šantl na Udovič. ■ # f-ton Zlatič in delavka Ker pet gej. policijski agent Adf zetta in zasebnica Jull-,iffibesc ' to, zdravnik Jožef dr. Us učiteljica Marta Slaico. _ -cresSV UMRLI: 45-letni AloJz P pri 72-letna Regina Cossutta r bro, 8t-letna Ana Bole r )• j p 69-letni Ivan Černigoj. ter Qucsutta, Alba. 68-letna DAROVI IN FRlSp®V6lflrt V spomin- druge oble[nlCJ Godine Nardija daruje te 300 lir za Dijaško matic0. Ob 35-letnici svoje P°r' darujeta Tavčar Ivan elj ■oW Frančiška iz KreF' 5000 lir za sirote j>' tizanov. Obenem i~' brošlico novi ljudski Radiiski spOr® v nedeljo 14. septcl° TRST 1» 7.30. Koledar in jutranja j]a. t 7.45. Napoved časa in P°,rftv. «(. Nedeljski jutranji (Vir Kmetijska ura. 10.00. maše jz stolnice sv. - -klasična glasba). nje klasične glasbe. 3,:J0p. 11.45. Glasbeni kaleido*«^ ^ Napoved časa in Slovanske melodije. poreči]8'^, glasba. 14.15. Zgodovina 19. • V 11.28. Citanje sporeda. a ura. 17.00. Nedelj*« i koncert. 18.15. EolkKF JS ška skl vanje. 18.30. Operna Glasba za dva klavirja vc-nske pesmi, K in pdročjla. 20.00. jcu* t.ija Novega svela. „0 predavanje. 21.00. & 21.30. Vesela ura. 22.00- glp{i tntermezzi. 22.05. Bie . gei-et ,i 22.30. Lahka glasba. 23. • , ja- 9 in romance. 23.15. Napov£sp0:&Vfl SMISEL ŽRTEV bazoviških idnakov GOVOR TOV. DR. J. DEKLEVE V BAZOVICI DNE 7. T M. Tovariši in tovarišice! 2°pet stojimo na mestu, kjer *° Trod It leti omahnili pod svin- 04 J* !asi stične ga plotona Bido- J*5. Marušič, Miloš in Valenčič, | , I® slovenski fantje, mladinci, najboljši, najbolj požrtvo- ^■idealni in borbeni sinovi ženskega naroda. Na tem pro- 0r,t se bodo zbirale še v bodoč- 4o,f^ slovenske in italijanske- 'fašistične demokratične mno- y&> da bodo lahko črpale iz teh *0r°v oplajajočo in osvežujočo moc, *-e je temu tako, si moramo biti lasnem, katere misli naših ju-™t> so bile tedaj kot danes Učilne in vodilne. Kajti gotovo ’ da narod praznuje obletnice velikih in važnih dogodkov, ki JSajo globoko v njegovo zgodo-doživetje. Ali je dogodek, Sa danes praznujemo takega iv, Tj*1’ — O tem, tovariši tn to- Var,sici *nem. e, si moramo biti va ja-sicer bo naša prisotnost i\'l ‘ue doživetja z našimi ji/no noša prisotnost le formal- , ^»žiuefa; brez duhovne pove* h, iklc vsakega stvarnega Ur Me rfti j,; se spuščal v razglab-I nIc o vzrokih, ki so kumovali donotikn. — hnrfi/m.n nOuAa.- TO’ v- dr. DEKLEVA govori t, ‘ a so dogodki, s katerimi so 0 Povezani naši junaki zra-*»„V svojstvenem ambientu tn *nanju: da fažizem hoče doseči, da i,, 0 r°c' kleli lastno mater v d ‘hjem jeziku; <*a bi tga 5 uničil gospodarsko moč del uaroda, mu s tem izpodje-^.ornost, ga uklonil in za- /ajLna^i junaki so spoznali, da ie9aCm seka vejo za vejo z na-tiia drevesa, ki mora postopo-"*> toda - ---------= gotovo izki-vaveti. ding^dvsstt teh dejstev, je mla-ir,lcl st‘skala in. krčila mišice, n> prišlo do eksplozije — ^ej/a v»le’ Matere glavni zastopni-e('čno ' ravno naš' junaki — ltyji , "pravičen in utemeljen. tj - °'ba ni bila naprrjma pro-iijjj ed'ncem, če tudi so bili fa-prvenstveno proti Ners Jcot •''''stemu in sredstvom, *eOo Se -,e ta posluževal za do-llJd ciljev. Da, borba j< Stil Pri, upravičena- Kajti kavic *Xnavfl zakon poedincu ®i in., do samoobrambe, kakor p' države pravico do sa-N e{ l!>e. tako ima tudi narod '»tj nT^"a skupnost pravhro do Ni j ranibe, če kdor koli, kjer ''Jjj.j . kadar koli napade žlrlje-, 'veo naroda, kakor je na- '01< in fa Ji zem v svojem imperia- ern in zločinskem pohodu. nor^,mo v pravo luč na-^ ^ t6> ni dovolj, da ugotovi-*<0£°k njihove borbe, niti ne *c ugotovitev, da je bila njih borba ne samo etično upravičena, tem/reč tudi visoko moralna. Potrebno je, da poiščemo misel vodiljo, ki jim je bila kažipot, ker le od tu bomo črpali ono oživljajočo in oplajajočo silo, ki sem jo omenil. Tudi pri tem se ne bom spuščal v širino, omejiti so hočem le na eno dejstvo. Njih vodilna misel Je bila: ljubezen do svojega naroda do domovine. Četudi je ta Upa beseda vsakomur znana in vsakdanja, je potrebno, da jo razčlenimo in najdemo oni smisel, ki se je oblikoval in izklesal v sroih in dušah naših junakov. Ljubili sO svoj narod in iz ljubezni do njega so doprinesli ne slučajno, temveč zavestno največjo žrtev-žrtvovali so svoje življenje. Z dejstvi so dokazali globino svoje ljubezni in ne s puhlimi, votlodonečimi frazami. Njih ljubezen se razlikuje od one ljubezni, ki ljubi svoj narod zaradi sebe, ki so ji ta čustva krinka za njihove ambicije in sredstva za kritje svojih oportunističnih teženj osebnih koristi. Njihova ljubezen do naroda< ni bila formalna, temveč občutena — doživeta, polna vsebine. Njih odnos do naroda ni bil varljiva maska, bil je globok, širok, vsestranski, poln najnežnejših vezi. Njih ljubezen je izražala zahtevo za po-edinca kot za- skupnost po človeka dostojnem življenju na vseh področjih človeškega izživljanja in udejstvovanja. Ta ljubezen ni bila samo izraz po kulturni sa-mobilnosti, vsebovala je tudi zahtevo pa gospodarski neodvisnosti in socialni pravičnosti, ker ni svobode, kjer je gospodarska odvisnost in kjer ni socialne pravičnosti. Njihova ljubezen ;e izražala protest proti izkoriščanju poedinca po poedincu; naroda po narodu, zavedajoč se, da ni svoboden oni, ki izkorišča, niti oni, ki je izkoriščan. Nemogoče je zato ljubiti svoj narod, ne da bi se vodila borba proti izkoriščanju od kogar koli. Njihova ljubezen je bila plemenita, ker je bila izraz solidarnosti in medsebojne pomoči, sicer ne bi mogli zavestno doprinesti žrtev, ki so jo doprinesli. A kjer je solidarnost in načelo medsebojne povezanosti in pomoči ter enotnosti, tam ni mesta za razdvajanje in razkrajanje narodne skupnosti, kakor ni mesta za tistega, ki ne vidi, kaj se dogaja onstran plota. Njihova ljubezen je bila osredotočena na ponižanih in izkoriščanih, na delavskih množicah in prosta sovraštva do tujega naroda, kajti kdor globoko in iskreno ljub/ svoj narod, ne more so-vražti tujega naroda. Njihova ljubezen je bila očiščena v trpljenju našega ljudstva in v spoznanju kritno, ki jih je prenašalo, vsalcega resnega in nacionalistič--nega predsodka do tujih narodov. Kdor ljubi svoj jezik spoštuje tujega! Oni so ljubili svojo domovino, bili so patrioti. Toda njih patriotizem ni razdvajal narodov, temveč jih je združil po načelu: Drži, brani svoje in spoštuj tuje. Tako so dokazali, da so prosti vsakega šovinizma. A ne samo to, ljubiti svoj narod pomeni dati temu narodu možnost, da St ljudstvo samo kroji svojo usodo. da samo odloča o svojih križih in težavah, da samo kuje svojo bodočnost. Ljubiti narod pomeni, dati narodu oblast. Njihova ljubezen vsebuje upor proti imperializmu, ker imperialist hoče vladati — vsiljevati svojo voljo, zato pa izkorišča. Ti štirje ■ junaki, vedrega čela in duha, dovzetni za vse dobro, polni vere v moč čistosti vesti in dobrega ter plemenitega, prosti bremen preteklosti — z jasnim pogledom v bodočnost, razgibani v iskanju svojih idealov, zaverovani v poštenost, pravičnost in načelnost svojih pogledov, so dali duška svoji ljubezni s tem, da so na/znotraj širili duh nemira, bili so proti kvietizmu, »itso zaupali parlamentarnemu legallzmu, borili so se proti staremu duhu in starini sploh. Vodili so borbo proti okostenelim oblikam iti oviram V> JSSftk ’ . . ■ ai JA polagajo vtnr.o na spomenik bazoviških mučencev napredka. Bili so borbeni, udarni, odločni, požrtvovalni — tudi v borbi za nove metode dela proti konservativnemu in reakcionarnemu okolju. Bili so uporniki in revolucionarji. Ti mladinci so nam vzor v po-žrtovanju in borbenosti polne zavesti, da ni zmage ne svobode brez žrtev — kakor tudi, da narod, ki ni sposoben doprinesti največjih žrtev, ni vreden svobode. Vidite, tovariši in tovarišice, torej ti štirje junaki nos uče in so nam vzor. Zato se tu zbiramo vsako leto na obletnico njihove smrti, četudi bi morali vsak dan zajemati novih sil iz tega bogatega vira. Le če tako gledamo na naše štiri vzornike je opravičena naša prisotnost na tem mestu. Toda ta dogodek ima še drugi pomen. Skozi stoletja smo h/li vajeni hlapčevanja, ne da bi komu šinila misel na upor proti tlačiteljem. Ti štirje mladinci so pretrgali s starim načinom čakanja in zanašanja na drugg in nam pokazali, kako moramo svojo usodo vzeti v svoje roke. Zato njih krvavi upoc ni bil naperjen samo proti tujcu-tlačiteljn, ampak tudi proti lastni slabosti. Dan njihove smrti je važna prelomnica v naši zgodovini, pomeni upor proti naši hlapčevski preteklosti, upor proti dejstvu, da smo bili le predmet in ne subjekt zgodovinskega dogajanja. Pomeni s krvjo poudarjeno zahtevo: «Prost mora biti moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!» Od tedaj, dragi tovariši in tovarišice, je sledila našim štirim junakom in njihovemu predhodniku Vladimirju Oortanu cela na žalost še nezaključena veriga naših najboljših sinov.: Tino Tomažič in drugi. Lahko trdimo, da danes ni koščka zemlje na tej izmučeni in teptani Primorski, ki bi ne bila napojena s krvjo, da danes ni brega ne dolinice, kjer bi ne tulili grobovi partizanov in garibaldincev, ki so padli (ta svobodo in bratstvo med narodi. In osi, ki so sledili našim štirim junakom po krvavi in junaški poti, so padli pod sw tičem istega sovražnika, o borbi za iste ideale. So padli zato, da bi skupno oplojali človeštvo, dokler ne bo dokončno zmagala pravica nttd krivico, ljubezen nad sovraštvom, sodelovanje med narodi nad nasiljem, solidarnost med poedinci in narodi nad sebičnim izkoriščanjem in krutim zatiranjem, dokler ne bo zmagala ona pravičnost, ki prihaja iz globin preprostega in nepokvarjenega človeka nad tako zvano pravičnostjo kramarjev in meše-tarjev, ki mešetarijo tudi z najsvetejšim, s krvjo najboljših st-»ioo. Ideali, za katere so prelili kri najboljši slovenski in italijanski sinovi — partizani, se niso docela uresničili. Preostale čaka še trda borba, ki ne more biti zaključena drugače, da zmagajo progresivna ideje — ideje bodočnosti nad idejami teme preteklosti. Jamstvo za to zmago vidim tudi v tem, da je prednja straža zor tiranega slovenskega ljudstva — OP pod vodstvom KP v mnogih težjih pogojih vodila borbo golih rok proti največjemu do zob oboroženemu zatiralcu narodov in veličastveno zmagala. Tovariši in tovarišice, če bi danes vprašali naše junake, kako se jim bomo oddolžili za njihovo žrtev — bi nam gotovo odgovorili: Bodite enotni — tesno povezani z italijanskimi demokratičnimi množicami, branite pridobitve narodno-osvobodilne borbe, branite bratstvo med narodi, izgradite in očuvajte svobodo. In res, le če bomo čuvali z vsem žarom svojih sro, z vsemi telesnimi in duševnimi silami, cementiranimi z notranjo prepričanostjo in vddnostjo — to sporočilo naših junakov, bo dosegla današnja proslava smiselno svoj smoter. Slava Bidovcu, Marušiču, Milošu, Valenčiču! Slava vsem padlim partizanom im garibdldincem za našo svobodo! Naša zapadna meja in še kaj E D K O FERJANČIČ Z naglimi koraki ae bliža čas, da bomo imeli na sprajnetn za-padu določene meje. In kljub raznim željam ter spletkam nekaterih, ki radj slišijo o nekaki samostojnosti Goriške, katera bi se pa kakor sviloprtjka prej ali' slej prelevila v staro nikdar več zaželeno odvisnost, bomo končno le prišli do n^ke rešitve. Bo sioer rešitev boleča, rana bo ostala odprta. A na zapadnih mejah smo tega vajeni. Zato bo čisto na mestu, da se osvežijo razni zgodovinski spomini, ki jih čitatalji nimajo vsak dan pri rokah. Naj bodo v naslednjih vrsticah poeta ni vsaj glavni dogodki, ki so več ali manj vplivali na skrajne zapad-ne naše meje v celi dob', odkar smo Slovenci tukaj. Po razpadu zahodne rimske državo sredi petega stoletja in istočasnem zatonu divjih Hunov so vdrli v naše pokrajine, razni germanski rodovi. Najbolj znani med njimi so Longobardi — Dolgobradih, katerih sledove najdemo še danes prav na zapadni meji okrog Čedada, Lop. goba rdi gredo naprej v furlanske ravnine, na njih mesto se naselijo Sloveni. S Sloveni pridejo Obri, ki so začasno zav-z-niki in se s Sloveni bore ramo ob rami za nove zemlje. Kot zavezniki so Obrj tudi našim p.a-dedom pokazali včasih ostre zo be, dokler niso v drugi polovici osmega stoletja kmalu za Ix>n-gobard; izginili z evropskega pozori šča. Ob koncu 6. in v začetku 7. stoletja so Slovenci že tam, kakor danes in tudi že naprej, po- Trgatev je tu Šcečin-velika poljska luka Kakor druge države, kjer je oblast v rokah ljudstva, tako si tudi Poljska vsestransko prizadeva, da čimiprej odpravi posledice vojne in obnovi svoje gospodarstvo. V tej zvezi ima važno vlogo ščečinska luka, ki je važna prometna zveza Poljske z zunanjim svetom. Ko so zapihali »pomladanski vetrovi in se je Sčečln rešil le-dtoega oklepa, ki je preteklo zimo zapiral ves tok Odre in njen izliv v Baltiško morje, je Sčečin na novo zaživel. Ladijski promet v luki je zopet obnovljen in vse kaže na to, da bo letos še mnogo bolj živahen, kakor je bil že lani, ko je šlo skozi to luko nad 400 morskih ladij, ne vštevši številno rečno brodovje. Toda tudi pozimi ščečinska luka ni počivala. Zimsko dobe so izkoristili za to, da so Izpopolnili pristai, iške naprave potrebam ustrezno, ter pripravili vse za novo sozijo. Namesto poprejšnjega enega pilota za vodenje ladij v luko je danes nameščenih 6 poljskih pilotov, število krmarjev, ki jih je bilo poprej samo četvero, se je povišalo »edaj na deset. •Osnovan je tudi poseben obalni inšpektorat, uvedeno dežurstvo luških kapetanov v SčCčinu m Svinoustju ter ustanovljen stalni kontrolni urad luških krmarjev. Hkrati se je povečal tudi pristaniški plovni park. Ščečinska luka ima sedaj že tri vlačilce -n ravno toliko motornih ladij, v kratkem pa bo dobila še dve ladji za pilotiranje. Vse to ,ie omogočilo normalizacijo pristaniškega prometa, hkrati pa tudi potrebno nadzorstvo nad vodnim bazenom v luki, na Odri, v Svinoustju in v Pomorjanskem zalivu. Tehnična oprema luke je tako Izpolnjena, da omogoča tudi pristajanje velikih prekomorskih ladij, ki segajo do 7 m pod vodno gladino. V luki je sedaj ure.ten'h 6 km pomolov, ob katerih 'ahko pristajajo ladje vseh vrst. Za vskladlščenje blaga je pripravljenih 57.500 kvadratnih metrov popravljenih in delno na novo zgrajenih skladišč. Od tega 1e 21.500 m2 dosegljivih po lastnem železniškem tiru, 36.000 m2 pa je dostopnih s tovornimi ladjami. V načrtu je tudi znatno povečanje zmogljivosti tovornih žerjavov. Železniško omrežje povsem zadostuje potrebam. Vse to je jamstvo, da bo ščečinska luka v letošnji seziji ižpol-n!la načrt in prevzela 1,700.000 ton tovora, kolikor je predvideno po triletnem načrtu. Glavni predmet izvoza ščečinske luk« je premog, ki ga bodo letos izvozili preko Sčečina 1 milijon ton. Na drugem mestu izvoznega blaga je kalijeva sol v količini 50 tisoč ton, ki jo je kupila *n jo bo z lastnimi ladjami odvažala Belgija. Preko Sčečina bo šel tudi izvoz poljskega cementa. Ščečinska luka je že po svoji legi najbolj primerna za ;zvoz cementa, ker ima po eni strani najkrajše zveze s poljsko cementno industrijo, po drugi strani pa s švedskimi lukami. Isto velja tudi za Izvoz sladkorja, ki bo obnovljen, čim bodo krite potrebe domačega trga. Ščečinska luka ima tudi najidealnejše pogoje za izvoz sladkorja, ki prihaja iz sladkornih tovarn po vodni poti iz Poznanja. Poleg tega je ščečinska luka tudi najprimernejša za kosovne in množinske tovore pri izvozu in uvozu po morju. Na to kaže sam zemljepisni položaj Sčečina. Sčečln je najbolj zapadna poljska luka, ter ima do zapadnih središč pomorske trgovine najkrajše poti, tako da je prevoz preko Sčečina najcenejši. Zato dajejo tudi brodolastniki in trgovci prednost ščečlnski luki. Hkrati j? Sčečin tudi najbolj južno ležeča luka severne evropske cbale in jma najkrajše železniške plovne zveze z zaledjem. Zato zavzema SčCčin prvo mesto v Izvozni in uvozni trgovini, ki je zainteresirana na čim- cenejšem železniškem’ in ladijskem prevozu. Ugodno zemljepisno lego Sčečina povečuje še njegova povezanost po Odri in njenih pritokih kot važnih prometnih žilah. Regulirani in razširjeni tok Odre skupno z Varto in prekopi predstavljajo 700 km vodne poti in veže ščečinsko luke z njegovim bogatim mdustrijsko-polje-delskim zaledjem, predvsem pa s šlezijskim industrijskim področjem. Vtisi i* Opatije Skupinica Italijanov in Slovencev smo nestrpno pričakovali trenutka, ko smo iz Matulj navzdol proti Opatiji skozi okno avtobusa zagledali morsko obalo s Cresom in Malim Lošinjem, na drug; strani pa Reko in Suša k. Nad njimi pa staro mater Učko, v katere središču je bil organiziran upor vsega istrskega ljudstva proti okupatorju in kjer se je formirala prva istrska brigada «Vladimir Gortan*. Po ulici šest-ttsočglavega mesteca ter v leto-viščarskem delu Opatije je vrvelo letoviščarjev Hrvatov, Slovencev, Italijanov, Cehov, Madžarov itd. Med njimi smo opazili obraze delavcev, kmetov in meščanov. Napotili smo se v hotel Praga. Pri vstopu nam je uradnik takoj povedal cene, tako da smo se lahko brez strahu predali udobnosti letovanja. Zanimala me Je zgodovina tega kraja, zato sem povprašala domačina, naj mi pove kaj o njej. Se za časa Avstrije je prišel sem nek znanstvenik Schiiller. Očaran od prirodue lepote si je postavil tu vilo. Kmalu se je o tem raznesel glas, tako da so za njim pričeli graditi poslopja tudi razni avstrijski baroni in grofje ter sam avstrijski dvor. Hoteli in okrevališča, ki so sprejemali avstrijsko jn pozneje italijansko aristokracijo, so naglo rasli. Razumljivo je, da se je moralo vse podredit! načinu njenega življenja. Sele po letu 1928 so pričeli zahajati v te hotele tud! bogati meščani in industrije!. Do tedaj namreč se še niso smeli družiti s «plavo krvjo*. Po odhodu nemških čet iz Opatije se je morala sedanja uprava boriti z velikimi težavami, predvsem s pomanjkanjem opreme. Danes pa so opremljeni že vsi hoteli in manjka samo 300 do 400 postelj, da se vzpostavi predvojno stanje. Vrnila sem se v hotel v trenutku, ko je prispela skupina kmečkih žena iz Hrvatske z rutami na glavi ter z nabranimi krili domačih noš. Naslednji dan smo srečali nekega delavca iz Furlanije. Pripovedoval nam je, da dela sedaj v ladjedelnici na Reki, stanuje pa v Opatiji. Vprašali smo ga, kako gre delo tam, kjer je bilo vse do zadnjega skladišča porušeno. Nasmehnil se je, zamahnil z rokami in iz njegovih ust se Je vsula kopica besed. Delamo neprestano v vrstnem redu... večina je že dograjena... vsak dan prihajajo novi stroji... Med njegovim pripovedovanjem nam je šinila misel na brezplodno De Gasperije-vo govoričenje o obnovi v Italiji. Večerilo se je in napotili smo se v cbednico hotela. Med večerjo je prisedla k sosednji mizi skupinica ljudi, k; je govorila z ameri-kanskim naglasom. Povprašali samezniki celo notri dio TaJja-imenta. Jezikovna meja je še danes pri Čedadu, kakor takrat. Slovenska imena pa, ki jih najdemo dalje v ravnini, potrjujejo, da je skušal naš živelj prodreti še- dalje: več Gradišč ob Talja-mentu, Gorica, Goričica, Belgrad, Videm, Pasjan, Pojane in druga. Brici še danes imenujejo furlanske kraje onstran stare meje s slovenskimi imeni: Videm, Kr-mln, Prapetno, Buren i. dr. Ni šlo vedno lahko. Dvakrat pred Samom se lotijo napasti Čedad, kj je najvažnejša točka na skrajnem zapadu in dobra trdnjava. Leta 610 zavzamejo Čedad zavezniki Obri, dočim so ob Stiva-nu Sloveni. Toda 1« za kratko dobo. Cez eno leto pridetejo Furlani v Brda »koro do Medane. In od tedaj so Brici v Slovrehcu, Neblern, Hruševlju, Ložah, Skri-Ijevem z malimi presledki več kakor 1200 let pod furlanskimi gospodarji. Se danes je večina teh krajev v kolonskih pogodbah s Furlani od onstran Idrije. Slovanski kralj — veliki župan Samo nastopi v letih 628-659. On edini združi vse Slovane od severa do juga v eno državo, nikdar več pozneje ni bilo take edinosti. Kaj bi ne bilo lepo, ko bi se časi edinstva spet povrnili! Po Samovi smrti zapadejo Slo-v?ni na zapadu znova furlanskemu jarmu. Dvakrat se ga skušajo otresti. Leta 664 ne uspejo, leta 705 pa porazijo Furlane in njih vojvodo pri Špiku nad Čedadom, žal, da le za kratek čas. Njih pisatelj Pavel dijakon \z Čedada sporoča namreč, da »o Brici plačevali Furlanom davek do Ratichisa. Brice je bolelo in so se davkom upirali. 738. leta jih Ratichia napade, napad se izjalovi. Od tedaj imajo Brici mir. Jezikovna meja pri Čedadu je še danes prav tam kot tedaj. Kar niso Sloveni dosegli s silo, so mirnim potom. Posamič so se naseljevali globoko dalje; žal, da so pozneje utonili in pričajo o njih samo še stara imena. Doma v Brdih pa je zadnji poraz pripomogel, da so ravno v za-padnem delu Brd- mnogi samostojni BI oveni med drugimi nesvobodnimi domačini. 2e za kralja Sama najdemo prve sledove frankovskega, t. j. germanskega vsiljevanja med Slovenci na zapadu. Franki so v tej dobi povežejo s Slovenj potom trgovskih pogodb .in tudi kot zavčzniki. Pozneje se je zavezništvo sprevrglo v podložni-štvo. Zal, da se je to dogajalo dostikrat prav za časa pokristjanjevanja naših pradedov, ko so tujci prihajali v deželo; v eni roki s križem, v drugi z mečem, kakor pravi pesnik. Karel Veliki je določil politično in cerkveno mejo med Vzhodno marko in Furlansko mejno grofijo, in sicer reko Dravo; zgodilo »e je to 1. 811. Znamenit je iz te dobe Ljudevit Posavski, ki zaneti upor vseh Jugoslovanov in morajo Franki poslati nadenj celih deset ekspedicij. Končno je Ljudevit odnehal, ne toliko zaradi sile, bolj, ker so se mu ljudje smilili, ko so jim Franki vse uničevali z ognjem in mečem. Naša usoda je vedno ista. Z uporom Ljudevita Posavskega neha tudj samostojnost Slovanov. Od severa vedno bolj silijo Franki — Germani v deželo, od zapada se leto za letom bolj uveljavljajo naraščajoče Benetke, ki prevzemajo dediščino Furlanov in oglejskih patriarhov; deloma zvijačno, deloma nasilno. Od vzhoda prodira nova nesreča — Madžari. Oboji, Benečani in Madžari, silijo proti skrajnemu koncu Jadrana, kjer prebiva naš rod, da ga love in odvajajo v sužnost v mohamedanske dežele. Slovan — Sklave — »chiavo še danes znači sužnja. Obeta se nova zarja s prihodom Cirila in Metoda, na zapadu s Pavlinom n., ali nesloga na eni strani, napadi Madžarov na drugi, Benečanov na tretji porušijo vse. Madžari prid Sre jo do Stivana, Benečani pa se polaste počasi obmorskih istrskih mest, silijo od zapada. Doba navalov barbarskih narodov preneha šele prati sredi desetega stoletja, ko so Madžari potolčeni na Leškem polju leta 955. t Slovenci na zapadu so v tem sezidajo grad v Gorici ca malem Kraška dekleta t> narodnih nošah na nedeljski proslavi v Bazovici smo natakarja, kdo so. Povedal nam je, da so kanadski izseljen-cj, ki so se vrnili po dvajsetih letih v domovino. Med njimi so tudi mlajši, ki nič, ali pa slabo govore svoj materin jezik. Pogled mi je zletel po teh ožganih obrazih in na mnogih se je poznalo težko življenje, toda bili so veseli, da so zopet doma. V ponedeljek smo se vračali domov polni vtisov, ki nam bodo oRtnb vedno v snominu. času v dveh ločenih pokrajinah; Notranjska in Istra je v tako zvani Istrski marki, Goriška s Furlanijo pa v Veronski marki. Svetno nadoblast si delijo oglejski patriarhi z raznimi fevdalnimi grofi in plemi/d, dokler ne nastopijo za Gosdško stalni in vplivni gospoda/ji — goriški grofje. Zgodilo »> je to leta 1001. Goriški grofje so nemškega rodu, po vdčini s Tirolskega. Sprva biyajo v Solkanu, kmalu hribu. Njih posestva »o ob Soči, Vipavi in deloma v Brdih, zlasti južnovzhodnih. V 12. in 13. stoletju' so Brda nasSljena povsod, kakor danes. Ne morda po številu, pač pa po krajih. Posamezne kraje srečamo v zgodovini prvikrat: Kojsko 1. 1135, Medano L 1157, Vi-polže 1. 1170, Steverjan in Pev-mo 1. 1181, Fojano 1. 1188, Cerovo in Biljano 1. 1205, Mirnik 1. 1252, Neblo in VLŠnjevik 1. 1258, Barbano 1. 1272, Kozaiho 1. 1282, Gradno 1. 1929 itd., Slovrenc 1. 1300, Šmartno 1. 1317, Hrušev-lje 1. 1319. Kot gospodarji zemlje nastopajo največ tujci, pa tudi domačini. Imena: Ulrik, Gabrijel iz Strassolda, Fric z Višnjevika, Di-trusslo sin + Bernarda iz Rubi-gnaoca, Hernist z Višnjevka, Buring sin + Sigerja z Višnjev* ka, Vikard iz Senožeč s sinom Ančilom, Danijel s Fojane i. dr. Po večinj so to imena raznih priseljenih valptov, oskrbnikov, hlapcev, pa tudi druge take «go-spode», ki je prišla z Nemci in Italijani v deželo. Doba fevda, lizma pač. Cesar ali kralj j« dajal z mlj-o v najem grofom, grofi spet v podnajem, za plačilo so morali vsi skrbeti, da so podpirali glavnega gospodarja v miru in vojni z živežem, orožjem in ktvjo, bodisi lastno, največ tujo. Goriški grofje so bili odvisni od cesarja, oglejski patriarhi »o bili samostojni knezi, toda več ali manj tudi v službi svetnih vladarjev. V pogodbi sklenjeni pri Sv. Kviriau blizu Krmina je !. 1202 oglejski patriarh Peregrin II. odstopil svoj del v Brdih goriškim grofom. Gradov je bilo tedaj po Brdih precej in so njih sledovi poleg še obstoječih gradov marsikje vidni. Najstarejši gradovi so na višinah: Šmartno, Gradič nad Kozarnim proti Višnjevku, Steverjan; iz poznejše dobe pa jih dobimo prav dosti, vseh je moralo biti ob svojem času do leta 1848 vsaj kakih 20. Okrog gradov so polagoma nastala naselja, sprva vojaštvo, straže, hlapci, dekle, polagoma tudi kmetje to dfugi. Grad ali tabor ali trdnjava je bil obzidan, enako je bilo obzidano tudi grajsko naselje, kakor se vidi še danes v Šmartnem, deloma v Steverjanu, enako je v Kojskem, kjer je ohranjeno ime «porton» še danes, dasi ga ni več. Kljub vsem tujcem je vedno premagoval ves slovenski živelj. Slovenska imena, ki JTh najdemo v prvih matičnih knjigab. dobimo še danes, dočim so tuja imena polagoma izginila iz matic. Brda so slovenska od začetka in bodo slovenska ostala. Ravno Brda so pa tista, ki so v vseh časih morala občutiti svoj del in prispevati svoj delež k zgodovini. Poglejmo samo mejo. V vsej dobi je bila meja v Brdih precej značilna in krivična, kakor je krivično n. pr. ko-lonstvo samo. Pred sedem sto leti je meja med Furlanijo in Gorico odnosno med posestvi oglejskih patriarhov in Benetkami ter gori-ško grofijo vedno potekala skozi Ei da, nekako tako-ie: Od Ločnika — med Krminom in Bračanom — do Nove vosi (Vlila nuova) — preko Rezača — do Jenkovega — od tod po Idrijci do Dolenj in na Lože — dalje po Komu na Reko pod Fo-iano — po Reki do Kozarskega potoka — po Koza raki grapi na Slavško Kandijo — od tod preskoči na Hruševsko Kandijo — spet v dolino Krnic« — na Hlev-mk in mimo tako zvanih Benečanov — po potočn; na Pristavo — dalje po Reki — med Kožba-no in Vrhovljem — nad Senikom — pod Zarčnim — do Koše nov proti PodmiščCku !n dalje po nekdanji stari meji proti Drenkiji. Pod Benečijo so torej kraji: tako zvani Beneški Slo-vreno, Brce, Neblo, Hruščvlje, Benečani, Vrhovlje, Senik in Mirnik. Pod Gorico pa: od Jenkovega gori ob levem bregu Idrijce Dolenje in grad pod Ložami, dalje Hlevnik, Slavče, Gradno, Kož-bana. Mej« so bile spremenjene večkrat tudj više gori. Tclmin je bil pod Čedadom, dokler so bili patriarhi lastniki to še potem do leta 1626, ko je prišel za stalro pod Avstrijo. Prav tako je bil pod Benečijo desni breg Soče od Tolmina proti Kobaridu z vasmi Livek, Sedlo, Humrc, Bortana. Brfginjski kot s Stanoviščem, Robediščem ia vas Logje z Bre-glnjem vred. Akvilejsko svetno gospostvo je propadlo, dokler ni leta 1420 docela prenehalo, dočim je cerkvena oblast še živela oz. životarila do ustanovitve obeh nadškofij, t. j. videmske in gorišk« v 1. 1752. Goriški grofje so izumrli v letu 1500. Njih naslednik je Avstrija, k; dobiva polagoma kraje in njib gospostva v svoie roke. Nastane prva beneška vojna z Avstrijo v letih 1508-1518. Vzrok je nevoščljivost, povod pa, ker niso cesarju Maksimilijanu I. do volili prehoda skozi republiko. A za Benetke je vojna brez uspeha. Mir v Wormsu prisodi Avstriji delni Breginjski kot s Sedlom, Borjano, Stanoviščem; Tolmin pa dob« avstrijski plemič; kot fevd. Druga bmeška vojna v letih 1607-1617 je nastala iz istih vzrokov. Po odkritju Amerike leta 1492 so začele Benetke propadati in izgubljat; na moč; to ozemljih, zato si skušajo pomagati, kjer bi se še dalo, a brez uspeha, Avstrija dobi po 1. 1620 za stalno še Tolmin, kakor je sklenila mirovna konferenca v Madridu. Delno so vse meje še razvidne na zemljevidu, ohranjenem iz 1. 1759, ki ga varuje družina Ka-muščič z Vrhovi ja št 6. Po dedni pogodbi dobi za Kapla VI. Avstrija od Španije lem- (Nadaljevanje na IV, strani) JUGOSLOVANSKA KOMISIJA bo prevzela ozemlje, ki pripade Jugoslaviji Nov kandidat za tržaškega guvernerja - Umikanje zavezniških čet - SfO razdeljen na dve področji do prihoda guvernerja Trst, 13. — Danes so na raznih točkah ob meji STO-ja z Jugoslavijo in Italijo postavili obmejne table, ki imajo na obeh straneh dvojezični napis: Meja Svobodnega tržaškega ozemlja z Jugoslavijo (ali z Italijo). V sredi tabel je bela helebarda na rdečem polju. Poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju T.S. Airey je izjavil, da bodo v nedeljo določili na meji z Jugoslavijo in Italijo začasne obmejne točke, na katere se bodo umaknile zavezniške čete, ki bodo V ponedeljek 15. t. m. predale ostalo ozemlje predstavnikom Jugoslavija in Italije. Nato se bodo anglo-ameriške sile z Morgandve črte umaknila na začasno mejo na onem delu STO-ja, ki bo začasno ostal pod aiiglo-ameriško upravo, dokler ne nastopi guverner. Do prihoda guverne--ja bo ozemlje STO-ja razdeljeno na anglo-ameriško področje in na Jugoslovansko področje. Demarkacijska črta med tema dvema deloma bo ostali dal Morganove črte, ki bo za sedaj še veljala. Anglo-ameriško področja bodo upravljali kot nedeljivo enoto. Ustanovitev tega področja bodo javili s posebnim proglasom. Z drugim proglasom pa bodo odpravili razne omejitve izza časa vojne, ki so še sedaj v veljavi da področju A. Pulj bo vojaštvo zapustilo po morju. Vse operacije bo nadzorovali general Alrey iz Devina, kjer bo glavni štab vojska, mornarice in letalstva. General Airey je nato poudaril, da se bodo britanske čete koncentrirale na področju Vidma in Benetk in zapustile Italijo v pospešenem tempu po železnici preko Avstrije. Poveljnik zavezniških čet v Trstu jo izjavil, da se umikanje ameriških čet vrši v popolr.em redu in da ni prišlo do nobenega Incidenta. Noy kandidat za guvernerja Agencija APP poroča, da bo verjetno ostal edini kandidat za tržaškega guvernerja, ki je sprejemljiv za Sovjetsko zvezo, za ZDA in Veliko Britanijo narviški župan in socialistični poslanec v norveškem parlamentu Theodor Broch. Ista agencija pa dodatno poroča, da se stdaj omenja ime novega kandidata, ki je švicarski poslanik v Moskvi polk. Fluckiger. Agencija dodaja, da je treba te vesti sprejeti z veliko rezervo, ker niso še potrjene. Jugoslovanska komisija prispela v Trst Trst, 13. — Obveščevalni urad za Julijsko krajino poroča: V Trst je prispela jugoslovanska komisija, ki bo prevzela tisto ozemlje področja »A* Julijske krajine, ki je zdaj pod Zavezniško upravo in ki bo na dan položitve ratifikacijskih listin pripadel Jugoslaviji. Člani kom's!je so: Svetina - predsednik, Juričič, Perovšek, Novak Drago, polkovnik Lenac, major Tr-bovič In Pajičeva. Tržaška prefektura začasno zaprta Trst, 13. — Obveščevalni urad Julijske krajine poroča: Zaradi izrednega dela v zvezi z rat‘fikac”jo, bo ostala prefektura v Trstu za javnost zaprta do novega obvestila — glasom poročila, ki je dospelo od urada komisarja tržaškega p>odročja Zavezniške vojaške uprave. Kot izjema od gornjega obvestila bo ostal odprt za normalno delo le četrti upravni od- delek. Po končanem izjemnem delu bodo uradi takoj spet odprti za javnost. Italijanska komisija v Trstu Trst, 13. (AIS) — V Trst Je pr'šla italijanska komisija, da prevzame področja Julijske krajine, ki pridejo pod Ital'jo. C!anoy komisije je 23 in v njej so zastopana vsa ministrstva. Komisija se bo razšla pojutrišnjem, toda posamezni komisarji bodo ostali na področju. Jutri bo komisija obiskala nekatere kraj S, da prouči položaj in v ponedeljek bo prisostvovala Izročitvi področja, ki se izroči Italiji. Pogodba z Madžarsko stoni v veliavo v ponedeljek Budimpešta, 13. — General Svi-ridov, predsednik zavezniške nadzorstvene komisije je madžarskemu namestniku zunanjega ministra uradno sporočil, da bo mirovna pogodba z Madžarsko stopila v veljavo v ponedeljek, ko bodo v Moskvi položene ratifikacijske listine. Prihodnji teden, se bodo zbrali delegati štirih koalicijskih strank prejšnje vlade, in sicer komunisti, socialdemokrati, mali posestniki in narodna kmečka stranka, da se sporazumejo o sestavi nove vlade. V sredo bo novi parlamet izvolil politično komisijo, ki bo predložila kandidata za ministrskega predsednika. Računajo, da bo nova vlada sestavljena v petek. Madžarska KP za enotnost delavcev in kmetov Budimpešta, 13. — Centralni ko-mitet madžarske komunistične stranke je na spoji zadnji seji izdal poročilo, da vodi komunistična stranka politiko tesnega sodelovanja s soclal-demoratično stranko. Komunistična stranka bo z vse. m: silami delala za enotnost delavcev in kmetov in bo v tem duhu podpirala pravične zahteve kmetov. Poročilo poudarja, da se v demokratičnih krogih pojavljajo desničarske tendence, ki skušajo razbiti enotnost demokratičnih sil. Obstojajo tudi skupine, ki se javno izrekajo za koalicijo, v resnici pa se borijo proti željam demokratov, skušajo tujci vriniti v koalicijo desničarske elemente, ki naj bi v njej pripravili novo gnezdo reakcije. Komunistična stranka se bo najodločneje uprla tem poskusom. Centralni komitet izjavlja končno, da interesi države zahtevajo takojšnjo sestavo vlade delavcev, vlade neodvisne fronte. Madžarska komunistična stranka bo z vsemi silami podprla sestavo te vlada Na zborovanju Mednarodnega denarnega fonda pa je poročal glavni ravnatelj Gutt. Dejal je, da je zakasnitev reš‘tve nemškega gospodarskega vprašanja velika ovira za splošno gospodarsko stanje. Po Gut-tovem mnenju je sedaj najvažnejše zagotoviti delavstvu in trgovini stabilnost denarne vrednosti in deviz. Nadalje je potrebno obnoviti proizvodnjo in medsebojno trgovsko izmenjavo dobrin med evropskimi državami. Londonski tisk se bavi danes S kritiko, ki jo je podal Claj-ton glede na poročilo odbora za sodelovanje. Tako je «Times» mnenja, da se to poročilo lahko popravi v enem tednu, toda bistveno je to, da obstoji inflacija ameriških cen, ki obeležuje račune in ki zadaja Evropi skrbi. Zaradi tega je potrebno Izraziti evropske zahteve raje v blagovnih dobavah, kakor pa v dolarjih. «Times» nato pravi, da tudi carinska zveza ne more biti odgovor za najnujnejša gospodarska vprašanja Evrope in ne more nadomestiti živeža ter primanjkujočih in nujno potrebnih surovin. Tudi «New York Tribune* zagovarja stališče, da se morajo ZDA izogniti katastrofi inflacije. Gottwald v Nemčiji Praga, 13. — Angencija CTK poroča, da je ministrski predsednik Gottwald v razgovoru z nekim indijskim novinarjem izjavil, da je sedaj težko predvidevati učinke Marshallovega načrta, ker je ta še zelo meglen. Zdi pa se, da se glavni namen načrta obnoviti nemški velekapital, kar bi pomenilo obnovitev nemškega imperializma. Gottwa!d je nato dejal, da se bo sodelovanje med demokratičnimi repubrkami srednje in vzhodne Evrope vedno spopolnjevalo. Mednarodna banka dovolila nova posojala London, 13. —, Mac C!ay Je na današnji seji Mednarodne banke za obnovo podal poročilo, v katerem je izjavil, da je banka dovolila sledeča posojila: Franciji 250 milijonov, Holandski 195 milijonov, Danski 40 milijonov in Luksemburgu 12 milijonov dolarjev. Vrhu tega je izdala banka za ameriški trg za 250 milijonov dolarjev novih obveznic. Poročilo nadalje ugotavlja, da so evropsko obnovo zadržala predvsem sledeča dejstva: Nezadostnost prehrane in goriva per pomanjkanje delovne sile. Zadnjo bodo deloma odpravile rezerve beguncev, ki živijo še po taboriščih. Končno Clay poroča, da Je pri Mednarodni banki zapcos la Češkoslovaška za posojilo 350 milijonov, Perzija 250 milijonov in Poljska za 600 milijonov dolarjev- Mladinci želijo ostati na mladinski progi Zenica, 13. — Na stotine mladih delavcev se dnevno obvezuje, da bodo ostali na delu tudi po preteku Fred drugim zasedanjem jrlavne skupščine OZN Lake Success, 13. — Cez tri dni se bo začelo drugo zasedanje glavne skupščine združenih narodov, ki se ga bodo udeležile delegacije 55 držav, članov OZN. od katerih bo kakih 20 zastopanih po svojih zunanjih ministrih-. Na dnevnem redu je okoli 60 raznih vprašanj. Glavni tajnik Trygve Lle Je na tiskovni konferenci izjavil, da bo razpravljanje o teh 60 točkah zahtevalo tri mesece dela. Izjavil je tudi, da je povabil predsednika posebnega odbora za Palestino, naj se udeleži zasedanja glavne skupščine, ko bodo razpravljali o palestinskem vprašanju. Na dnevnem redu so med drugim tudi palestinsko vprašanje, Španija, grško vprašanje in vprašanje veta. Skupščina bo morala izvoliti tudi tri nestalne člane Varnostnega sveta, ker je mandat Avstralije, Poljske ‘ in Brazilije potekel. Kanada je že postavila svojo kandidaturo. Možno je, da bo na mesto Poljske prišla Češkoslovaška. Stavka v Italiji se širi Rim, 13. — V Italiji se stavka nadaljuje in kaže, da se bo razširila še na druge gospodarske sektorje. Tako grozijo v Milanu kovinarji — s stavko za prihodnji ponedeljek. «Zaradi preloma pogajanj med njimi in delodajalci*. V Firenci se nadaljuje stavka upravnih uradnikov. V beneški pokrajini bodo tramvajski nameščenci zapustili delo 15. t. m. V Catanzaru so danes stavbeni delavci stavkali eno urd. V Messlni in po vsej Siciliji so ukinili delo tiskarji in sicer v znak solidarnosti z ladjedelniškimi delavci. Danes je prišla y Rim mednarodna komisija, ki ima v smislu določil mirovne pogodbe odločiti o usodi nekaterih edinic bivše italijanske vojne mornarice. Nekaj teh edinic morajo demolirati, druge bodo razdelili med države zmagovalke. Med temi edinicami sta tudi bojni ladji «Italija» in «Vittorio Veneto*, od katerih ima vsaka 35 tisoč ton; v tej skupini je nadalje še pet modern’h križark, šest tor-pedovk, 31 podmornic in več ladij srednje tonaže. Francija-priveseh ameriške politike Akademski slikar Alberi Sirk umrl Naš ožji rojak iz Sv. Križa pri Trstu tov. prof. Albert Sirk je dne 13. t. m. nenadoma umrl v Cehu. Nekrolog prinesemo v prihodnji številki. ZVU kuje Reorganizacija tržaškega pristanišča Sovražnik slovenskega jezika Bidaaltova kapitulacija pred ZDA * Resolucija franco* ske komunistične stranke o notranji in zunanji politiki Pariz, 13. — Na predvečer občinskih volitev je centralni komitet francoske komunistične stranko odobril resolucijo, ki pravi, da ima delavnost sedanje vlade vse znake bankrota. Prehrana je neskladna in pomanjkljiva, cene se višajo, zaradi inflacije obstoji nevarnost za razvrednotenje franka. V zunanji politiki se je vlada vezala na politiko podrejenosti ameriškim kapitalističnimi silam, pri čemer daja pridnost obnove Nemčiji ter s tem ogroža varnost Franclje. Resolucija ugotavlja, da je Kamadierova vlada pokazala svojo nesposobnost za ureditev Francije, kar je bilo tudi vzrok, da so komunistični ministri zapustili vlado. Danes ne gre za izbiro med degollzmom in komunizmom, temveč med reakcijo in demokracijo. Za rešitev države je edini izhod ta, , da ostanejo socialisti in komunisti njihove dobe. Tako se je n. pr. v desetem sektorju prijavilo 986 mla-' enotni in da tvorijo demokratično dlncev, ki pripadajo po večini slo- vlado s sodelovanjem komunistov, venskim brigadam. 1 Končno navaja resolucija bodo- Od Sredozemlja do Paciflha Ameriške pustolovščine v Grčiji in na Kitajskem ne bO' da strie odpora tamkaišnjega demokratičnega ljudstva Pariz, 13. — V zvezi s poročilom, da je Vlada ZDA sklenila vzdrževati 160 tisoč mož grške vojske, je Marcel Cachin napisal v «Humani-te* članek pod imenom «Od Sredozemlja do Tihega oceana*. V tem članku piše Cachin, da se je Trumanova vlada odločila nadaljevati vojno za uničenje Grčije. Na vsak način hoče prisiliti mali in junaški grških narod, da prizna fašistični režim, ki je opora tujemu kralju. To je neopravičljiva politika vmešavanja v notranje zadeve svobodnega naroda. Kako naj se označi tak napad, ki se upira človeški vesti, kadar hoče narod, ki šteje 142 milijonov ljudi, podvreči komaj 6 milijonski narod? Toda Trumanova namera ne bo uspela, kajti grško ljudstvo se bori z orožjem v rok; že 6 let in je gotovo uspeha nad plačanimi izdajalci. V vojni zmagujejo ljudje, ki jih vodi velik ideal. Zaradi tega bodo kmetje, delavci in grški izobraženci branili do smrti neodvisnost svoje domovine. Podobno pustolovščino so izvedli Američani na Kitajskem. Tudi tam se bori vlada plačancev z dolarji proti veliki večini demokratičnega ljudstva. V Washingtonu izdajajo milijarde za vojsko Cangkajšeka. Vsi nevtralni opazovalci so si edini r tem, da je Camgkajšek predstavnik pokvarjene in nemoralne klike, medtem ko vedno bolj cenijo modro vlado Mao Tse Tunga in ljudsko vojsko Liu Piaoa. Ta kitajska ljudska vojska zadaja poraz za porazom drhali Cangkajšeka. ZDA so do sedaj izdale ogjomne svote za nadaljevanje državljanske vojne, ki izčrpava Kitajsko. Trumanova vlada nadaljuje to politiko, ki jo obsojajo vsi progresivni krogi v ZDA. Demokratična vojska Kitajske, ki je izločila iz boja že nad 2 milijona od Američanov plečanih Cangkajšskovih vojakov, bo napredovala do popolne zmage. Francosko ljudstvo zaupane samo v to zmago, temveč tudi v zmago demokratične Grčije. Či pfogram komunistične stranke, ki obstoji v zvišanju proizvodnje, izvršitvi dogovora sklenjenega med delavstvom in delodajalci glede mazd in cen, obrambi valute, davčni reformi, znižanju javnih izdatkov, splošnem znižanju vojaških kr: dl to v, sklenitvi miru z Viet-Na-mom, plačilu reparacij od strani Nemčije, ki je. dolžna dobaviti Franciji premog, stroje, električni tok in opremo. Dalje je program komunistov mednarodna kontrola Porurja in gospodarska ter finančna pomoč od strani prijateljskih in zavezniških držav, ki niso biie v vojni hudo prizadete. Resolucija se ponovno zavzSma za vlado demokratične zveze, v katero bo imela vsa Francija zaupanje. Današnji pariški dnevniki posvečajo svoje uvodnike novici o združitvi francoske zasedbene cone z anglo-ameriško, čeprav je včeraj zunanji minister Bidault to vest zanikaj. Nadalje se bavi tisk s Claytonovo kritiko o poročilu, ki ga je sestavil odbor za sodelovanje 16. držav, zastopanih na pariški konferenci. List «Humanitš» piše, da se je Bidault končno odločil za popolno kapitulacijo napram ameriškim zahtevam. Posledice te izbire, tako nadaljuje list, so nSpreračunljive. Združitev zasedbene cone prikazuje Francijo kot ubogljiv privesek ameriške politike; Francija se je s tem odpovedala zadnjemu sredstvu, a katerim se je še lahko upirala ekspanzionizmu Washingtona. Bidault prodaja za 250 milijonov dolarjev, katerih ne bo niti tako hitro dobil, zadnjo karto, ki jo je Francija še imela in s katero bi lahko preprečila svojo podvržčnost obnovljeni Nemčiji. Trgov'nska pogajanja med FLRJ in Italijo napredujejo Rim, 13. — Predstavnik zunanjega ministrstva je danes glede italijansko Jugoslovanskih pogajanj izjavil, da so ta še v teku, ker dogovor, ki je b'4 naznačen 19. aprila, predvideva posebna nakrudna pogajanja za dokončni dogovor. BEOGRAD. — V Svetozarevu v Srbiji gradijo veliko tovarno za jeklene kable. Pred vojno je bila v Jugoslaviji samo ena majhna tovarna te vrste v Novem Sadu, ki je izdelovala samo kable majhnega premera. Palestina za „svileno zaveso" Izraz »svilena zavesa* > prvi uporabil ameriški odvokat Bartly Kram iz San Francisca, ki je bil kot član anglo-ameriške komisije za Palestino poslan, da pogleda »izza svilene zavese tajne diplomacije, cenzure in propagande, ki zakriva palestinski problem*, kakor je napisal v svoji knjigi, ki jo je posvetil delu angio-ameriške komisije. Tej knjigi je tudi dal naslov »Izza svilene zavese*. ške oblasti in politike, opisuj« B. Kram često v svoji knjigi. Vendar je danes v mnogočem že drugače. Člani komisije OZN ne doživljajo to, kar so doživeli člani anglo-ameriške komisije. Svilena zavesa se ni pomaknila z mesta, ali v njenem tkanju se je nekaj spremenilo. SVILENA ZAVESA DANES Izraz svilena zavesa je docela točen. Svilena zavesa britanske tajne diplomacije, cenzure in propagande ni samo med Palestino in Očmi ljudi, ki to zemljo gledajo iz inozemstva, — svilena zavesa je v sami Palestini, na vsakem mestu v tej deželi, pred očmi vseh, ki gledajo dogodke in življenje okoli sebe. Ves čas dosedanjega dela komisije Organizacije Združenih narodov je bila tudi pred očmi njenih članov. Svileno zaveso, na katero jer naletel ne samo v Palestini, ampak tudi na drugih mestih zemeljske obl«, kj r je anglo-ameriška komisija prišla v st k z britanskimi diplomati, policaji, vojaki in drugimi predstavniki angle- Palestinska vlada je dala delegatom na razpolago okrog dvajset luksuznih avtomobilov, k; jih • ne spremlja noben avtomobil z vojaki in kjer poleg šoferja ne sedi policaj. To je nepotrebno, ker so šoferji skrbno izbrani, zanesljivi ljudje, za katere so člani komisije lahko prepričani, Ja jih ne bodo zapeljali v kakšno teroristično zasedo, kakor jim tudi policija veruje, da pred njo ne bodo skrivali podatkov o gibanju delegatov. Kadar komisija potuje Bkozl deželo, tedaj povorke avtomobilov ne vodi tank, ampak luksuzni zasebni avtomobil. V njem je gospod v cilindru (samo prve tri dni potovanja s komisijo je nosil svojo uniformo), ki odreja. po kateri poti se bo potovalo. Zato se lahko zgodi (kakor se je na primer zgodilo na potovanju v Haifo 19. junija), da članom H.misije pred pričetkom potovanja razdelijo letake, na katerih piše, kaj bodo potniki na posameznih kilometrih videli, da pa potniki vse do konca vožnje ne vedo, kjer so potovali, ker je vodja iz vzrokov, ki so samo njemu znani, vodil povorko drugod. V avtomobile delegacije oblasti ne vrinejo nobenih uradnih sopotnikov. Zgodi pa se, da se kakšen nepredviden sopotnik sam vsili, pove, da je recimo okrajni načelnik, ki mora nujno potovati v mesto, kamor gre ravno komisija, in — »pri vas vidim, je še prostor in zato upam, da me ne boste odbTI*. Ta sopotnik Je navadno zelo zgovoren človek, ki se za vse živahno in vsestransko zanima. O priliki, ko komisija obišče nekatere kraje, se pridruži članom komisije in posluša njihove pogovore z meščani, ki večkrat tudi pred njim povedo vse, kar mislilo, ker verujejo, da je tudi on tujezemski delegat. Razgovori z vsakim človekom v Palestin so, razumljivo, svobodni, saj je komisija končno zaradi teh razgovorov tudi prišla v Palestino. Toda pri teh razgovorih niso prisotni samo nezaželeni avtomobilski sopotniki. Kakor hitro v kakšnem kraju ali tovarni eden od delegatov pristopi k prebivalcu kraja ali delavcu, da bi ga kaj vprašal, se okoli njiju takoj zberejo nepozvani in nepoznani poslušalci, ki preprečijo vsak odkrit pogovor. Cenzura novinarskih poročil za inozemstvo je bila svečano ukinjena dva dni po prihodu komisije v Jeruzalem. Toda za pisma je potrebno okrog 15 dni, da prispejo na primer v Beograd. Ce mislite, da je to zaradi počasnosti pomorskega ali suhozemne-ga prometa in pošljete zato pismo po zračni poti preko Prage ali Rima, bo tudi ono prišlo šele čez 15. dni. Tudi za novinarske brzojavke je cenzura ukinjena, ali brzojavke morajo biti pisane samo v angleškem, francoskem, italijanskem, .španskem ali portugalskem jeziku, da bi laže, kakor vam razložijo na pošti, šteli besede. Brzojavke pridejo prej kakor pi-ama. Lahko pa se zgodi, da tudi n« pridejo. Gredo preko Londona ln se vam lahko zgodi, da vas dva dni po oddaji telegrama obvesti jeruzalemska pošta, da so ji iz Londona sporočili, da vašega telegrama niso mogli poslati v Beograd, ker je mesto, kamor ste ga poslali — nepoznano. To ni vedno, vendar lahko se vam zgodi. Meni se je to zgodilo. Tudi fotografiranje je v Palestini svobodno. Toda če po ulici, v kateri ste s fotografskim aparatom v roki, pripelje britanski tank — ln oni stalno vozijo po ulicah, — tedaj bo k vam pristopil stražar in vam povedal, da vam bo razbil aparat, samo če vas bo videl, da slikate. Legitimacije komisije Organizacije Združenih narodov, ki mu jo skušate pokazati, ne bo hotel niti pogledati. In tako naprej. Celi stolpci bi se lahko napolnili, če bi se hotelo našteti vse, kar so podvzell zoper radovednost' neljubih gostov, ki jih je generalna skup ščina Združenih narodov poslala v Palestino. (Po «Borbh) (Nadaljevanje s I. strani) praznikih, jo naslovil osebno na škofa in jo izročil v zanesljive roke don Laborja*. Dne 20. marca je bila v Kopru velikonočna spoved in obhajilo za slovenske dijake. Patru kapucinu je pomagal pri spovedovanju tudi kanonik Bruni. Bruni je za dijake tudi maševal in jih obhajal. Na koncu se mu je šel kapucin zahvalit. Pri tej priliki je Bruni hvalil lepo obnašanje dijakov, vendar je opazil, da dijaki in šolarji pogosto zanemarjajo nedeljsko sveto mašo. Nato pater: Ravno zato je potrebno, da se dijaki posebej zbirajo in da ustanovimo slovensko pridigo. Kanonik Bruni pa: Tega pa ne smem dovoliti. Ne morem dosoliti. Kaj bi rekli italijanski verniki? Do nove politične ureditve se ne sme nič menjati. Pater kapucin. Pa po ratifikaciji mirovnih pogodb, ko bo Koper pripadal Svobodnemu tržaškemu ozemlju, ali boste takrat dovolili slovensko pridigo? Kanonik Bruni; «Allora vedremo chi di voi ščavi restera ancora a Capo-distria. Restera quel che noi lasceremo.» Temu razgovoru je bil priča neki duhovnik in več semeniščnikov. Dne 1. aprila 1947 je šel pater kapucin spet v Trst ter nesel na škofijo duplikat prošnje za šolsko mašo za slovenske o-troke. Pet dni nato se je pater vrnil v Trst naravnost k škofu po odgovor. Odgovor se je glasil: «Non permetto prediche slave in Capodistria.* Zbor duhovnikov je pazljivo poslušal predavanja in na koncu je završal po dvorani Marijinega doma val ogorčenja proti škofu Santinu in jeza se ni mogla poleči. K temu poročilu ne dodajamo nobenega komentarja. Gotovo pa je, da bo na to škofovo izzivanje slovensko ljudstvo znalo dati primeren odgovor: Ce ne dovolite slovenske pridige v Kopru, potem ne potrebujemo vašega misijona v Trstu! ZVU kuje nove uredbe z izredno vnemo, dokler je železo količkaj vroče. Njena oblast gre namreč proti koncu, vendar jo hoče izkoristiti do zadnjega, da bi na vseh delovnih področjih ustvarila čim več težko popravljivih izvršenih činov ter tako za dalj časa prejudicirala delo bodoče svobodne uprave Svobodnega tržaškega ozemlja. V nas ne vzbuja ta izredna zakonodajna marljivost posebnega navdušenja, ker nas izkušnja uči, da je večina uredb ZVU prikrojena določenim političnim in gospodarskim namenom, ki se ne strinjajo z resničnimi koristmi STO-ja, samega Trsta in njegovega pristanišča. Njenim Ukrepom dajejo obeležje predvsem smotri anglo-ameriške politične in gospodarske ekspanzije; zato. tudi politika ZVU daje prednost tistim političnim in gospodarskim strujam v Trstu, H so voljne ostati orodje te ekspanzije. Tržaško pristanišče je najpomembnejše orodje in središče tržaškega pridobitnega življenja. Prosta luka zajema skoro vse pristanišče in se ne omejuje samo na določene pasove, kakor je to primer pri večini italijanskih pristanišč. Prav zato so ji tudi tvorci Tržaškega statuta posvetili posebno pozornost. V smislu določb Statuta bo upravljal prosto luko poseben ravnatelj, ki ga bo imenoval guverner na predlog vladnega sveta. Statut vsebuje tudi ra'zne določbe o sami upravi proste luke in njenem poslovanju, še posebno, v kolikor gre za mednarodni promet• V trenutku, ko stopa v veljavo mednarodna pogodba o ustanovitvi STO-ja in se približuje dan, ko se morajo oživotzoriti jasne določbe Statuta, med njimi tudi tiste o tržaški prosti luki, prihaja ZVU na dan z uredbo o reorganizaciji tržaškega pristanišča. ZVU postavlja «ravnatelja tržaškega pristanišča)), in sicer v osebi zpooblaščinegoP morskega oficirja», ki bo imel f.. ta pravcata diktatorska P0™ la. On bo odbovoren za prisitan upravo, za vzdrževanje in \' . pristanišča ter nadzorstvo vseh P staniških naprav, kakor tva* nadzorstvo Javnih skladišč. V < bo združena vsa oblast, vse o ‘ . sti in odgovornost upravnega ta, izvršnega odbora, posvetmv^ ga odbora, ministrstev sa /in .1 uuuk/i u, promet, javnih del in kort*«” (ocividno v smislu starih /os*5 zakonov) ter vlade. V smislu nove uredbe se ttpf pristanišča deli v tri ustanov ■ Pristaniško poveljstvo, ki bo nalogu ravnatelja izvajalo sak ^ predpise glede pristanišča; "■ stanišlci odbor za pristajanje fl: ki bo sestavljen iz komanden ^ stanišča (kot predsednika), 1 vezniškega oficirja (KinS* pristaniškega kapetana (V0-- ■ , ka) in intendanta, za članov. Ti bodo izhajali nka.faL staniškega ravnatelja. 3. Treh staniška ustanova bo «Svet r teljev Javnih skladišču, ki L stavljen iz predsednika tn F članov ZVU, nadalje iz ,fl;£ V ' ških oseb, ki ju bosta luien ^ - . poveljstvo ameriških in poV’J angleških čet, ter štirih «*! predstavn kov: brodarjev, trv ,,j prevoznih tvrdk in industrijo jih bo imenovala Tržaška t ska zbornica. Uredba ' stopila v veljavo. Sodeč po sestavi Pristan1 i odbora za pristajanje ladij j*. J( ta ravnateljev Javnih s^ .,’0 tl zavezniški vojni upravi očif"w I mudi iz Trsta. hesca* Odg. urednik DUŠAN HJ® . Trte#' Tisk Stabiltmento Tip. POIZVEDBA Kdor bi kaj vedel o PRAZANU JOSIPU, starem 44 let, bivšem delavcu v vojaški ladjedelnici v Pulju, odpeljanem junija 1945 je naprošen, da javi ženi Ivanki-Neži Prazan, Tržič, ul. Friuli 101. Šivalni slrcji „Singer“ v dobrem stanju za 12.000 lir in šivalni stroj za krojače, garantirano dober, prodam. COSLOVICH, skladišče ul. Manzoni 4, TRST MALI OGLAS NOVE ŠIVALNE STROJ® ‘“jja-GER* prodaja Tence Ladisl* > brežina 130. IZGUBILA sem osebno štev. 603 na ime Vadnal atev. wo im. Ulic iKferj^ Postojna, Moskovska štev. l" proglašam za neveljavno. --------——■ 1,1,1 _l d'H' Ob prvi ohletnici smrt' nas ge mame * .j crof.S Marije Kodrič roj se bo brala v četrtek 18. 8. uri sv. maša v Salezijanski cerkvi. "j¥iJjj Trst 14. 9. 1947. * ' Naša zapadna meja in še kaj Sporočamo žalostno vest, da je dne 13. septe®' bra 1947 umrl naš dobri tovariš prof. ALBERT SIRK (Nadaljevanje s III. strani) bardijo, slednja je imsla deželo po pogodbi v kambreškem gradu od 1. 1559. Nato je na Zapadu za kako poldrugo stoletje m I r. Po francoski revoluciji odstopi Avstrijavsled pogodbe v Canv-poformto Lombardijo Franc’ji, a dob; zato celo Furlanijo in Beneško. Leta 1809 odstopi Avstrija Napoleonu Goriško, Trst in Istro, kt jih spet dobi vrnjene po odhodu Francozov 1. 1814, oz. po dunajskem kongresu 1. 1815. Takrat so prisodili Avstriji spet Lombardijo in Beneško. Naša zapadna narodnostna meja je imela spet nekaj časa mir, Brda so pa bila skupaj pod eno državo ravno sto let. Kar je Avstrija dobila po dunajskem kongresu, je izgubila v letih 1859 in 1866. Zadnje premirje se je sklenilo v gostiln; blizu Standreža onstran Idrijce, kjer je v spomin na to še danes ista hiša. Iz te dobe je zadnja politična meja med Italijo in Avstrijo, oziroma med Slovenci in Benečijo. Meje na zapadu in zlasti v Brdih so od nekdaj vijugaste, Čudne. So sicer zelo stare, a tudi zelo krivične in nenaravne. Da bi se vsaj za naprej izpolnila pesnikova želja: ne vrag, le sosed bo mejaš — želi tudi EDKO FERJANČIČ, župnik. akademski slikar. Pogreb bo v ponedeljek dne 15. septembra v Celja- " PROFESORSKI ZBOR UČITELJIŠČA 7 IN GIMNAZIJE V PORTOROŽU- Nenadoma j; umrl tovariš KOŠUTA JOSIP zastavnik jugoslovanske mornarice v Reki, partizan iz leta 1943, član KPS. Slikovita šahovska partija na Reki Reka, 13. — Nocoj so na Igrišču mladine na Reki odigrali slikovito šahovsko partijo na šahovnici, katere stranice so merile 20 metrov. Figure na obeh poljih so predstavljali na eni strani mladinci, na drugi pa mladinke v nošah iz IX. stoletja. Reka, Sv. Križ pr; Trstu 13. septambra 1947. Žalujoča žena JUSTA ter družini KOŠUTA in ROGAT®** UL. G. VAŠA# 1° TRGOVINA ČEVLJEV trevisan PRISPELA JE NOVA POŠILJKA NAJMODERNEJŠIH GEVLJEV za ZENSKE, MOŠKE in OTROKE. CENE ZELO UGOV* UL. G. VASARI 10 BANČNO POSLOVANJE Finančni odd lok zavezniške vojaško uprave v Trstu sporoča, da ratifikacija mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja ne bostA vplival: na poslovanje bank v STO-ju. Kmetovalci! KRMO za živinn In vse kmetijske wtrej$0 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH KMETIJSKA NABAVNA SN PRODAJNA ZADRCCA « 2. o. j v TRSTU n SS-J9 UL. S. MERCADANTE 4 TELEF (POLEG KNJIGARNE STOKA) KINO NA OPČINAH predvaja v NEDELJO 14. t. m, z začetkom ob 16. uri izredno zanimiv film, o katerem se mnenje kritike ni moglo zediniti, ARZENIK IN STARE ClPKE V PONEDELJEK ob 18.30 film Zgodilo se je v Damasku V SPlEDO in ČETRTEK ob 18.30 razgibani film V kabinetih Kazbe Prosvetno drultvo «Vesna*, Sv. KRIZ pri Trstu uprizori danea ob 20. uri na proatein JurČiČ-Govekarjevo narodno igro v petih dejanjih De *jeti brat KMEČKO POSESTVO Z VINOGRAD! IN ŽIVINO ter vsem inventarjem s hišo, prlmCtno za trgovino ali gostilno oddam v najem. SV. KRIZ PRI TRSTU št. 200. Zlato-dragulji Zlatarna PERIZ Trg. Sv. tvana 1 kupuje po najvišjih cenah ZLATO, SREBRO in BRILJANTE. Velika izbira ur najboljših znamk. PRECIZNA POPRAVILA. Dr. Štukelj Slavko 22DRAVNIK - KIRURG v glavni tržaški bolnici, zopet redno ordinira od 15.30-16.30. TRST — ULICA ALEARDI št. 1 (Piazzetta Scorcola) Or. GA ETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kav čuku tu plastiki. Največjn garancija. Sprejema od 10. do 12. ln od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduccl) ]FI IRESTON 111 I INTERNATIONAL COMPANV U. S. A. | Avtomobilske sume za kamione In avtomobile ‘mamo na razpolago v velikih množinah v prosti luk' v Trstu. — Blago se lahko izvaža. Velikosti za avtomobile: kamione: 550-15, 550-16, 600-16 825-20, 900-20, 100-20, 1100-24 Vsa poja-snila daje zastopnik: Tvrdka Giovanni ZALUKAR & Co.,Trst UL Galattl 22. palača SAIMA, tel. 59-01 - brzojav Zalukar Trst. V nedeljo 14. t. m. VSI V DIVAČO! PLES NA PROSTEM, SREČOLOV IN DRUGA PRESENEČEN^ nit)** Vafci pripravljal’*1 UIVOD uvozni in izvozni w posreduje vse vrste t* sFv .» tuzemstvom in inoz Velika llktlviadia imvHolov pn Zli Ž !n! A R;S® V O E; '.II* ‘.V šf THSVULLTHfilTO II v TELIT01