ŽELEZNIČARJEM BODO ZVIŠALI PLACE
,____ »
Železniški delavski svet bo najbrž dovolil povišanje plače 400 tisoč železniških prožnih delavcev. — Minimalna plačilna lestvica bo zvišana. — Prihodnji četrtek se bodo pričele v Wash-in gtonu važne konference.
Chicago, III., 3. oktobra. — Štiristo tiso."' železniških prodih delavcev j»' pričakovalo danes odločitve železniškega delavskega sveta |Združenih držav frlede "jih prošnje za povišanje plače.
Železniški delavski svet je danes objavil, da ne ve še ničesar glede Kklepnv, do katerih bo pri šel danes, da pa je vrjetno, da bo minimalna plačilna lestvica, ki zriiiša sedaj 'J."> do 35 centov na uro, zvišana.
Zasliševanje gledie mezdnega vprašanja, ki je bilo zaključeno včeraj, je sledilo pogajanjem, ki so s., pričela potem, ko so sklenili uslužbenei na trajnicah za-Ktavkati v protest proti znižanju plače, ki je bilo uveljavljeno juliji! meseca.
K. F. Grable. predsednik unije trajnih uslužbencev. je preprečil pretečo stavko, ko je že. b/niški delavski svet Združenih držav privolil v zahtevo unije. <J.-i vrši nadaljno zaslišanje jrle de vprašanja pla*-.
l»*n ti* k-
NEMČIJA IN RUSIJA BREZ TAJNIH POGODB
V Berlinu so odločno zanikali vest, da obstaja med Nemčijo in sovjetsko Busijo tajna vojaška pogodba.	/
D.
* bo
»r. til ter *
tudi
o 1»
p!a*-r< n pojrojev /a
mic za pad-Mississippi-;« Ta dogovor klenili zastopniki železnic, delavcev in spr**vodni-
lavnih nih «H *i|>pi j*
DVANAJST PREJŠNJIH MINISTROV V JEČI.
Sofija, Itol?ar*ka, 3. oktobra. 1 > \ anaj.st rpre*njih ministrskih predsednikov in ministrov je sedaj v jeei, kjer čakajo na sprejem predlaganega ljudskega gla sovanja. potom katerega bo glasoval narod, če so bili krivi ali nekrivi, da je stopila Bolgarska v vojno na strani Nemčije in Avstrije.
<• lavni državni pravdnik je skušal doseči oproščen je jetnikov na temeljil, da jih ni nobeno sodišče spoznalo krivim in d imajo pravico do imuntetc kot člani poslanike zbornice, a po licija ni hitela ugoditi njegovi želji.
Pri pogonu, ki se je završil tr kom preteklega torka, so poma gali policiji kmetje, ki so za-stra/ili slehmi izhod iz mesta, med časom, ko je polieija izvrševala aretacije.
Berlin, Nemčija, 3. oktobra. — Ruskega sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, Cičerina, so vprašali tukaj, če je kaj upanja, da bi se izpremenil rusko-nem-ški dogovor v vojaško zvezo med obema državama. Cičerin je odgovoril na to:
—	Povsem kategorično izjavljam, da ne obstaja med Rusijo in Nemčijo nikaka tajna pogodba in nikaka vojaška zveza. Ruska vlada jf» proti vsaki napadalni politiki in naj prihaja s te ali one strani.
T*'kom nadaljnjega pogovora so vprašali Rusa. kakšna bi bl*a ruska politika v slu«*aju. da T»f se Nemčija udala napadalni ali agresivni politiki. Odgovoril je:
—	Povsem t.ejmtrebno je govorci o |»oložaju. ki bi s»- mogel
j razviti v slučaju, da bi posega Nemčija	napadalni politiki,
j Ni kake možnosti ni za kaj takega.
Cičerin je mnenja, da bi bilo f dobro, če bi prišli zastopniki ruskih strokovnih organizacij v ,,Zdru7ene države. Stališče, katero zavzema vlada Združenih držav. pa onemogoča za enkrat iz-vršenje tega načrta. ] Glede notranjih razmer v Rusiji je izjavil Cičerin. da se stalno izboljšujejo in da je bodočnost ruske sovjetske vlade trdno zagotovljena, v kolikor morejo t pač ljudje soditi o tem.
STRAŠNA NESREČA NA ŽELEZNICI.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASE-DENEM OZEMLJU
•e potom naš« bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po *»i»irfh
cenah.
TCcraj m bile nato cene sledeče: Jugoslavija:
Razpofiilja na sadnje poŠte ln Izplačuje "Kr. poštni čekovni urad In "Jadrao.-ka banka" ▼ LJubljani. Zagrebu. Beogradu. Kranju, Celja. Mariboru. iMihrornlka. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer je pač ca hitro
Izplačilo najugodneje.
300 krem ---- $ 1.30	1,000 kron ____ $ 3.90
400 kron ---- $ 1.70	5,000 kron ____ $19.00
600 kron .... $ 2 10 10,000 kron .... $37.00
Italija in sasedeno ozemlje:
Razpošilja na udfije poŠte in Izplačuje -Jadranska banka" ▼ Trstu,
Opatiji in Zadrn.
60 lir----$ 2.70	600 lir____$23 25
100 lir----$ 4.90	1000 lir____$45.00
300 lir .... $13.95
Za poifljatre. ki prt** gafr mesek dvajaettiaot kron aU pa dratisof lir dmlJojNN pm —pl—li le posebni popust.
Vrednost kronam, dinarjem In liram sedaj nI stalna, menja se ve&rat ln nepričakovano; Is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene ▼naprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslsnl denar ▼ roka
Gleda Ispbrfil ▼
dolarjih glejte
•glas t
Denar nam J« poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft.	*
FRANK S AKSEB STATE BANK

83 Cortland* Street
Hew York, H. Y.
ODSTOP GRŠKEGA KB A TJA KONSTANTINA.
Slika nam kaž kr;;!ja Konstantina. njegovo ženo Sofijo in najmlajšo h'-erko. Xa pritisk zaveznikov j m r.V ralj n<Kropiti t*-r se je poda! v Italijo. Prt'st<*l je zasedel njegov sin.
TURKI ZAPUSTILI NEVTRALNO 7.0N0
Zavezniki so se sestali s kemalisti, a smatrajo zahteve turških nacijonalistov za nesprejemljive. — Tracija je glavna točka. Narodna skupščina v Angori bo najbrže zavrnila zavezniško poslanico. — Spor bo pa kij ub temu na prijateljski način uravnan.
V nekem nepotrjenem poročilu z Smirne se glasi, da so turški lacijonalisti izpraznili nevtral-io ozemlje.
Zavezniki in Turki so se sestali Čeraj v Mudaniji, da razpravlja-o o vojaškem položaju ter ukre-lejo vse potrebno za mirovno confereneo, ki se bo vršila v eratkem. Zastopniki velesil so -azmišljali včeraj o zahtevah Turkov ter prišli do zaključka, 'da je mogoče razpravljati o ljih, da pa niso sprejemljive".
Volitve na Grškem so določene ia dan 13. novembra. Prejšnji eralj Konstantin je dospel v Ita-ijo, kjer bo pričel s svojim živ-ienjem v izgnanstvu.
Turki so pričeli eksportirati 3rke in Armence iz Smirne v notranjost dežele ter se niso hoteli pri tem ozirati niti na peke. ki »o bili v službi ameriiike pomož-le administracije.
Pariz, Francija. 3. oktobra. — V nekem poročilu na Havas agen turo iz turškega naeijonalistii1'-sega glavnega stana v Smirni se rlasi. da so kemalisti izpraznili nevtralno ozemlje pri dardanel-•kih ožinah.
Carigrad, Turčija. 3. oktobra. STa konferenci, ki se bo vršila lane$ v Mudaniji med zastopnik: zaveznikov ter turških naeijona-iistov, bodo razpravljali le o vojaških zadevah. O političnem položaju bodo razpravljali na pe*-snejšem sestanku, soglasno z M. Kranklin-Bouillon-om. ki je precT kratkim odpotoval v Smirno. kjer se je posvetoval z Muštafo Kemal pašo.
Dva glavna vprašanja, o katerih bodo razpravljali danes, se ti-četa novega nevtralnega ozemlja na azijski strani Dardanel ter izpraznenja Tracije. Franklin-Bouillon je prepričan, da bo mogoče doseči dogovor.
O predlogih kemalistov je sicer mogoče "razpravljati, a so nesprejemljivi". I)o tejja zaključka je prišel izvanredni svet, ki se je sestal v angleškem poslaništvu.
Zavezniki so mnenja, da so zahteve. kemalistov take, da bo mogla pozneje narodna skupščina v Angori zavrniti zavezniško poslanico. Kemal paša hoče namreč urediti Vsa vojaška vprašnja, predno bo odgovoril na zavezniška vprašanja.
Izvedelo se je, da je dobil Franklin-Bouillon obljubo K>-mala. da bo prekinil vojaške o-peracije tekom konference za premirje, a pod pogojem, da sprejmejo zavezniki naslednje pogoje:
1.	— Formalna jamstva, tikajoča se izpraznenja Tracije.
2.	— Ustanovljenje posadk v večjih mestih in krajih Tracije.
3.	— Tracijo naj zasede turška nacijonajlistiena žendarmerija.
4.	— Civilno administracijo Tracije Daj se izroči kemalistie-nim uradnikom.	v
5.	— Grška armada naj izprazni Tracijo v teku osmih dni.
6.	— Zavezniške čete naj zasedejo zapadno črto ob reki Marici.
"Vse potrebno je bilo urejeno, da bodo zastopani na konferenci dejanski odgovorni Turki, da se ne bo ponovil slučaj odklonitve dogovora, katerega je sklenil v preteklem letu Bekir Sami -bej, turški nacionalistični minister za zunanje zadeve.
— Dejstvo, da je opaziti na o-beh straneh zdravo pamet, je najboljši porok za uspeh sestanka, — je rokel Franklin-Bouillon. — Gotovo je, da se bodo pojavile številne sporne točke, a nobenega vzroka ni za domneva-
St. Paul. Minn., 3. oktobra. — Neki potniški vlak, ki je vozil i z Chieaga proti Twin Cities, je zadel v avtomobil, ki je ob istem času prišel preko križišča. Sedem o*fb je bilo na mestu mrtvih in osma je bila tako poškodovana, da ne bo okrevala.

nje. da bodo sporne točke rešene na prijateljski način, ker so zavezniki'priznali že vse legitimne aspiraeije turških nacijonalistov. Celo vprašanje je sedaj zgolj formalnega značaja.
V	poročilih iz Čanaka se glas!, da si stoje turške in angleške čete nasproti v istem razmerju kot pred par dnevi, neglede na pri-četek mirovnih pogajanj. Turški častniki ponujajo svojim angleškim tovarišem kavo in konje z obeh strani napajajo v istih vodnjakih.
Amerikanci, ki imajo trgovske posle v turškem glavnem mestu, ;o se včeraj posvetovali z zastopniki angleških, francoskih in Itu-janskih trgovkih interesov. Dogovorili so se, da bodo sodelovali v naporu, da zagotovijo trgovinske interes^, inozemcev v Turčiji.
POZIV HINDENBUBGA NA NEMŠKI NAROD.
Hannover, Nemčija. 3. ofct. — Včeraj j*1 praznoval maršal von Hinderuburg. najbolj markantna postava na nemški strani tekom svetovne vojne, svoj pet in sedemdeseti rojstni dan ter objavil pri tem poslanico na nemški narod. v kateri se glasi, da ne more Nemčija večno živeti v bedi in sramoti.
V	svojem pogovoru z> zastopnikom Internationll News Service je rekel ostareli vojskovodja :
—	1'pam, da bo zagledala N»im ■ija kmalu boljše čase. Se nikdar ni po^al noben narod velik in mogočen s praznimi frazami.
—	Nemčija potrebuje danes mož. ki bodo v pravilnem trenutku ue vi javili najboljšo zunanjo politiko.
—V takem slučaju bi hitrejše prišla ponudba drugih narodov, da pomagajo Nemčiji, kot si moremo sedaj sploh predstavljati.
Ko so mu čestitali radi njegove* čilosti, je odvrnil maršal:
—	Dolga doba je ozirati se nazaj na pet in sedemdeset let življenja. a kljub temu se čutim šp vedno mladim in čvrstim. Še vedno lahko plezam na gore ter streljam na srne in zajce.
AMERIŠKA PROPAGANDA JI VZROK MEHTfcKK REV O LU OIJE.
-i—
Washington, D. C., 3. okt. — [ Tukajšnje mehiško poslaništvo je objavilo, da je dobilo iz Jua i reza poročilo, da so zadnjo usta ' jo posadke v dotičnem mestu po i vzročili ameriški agenti, ki sku i šajo naščuvati narod proti seda i nji vladi.
KOLEDAR
za leto 1923
je izieU
Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 STRANI opremljen je s finimi trdimi platnicami, ter presega glede zanimivih romanov, pripovesti, poučnih člankov in slik vse dosedanje.
Cena je s poštnino samo
40 centov za Jugoslavija je ista cena.
SLOVBKIC PUBL. CO.
82 Cortlandt Street _Hew York_
N a j t e c j i slovenski dnevnik	largest Slovenian Daily iTl
v Združenih državah g	E ■ ^^^ I %| ■ ■ ■ ■ /m '	g the United States.
: j!:j8	VJUrlk) 11 xlliV/lyXl	"
Za New York celo leto - $7.00 D	■
| Za inozemstvo celo leto $7.00 J	w	S, 75,000 Readers.	|
.........._J	List slovenskih idelavcev v Ameriki*	f......................."
TELEFON: CORTLANDT 2870.	Entered aa Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress of Much 3, 1879._TELEFON; CORTLANDT 2876.
NO. 232 — STEV. 232__NEW YORK. WEDNESDAY, OCTOBER 4. 1922. — SREDA, 4. OKTOBRA 1922.	VOLUME XXX. — LE'l'Uxn. XXX.
PROHIBICIJA RODi j SILA SLABE SADOVE
V	Chicagn znori vsaki dan sto in' petdeset ljudi .sled zavživanja slabega žganja. — Zdravniki vznemirjeni.
Chicago, III.. oktobra. — Vsaki t*Mlfn znori tukaj sto in1 pet<1»-s»'t Iju<li.	trlasno >. i
ro<*iloin ilr. «Iam»*s Wh'tii' v lf;i!-!a, preilst'dnika zdravn;>kf k<mi:-*ijc t.a umoltolno v <'ook okraju. To pomenja ].k>višanje z;i vev kot st*> odstotkov i/.za uveljavljanja Volsteadove post a ve.
1'ikaške okrajne bolnice za tako slučaje so prenapolnjene. l*a-eijentom so morali pripraviti postelje Jia hodnikih, v skladiščih in podstrešnih kamrah.
Komisija pravi. »la j'- to ]>o-slcdiea zavživanja moon-shin*-žganja, kajti prod uveuenjein prohibicije so opazili na teden le šestdeset ali sedemdeset slučajev '.astrupljenja z alkoholom.
— Žrtve alkoholizma v dnevih preti uveljavljenem Volsteadove postave niso hotele skrbeti za svoje družine, a sedanje žrtve alkoholizma predstavlajo povsem drugoeno ter neizmerno bolj žalostno sliko, — je rek«?! dr. Hali. — V številnih slueajih postanejo te žrtve slepe ali pa neozdravljivo um ohol ne.
To so poslediee hinavskega fanatizma par ljudi, ki vladajo Združenim državam.
ENAJST NEMŠKIH POUČI STOV PRED BELGIJSKIM VOJNIM SODIŠČEM.
Bruselj, Belgija. 3. oktobra. —
V	Aaeh°nu t- renski provinci drže ^»ellgijske 'oblasti enajst članov takozvane nemške zelene policije, dokler ne bodo predstavljeni vojnemu sodišču. Priznali so baje, da so bili sovdeleženi pri umoru belgijskega poročnika Graff.a katerega so zamenjali za nekega drugega.
Poročnik Graff je bil ustreljen dne 23. marca tekočega leta. ko se je peljal v poulični kari
med Ruhrortom in Walsun«m v
\
zasedenem ozemlju, v bližini Duesseldorfa.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
13. NOVEMBRA BODO VOLITVE NA GRŠKEM
Novi parlament bo izvoljen pod administracijo ustašev. — Angleži, Italjani in Belgijci so priznali novega vladarja.
Atene, Grška. 3. ojttobra. — SpVšne volitve, ki bodo izvolile tj o v parlament, na mesto starega, katerega je strmoglavila revolucija. se bodo vršile dne 33. novembra.
Revolueijonarni komitej nadaljuje s svojo strogo vlado in vojno pravo je vedno v p<>lni moči. Močno oborožene pat rule je opaziti po vseh ulicah mesta.
M. Polit is je brzojavil iz Pariza. da r.e more sprejeti službe inozemskega ministra, a je izjavil. da bi rad pomagal grški vladi v inozemstvu. M. Piomedes, nadaljni odlični venizelist, je sprejel mesto finančnega ministra v novem kabinetu.
Splošno prevladuje tukaj mnenj«1. da čakajo venizelisti. kako se bo razvil notranji položaj. K;i-ilovedni so pred vsem, kako bo-lo izpadle volitve, nakar se bodo lahko v ugodnem slučaju polastili popolne kontrole nad deželo.
Italjanski. belgijski in ati^le-š!ki diplomatični zastopniki so s^ vpisali v knjigo obiskovalcev v kraljevi palači in Grki razlagajo to kot uvod k konečnemu priznanju vlade novega kralja Ju rija II. Zavezniške dež^e in Amerika niso priznale kralja Konstantina.
Prejšnje ministrske predsednike, ki so bili an«tirani, so spravili na neki otok v Idižini Pire-' ja. kjer se smejo prosto gibati, a seveda pod vojaškim nartzor-I stvom. Prijatelji teh prejšnjih ministrskih predsednikov so v velikih skrbeh glede njih varnosti. a polkovnik Gonatas jim je zagotovil, da bodo varni dokler 1 se ne bo sestalo posebno sodišče, katero ho imenoval novi parlament.
Tukajšnji listi izjavljajo, da ni bila Italija nič posebno vzradoš-čena vsled zadnjih razvojev, ker je proti Venizelosu, ki je nasprotoval italjansk
i teritorijalni ekspanziji v Sredozemskem morjn.
London, Anglija, 3. oktobra. Aleksander Zaimis, katerega je imenoval grški revolueijonarni komitej novim ministrskim pred-I sednikom, je poslal komiteju | sporočilo, v katerem je izjavil, da j odklanja ponudeno mu mesto ra-' di slabega zdravja.
SPLOŠNO OŽIVLJENJE AMERIŠKE TRGOVINE
rrgovski krogi pričakujejo veliko ožžvljenje. — Pomanjkanje dela, železniških kar ter večje število naročil bo vzrok ii^po-vod tega oživljenja.
Washington, D. C., okt. —•
Vladni uradniki vidijo v poro-lih. ki so prišla semkaj iz raznih d«Jov dežele, dokaze, da je pričakovati v najkrajšem času industrijalno in trgovsko oživljen je.
Pomanjkanje delavcev v vodilnih industrijah. splošno pomanjkanje železniških kar ter vedno naraščajoče število neizpolnjenih naročil. — vse to kaže. da se bliža dežela zopet časom prosperitete.
Izvzeto je le poljedelstvo, ki tii držalo koraka z drugimi bistvenimi industrijami. Glaviu vzrok tega je dober pridelek ter pomanjkanje naročil v inozemstvu. Poslediea bo neizogibno padanje cen poljedelskih proizvodov.
Tudi jeklarska industrija zaostaja za večino ostalih industrij, eeprav je upravičeno domnevanje, da bo dobila v najbližji t)o-doenosti dosti naročil.
Produkcija premoga je večja kot je bila kedaj v svoji zgodovini in prodajalci premoga na drobno javljajo, da iinajo polno naročil.
Povsod je opaziti veliko pomanjkanje tovornih železniških kar. To je poslediea stavke usluž bencev v železniških delavnicah, kjer je vse polno kar, katerih niso mogli popraviti tekom stavke. Pred šestimi meseci je znašalo število praznih kar 'tječ deset tisočev. Tekom pretekega tedna pa so zahtevali 85,000 takozva-njh "box-car", a ni bilo mogoče zadostiti in ugoditi vsem naročilom.
Tukajšnji izvedenci so mnenja? da predstavljajo nalaganja tovornih kar ter bančna ugotovila glavni barometer izboljšanja v trgovini in industriji. Izjavljajo nadalje, da se trgovsko oživ-Ijenje ne le bliža, temveč da j€ že tukaj.
Revolueijonarni komitej j« sklenil, da bosta zastopala Grško na konferenci v Mudaniji gene-ral Mazarakis in polkovnik Sa-rianis.	__
O I.A S NARODA, 4. OKT. 1922
Iz Slovenije.
Peter] Zgaga
V	čikaški "Edinosti" čitam: "Turki prodirajo naprej*'.
Nazaj menda ni še nihče prodiral — kvečjem Zakrajšek. * ■*
*
!
Divjak Siki. ki je pretepel Car-ie miroljubnosti ter Malega srca! Pentierja. bo prišel v Ameriko.
V	ameriškem časopisju kar mrgoli člankov o njem. njegovi zmagi in njegovem prihodu.
Ko ho enkrat tukaj in ko bodo vsi slavospevi izpeti, bo menda objavil kak ameriški list« kak članek glede volitev v prihodnji kongres.
* * *
V	cerkvi na tretji cesti v New Yorku se je vršila procesija nedolžnih otročieev. V procesiji je vzbujal veliko |x>zornost moj prijatelj Pavle s svečo in lilijo v
roki ter s flašieo v žepu.
* * *
V	nekem mestu Srednjega Za-pada je bil izvoljen bivši bartender v kongres.
Amerika je začela na pravilen način reševati socijalno vprašanje.
Ce ima suhaški kongresnik pravico piti v salonu, zakaj hi ne smel bivši bartender v kongresu sedeti
* * *
! Trust, ki prodaja kopalne ba | nje. je obtožen.
Bog ve. če se bo mogel oprati? * *
I	*
Volitve se bližajo. Razdobje
j štirih tednov ie do volitev, i *'
To je edina doba v letu. ko je
' v Ameriki navaden človek, pri-
pro^t delavec in celo tujerodee
I visoko cenjen.
* * *
To je čas medsebojne naklo-! nejnosti in bratske ljubezni. Časopisje piše. da so delavci glav-, na sila v deželi in bodo tiu^i o-i stali, če bodo volili za to ali ono ' st ranko.
Visoki gospodje hodijo med narod ter delijo cigare.
Ce prosiš ko«ra za pet dolarjev na posodo, ti jih bo obljubil petsto.
I Ce praviš, da nisi bil rojen v Ameriki, ti bo zatrdil pristni jyankee, da da figo za vse Ame-j rikanee ter prisegel, da so tuje-rodci steber dežele.
Duhovnik ti da odvezo, ne da bi poslušal tvoje grehe.
Fortnan je zadovoljen s teboj, gospodar se ti včasih milostno nasmehne.
' * *
To so naravnost blaženi časi -štiri tedne pred volitvami, i Po volitvah pa stopi vse v nor-| malni tek.
* * *
j Madžarski politiki so progla-soli za madžarskega kralja prin-i ca Otona, sina bivšega madžar-Iskeira kralja Karla, j Fant je star deset ali dvanajst j let.
| Ko bo prišel k pameti, bo naj brze to velikodušno ponudbo
I hvaležno zavrnil, j * . *
[ Ruski ministrski predsednik t Lenin je vstal od smrti že več kot itristokrat ter prevzel včeraj svoje uradne dolžnosti.
* * *
Iki izH uživa človek, je pogosto več vreden kot njegov i značaj.
* * #
Značilno je naslednje poročilo; Okupacijske čete v zasedenem nemškem ozemlju so izpile v enem letu za stoosemnajst miljo-nov nemSkih mark vina. i CastnFki so popili stopetin-dvajset tisoč steklenic nemškega šampanjca. '
Kot vse kaže, se okupacija ne izplača niti Amerikancem, nifi Francozom, niti Angležem — pač pa edinole nemškim gostilničar jem.
* • •
Italija bo posodila nemški Avstriji petsto miljonov zlatih kron.
Dobro je. da Italija nekaj naloži v inozemstvo za slabe, hude. deževne čase.
Kajti bankrot bi bila v trenutku. ko bi začela Jugoslavija terjati od nja- avoj stori dalft.
Sugoslmtanafca
Ustanovljena 1. 1898
XatuL ifciituita
Inkoryorirana 1. 190I
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki.
Predsednik- RUDOLP PEKDAN, 933 E. lSStH St.. Cleveland. O
Podpredsednik. LotT IS BALA XT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH FISIILKR, Ely, Mtnn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih Bmrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12U1 Av*. Eut Uuluth, Mino.
Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E Ohio Street. N. P.. Pltt»bur«h, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK. Room 206 Bakewcll Bid*.. cor. Diamond and Oran*
Streets. Plttst.urKh, Pa. MOHOR MLADIC, 1334 VV. IS Ptreot, Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SEABODNIK. Bo* 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRANE ZORICH. 621" St- Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC, 7M> London ltd., N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, l-i Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEL. ARC, 706 Market Street. Waukogan, IlL
——	Jednotino uradno glasilo: "Gl&a Naroda'*.	—
1
Vse stvari tikajoče se ur.-ulnih zadev kaknr tudi denarne p<>Ailjatv« naj se po« 1 ju Jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ce poftilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih eianuv ln bolniAka •pičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota so priporoma vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor "eli postati Clan te organfaa-oije. naj po zrU.-I tajniku bližnjega druStva J- S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnile na si- tajnika. Novo društvo se lahko vstaner! x R eianl all dianieamt.
Jugoslavia irredenta.
Diploma.
Rojak Anton Doljak iz Solkana, maturant nekdanje gimnazije v Trstu, je na dunajski visoki šoli za svetovno trgm*'no (Hoeh-s«*hule [fiir Welth'iiu'.fl t dosegel diplomo.
Ubit pri delu.
V Sredn.-em na ' goriškem sv je zgodila velika nesreča, pri kateri je plačal z življenjem delavce Florij.in Mikuž, star 40 let. doma iz Štcverjnna. Mikuž, je l>il zaposlen pri delu v kamnolomu. Iv«• j«.' ravno pripravljal 1111110, da raz-strele kamenje se je ta naenkrat 'vžgala in laznesla kamenje na vse .-traiii. Mik lž »e dobil vtv Iržkil
Ivi m da s.- nin pretresli m«»žga-! ni. I>n«pel j-ili so im v lndnic«» N je-i go v o stanje je preeej nevarno.
Ponesrečen kolesar.
201e:ni zlatar Marij Sulič, doma iz škofij, ji- vozil s kolesom po «•«■ sti, ki pelje i/. Škofij proti Laza-retu. Xn oviu.vii je noizurjeni ko-Ilesar ta1 •• narečno butnil ob zid jda je dobil t-vkt> poškodbe. Kim-t-i j«*, ki so mu pri^koi-ili na poimn'*, !so ga odnesli v bližnji Lazaret.
II"«mi«T yi telofofiira'i na nasilno po-•ta.jo. Prem-sli > > ga p>>tem v tr-{za&lio bi lni-:uK*o v (»ddelek.
ran, katerim j«„- potlb^el
i
'	Tragična ??mrt.
Prod kratkim s» prefveljali ne kat» ri železničarji iz Šv. lb-tra \ oolnišnk-o usmiljenih bratov v <io rii-i rn-iž«, ki iti <lal niti ^ledu živ-Ijeiija oil sebe Njegovo truplo so <l»ili zagledali i:: vlaka, kako je le zalo nepremično ob železniškem '»■ai-ipu. Hitro so leteli na li»-o m.-sta in so spoznali, da j«- t-o Frane i>:!i*:M) stanujoe v Uoriei V.a Ura
•	■lom Št. J7, iu je bi! iishižb -u pr:
•	ž«'!eznisi. Pri najdenem so našli ltoziio rano na trla v i. Prepeljali ** ga nato v bolnišnico usmiljenih .»ratov, kjer so zdravniki sif-r iz javili, da s^a je m >g»H*»e ozdraviti, a U'ii'1 j«* lAe tisti v«*eer predno jt
'[-rl^el	k zavesti, še dosedaj
ni jasno, kakšen j«.- bil vzri4i nje oove smrt'. Ali se je mož ponesre «%ilT ali si* je morda izvršil umor t; sovraštva. a;i je bil j>olitH*-en umor V Julijski Krajini je pa«"* vse mo tgoe»». K-.paiski ninor je pop« d no 'aia izključen, ker je imel nmorj-; 11 i še v«'s denar pri sebi. Morda d;* j je moža zadel kak mimovoze«* v lak. ga ranil in vrgel pod nasip Fbogi mož z;.pn"i"a ženo ter dv:i
Inedorasfla otrolia.
i
i Granata — stara pesem.
Anton Krušič. star 11 let, »loma ^ :z St. P« tra. je bil prenetšeu v tro ! ri.ško boln .srJt-o usmiljenih bra-tov. N"a polju je bil našel granato, s katero se je igral. K sreči ga je I ta nevnrn.i i;jra stala samo tri prste, ki mu jih j«* razstrelba odnesla. — Delavec Jožef Cijan iz fia brij na (»ori^ketn je delal v kam jiiolomu in pa«' ni slutil, da je med kamenjem skrita nevžgana granata. Ko je hotel odvaliti -skalo, s«- je {granata razpoeila in ranila Cijana aa v«5Č del'h te]es«> te»* mu <Klnesla dva prsta na desni roki.
Zastrupila sc jc.
Emilija Valentineie, stara 2 leti, sianujo.va n:i Sv. Mariji Magdaleni Sp. 7P>:t, je nas'a nekje v sol.i steklenico s ktrbolno kislino, ki jo je mati rabila za ■čiščenje povelj. in pila. Stariši so še pravo-jča*»io zaoazili nesrečo in poklieali izdravTrika, l:i je dal otroka prei|>e-! I jati v mestno bolnišnico.
Ne«Teča na delu ,
Kov^e Fran I.ipiecr, star 28 let, j stanujoč v ulici Frlippo Zandioni št. 2, je 1»»} v ladjedelnici Etlovd I vržen od stroji ob zid tako nesrečno. da je bil ves razbit po gla-
^ Zaradi pretepa
je ii:l prtS'1-ljan v tržaško ka/.oil-iii'-o :!-Jl< *nr Fran Si-tb*nira iz Pod-;:!;e pri ^.-ao/.e.-ah. Aretirali so s.ra tamkajšnji oro .n-ki zTfa«li pre-tepanja v va>ki gostilni.
Zvonovi kot vojra odškodnina.
Iz lioršta v [ ri p.'ro«'-ajo: \r. Trsta so pritu-ljali v P.oršt it'»v«* zvo'iove ';ot nekako v«».ino «nlško«l-nin«>. D\a zvona sta namenjena za Iloršr. edru za eerkev na .lezeru. Zvo-jovi so ! i!i ovt*ni'*aui s evet-jem. Sprejem je bi! n;o! Iviemanji. Prišli <<>] ;ki «»troei /. U«'-iteljieo in duIio\nik na '••*lu velikega sprevoda. P«»d zvonikom v llorštu je imel Miroslav Žrjev primeren n;i-irovor. Dmui dan pa s<» novi z\«»-novi že oznanjali ljmlstvn. da sije vsi j v tem jMisfledn začeb> vračati normalno življenje.
i
Drzna tatvina.
I/ Ooriee p»r«*-ajo: Trgovec z ii njem in čevlji g. Vuk i/. Koštela nI. je ..e piir teiln o v opazov.d, kako mu zuianjkuj** daji za dnem po kak pf i-evljov i/, trgovine, t:«ko da j«* sk"da na win ukradenem blafu /«• narasla nad 1000 lir. Kako naj si trgovec pomagat Sam •ii vedel zakaj ta tatvrna je bila iak>. skrivuestna. da ji mož ni mogel «'f! «'nn. Vemlar j° za«ln je «*•;» ■«» b<dj pazil na vs \ In v r«*sni«'i j«? ii'»tfla sreča, da je prišel .skrivnostni stvari knia'.U «lo dna. Ko a.!.:p ni bi!«< nikogar v prodajalni. je vstopila neka ženska, se ozirala ok!*«r, rzula f»ar čevljev in j li si rila v sv«»jo torbic«* t«-r iiotela oditi. Ta dan pa ni imela sreče. fb»spa Vukova, ki je bila opozorjena od soproga, je letela za njo in zahtevala, da naj pokaže, kaj ima v torbici. Ženska s«1 je se-veda branila, braniti pa se ni mogla mimoidočim orožnikom, ki so jo. ko so r«*s dobili čevlje v torbi, odpeljali na ričet. Ženska ie Dal-matinka in se piše Ana Sila
Belgija zahteva nemško zlato.
V pogovoru z redaktorjem "In-transigeanta'* je zastopnik Belgije izjavil, da Belcjija ne fco dovolila otllašiinja nemškejra plačila jvreko določenih za to 6 me«e-ccv. Belgija zahteva, da vloži Nemčija 100 milijonov zlatih inark v belgijsko banko. Ta vest je silno raaburila nemško javnost. Xemski listi izjavljajo odločno. da Nemčija ni v stanju izplačati zahtevane vsote.

/
"GLAS NARODA"
_________________________(M.OVCNIAN PAIUY) _
»—K and PubiiaiMM by	v
M»tmi1« Publishing Compaaj (A Corporation)
"AH*	ftimiiil	LOUIS IENEDIK, Tri««ur>i
Ptmmm «f ■mlmii «t ttt Cmuil!■■ aMI AMnmh «f A+w*m OMham
m CmltmmM Hi« B+rouoh t Manhattan._Now York City. M. Y.
• LAI NARODA
__CVOICO — th« PwpH)__!
»■w* twrjf Day Except Sunday«	HeHdayt.
Zm CM« wto vatja list m Mm.r,«	Z* Now Yaak z* c«to Uto ' Jtml
In Can ado .................M .00	ta pol lata ...M.n lUOl
mm no« tota	................;. H OC Zm Nwiannw za c«k>
Trn Mrl Iota ...................... 11.50	__za oof lota ........ Hifl i
ftuOocrlptlon Vaarly 11.10
Advartlaomonta on AgraonponU
~Olaa Worodn** Izhaja vaakl dan lavzomtt oatfalj Mi >raiiiWiw,
DtqpM Oroa M*pfa» ta OMboortl aa nm prtoMuJaJo- Denar naj m lifiiiutt po-MUaU pm Mommy Order. Pri apremembl kraja naroCnlkoT proalmo, da an nana
tndl prajtojo blvalltCo nmsnmxO, da hitreje najdemo wabwfc
QUA« NA RODA ■ MMlmm 1UMI, Sorou«t« of Manhattan, Now Yortt, N. Y. _Tolophonoi Cortlandt S»7II _______________
ODGOVORNOST ZA SMIRNO !
r	_
t e je Mustafa K<'inal paša le količkaj razhorit «"-lovek. ni rao- | ged na noben na«"-in želeti, da bi bila Sniirna uničena. Smirna je bila bogato in dragoceno m«*sto, ležeče direktno pred očmi cele Ev- ^ rope. kjer je lahko vsakdo videl in opazil vsako slabo obnašanje.' Gotova znamenja kažejo, da j** skušalo turško vrhovno poveljstvo] preprečiti izjrrede, a najti je p« i vsem določne dokaze, da so se ti i po^knsi višjih turških poveljnikov popolmnua izjalovili. Mr. Mark; Prentiss j^ v sv»»jih poročilih na neivyorwki*'*Times" ponovno izjavil. <la jf oiljrovornost za izjrr«*«le ra»lcljena. <»rki in Armenci so metali bombo, ko so prišli Turki v mesto in turške «'-ete so bile žr itak strašno razburjene radi opustošenja zaledja, katero so izvršile i umikajoče s«* jrršk«* čete na naravnost vandalski na<"in. Posledica' vsega tega j«- bila soglasno s j»oročeval<«M na licu mesta, da je bilo ubitih več sto oseb iji da so krščanski mestni del precej korenito oplenili. predno so zanetili ] ki žar.
Nobenega dvoma ne mor«' biti. da je izbruhnuil jx>žar v krščan-skeni mestnem delu in porodila so navajala pričevanja očividcev. Ti očividci so bili Amerikanci. kojih razsodnost, integriteta in ne-pristranost so dobro znane. T«' priče so izjavile. «la so turški vojaki in čaMniki podtikali «»ir«-nj v številnih hišah. Kemal paša ni n*iogel kontrolirati svojih čet. O«llo«"-ilni faktor ni bil previdni namen po-vejnikov. temveč neukrotljiva strast armade, kar nam dokazuje, da je Turek še vedno Turek.
Francoski zunanji urad pa j«' izdal oficijelno j>oroeilo. v kate-rem s.- jrlasi. da niso Turki zažgali poslopij Ln da ni nobenega dokaza. da bi bili Turki na kutt*rik«>li način odgovorni za povprečno škodo.
T«i |H»ročiIo l»i morali čitati z velikim zanimanjem predvsem v Berlinu. T«> je zaključek, do katerega so mosrli priti Francozi le k tem, «Ih mi imeli rajši pričevanja članov zavojevalne armade kot pa pričevanja krajevnih civilistov in nevtralnih. Fraza "man hat geschosMen katere so se Nemci tak«> radi posluževali, krije vse mogoče "min*. < bi s«> t«- doktrine splošno sprejelo, bi bilo treba vreči na smetišče dobršen del francoskih zahtev glede nemške vojne odškodnine.
_v___
R A I S U L I
— t
Objavo iz šan S»>bast i an a. da se je udal Raisuli. slavni maroški bandit, je treba sprejeti z veliko previdnostjo, čeprav jo je l»o«lal španski minster zunanje zadeve, senjor Prida. Med vsemi romantičnimi pustolovci našetra časa je bil Raisuli najbolj izbeg-ljiv. .Mogoče je, da starost pos|al«šala njegovo odločnost in da si želi [>okoja na temelju svojih lastnih pogojev, kajti on je kaj pripravljen za jlotrajanja. Predsednik Roosevelt je takorekoč predstavil svetu tega jro>|M«<la. ko je brzojavil sultanu iz Tangerja: — Preti i kari sa živega ali Raisula mrtvega.
Ravno ob onem času se je vršila predsedniška ka*n|vinja in delegati republikanske konvencije v Chicagu se rekli: — To je prav podobno našemu Teddvju!
Podjetni bandit, naravnost nezavzeten v svojih p««stojankah. je zajel večje število inozemeev. potujočih po Maroku in iz tega se je razvilo me«lnarodno vprašanje, ki je privabilo na lice mesta bro-dovja skoro vseh večjih držav sveta.
Ola stvar je izpadla druga«* kot so pričakovali mednadni ban-diti, ki živ»* le «wi zadreg in zmot te era ali onega naroda. Raisuli je bil takrat vsemogočen in cela zadeva je bila potla« ena z oprošče-njem ameriškega državljana.
Angleška vlada je [>r«'tila. a ni mogla ničesar opraviti. Koneč. no je zahteval Raisuli dvesto tisoč dolarjev v gotovini, a se zadovoljil h polovico.
Po koncu svetovne vojne si je obrisala španska, kot nekoč stari Pilat, svoji roki ter pognala starepra bandita v njegova stara zavetišča. Malo vrjetno j«» vsled tt'«r*. <la se je Raisuli udal ter se izročil Spa ne eni na milost in nemilost.
DEMONTIRAN JE VESTI O UMORU KRALJA.
Pari«, Francija. 3. oktobra. — Madžarska časnikarska ax<entu- j rav Parizu, ki je spustila v svet novico, dn je bil ju«onlov«nski kralj Aleksander umorjen v Bel-gradu tekom neke revolucije, izjavlja sedaj, da je novica popolnoma neosnovana. Ko je prvič objavila tozadevno novico, je izjavila časnikarska agentura. da je treba sjjfejeti tozadevno poročilo 11 z vso re«er\*o".
Atene, Grška, 2. oktobra. — Jugoslavija j« oficijelno informirala revolueijonarni komitej, ki vodi vladne posle na Grškem, da ni ničesar resničnega na ve-»tek. da se skuša okoristiti s sedanjim pololajem ter si zagoto-
Vfftj |AnJ iu Tia~r TafrfT MBail
Obenem pa je dala jugoslovan- ; ska vlada izraza svoji želji, da bi . dobila v ejrejskih pristanih proste pristaniške pravice, s čemur bi n»o>rla dobivati ter odpošiljati* blago v tem delu Sredozemskega morja.
, j
VELIKA NESREČA V JAPON ' SKEM KINEMATOGRAFU.
-Tt>kio, Japonska, 3. oktobra « Šestnajst oseb je bilo ubitih in ' štiri tn trideset ranjenih tekom požara in iz tega hsvirajoee panike v nekem kinematografu v i Aomori, v provinci Mutsu. dn« i 30. septembra.'— soglasno a po-'| ročili, ki so ravnokar dospela semkaj. Več m a nfrtvih in poškodovanih je obstajala iz otrok. Ko je izbruhnil požar, «o ravno [kazah neki ftlm glede ekonom je.
llovezL^ke šole aa westfalske Slovence.
Jusrosiovanski poslanik v Berli-lu je. pri nemškem prosvetnem iimistrstVrt posredoval v znden istavitvc slovciiskih šol za liašei ia West FaHkem živeče rojake. Na >VVst tail<ike>.t iivi mnogo t is^*'* eiu ev, ki žele slovenskega p«.uka a svoje otroke. Prosvetni milliter je izjavil, da je načeloma pi i-
»ravljeu u^reOi želji westtalskili -Movonce.-. Taraošnji rojaki se ?. •so vnc!!i.> oi ganizrrajo in s » usta-lovili že več izol»ražt v::ln;h in ^o-podarskih društev.
201etnico svojega obstoja
e pnsla^lo .slov. izobraževalno Iru^tvo v SSmartnem pri Kranju v ledeljo 27. avg. Popoldne se je vrli a ijudska veseliea na prijaznem aboret'em vrtu pri Kranju, pri k i-eri so sodelovali telovadci in se je prikril žaljiv nastop h petjem Kovačev študent" i. dr.
251etnico svojega obstoja ;
ie proslavil Rokodelski dom na Vrhniki v nedeljo -i. sept Ta dom te izmed najstarejših, kat. drmštv.j i on »o v v Sloveniji; on daje pobu-; lo za ustanovitev raznih prosvet-i lih. stanovskih in strokovnih or-j rauizac;j; tu «o s«' vežbali tambu-aši, ki nastopali pogostoma na aznih prireditvah v mnogih sosednji'; krajih: tu »*> dobivale po jnstonia in še dobivajo večkrat sosednje i*at. organizacije ptrtrob-ičine za gledališke predstave. Ro-v«>aelski dom ie bil in je celitrala '.a razna zlwrovanja cele okolice. Pri proslavi je cel dan sodelovala priznana rakovniška ginlba.
Nov Gasilni dom.
V	Rakitni«*! so blagoslovili Gasilni dom. ki ga j«i vas sama zgrabila, ko -i je ustanovila svoj«, po ?.aruo hrambo. Stavba je kaj oku«-trii in pripravna in bo v čast m ponos ^eli vasi ter v korist tudi okolici Po blagoslovljen ju je novo lruštvo vprizorilo priredite^', ki je^aj srečno izpadla in omogoičila vasi. da poplača še «>stali dolj; na sta\bi. Mnogi sr» se l*aj pohvalno izražali o zavedli« vasi, ki je sama brez vsake podpore zgradila tako !epo stavbo.
•
151etmca kluba naprednih akademikov.
V	Celju je proslav!! dne T. sept. Kiub naprednih akademikov svojo 15l**tnieo. Doix^ldne s** je vršilo v prostorih Na ranega doma slavnostno zborovanj?, zvečer pa se je vršila velika ljudska v«sel*c^
Slov. fantje vojaki iz Beograda
iskrono pozdravljam<» vse naše r«»-iake ter jim Np«»r<-č:imo žalostno n«»vic«», da so valovi hladne Save, pri ničnem izlivu v Donxvo. r>ok«»-pali našega dragega tovariša Frail ja Žnilar.šiča. vojaka kraljeve garde, doma iz Kruščega pri Cerknici, ki je pn kopf'nju utonil
Slov. fantje-voja! i ob b«t!garski u;ani'-i (Kamenica v Makedoniji) pošiljajo vesele pozdrave vsem rojakom in rojakinjam.
Sm»*tU3 kosa
V	Tržiču je nmrla Shirley A. W. '^asRi>er, r«»jena Tower soproga znanega tržiš key a tekstilnega ve-icindus^rijaleo Anir^w Gassner^a Pokojnica. ki je umrla v naj!**}»šib letih — 35 let je š«*le d«r4e«rla — je, rnako ]-.'.kor njen soprog, angleškega rodu. Njeno truplo so dne 1. sept prepeljali na kolodvor v Tržičn in od tam v Bladenz na Vorarlhersl'cm. kjer so je položili v rodbinsko grobnico.
V	fi^iibljnni je umrl Hinko S t ran s a. ^.dni uradnik v p<»koju.
N.i JVlu pri Ljubljani je umrla rodbini «». Guština hčerka Sa>*šea.
V	Celju sin umrla: Franja Za kotnik, bivša trirovka. in v bolnici nadučitelj Jj.ln.b Pukmeister. •
V	Gorj^nskero je umrla FVan-:iška Sigmund, rojena Rirsa
Preganiajo svojega župnika.
Jutro** piše- r*rn«meljski Orli še vedno no rnorejo pozabiti, kako ie narod 23. apr. t 1. na kraljevski način prenesel ko.^ti mue^ika Ivana Krocaarja s Suhega br.jerja v Cm
emclj Pnli jih, da se je zbralo taT.iat okoli 15.000 ljudi, da [»rote^-tirajo nad krvološtvof« klerikalne mafije, ki je pod Avstrijo davila svoje orgije in uničila tudi nedolžnemu K romarju iovijmje V svoji iezi zahtevajo sedaj črno-aaeljski Orii novo žrtev — župnika Koaobada, češ, da jim ni dosti
orlovski in klerikalen. Nedavno ao
«
»
ra očrnili pri ikofijskem ordinari-atu, da je nemoralen, da koketi-a s Sokoli in da .se premalo bri-ra za Orlovski dom v Črnomlju, o-li j*ohiraj«> tudi >podpis»e in zh-ltevajo za \-sako ceno £»lavo žnp-
iika Kosobutl i. Župnik Kosoblld ie že pred 12. leti prevzel črno-tteljsko i'lipiiijn in si je zaradi svoje miroljubnosti ter blagega srca j r>;-ioo>bil simpatije vseh pošteno rti s leč i h ljudi v Črnomlju. Ravil ;e ni nikdar s politiko, svoj pri-iranjen desar ]>a je izdnjal za raz-la eerk\ena popravila. Cerkev je laiureč zelo siromasma in ravno )rli. ki zahtevajo sedaj od svoje ja župnika, naj jim zida Orlovski lom. niso darovali za cerkev še lit- beli "a. Svojega župnika preganjajo, ker je kot pravi KrLstov namestnik, poln poštenja in prave jubezni do bližnjega, opravil tndi -erkveiie olirede pri sprevodu na-rodnega nmčenika Ivana Kr<miliaria. Kolikor nam je znano, izhaja .•sa sjonja prrti župniku iz gostil-ie Orla Matije Skubiea. ovaduha Ivana Kromarja, votli jo pa kap lan Vuiko. Župnik Ko sob ud je vložil tožb«> proti Orlom, ki bodo imeli pred sodiščem priliko, da do-kažejr svoje kiži. V Črnomlju vla-
veliko razburjenje in se, kakor se nam poroča, za slučaj, da bi <ko£ ugodil <>rlom in txlstranil ča-•itite«i:i in poštenega župnika Ko--obuda, pripravlja tlrugo — Ric-inanje (to je prestop v pravoslavno ccrkeO.
' #
Vesti iz Prekmurja.
V	obmejni postaji Hodoš po pravljajo progo in vzj>ostavljajo zvezo z Madžarsko, ki je bila -«h1 osvoboditve Prekmurja (1. pretrgana. S tem dobimo v Prekinil r j ti prvo direktno železniško /vezo z Madžarsko iz Murske Sobote na Kt-rnadin. Začasno se bo po tej pr«/«ii »lovažal samt) premog iz Madžarske za	progo Murska SobotaTl »d«»š. 1'paano, da ni več daleč Jo rednega prometa J Madžarsko.
V	obmejni promet z Avstrijo bi spadala tudi Murska Sobota. A t« mesto je i/, nam neumijivih razlogov iz prometa izvzeto. To stanj« je nevztlržljivo in celokiipnosti \ livar. Državnopolitiene interes«1 st da čuvati tudi na drug način > sredstvi, ki so politični upravi ve • !n«» na razpolago. Nikakor ne gre tla bi >e smel" zaradi par nasprot nih rogoviležev ovirati celo mesto remu stenju je trtba napraviti en ura t k«»nee.
Neisreče. -- Janez Milej. dninai pri gostilničarju licu kotu v Mui-ski Sobot«', jc' pomagal nakladat na \-.:z bika. ki so ga hoteli pel jat na postuj«» ^latina-Radenci. Toda komaj je voznik jmgnai k«mje. s« je začel bi.: plašit! in skakati n; vozu. Voz je končno zgubil ravnotežje in so pre \ rn i L liiku se j>r |».ideii si-.rer ni ni-* zgodih>., Mile, pa si je zlomil desno roko v rami. — Štefana Mitnj-ka, dninarji l»ri mesarju Heubergerju v M ur ski Sol »o i j s«» po<li!i splašeui konj s tnko sdo na tla. da je dobil pre cej te:*Ke zunanje in notranje po vj-odbe. — Josipu Abrahamu, tr goven /. jajci in perutnino v Sa l"veih. s«. v Vučjiffomili so!ašil Konji. Abraham je padel p«»d v«»/ in si zlomil levo nng«>. — Ivan Novak, delavec v Voglerjevi opek or ni v Pueovcih, se je pri naprav ijanj-a ilovice vselcal tako inočn< z moti!: ► po b«»si n«>j»i, da je moral v bolnico. — Andrej Odolar, sii delavke Iz '.-ikečke vasi, je iztak nil nr-mano kje neko eksplozivu« snov, ki jo je vrgel potem doma \ vgen j. Sledila je seveda takoj sil na dctonaeija, in izstrelek je za del otroka naravnost v prsa. Tež ko poškodovanega so prepeljal v bolnico v Murski S<,bt)ti. — J«» sip Lcbar, pj.'testnik iz Kapce pr Dolnji Lendavi, je kl^pal srp. Pr tem dtlu mu je odletel košček že Ii-za v levo oko in je ranil. Mora! se je pedati v bolnišnico.
Svojo ljubico Je z nožem zabodel
Nevaren ljubimec jo delavec Fr. Lindrič na Selu pri Ljubljani Zaljubil se je moč no v delavko Kra-njo Jesenškovo. ki pa se ga je \ z.idujem časti najbrze hotela izne-biti. Povabil jo je. naj bi šla žnjim v gor.tilno. Ko pa je Jesenškova to odklonila, je Inndrič zgratbil za nož in ji radal ž njim tri težke rane v trebuh :n prsa. Jesenskovc so morali takoj odpeljati v bolnico, Lindrič pa je bil aretiran in iz-ročeu s«xlwčn. Pri zaslišanju jc obžaloval svoje dejanje in izjavil, da Jesenškovo še vedno ljubi Storil jc svoje dejanje le v preveliki razburjenosti.
%
GLAS X A ROD A, 4. OKT. 192Ž
Vladimir Levstik;
VIŠNJEVA REPATICA.
ZMAGOVITA ARMADA MUSTAFA KEMAL PAŠE.
drugače. Jaz nisem kriv... Zbudita me ob sedmih."
Koiuaj sam. se je zvrnil na oto-mano in zaspal globoko, krepilno »panje.
Toe no ob uri ga je zbudil Sene-galee z vestjo, da stoji zunaj stara Meta, vsa objokana, in bi rada govorila ž njim. Grof je planil na nope, čuteč se svežega in čilega, kakor že dolpo ne; misel na vse. kar se je imelo zgoditi, se je razprostrla pred njim. ne da bi g» vznemirjala ali plašila. Nikoli v življenju se ni čutil tako vedrega in pokojnega, nikoli tako priprav Ijenrjra, izročiti se usodi, naj ga zanese kamor že. Metim zgodnji obisk *ra je navdal s slutnjo, ki se je takoj strnila v gotovost; toda premislil jo je čudno vdano, kakor bi zrl na vse to že z drugega sveta.
" Marije ni več," je zaraimral gledaje solneu naproti, ki je lilo skozi okna v širokih valih na parket. -' Ali to krasno jutro — Bog. kako č is t in dišeč je zrak!"
Naprlo, kakor bi odhajal na iz-pr^hod, si je zavezal kravato in velel spustiti Meto v salon.
Prišla je. tresoč se od potrtosti. še bolj sključena, bedna in siva nego doslej, z očmi krvavimi od jokanja. Nenaden uliv krvi je bil končal ^Marijine muke med rlrupro in tretjo popolnoči; zavpi-la je. vzgrgrala. iztegnila roke proti starki ter izdihnila po kratkem boju na njenih rokah. Baje rla se ie ozrla dvakrat na grofo-ro stran kjer je opazila luč; nemara ga je želela še videti, al' Nl>ta je bila sama ž njo. in tako je minilo, preden je mogla hiteti ponj. Dekla je pripovedovala. da ni umrla rada: njene oči eo bilp polne groze. v črtah ust. iokW so se premikala, se je izražal upor in gnev. In zdaj je bila
ubo^a gospodična" mrtva, in ;tara Meta. sama na vsem božjem svetu, je prišla povedati grofu
i	a lost no vest ter mu prinesla poz-Irave, ki jih je naročala Marija ie včerajšnji dan.
"Spomnila se je name v svoji smrtni uri", je pomislil grof, in mehka bol ga je prosunila. "Bla-roslovila me je. nevrednega... O, Marija, šla si o pravem eaa*u. Le lan življenja še, in zadnja žličica jedi bi te pekla na duši!"
Stara Meta je komaj slišala njegova vprašanja ter odgovarjala nanja manj z besedami nego > tihim, živalskotopim jokom. — Njena uboga, obožavana gospo-iična je bila mrtva — to je bila rsa njena jasna zavest. Grofu je
pa! pogled na "hankovee, ki jih je
bil Jacques zavrgel. Pobral jih je, odšel dobršen kupček ter ga »tisni! siroti v roko, naj kupi Mariji lepo krsto in naroči spodoben pogreb ; kar je yeč„ naj spra-
ii	zase, da ne bo živela v stiski na stare dni. Ostanek Smučikla-sorih tisočakov je dolgo tehtal v roki, nato pa je skomizgnil ter »pravil papifrje v žep.
' Ne povejte nikomur, odkod mate denar." je pripomnil, o-krenivši se zopet k starki. 'Ne p>omLšljajte niti ne ugibajte; karkoli hi slišali —dal sem vam svojo last.-... Stopite, kupite ji sveč in evetlie; jaz pridem... kmalu."
Meta je držala bankovce v drhtečih rokah in zmedeno gledala tdaj nje, zdaj grofa; hotela ga je zahvaliti, pa se je mahoma spet cjokala nad. Marijo Tedaj je on cačnl glasove na stopnicah... Njegov obraz se je spačil. Zdrznil se zasopel globoko, otrpnil za bip. kakor zver na preži. Prisilil je starko, da je skrila denar, in jo fjotisnil skozi vrata.
Se preden je bila Meta dodobra zunaj, je planil v sobo Smu-Hklas. tresoč se po vsem telesu!
Odvetnikovo lice je bilo razo-rano. čez noč. postarano za dvajset let. brada razmršena, oči kr-rave, ustnice zverižene v odsevu ootranje burje in zmede. Na prvi pog-Ieid je izražala ta maska egolj vdanost, strah ter hinavsko obžalovanje, ali pod videzom je razločno šklepetal obup ukanje-aega Špekulanta in firrtal skopa-
vpraŠanju. ker se samo s.tem lahko prepreči, da se vojna prenese iz Male Azije v Evropo in da se zavezniki zapleto v vojno s Turčijo. 4411 Mondo" zahteva da se v Orijontu takoj sklene mir in utemeljuje svoj predlog s tem, da obstoja sicer nevarnost, da se združijo v enotno falango vse one države, ki so bile premagane v svetovni vojni in da pride do vojno med nasledstvenimi državami bivše Avstro-Ogrske monarhije.
Prisega zakonitemu nasledniku cesarskega prestola.
Slika nam kaže oddelek turške armade, ki je tako strahovito premagala Grke v Mali Aziji.
Gospodarske razmere v Jugoslaviji.
prometu bodo bržkone ugodno vplivala na valuto in trgovino.
Ob ju gosi ova ris k i obali obratuje vštevši manjše linije, 54 plo-vitvenih prog; vlada baje namerava dovoliti istim letno subvencijo dvajsetih miljonov dinarjev.
Večni boj med spolom.
Feminizem je borba ženstva za enakopravnost, v kolikor je možna glede na spol. Antifeministi pa zatrjujejo, da je feminizem izraz ženske zavisti možem, ki so j?po-sobnejši. vztrajnejši. originalnej-ši. Ženska čuti. da je. vedno odvisna. ker nima dovolj svoje volje in dovolj talenta za javno delo. Ženska je inferijorna, zato je zavidna superijornemu možu. Tako je bilo in bo. Če vprašamo sto zem.sk, nam odgovori gotovo 80 odstotkov, da so nesrečne, ker niso možje. Bile ln vsaj svobodne. Že Sofoklejeva Antigona vzklika, da je najhednejše bitje pod aoln-eem ženska.
Vse tii.kc trditve so seveda pretirane, a jedro resnice je vendarle v njih. Neugodnosti za ženski spol začenjajo že v otroški dobi. Deček dobiva konjička, dekelee punčko. Deček dirja in kriči s konjičkom, dekelee naj sedi lepo tih o v kotu,, pestuje punčko in jo uspava. A tudi dekelee bi raj-Še dirjalo in kričalo, nego sedelo in molčalo. Deček sme kmalu sam letati po cesti, deklič je vedno na povodcu. Niti koraka ne sme izpred oči paznikov, pestunje ali odgojiteljice. Za dečka nimajo starši niti pol toliko skrbi, kolikor za deklico. Ta skrb pa je za deklice prava sužnjost. Vedno -'ujejo: "Tega ne smeš! To se ne spodobi! "Fej. kako se vedeš! Deklica mora hrti spodobna, mirna, mila, dobra!" — O dečku, ki je divji in smel, pa govore; "To bo mož! Vesel, zdrav, pogumen dečko je!'* Kar donaša deklici grajo ali celo kazen, je za^de^ka pohvala in odlika. In to ra?jmerje
nadaljuje vse življenje. Mladenič sme hoditi po mestu, po vasi, po zabavah sam, ob vsaki uri, navadno brez nadzorstva in brez očitanj, dekle ne sme nikamor ga niti brez spremstva. Kajti drugače se komproaiitnra! Sto in sto malenkosti je. ki ogorčajo dekliško srce ter ga polnijo z zavestjo, da je moški spol protežiran, ženski spol pa oviran in zatiran. Dekliška mladost ni niti senca mla-deniške. Okoli ženske se dvigajo vedno nove in vodno višje ograje. okoli moškega pa jih je vedno manj. To boli žensko. Malokatera živi po lastni volji, se uči po lastni želji, si izbira usodo po last-nem okusu. jZato pa ženska, ako se slučajno ali po nesreči osvofeo. di tako naglo zaide na straapo-ta ter propade. Kakor kanarček je. ki pogine, ako je ušel iz kletke. Nešteto žensk se je pogubilo. ker niso fb3# navajene, toži vati svobodo po pameti.
Feminizem torej zahteva, da se vzgoja dekKc modro preuredi tako. da se tudi ženski privzgoji trdna volja in značaj. Ženska naj se usposobi za bori)o življenja. — Ženska naj se ne vzgaja več 2« za sužnjo doma in moža, nego nai
"Magyarszag" Iporoča. da so romunski konservativni in sedmo-graški li-.fi zavzeli v zadnjem času mali antanti sovražno stališče in energično zahtevajo zvezo z Italijo. Marghilomanov list "Ste-ugul" izjavlja v eni izmed zadnjih številk, da jo bo Romunska popolnoma zavozila, če ne sklene zveze z Italijo in Madžarska in ne napravi močnega protislovan-skega bloka.
Iz Carigrada poročajo: — V Carigradu živeči donski koz.iki so položili prisego zvestobe "zakonitemu nasledniku ruskega carskega prestola" velikemu knezu Cirilu Vladimiroviču. Tudi koza-ki po ostalih državah bodo baje v kratkem prisegli zvestobo velikemu knezu Cirilu. Vse to se smatra za znak, da sinova protiboljševička akcija.
se to se namera v a
POZOR, GOZDARJI!
Išče se 1"» gozdarjev za delati kemična drva za Gswavo Chemical Oo.mpany v Conevilie, pa. Novo delo. Nova kom p a za z;ino. pa lega. Najlepši Rs v okoiiei. Plača za sedaj *2.00 od corda. O-glasite se na omenjeni office ali ]>a direktno na moj naslov: And v Pirih, Conevilie, Pa. _______(3-5-10)
RABIM 50 MOŽ
za sekati trdi les (logse). Plačam po $2.75 do $3.(10 na dan. Hrano m stanovanje prosto. Dobremu delavcu plačam tudi več. Obenem rabim tudi enega ineža za žage bru-sit. Plačam 25 do 50 ua dan, vse prosto. l>clo suvlr« zii tri leta. — Hubert Mihic, Alexander, T'pshur Co., \V. Va.
(3-5—10)
Italijanska bojazen pred novo vojno.
"Tribuna" poroča o noti, ki jo je italijanska vlada poslala Franciji in Angliji o orijentskem vprašanju. V tej noti zahteva Italija, naj se čim najpreje sklice kon ferenea za ureditev orijentskega!
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi jw)trje-nega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, t»da znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240.
V Italiji in zasedenem ozemlju [»a laliko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Ako kaj ne razumete, pišite nam. da Vam pojasnimo.
Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
Trorni*k» ro*m*» rrg. * pat ttt. "4x. dZ, Slaven že več kot 50 1«&
Glejte za trorniSko znamk« SIDRO.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan*
Slov.-Angleška Slovnica
J:

Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE.	/
Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANOLEŠKI BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katero mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjig® h mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo yezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	How York, N. T
(Nadaljevanje.)
"Bravo! " j«* vzkliknil šofer nenavadno prisrčno; r*e neitevilne ptrbiee njecnvepa usnjatepa ohli-rja raiprale t iivom zadovolj stvu. "Rrkel wm, da se brpame tuj^š." Takoj nato pa je razve! v nj**{T'»vr-m plasu dvom. "Se pravi, ako razumem prav, nalo? mo to minnto na doktorjev avte m prhnemo k vraču. Vsi trije — da? Kar imeli s seboj, je po- ' spravljeno razen tvoje obleke in drobnjarij; v petih minutah bo-1 mo potovi." Tesnobno je eakal odpovora.
"N>," je d«-jal pustolovee po
**Ja7 ]f7om *;pat ; trojwjhiier in kr»sti so mi kakor od svinca... Vidva, tovariša, odri?iita brez zamude, dokler je tema. Ni jim tre
ba \erlf>Tt", kam sta zavila."
|
"In tebe naj pustiva tu?'r jt
kriknil šofer razjarjeno. "Poslu- 1 saj tra. Ha^an! O. da bi te —
''Poslovimo se kratko in mo I sko. brez omlf*lnih besedi!'* I*pr jima je oei v oei ter ju prijel za , ramena. "Ifvala vama, prijatelja'
—	hvala za vse... ,Taz »em bil va jin brat, vidva moja; le mi zazna mnvani vemo, kaj to pomeni. Be- j dita ^"(-na in glejta, da vaju ik dol^n ne najdejo kremplji njih lopov »ke praviee, kateri smo sku paj tolikanj iu tako uspešno pod stavljali nogo!... Moje stvari po-berstu. re vama je kaj do njih jaz ne potrebujem ničesar. Vze-mita denar in kar je vrednosti., razdelita si. vsak polovico..." Ta ko govoreč, je tiščal Smueiklasn i ve bankovce šoferju v roko.
Toda Jacrjue«? je odskoeil, kakor hi gap pilila ka<'a.
"Noff!M je /arencal z jezne' užaljenim glasom in vrgel tiso<;a- | ke po tleh. "Sami ti odpirajo vrata — in ti ostanešt Kaj misliš po-retit"	j
"Prisilim jih, no<"em njihove« milosti! Moj bog se jim zdi manjše zlo — to je mogoče in re!o verjetno; ali to je njihova stvar. Ce oni nočejo, hoeem jaz ; nikoli nisem bi! rnega mncn.ja s policijo m tudi zdaj n<» mislim biti. — Frimem jih za uhlje ter jim potisnem ribe tja, kamor »rpada: varunajmo! In računali bomo.*'
"Samo zato, da si nazadnje raz-biješ glavo? Hvala lepa! In ee se res misliš ugonabljati. kako da pošiljaš naju stran V'
"Ker vaju nimam počemn žrtvovati. Jacques. Jaz hočem, da trr«\sta; zahtevam in ukazujem., Ti veš. rla se ne šalim!" Njegov j.* |M»jeklen»l. "Ali ne hoeet ; uborrati izlepat"
"Narobe!" je srdito odrezal šofer. "Prav narobe. Po svojem treznem, dolgo in dobro pre- ' mišljenem spoznanju ti odrečem' pokorščino — da v«»!"
"Jacqne«;? Kakor sva. kar « j
—	ako bi te imel ubiti, ker napo-tnješ moji volji, te ubijem!"
*'Prava reč, hahaha... Tl»ij me; to je nazadDje iato. Zakaj moj trdni sklep je tak, da si zlomrm til nik s tabo vred. Ako bo« ti računal 7. njrmi, bom račraial tudi jaz." T'daril »e je po j?ep3i. Iti »o "bili polni nabojev. "Gostil jih bom s temle, dokler bo kaj, zad- f nji strel pa je zame. To te vendar ne moti? jjf» nbij Tne. staremu apašu jr kaj do smrti!" Rezko j se jf> zasmejal in prekrižal roke. |
Pustolovec je pobe>sil trlavo: ' srce v njegovih prsih je govorilo, i Ali je imel pravico darovati človeka. ki razen njeqra ni ljubil ži- i ve duše na svetu?
"In ti, Ha-san?"
"Alah biti velik. Hasan osta-f ti!" Črnce je oskalil zobe ter za-^ vihti! pištolo nad glavo.
(irofa je prešinila rešilna misel: I žrtvovati svidenje z T)oro. pom- i kari Smučiklasa v njegovem last-1 nem brlogu in opraviti tam. Jae-ques in Hasan nista blazna, da bi j silila v pogubo, kadar zvesta, da je že storjeno... Bežala bosta! —[ "Fn vendar." je dejal sam pri se- ! bi. "ali še utegneta, po vsem?" j
"Dobro," je povzel, samo du I bi pridobi! časa. <40*t«iita, že ni '
ški gnev, krvoločno pripravljen | na vse; prsti kosmatih Smučikla-sovih šap so se krečili in krčili, kakor bi že trgali živo meso v odkup za njegov izgubljeni denar in za porušene sanje njegove ga častihlepja.
A to je bila zgolj podoba s stopnic; ko je zagledal grofa, se je potuhnil vaae, zmrznil sredi salona in avati-stično zavrtil klobuk v rokah. Pustolovec je stal bled in vzravnan pri mizij nervozno je trkal s prstom ob ploščo, in njegove ustnice so se prelivale v krčevitem smehljaju.
Pozdravljen. Smučiklas." je Lzpregovoril eudno tiho. "Zgodnji ste."
"Ne zamerite," je zastokal voditelj naroda. "Gotovo vas pre-.i seneča moj obisk ob tej nenavad-' ni uri..."
"Narobe. Bedite, pomenek se utegne zavleči; saj mislimo govo- j riti rosno in brez ovinkov, ne?"
'Se pravi, da." Smučiklas je ! pokorno omahnil v naslanjač, zložil roke na trebuhu in blisnil v pustolovca z lokavim pogledom. "Glede na važna dejstva in čisto posebne okolnosti moralnega in zasebnopravega značaja... sem se čutil primoranega... kot človek in kot oče —"
"Pričakoval sem vas; iskal bi vas bil, da niate vi našli k meni."
"Pri-čako-valije ostrmel »•ost, z iskrico upanja v zrenieah.
" Del j in težje, nego slutite!" Grof je strastno prestopil. "Nič ne pomirjajte, doktor, na dan z j besedo. Suho in stvarno, iz oči v oči."
, . i1 Tedaj smem upati," je začel !
odvetnik previdno, "da ste pripravljeni razmotravati... uvaže-vati eno in drugo... vzlic vsemu,
kar je bilo?---- Oh, dajte, reci- :
te da! Res. Nina vas je hudo raz-žalila; toda sami veste najbolje, I kako.... impulzivne so ženske, če jim sili srce v glavo! Ali bo-1! ste sodili ubogo dekle radi žali-! tev. prizadejanih vam ne iz so-vraštva in tudi ne grdega mišljenja. namreč narobe, iz vseh dru-yraenih. dobrih in lepili in čudnih >tra.stch. — ki stejili sami zanetili. i.rrof. in jili sami zbegali s tako... dolgo in težko prezkušnjo?.... Ne. tega ne storite!" si je odgovoril retorično, kakor pred poro-to. Vstal je bil in stopil h grofu, škropeč ga s slino svoje zgo- ' vornosti.
"Bodite prepričani," mu je segel poslušalec v tok besedi, "da 1 mi razburljivost vaše hčerke prav nič ne teži srca."
"Nu vidite!" se je zagnal Smu-čiklas. moleč mu roko. "Tak je ' odpuščeno, kaj? In smo spet stari prijatelji?"
Toda poznalo se je, da m prišel zaradi odpuščanja; usta so se mu radovala, oko pa je vidno pričalo, da ne verjame grofu niti pi-čiee več in mT^ioče dodobra pretipati obisti. Sklicujoč se brez velike rahločutnosti na mnogoštevilne dokaze svojega prijateljstva. je naznanil, da misli izpre-govoriti resno besedo, katere mu grof spričo tegainonega" ne more in ne sme več šteti v slo. Srčno nagnjenje njegove hčere mu je bilo umevno, grofovo "oči-, vidno simpatijo" do nje si je štel le v ponos.
"Čemu ne bi šla zadeva po svoji naravni poti?" je zaključil z glasom prepričanja. *I>eni»o je vendar ie v red; poročita se, z e-no besedo! Kaj treba dram in tragedij? Ljudje se zgledujejo tudi j brez snočnje neumnosti in vlečejo mojo hčer po zobeh; očetu to ni vseeno. Kaj bi storili vi na i mojem mestu? Smuč i ki as ni kdor- ■ sibodi. nego mož javnosti, in zato ne sme postati pojac; komur je kaj do njega in njegove hčere, tega ne bo dopoftil. Ako ste res moj prijatelj, mi morate pritrdi- i ti."
"Vaša logika je nepobitna." je priznal pmtolovee.
- ■ i (Dalje prikodsji*).	J
"Commerce Reports" priobču-je članek, naslanjajoč se na poročila ameriškega ministra H. Percival Dodge in konzula K. S. Patton v Belgradu. konzula A. R. Thomson v Zagrebu in druge vire, iz katerega posnemamo:
Opaža se neko zboljšanje v splošni gospodarski situaciji. Dobra letina je okrepčala financi-jalni položaj in valuta kaže tendenco navzgor. Sklenjena je bila trgovska in plo vit vena pogodba s Čehoslovakijo. Izdali so nove o-dredbe glede trgovanja z novča-nicami in trgovskimi papirji. — Prometne razmer« so se zboljša-le.
Trgovske in financijatne razmere
■
Splošna gospodarska situacija kaže na nekako zboljšanje. Iz raznih poročil se daje sklepati, da je nastala večja živahnost v in-dustrijalnem obratu kakor doslej, v bližini Zagreba so nedavno ot-vorili nova industrijalna podjetja narodne važnosti, ^di se, da je dobra letina in splošno zboljša-na situacija blagodejno vplivala na vahito.
Finančni minister je ol> predlaganju za fiskalno leto poročal, da tekom devetih mesecev se ni vlada zatekla k Narodni Banki za posojila in da vlada plačuje vse Obveznosti. Naznanil je, da se državni dohodki stalno povečujejo in da upa, da proračun ne bo izkazal nikakega primanjkljaja, ako se dinarska valuta ne poslabša.
Narodna Banka stavlja v obrat novo desetdinarsko novčanieo, k: jo je narisala in natiskala neks ameriška tvrdka. Splošni vtis no ve novčanice toliko iz umetniškega stališča, kolikor glede papirja in izdelanja je jnko ugoden: neki bankir sr je izrazil, da ni bilo v tej deželi še tako izvrstnih bankovcev.
Letina
Iietina jako dobro kaže. Pše-nična žetev je že končala in pridelek je baje jako velik. Časopisi cenijo, da prfbitek letošnjega pridelka žita bo znašal 1 ">0.000 metričnih ton. t. j. skoraj dvakrat več kot lani. Letina koruze pa je nekoliko trpela radi nedavne suše. Pridelek češ pel j bo — kakor se pričakuje — čez povprečnost.
Zboljšanje prometa.
Glasom poročila ministerstva saohraeaja število vseli lokomotiv v Kraljevini v dobrem stanju je 1. maja znašalo 966. Ceni se pa v Jugoslaviji, da potrebščina za popolni promet znaša po eno lokomotivo in po 5 tovornih vagonov za vsak kilometer železniške proge. Treba bi bilo torej vsega skupaj 9,320 lokomotiv in 46.600 vagonov. Da se nadopolni vso potrebščino lokomotiv in vagonov, primanjkuje pa še vedno čez 8,000 lokomotiv in čez 19,000 vagonov. V delno pokritje t*»ga primanjkljaja bo služilo 6.000 tovornih vagonov, ki jih Nemčija izroči na račun reparacije.
Gradijo novo tovarno za zsrrad« njo in pcrpravljanje železniških vozov v Brodu: glavnico od $750 600, so večinoma investirale za-grcMke banke. Ta zboljšanja v
se ji da možnost, da si izobrazi ' um in telo prav tako kakor nio-I »ki. Enako izomikana ženska po-j stane enakopravna. Že danes je i dovolj samostojnih žensk, ki v J ničemer ne zaostajajo za moštvom j Obrt nice, Trjrovke. uradnice, uči-| teljice, profesorice, zdravnice, u-j metnice so. ki delujejo neodvisno na čast občini iii naroda. Le tisočletna napačna vzgoja ženstva je zanemarila v njem sposobnosti. ki bi bile v poluem razvoju na korist človeštvu. Za pirildne in nadarjene ljudi mora biti na svetu vedno dovolj dela iu zaslužka. Ko se človeštvo divgne do popolne einakopravuosti spolov, | prestane borba Adama dn Eve. I genska ima gotovo prav svoje j posebne talente, ki jih mož nima. | Ako se končno uveljavijo pravil-i no različni darovi narave obeh ; spolov, se dvigne človeštvo d\i višine razvoja, ki je danes še ideal. Tako pravijo feministke.
Bomunski konservativci za pro-tislovanski blok.
#
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODISEJA.
Spisal Rafael SabatinL
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
Sr
GLAS NAHODA, 4. ORT. 1922
12
(Nadaljevanje.)
Ordinacija je račela o"b dveh Toda se preifl eno sem atopieal po hodniku ob hiši gor in dol ter ječal;
"Hu! Ah! Joj-joj".
Jedva je odbila eno, sem še *vo-nil pri zdravniku.
Shizkinja, ki mi je odprla, je ogorčena vzkliknila: 4'Ali gospod prhnarij so ali pravkar šele obe dovat!"
"Želim mu najboljši tek. Ampak mene pustite t čakalnico, čakaj v prsih me grozovito boli T'
Upal sem, da mi odleže, kakor hitro zagledam duri ordinacijake sobe. Pa mi ni. Po prsih mi j oralo, rezalo, a včasih mi jih je napihovalo, kakor bi bil požrl o-blaik. "Hu! hu!" sem se vzdi-i h oval, a vse zaman. V neznanskih bolestih sem dirjal po čakalnici ter ječal;
"Oh! Ah! Joj-joj!" i Neprijetno. Zlasti še, če sem se ozrl po 9tenah; tu fotografija iz operacijske »obe v \^#enoniačri": okoli iztegnjenega golega telesa krog naših flciurgov z asistenti, u-smiljenkami... vsi beli kakor kuharji, a vsak s svojim instrumentom v roki. Na nasprotni steni menda slavna HaUsova slika.: — "Kirurgija" —: golo telo in okoli zopet kirurgi z rezili, škarjami, brizgainicami, kleščami...
Strela, 'če se bo tudi meni treba tako-le vleči T Da mi.od pro koš in vzamejo vun ta prokelti oblak, ki sem ga pogoltnil kdovekje in kdovekdajI
In begal sem po čakalnici, raz-te^oval rameni, dvigal roke navzgor m nazaj, se oddihaval "Huk! huk!" Toda vse zaman. Obupan sem prišel, mar ne odidem povsem uničen?
Tale primarjeva čakalnica je doživela pač že na tisoče tragedij. Koliko nekdaj lepih, krepkih, življenja se lačnih in žejnih žensk in mož je prihajalo semkaj, ko-račilo prav nervozno po tej pa o-b u.pal o in omahnilo v grobove t A koliko jih je prihajalo povsem slaibotnih. ofcupnih, ki so odhajali zopet potolaženi in polni zaupanja! In danes so zdravi in delavni, čeprav so jih smatrali že za ia^rubljence.
Prijatelj je bil pritekel aem-kajle smehljaje in šaleč se:
"Ej, doktor, poglej mi no v grlo! Saj ne bo nič posebnega, — ampak ženira me. Ali je od kreka ali prepiha ali od cigaret?"
Ko je odhajal pa je trepetal.
"Takoj na operacijo. Adolfl Morda je kaj zelo nevarnega!" mu je dejal prijatelj prim arij. In Adolf je ra^u-mel...
Štiri mesec« nato je že počival pri Sv. Križu...
Pa bratae Milan.
"He! he! Katar mi odpravite, da bom mogel zopet čisto govoriti. Nerodno mi je da sem takole hripav. Saj- veste, ženske prihajajo najraje k meni v trgovino. Morda mi zapišete kaj za grgranje..."
Ko je odhajal, se je še jedva vzdrževal na nogah.
44Takoj v Dalmacijo — na Lo-Sinj! Stvar je presneto resna!" — In Milan ga je razumel... Nrti Isto dni nato ni niti grgral več...
A prijatelj ica Berta! Tz cvefto-če lepote je bila propadla v Strahotno mumijo. Samo jokala in molila je še.
"Konec! Kako dolgo še, prijatelj T In ali se boš potem spomnil ' name vsaj enkrat na leto: na Vseh vernih duš dan? Ali prideš za hipec na moj grob?
Prisilil sem jo, da je šla k pri-marija. Pa jo je prav po gorenjski odkritosrčen oŠtel; kar nič galanten ni bil z njo... Ko je odhajala, se ji je vse sanjalo, in danes, ljubi Bog, Vam plese fox-trott in shimmy...
Mene pa bole pni, da moram taliti in da mi je, kakor da mi mora rasnesti koš.
Tričetrt na dve j« že... Čakal, niea se polni. Ženske, moški; o-troci. Nekateri kašljajo, drugi molče stiskajo glave med dlani, tretji apatično zre na ulico. Le jaz bi tulil, tulil!
In prknarij priteče. V belem operatemkem plašču.
"„:. ber dan!" zagodrnja, a bc pogleda nikogar. "Po roti!"
Zadaj, polagoma pomikajoč se navzdol ob vrsta jetnikov, je šla mlada dama, v pogovoru z governerjem, ki je vzdihal ter stokal, ko je skakal naprej poleg nje. Gotovo ni vedela za ostudno kupčijo, s kat ero se je pečal polkovnik. Blood pa se je vpraševal, kaj pač misli o njej, če ve zanjo.
Polkovnik Bishop se je okrenil.
—	Dati hočem dvajset funtov, a niti penija več. To je dvakrat toliko kot boste dobili od Crab^tona.	I
Kapitan Gardner, ki je spoznal, da je dosegel kupec svoj višek. je vzdih nil ter se udal. Bishop je že odšel naprej, ob vrsti jetnikov navzdol. Za Mr. Blooda in nekega mršavega dečka na njegovi levi .strani ni imel polkovnik drupejra kot zaničevalen pogled. Njegovo pozorost pa je vzbudil naslednji človek, velikan srednje starosti, po imenu Volverstone, ki je izgubil eno oko pri Sedge-aooor.
Barantanje se je iznova pričelo.
Peter Blood je stal tam v blesteči solnčni luči ter vdihaval sveži zrak, ki m bil sličen nobenemu zraku kar jih je kedaj vdihal. Prepojen je bil 7. n^kim čudnim parfumom, iz divjih rož ter aromatic-nejja duha. Izgubil s»» jt* v brezplodne špekulacije ravno radi tega čudnega duha. Ni bil pripravljen na konverzacijo kot tudi ni bil Pitt, ki stal mrko na njegovi strani. Pitta je v istem trenutku mudila mi.sH, da ga bcido konečno ločsili od tega moža, s katerim je stal raste ob rami tekom vseh teh nesrečnih mnsecev in katerega je pri«''*! Ijdlbiti ter se zanašati nanj glede vodstva in obstanfca. Prevzel ga je čirt osamljenosti in bede, v primeri s katerim ni bilo nič vse, kar je bil pretrpel dosedaj. ,Za Pitta je bila ta ločitev trpki višek vseh njegovih trpljenj.
Prišli so drujri kupci, zrli na jetnike, ter odšli naprej. Blood se ni bripal zanje. Naenkrat pa je nastalo na koncu vrste neko gibanje. Gardner j*> dvignil svoj jrlas ter izjavil nekaj splošnemu občinstvu, ki čakalo dokler bi polkovnik Bishop ne izbral zaželjivih kosov tega človeškega hlapra. Ko je končal, je zapazil Blood, ki se je ozrl v dotično smer, da govori deklica z Bishopom in da kaže s svojim s srebrom okovanim jahalnim bičem ob vrsti kaznjencev navzdol. Bishop si je z roko zasenčil oči, da pogleda v smer, v katero je kazala ona z h i f-nn. Nato pa se je zopet približal s svojimi težkimi koraki, v spremstvu Gardnerja. dočim je šla za obema mlada dama z governerjem ob svoji strani.
Polkovnik je prišel do Blooda ter bi šel naprej, a dama se ga je dotaknila s svojim bičem na ramo.
—	Tegjij moža sem imela v mislih, — je rekla.
_— lejja-lc? — Glas polkovnika je izražal zaničevanje. Peter! Blood pa je zrl takrat že v par srepih oči, pogreznjenih v rmenka- I sto lice. Čutil je. kako'mu stopa kri v glavo vspričo žalitve tega in-! spiciranja. — Ha. vreča kosti. Kaj naj stbrim z njim?
Ze se je obrnil proč, ko je posegel vmes Gardner.
—	Mojrrve jo suh, a je trden. Trden in zsdrav. Ko je bila polovica jefnikov bolna ter dru;ra polovica bolehna, je ostal ta lopov na svojih nojrah ter stregel svojim tovarišem. Ce bi ne bilo njega, bi bilo več smrtnih slučajev. Recimo petnajst funtov za njega, go-1 spod polkovnik. To je poceni. Zdrav je, rečem vam, trden m močan, čeprav malce suh. Tak človek pa ravno lahko prenese vročino, katdar bo prišla. Podnebje ne bo njega nikdar ubilo.
Tedaj pa je zakokodajskal governer: - <"*ujte, ]K>lkovnik. Zaupajte svoji nečakinji. Njen spol pozna moža, kadar ga zagleda.
Zasmejal se je nagls, ves zadovoljen s svojim dovtipom.
Smejal pa se je sam. Obraz polkovnikove nečakinje je pričal, da jo jeze te pripombe in polkovnik sam je bil preveč zatopljen v .svojo kupčijo, da bi -»a brigali dovtipi ^overnerja. Namrdnil je Ustnici t«-r dvakrat jh.gladil svoj podbradek. Jeremija Pitt je sko-ro prenehal dihati.
Dam vam zanj deset funtov, — je rekel konečno polkovnik.
Peter Blood je upal. da bo kapitan zavrnil ponudbo. Iz vzroka, katerega bi vam on sam ne mogel pojasniti, ga je navdajal stud ob misli, da bo postal lastnina te velike govedine ter v gotovem »mislu tudi lastnina one mlade deklice s svetlo-rjavimi očmi. Treba lo pa bi mu več kot gnu>a, da se izogne tej svoji usodi. Suženj je suženj ter ne more sam ustvariti svoje usode. Peter Blood je bil prodan polkovniku Bishopu za sramotno ceno desetih funtov.
Peto poglavje.
ARA BELA BISHOP.
Nekega solnčnega jutra v mesecu januarju, nekako en mesec po prihodu jadernice Jamaice Merchant v Bridgetown, je odja-hala M iss Arabci a Bishop od lepe hiše svojega strica na višinah se-verozapadno od mesta. Spremljala sta jo dva črnca, ki sta stopicala za njenim konjem v primerni razdalji. Bila je namenjena v vladno hišo, da obišče tam ženo governerja, ki je v zadnjem Času bolehala. Ko je dospela na vrh nekega obronka, je srečala visokega, vitkega človeka, oblečenega na način gospodov. Ta človek je korakal v nasprotno smer. Bil je tujec in tujci so bili kaj redka prikazen na otoku. Kljub temu pa se ji ni zdel tako popolnoma tnj.
Miss Arabela je ustavila konja, navidez da občuduje razgled, ki je bil v resnici lep. iz vogala onih lepih oči pa je zelo pozorno opazovala tega človeka, ko se je bližal. Popravila je svoj prvi utis glede njegove obleke.
Obleka je bila sicer čedna, a komaj gosposka. Suknja in hlače so bile napravljene iz grobega, doma stkanega blga. Če mu je suknja lepo pristojala, je bila to v večji meri posledica njegove naravne gracije kot pa delo krojača. Njegovi nogavici sta bili iz bombaža in širokokraji klobuk, kakterega je spoštljivo 6nel, ko je prišel do nje, je bilotrtar ter ni imel niti traku, niti peresa. Ko se je odkril, so se prikazali njegovi bujni, kodrasti črni lasje.
Iz zarjavelega, odkritega obraza jo je resno motrilo par oči, ki so bile presenetljivo sinje. Mladi človek bi šel mimo nje, a ona g« je ustavila.
—	Mislim, da vas poznam, gospod, — je rekla.
Njen glas je bil jasen in mladeniški, prav kot je bilo nekaj raladermkega tudi v njenih manirah, če smemo rabiti'tak izraz pri tako nežni mladi dami. Izviral je najbrž iz odkritosrčnosti, ki je za-metaval umetnosti njenega spola ter jo spravil v dobre odnošaje s celim svetom. To je bilo najbrž tudi vzrok, da je dosegla Miss Arabela starost pet in dvajsetih letih, ne da bi se poročila in ne da bi jo kdo zasnubil. Napram vsem moškim se je posluževala sestrske odkritosrčnosti, ki je vključevala neke vrste ošatbnost. Vsled tega je bilo tudi težko za vsakega moža postati njen ljubimec.
iDtljo prihodnjič.)
[ Že stojim pred njim. "Prsi mi menda raznese! Strašno! A kaj mi je vendar, g. prrmarij?" čen-! čam ves plašen.	o
"Odložite! Do pasu!" komandi ra in sede. Prel seboj ima vrteč se stol. Razumem. V hipu sem gol do pasu in mu sedem nasproti.
Začne me; trkati pod vratom zadaj, po hrbtu na desni, na levi. se nižje... nastavlja mi slušalo fu
—	tam... 0
"Dihajte! Globoko! Hitreje!"
—	In me zavrti... trika mi po prsih. zgoraj, spodaj, na levi, na desni.... posluškuje — jaz pa so-pem; "Ha4 Ha!" — kakor na-dušljiv kovaški meh.
Nič. — Naenkrat on: "Oho, vi ste velikosrčen, gospod!"
"Narobe. Zelo malosrčen sem, gospod primarij!"
"Če jaz pravim, da ste velikosrčen!" — in zabliska jezno skozi zlate naočnike. Takoj sem zopet ponižen.
"Vi ste pijanec, gostpod!" me nahruli.
"Nikoli nisem bil! Kvečjemu četrtinko pri obedu in četrtinko k večerji!" zajavfkam.
"Mar ste babjaktl"
Toliko, da se ne zgrudim z vrtečega stola. Jaz, priznani vzor vseh ljubljanskih zakoncev, bab-jak! Kruto sem užaljen.
"Saj isem vendar dolsegel že Abrahamovo starost! Vse ženstvo me zaničuje kot načelno zvestega moža... Nžkdar, nikdar..." prisegam.
"Torej ste pa tobakar!" — Zganem se, povesim glavo, "Aha, zdaj Vas imam ! Nezmeren kadi vce — cigaretni požeruh! Kajne? Kar priznajte! Srce se Vam je že kakor kolač: evo, razširilo se Vam je navzdol in navzgor... se malo nagnilo... ej, ej! Povejte mi no, koliko cigaret pa pokadite na dan? Trideset? — Štirideset? — Petdeset T"
Skomizgal sem z rameni.
"Če bi vedel! Zjutraj ob pol osmih začenjam — ponoči okoli pol ene preneham... Ne štejem. Sa mo kadar jem in. spim, nimam v ustih cigarete."
"Sicer pa neprestano? Da bi Vas zlodej! Pa si še domišljujte, da ste inteligent! Ampak zdajle poslušajte: nič več piti, nič več ljubiti, nič več kaditi!"
In vLsoiko drži nad glavo svoj iztegnjeni kazalec, ki se mi zd dolg kakor palica, ter me gleda ostro in strogo.
Jaz, gol do pasu, *e priiraljim kakor šolarček, da sem videti kakor kupček nesreče, in zastokam:
"Čemu potem še živeti?"
"Saj ni tako hudo! Ampak est modus in rebus. Poslej boste lepo šteli: 1, 2, 3, 4.... in ne več kot 12! Namreč cigaret! Vsega drugega pa seveda še manj. Po pameti : 1—21 Torej pol litreka....
V ljubezni kvečjemu jamb ali trohej/ Razumete?! Nikar dakti-la ali anapesta! "Srce človeško rverta stvar — igrati ž njim se mi nikar!" — Za zdaj se odre-čete vsemu, 'kolikor pač morete. Današnji tobak ni vreden počene pare! — in potem na srce obklad-ke v jesihu ter tele tafolete : pc dve zvečer...."
On piše, jaz se oblačim. In čudno; ko se je zdravnik zasmejal in-dejal, da ni nič posebno hudega, mi je precej odleglo. NiČ vem me ni duši oblak v prsih.... le na levi strani prs kljuje, grize.
"Prisrčna hvala, gospod primarij!"
Stisne mir oko in se smehlja: "Torej ne poeabite: poslej treba šteti... vedno šteti!"
Vesel 'hitim skozi čakalnico in klicem neznankam in neznacem: "Zbogom! Klanjam se!" — Niti razžaljen nisem, da mi nihče ne odzdravlj. Reveži, kje se pač njih misli v skrbeh, upih in obupih!
In tečem domov... ne, počasno korakam, zakaj srce je kakor kolač ter su.je, seiplje, grize... Vso noč nisem bil nič spal. Zato sem ramen in sir v obraz. Žena me sprejme * skrbi polnim obrazom, pa vendar reče ničesar. Iz same tenkočutnosti, da bi me ne prestrašila.
"Sani nikotin! Tobak je zanič!" ji povem. "Toda ne rese-
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi novum "O** parnilri. Potovanje za vse kraje Evrope.
OR BIVA ...... 14 okt.: 29 nov.: 10 Jan.
ORDUNA ...... 21 okt.; 20 dec.; 31 Jan.
OROPESA......4. nov.
N«"W)i» v Cherbourg, SontUunloa, Hamburg.
Zaprto kabina. Noben in posebnih pristojbin-
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON & SON INC. AGENTS
26"Tuw'wmU«!«St..	York
— all katerikoli parobrodnl aseat. —
li se: vdova še ne postaneš! A-kutno zastrupljenje s cigaretami. Poslej bom moral vedno šteti.... šteti..."
"Kolikokrat sem ti to že re-"ila! Ta smrdljivi plevel! In strup še drago plačuješ! Ampak meni nisi verjel. Kajpak, žena ni nič, ne ve nič, ni za nič! Kajpak! Zdaj šele verjameš, ko ti je povedal zdravnik.*. O, vi možje, kakor otroci ste in..."
' Saj priznavam, ženka! Vse priznavam: kriv sem zopet in —
kakor vselej — ti imaš zopet prav... Ampak zdajle mi priredi na srce lep obkladek v jesihu, potem počajai pozobljem tele tablete in potem bom začel šteti, šteti... 1, 2, 3, 4.... in noben dan več kot 12. Namreč cigaret. Vsega drugega pa seveda še manj. Po pameti: ]—2! In kvečjemu jamb ali trohej. — nikdar in nikoli več daktila ali anapesia..."
Žena ne reče. ničesar, dasi 6e čudi in ne razume. In same ten-kočut*no*4ti! A prav gotovo se ji zdi, da bledem... Hiti v kuhinjo po jesihov obkladek. jaz pa ležem v postelj ter ječim zopet: — "Huh! Oh! Joj!"
In žena prinese v jesihu namočeno brisačo, mi dvigne košuljo ter mi jo položi na srce. Strela, kako je mrzlo! Žona me poliva do palcev na nogah. Zašklepetam z zobmi, žena p» me tolaži j "Samo da ni hitra jotiika. Drugo se vse še popravi."
"Ampak nikdar več daktila, nikdar več anapesta, predraga!" za javkam. "Kvečjemu jamb al' trobej! To mi je najstraŠneje. Ne veš, kako me skrbi. Zakaj poznam te... poznam ženstvo sploh in žene posebej..."
Nič ne reče več žena. Hipoma pa mi položi še na čelo namočeno brisačo. In nato umolknem tudi sam. Saj je najmodreje.... A ka j ko bo pozneje, ko zopet oadra- j vira Gregorčičevo "Srce" ji: zadeklamiram-... Sicer pa: žena: veruje, da se še vse popravi, s; i mo da ni hitra jetika... Če bi sme • zopet popušiti po 50 in več ciga-ret na dan ter se smel zopet upati na daktile in anapeste! Ljubi Bog! Abrahamovo starost sem dočakal, toda brez tobaka in ljubezni ne maram živeti niti dneva več.
In brisači se menjata na srcu in na Čelu vsakih deset minut...
Srce, kdaj se mi umiriš?
^ Kretanje parnikov
5. oktobra:
Caxonla, Cherbourg in Hamburg; Mongolia. Cherbourg in Hamburg; Bayern. Hamburg; Giulio Cesare. Uenova.
7. oktobra:
America, Cherbourg in Hamburg: Majestic, Cherbourg: Ryndam. Boulogne. 10. oktobra: Bcrengaria, Cherbourg. 1. cktobra:
Pres. Polk. Cherbourg: Franca. Havre. -Jannover, Bremen.
12. oktobra:
Pres. Arthur, Bremen: Mount CaroU, ' Hamburg: Taormina. Genova.
14. oktobra:
La Lorraine, Havre; Olympic, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in ; Yemeni Orbita, Cherbourg in Hamburg; i Saxonia.Cherbourg in Hamburg; Finland, Cherbourg; Arabic, Genom; Belve* ! "»ore. Trst.
17.	oktobra:
Resolute. Cherbourg in Hamburg.
18.	oktobra:
l"res. Garfield, Cherbourg.
19.	oktobra: Plocharnbeau. Havre.
21. oktobra:
Homeric. Cherbourg; La Savole. Havre: Zeetand. Cherbourg: Pres. Harding. Cher.
- Shipping News

bourg in Premen: New A muted am. Boulogne; Orduna, Cherbourg in Hamburg; Presi. Wilson. Trst.
' £4. oktobra:
Aquitania. Cherbourg.
£5. oktobra:
Pies. Monroe. Cherbourg; Torek. Bremen.
C. oktobra:	v
Tuscania. Genova: America. Genova. 28. oktobra:
Lafayette. Havre: Majestic. Cherbourg; (Croonalnd. Cherbourc: Noordanm. Boulogne; Conte Rosso. Genova.
t. novembra: Paris. Havre.	"
11. novembra:	r
Argentina. Trs*.	"
2. novembra:
America. Genova.
4. novembra:
Olympir, Cherbourg; Laplanr. Cherb'Mirjt: r>ropesa. Hamburg; Pres ?F;l!more. Bremen.
7. novembra:
i Mauretania. Cherbourc.
1-8. novembra:	'
France, Havre; Amerca. Bremen.
9. novembra*
Chicape. Havre: Moncnlla. Hamhirc
Najhitrejši mo-derni parnlki na svetu.
Edina proga naravnost v Dubrovnik.
Velilr izlet naravnost v Dubrovnik.
(z oljem gnanimi parobrodi.)
SCYTHIA — 25. nov.	TUSCANIA — 6. dec.
Največji mo«lerni parniki, ki plujejo naravnost v* Jugoslavijo. _
Razkošnost. udobnost, hrana in postrežba nenudkirljive. Vino brezplačno. Privatne kabine. Redka prilika, da obiščite s\i>j>» domovino ua teh plavajočih palaf-ab, toda jk> zmerni ceni. Izkoristite jo. Takoj si preskr-bite mesto. Vizuma ni treha.
Istotuko preko Cherbourpa vsak torek.
BERENGARIA, AQUITANIA, MAURETANIA
Zamorete biti v 9. dneh v Jugoslaviji. Za karte in drugo vprašajte pri vašem bližnjem agentu.
TESNA ZVEZA
jugoslavijo ¥ Red Star Line
New York do Cherbourg in Antwerpen Gothland (3. razred) 7. Okt. (Samo
v Antverp.) Finland — 14 okt.; 2 dec.: G jan. Zeeland — 21 okt.; 25 nov.: 30 dec.
V Hamburjr in Gdansk. Kron land — 28. okt.; 23 dec.; 27. jan. Lapland — 4. nov.; 9. dec. Samland — (3. raxred) 24 oktobra.
^ American Line
Iz New Yorka do Plymoutha. Cherbourga in Hamburga. »Mongolia — 5. okt.: 9. nov.; 11. dec Minnekahda (3. razred) 12 okt.: 16 nov. • Manchuria — 26 okt.; 30 nov.; 4 jan. •Novo preuredbe 3. razreda z vsem modernimi udobnostmi
ti white Star
New York do Cherbourg, Southampton Majestic — 7 okt.: 28 okt.; 25 nov.
(Največji pamik sveta.) Olympic — 14. okt.; 4. nov ; 2. dec. Homeric — 21. okt.; 11. nov.; 9. dec Prlvedite Jih iz Evrope na naSih udobnih Barnlklh. Dobra hrana, Zap<-tl prostori. Udobna stanovanja. Cljudnl služabniki.
Udobne vnaprej plačane vožnje. VpraSajte pri:
PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway,	New York
all pri lokalnih agentih.
Pogorela vsa vas.
I/. Požcge na Hrvatskem poro-e.i jo, da je v selti Kučevo vsled veli Ive suše in nepazljivosti izbruhni! požar, k: se je naglo razširil in uničil vso va<*. Ogromna množina ?.ita in dnijrih živil je uničenih.
Glede izplačil v amefriških dolarjih!
Pa ncvl odredbi finančnega minlater-■tva v Juooalaviji Je bankam tam eeda prepovedano izplačevanje tekov ali drc B»h nakazil v tujih valutah. A ko tort ^oiljete denar v amerikanaki veljavi, bc diai potom teka ali nakazila. «a banxa v JusoalaviJI na ame Izplačati v dolarjih, temveft do dnavnem tečaju v domači valuti, te le v kronah oziroma dinarjih
H aračl m Je	pri aeatavl ome-
njene odredba vooštevala potreba iz
*eljencev v toliko, da za moremo za itFdr<
k«, ki Imajo potovati v A»naWke. <cvr. ftitl te vedno Izplačila v amerKklh dolarjih, vendar pa aakazllo ne ame pro. Mflatl zneska 9250.— za vsakega ' posameznega potnika. Do te a vote pa lahke izplačamo poljubno zneske. Amoriftkl do nmr ao Izplača <o proti prodioftltvl potno ■a Nato v uidu Jadransko Danka v LJuWjanl all Zaartbu
V AVSTRIJI. ITAMJ4- In &A8EDE-NEM OZE<«IUU Pa i« vtdno lahko brez
ovir tavriujdfpo Izplačil« v amarliklh #«*. •orjak
Na nakaznici ali MraCIinam datu naj
bo vidno mncCen*. da mm ima Izvrtltl Izplačilo m amarliklh dolarjih.
Poleg zneska, ki na| so Izplača v ame ritkam denarju, oo nam mora Doalaftl tudi za pottnlno In drugo atroiko kakor
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. naročnikom Glasa Naroda v Pennsylvaniji porooarao tem potom, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE, kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za na« list; zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co>
SknehJine
Hitra služba v Jugoslavijo.;
LA TOURAINE............11. okt
FRANCE..................11. okt.
LA LORRAINE ............. 14. okt.
ROCHAMBEAU ............. 19. oktt
Izborne udobnosti — kabine za dve. itiri in šest oseb. umivalnica In tekoča voda v Vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara. brivnlca. odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja, vino In pivo brezplačno, godba. ples. Postrelnikl govore slovensko in srbsko.
Najstarejša kompanija, ki prevala jugoslovanske potnik«.
Posebni parnlškl vlak vzame pot. nike in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaš jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi in v drugih »tvareh.
Za navodila te oalastte pri lokalnem
French Line agentu ali v
KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City
IMP
KATAR MEHURJA
MOŠKI! Zaščitite k
Prati nn krača uloiajta
vedno uporabljajte
(Suitsrr Kk) Francosko Piapročeaja
Tuba 35c- Kit (l's) ti Vsi lekarnarji ali Sa»-Y-Kit Co ?2 Beekman St.. New York
Brezplačno.
Kdor narotl kako knjigo, priložimo na knjižico
"NOVA POSTAVA'*
zm poaesittene delavce v Petm-sylvaniji
brezplačno, dokler nam saloga ne poide.
SLOVENIC PUBLISHING CO. New York. N. Y.
• I
Za Izplačila «o • 10.— po W centov.
*a Izplačila od 0 tO.— do 0 SO.— po
t w za Izplačila, ki proaooajo maaok
• SO.— po S centa od vsaksos dolarja
aH po t 1— od ata.
Denar nam Je Pool a ti najbolje po Do.
•neetie Money Order all pa Now v«** Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
t.	Now Veric. N. V.
Praktični
Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi aa izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street : New York
. Srce.
has TMH: