Leto XVII., št. 171
Ljubljana, nedelja 26. julija 1936
Cena t Din
upravnustvo: ujuDijaria, ts_QHiijeva Ulica 6. — Teleton št. 8122, 8X23. 3124, 3126, 31264* Lnseratru oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
9t.ll, — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St- 190. Računi pn pošt Cek. zavodih: LJubljana št_ 11.842, Praga čislo 78.180, W1en 105-241.
Izhaja vsak dan. razeD ponedeljka Naročnina znaša mesečno Om Z&.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafijeva uUca 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Mariboi, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Olimpijski plamen v Jugoslaviji
Olimpijska bakla bo potovala te dni na svojem potu na letošnjo olimpiado v Berlinu skozi Jugoslavijo. Krepke roke naših Sokolov in športnikov bodo nosile luč pomladi, mladosti po patih ^iše domovine. Olimpijski plamen bo osvetlil tudi največje svetišče našega naroda, grob na Oolencu.
Velika simbolika leži v celem dogodku. Olimpijski plamen, ki je izraz navdušenja in volje narodov po duhovnem in telesnem zdravju, po plemenitem tekmovanju za človeški napredek, je obenem tudi ogenj prijatelistva in miru. Še posebej za nas je kratek postanek olimpijske plamenice ob grobu kralja Uedinitelja pretresljivega pomena. V trenutku, ko se tudi naš narod pripravlja, da sodeluje v plemenitih borbah, v katerih zmagujejo požrtvovalnost in disciplina ter edinstvo v napora, se ustavlja olimpijska luč na kraju, kjer večno počiva telo onega, ki je dal izraza tudi podvigu rasne misli naše nacije, misli edinstva. V tem prizoru se izpričuje resnica, da je naš narod le v edin-stvu sposoben biti plodionosen sodelavec na kulturnem napredku človeštva, kakor .ie le v edinstvu močen dovolj, da si izgradi svojo notranjo srečo.
Ko se bodo prihodnje dni jugosloven-ski tekmovalci podajali na pot v Ber lin, jih bodo spremljale, iskrene želje celokupnega našega naroda. Enako, kakor Srbi, bodo Hrvati in Slovenci zastopnikom svoje mladine klicali srečno pot, jih složnega duha spremljali ves čas njihove borbe v olimpijskem stadionu. Med našimi tekmovalci so tako Srbi kakor Hrvati in Slovenci izbrani po načelih, katerim vsak iskren Jugo* sloven želi zmage v celokupnem našem narodnem in državnem življenju. Sposobnost, znanje, vztrajnost naj odločujejo v vseh poslih našega narodnega življenja. V dolžnostih in pravicah enakost, pa bo uspeh vsakterega izmed nas v prospeh in radost vseh, kakor bomo i Hrvati i Slovenci i Srbi enako ponosni nad vsakim uspehom, ki ga doseže na olimpiadi kdorkoli od naših mladih bor cev, ki bodo v tujim predstavljali mlado silo jugoslovenske nacije.
Še s posebnimi simpatijami bo spremljala Jugoslavija svoje sokolske tekmovalce na potu v olimpiiski stadion. To ne pomeni zapostavljanja zastopnikov raznih športnih panog, katerih stremljenjem in borbam mora celokupni na-:rod posvečati svojo polno pozornost. Toda v Sokol stvu ie pri nas še prav posebej danes utelešena ona idejna sila vsega plemenitega napora našega naroda, o kateri smo uvodoma govorili. Sokolstvo predstavlja kateksohe® nacionalno organizacijo za telesno vzg».jo našega naroda katero vrši v duhu zavedne jugoslovenske misli. Sokolstvo je živi predstavnik resnice, da je napredek naše narodne sile mogoč le v znamenju narodnega edinstva, v tvornem izvajanju one ideje, ki je našemu celokupnemu narodu šele dala življenje m katere moč je edina garancija naše bodočnosti.
V današnjih časih in prilikah pomen Sokolstva, njegovega dela in njegove organizacije še narašča. V sokolskih vrstah se združujejo najbolj zdrave in konstruktivne kulturne sile našega naroda. Vse ono plemenito, čegar simbol je danes predstavljen v plamenu olimpijskega ognja, je pri nas v Sokolstvu dobilo svoj programski izraz. V sokol-skem delu se predvsem dokumentira, kako je jugoslovenska misel sposobna v bratski medsebojni ljubezni, a vendar v realnem medsebojnem tekmovanju in v polnem okviru naprednosti in razlik posameznih delov našega naroda združevati in usposobiti za plodno delo in koristne uspehe vse naše nacionalne sile.
Danes si krčijo pot med narodi ideje, ld v praiksi pomenijo rušenje temeljev nacionalne strukture in nacionalne državne organizacije. Borba proti komunizmu se ne da uspešno dobojevati z na-redbami, s policijo in sodni jo. Prati boljševiški ideji zmaguje le moč nacionalne ideje. Le vera, da je bodočnost naroda, njegovo gospodarsko in socialno zairavje, njegova svojstvena, kultura odvisna od krepkega in realnega, ljubezni ixrežetega nacionalnega dela, le prepričanje, da je jugoslovenstvo edini tvorni faktor, ki nas more kot enakovredne in enakopravne vzdržati v tekmi za eksistenco med drugimi narodi, bo moglo imunizirati našo nacijo proti razkrojnim silam boljševizma, katerega idejne moči danes nihče ne more podcenjevati. V ju-goslovenstvu je nele rešitev naših notranjih problemov, v njem je tudi spas našega naroda. Jugoslovenska ideja ima danes v Sokolstvu eno svojih največjih trdnjav. V sotkolsiki tabor ne more nobena prevratna misel. V Sokolstvu se zavestno združujejo pri krulturnem delu pKjzitivni in konstruktivni elementi našega naroda. Tu ne more biti nobene ne-
Izid preiskave o letalski katastrofi
Obširno uradno poročilo oddelka za civilno letalstvo pri komandi vojnega letalstva
»:rad, 25. julija. AA. O letalski nesre-	nobenega neposrednega vpliva na vod- lovali motorji pravilno do udarca v drevesa lot skušail ogniti z novim obratom in z č
rillhliani if» iT-.rin! rkidplplf vs> r-.ivilnn	....	. ..	... .	.	_____ ___r*r>m lp&it\a	hrp7 n«.nph i lrpr rlf
Beograd, 25. julija. AA. O letalski nesreči v Ljubljani je izdal oddelek za civilno letalstvo pri štabu vojnega letalstva nasled nji komunike:
Takoj po nesreči prometnega letala >Spartana« YU-SAP v bližini Ljubljane dne 15. iulija t. 1. je štab letalstva vojske v smislu pravilnika o postopku pri nesrečah v letalski službi določil posebno strokovno komisijo z nalogo, da dožene na licu mesta okolnosti nesreče. V komisiji so biii letalski podpolkovnik pilot-lovec Miloš Zi-vanovič, poveljnik 4. letalskega polka letalski kapetan 1. ki. pilot-lovec Siniša Ni-količ, poveljnik skupine v 4. letalskem polku in letalski poročnik inž. Anton škutj, službujoč pri 4. letalskem polku. Razen toga so bili v komisiji s strani štaba vojnega letalstva letalski inženjer Danilo Dan-čevič, zastopnik šefa tehničnega odseka >d-delka za civilno letalstvo in diplomirani pravnik letalski izvidnik Zvonimir Megler, zastopnik upravnika letališča v Beogradu
Komisija je začela s svojo preiskavo na kraju nesreče še istega dne in je 15., 16. in 17. julija izvedla potrebne oglede in zaslišanja po predpisih, ki veljajo za podobne primere ter je o tem predložila izčrpno po-ročlo.
Po službeni dolžnosti so takoj po nesreči na licu mesta opravili ogled načelnik ljubljanskega sreza dr. Maršič in sodna komisija okrožnega sodišča v Ljubljani, sestavljena iz preiskovalnega sodnika Zalokarja, državnega tožilca dr. Lučovnika in zapisnikarjev s sreskim zdravnikom. Ugotovljeno je, da se ie nesreča zgodila v tehle okolšči-nah:
Kako se je nesreča zgodila
Redno prometno letalo družbe Aeroput a. d. »YU-SAP« je vzletelo dne 15. julija ob 5.45 z ljubljanskega letališča v sicer normalnih okoliščinah po 15 minutni zakasnitvi, ki je nastala zaradi tega, ker sta se dva tuja potnika zakasnila in sta prosila, naj ju počakajo Po vzletu je letalo, sodeč po smeri in jakosti motornega zvoka, napravilo obrat na desno in se takoj odpravilo v smeri proti Sušaku, namesto da bi storilo najprvo obrat na levo, kakor je predpisano in kakor se vedno dela, da bi na ta način na odprti strani letališča dobilo najprvo zadostno višino in prišlo iz megle. Po treh minutah je letalo zadelo v drevesa na Golovcu pri vasi Sp. Hrušioi. Posadka in potniki so se pri tem ubili. V to,J nesreči so našli smrt pilot Mihajlo Jarošenko, mehanik in radiotelegrafist Tomo Anušič ter potniki Stanislava Kante, učiteljica v Ljubljani, dr. Adolf Korče, odvetnik v Ljubljani, Otilija Pivk, učiteljica v Čatežu, dr. Friedrich Horn, privatni znanstvenik v Berlinu in Ana Bruglacher, strokovna učiteljica iz Berlina.
Vremenske razmere
Pri preiskavi o vzrokih nesreče je mogla komisija dognati tole:
Atmosferske razmere (nizka megla z vidljivostjo 200 do 500 m) niso bile ugodne, prav tako pa niso bile slabše, kakor v večini primerov, ter jih je treba zato smatrati dejansko kot normalne za tamošnje razmere. Megla, ki je bila v trenutku vzleta, ni razlog, da se polet ne izvrši. V takih in tudi slabših okoliščinah so se tudi sicer opravili poleti z varnostjo, ki jo je mogoče pričakovati od letalskih prometnih sredstev sploh. Severna stran letališča je popolnoma odprta ter je vzpon v višino na tej strani zadostno varen tudi v gostejši megli, kakor je bila na dan nesreče. To tembolj, ker plast megle ne doseže večje višine in jo je zato mogoče naglo zapustiti.
Pilot Jarošenko
Pilot letala, ponesrečeni Mihajlo Jarošenko, je spadal med najboljše prometne pilote, z odličnimi strokovnimi kvalifikacijami, 21-letno letalsko službo ln 9-letnimi skušnjami v potniškem letalskem prometu. Pri odhodu je bil trezen in miren, kakor vedno. Z gotovostjo je ugotovljeno, da je ponesrečeni Jarošenko bil soliden in da sploh ni bil naklonjen nerednostim. Noč pred odhodom je bil od 10. zvečer v svojem hotelu, kakor vedno. Isto velja tudi v glavnem za ponesrečenega Anušiča, ki pa nI
imel nobenega neposrednega vpliva na vod stvo letala. Iz vsega sledi z zanesljivostjo, da telesne in duševne kondicije posadke niso bile vzrok nesreče.
Služba na letališču
Službeno osobje na letališču v Ljubljani na dan nesreče je bilo na svojih mestih in je opravilo svoje dolnožsti pravilno. Potrebno nadzorstvo in ugotovitve je izvedel upravnik letališča v Ljubljani 'in predstavnik družbe za letalski promet A<eroput na tem letališču, vse to na predpisani način. Med drugim so ugotovili pravilno stanje letala in motorjev, količino bencina, ki jo letalo vzame na pot, in obremenitev pri tem poletu.
Meteorološka služba je, kakor vedno, tudi to pot pred poletom sestavila pregled vremenskih razmer na vsej progi. Pregled je bil izročen pilotu. Vsi papirji in vse listine letala so bile v redu. Našli so jih nepoškodovane v kožni torbici, ki spremlja vsako letalo na pot.
Ponesrečeno letalo
Letalo »YU-SAP« je tipa Spartan-Cruiser. Zgrajeno je bilo lansko leto po angleški licenci v domači tovarni pod strokovnim nadzorstvom v to določenega inženjerja tvrdke. ki izdeluje ista letala v Veliki Britaniji. in pod strogim nadzorstvom pristojnih organov, ki ga odrejajo mednarodni in jugoslovanski uradi za izdelavo civilnih letal. Letala tega tipa so šele tri leta v rabi pri družbi za letalski promet in so opremljena s tremi Gibbsv-motorji angleškega izdelka, ki spadajo po svoji vzdržnosti in točnem delu v službi med najboljšo letalske motorje na svetu. Kakor druga civilna letala je bilo tudi letalo YU-SAP pod nadzorstvom pristojnih državnih organov teT je razpolagalo z veljavnim dovoljenjem za polete, ki jih je dobilo na podlagi zadnjega kontrolnega pregleda. Dan pred nesrečo, to ie 14. julija je priletelo letalo pravilno in brez vsakih incidentov s Sušaka. Sedem minut čez običajni čas za polet -o letalo zadržali na Sušaku. da ugotove težo in dovoljeno obremenitev letala. Poganjanj«3 motorja je trajalo več minut., kar pri močnih letalskih motorjih ni redek in ne nenormalen pojav in ni noben znak njihove nepravilnosti.
Zavrnitev izmišljotin
Po prihodu v Ljubljano 14. julija zvečer so letalo pregledali po predpisih, kakor vedno. Čez noč niso opravili nobenih popravil, ker niso bila potrebna. V zve-zi s poročili krajevnih listov so pregledali podrobno vse navedbe o nepravilnosti in popravilih materiala, odkloniti pa so jih morali kot popolnoma netočne in popolnoma samovoljne. Absurdna je tudi trditev, da je letalo letelo 8 Sušaka v Ljubljano na dan pred nesrečo v višini 400 do nOO m po instrumentih, ki kažejo nadmorsko višino. ker v tem primeru sploh ne bi moglo preleteti hribovja med Sušakom in Ljubljano. ki se vvdiguje 700 do 1500 m nad morjem.
Zadnji pregled letala
Pred vzletom, na dan nesreče, so letalo pregledali Šef letališča, pilot in odgovorni mehanik. Ugotovili so, da je popolnoma v redu ter o tem izročili potrdilo državnemu organu na letalskem pristanišču. Državni organ je pregledal tudi obremenitev letala. Ugotovil je, da ni preveč obremenjeno in da je za približno eno petino manj obremenjeno, kakor je normalno dovoljeno. Ko je ugotovil, da delujejo motorji pravilno. je državni organ dovolil odhod letala.
Iz poškodovanih dreves ln ostankov letala izhaja, da je letalo med poletom z motorji, ki so delovali, ne pa v padcu, zadelo v debla, ko se je nesreča zgodila. Sodeč po delu motorjev pred odhodom in v zraku, kakor so jih slišali na letališču, v čegar bližini je letalo ves čas letelo, so de-
javnosti, nobenega skrivanja, nobenega kompromisa.
Zato je dobro, da se že nekaj časa sem vrši v Sokolstvu razčiščevallni proces, ki izloča iz njega vse, kar bi moglo kvariti čisito linijo sokolsikega idejnega programa. Narod ie država imata vse razloge, da ta proces spremljata z vso simpatijo in pri tem na vso moč podpirata nadaljnji razvoj sokolsike organizacije.
Ne čudimo se. če se v današnjih časih sploetme zmeflnjave pojmov zopet more pojavljati staro sovraštvo proti Sokolstvu. Oni, ki jim je jugosloyen-stvo trn v peti, bi hoteli zopet borbo proti Sokolstvu, v glavnem zaradi tega, ker je nositelj nacionalne ideje v najširših vrstah našega naroda. Ker drugače ne morejo, si v zadnjem času izmišljujejo najbolj neverjetne klevete in laži o sokolskem delu in se ne strašijo celo denunciacij, da je Sokolstvo izpostavljeno komunistični okužbi. Pri tem sami dobro vedo, da je sok-olska ideja čista antiteza komunistični misli in da je sokolsko delo najzanesljivejše
sredstvo proti boljševiški bolezni. Toda svoja sumničenja izrekajo, da bi kompromitirali organizacijo katere najvišji zakon je jugoslovenska misel. Tudi v gotovem časopisju smo že opazili na-migavanja, o katerih izvoru ne more biti nobenega dvoma. Kdior danes iz samega sovraštva do nacionalne ideje ruši Sokolstvo, ta zavestno ali nezavestno ruši najtrdnejše zidove nacionalne obrambe proti prevratnim idejam boljševizma, katerim bo odolel naš narod le z orožjem svoie velike nacionalne misli. Kdor podira danes iugoslovenski nacionalizem, ta odvzema naši mladini idejo, ki je edina sposobna, da nadvlada komunistično.
Dobro je, da se vsega tega zavedamo tudi v trenutku, ko olimpijska plameni-ca vodi naše Sokolstvo in z njimi našo jugoslovensko zastavo tja med narode sveta, ki so vsi dozoreli in se usposobili za veliko borbo za lastni napredek in napredek človeštva le v znamenju nacionalne ideie in v duhu svojega nacionalnega edinstva.
lovali motorji pravilno do udarca v drevesa na griču. Iz vsega tega se more sklepati, da je bilo letalo v popolnoma pravilnem stanju in da vzrok nesreče ne leži v slabem materialu.
Usodni obrat v napačno smer
Iz vseh okoliščin, ki so ugotovljene, se more sklepati, da je pilot opustil izvršiti na odprti strani letališča levi obrat, kakor je predpisano, da bi bil dobil s tem zadostno višino, pač pa je opravil obrat na desno. Pri manevriranju pri poletu skozi meglo se je nato moglo pripetiti, da je letalo zadelo ob drevesa na obronku hriba, kar je povzročilo nesrečo. Kaj je privedlo pilota, ki je stalno letel na tej progi in ki mu je bilo dobro znano, da se je treba pri poletu v megli okreniti na levo. da je zavozil na desno h gričem, mesto da bi se ravnal po predpisanem načinu poleta, ki omogoča dvig na levo v ravnini, pojasnjuje še najbolj verjetno tale predpostavka:
Pilot je redno vzletel in v višini 10 m zašel v meglo. V tem trenutku je pogledal na desno in se mu je zdelo, da vidi greben, čez katerega mora letalo poleteti, da se usmeri proti Sušaku. Ker je vedel, da bi se moral pri kroženju na levo dvigati še naprej skozi meglo, dokler jo popolnoma ne zapusti in ker je sklepal, da bo s to vidnostjo lahko preletel greben, je okrenil na desno. Računa] je. da se nw v tem primeru ne bo treba dvigati skozi meglo in da bo mogel tudi skrajšati zakasnitev odhoda. Po obratu na desno se je pnlot napotil h griču, toda že v naslednjem hipu. to je neposredno pred in nad vasjo Sp-Hrušica je bilo letalo obdano od megle- V tem položaju je pilot nekoliko močneje preprečil, da bi se letalo d-vigalo da bi razpolagal s presežkom brzine za nepredvideni slučai in za morebitni obrat na levo, ki se mu ie zdel potreben zaradi nizke višine. V hipu so se pred letalom poiavila direvesa. Pilot je po vsej priliki poskusil prvi levi obrat v dvigu. S tem je orepreči! udarec s prv'm drevesem. toda letalo ie moralo istočasno izgubiti tudi nckii višine. Ker je bil ta obrait samo delen, to je mamiši od 180 stopinj, je letalo po vs' j oriliki Me'o dnJie po izohipsi griča, taiko da ga obrat ni dvignil iz gozda na prosto stran. V naslednjem hipu se ie pojavilo novo drevo, ki se mu je pn'_
lot skušail ogniti z novim obratom in z dvigom letala, toda brez uspeha, ker je desni del trupa zadel v drevo. Nato je sledil padec letala na drevesa, odbi anie in Odjem njegovih delov vsled udarcev na drevesa.
Zakaj premajhen dvig?
Glede relativno slabega dviga letala, ka je znašal mod letališčem in krajem nesreče samo 50 do 60 m višinske razlike, dočim bi bilo moralo letalo med tem časom doseči vsaj 150 do 200 m višine, sd je mogoče to pojasniti samo s km, da je pilot zaradi zgoraj omenjenega vizuel-nega vtisa hriba namenoma zadrževal letalo v dvigu, da bi mu sleme ostalo pred očmi in bi ga ne izgubil izpred oči. ko je moral poleteti v naslednje sloje megle. Vsekakor je smatral, kakor smo že prej navedli, da bo mogel leteti čez obronek brez vsake nevarnosti- Najverjetnejše je, da leži v tem usodna napaka pilota, ki ji je treba •pripisati to nesrečo z vsemi njenimi posledicama.
Končne ugotovitve
Na podlagi prednjega demantija štab letalstva vojske kategorično vse vesti nekih listov, češ, da bi vzrok nesreče v Ljub-; Ijani mogel biti v slabosti materiala ali v nezadostni kontroli. Nasprotno: kontrola letalskega prometnega materiala in letalske prometne službe sploh je po obstoječih uradnih določbah posebno stroga, ter izključuje vsako možnost nepazljivosti ali nezadostne pripravljenosti m sposobnosti oseb ali materiala.
Takisto pripominjamo, da sta nesreči, ki sta se pripetili od ustanovitve letalskega prometa do danes v 9 letih in z itervalom trel let med obema, edini v našem domačem letalskem prometu m da jih ni mogoče smatrati kot pogoste in ponavljajoče se nesreče, kakor so to omenjala nekatera poročila. Nesreči sta se pripetili r megli, ki je še vedno najnevarnejši nasprotnik letalske plovbe in ki je bila vzrok večine letalskih nesreč v drugih državah. Poleg teh dveh nesreč zaradi megle ni bilo na nobenem letališču nikoli niti najmanjše nesreče, čeprav so opravili okrog 8.500 poletov in približno 2 milijona km v 9 letih domačega letalskega prometa, kar je najboljši dokaz dobre organizacije m strogega nadzorstva.
¥ Španiji še n! odločitve
Po včerajšnjih vesteh pa si je vlada opomogla in zlasti potisnila upornike zopet stran od Madrida
London, 25. julija, r. Kakor že ves čas državljanske vojne, prihajajo iz Španije tudi danes zelo nasprotujoče si vesti. V nasprotju z včerajšnjim dnem pa prevladuje danes vtis, da dobiva vlada polagoma nad-moč nad uporniki. Dopisniki londonskih listov soglasno poročajo iz Madrida, da pritisk upornikov na špansko prestolnico polagoma popušča. Tri glavne kolone uporniške armade, ki so prodirale proti Madri-du iz Aville, Segovije in Somosierre, so trčile na močno vladno armado, čije jedro tvorijo oddelki delavske milice. V velikem spopadu na gorovju Guadarrama, severno-zapadno od Madrida, so doživeli uporniki hud poraz. Razen tega so vladne čete zavzele tudi izredno važni postojanki upornikov v Toledu in Guadalajari. Tudi severno od Madrida so oddelki delavske milice zasedli več strateško važnih točk ter pognali v zrak številne mostove, s čimer so zaustavili nadaljnje prodiranje uporniških armad. Malaga in Almeria sta čvrsto v rokah vladnih čet ter so bili poskusi upornikov, da bi se zopet polastili teh dveh zelo važnih postojank na jugu in vzhodu Španije, odbiti z velikimi izgubami za upornike.
Po oficielnem komunikeju, ki ga je danes dopoldne objavilo notranje ministrstvo, se uporniki naglo umikajo. Vladne čete pod poveljstvom polkovnika Mangade so zavzele mesto Lagranijo ter prodirajo naglo proti Segoviji, ki je bila doslej glavno oporišče upornikov. Druga kolona prodira iz Barcelone po dolini Ebra ter skuša priti uporniški armadi v hrbet.
Bivši minister Garcia Prieto je imel danes opoldne po madridskem radiju govor, v katerem je pozival upornike, naj se uda-jo. Prikazal jim je položaj, v katerem se nahajajo, in dokazoval, da je nadaljnja borba brezuspešna ter pomeni le nepotrebno prelivanje krvi. Uporniki, ki so prodirali proti Madridu s petih strani, so bili povsod poraženi in se umikajo v neredu. V svojem govoru je opozarjal tudi na mučen položaj, v katerega je zašla Španija zaradi teh dogodkov v zunanje-političnem pogledu. Uporniki so kršili mednarodne obveznosti v severni Afriki. Tuje vojne ladje prihajajo v vedno večjem številu v španske luke, ne na vljudnostne obiske, marveč da zaščitijo življenje in imetje tujih državljanov, ker tega Španija sama sedaj zaradi početja upornikov ne more storiti. Končno je Prieto navajal, da je v As-turiji samo še par uporniških gnezd, ki pa bodo morala pasti morda že v par urah, ker je vlada dobila letalska ojačenja in bo odslej vse uporniške postojanke brez usmiljenja bombardirala. Uporniki v Oviedu so obkoljeni po četah polkovnika Aranda in se bodo morali v najkrajšem času uda-ti. Davi so vladne čete po zatrjevanju Prieta zavzele tudi Alicanto. Uporniki y Burgosu in Saragosi so zahtevali nujno okrepitev, ker je postal njihov položaj za-
radi zmage vladnih čet na Guadarraant skrajno kritičen.
Vladna poročila o zmagah nad uporniki
Madrid, 25. julija, e. Danes opoldne je bilo objavljeno ur,a dno poročite, ki navaja, da so vladne čete zopeit zavzele San Sebastiam, ki je v teku zadnjih breh dni že petkrat menjal gospodarje. Iz San Se-hastiana prodira močna vladna armada proti Burgosu, da naskoči glavno uporniško armado od zadati, dočim potiskajo čete. ki prodirajo iz Madrida, upom-itke z južne strani, tako da bodo po sodbi madridskih krogov kmalu obkoljeni- Vladne čete so bile v vseh sipopadiih z uporniki, 5d so skušali prodirati proti Madridu, zmagovite. Po zadnjih poročilih so vrgle opornike že 120 kxn daleč nazaj od Madrida, ki so gia včeraj uporniki že resmo ogrožali. Posebno hud poraz so uporniki po poročilih vlade doživeli pri AHo dte Leonu. Delavska malica se je po poročilih vlade odlično obnesla-
Uporniki trde ravno nasprotno
Marseille, 25. julija, r. Poveljnik upon-naških čet v severna Španiji je dai v sterti-soč izvodih razširita po vsej severni Španiji letake, v katerih prikazuje položaj ▼ ŠpanijS takoie:
Osem desetim Spomsije je že v naših rokah mi kmalu se bo naša domovina zopet vrnila med crvitšziTane države Evrope. Vla^ do republike so si prisvojili barbari, ki seje jo mržnjo med brati. Iz čistega patriotizma smo se odločili, da temu početju napravimo konec. V krvavih borbah smo potolkli rdečo gardo, ki ščiti sedanjo madridsko vlado, in kmalu bo tudi prestolnica v naših rokah- Potrebno je le, da v tej poslednji borbi za osvobojen je Španije izpod boljševiškega jarma napnemo vse sžle- V dokaz, da je pretežni del Španije v taboru upornikov. služ>i dejstvo, da je bffla v Burgosu sestavljena vlada, ki bo v bodoče vodila usodo Španiije in jo povedla v dobo miru, reda m zakonitosti. Tej začasni vladi predseduje general San Mige! Cabanellas, iskren španski patriot.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima
382
malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število interesentov.
Amautovlčeva obsodba
Iz utemeljitve krivdoreka za štiri obtožence
Poleg poročila, ki so ga ▼ obsodbi Damjana Arnautoviča in tovarišev prinesli »Jutro« in drugi listi v državi, je beograj3ko >Vreme« prineslo še obširnejše poročilo iz katerega posnemamo:
■Razpravna dvorana je bila polna občinstva že pred 18. uro. Poleg velikega števila novinarjev je 6odbi prisostvovalo tudi mnogo politikov. Po poročilu predsedmKa dr. Ucovič-a so bili pripeljani v dvorano obtoženi Arnautovič, NenadoviČ in dr. Srp-ko Vukanovič. Ko so privedeni obtoženci sedli, je sporočil predsednik dr. Ucovič da je odredil radi vzdrževanja reda in miru v 6mislu par. 299 in 230 kazenskega po-stopnika, da se sporoči obtožencem Dragi-ši Stojadinoviču, obolelem Vasiliju Trbiču, Dragiši Milovanoviču in Mirku Uroševiču obsodba neposredno v preiskovalnem zaporu. Po tem sporočilu sta se dvignila zagovornika dr. Janko Baričevič in Vlada Si-mič ter demonstrativno zapustila razpravno dvorano.
Utemeljitev Arnautoviceve krivde
V utemeljitvi razsodbe je navedel predsednik dr. Ucovič med drugim 6ledeče: »Sodišče je smatralo zagovor Arnautoviča, da je streljal v narodni skupščini radi protesta in kompromitiran i a kraljevske vlade, za povsem izmišljen. To pa zato, ker bi v tem 6lučaju sigurno streljal v strop, Kjer ne bi mogel nikogar ogražati. Poleg tega pa bi se s takim izgovorom branil že tudi pri prvem zasliševanju na policiji. Glede na zagovor obtoženca, da je streljal pijan in da ne ve, na koga in proti komu, se je sodišče prepričalo po zaslišanju prič Stoja-dina Dimitrijeviea, dr. Voiislava Janjiča, ministra brez listnice Voje Djordjeviča in drugih, da je obtoženec nameril svoj revolver na predsednika vlade, ki je kot priča to tudi sam potrdil.
Glede ugotovitve, ali je oddal Arnautovič prvi strel svobodno in neovirano od poslanca Stoiadina Dimitrijeviča, ki je trdil, da je Arnautoviča zagrabil že pred prvim strelom, je bila za sodišče posebno merodajna izjava Arnautoviča samega, da ga je Sto-jadin Dimitrijevič prijel za roko prej, nego je prvič ustrelil. Priče, ki so bile navedene od zagovornikov, da pričajo, kako je streljal Arnautovič, niso mogle dati preciznih izpovedi.
O tem, da je imel obtoženi Arnautovič namero ubiti predsednika vlade, ee je sodišče prepričalo po velikosti orožja in po razdalji, iz katere je streljal nanj. Ta svoj namen je odkril tudi zjutraj v kavarni Mi-lojevič, kjer je peoval predsednika vlade :n pretil, da bo z njim z orožjem obračunal. Poleg tega je izrekel slične grožnje kakih 14 dni preje trezen v »Posebnem klubu« v narodni skupščini, kjer je v prisotnosti nar.
posl. Stojadina Dimitrijeviča grozil: »Pokazal bom nekomu z revolverjem v roki, da 6e s silo ne more sedeti na vladi.« Arnautovič je prišel v skupščinsko dvonano z namenom, da ubije predsednika vlade, ker je vzel revolver, ki ga je imel v kovčegu. in ga spravil v žep.
Krivda treh soobsojencev
Sodišče se je prepričalo, da so bile resnične Arnautoviceve navedbe pri prejšnjih zasliševanjih, da se ne bi nikoli odločil za tak korak, ako ga ne bi k temu navajali njegovi tovariši v Posebnem klubu. Sodišče se je prepričalo, da sta bila, po izpovedih Arnautoviča samega, Dragiša Stojadinovič in Vasilije Trbič zanj taki avtoriteti, da sta lahko imela nanj največji vpliv. Poleg tega je imel nanj lahko vpliv tudi obtoženi DTagomir Milovanovič, najsi je po letih mlajši od njega, ker se je odlikoval po svoji borbenosti in zgovornosti. Vpliv vseh treh obtožencev na Arnautoviča so potrdile tudi zaslišane priče.
Radi tega je sodišče prepričano, da so bili vsi trije obtoženci podpihovali Arnautoviča. Pri tem so ravnali premišljeno, ker se je izkazalo, da so bili tudi oni sami razpoloženi za umor predsednika vlade. Dragiša Stojadinovič pa je poleg tega dal še svoj revolver za izvršitev zločina.
Novi narodni poslanci
Kakor smo že včeraj poročali, eo bilii v beograjskem procesu obsojeni: glavni obtoženec Damjan Arnautovič na 15 let, soobtože-ni Dragiša Stojadinovič na 5 let, Vasilij Trbič na 4 leta in Dragiša Milovanovič na poldrugo leto robije. Vsi so bili obsojeni tudi na izgubo častnih državljanskih pravic, torej tudi na izgubo poslanskega mandata. Ker proti sodbi državnega sodišča za zaščito države ni nobene pritožbe, stopi ol<-eodba takoj v veljavo. Zaradi tega so obsojeni štirje narodni poslanci z izrekom obsodbe izgubili svoje mandate, dočim ostanejo oproščeni Mirko Urosevič, Jovan NenadoviČ in dr. Srpko Vukanovič še dalje narodni poslanci.
Na mesto Damjana Arnautoviča pride v narodno skupščino kot poslanec za erez Be-rovo pek Sima Antunovič iz Pančeva. na mesto Dragiše Stojadinoviča za erez Negotin seljak Milenko Zdravkovič iz Balinče, na mesto Vasilija Trbiča za srez Prilep zdravnik dr. Jovan Šejkarovič iz Prilepa, na mesto Dragiše Milovanoviča za er«B Banjo pa eeljak Ljubomir Djokič iz Čitlubasa.
Kot naslednik umrlega poslanca dr. Uroša Stajica pride v skupščino kot zastopnik sreza Caribroda kmečki posestnik Vasilij Kostič iz Plavinje, ki je bil pred vojpo, ko je e-aribrodski srez pripadal še Bolgariji, več let tudi bolgarski narodni poslanec.
Pohod na Prago
Senzacija pariškega lista o nemških načrtih zoper ČSR za primer vojnega spopada — Ruska misija v Pragi
Praga, 2ft. julija, v. Te dni se je mudila v Pragi sovjetska letalska misija pod poveljstvom generala Aiksofsa. Dedegacšja je prispela na orjaškem letalu, ki ima prostora za 50 potnikov. Odposlanci sovjetske "vojske so bili slovesno sprejeti z vojaškimi častmi in so si pod vodstvoma šefa češkoslovaškega vojaškega letalstva, generala Faifra ogledali tehnično organizacijo češkega vojaškega letalstva in posebno še češko vojno industrijo.
Včeraj so se Rusi, ki so bili v Pragi in povsod po češkem predmet velike pozornosti, vrnili z letalom zopet dcemov.
Današnje »Lddove noviny«, katerih zveze z zunanjim ministrstvom so znane, objavljajo po pariških listih dozdevni načrt nemške ofenzive proti ČSR v primeru vojne. »Lidove noviny« dostavljajo, da navajajo te informacije v dokaz, kako resno gledajo na položaj v Franciji. Po tej informaciji se opira nemški vojni načrt proti ČSR na pogodbo z Madžarsko ta na diplomatski sporazum s Poljsko. Vrhovno poveljstvo armad, ki bi prodirale proti ČSR, bi bilo v Dresdenu. Nemci bi vdrli na češkoslovaško ozemlje v j dveh skupinah, z zapada in vzhoda. Pri ! tem računajo, da bi nemško prebivalstvo i
v obmejnih pokrajinah ČSR od vsega pričetka bilo na strani nemške armade. Istočasno bi vdrle nemške vojske v Avstrijo, na severu pa v šlezijo in na Moravsko. Računajo, da bi ČSR koncentrirala vse svoje sile na prostoru, ki ga označuje 200 kiilometerski radij od Prage. Nastala bi podobna situacija, kakor 1. 1866. Nemci računajo, da bi se češkoslovaška vojska ne mogla dolgo upirati. Sporedno s to akcijo bi udarila madžarska vojska na Slovaško.
Poražena ČSR naj bi se razdelila. Nemčija bi vzela češko, Moravsko in Slezijo, izvzemši tešinsko ozemlje, ki hi pripadlo Poljski, katera bi bila na podlagi diplomatskega dogovora ves čas spora v blagohotni nevtralnosti napram Nemčiji. Nemški vojaški krogi računajo, da bi napad na ČSR ne izzval splošnega evropskega vojaškega konflikta.
Objava tega dozdevnega nemškega napadalnega načrta je izzvala v češki javnosti veliko senzacijo, ali istočasno tudi upravičena dvome o realnosti takega načrta.
Današnji listi poročajo, da je po uradni ugotovitvi bilo vpisano obrambnega t*oso-jila v celoti 3,549.865.000 Kč.
Nemčija je priznala aneksijo Abesinije
Sporočila je italijanski vladi, da bo ukinila poslaništvo v Adis Abebi — Veselje v Rimu
Rim. 25. julija. AA. Nemčija je priznala italijansko cesarstvo v Abesiniji- To sklepajo iz komunikeja, ki pravi, da je sklenila Nemčija ukiniti svoje poslaništvo v Adis Abebi in positaviti na njegovo mesto generalnega konzula.
Rim, 25- julija. AA. V Rimu je napravila veliko veselje vest, da je Nemčija priznala
italijansko cesarstvo v Abesiniji in s tem tudi aneksijo Abesinije. Zunanji minister grof Ciano je danes dopoldne sprejel nemškega poslanika Hassela, ki mu je naznanil sklep nemške vlade, da likvidira svoje poslaništvo v Adis Abebi in postavi v glavno mesto Abesinije generalnega konzula. Grof Ciano je sprejel to poročilo z zadovoljstvom
Odise jada našega parnlka v španskih vodah
Split, 25. julija, o. Kakor znano, vzdržujejo nekatere naše paroplovne družbe redne .pomorske zveze s španskimi lukami, zlasti z onimi ob Sredozemskem morju. V zadnjem času je uspelo našim izvoznikom plasirati večje količine blaga, posebno lesa v Španiji. Španska revolucija pa je te trgovske zveze spet prekinila.
V začetku tega meseca je odplul iz Ši-benika v Barcelono in Sevillo tovorni par-nik »Sud«, ki je last družbe »Oceania« z 8.000 m lesa in raznim drugim blagom. 18. julija pa se je pričela revolucija in parnik so že med potjo ustavile neke španske ladje ter ga preiskale. V Barceloni so doživeli naši mornarji hude borbe med revolucionarji in pristaši vlade. Kapetan si je zaman prizadeval, da bi Španci prevzeli njegov tovor lesa. Revolucionarji, ki so tedaj
gospodarili v luki, so mu rekli, naj takoj zapusti pristanišče. Ko je ladja odhajala, so se nad Barcelono pojavila letala, ki so mesto bombardirala. Ladja je odplula proti Sevilli in poskušala tam izkrcati svev-je blago. A tudi v Sevilli so divjali hudi boji zaradi tega se je kapetan odločil vrniti se z ladjo nazaj v Šibenik.
Faktor Masarykove univerze umrl
Brno, 25. julija, r. Včeraj je preminul v bolnici usmiljenih sester v Brnu rektor Masarykove univerze dr. Dobroslav Kreiči v starosti 67 let. Bil je svetovno priznan strokovnjak za narodno gospodarstvo in zlasti za statistiko. Napisal je nad sto večjih in manjših znanstvenih del.
. Beležke
O premestitvi dr« Gradnika
»Slovenec« je že v petek poročal, da je podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Alojz Gradnik premeščen v Split. V včerajšnji številki je to poročilo obnovil z naslednjo notico:
»Podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Alojz Gradnik, znani preiskovalni sodnik »šenčurskih dogodkov« in bivši sodnik pri sodišču za zaščito države v Beogradu, je premeščen v Split.«
Iz »Slovenčeve« notice tudi izvemo, da je bil na mesto dr. Gradnika imenovan za podpredsednika apelacijskega sodišča y Ljubljani dosedanji sodnik tega sodišča dr. Lavoslav Mastnak.
Občinske volitve v Križevcih pri Ljutomeru
Banska uprava v Ljubljani je z odlokom od 22. t. m. razpisala za občino Križevci v ljutomerskem srezu volitve občinskega odbora za nedeljo dne 30. avgusta. Volitve so razpisane, ker je bil prejšnji občinski odbor z odlokom banske uprave od 15. januarja t. 1. razrešen.
Iz mariborskih sreskih organizacij JNS
Včeraj dopoldne je bila v mariborskem Narodnem domu skupna seja sreskih odborov JNS za mesto in za srez Maribor levi breg. Sejo je vodil predsednik organizacije za levi breg dr. Milan Gorišek, udeležili pa so se je delegati vseh okrajnih organizacij iz mesta in vseh občinskih organizacij iz sreza. Nar. posl. Avgust Luka-čič je podal poročilo o politični situaciji, poslovodeči podpredsednik banovinske-ga odbora JNS dr. Pirkmajer pa je orisal politično stanje v dravski banovini. O kongresu stranke, njegovem poteku in njegovih sklepih je poročal dr. Lipold. Vsa poročila so bila vzeta na znanje s soglasnim odobravanjem. Predsedniku stranke Petru Živkoviču je bil poslan pozdravni brzo-jav.
Krščanski socialisti o občinskih volitvah
O bližajočih so občinskih volitvah prinaša glasilo krščanskih socialistov »Delavska pravica« uvodnik »Sami si ustvarjamo nove čase.« Po mnenju lista je računati na resnično ozdravljenje naših političnih razmer samo od spodaj navzgor. »Naši politiki niso dorastli sodobnim nalogam javnega udejstvovanja. Vse se dela po starih kopitih in zato je toliko strašnih napak. Jeseni bodo v Sloveniji občinske volitve. Naša stremljenja nam velevajo, da nastopimo pri tej priliki v strnjenih vrstah za naša načela. Zdravo rast k pravi ljudski samoupravi naših občin duši politika. Politične stranke seštevajo pri občinskih volit-vait za sebe oddane glasove. Včasih ee vrže volitve tudi le zato, da stranka pokaže svojo moč. Naravne, naloge občin in sodobne zahteve ljudstvi-od občine pa ni&o Biti najmanj političnega značaja! Kaj pa hočeš šariti v tej, večinoma tako mali edinici a politiko? Občina ima po svojem naravnem, pa tudi v našem sedanjem zakonu danem namenu gospodarske in socialne cilje. Zato se morajo izbirati ljudska zastopstva v občinske samouprave po tistih prirodnih vidikih, ki jih narekujejo sodobne naloge naših občin. To se pravi, da mora biti gru-pacija socialno- gospodarsko- stanovska in splošno politična«.
Hrvatski klerikalci in mirovni kongres v Ženevi
Glasilo hrvatskih klerikalcev »Hrvatska Straža« je vse v ognju zavoljo naše zadnje notice o čudnem zadržanju slovenskih in hrvatskih klerikalcev napram pripravam za mirovni kongres mladine v Ženevi. »Ju-trovo« mnenje, da ni mogoče očitati komunizma ljudem, ki stoje na čelu akcije za sestavo jugoslovensko omladinske reprezentance, ker so med njimi najuglednejše osebe, označuje glavno glasilo katoliške akcije na Hrvatskem kot izlive »po-fovskega patriotizma.« Ker poznamo pravo mišljenje in vse tiste temne motive, ki tirajo hrvatske klerikalcc danes v prve vrste hrvatskega separatizma, se ne čudimo, da se bore s takim ogorčenjem proti vsemu, kar naj bi bilo vsaj na videz jugoslovensko. Pri tem pa naj bodo gospodje pošteni in govore odkrito, kakor se to spodobi božjim služabnikom. Čemu zavijati vso borbo proti udeležbi na mednarodnem mirovnem mladinskem kongresu v neke fraze o nejugoslovenskih in marksističnih društvih. Ako pojdejo lahko v Ženevo na kongres češki, poljski, avstrijski in drugi katoliški akademiki, bi šli lahko tudi hrvatski. Povejte raje, da ste proti udeležbi naše mladine v Ženevi, ker bi morala nastopiti kot enotna reprezentanca Jugoslavije.
Okrožnica g. Davidoviča
Ljuba Davidovič je razposlal svojim političnim prijateljem okrožnico o občinskih volitvah. Najprej ugotavlja, da se bodo vršile po starem zakonu in z javnim glasovanjem. Kljub temu priporoča vsem prijateljem, da se volitev udeleže. Pri sestavljanju kandidatnih list naj gledajo predvsem na to, da so kandidati dobri in pošteni ljudje in iz vrst opozicije, ne glede nato, ali so pristaši baš g. Davidoviča ali kake druge opozicijske skupine.
Davidovič se mudi na zdravljenju v Vr-njački banji, kjer je sprejel večjo deputa-cijo svojih somišljenikov. V razgovoru z njimi se je pritožil nad nekaterimi opozi-cionalci, ki baje ideje združene opozicije izrabljajo samo za svoje osebne cilje. Ostro je obsodil tudi napad nekaterih pristašev združene opozicije na voditelja Zbora Dimitrija Ljotiča v Leskovcu, češ da združena opozicija ne more in ne sme odobravati nasilnih metod v politični borbi
Planine so zahtevale zopet dvoje življenj
V severni triglavski steni sta se včeraj smrtno ponesrečila študenta Savo Domicelj in Egon Latner iz
Maribora
Mojstrana, 25. juflja. r. Danes popoldne je prispela semkaj vest. da so planine zahtevale zopet dve mladi življenji. V severni triglavski steni sta se smrtno ponesrečila jurist Savo Domicelj, rojen 4. nOVembra 1912. v Zagorju, stanujoč v Mariboru, Koroška cesta 46, in Egon Latner. študent eksportne akademije v ZagTebu, rojen leta 1917 v I no most o. stanujoč v Mariboru, Aškerčeva ulica 5. O nesreči smo mogli v večernih urah dognati samo naslednje podrobnosti:
Pod Martuljkom taborijo gozdovnikl, ki prirejajo ob lenem vremenu krajše in daljše skupinske izlete v olanine. Tako so davi krenili štirje gozdovniki y triglavsko pogorje ter splezali v sever-
no steno. Prva dva sta srečno prejfteza-
la steno v tako zvani skalaški »meri, zadnja dva, DomiceLi in Latner, pa sta obtičala pod Platami in rz sedaj še neznanega razloga strmoglavila v globok prepad, kjer sta obležala mrtva. Na pe* čovju sta si polomila ode in dobila smrtne poškodbe. Tovariša, ki sta bila že na vrhu, sta nesrečo opazila, toda ponesrečencema nista moerla nriskočiti na pomoč. Manjkalo jima ie klinov m ^ se morala po drugi poti vrniti najprej pod steno in šele nato zopet znova splezati v steno, da sta prišla v bližino ponesrečencev. Vsaka pomoč »a ie bila zaman. Pohitela sta v dolino in obvestila Ijndi. Pod vodstvom Jožeta Čopa .je takoj odrinila v steno reševalna ekspedicija.
Olimpijska bakla v Bolgariji
Gornja Djumaja, 25. jubja. AA. Tekač z olimpijsko baklo je prispel v mesto davi Icmaiu po osmi uri. Vse ulice, skozi katere je tekel tekač, so bile okrašene z zastavami in zelenjem. ŠpciliT so tvorili vo-jiallci, šolska mladina dn razna združenja. Ko je tekač dosegel mesto, so začeli zvoniti. Po parminutnem postanku je takač izročal baklo svojemu nasledniku-
Predsednik bolgarskega olimpijskega odbora. general Laz arov jie poslal Hitlerju, ko je olimpijska bakla prispela na bogar
eko ozetnžje, tole pozdravno boojnte Davi ob 2. je bolgarski oficšr koč prvi bolgarski tekač prevzel od grškega tekača olimpijsko baklo, ki bo sedaj med navdušenjem prebivalstva in zvon en jem zvonov šla skozi državo, da bi kmalu svetila miroljubnemu (tekmovanju narodov v Berlinu. Bolgarska športna mladina pozdravlja v tem svečanem trenutku voditelja pri. jateljske Nemčije, kd je viteški olimpijs!!d ideja dala doslej še n&doživljeno pobudo-
Iz državne službe
Beograd, 25. julija, p. Premeščena sta bila pristava inž. Josip Kokelj iz Novega Sada k inšpekcij] dela pri baneki upravi v Ljubljani in inž. Tosip Goriar.c z ljubljanske k beograjski inšpekciji dela.
Seja mestnega sveta v Celju
Celfc, 25. JufflJa.
Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo. župan je preči tal poročilo konservatorja dr. Steleta v Ljubljani, ki priporoča, da se namesti mestni muzej v starinsko ta arhi tektonsko dragocenem poslopju stare mestne ubožnice, ki bi ga bilo treba seveda primerno preurediti. Z zadevo se bosta še bavila prosvetni in tuj-skoprometni odbor.
V četrtek je bil r Celju ogted za določitev prostora za novo Justično palačo. Komisija je ugotovila, da prostor starega okrožnega sodišča m primeren za novo poslopje, ln si je ogledala druga stavbi-šča. Za gradnjo bi prišli predvsem v po-fitev Majdičev travnik v Gregorčičev? ulici, takozvano Perrtjnačevo posestvo in Sp. Lanovž. Mestni »vet je pooblastil ožji odbor, da izbere najprikladnejše sta Vb Išče.
Finančno ministrstvo je odobrilo sklep mestnega sveta glede prodaje vojašnice kralja Aleksandra in polkovnega skladišča vojaškemu erarju. Mestni svet je odobril 2000 Din za Iskanje toplih vrelcev v Savinji pri mestnih kopališčih. Predlog Združenja trgovcev za mesto Celje, da bi združenje prevzelo trgovsko na-daljevlano šolo, je bdi sprejet s pridržkom, da mestna občina ne bo prervzsla nobenih novih obveznosti. Občina bo izvršila razna popravila v poslopjih, mestne osnovne in meščanske šole. Policijsko stražnico v Gaberju bodo premestili iz poslopja mestnega otroškega vrtca na Mariborski cesti v okoliški otroški vrtec, okoliški otroški vrtec pa v poslopje mestnega otroškega vrtca. Stroški bodo znašali 26 000 Din. Osrednja borza dela v Beogradu je dovolila mestni občini celjski posojilo v znesku 1.500.000 Din za gradnjo delavskega azila. Občina bo prosila že za dodatno posojilo 500.000 Din.
Dobava potrebSCm sa, mestno zavetišče v Mcdlogu, ki Je že oddana, bo veljak 70.228 Din, poteg tega pa Je mestni svet odobril še 30.000 Dtn za pokritje gospodarskega poslopja pri zavetišču in 10.000 Din za popravilo ostalih streh na posestvu.
Gradnja vodovoda na hrib sv. Jožefa je poverjena podjetniku Gradtu ▼ Celju kot najnižjemu ponudnjku, izkop pa bo izvršila občina v lastni režiji. Mestni svet Jie zanikal krajevno potrebo za točilnico Hin'ka Oblišerja, za gostilno ge. Antonije Skočirjeve v Zavodnd in za gostilniško koncesijo Vinka Brziča na Kralja Petra cesti.
V tajni se JI ®o bffle rešena nekatere personalne zadeve.
Finale Davisovega pokala
Wimbledon, 25. julija. Danes ee je pričelo finalno tekmovanje za Davisov pokal med Anglijo in Avstralijo. Austin je premagal Crawforda s 4:6, 6:3, 6-.1, 6:1, nato pa P?r-ry Quista s 6;1. -M, 7:5. 6:2. Anglija vodi po prvem dnevu 2:0. V ponedeljeik se igra double.
Turnir v Podjebradih
Podjebradi, 25. julija. Danes je bil prost dan in se je odigrala edino prekinjena partija Pelikan-Petrov. Zmagal je Pelikan.
Stanje po 16. kolu: Flohr 12 in pol, Alje-hin 12, Foltys in Pire 10, Stahlberg 9 m pol. Eliskases in Frydman 9, Pelikan in Richter 8 in pol. Petrov 8, Opočenski :n Steiner 7 in pol, Menčikova 7, itd.
Jutri se igra zadnje kolo in sicer igrajo Pirc-Eliskases, Aljehin-Petrov, Opočenski -Flohr. Foltys-Thoiuas, Stahlberg-Menčikova, Frydman-Richter, Pelikan-Zinner, Skalička-Steiner, Fazekaš-Treybal,
Beograjska zdravniška afera
Beograd. 25- julija, p. Preiskava proti
beograjskemu zdravnika dr. Panču Stojano-viču se z vso intenzivnostjo nadaljnje. Kakor poroča >Pravda«, so sedaj oblasti nastopile tudi proti njegovi služkinji Zlati Načkarjevi in privatnemu uradniku Srbo-ljubu Todoroviču, ki sta osumljena, da sta za vse StojanoviČeve posle vedela, a jih nista prijavila oblastem. V afero zaradi protizakonitih splavov je zapletenih tudi večje število uglednih beograjskih žena, Oh-lassti so že sestavile seznam in bodo vbo zaslišane. Preiskava se je uvedla nadalje proti nekemu poročniku iz Valjeva, ki je pripeljal k Stojanoviču vdovo Andjelino £>iz_ darevičevo- Po izpovedih nekaterih prič je ta pri Stojanoviču rodila živo dete, ki ga je zdravnik umoril in zažgaL Danes se je vršila v ardinacij6ki sobi zdravnika rekonstrukcija tega dejanja. Posebna zdravniška komisija to izvršila jutri strokovni pregled ordinacije in Slo jano vi če v ega orodja.
Lahkoatletsko prvenstvo v Mariboru
M&rfbotr, 25. JaKJa. Na stadtonfu železničarja se Je aoočl
pričelo mariborsko lahkoatletsko prvenstveno tekmovanje posameznikov. Tekme, ki obsegajo vse discipline, se bodo Jutri dopoldne zaključile.
Snoči so tekmovali v naslednjih dveh disciplinah.
Tok 800 m: MTttileteen (Rapdd) SrO&a, StrucelJ (Maraton) 2:10, Dedijnek (žete*-ničar) 2:11.5.
Tek 5.000 m: Kandler (Z) 16:®, Fodpe-čan (2) 17:11.1, Herič (2).
Nocoj so sledile tekme v 6 d&KrfpCtaalK Tek 100 m: Stropnik (Z) HA Venoti (Z) 11.6, Monderer (R) 11.7.
Met krogle: Hlade (Z) 11.43, Kbnzt (BJ 10.89, Musnik (R) 10.51.
Skok v višino: Smerdelj (M) 160, Ver-zelj (R) 1-55, Davidovič (Z) 1.56.
Met kladiva: Gujsnik (Z) 33.33, delj (M) 29.98, Hlade (2) 25.
Tek 400 m: MUbleisen (R) 6t2, derer (R) 56.2, Ledtaek (Z) 57.
Troskok; Cernec (Z) 11.92, lOeot f«* 11.85, Gutovmik (2) 11.63. Pri troskoifca Jq izven konkurence sodeloval Gutmajer od graškega lahkoartletskega kluba in Je skočil 12.56 m-
Jutri bodo absoihrtraH Se tek HO m z zaprekami, met diska, skok ob palici, tek na 1.500, 200 ln 10.000 m, štafeto 4X100 in skok v daljavo.
Smrtna kosa
Ljubljana, 25. julija.
V hotelu »Jalovem« v Ratečah je nenadoma umrla soproga glavnega faktorja Učiteljske tiskarne g. Koželja. Zadela jo je kap. Jutri dopoldne jo bodo prepeljali y. Ljubljano. Žalujočim naše sožalje!
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: V za-padni polovici države in v severnih krajih se je razvedrilo. E>cloma objačno je v ostalih predelih države. V zadnjih 24. urah je deževalo ponekod v vzhodni polovici. Temperatura se je dvignila v vsej državi. Minimalna temperatura je znašala v Mrzlih Vodicah 9 stopinj, maksimalna v Pod-gorici 33 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes: Vedro vreme bo prevladovalo po vsej državi. Novo pooblačitev pričakujejo v se-verno-zapadnih krajih, kjer bo morda ponekod tudi deževalo. Temperatura se bo dvignila. Sonce vzhaja ob 4.17 ln zahaja ob 19.11.
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Precej vedro, nekoliko oblačno, polagoma boli toplo.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Prehodno dež, morda že ponoči, nato zopetna razjasnitev in izboljšanje vremena.
Dva groba - dva zaklada
Včeraj je zasula zemlja ljubljanskega polja dvoje v višino stremečih mladih življenj — Lepi zgledi Mikšiča in Janše niso umrli
Kamnik, 25. julija.
Poslednja planinska nesreča, katere žrtev sta postala jurista Vido Janša in Mla-den Mikšič, je napravila v Kamniku in vsej okolici globok vtis. Ni se še posušilo cvetje na grobu tragično ponesrečenega planinca abiturienta Vavpetiča, ko so Kamni-čani vnovič stali pred krstami dveh novih žrtev planin m ju obsuli s cvetjem v globokem sočustvovanju do užaloščenih svojcev, zlasti do rodbine apelacijskega svetnika g. Janše, ki ga vsi prav dobro poznamo, saj je bil več let sodnik okrajnega sodišča v Kamniku.
Ne daleč od kraja, kjer so našli trupli obeh ponesrečencev, je član ekspedicije g. Tone Erjavšek našel krasen šop planik. 38 lepih cvetov je poganjalo iz ene korenike. Tone je izruval celo rušo in jo izročil tajništvu podružnice SPD v Kamniku, ki jo je poklonilo na krstvo pokojnega Vida Janše.
Pogreba nesrečnih žrtev Kamniških planin se je v Ljubljani udeležilo več kamniških planincev, v imenu kamniške podružnice SPD pa tajnik g. Makso Koželj in član reševalne ekspedicije. g. Tone Erjavšek.
Žnpafk Langerholc blagoslavlja krsti Janše in Mikšiča v Stranjah
Mišku
De mortufe nfl nisi benei Pri TfeM, BS53oo, izgubi ta zapoved ves
swj en Umri
eš ki nfep, Telo v res nici ne več erojih dolžnosti, prevzetih po
______em mfeoon narave. Usoda, katere
ME ne bo Skrrefiki duh nikoli doumel, je posegla z neizprosno doslednostjo po tebi: jbumiht je mlado cveUočo, že »orečo žrv. Nje-

Mladen Mikšič
m moč in oblast segata samo do tu, dalje — preko telesa _ ne moreta in ne smeta!
Mrtev si in vendar živiš. Živiš prav tak, kakršen si bil vedno; vesel v družbi, marljiv in vztrajen pri delu, razborit in iskren v vsakovrstnem razpravljanju in razglabljanju. kateremu ei s svojim obširnim in temeljitim znanjem dajal pestre vsebine in jasne svetlobe. — Torej: de mortuis.. • •
Nil nisi bene... ? Neprekoeljivo je bilo Tvoje tovarištvo do vseh in do vsakega: v skupnosti si gledal poedinca, v ppedinf-u skupnost. Naj je bil tega ali onega nazira-nja, takega ali drugačnega 6tanu, v vsakem ei' videl predvsem človeka, človeka z vrlinami in napakami, potrebnega pomoči ali vsaj opore v nenehljivih boiih. Tvoje v ljubezni prekipevajoče in čuvstveno srce Ti je narekovalo, Te je vodilo do neštetih tiho izvršenih dejanj. V zgodnjih letih redko kdo doume smoter življenja Ti si ga doumel! Spoznal si vrednosti življenja, znal jih ocenjevati in ceniti. Tvoj izbistren duh je obvladal vse položaje, reševal mnoge zamofca-
noeti. — Dasi mlad, si bil *e pravi žlovek-
★
V kavarni sedimo in pogovor gre sem ter tja. Toda s Tabo, Miško, je dobil vsak odgovor značaj debate, pestre in zanimive. Saj si bil doma v vseh vprašanjih. Vprav zato f>e je pogovor v Tvoji družbi sukal okoli vsega — od starih filozofov do sodobnih pisateljev, od verskih do svobodoumnih vprašanj, od zgodovine do relativitete, od umet-nohtnega sloga do gospodarstva.
Kakor si se znal vživeti v vse probleme* tako si tudi znal razumeti vsakega svojega sobesednika, a mu tudi znal oporekati, oporekati brez konca in kraja, saj si tal ▼ debati neizčrpen. — Ostra in živahna je bibi marsikatera debata. Slonel si ob mizi. s svojim znanim nasmeškom in nepogrešljivo cigareto. Poslušal ei, vpadal v razgovor, se branil, a vedno ne ubranil: na videz poražen, kakor toliko drugih prav čudečih, prav mislečih, prav delujočih, toda prikrajšanih za sposobnost prekričavanja. ne prepričevanja. si v resnici izšel kot dvakratni zmagovalec _ premagal si sobesednžka s pravilnostjo mišljenja in skromnostjo zmagovalca.
>Nekdo pač mora govoriti, drugi bolj delat;«. Tako si kratko, zato temeljito odpravil e prenapeteži.
★
Imel si tndi lastnost, redko v akademskih društvih: tolerantn06it. Zato Ti je bilo mogoče, da si se razumel s tovariši iz v6eh struj. v Tebi ni bilo trohice strankarslva; Vedno ti ie šlo za stvar. Posebno vedo to oni, ki so te videli pri delu v Akademski akciji, kjer .je le prerado prišlo do strankarskih prepirov, kjer si pa Ti _ in morda edino Ti _ vedno imel pred očmi le stvar samo ter zato podprl zdaj to, zdaj ono skupino.
Tvoje tovarištvo je bilo združeno še z eno odliko, s profinienostjo, opazno v vsem Tvojem delovanju in vedenju, v vsaki podrobnosti. Ta finoča ni bila nikdar narejena zavoljo drugih, ni bodla v oči. bila je neprisiljena. res del Tebe samega kot človeka, ki pripada duhovni eliti.
Močno navezan na krog svojih srednješolskih in visokošolskih prijateljev se nisi mogel ločiti od Ljubljane, dasi Ti je bilo možno črpati strokovno in splošno znanje y morda ugodnejših pogojih, v večjem univerzitetnem žarišču. Tako zelo si se vživel ▼ naše življenje, da si bdi kljub hrvatskemu poreklu, — ki ga nisi tajil — vendarle boljši Slovenec, Jugoslovcn, kakor mnogi, ki se za to izdajajo.
Preko osnovne in srednje šole si si utrl pot do Almae Matris. Sprejela Te je kakor druge, ki eo že postali zreli zanjo, četudi te formalno. Krog Tvojih znancev in prijateljev se je razširil. Dokler ne bo svobodi v izberi študija in družbe edina vsebina le fraza, bo ostalo pri tem. Tvoji novi tovariši so kmalu odkrili, da nisi eden povprečnih, le x maturo univerzi doraslih. Tvoja knjižnica je zgovorno pričala drugače. Tvoje vedno logične in zrele debate so često zmedle skrbno pripravljene blesteče govorniške talente.
Pravili eo, kako da si bogato situiran-Tvoj naraven in skromen nastop, pa je dvigal Tvoje bogastvo duha in dobroto srca nad ono drugo- — Mladi rod, ki danes rase v novo življenje, ima žal le malo Tebi enakih. Mar res dedujemo od generacije pred nami predvsem to, kar sami celo obsojamo? Duha pravega tovarištva, nesebičnega in žrtvujočega — tega nam treba- Zato, Miško, smo Te iskreno cenili, ker si nam bil dober in pošten tovariš.
Usoda ne izbira, pogosto seže po žlahtnem in plemenitem sadu. Takega smo izgubili s Teboj, takega Te bomo ohranili v svojih srcih. Miško, radi smo Te imeli... Hudo nam je, ker Te ne bomo več srečevali, vendar nam zavest, da bo Tvoj duh z nami, blaži bolečino.
Zadnja pot Mikšiča in Janše
Na dan sv- Jakoba, po koledarju najtoplejšega dneva v letu, smo spremili na zadnji poti tragično umrla akademika Mikšiča in Janšo Oba pogreba sta si sledila v presledku poldruge ure, oba po skoro isti porti, a vendar po zunanji sliki dokaj različna-Smrt je združila oba tovariša, a skoraj hi mogli reči, da so se celo še na poslednji poti pokazali očitni vplivi družbe in njenih zakonov, ki prenehajo za vedno res —šele onkraj groba, morda so pa celo še tam delne izjeme.
Mladen Mikšič, simpatični in priljubljeni Miško je ležal v mrtvašnici na Vidovdanski cesti. Njemu, kakor tovarišu Vidu Janši eo poklonili lepe vence podružnica SPD iz Kamnika in juristi Aleksandrove tmiverze-Mrška so se spanmih s posebnim vencem tudi njegovi prijatelji. — Točno ob pol 16. so oo. frančiškani blagoslovili s cvetjem posuto krsto, Akademski pevsfcj zbor pa je —
haja tudi njegova mati, ki ji je bil njen sin-edinec Marcel vse, in ga je, ko so že padale prve grude na njegovo krsto zadnjikrat ljubeče poklicala, nakar so jo morali vso skrušeno odvesti od groba-
Prijateljem Miškovim pa so v nemi žalosti zastale zadnje besede, ki mu jih skozi solze niso mogli izreči.
Tiho so se razšli njegovi zadnji spremljevalci, v grobnici pa je za vedno našlo mir plemenito srce, ki ga veličastni molk smrti in hladni kamen ne moreta vzeti spominu njegovih prijateljev.
Med tem se je na Jegličevi cesti, kjer ie sedaj poslednjič doma počival Vido Janša, zbrala velika množica pogrebcev, njegovih ožjih akademskih tovarišev in prijateljev ugledne družine, da strtim sorodnikom vsaj delno olajša težak udarec usode, ki je ljubečim staršem ugrabila edinega sina, trem
sestram pa dobrega trata. Po pesmi AP2
in molitvah šentpotrske duhovščine se je množica razvrstila v dolg sprevod- Juristi, Zboraši in Jadranaši so šli pred krsto, za sorodniki pa številni predstavniki univerze, sodišča, odvetniških krogov, starešinstvo Jadrana, in mnogih kulturnih organizacij ter znanci rodbine. Akademiki so zapeli v cerkvici pri Sv Križu »Beati mortui«. nakar so Jadranaši ponesli Vidovo truplo do groba. _ Kratko se je poslovil od dobrega tovariša v imenu Jadrana in DSJF jurist Klemene Stane, za zbor pa Tone Sturm. Po ginljivi, vedno lepi »Vagredi« eo padle na krsto prve grude, pevci APZ pa so odšli k svežemu grobu tov. Miška in se oddolžili spominu njegovemu z žalostinko »Beati mortui«, ker ga preje niso mogli spremiti prav do groba-
Dvoje mladih življenj smo poklonili ve-ličastju Narave, ki uprav v mogočnosti planin daie človeku občutek edinstvene veličine in sproščenosti, tudi neznatnosti in minljivosti. V dva sveža, mnogo prezgodnja groba smo položili Miška in Vida. Vsak od njiju je obetal veliko rast, četudi ne v isto smer, večno živa, vzvišena ljubezen do pri-rode, vira vsega lepega in resničnega, pa je oba združila v smrti — in nam povezala v dragocen spomin.
Prijetno sveže — ; lepo dišeče po vsakem pranju
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhn tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
Slovenke perejo z naf-boij trdo vodo v državi* Zato rabijo naše gospodinje posebno milo,
Vedno z
GAZELA
GTJ.3-55
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
Ljubljana je blizu in njen vpliv sega zmerom bolj tudi v Št Vid.
Že od nekdaj priljubljena izletniška točka bo poslej Št. Vid za Ljubljančane tako rekoč mestni prag. Saj so se postavile nove mitnice tik pred Št. Vid, ki napreduje v vsakem oziru. Tudi tamošnje Sokolsko društvo pod agilnim starosto in priljubljenim zdravnikom dr. J. Arkom ima velikopotezen načrt, ki pa se more uresničiti le z javno podporo. Sokolsko društvo je namreč že kupilo obsežen svet za novo telovadišče, kjer hoče zgraditi primeren Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra L Zedini-telja, ki naj bo obenem tudi dostojen spomin na znameniti vižmarski tabor. V ta namen bo priredilo Sokolsko društvo prihodnjo nedeljo 2. avgusta na svojem starem letnem telovadišču ob glavni cesti veliko javno tombolo s 14 glavnimi in nad 300 manjšimi, krasnimi dobitki. V primero slabega vremena bo tombola preložena na prihodnjo nedeljo ob 15. uri. Etolžnost vseh nacionalno čutečih in velikega pomena So-kolskega doma se zavedajočih domačinov in naprednih Ljubljančanov je, da izkažejo šentviškemu Sokolu ob tej priliki svojo naklonjenost in podporo.
Borba za novo bolnišnico
Ljubljana, 25- julija Kljub poletni vročini, ki je um rt vila skoraj vse organizacijsko življenje, »e Akcija za zgraditev nove bolnišnice z vso vnemo pripravlja na dobo novega dela, ki ga bo morala izvesti jeseni. Propagandni odsek je
teipentinovo rniCot po&eGtto gSm f« ptanje p txdi podi
th*9
Mladega avtomobilista vožnja v smrt .
V noči na včeraj se je prt Trzinu na nepojasnjen način /flCtdO&t VCttC ponesrečil sedmošolec Boris Toanažič iz Ljubljane ___"
Vid Janša
enako kakor kasneje pri VIdn _ zapel
»Človek glej .. •< nakar se je za križem, duhovščino, vozom s krsto in sorodniki raz-vretil sprevod Miškovih prijateljev in tovarišev, ki so ga prišli zadnjikrat pozdravit, njega, vedno smehljajočega, dobrega in ple^ menitega tovariša in iskrenega prijatelja. Za univerzo je prišel le g. docent dr. Fur-lan- Ni bil to sprevod za običajne radovedneže, bil pa je zato iskren dokaz, da so mu tisti, ki so bili v življenju z njim, ostali zvesti. Pevci APZ so zapeli še >Vigred«, nakar se je od viadukta dalje sprevod še skrčil, ker so mnogi odšli nazaj na naslednji pogreb _ Janše Vida. Po končanih cerkvenih obredih so položili dobrega Miška v grobnico družine Bernatovičevih, odkoder iz-
Ljubljana, 25. julija.
Na znani Trzinski gmajni na cesti med Trzinom in Črnučami je včeraj pozno ponoči prišlo do hude avtomobilske nesreče, katere žrtev je postal 17-letni dijak realne gimnazije Boris Tomažič, sin lastnika tvrdke Oleum z Mirja. Včeraj popo'dne je Boris vzel doma očetov avto znamke Fiat in se odpeljal na kratek izlet po Gorenjskem. Čeprav še mlad, je bil t šofiranja precej vešč in je brez nezgode prevozil cesto do Kranja, odkoder se je pozno zvečer vračal domov. Zavil je iz Zgornjih B®»-nikov po cesti skozi Zalog. Moste in Mengeš. Med Trzinom In Črnučami, kjer je cesta povsem ravna, je mladi šofer pognal motor do največje brzine. V diru je bržkone zavozfl na kup kamenja hi ae mu jo vos zaletel v kanton ob cesti. Od strašnega sanka je Borisa vrgio is voza, da Je obležal na cesti ■ hudimi notranjimi poškodbami in nezavesten, avto pa je ves razbit obtičal v obcestnem jarka.
Sele po poinofi je ponesrečenca nadet neki vvtoroobiBst iz Savlujake doline, ga brž naložil na tvoj voz ki ga odpeljal v Ljubljano. Na podlagi legitimacije, ki so jo dobili pri njem, ao iz obče bolnišnice, kjer g» je najprej prevzel v oskrbo kirurški oddelek, telefonično takoj obvestili njegove starše. Se ponoči ao ranjenca, za čigar življenje je bilo le še malo upanja, prepeljali v Leonišče, kjer ao ae potrudili zanj najboljši kirurgi. Ponoči so telefonirali Se v Zagreb po specialista prof. dr. Budisavfjeviča s tamošnje klinike, ki se je čez nekaj nr z avtomobilom pripeljal v Ljubljano. A vse prizadevanje zdravnikov je bilo zaman In ob 6.30 je Boris umrl za poškodbami. Za način smrtnega padca je vsekakor značilno, da na ranjencu ni bilo videti zunanjih poškodb, pač pa je imel
Ljubljane
strto medenico s številnimi notranjimi ranami
Vest o tragični nesreči sina edin ca se je že navsezgodaj raznesla po mestu in vsa naša javnost globoko sočustvuie s hudo
Boris Tomažič, kakor ga je upodobil kipar Kalin
prizadeto ugledno rodbina Starši ao dali Borisovo truplo prepeljati na dom, kjer je bil položen na mrtvaški oder. Tragično preminulega Borisa Tomažiča ao ljubiti ln cenili vsi, ki ao ga poznali Bil je priden, talentiran, pogumen fant in navdušen športnik m Sokol. Bodi pokojniku žemljica lahka, staršem pa naše iskreno soža-Ije.
Št. Vid dobi sokolski dom
▼ spomin kralja Aleksandra In znamenitega vižmar-
skega tabora
pred krafldm priredil nekaj mamaestativnih zborovanj na deželi (Kranj, Jesenice, Ptui), ki jim bodo v bližnjem času sledila še zborovanja ▼ Mariboru, Celju, Novem mestu in Krškem. Za prve dni septembra pa pripravlja odsek široko zasnovano propagandno akcijo, ki naj bi zajela pray vse kraje Slovenije. Y okviru posebnega tedna za bolnišnico naj bi ae v ljubljanskem radiu vršil ci-ktaa aktualnih predavanj, dnevniki in stavkovni tisk pa naj hi prinašali članke o tem našem najbolj perečem socialnem problemu. Odsek bo hkratn med predstavniki naše kulturne*, politične in gospodarske javnosti ocganfadni anketo o nujni potrebi moderne nove bateSnice io po vsej deželi se bodo poMzaii podpisi za zahtevo, da se gradba novega osrednjega zdravstvenega zavoda
V dobi, ko se je Ljubljana iz tesnega obzidja širila na Ljubljansko polje, so na robu te ravnine že stale prve vasi. Za .tari-mi šišenskimi kmetijami je pod zadnjimi ogranki Polhograjskih dolomitov priklenila zemlja nase kmetije Kosez, Dolnic, Dra-velj in Podgore, ki imajo še danes izrazit kmečki značaj. Prav na kraju, kjer se je Sava izvila iz tesne kamenite struge pod Šmarno goro, se na široko razlila po Ljubljanskem polju in nanosila prodnato podlago sedanji rodovitni zemlji, so se stisnile hišice Št. Vida in Vižmarij.
V kmečki okolici, tik ob glavni prometni žili, ki spaja slovensko prestolnico z Gorenjsko, je Št. Vid kmalu postal obrtno središče. Izvrstna tujskoprometna lega je podjetnim vaščanom pripomogla, da se je kraj naglo povzdignil. Na obrobju Velike Ljubljane je danes Št. Vid največje, živahno obrtniško središče, ki je posebno v pogledu mizarske podjetnosti znano po vsej državi. Kmečki m obrtniški stan tvorita jed ro prebivalstva, sredi starih kmetij pa naglo naraščajo uradniške in delavske hiše.
8 tem propagandt&n tednom je v zvezi
predlog, ki je izdal iz sanitetno teh n ičn ega odseka, naj hi akcija predložila ministru za socwdo politiko in narodno zdravje obši-«aa, izčrpen memorandum s prošnjo, naj ministrski svet poskrbi, da bo v proračun za Isfto 1937-38. prišla primerna postavka, ki tli omogočila, da ee pripravljalna dela za Zgradbo nove bolnišnice takoj začno- Preao bonske uprave in slovenskih ministrov bo tfrnftaht akcija doseči, da bi se odbor za iz. premembe ki dopolnitve zakonov o bolnišnicah. ▼ katerem zastopa našo banovino samo zastopnik ljubljanske Zdravniške zbornice primarij dr. Meršoi in ki ga bo veliki večini sestavljajo Beograjčani, še posebej zainteresiral za konkretne zdravstvene potrebe Ljutijane. Glede na dejstvo, da naša ban-ska uprava in mestna občina ljubljanska vsak na svojo pest rešujeta vprašanje bolnišnice — banovina s tem, da se zadovoljuje s skromnimi prizidki v stari bolnišnici, mestna občina pa s tem, da pripravlja svojo posebno bolnišnico v šentpetrski kasarni — bo akeija zaprosifta bansko upravo in mestno občino, naj podaš ta načelno izjavo, da je brez ozira na vsa ta skromna prizadevanj nujno potrebna se zgradba ene kompletne bolnišnice.
■ UNO UNION, tel. 22-21«
VelefBm v stilu znamenitega filma »BENGALI«
Po krivici osumljen
V glavni vlogi: KATHE NAGY Ta film je žel ogromne uspehe na Dunaju pod naslovom »KSUR«, v Parizu »ROUTE IMPERIALE«. Najnovejši Foxov zvočni tednik! Predstave ob 15., 17., 19. In 81. uri (v slučaju lepega poletnega vremena odpade predstava ob 15. url).
Gospodarstvo
Naš izvoz v prvem pollet ju
Nazadovanje nasproti lanskemu letu za 143 milijonov Din ali za 8.1%
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o naši zunanji trgovini v mesecu juliju m v prvem letošnjem polletju. Ti podatki kažejo, da se je naša trgovinska bilanca v juniju bistveno zboljšala.
V juniju se je naš Izvoz v primeri s prejšnjim mesecem dvignil za pTeko 70 milijonov Din in je dosegel vrednost 293.7 milijona Din nasproti 242.2 milijona Din v juniju prejšnjega leta. tako da znaša povečanje nasproti lanskemu maju 51.5 milijona Din ali 21.3%. Po dolgi vrsti mesecev smo torej prvikrat zabeležili večji izvoz nego v ustrezajoče«! mesecu lanskega leta.
Tudi naš uvoz je bil v juniju nekoliko večji nego v lanskem juniju, vendar znaša t.u povečanje le 12.2 milijona Din ali 4.4%. Vrednost našega uvoza v juniju je namreč znašala 294.2 milijona Din nasproti 282.0 milijona Din v istem mesecu lanskega leta.
Uvozni presežek 369 milijonov
Naša trgovinska bilanca je bila v juniju pasivna le še za 0.5 milijona Din, dočim smo lani v istem mesecu zabeležili pasivnost v višini 39.8 milijona Din. Ta ugodnejši rezultat naše zunanje trgovine v juniju Je morda že posledica uvedbe uvozne kontrole. Ta je sicer stopila v veljavo šele 25. junija, vendar se je uvoz pod kontrolo s padajočega blaga iz neklirinških držav že prej ustavil, ka.jti po 13. juniju, ko jo bil objavljen seznam blaga, ki spada pod uvozno kontrolo, uvozniki povečini niso več naročali blaca, ker bi to blago prispelo šele po 25. juniju, ko se je kontrola uvoza že izvajala. Sicer pa so uvozniki že prej z večjim uvozom napolnili zaloge. Gibanje naše trgovinske bilance v prvem letošnjem polletju je bilo naslednje (v milijonih Din):
1 Tivoz uvoz saldo 288.8 342.5 — 53.7 215.0 293.8 — 78.8
345.6	420.0 — 74.4 268.5 326.0 — 57.5 219.8 324.3 —104.5
293.7	294.2 — 0.5
januar
februar
marc
april
maj
junij
prvo poli. 1936. prvo poli. 1935. prvo poli. 1934. prvo poli. 1933. prvo poli. 1932.
Naš uvoz je
1631.5	2000.7	—369.2
1775.0	1746.4	[+ 28.6
1589.6	1750.5	—160.9 1434.2	1295.4	[+138.8
1372.1	1390.3	— 18.2
mesecu marcu letošnjega leta dosegel "rekordni obseg 420 milijonov Din. potem pa se je vsak mesec zmanjšal. Ni dvoma, da je to povečanje uvoza nastopilo v zvezi s prvimi konkretnimi vestmi o uvedbi uvozne kontrole, ki so prišle v prvi polovici marca, ko je v Zagrebu zasedala nemško-jugoslovenska komisija. V resnici je 7. aprila že prišla uredba, ki je tvorila v juniju podlago za uvedbo uvozne kontrole, čeprav v zmanjšanem obsegu, t. j. le nasproti neklirinškim državam. Ker so se uvozniki v teh mesecih založili z blagom, je pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih uvoz manjši, nego bi bil sicer.
Prvo letošnje polletje zaključaje naša trgovinska bilanca z uvoznim presežkom 369.2 milijona Din, dočim smo imeli lani v prvem polletju izvozni presežek v višini 28.6 milijona Din, predlanskim pa uvozni presežek v višini 160.9 milijona Din. Ta številka- ki nam kaže pasivnost naše zunanje trgovine, seveda še ni končno veljavna, ker bo treba še odbiti uvoz monetarnega zlata. O tem so nam znani podatki šele za prvo četrtletje, v katerem se zmanjša izkazana pasivnost čiste trgovinske bilance blagovnega prometa zaradi uvoza zlata za 26 milijonov.
Posledice sankcij
Naš izvoz je bil letos v prvem polletju po vrednosti za 143.5 milijona Din ali za 8.1% manjši nego v lanskem prvem polletju. V primeri s prvim polletjem leta 1934. pa je bil navzlic temu še za 42 milijonov večji, v primeri s prvina polletjem 1932., ki je bilo najslabše leto, pa smo imeli leto« še vedno za 260 milijonov Din več izvoza. Padec izvoza nasproti lanskemu letu, je gotovo pripisati sankcijam nasproti Italiji. Izpadek izvoza v Italijo, ki je lani v prvem polletju znašal 364 milijonov, smo do višine 60% krili z večjim izvozom ▼ druge države. Zato znaša celotni primanjkljaj le 8°/'o, medtem ko je znašal lani v prvem polletju izvoz v Italijo 20.5% vsega izvoza. Ker je bil prizadet predvsem naš izvoz lesa, se posledice sankcij v večji meri ka^-žejo pri količini izvoza. Letos sano v prvem polletju izvozili le 1.11 milijona ton, to je za 0.47 milijona ton ali za 29.6% manj nego lani.
Naš uvoz pa se je nasproti lanskemu prvemu polletju povečal za 254.4 milijona Din ali za 14.6%. Povečanje uvoza je torej v mnogo večji meri povzročilo pasivnost trgovinske bilance, nego zmanjšanje Izvoza.
Za 150 milijonov manjši izvoz lesa
Naš izvoz gradbenega lesa se je v juniju v primeru s prejšnjim mesecem nekoliko povečal, in sicer od 3892 vagonov v maju nad 5338 vagonov v juniju (lani v juniju 7929). Izvoz drv, ki je zaradi sankcij najhuje prizadet, pa se je povečal od 121 vagonov v maju na 437 vagonov v juniju, vendar hudo zaostaja za lanskim letom. Izvoz lesa se je v prvem polletju zadnjih let gibal takole, (v vagonih):
prvo polletje 1934 1935 1936 gradbeni les 43.907 43.728 25.471 drva	7.079 6.107 901
oglje	1.809 1.096 509
Ce pa primerjamo naš izvoz le6a po vrednosti, dobimo naslednjo sliko (▼ milijonih Din);
439.1 13.3 9.8 30.0 10.3
437.3 9.7 5.4 17.3 5.7
217.3 1.2 2.5 14.4 18.8
gradbeni les drva
oglje
lesni izdelki pragovi
skupaj	416.9 401.9 254.2
Skupaj je naš izvoz lesa znašal v prvem polletju 254 milijonov Din nasproti 402 milijonoma v lanskem prvem polletju in 417 milijonom v predlanskem prvem polletju. V primeri z lanskim prvim polletjem se je povečal edino izvoz pragov, dočim vidimo v vseh ostalih postavkah znatno zmanjšanje. Primanjkljaj, ki znaša nasproti lanskemu letu skoro 150 milijonov Din, je seveda v celoti pripisati posledicam sankcij.
Izvoz živine
Pri izvozu živine opažamo letos nazadovanje izvoza goveda in konj. na drugi strani pa znatno povečanje izvoza svinj. V prvem polletju smo izvozili le 20.254 glav goveda nasproti 22.282 v lanskem prvem polletju in 36.370 v prvem polletju pred lanskega leta. Izvoz konj se je zmanjšal na 15.734 glav nasproti 16.527 v lanskem in 20.915 v predlanskem prvem polletju. Pri izvozu svinj pa vidimo povečanje od 64.369 glav v prvem polletju predlanskega leta na 85.702 glavi v lanskem prvem polletju in na 133.167 glav v prvem letošnjem polletju.
Po vrednosti se je izvoz goveda zmanjšal na 27.8 milijona Din (lani 35.3. predi. 33.7) izvoz konj je znašal 27.1 milijona Din (29.6, 27.6).
Znatno povečan izvoz svinj, mesa in masti
Izvoz svinj se je povzpel na 178.3 milijona Din nasproti 98.1 milijona Din v lanskem in 72.0 milijona Din v predlanskem prvem polletju. Ker je prenehal izvoz v Italijo, kamor smo izvažali mnogo žive perutnine, se je ta izvoz letos znatno skrčil in sicer na 12.0 milijona Din, dočim je lani znašal 32.8 milijona Din. Očitno pa se je povečal izvoz zaklane perutnine, ki jo statistika obsega v postavki »sveže meso«. Ivoz svežega mesa se je namreč letos v prvem polletju povzpel na 121.8 milijona Din nasproti 75.3 milijona Din v lanskem in 39.4 milijona Din v predlanskem prvem polletju, tako da se je v dveh letih potrojil. Prav občutno povečanje beležimo tudi pri izvozu mesnih izdelkov, ki je lani znašal le 4.1 milijona Din, letos pa se je povzpel na 22.7 milijona Din. Ogromno pa se je dvignil tudi izvoz svinjske masti, ki je predlanskim v prvem polletju znašal komaj 1 milijon Din, lani 24.6 milijona Din, letos pa 54.9 milijona Din.
Tudi izvoz jajc se je letos za malenkost dvignil. V prvem letošnjem polletju smo zabeležili vrednost izvoza jajc v višini 74.8 milijona Din nasproti 68.0 milijona Din v lanskem prvem polletju.
Slab izvoz žita
Izvoz žita je bil letos zaradi slabe lanske letine zelo majhen. Pšenice do konca maja sploh nismo izvažali in šele v juniju smo zabeležili izvoz v vrednosti 18.8 milijona Din, kolikor znaša tndi izvozna vrednost za vse prvo polletje, dočim smo lani v prvem polletju izvozili pšenice za 38.5 milijona Din. Značilnoje, da se je izvoz v juniju na mah razvil, ko prej skozi pet mesecev nismo izvozili prav nič. V preteklem mesecu je postal izvoz šele mogoč, ko se je cena na našem trgu bistveno zmanjšala. Izvoz koruze je bil skozi vse leto zelo slab saj smo v prvem polletju izvozili koruze le za 13.8 milijona Din, dočim je lani znašal izvoz v prvem polletju 176 milijonov.
Rude in kovine
Bakra smo v prvem polletju letošnjega leta izvozili le za 168.5 milijona Din, dočim je znašal lfni v prvem polletju izvoz 171.6 milijona iDn, predlanskim pa 204 milijone. Precej pa se je dvignil izvoz rud, ki se je povzpel na 74.0 milijona Din nasproti 56.3 milijona Din v lanskem prvem polletja. Naugodno pa se je razvijal izvoz cementa, ki je letos znašal le 25.4 milijona Din nasproti34.8 milijona Din r lanskem prvem polletju.
Avstrijska trgovina z Jugoslavijo, Madžarsko in Italijo
Razvoj našega trgovinskega prometa z Avstrijo kaže v zadnjih letih stalno nazadovanje. Pri tem je zanimivo, kako avtomatično sledi zmanjšanju avstrijskega uvoza iz Jugoslavije tudi nazadovanje avstrijskega izvoza v našo državo. To je tudi naravno spričo obstoječega privatnega klirinškega prometa, ki ima vedno tendenco spraviti uvoz in izvoz ▼ sklad s plačilno bilanco, in sicer na ta način, da se tečaj šilinga dviga ali pa da ta tečaj pada. V letošnjem prvem polletju je avstrijski uvoz iz Jugoslavije ponovno nazadoval na 32.5 milijona šilingov (lani 4.1,1). Vzporedno pa se je skrčil tudi avstrijski izvoz v našo državo na 23.4 milijona šilingov (lani 25.6).
Zanimive so tudi številke avstrijsrtce statistike glede Madžarske. Navzlic rimskim paktom, ki predvidevajo znatno poglobitev trgovinskega prometa med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, je letos avstrijski izvoz v Madžarsko nazadoval na 40.3 milijona šilingov (lani 47.8). istočasno pa »e je zmanjšal tudi avstrijski uvoz iz Madžarske na 47.2 milijona šilingov (lani 58.8).
V prooietu z Italijo beleži avstrijska statistika sicer povečanje izvoza od lanskih 60.4 na 75.7 milijona šilingov, pri tem pa se je avstrijski uvoz iz Italije ni prav nič povečal, temveč je ostal točno na
| lanski višini 29 8 milijona šilingov, iz če-; sar sledi, da je bila avstrijska trgovina z Italijo letos v prvem polletju aktivna za
45.9 milijona šilingov (lani za 30.6). Ta visoka aktivnost pa je tudi vzrok velikim plačimim težkočam, ki jih ima Avstrija v prometu z Italijo.
V ceiotj kaže letos v I. polletju avstrijski izvoz povečanje od lanskih 423 na 458 milijonov Šilingov, uvoz pa od 558 na 590 milijonov šilingov.
Gospodarske vesti
= Turistične marke za avgust — 14 Din.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za turizem, poroča, da je Narodna banka za avgust določila tečaj nemške marke za turistična plačila nemških državljanov v naši državi na 14 Din za eno nemško marko. Ta tečaj velja za ves mesec avgust,
= Izplačilo kupona vojne škode. S 1. avgustom bodo začeli Poštna hranilnica s svojimi podružnicami v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju in vsi poštni uradi v državi izplačevati 15. kupon 2y2% obveznic vojne škode. Pošte bodo izplačevale dnevno največ 50 kuponov vsaki osebi. Cez to število pa bo izplačevala kupone Poštna hranilnica s svojimi podružnicami. Da bi se preprečilo nepotrebno čakanje občinstva pri blagajnah Poštne hranilnice zaradi izplačila tega kupona in da bi se istočasno olajšalo in pospešilo delo, svetuje Poštna hranilnica vsem, ki imajo več nego 200 kuponov, naj jih pošljejo po pošti v vrednostnem pismu Poštni hranilnici (podružnici), ki jih .bo nato po vrstnem redu, kakor bodo prihajali, pregledala in protivrednost poslala po pošti odpošiljatelju, oziroma mai priznala na njegovem čekovnem ali hranilnem računu. Kupone je treba izročiti s seznamom serij in številk, seznam sam pa mora podpisati oni, ki predlaga kupone in navesti točen naslov.
= Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani nazinanja, da izplačuje v smislu čl. 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov počenši s 1- avgustom 1936. stara dobroimetja pri njej, kakor sledj: 1.) vsem starim vlagateljem na tekoče račune dospele obresti za čas od 1. januarja do 30. junija 1936, 2.) vsem starim vlagateljem na vložne knjižice akontacijo na obresti, ki ustreza polletnim obrestim za isto razdobje, 3.) vse stare vloge na tekoče račune in vložne knjižice od 2.001 Din do 4.000 Din, po stanju 26. maja 1932, dočim so bile vse stare vloge do 2.000 Din že preje izplačane. Po 30. septembru t. 1. nedvignjene obresti in vloge do 4.000 Din se prenesejo na nove vsak čas razpoložljive račune.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 2-42 milijona Din nasproti 3.90 in 3.71 milijona Din v prejšnjih dveh tednih. Na svobodnem deviznem trgu eo tečaji ostali v glavnem nespremenjeni, čeprav se kaze nekoliko mlačnejša tendenca, Svobodne devize se trgujejo na borzi 15.50 za švicarski frank (dolar stane 47.35 Din, fr. frank pa 3.14 Din).
Devize
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2175, London 15.2525, Newyork 305.875, Bruselj 51.5750, Milan 24.1250, Madrid ne notira, Amsterdam 207.85 Berlin 123.10, Dunaj 57JO, Stockholm 79.15, Oslo 77.15, Kobenhavn 68.55, Praga 12.6750, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Carigrad 2.45.
Blagovna tržišča
ŽITO
•f Chicago, 25. julija Začetni tečaji: pšenica: za julij 103.75, za sept 104.125, za dec. 104.50; koruza: za sept 86.625, za dec. 80.50.
+ Winnipeg, 25. julija Začetni tečaji: pšenica: za julij 93-50, za sept 93, za dec. 92.375.
+ Novosadska blagovna borza (24. t. m.)
Tendenca nespremenjena Za pšenico veljajo Prizadove cene. Ječmen: baški, »romski novi 64 kg 85—87.50. Oves: baški, srem-ski in slav. nova 87JO—90. Koruza: baška in banatska 98 — 101. Rrž: baška nova 92 — 95. Moka: baška, sremska. slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 1% — 205; »2* 175 _ 185; »5« 155 — 165; »6« 135 — 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 102-50 Otrobi: baški sremska in banatski 78 — 80.
BOMBAŽ
"+' JJverpool, 24. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: Za julij 7.00 (prejšnji dan 7.02), za dec. 6.52, (6.51).
+ Newyork, 24. julija. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za avg. 12.93 (12.87), za dec. 12.28 (12.22).
VINO
'+ Vinsko tržišče v dravski banovini (25. julija). Položaj v vinski trgovini na debelo je ostal tudi proti koncu tedna neizpre-menjeo. Malo na bolje »e je obrnilo po vinorodnih krajih posebno tam, kjer so se zaloge že zelo skrčile. Prednost imajo v tem času cvički in lažja rdeča rezka vina, ki se tudi bolje plačujejo kakor bela in težja vina. Mnenja smo, da se bo vinski trg v prihodnjem mesecu obrnil povsod na boljše, ker sta trfcni bolezni peronospora in grozdna plesnoba (oidij) letos kruto zago-spodarila po vseih vinorodnih krajih Slovenije in prizadejali vinogradnikom občutno škodo. Doslej js letošnja vinska letina reducirana gotovo že na polovico lanske in se utegne še zmanjšati, če se vremenske prilike avgusta še ne ustalijo. September pa izboljšuje letino le kvalitativno.
I ki jo je povzročil zajec v zadnjih treh letih I v sadovnjakih, na polju in v vinogradih, je naprosilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo svoje podružnice, da zbero točne podatke o škodi, storjeni od zajcev. Mnoge podružnice so zbrale natančne podatke in izvršile &vojo nalogo najvestneje. To pa še ni dovolj. Potrebno je. da se zberejo podatki iz vse banovine in se ugotovi resnična celotna škoda v naši banovini
Sadjarsko in vrtnarsko društvo vabi podružnice, ki še niso predložile poročil, naj to store čim prej. Prosi pa tudi v»a županstva, da se za zadevo zanimajo in tudi 8 svoje strani poročajo o škodi, ki jo je napravil zajec v sadovnjakih, drevesnicah, na polju in v vinogradih. Poročila in podatki kakor cenitev škode naj bodo kolikor le mogoče natančni, ker je le z resničnimi dokazi mogoč uspeh.
Makiš — novo predmestje Beograda
Bedna, zapuščena naselbina ob močvirju
Beograd, 24. julija.
Tudi Beograd ima svojo GaljevLco. Na širokem in prostranem makaškem polju, ki v marsičem sliči na ljubljansko barje, nastaja novo beograjsko predmestje. Bližnja Čukariea, ki je še do vče-raj veljala za predmestje, postaja počasi sestavni del prestolnice. Na njeno mesto stopa Makiš s tipičnim obrazom predmestja, majhnima, nepobeljenimi hišicami, zgrajenimi iz goste gline, katere je na makiškem močvirju v izobilju. Razvoj Beograda gre v amerikan-skem tempu naprej in dobiva čezdalje bolj sliko velemesta.
Ce hočete na Makiš. morate s tramvajem do Cukarice, ki je oddaljena, od strogega centra prestolnice točno pet kilometrov. Od tu do Makiš a imate samo en kilometer. Izpod tlakovane ceste, ki vodi proti Umiki in še dalje proti Valjevu, se vam odpre pogled na skupino jedva dovršenih hišic, ki samo s strehami gledajo iznad visoke koruze, ki je pravkar začela debeliti svoje klasje. V ozadju štrlijo visoko pod nebo mogočni železni drogovi beograjske radio-oddajne postaje. V neposredni bližini hiš so široke mlake makiškega močvirja. Stoječa voda povzroča v neznosni vročini stra-šen smrad. In vendar se Makiš širi iz dneva v dan. Kljub neugodnemu terenu in kljub silnemu smradu.
Makiš pomenja danes dom neštetim delavskim družinam in zatočišče za stotine brezposelnih, lri tavajo čez dan po prestolnici iskaje dela in se zvečer utrujeni, lačni in obupani, ker niso našli zaposlenja. spet vračajo semkaj, kjer najdejo pri svojih sotrpinih vsaj zasilno streho.
Pravih ulic v Makišu ni, čeprav so postavljene ponekod na prehodih tablice z napisom ulic. Tu se ne zida po kakem regulacijskem načrtu, ki ga je sprejela m odobrila občina. Kjer je količkaj sveta suhega, tam postavi delavec kolibo, uredi okrog nje malo vrta in se ne ozira pri tem ne na soseda ne na ravno linijo z drugim« hišicami. Poti med hiišami so neizglajene, poleti polne neznosnega prahu, pozimi pa prevlečene z debelim, mastnim ilovnatim blatom, katerega morajo prebivalca Makiša neštetokrat gaziti do gležnjev. Občina je ostala za to novo nastajajoče predmestje popolnoma brezbrižna. Medtem ko po drugih krajih skrbi, preureja, tlakuje ulice,
sestavlja regulacijske načrte, se za Makiš ne zmeni.
Okrog hišic tekajo otroci. Oče je delavec, mati delavka, kdo naj se briga še za otroke? Napol nagi so prepuščeni varstvu kake stare ženice. Med otroci se sliši besede vseh mogočih jezikov. Ta naselbina je pomešana v narodnostnem pogledu, kakor malokatera. Tu so Madžari, Nemci, Cehi, Rusi, Srbi. Hrvati in Slovenci. Da, tudi Slovenci! Med otroci sem naimreč naletel na dva Slovenčka, črna in ožgana od soln-ca, ki sta se lovila z drugimi otroci in na ves glas vpila po slovensko nad svojimi malimi tovariši. Kasneje sem zvedel, da je njihov oče doma nekje od Litije, zaposlen kot težak v savskem tovornem pristanišču, mati pa Primorka. Otroka sta govorila še dokaj lepo slovens-ko, le sem in tja sta vmešala kako srbsko besedo. Poleg te družine sta v Makišu še dve slovenski, katerih očeta delata v sladkorni tovarni na Cukarici.
?.ivijenje v Ma-kišu je bedno. V majhnih kolibah je tesno prebivališče družinam, ki štejejo po pet, šest, ali tudi več članov. Zgrajene nehigienično z majhnimi okni, ki morajo biti povrh še zamrežena, da se ljudje na ta način obranijo nadležnih komarjev. ki se v tisočerih rojih dvignejo vsak večer iznad makiških močvar. kolibe ne nudijo dovolj jamstva za zdravje svojih prebivalcev. Povrh vsega pa imajo ti bed-niki slabo in nezadostno hrano. Najsrečnejši so tisti, ki imajo okrog svoje hišice malo polja, da na njem priredijo za silo krompirja, koruze, zelja in paradižnikov, kar je glavna hrana teh ljudi.
Najhujše je v Makišu spomladi in jeseni. kadar nastopi deževje. Tačag jih voda zalije okrog in okrog in čestofcrat vdre tndi v njihove borne domove. Delavci bo odrezani od svojega dela. Brezdelni žde predse in čakajo dneva, ko voda nekoliko vpade, da morejo potem spet na delo.
Mnogo napora bo morala vložiti beograjska občina, kadar bo pričela preurejevati Makiš. Morala bo vložiti v Makiš tudi nekaj milijonov, če bo hotela vsaj ma*k> pomagati tisočem, ki so se naselili na tem tako neugodnem terenu. Toda začeti bo morala misliti na Makiš kmalu, zakaj predmestje se veča iiz dneva v dan in r kratkem bo na tem mesto, kjer je bilo še pred dvema letoma jedva nekaj kolib, obširno predmestje s tisoči prebivalcev in s tisoča vprašanj, ki jih bo treba nujno rešiti.
Nevaren vlomilec prijet
Orožniki iz Marenberga so prijeli mladega nepridiprava ki je L 1^33* oplenil češnovarjevo trgovino v Ljubljani
za 60.000 Din
Maribor, 25. julija Orožnikom v Marenbergu se je posrečilo aretirati 19-letnega Albina Jevšjaka. ki je bil kljub mladosti že nekajkrat kaznovan zaradi raznih tatvin in vlomov. Aretirali so ga na državni cesti pri Marenbergu na podlagi tiralice. Aretiranca so spravili na orožniško postajo, kjer so ga orožniki izpraševali. Po daljšem oklevanju je aretirani Jevšjak naposled priznal številne vlome. Povedal pa je tudi stvari, zaradi katerih prav za prav ni bil zasledovan. Tako je povedal, da je v jeseni leta 1933. v družbi s tremi pajdaši, katerih imen pa se ne more več spominjati, vlomil v Češnovarjevo trgovino na Dolenjski cesti v Ljubljani, ob kateri priliki so odnesli ročno blagajno s 60.000 dinarji gotovine. Povedal je, da so takrat »delali« z rokavicami, ki so jih bili našli v trgovini Po iz-
vršenem vlomu 90 si plen lepo tovariško razdelili, blagajno samo pa so skrili nekje na Golovcu pri Ljubljani.
Po izvršenem vlomu so se vlomilci razšli Jevšjak sam pa jo je v družbi z nekim svojim znancem odkuril proti Brežicam, kjer sta izvršila okoli Brežic in Krškega več tatvin in vlomov. Ves čas sta se preživljala le od tatvin. Dne 11. julija pa da sta izvršila zadnji vlom pri posestniku Alojziju Nebcu v Orlah, ob kateri priliki jima je padlo v roke razno blago v vrednosti nad 4000 dinarjev.
Po vlomu sta prepotovala Slovenijo m 22. t m. prispela v Dravograd. Njegov tovariš je odtod krenil proti avstrijski meji, Jevšjak pa je korakal po cesti proti Marenbergu, odkoder je nameraval preko državne meje v Avstrijo.
Še ena izseljenska tragedija
Ničesar ni imel od dolgoletnega garanja rudar Frank Ladiha iz Mirne peči — Vsem tuj v življenju in smrti
Za obrambo
pred zajcem
Na občnih zborih Sadjarskega in vrtnarskega društva vsako se leto pritožuje sadjarji zaradi škode, ki jo napravlja zajec v sadovnjakih, in Be »prejemajo sklepi in resolucije za zaščito proti temu najhujšemu Škodljivcu sadjarstva. Leto« pa tožijo tudi kmetovalci, da jim dela zajec občutno škodo na polju, posebno na fižolu. Tudi vinogradnikom ne prizanaša. Tz mnogih krajev prihajajo zahteve po zaščiti pred to nadlogo.
Da bi se -ugotovila vsaj približna &oda,
Ljubljana. 25. juflija-
V zvezi z našim člankom o položajiu naših izseljencev in o zagonetnem izginotju mladega rojaka Jožeta Krnc-a iz Loškega potoka, ki se je pred dobrim letom poslovil od svojiih prijateljev in znancev v okolici Metza v Franciji in se odpeljal proti domovina, kaltere pa še danes ni dosegel, nas je g. Jože Rems iz Ljubljane, ki je dolga leta deloval v New Yorku kot urednik »Glasa Naroda« in je spričo svojih stikov in saslug po svojem povratku v domovino postal nekakšen konzul za naše ameriške izseljence, opozoril na neko drugo zgodbo, ki Tri nič manj značilna za usodo, kakršne »o neštetokrat deležni naši ljudje, ki so vse svoje življenje trdo delala v tujini, si pnLsitradali lepe prihranke. a jim je nazadnje nesreča prekrižala račune, da je ves njihov žavljensOci trud ostal zaman. Ti naši izseljenci so svojo življensko borbo do konca izvojevtali čisto sami, odrezani od rodne grude, pa pogo stokrat osamljeni tudi »redi slovenskih kolonij v tujini a prav tako čisto sami zase so doživeli tudi svojo poslednjo tragedijo iin pustili vse uspehe svojega dela in trpljenja, da se neznani ljudje, advokati in uradne instance trgajo zanje. Takšna je bila tudi usoda Franka Ladihe iz Mirne peči na Dolenjskem.
Kakšno dobro četrtstoletje je Frank Ladiha opravljal najtežja dela po raznih ameriških premogovnih revirjih in ob trdem delu in skromnem življenju si je po malem nabral čeden kapital. Ves čas je ostal sam, pa ni čuda, da si je nazadnje, ko mu je bilo že blizu 63 let, zaželel nazaj v rojstni kraj. V Mirni peči je imel še bratranca in nekaj bolj oddaljenih sorodnikov, s katerimi je bil medtem izgubil vsakršen stik. V Freeburgu v državi Illinois, kjer je delal nazadnje, je imel v bankah naloženih skoraj za četrt milijona prihrankov v
naši valuti Približno četrtino tega, okrog 60.000 Din, si je dal nakazati v Ljubljano, nad 3800 dolarjev pa je pustil v freebur-škah bankah. Z velikim prekomornikom »Bremenom« se je v aprilu pripeljal preko oceana, v Ljubljani najprej uredil svoje denarne zadeve, nato pa se je odpravil v Dalmacijo, kjer je sklenil prebiti pomlad in poletje. Odpeljal se je proti Hva-ru, ki je priljubljeno zbirališče bogatejših jugoslovenskih izseljencev, a usoda mu ni bila naklonjena, da bi bil dosegel nekaj mesecev pošteno zaslužnega oddiha.
Mimogrede se je ustavil v Splitu in tu se je završila njegova življenjska pot. Lepega dne v aprilu so na obali potegnili iz morja truplo neznanega, lepo oblečenega starega moža V njegovih žepih so našli še lepo vsotico denarja in zlato uro in tako je bilo jasno, da njegova smrt ne more biti v zvezi z zločinom, temveč da gre za nesrečo. Ker pri njem niso dobili pravih dokumentov, so ga kot neznanca pokopali na mestnem pokopališču. Šele nekaj dni pozneje je neki dijak, ki se je kopal v morju našel med skalami zanimiv zavitek. V njem so odkrili najrazličnejše dokumente Franka Ladihe in pa tri bančne knjižice, glaseče se na vsote, ki jih je bil pred svojim odhodom na morje naložil v treh ljubljanskih denarnih zavodih. Ker je bil Ladiha ameriški državljan, je njegovo posmrtno usodo vzel v roke zagrebški konzulat USA. Zapuščinska pravda za njegove prihranke se bo po vsej priliki vršila na obeh straneh oceana, pa si lahko vsak sam izračuna, koliko utegne nazadnje pripasti njegovim sorodnikom.
»Jutro« je kratko že poročalo, kako so našli m identificirali nesrečnega rojaka, in je hvaležno g. Remsu, ker je povedal še več o veliki tragediji, značilni za naše izseljence.

Korigiranje stare vijugaste ceste pred Jeperoo. Levo stara, desno nova cesta
Z razvojem avtomobili zrna, M je teko tu*ro prodrl po vsem svetu, je nastala nujna potreba po izboljšanju, oziroma po izgradnji cest, ki odgovarjajo tej vrsti prometa. V vseh državah so moderne avtomobilske ceste že zgrajene, pri nas pa smo šele počasi pri-capljali do prve, in to v odseku Ljubljana-KranJ. Poudariti moramo, da so obstoječe naše ceste grajene le za promet z vprego in Se malo ne za avtopromet. Temu ne ustrezajo, ker imajo male radije, velike vzpone in tretji važni faktor }e ta, da so gramozne eeste. Včasih eo gradili ceste z večjim vzponom cato, da so lahko napravili na vrhu klanca mak) gostiino, ki je bila zelo renta-
'« ■ iofr-^-- p-
klanec, na katerega so se tudi najpreje spravili s polno paro in so mu ure že štete. Nadalje je hud klanec v Medvodah in znani gaštejski klanec pri Kranju. To so tri glavne ovire, sicer pa gre nova cesta 6koro po stari z malenkostnimi korekturami.
Najpreje hočemo opisati, kje in kako bodo izvršene korekture z novo traso. Ta odsek je projektiral ing. V. Petrov, nadzorni in-ženjer za gradnjo državne ceste Ljubljana-Kranj, ki je imel težko nalogo, kajti rešiti Je moral veliko težkih problemov, da fco postala cesta res prvovrstna.
Za odsek Ljubljana—Št. Vid še ni padla odločitev in eo zato ta del ceste prihranili
.Pogled na spodnji del preloženega medenskega klanca proti Medvodam
bitna. Tu so se ustavljali furmani, da so
nakrmili živino in seveda niso pri tem pozabili nase. Da se je pa pri nas avtomobilizem počasi začel širiti in zlasti avtobusni promet, je v veliki meri pripomogel tujski promet Kar postavite se na cesto kjerkoli proti Gorenjski, pa štejte koliko avtomobilov
pasira cesto — recimo na uro_ in videli
boste, da se skoro ne poleže prah, ki ga je tu v izobilici. Vsi ti faktorji so pri nas vplivali na merodajna mesta in tako je prišlo s izgradnjo avtomobilske ceste do velevažne-ga javnega dela, s katerim se bo precej omilila brezposelnost, saj bo v kratkem času na i-em odseku zaposlenih skoro 500 delavcev. To je tudi največje javno delo poleg gradnje železnice St. Janž—Sevnica.
Pogoji za dobro in sodobno avtomobilsko testo 6o v bistvu ti-le; cesta ne sme imeti prthudih vzponov, in to nad 5%. Nadalje mora imeti velike radije in sicer vedno preko 100 m. Ako je krivina v ukopu, mora imeti cesta takozvani razgled, to se pravi da se vozili, ki vozita drugo proti drugemu v zadostni razdalji zapazita, da se lahko izogneta karambolu. Tudi nagnjenje nivele-te (ravnine) v krivulji je važen faktor, kajti bistvo avtomobilskega prometa je velika hitrost, ki zahteva, da je cesta temu primerno urejena. Važen činitelj je pri avtomobilskih cesttah tudi križišče z železnico. Koliko nesreč se pripeti baš na križiščih, kjer se sekata cesta in železnica v isti ravnini. Zato streme vw moderne cestne zgradbe za tem, da se ta nevarni nedostatek odpravi in da ee napravi nad- ali podvoz ceste, to se pravi, da se mora premostiti železnico, oziroma oesto pod železnico zgraditi kot vodotok-6 tem odpade nepotrebno čakanje pred zatvornicami. glavno pa je, da se izognemo nesrečam, ki so ravno pri nas tako pogoste-Zelo važen, lahko rečemo, bistfveni del ceste je pa cestišče samo. Pri nas smo imeli do sedaj izključno gramozne ceste, ki so za a-y-topromet zelo malo trpežne. Ko so nastale luknje, so jih zasuli z gramozom, ne da bi ga zvaJiali, kar je najslabše. Avtomobil namreč ta gramoz razvleče po vsej cesti in luknje ostanejo. Torej smo naredila x gradnjo ie c«iste velik korak naprej in upamo, da se bo to prva in zadnja avtomobilska cesta, ki bo imela moderno cestišče.
Javnost gotovo zanima, kako bodo iz stare državne ceste napravili moderno avtomobilsko cesto. Glavna ovira je bil peč medeKski
za zadnjo etapo. Od St Vida, od odcepa ceste na Tacen pa do Medna ne bo velikih korektur. Dete za njo so preračunana približno na tri mesece in cestišče to pripravljeno za betonsko plast. Ta dela pričnejo v ponedeljek 27. t m. in bo od tega dne cesta za ves vozni promert zaprta. V Mednem se pa trasa popolnoma odcepi od stare ceste- Takoj za Cirmanovo gostilno zavije ob pobočju pod staro cesto s padcem pod procenta najprvo v loku. nato v premi ter končno z radijem 125 m do nadvoza in preko tega takoj v premo najprvo z 4-5 odstotnim padcem do mostička preko mlinskega grabna.
dovnfaka ln nato v loku do Bohinjca, kjer pride spet na staro cesto. Prednosti te nove variante so v tem, da se izognemo stari obliki črke S in da se zmanjša vzpon začetkom
na 4% proti koncu pa preide na 5% toda le malenkostni del. Od tu dalje pelje trasa jo stari cesti samo s to razliko, da bo korigirana v niveleti (ravnini), kajti do sedaj je bila v tem oziru valovita. Tudi klanec za gozdičkom bo znatno znižan. Takoj za tem pride cesta v premo in bodo od tu naprej korigirane vse vijuge tako, da bo le pred Jeprco mali ovinek, nato pa po stari cesti na Sorsko polje. Za odsek od tu dalje, t. j. okrog 9 km, pa krediti za izgradnjo niso še oitvorjeni. V tem odseku bo najvažnejši dej gaštejski klanec, ki bo v celoti znižan in. kar je najbolj važno, odpade pri novem projektu križišče z železnico v niveleti. Trasa namreč malo pred sedanjim križiščem zavije v desno in je predvidena 60 m desno od sedanjega križišča nadvoz, za katerim se bo polagoma cesta zniževala v popolnoma novi tra&i do Kranja.
Cesta bo široka 8 m, in to 6 m vozišča, na vsaki strani pa po 1 m bankine. izjema je v krivinah, kjer meri cestišče v širini 7 m. Debelina zgornjega ustroja ceste z betonsko plastjo pa bo 48 cm. V teh 48 cm je zapopa-denih 20 cm kamenite podlage in 8 cm gramoza,, ki se bo trdo zvaljal- Pod temi 28 cm pa uvaljajo še savski prodec, ki ga pomešajo z gramozom, to posebno na novem me. denskem delu, kjer je podlaga ilovnata, ki prepušča podtalno vodo in ker bi se bre* te podlage cestišče zaradi raztezajoče razmočene ilovice dvigalo, kar bi povzročalo stalne popravljalne stroške. Ravno s tem uvaljanjem prodca pa to preprečimo. Na zvaljano gramozno plast pa bodo potem prihodnje leto polagali betonsko cestišče, oziroma v večjih vzponih male kamnite kocka. Sedaj še dela, ki se 6edaj vrše na tem delu eeste. Najživahneje je seveda na meden-skem klancu. Tu so pred nadvozom, kjer jo velik ukop, materijal že skoro odkopali in ga nasuli na nasipu pred in za predvidenim nadvozom. Tu že polagajo kamenito podlago in valjar tudi že pridno valja. Preko železnice so napravili provizoren lesen most. preko katerega vozijo material na nasip. Tu pride namreč železobetonski nadvoz (upeti okviri, ki bo toliko širok, da bodo lahko speljali še en tir, in toliko visok, da bo v primeru elektrifikacije železnic zadostoval. Graditi ga bogo začeli takoj, čim bo prišlo odobrenje licitacije od ministrstva. Od tega je, tudi odvisno. ali bodo leto6 vozili že po tem novem delu ceste. Nasipi morajo namreč prezimiti j in sicer pod obtežbo, da se posedejo in ule-■ žejo, tako da bodo lahko prihodnje leto l>e-tonirali moderno cestišče. Za tem nadvozom nasipajo material, ker je nasip v tem delu okrog 7 m visok. Nasip je v sredini grajen iz savskega prodca, ob straneh je pa mešan z zemljo. Za tem prekorači cesta dva potoka, preko katerih 6edaj betonirajo mostička. Prvi preko mlinskega grabna ima 4 m razpe-tine in je dvočlenski lok, katerega so ravno ta teden zbetonirali. Drugi mostiček vodi preko potoka Zakonjšce in ima 12 m razpe-tine ter je prostoležeči nosilec. Pri slednjem sedaj betonirajo temelje. Od tu naprej nasi-pavajo nasip s savskim prodom, ki ga dova-žajo iz Save.
Ker smo že pri gradnji nasipov, naj omenimo še interesantno pridobitev, ki si jo je podjetje nabavilo, to je skakajoči stroj, ali kakor so ga iz nemščine predstavili »motorna žaba«. Ta žaha ima obliko valja, ki je spodaj prisekan ter je 1 m visok. Upravlja ga en sam delavec, ki mimo pritiska na gumb in žaba v tem trenutku poskoči do 20 cm navzgor in IS cm naprej ter pade e težo na
ki eo pri nas teko nujno potrebne, če hočemo pospešiti tako naglo napredujoči tujski
promet. Želeli bi. da bi se tudi druge ceste kmalu pričele graditi. Ena izmed najvažnejših je 6eveda popolnoma na novo trasirana avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak, o kateri bomo čitatelie kmalu informirali.
D. R
Nadučitelj Groesslinger 80 letnik
Dne 31. julija obhaja Ognjeslav Grfiss-linger, upokojeni nadučitelj pri Devici M atriji-v Puščavi, sedaj stanujoč na Muti. zdrav in pri polnih telesnih močeh svojo 801etai-co. Mož. ki je posvetil vse svoje moči in vse svoje življenje narodni prosvefci, ki je kot kulturni delavec oral ledino ljudske omike skoraj pol stoletja v Dravski dolini. zasluži, da se ob jubileju osemdesetiet-nice spominjamo nanj.
Groesslinger se je roda 31. julija 1856 pri Sv. Juriju v Slov. goricah: in je po dovršeni ljudski šoli in nižji realki vstopil v učetiljišče v Mariboru. Tu je maturiral lota 1878 in nastopil službo učitelja na triraa-rednici v Selnici ob Dravi Tam je ostal 10 let, potem pa je dobil nad učiteljsko mesto na Kapli na Kozjaku. ob naši narodni meji. Kako težavne razmere so vladaie takrat na Kapli, si vsakdo lahko predstavlja, če pomisli, da je spadal ta kraj pod nemSko
Lipnico in da je bil šolski nadzornik tid Nemec. Čeravno je stegal nemški šulferajn svoje kremplje po tej šoli, se je vendar odločnemu možu posrečilo, da jo je ubranil pred nadaljnjim po-nem Sevanjem in ji ohranil slovenski značaj in s tem pripadnost k Jugoslaviji.
Po štiriletnem uspešnem službovanju na tem narodno ogroženem mestu se je preselil leta 1892 v lepo. romantično pokrajino s Devici Mariji v Puščavi, kjer je deloval celih 32 let do upokojitve leta 1924 ter vzgojil skoraj vso sedanjo generacijo lepe puščavske župnije v narodno zavedne, odločne Slovence. Tu je bil dolga leta tudi občinski tajnik in blagajnik reifeisenovke. Kot vestnega učitelja in vzgojitelja bo ga dičile vse te sta osti, ki so temu odličnemu stanu potrebe; njegova preudarna in dobro-nsmerjena beseda je učinkovala pri mladini in pri odraslih, vsi so ga vzljubili, zato je bilo tudi težko slovo h lepe puščavske okolice.
Pred dobrim mescem je obhajal z dvema še živečima — tudi upokojenima — tovarišema, s prof. Gabrijelom Majonom m nad-učiteljesm Jankom Reichom v rojstnem kraju prvega, pri Mariji Snežni 581etnico mature. Zdaj živi na Muti pri svoji hčerki, upokojeni učiteljici ženskih ročnih del, ki je tn poročena z uglednim posestnikom ki pekovskim mojstrom.
K lepemu življenjskemu jubileju mm iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo vreto let preživei v krogu svojih dragih, zdrav, čil in vesel!
odraslim in otrokom
„ENERGIN" se dobiva v lekarnah ▼ pol-tttrskih steklenicah za Din 85.— Po pošti razpošilja laboratorij „ A L G A Sušak.
vsem Sanom JUU, ostalim udeležencem glavne skupščine pa pravico do polovične veznine. Delegati iz dravske banovine bodo potovali v Novi Sad skupno.
Gornji del ceste proti Cirmanu
Od tn pa v premi in vodoravni do stare ceste pred Medvodami Ta odsek je dolg 1700 m tn je za 160 m krajši od stare ceste. Tu zavije nova trasa ponovno po stari cesti le z malenkostnimi korekturami, s katerimi bo odpravljena vijugasta oblika stare ceste, tako, da bo v enem loku zavila y Medvode. Po stari cesti gre nato preko mostu čez So-ro do starega medvodskega klanca. Sedaj pa namesto po strmem klancu, ki ima preso 6% vzpona in še neugodno obliko črke S, kar naravnost desno od hiše Lovreta Dre-šerja (Medvode št, 14.) preko njegovega sa-
tla in teko utrjuje nasip. Stroj je težak 500 kg in tlači plasti, ki so 70 cm debele. Žaba je sicer zelo požrešna, zakaj na uro porabi 2 in četrt kg bencola, kar stane približno 30 Din. Toda tu je neobhodno potrebna, ker nabijanje z lesenimi tolkači je tu pri teko velikem nasipu nemogoče in nesodobno, z valjarjem pa na tako strmem nasipu ni mogoče operirati.
Naprej v Medvode! Tu izvršujejo na cesti od mostu preko Sore pa do starega klanca nasipe, ki doslej niso imeli pravilnega naklona. Takoj ob stiku te ceste s staro pa že opazimo, da so pričeli z delom na novem preloženem klancu. Takoj v začetku podirajo dve gospodarski poslopji, naprej za hišo št. 14 pa tudi že odkrivajo rušo, kar pomeni prvo etapo dela. Tu je zaposlenih okoli 40 delavcev. Pri preložitvi tega klanca je interesantno to, da bodo stala celokupna dete le 30.000 Din več. kakor če bi uredili stari klanec. Ta novi del ceste je 500 m dolg-Od Bohinjca proti Jeperci delo tudi hitro napreduje. Tu znižujejo in korigirajo 6taro cesto. Za gozdičkom je sedaj koncentrirano vse delavstvo, ki odkopava staro cesto, katera se je vila preje v vijugah proti Jeperci, in vozijo material na novo, ki bo šla v premi in nato v loku do odcepa škofjeloške ceste. Nameščenih je okrog 80 delavcev, ki so odkopali staro cesto že do 1.60 m globoko.
S tlakovanjem, oziroma betoniranjem cestišča bodo pa izvršili letos samo poizkusni del, in to na odseku od Bohinjca do Jepree. Delo bo zelo komplicirano, saj bodo na licu mesta preiskovali trdnost materiala, •'»be-nem pa tudi na ljubljanski tehniki in v ministrstvu v Beogradu.
Tako se bo torej le uresničila želja vseh, da dobimo prvo moderno avtomobilsko cesto,
Učitelji bodo zborovali v Novem Sadu
Ljubljana, 25. julija. Ob poslednji seji glavnega odbora jugoslovenskega učiteljskega udruženja. ki se je vršila tik pred počitnicami v Beograd«, smo zabeležili da bo letošnja glavna skupščina JUU v Mariboru. Takrat namreč še niso bila potrjena nova pravila in tudi ni bflo upov, da bi dobila potreben podipis resornega ministra že v teku letošnjih počitnic. Prve dneve julija pa so bila dostavljena JUU nova pravila ki določajo volitve po proporcu. Zaradi volitev, ki so na dnevnem redu letošnje glavne skupščine bo zboT v Novem Sadu ki stoji nekako v sredini države, in ne v Mariboru, kamor bi dospeli delegati iz južnih krajev z večjimi stroški kakor v Novi Sad.
Po poteku vseh letošnjih banovinskih skupščin je sklepati, da so odstranjene vse ovire za složno delo v največji sta nov s ko-kultunri organizaciji. Vse banovinske skupščine so donesle soglasne sklepe.
Razpored za letošnjo novosadsfoo skupščino je naslednji: Glavni odbor, ki ga predstavljajo člani izvršnega odbora v Beogradu s predsednikom g. Ivanom Dimnikom na čelu in zastopniki iz vseh 9 banovin, se bo sestal k seji 2. avgusta ter bo pripravil vse potrebne podrobnosti. Popoldne istega dne pa bo konferenca glavnega odbora in delegatov, kjer bodo predali svoja polnomočja. nato pa bodo določili tehnični postopek na skupščini
V nedeljo 3. avgusta bo otvoritev glavne skupščine z referatom »Državljanska vzgoja na.ših najrrlajšib državljanov.« Zatem bodo izvoljeni posebni odbori in posamezne sekcije. 0 sklepih odborov bo nato razpravlja! plenum skupščme. Naslednji dan. 4. avgusta bo v razpravi poročilo glavnega odbora, račun in proračun in resolucije. Oh zaključka bodo volitve novega glavnega, izvršnega in nadzornega odbora V sredo 5. avgusta bo nato še seja novoizvoljenega davnega odbora s konstituiranjem in s se-stnvo delovnega programa 7.a nrihoflnje razdobje.
Na prošnjo JUU je izdalo železniško n»-nistretvo dovoljenje za četrtinsko voz&mo
Ljubljanska mladina ob Poljansčici
Aglftno društvo »Skrb za mladino« je poslalo tudi letos siromašno lju>bijansko de-co, m sicer 23 dečkov in 14 deklic, na letovanje v idil Kino Poljansko dolino. Tam. ob Poljanščici v vasici Logu bivajo otroci že tretji teden na zraku in »olncu_ v brez-efcrtmosti m sata vi m nič ka-j z veseljem ne pričakujejo dneva, ko bodo morali spet domov. Mladina stanuje ločeno, in sicer deklice pri g. Mraku, dečki pa pri g. Demšarja r udobnih zračnih sobah. Za izvrstno hrano skrbi ga. Tavčar-Demšarjeva, ki prav rada preseneti mladino s kakšno posebno dobroto.
Veselje je gledati otroke, kako se ob lepih Bolnčnih dnevih kopljejo v Sori-Poljan-ščici, se učijo plavati in se vozijo s čolnom, ki ga je dal na razpolago g. Janez Mrak. Za izpremembo hodi mladina na kratke izlete. Dne 7. julija je obiskala Tavčarjev grob na Visokem. Ob tej priliki ji je vodja, kolonije g. Tumpej obrazložil velik pomen pofcoblika kot pisatelja, državnega poslanca, ljubljanskega župana in narodnega borca. Sicer so pa že obhodili skoro vse okoliš«) gričevje kakor tudi Bukov vrh. Pasje ravni in še mnogo drugih. Otroci se teh izletov zelo vesele, saj vsi radi hodijo po
gozdovih, polnih borovnic. ■...............................
:: Vsi tisti, ki mnogo sedijo
:: treba da preprečijo zle posledice tega ;; načina življenja z rednim pitjem zna-menite
rogaške slatine
31 Id prijetno podpira m pospešuje delo-' • vanje prebavnih in odvajalnih organov. Reg. S. br. 9927/36
Veliko veselje imajo ob nedeljah, ko jih obiščejo svojci Med otroke pa pridejo tudi društveni funkcionarji. Tako je obiskal te dni kolonijo društveni predsednik g. Miroslav Uifaas. ki ima za letovanje mnog« zaslug. Ob tej priliki je presenetil otroke s svojimi dobrotami za telesni blagor. Z nji nT ao prišli še odborniki gg. Tratar, Lu-zej, Steiner in Revec. Skupno bo si ogledali stanovanjske prostore in se pohvalno izraziR o čistoti in vzornem redu. Prepričali so »e tudi o dobn in raznovrstni prehrani. Otroci so jih navdušeno pozdravljali, saj »o videii v njih dobrotnike, ki so jim omogočili letovanje. V nedeljo je poset.il koloniste narodni poslanec g. Rajko Turk in razveselil deoo z različnim sadjem. Prav tako se je spomnila dece tudi tvrdka Javornik i* Ljubijane.
Vendar dnevi sreče ki zadovoljstva hitro minevajo in tako bo mnogo prekmalu prišel čas ko se bo treba vrniti v Ljubljano. Tbda otroci si delajo načrte že za prihodnje leto m tako bo stalo društvo pred hudo nalogo, kako zbrati potrebna sredstva za letovanje. Želeti bi bilo, da se društvu tudi za naprej posreči akcija, saj si bo gotovo malo ohraniti naklonjenost banske uprave in raznih zasebnikov, tako da "bo otrokom letovanje, ki je letos že peto, še v naprej omogočeno.
60letmca škofjeloških
gasilcev
S simpatijami spremlja škofjeloška javnost priprave za proslavo 60-letnice domače gasilske čete 1. in 2. avgusta Zlasti so za gasilski jubilej uredili in dodelali novi Gasilski dom v Zvezdi. Stolp je dobil ograjo in drog, stene so ometali, polepšali in izpopolnili pa so tudi razne pomanjkljivosti tako da je zdaj novi dom naših zaslužnih gasilcev docela pripravljen za sprejem gostov, ki prihite v Škofjo Loko iz vse Gorenjske. Razen Gasilskemu domu so posvetili lepo skrb tudi okolici — škofjeloški Zvezdi, priljubljenemu šetali-šču, ki pa je bilo poslednja leta dokaj zanemarjeno. Zdaj so svet splanirali, drevje primerno obsekali in preuredili okolico tako, da je postal ta del mesta prav prijazen. Proslava sama bo dobila tem večji sijaj, ker je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvami Nj. Vis. kraljevič Tomislav.
Gasilsko slavje se začne v soboto s slavnostnim občnim zborom, razdelitvijo diplom najzaslužnejšim gasilskim borcem in baklado po mestu. V nedeljo bo budnica ob 5., a ob 8. bo zbirališče vseh čet pred Gasilskim domom. Nato se bo formiral sprevod na pokopališče, kjer bo pokloni-tev umrlim tovarišem s službo božjo, slavnostni sprevod po mestu se bo začel ob 14. Stik bo na Mestnem trgu, kjer bodo pred mestno hišo tudi govorili. Po defile-ju bo odhod vsega gasilstva v novi dom, kjer se začne zabava. Slovesnost 60-letnice škofjeloških gasilcev bo združena obenem z zletom kranjske gasilske župe. kt Škofje Loka
KOPALIŠČE SK ILIRIJE
. DANES OB ZL UKL
Cercte des Nageurs de Marseille
Olimpijska reprezentanca Jugoslavije
ZPK, Zagreb SK Ilirija
Plavanje, skoki, ivaterpolo
Predprodaja vstopnic v kopališču Ilirije.
----T
Domače vesti
*	Znani srbohrratski pisatelj Dimitrije Panteličt med katerega deli sta zlasti znana romana »Rapsodija Jadrana« in »Osveta prirode« (ota sta izšla v Zagrebu), se mudi zadnje tedne v Sloveniji. Osnova njegovega pisateljskega udejstvovanja so domači kraji in domači ljudje, pa se hoče podrobneje seznaniti tudi s Slovenijo in našim življenjem. Želimo mu pri tem kar največ uspeha, obenem pa opozarjamo na njegova dela vse ljubitelje domače umetnosti.
*	Obisk ameriškega znanstvenika le nekaj dni se mudi v Sarajevu vseučilišfki profesor Filip Mosley iz New Yorka. V naše kraje je prišel zaradi proučevanja narodnih običajev in zadružnega pokreta. Prof. Mos-ley je že obiskal vso okolico Sarajeva in ga je na potovanju spremljal kustos etnografskega muzeja Karanovič. Zdaj je krenil v Visoko, kjer bo v spremstvu frančiškana Gavranoviča proučeval narodne običaje katoliškega in muslimanskega prebivalstva.
*	Velik praznik Rogaške Slatine. V znamenju silnega vrvenja tujcev, ki so se zgrnili v rogaško zdravilišče od vseh strani naše države in inozemstva, praznuje danes Rogaška Slatina praznik zaščitnice zdravilišča sv. Ane. Danes ob 9. bo v zdraviliški kapeli slovesna služba božja, ki jo bo opravil kanonik dr. Merhar. Kapelin pevski zbor bo pel Grubarjevo mašo s sodelovanjem orkestra, sestavljenega iz članov ljubljanske opere. Zvečer pa se bo vršil v slavnostno okrašeni veliki zdraviliški dvorani tradicionalni ples. V odmorih bo več nastopov. Gospa Tinka Wessel-Pola, bivša članica zagrebške opere, zdaj operna pevka v Gradcu, bo zapela nekaj pesmi, gospa Bravničarjeva, članica opernega baleta iz Ljubljane, bo predvajala nekaj originalnih umetniških plesov, salonski plesalni par Pečnik iz Maribora bo predvajal najmodernejše salonske plese, Ronnv-Jazz iz Ljubljane pa bo sodeloval z originalnimi muzi-kalno-zabavnimi točkami. Pri plesih bo igral ves zdraviliški orkester. Popoldne bo tenis turnir za prvenstvo Rogaške Slatine, zvečer pa bodo volili kraljico lepotic Rogaške Slatine.
*	Angleški ribiči v Bosni. Bosno obiskuje vsako leto več angleških turistov, najbolj pa cenijo lepe bosanske kraje angleški ribiči. Okolica Livna ima tudi letos mnogo gostov iz Anglije, ki love ribe v rekah Bistrici, Sturbi in Šujici. Angleški ribiči z navdušenjem govore o lepotah bosanskih krajev in o ribjem bogastvu bosanskih rek. le sam ribolov smatrajo za veliko privlačnost Bosne. Domače prebivalstvo začudeno opazuje tuje ribiče, ki ne marajo za koristi in se samo popolnoma vdajajo svojemu športnemu navdušenju. Ribe, ki jih vlovijo, takoj fotografirajo in jih potem spet dajo nazaj v vodo. Te fotografije pošiljajo svojim prijateljem in znancem ter vrše na ta način najboljšo propagando za naše kraje.
♦	Kongres Mednarodne zveze advokatov na Dunaju od 3. do 6. septembra. Na dnevnem redu bodo med drugim vprašanja o osnovnih principih modernega civilnega postopka in o razimerju med novinarstvom in advokaturo. Udeleženci naj se prijavijo do 1. avgusta pri Advokatski komori v Ljubljani in naj navedejo tudi število svojcev, k} bodo Si ž njimi.

LJUBLJANA Komen&kega nI. 4* Telefon: 35-33
Dr. Prane Derganc
Sef-primarij kirorg odd. r p. Ordinira: ]iL—i.
* Vozne olajšave udeležencem učiteljske skupščine v Novem Sadu. Minister za promet je odobril popust na državnih železnicah članom (-icam) Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za skupščino JUU v Novem Sadu 3., 4. in 5. avgusta, in sicer: 1.) članom (-icam) državnim uradnikom 75% popusta na podlagi uradniške legitimacije; 2.) članom (-i&am), ki niso drža-vni uradniki pa 50% popusta. Člani in članice pod 1.) kupijo na odhodni postaji polovično karto na podlagi uradniške legitimacije in legitimacijo obr. K 14; kupljena karta bo veljala za brezplačen povratek na podlagi potrdila predsedništva skupščine. Ta potrdila skupščine bodo dobili udeleženci pred vhodom v zborovalni prostor. Člani in članice pod 2.) kupijo na odhodni postaji celo karto in železniško legitimacijo obr. K. 13; kupljena cela karta velja za brezplačen povratek na podlagi potrdila predsedništva skupščine, da so se zbora udeležili. Ta popust bo veljal od 30. t. m. do 9. avgusta za vse vlake razen ekspre&nih. Za udeležence pod 1.) bo veljala vožnja tja in nazaj 125.50 Din, za one pod 2.) pa 251 Din.-
• Vpisovanje v enoletni trgovski letaj Ant. Rud. Legata je vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 10. do 12. dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, Maribor. Lastni dijaški internat- Šolski program se dobi brezplačno.
* Dolga leta je bil bolgarski, zdaj pa je
jugoslovenski narodni poslanec. Mesto po-pojnega narodnega poslanca dr. Uroša Sta-jiča, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v caribrodskem srezu, bo zasedel zdaj njegov namestnik na kandidatni listi Vasilij Koetič-Vate, kmet iz Slavinja. Poslanec Kostič se je rodil leta 1874 v Slavinju pri Caribrodu, ko je še ves okoliš pripadal Bolgariji, le mlad se je pridružil bolgarskemu kmečkemu pokretu in leta 1914 je prišel v bolgar&ko sobranje kot poslanec zemljoradniške opozicije, čeprav so se volitve vršile pod največjim terorjem Rado-slavovega režima. Pozneje je bil še trikrat izvoljen za bolgarskega narodnega poslanca, zadnjič pa je prišel v bolgarsko sobrsu-nje na listi Aleksandra Stambulijskega leta 1920. Po mirovni pogodbi je bila polovica caribrodskega sreza priključena naši državi in tako je tudi domovinska občina bolgarskega poslanca Kostiča postala jugoslovenska. Kostič je 06tal bolgarski poslanec, dokler ni iztekel njegov mandat in nekaj tednov pred tragičnim koncem voditelja bolgarskih kmetov Stambulijskega se je vrnil iz Sofije domov. Vasilj Kostič uživa v svoji ožji domovini velik ugled kot napreden gospodar in vnet zadrugar. Ko je postal jugoslovenski državljan, se je takoj pridružil stranki zemljoradnikov.
+ Prispevek k razpada avstro-ogrsKe monarhije. Z. B. nam je poslal; Zaradi svoje agresivne vseneimške koncepcije znani profesor zgodovine na dunajski univerzi Heinrich von Srbjk (ime ne priča, da je nemškega pokolenja), je imel pred meseci na univerzi v Berlinu tri predavanja, ki so zdaj izšla v knjigi pod naslovom »Oesterreich in der deutschan Geschich-te«. O Srbiku je znano, da presoja zgodovinski razvoj skozi prizmo zanj nujno smotrenega pangermanskega aprionizma, ka.r najbolj kaže v svojena glavnem delu »Metternich, der Staatsmann und der Menseh«. V njegovih berlinskih predavanjih je za nas nadvse zanimiva izjava, da je pokojna Avstrija v svetovni vojni storila nemškemu narodnemu poslanstvu največjo uslugo s tem, da je gonila v bojno klanje sinove tridesetih milijonov Slovanov, katerih žrtve je mogoče najbolje oceniti po številih, ki jih navaja sam Sr-bik; Izmed 1000 slovanskih Moravanov je padlo v svetovni vojni 44, a nemških DoL njeavstrijcev samo^22 mož. Tudi odgovorni vodja in inspirator zadnjega odpora dvojne monarhije Conrad von Hotzendorf se je ob koncu vojne odkrito izjavil, da mu je šlo zlasti za »obstoj nemštva« nikakor pa ne samo za »obstoj naše monarhije«. Avtentičnejše priznanje o podrejenem položaju Slovanov v Avstriji se zlepa ni zabeležilo. Kaj bi bila z avstrijskimi Slovani če bi bil zmagal črni dvoglavni
orel?
i||(

99% TO MORATE VEDETI! 89%
da tudi ako Vi slabo fotografirate — mi Vam 99% rešimo z razvijanjem Vaš film in napravimo vedno lepe čiste, ostre slike v prvovrstni izdelavi v specijalni foto-
trgovini
Foto Tourist — Lojze Šmuc
Ljubljana, Aleksandrova c. 8.
*	Himen. Danes dopoldan se je poročila v
blejski župni cerkvi gdčna Hilda Bonač, hčerka predsednika ljubljanskega velesej-ma in industrijca g. Ivana Bonača, z g. Ernestom Erlichom, indu&trijcem iz Maribora. Čestitamo!
*	Klic »Gdansk je poljski« ie v srednjem
veku. Z. B. nam je poslal: Poljaki so že v srednjem veku čutili potrebo po osvojitvi Gdanskt^ijj kot dela njihovega sklenjenega narodnega ozemlja, ki je njim to, kar je nam Reka s Sušakom: okno v široki svet. Po pričevanju poznanjskega škofa Andreja se je iz 14. stoletja ohranil odlomek poljske narodne pesmi, ki iz nje narodni genij opominja in poziva vladarja; »Kralj Kazimir, šele tedaj boš imel pred Prusi mir, ko bo Gdansko tvoje! (Opozorilo profesorja g. Nahtigala.) Zastran omahujoče pisave in Sklanje imena Gdansk (Gdansko) je pomniti, da gre to ime v ono vrsto slovanskih lastnih imen, ki smo jim končnico poslovenili, in jih sklanjamo kakor določni pridevnik, prav tako kakor Laško, Laškega. Pravilno torej; Gdansko, iz Gdanskega, proti G danskemu, v Gdansko, v Gdanskem, z Gdanskim.
*	Salmičevega Janezka poslednja pot. V
majhno krsto so položili Salmičevega Janezka, šolarčka prvega razreda ljubljanske vad-nice, ko je nastopil iz brežiške bolnišnice 6vojo jxxslednjo pot. Starši in prijatelji, ki jih je imel v življenju tako veseli otrok, somu pokrili krsto s cvetjem in zelenjem. Žalostno so peli zvonovi, ko se je pomikal skromni žalni sprevod na počivališče mrtvih- K pogrebu sta prišla neutolažljiva očka in mamica iz Ljubljane. Kratka je bila pot med zelenimi travniki in njivami, polnimi žitne, ga klasja, potem pa je sprejela zemlja telesne ostanke malega, nadobudnega učenca-Bodi mu lahka žemljica!
Dr. Anton Hrovat
ordinarij bolnice križniškega reda
v Ormožu,
ne ordinira
04 4* VIII. do 25* VlIIs
*	Kriza lastnikov motornih jadrnic, V
Split« so zborovali lastniki motornih jadrnic ter ugotovili, da jim preti najhujša stiska, ker tujci prevzemajo vse prevozne posle. Zaradi sankcij so lastniki naših jadrnic izgubili poslovne zveze z italijanskimi pristanišči in ni upanja, da jih bodo mogH obnoviti Tudi izvoz v Grčijo jim je iztrgan iz rok, ker grški lastniki parnikov in jadrnic sami vozijo les v Grčijo in si polagoma prilaščujejo tudi izvoza za Palestino. Ugotovljeno je, da se od 700.000 kubičnih metrov lesa, ki se povprečno na leto izvozi iz naših pristanišč v Italijo, okrog 70 odstotkov prevaža z italijanskimi ladjami.
*	Smrt najstarejše Črnogorke. V Podgori-ei je umrla Stefa Lukačevičeva, ki je dosegla izredno starost 112 let. Ze več mesecev jo je mučila bolezen, duševno čila pa je ostala do zadnjega. Pokojna je bila mati že umrlega Stevana Lukačeviča, prvega modernega črnogorskega industrijca, ki je v Podgorici ustanovil veliko podjetje za konzerviranje in izvoz rib. Stevan Lukače-vič je bil dober prijatelj pokojnega kralja PetTa I., v svoji ožji domovini pa je igral tudi važno politično vlogo. S svojo podjetnostjo si je pridobil veliko premoženje, ki pa je med avstrijsko okupacijo propadlo. Njegova mati je umrla v veliki bedi. Na zadnji poti so jo spremljale velike množice prebivalcev Podgorice in okolice.
CLIO



šumeča limonada
v tabletah po 50 p. izvrstna brezalkoholna osvežujoča pijača. Dobi se v slaščičarnah in trg. z mežL blagom.
-t
♦	Slovenščina, likerjl ta očetje trapi«*!.
Prijatelj lista nas opozarja: Rajhenburški trapisti so po strogih pravilih svojega reda sicer precej osorni ljudje, a do simpatičnega slovesa v naši javnosti so jim pripomogli znameniti likerji, ki jih razen drugih pozemsikih dobrot izdelujejo njihovi fratri v samostanski ekonomiji. Razen v Jugoslaviji so njihove dobre, sladke pijače deležne bržkone precejšnjega odjema tudi onstran državnih meja Zaradi tega bo razumljivo, da morajo steklenice s trapi stovskrmi likerji nositi tudi napise v kakšnem svetovnem jeziku, z ničemer pa mi v skladu, da se pri tem na povsem ne dopusten način pačijo domača zemljepisna imena, pa naj bodo steklenice namenjene že domačemu aii pa tujemu trgu. Tako nosijo etikete pri eni vrsti trapistovskih likerjev naslednji napis: »Grande Liqueur des Trappisteg de Relčhenburg, Steier-mark«. Rajhenburški samostan je sicer francoskega porekla, a od očetov trapi-stov bočno vendarle pričakovali toliko lojalne spoznavnosti, da bodo te etikete — saj bržkone nimajo več predvojne zaloge — spravili iz prometa.
*	Z beograjsko ginekološko afero se bavi zdaj sodišče. Policija je takoj zaključila preiskavo o nedopustnih ordinacijah dr. Stojanoviča, kakor hitro je sestavila obširen seznam njegovih pacijentk. Največ pa-cijentk je seveda iz Beograda, a tudi iz drugih krajev je imel dr. Stojanovič mnogo obiskov. Med njegovimi pacijentkama so hčerke in žene h uglednih beograjskih rodbin in, kakor hitro je prišla afera v javnost., policijski uradniki niso imeli več mini pred intervencijami sorodnikov in zaščitnikov prizadetih dam. Slišali so nešteto prošenj, naj bi zaradi ugleda in obzirnosti do drugih ostala prikrita imena žena in deklet, ki so se zatekale k dr. Stojanoviču. Na policiji so bili veseli, ko so lahko vsem posredovalcem odgovorili, da nimajo več posla s to zadevo, ker je že izročena sodišču. Dr. Stojanovič bo spravil na zatožno klop, kakor kaže, kakih 50 Beograjčank. Nekatere so zalotili po beležkah, ki so jih našli v ordinaciji zaprtega zdravnika, so pa tudi take, ki bodo imele po pre-stanih bolečinah še neljube opravke s sodiščem samo zaradi tega, ker so biK prijatelji in sorodniki za nje preveč v skrbeh in so jih pri svojih intervencijafc nehote izdali. Ko so dr. Stojanoviča policijski agenti vodili na sodišče, je bilo v sprevodu več žena, proti katerim je policija zbrala obtoženi material. Dr. Stojanoviča so na sodišču pridržali v zaporu, ženske pa so izpustili do razprave.
*	Krvav pretep zaradi popašene njiv«. V vasi Dobrinji blizu Banjaluke je prišlo do krvavega obračuna dveh kmečkih družin zaradi popašene njive. Kmet Savič je očital sosedu Djakoviču, da so mu njegovi pastirji popasli njivo. Med prepirom so se zbrali člani obeh družin in prepir se je kmalu izpremenil v krvavo bitko, v katero so posegli še nekateri vaščani, da bi pomagali enemu ali drugemu, ali da bi mirili. Konec bitke je bil ta, da je obležalo na bojišču 6 ranjencev. Dva sta tako hudo poškodovana, da je njuno življenje v veliki
nevarnosti.
♦	Sklep šolskega leta jn stenografsko tekmovanje na privatni trgovski goli Christofovem učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska cesta 15 Pretekli ponedeljek 13. t. m. je ravnateljstvo zavoda priredilo v šolskih prostorih ob sklepu šolskega leta javno stenografsko tekmo, Jri jo je vodila ga. Ivanka Robidova. K tekmovanju so bili pripuščeni oni dijaki (-in je), ki so imeli v stenografiji letno oceno odlično ali vsaj prav dobro. Tema diktata je bil Ivana Tavčarja »Med gorami«. Diktiralo se je pet minut z brzino 200 zlogov v minuti. Hitro in perfektno delo mladih stenografov (fk) je vse prisotne presenetilo. Ta javna prireditev kaže nadvse razveseljiv napredek na področju slovenske stenografije, za kar gre vse
priznanje gospe Ivanki Robidovi, ki doseže v enem šolskem leta tako popolne uspehe. Izmed tekmovalk so bile po redu najboljše: gdč. Pogelškova Zora iz Ljubljane, gdč- Cvarova Marija lz Ribnice, gdč. Petričeva Nada iz Trnovega pri Ilirski Bistrici (Italija), gdč. Luštrekova Marica iz Ljubljane, gdč. Delejeva Marta iz Gorenje pri femartnem ob Paki. Prvim trem najboljšim stenografkam Je ravnatelj iskreno čestital jn jih Obdaril s spominskim knjižnim darilom. Redni dnevni enoletni trgovski tečaj je v letošnjem, šolskem letu obskovalo 119 dijakov(inj). K zaključnim izpiteom, ki so se vršili pred izpraševalno komisijo skozi 14 dni, se je javilo 115 kandidatov (tk). Izdelal je 101 učenec (nka), 14 pa jih je bilo odklonjenih na jesenski rok. Najboljši uspeh je dosegel g. žuntar Anton iz Rečice ob Savinji, ki je dobil v vseli predmetih odlično oceno. Zaključni izpiti so pokazali nadvse razveseljiv rezultat. Zavod je letos zaključil svoje 33 šolsko leto na slovesen način g sv. mašo in lepim govorom ravnatelja g. Josipa Christofa. Na večer pred šolškjm sklepom so dijakj (-nje) priredili poslovilni večer, na katerem je nastopil šolski pevski zbor. Takoj ob sklepu leta ima že nad eno tretjino dijakov (inj) zagotorvjene službe in so jih nekateri že nastopili.
•	Podjetja, ki potrebujejo pisarniSfee moči, naj se blagovolijo obrniti na ravnateljstvo Legatovega enoletnega trgovskega tečaja v Mariboru, Vrazova ulica 4, ki lahko priporoča pridne in marljive absolvente in absolventke.
•	Vojaška pojasnila o katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova uL 14. Priložiti je za odgovor znamko za 3 Din.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Eno spce — ena radenska
Iz Ljubljane
U_ Zlata poroka ▼ mestni n bolnici. Včeraj dopoldne je bila v mestni ubožnici svojevrstna slovesnost G. Matevž Škerlj, ki se je rodil L 1860. v Begunjah pri Rakeku, in njegova žena Ana, rojena L 1858. v Stranicah pri Konjicah, sta praznovala zlato poroko. Cerkvene obrede je opravil lentpetr-ski župnik g. Petrič, domače slavje pa so praznovali v mestnem zavetišču. Zlatoporo-čenec je dolgo vrsto let služboval kot lesni manipulani pri knezu Windischgratzu na Poljanah in drugod. Imela sta 14 otrok, od katerih živita še dve hčerki, ena poročena v Ljubljani (Jankovič). druga pa v Trbovljah (Goreek), in pa sin, ki biva kot vojni invalid v Nemčiji. Za priči sta bila jubilantoma mestni fizik dr. Mavrieij Rus ter nadzornik trošarinskega urada in upravitelj zavetišča Jože Langu6, mestnega župana pa je zastopal magistratni svetnik HeriberC SveteL
n— 25Ietn|ca mature v Gorfcf. Na goriški gimnaziji je matoriralo 1911. leta 17 Slovencev. Od teli žive danes v Jugoslaviji: profesor Ivančič Adolf, poštni uradnik Kenda Milovan, univ. profesor dr. Kos Milko, šef železniške postaje Kosovel Maks, bančni uradnik Mrak Ciril, veter, svetnik Pahor Filip, p. sekretar banske uprave Pečenko Silvan, zdravnik dr. Sfiligoj Konrad, banov, zdravnik dr. Sinkovic Ludvik, sreski podnačelnik dr. Tomšič Josip, župnik Trdan Herman, sodnik Velušček Vladimir, odvetnik dr. Vovk Viktor in banov. rač. uradnik Zega Andrej. Zanimivo Je, da je ostal od vseh Slovencev maturantov en sam v Italiji, pa še tega niso pustili doma na Goriškem, marveč so ga prestavili kot državnega uradnika v srednjo Italijo. Umrla sta me-dicinec Simčič Ivan ln župnik Likar Josip. Ob 251etnici mature so se pretekli teden zbrali v Ljubljani vsi v Jugoslaviji živeči sošolci razen enega. Bil je lep, prisrčen prijateljski sestanek ob spominih na prekrasna goriška študentovska leta.
u— Veselo žeguanje pri sv. Jakobu. V šentjakobski fari se pripravljajo na veselo žegnanjsko rajanje. Veselo bo povsod, fara je založena z vsemi dobrotami, najbolj živahno bo pa na sejmu na Dolenjski cesti, na senčnatem vrtu pri Marenčetu. Tamkaj bo od 17. dalje koncert vojaške godbe. Danes in jutri v ponedeljek bo žegnanje tudi pri Sv. Jakobu ob Savi, kamor ob tej priliki pohiti na stotine Ljubljančanov, ki še vedno spoštujejo stare tradicije. Ker je tam gostoljubje doma, se raztegne žegnovanje kar na dva dneva.
u— Na naslov feeleznJške direkcije. Kakor vsako poletje, so tudi letos V toplih dneh prišli v vozni red kopalski vlaki, a bi bilo na vsak način dobro, če bi jim železniška uprava posvetila nekaj več skrbne pozornosti, saj Se potniki ne morejo zadovoljiti, da bodo zaradi znižane voznine — ti vlaki se brez dvema prav leipo reaitirajo — prikrajšam ob inajprimitrv-nejših zahtevah, ki jih potujoče občinstvo stavlja na upravo. Vozovi tega vlaka odhajajo včasih iz Ljubljane tako neočiščeni in zanemarjeni, da klopi kratkomalo niso za uporabo. Zaradi ne vemo kakšne štednje je tudi prodaja voznih listkov na glavni postaji urejena tako, da je po na-radi odprta ena sama blagajna, čeprav se samo ob sebi razume, da prav na kopalski vlak prihajajo ljudje šele v zadnjem trenutku, ker odhaja ob uri, ko je čas najbolj tesno odmerjen Prosimo, da se ne-dostatki v interesu potnikov in železnice čimprej odpravijo.
u— Olimpijski film v kina Slogi. Vse športnike in tisrte, ki nameravajo v prikodnjih dneh potovati v Berlin, da si ogledajo letošnjo olimpiado, opozarjamo na prekrasni film »Olimpijski zvon vabi« v kinu Slogi. Ta film daje gledalcu lep, nazoren pregled dosedanjih olimpiad ter mu predočuje vse ogromne priprave Berlina in celotne Nemčije za letošnjo veliko mednarodno športno prireditev v Berlinu. Film bo le kratko dobo na sporedu, zaradi česar priporočamo, da 6i ga občinstvo danes in jutri ogleda v kinu Slogi.
u— .Avtomobilski izleti: Od 3. do 7. avgusta na Dunaju, 3. do 11. avgusta v Berlin, 7. do 9. avgusta na Grossglockner, 22. do 26. avgusta na vsa jezera Salzkammer-gueta. Prijave; Slon. tel. 26—45.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87
anny ondra
v veseloigri
Donogoo Tonka
Smeh!
Zabava!
Veselje!
Predstave v nedeljo cA 5, 7 ln 9, pooa-nedeijek ob pol 9 mt_
V torek: JOSEF SCHMDED
ZVOKI MLADOSTI

u— Praznik ljubljanskih artotaksijev- Včeraj, na god sv. Krištofa, je Združenje ljuo-ljanskih avtotaksijev priredilo na ča&t svojemu patronu in zaščitniku lepo proslavo, združeno s cerkveno slovesnostjo v cerkvi sv. Krištofa. Malo pred 9. uro so taksiji z vseh svojih sto;išč (na Aleksandrovi cesti, pred glavnim kolodvorom, bolnišnico, magistratom, Kazino in Unionom) pod vodstvom predsednika združenja g. Karla Jeršina zapeljali po Tyrševi cesti do cerkve. Po mai-i je imel župnik pater Zakrajšek primeren nagovor, nakar je skupno blagoslovil nad 70 zbranih avtomobilov. S to svečanostjo so ljubljanski avtotaksiji hkratu proslavili 25-letnico svojega obstanka, zakaj 11. julija 1911 se je v dolgi vrsti fijakerskih voz pojavil pred hotelom Slonom prvi občinstvu namenjeni avtomobil, katerega lastnik je bil g Pavle Štele. Danes obratujejo v Ljubljani le še trije, štirje fijakerji. medtem ko imamo okrog 50 avtotaksijev.
u— Narodne noše v Crikrcnieo! Ljubljanski krajevni odbor Jadranske straže vabi na. rodne noše na iz^et z avtobusom v Crikvenic. Tamošnji krajevni odbor priredi 9. avgusta dan JS ki bo velika manifestacija pomor-sko-narodne zavesti. Obeta se zanimiv program z raznimi športnimi in drugimi prireditvami. Odhod iz Ljubljane z avtobusom v soboto 8. avgusta popoldne, povratek v Ljubljano v nedeljo pred 24. uro. Cena vožnjo v Crikvenico in nazaj 100 Din. Obvezne prijave najkasneje do 29. t m- pri k. o. JS-TjTševa 1-IV. Točen čas odhoda se bo javit, Udeleženci v civilnih oblekah dobrodošli.
Advokat
Dr. Drago MARUŠIČ,
Je otvoril svojo odvetniško pisarno
v Ljubljani, Miklošičeva cesta U L
Telefon 37-29.
ZOBOZDRAVNIK—SPECUAIJST
Dr. Egon Bassin
Gledališka 4 (nasproti opere), ne ordinira do 16. avgusta.
DR. STACUL
od 28. VII. do 13. avgustr ne ordinira«
__ Skupina bojoTnikov Ljubljana-Sv. Peter vabi člane, da 6e udeleže pogreba čia-na in odbornika Venceslava K u belka. Pogreb bo v nedeljo 26. t. m. ob 17. iz mrtvaške veže splošne bolnišnice.
u_ Počitniška kolonija podmladka Rdefcega
križa na Vranskem prosi starše, da pridejo po svoje sinove v ponedeljek 27. t m. ob 19. pred pisarno Rdečega križa (palača Delavske zbornice v Ljubljani).
u_ Kolonija dečkov KJS b Kraljeviče se
vrne v Ljubliano v petek 31. t. m. ob 13.S1. Starši so vabljeni, da pridejo pravočasno po 6voje otroke. Kolonija deklic odpotuje iz Ljubljane v torek 4 avgusta ob pol 18-
u— Knjigovodstvene in računsk« stroje popravlja strokovno in poceni Boris V. Si-mandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, tel. 34-37.
u— zaradi nepredvidenih zaprek se pokrajinska konferenca delegatov akcijskih mirovnih odborov v ponedeljek 27. t. m. ne bo vršila. Akcijski mladinskih mirovni odbor za 2enevo.
u— Avtomobil isti žanjejo žrtve. Kakor Jo videti manjših karambolov in a/vtomiofoii-&kih nezgod kar noče biti ne konca ne kraja. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 34-letnega sprevodnika državnih železnic Janeza Žerjava iz Verovškove ulico, ki ga je blizu Gasilskega, doma na Celovški cesti podrl neznan avtomobilist ki ga precej poškodoval po glavi.
u— Za davkoplačevalce. Pred davčnim odborom se bodo v avgustu obravnavali predlogi davčne uprave za mesto. Vrstni red: 10. avgusta ob pol 9. informacijske pisarne, realitetni in drugi posredovalci, iavne agencije, provizijska zastopstva; 10. avgusta oi> 10. mlekarne, vrtnarji, cvetličarna, trafike; lL avg. ob pol 9. branjarije., trgovine z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami; 12- avg. ob pol 9- trgovine z mešanim blagom, špecerijo; 13. avg. ob pol 9. trgovine z dež. pridelki, semeni, kramari-je, trgovine s stroji in vozili, trgovinske agentu re.
u— Društvo »Sofa« v Ljubljani naznanja
žalostno vest, da je smrt ugrabila Borisa, 6ina našega člana in bivšega odbornika g. Toneta Tomažiča. Tovariši, naša dolžno&t je, da se polnoštevilno udeležimo pogreba, ki bo v ponedeljek ob 18. iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Hudo prizadetim staršem naše odkritosrčno sožalje!
u— Zanimiv izum za kopalce. Vilko Vel-damon iz Petrinje je izumil kopalni kostum, ki onemogoča utopitev, ker lahko kopaiec s tem kopalnim kostumom celo sedi na vodi. Veldamon bo demonstriral svoj izum, ki je že patentiran, danes popoldne v kopališču »Iliriji« ob priliki plavalne tekme med francoskim in jugosloven-skim olimpijskim teamom.
pKINOIDEALj
PRVIČ V LJUBLJANI! Robert Montgomery, Maureen O' Sul-livan v filmu
I
Tri mesece v raju
Mojstrsko delo slovitega režiserja W. S. van DYKE.
Danes ob 15^ 17., 19. in 21.15 uri
6urja očesa, trdo kolo Tn zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. ObiSCite nas, prepričajte se!
Nega ssog Diti 10.—
Ljubljana, Selenbargova 7.
u_ »Martina Lutra« so identificirali. Na
poročila in fotografije, ki so jih včeraj ob-javili ljubljanski dnevniki o aretaciji zago-netnega mladega mutca v Poljanski dolini, so iz šentviške občine sporočili naši policijski upravi, da neznanca jHjznajo. Gre za komaj žoletnega posestnikovega sina Antona Tominca iz Prigojne pri Horjulu, ki je duševno omejen in trpi od fiksne ideje, da zanj nikjer pod nebom ni obstanka. V zvezi s to fiksno idejo se je tudi sam krstil za Martina Lutra, s čimer je _ v skladu s preprosto slovensko ljudsko predstavo o verskem odpadniku — hotel poudariti svoj ne-ngnani notranji nemir. Pred dobrim tednom so ga bili orožniki zajeli v št Vidu in ga odpremili v domačo občino, a kakor ie videli, je fant že po nekaj dnevih vnovič pobegnil- Jz Ljubljane bo nesrečni krivi Martin Luter spet poronial v lepo horjulsko okolico, dokler ga ne bo klic njegovega bednega srca vnovič napotil v široki svet.
a— Druga obletnica smrti generala Maistra, velikega narodnega junaka, ki je pripojil s svojo odločnostjo Maribor k Jugoslaviji, je danes. Njegov spomin bo danes ob 8. v frančiškanski cerkvi počastila spominska služba božja, katero je naročila Zveza Maistrovih borcev. Narodno zavedni Mariborčani pa bodo danes pohiteli na njegov grob, da v globoki pieteti počastijo njegov spomin.
a— Tragično umrlega posestnika in mesarja Franca Smodeja so v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti na radvanjsko pokopališče njegovi prijatelji in znanci. S prisrčnimi besedami so se od rajnkega poslovili primarij dr. Drnovšek bivši občinski odbornik Potočnik, v imenu Poštele pa Markovič. Radvanjski pevci so zapeli žalostinke, godbeniki pa zasvirali žalne skladbe.
jv— Lepega sprejema so bili deležni v četrtek srednješolci, ki so pod vodstvom g. prof. Gruntarja prepotovali na kolesih vso češkoslovaško republiko. Vsi so navdušeni zaradi prisrčnega sprejema, ki so ga bili deležni povsod v ČSR.
a— Deputacija pojde v Ljubljano. V zvezi z načrtom preureditve Kralja Petra trga se je zadeva obravnavala predvčerajšnjim na seji mestnega upravnega odbora in gradbenega odseka in se je sklenilo, da se odpošlje prihodnji teden v Ljubljano posebna deputacija, ki naj pri banski upravi tolmači želje prebivalstva, da se cestišče razširi od 7 na 1q metrov, da se dovoli postajanje vozi] pred hišami na navedenem tr-:aru in da se železna ograja na obeh straneh mo^ta ob vogalih proti trafiki, odnosno stranišču podere in primerno zaokroži.
a— Maturantke zasebnega ženskega učiteljišča iz 1. 19IK> se snidejo v nedeljo 2. avg. zvečer ob 19. pri Zamorcu v Mariboru. Marica Fiirst-Ros.
Specijalist za notranje bolezni
olimpijske ekipe. Igrali bodo nadalje tudi
Berghoffer, Schenkirzig, Polzer, Winkler, Seidl Fink, Wesener, Muller, Sedlmayer, ki so najboljši šahisti Avstrije. Tudi Maribor fco postavil svoje najmočnejše moštvo, ie žal brez dr. Lippaia, ki je pri vojakih in Lešnika, ki je na nacionalnem šahovskem turnirju v Zemunu. Mariborski šah aodo zastopali profesor Stupan, Ostanek, Konič, Kukovec, Bi en in Lopkov od MSK, Babic, Fischer. Albaneže in Golež od šahovske sekcije SK Železničarja. Lukež, Kuster in Gobec od šahovske sekcije UJNŽB in Kobljar od SK Slavije. Za to šahovsko prireditev bodo izkušali pridobiti velemojstra Pirca in znana matadorja sodnika Kramarja in Po>;anca iz Ljutomera.
a— Mezdno gibanje v miza ski stroki. Te dnii so se vršila podajanja med maribor &ki m i mizarskimi mojstri in organizacijo lesnih delavcev G reza aominir&nje kolektivne pogodbe in zboljšanje socialnega stanja mizarskih uslužbencev. Pogajanja še niso zaključena in se bodo 28. t. m. na da-
1 j & V £11 3.
a_ Stern in K«lar imata tudi slovenje-goriški umor na vesti. V zvezi s skrivnostnim umorom v Voličini. katerega žrtev je postala posestnica Kocbekova, ie bil orvot-no osumljen tudi neki prejšnji hlapec pokojne Kocbekove, ki ie dokazal alibi. Včeraj pa se je doznalo, da je neka priča videla tiste dni v tamošnj-i bližini Kolarja in Sterna. ki sta bila menda namenjena na mejo Zdaj se čujeio mnenja, da bi bila mogla Stern in Kolar imeti tudi ta grozni roparski umor v Voličini na svoji vesti.
a_ Požar ie uničil posestniku Jožefu Par-
tu na Muti gospodarsko poslopje z V6em inventarjem
a— Ceneno meso. Jutri v ponedeljek 27-t. m. se bo prodalo na stojnici za oporeče-no meso pri mestni klavnici 200 kg govedine [X) 4 Din, in sicer na osebo do 2 kg.
OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936.
JUBILEJNI
Iz Zasavja
v Savinjsko dolino
čez Mrzlicc smo jo mahnili — Ob 40 letnici smrti Žalskega planina rja Hausenbichlerja
mariborski
POD POKROVITELJSTVOM N'J. KR. VIS. KRALJEVIČA ANDREJA
(50% popusta na železnicah od 30. Julija do 11. avg. 1936)
Velika gospodarska
in kulturna revija!
Industrija Tekstil Obrt Trgovina Kmetijska razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava in gasilski kongres Jadralno in mo torno letalstvo Protlplinska obramba Fllat«-llstlčna razstava ln borza znamk - Zgodovina Umetnost Socialno skrbstvo - Tujski promet Žena v obrti - Modna revl.ia Akvaristična -Kuncerejska razstava Golobarska razstava -Kongresi Koncerti - Šport Vesellčni paril
na razstavišču. Mariborski otok,
najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje ... Gostoljubni, lepi Maribor ...
VAS VABIJO !
Iz Celja
je otvoril privatno prakso ter ordinira redno dnevno od 13.—15. ure, ob nedeljah in praznikih od 9.—11. ure, v Trubarjevi ul. 11. — Telefon 29-11. Roentgen. Zdravljenje s kratkimi valovi.
a— Razstava protiplinske obrambe. Posebna privlačnost jubilejnega Mariborskega tedna, ki bo v času od 1. do 9. avgusta, bo gotovo velika in nad vse zanimiva razstava protiplinske obrambe, ki jo priredi tukajšnji odbor za obrambo mesta proti napadom iz zraka. Razstava bo v zvezi s proslavo 65-letnice mariborske gasilske čete. Impozantna razstava, ki je v današnjih časih tudi zelo aktualna, bo v prostorih Uniona. ki so ietos priključeni razstavišču Mariborskega tedna. V teh prostorih bo tudi velika gasilska razstava jadralne skupine mariborskega Aerokluba, kar bo vse tvorilo zaključeno skupino. Na razstavi protiplinske obrambe, ki bo nedvomno ena najzanimivejših prireditev letošnjega Mariborskega ted°-na: bo provizorično sklon išče ter vsa ostala zaščitna sredstva, ki služijo obrambi proti plinom. Na razstavi se bo predvajal tudi film protiplinske obrambe, ki ga je izdelal h.gienski zavod v Zagrebu. Film, ki bo trajal eno uro. bo pokazal napad sovražnih letal ter vsa obrambna sredstva aktivne in p:isivne obrambe. Vsebino in prizore bodo tolmačili strokovnjaki s predavanji.
a_ Nabori. Dne 4. do vštetega 8 avgusta bodo za v Maribor pristojne voiaške obveznike, rojene leta 1909. do vštetega 1916. nat>ori v Gambrinovi dvorani, Gregorčiče." va 29, vsak ikra t z začetkom ob 7. zjutraj-a_ šah na Mariborskem tednu. Mariborski šahisti prirede v okviru V. mariborskega tedna medmestno šahovsko tekmo Gra-dec-Maribor na dvajsetih deskah. Tekma bo 9. avgusta v spodnji dvorani Kazine od 9. do 13. in od 14.30 do 16 30. Mariborski šahisti bodo imeli v graškem moštvu zelo močnega nasprotnika. Moštvo iz Gradca Dostavi Lanatsschachverband fiir Steiermark, v katerem je samo iz Gradca včlanjenih devet klubov. Na prvi deski graškega moštva bo igral najbrže Kratssnig član avstrijske
e— 80-letnica ugledne celjske Slovenke. Danes praznuje ga. Ana Perčeva, vdova po tajniku bivše celjske okoliške občine g. Percu in mati bančnega uradnika g. Stanka Perca v Celju, 80-letnico rojstva in obenem tudi svoj god. Jubilantka biva v Celju že od leta 1889. in je ena izmed redkih še živečih starih Celjank, ki so preživele velik del nacionalnih borb v Celju v desetletjih pred vojno. Ga. Perčeva izhaja iz ugledne, v nekdanjih borbenih časih znane narodne rodbine Kandričeve v Ormožu, k' je bila v tistih časih središče ormoškega narodnega življenja. Slavljenko dičijo odločna narodna zavest, kremenit značaj in zlato srce. Pred vojno je bila skrbna gospodinja in dobrotnica mnogim slovenskim dijakom, ki se je h one dobe še vsi hvaležno spominjamo. Spoštovani gospe prisrčno čestitamo k lepemu življenjskemu jubileju in ji želimo, da bi ji usoda naklonila srečo in zadovoljstvo tja do skrajnih mej človeškega življenja.
e— Imenovanje. Z dekretom banske uprave dravske banovine je g. Bogomir Zdolšek, upravitelj strokovne nadaljevalne šole v Celju, imenovan za predsednika izpitne komisije pri Združenju krojačev in krojačic v Celju za dobo treh let.
e— Otrok pod vozom. V sredo je neki voznik povozil 14 mesecev staro Božo Lup-šetovo, hčerko strojnika v tvornici pletenin na Polzeli. Deklica je dobila hude poškodbe na glavi, čelu in po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.
e— V celjski bolnišnici je umrla 61-let-na mestna uboga Genovefa Dobovičnikova iz Celja.
e— Obnovite srečke razredne loterije za glavno žrebanje takoj v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Sužnji zlata« in zvočni tednik. Ad iz Ljubljane
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob pol 9. zvečer (ob 3. pop. samo ob slabem vremenu) velefilm »Shirlev Temple kot mala gospodična« z najmanjšo igralko sveta Templejevo v glavni vlogi. Dodatki običajni Sledi »Eva«.
Iz Tržiča
č— Kino bo predvajal danes sijajno ve-leopereto »Cigan baron.«
iiiDmaDDDDDDaDDaGnDDnnnnririnnn Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Tega pa že ne! V teh pasjih dneh v zasavske klance! Tako čujem godrnjati tega ali onega. Pa se da tud; vročinskim nad;logam odipomoči. kakor smo si pomagali mi. Za smoter smo si izbrali Mrzlico, ki je med najvišjimi vršci na levem savskem bregu in je s svojimi 1119 m le za 100 m nižja od zasavskega Triglava očaka Kuma Odpotovali smo šele s popoldanskim vlakom do Trbovelj odkoder je udobna, kake tri ure dolga pot do Mrzlice- Pijflv toliko je do Mrzlice tudi iz sosednjega Hrastnika.
Iz doline črnega diamanta držijo dobro markirana pota. sprva skoz gozdove mimo Sv. Marka in Sv- Katarine zadnji del pa je položen po prelepih košenicah in tT;iv-nikih Mimo lovske koče, ki jo uporabljajo trboveljski in drugn zasavski, pa tudi ljubljanski nimrod: za skrivališče pred zajci m divjim petelini, se zviješ še po poslednjih serpentinah in di-speš nn zajetno planoto Izza sence starodavnih bukev kukn zvedavo v svet nova, pred petimi leti otvorjena planinska koča. last vnete trboveljske podružnice SPD Tik pod kočo pa čepi skromna kajža, ki je pred desetletji pričala o veliki planinski podjetnosti. Žalčanov in drugih Savinjčanov. Zda.i se uporablja ta starodavna Hausenbichlcr-jeva koča le za drvarnico in shrambo, prej pa je kot ena izmed prvih planinskih koč nudila tisočim obi-skovalcev Mrzlice krov, ležišče im ognjišče
Neopaženo v javnosti je minila letos 40-letnica smrti velikega savinjskega rodoljuba, gospodarstvenika in organizatorja, žalskega župana Janeza Hausenbichlerja: čez dve leti pa bo poteklo 100 let. kar se je rodi) vrli Žalčan z nemškim imenem a s slovenskim srcem. Župan Hausenbich-ler je bil navdušen planinar že pred 50 leti, to jc takrat, ko je večina nahoda zrla z nasmeškom na planinarje. Turisti!:a se jrm je zdela neumnost m^nib treh stihih:
Gora ni nora, le tisti je nor, ki gre gor ...
Savinjski turist Hausenbichler pa se ni menil za prezirljive poglede in zbadljivke. Množica prijateljev Mrzlice, ki daje prav Žalcu in vsej dolini prekrasno kulisarijo, je rasla in se sirila in kmalu je zrasla na njej skromna koča, posvečena županu Janezu Hausenbichler ju-
Starejši rod v dolini še danes prav rad kramlja o tistih prijetnih dneh planinske romantike tn se veselo muza ob spominu na godrrnijače, ki 90 krstili kočo na Mrzlici za »stalo žalskih oslov.«
Trboveljski plnninarji z mladim Tonetom Begom na čelu <v planinarskih vrstah ga poznamo z demačim pridevkom Gam-zova kost) pa so pol stoletja kasneje v svojem novem udobnem domu posvetili spominu prvega propagntorja Mrzlice poseben »štibelc«. S stene v tej sobici se smehlja Janez Hausenbichler ves zadovoljen, da ima romantična Mrzlica toliko častilcev. Z razgledne točke le nekaj metrov nad mrzliško kočo, kjer ie postavljena tudi lesena piramida, je toMko paše za zgledave oči kakor malokje. Mi smo jo uživali dvakrat.
Proti večeru so bili višji kraji še v svetlobnem objemu, Zasavsko in Savinjsko dolino pa je že objemal somrak. Tedaj so se začele vžigati v dolinah prve lučke. Izza Gore Oljke se je vil srebrn pas. potegnjen tja proti Celju: Savinja vaa obdana z romantiko.
Naslednje jutro pa smo zrli v o žaljeno naravo-.. Kdo bi našteva/l, ka.m vse je z Mrzlice razgled, ko stojiš pni razgledniku in uživaš božanski mir matere narave.
Nato sino se poslovili od gostoljubne planinske koče, kjer je zelo ljubezniva postrežba- Velja zapisati, da je pred nekaj meseci na ta najvišji vrh med Savinjsko dolino in Zasavjem prinesla hudomušna štorklja fantička Marjančka. ki je danes že črnolas junaček z velikimi očmii in rdečimi lički, kar kaže, da mu je zrak na Mrzlici zelo všeč.
Za sestop v naročje Štajercev ne boš v zadregi. Napotiš se lahko proti Laškemu, Celju, Žalcu in še na mnoge druge strani, Mi smo se odločili za pot v St. Pavel pri Preboldu.
Trboveljčani, ki imajo zdaj Mrrlico v svojih rokah, so pa, kakor kaže, lokalni patrijotje in menda ne privoščijo tudi Sentpavelčanom Mrzlice. Na razkrižju proti Savinjčancm tmo zaman iskali ka žipotnega napisa. pa tudi rdečih pik zmanjka kdaj pa kdaj... Naj se pobrigajo odločilni čimitelji, da ne bo zamer in godrnjanj! Sicer pa je pot speljana lepo preko travnikov in skozii gozdove. Že sredi pota te pozdravljajo prvi hmeljniki- Po dveh pičlih urah dospeš na glavno vozno pot. ki je speljana s Trbo-velij proti St Pavlu- Se kake pol ure udarjaš po trdi cesti, pa prideš v Št. Pavel, Kj kaže lep napredek in obilno gradbeno podjetnost z mnogimi novozgrajenimi hišami. V poletni vročini si želiš osvežila in zato planemo brž v prijetno in udobno kopališče, ki ga je zgradila podjetna trgovka in vede-posestnica gdč. Nada Cv en kijeva, nečakinja in naslednica pokojnega uglednega Savinjoana Zanierja. Dokazala je, da privabiš letovišča rje le. če jim nudiš udobnost im razvedrilo. Zanierjevo kopališče je zgrajeno v krasnem, naravnem panku. Bazen je ograjen s piloti in ima poseben oddelek za neplavače, pa tudi za športno plavanje in skakače. Seveda najde tu obilo razvedrila staro in mlado, saij imaš na razpolago ležalnice. tenis, gugalnice, pimg pong i,n še to in ono-
Gostje so iz Ljubljane, Zagreba in Beograda in drugih krajev. Celo nekaj ino* zemcev se je prišlo semkaj krepit-
Vrt v Zanierjevem pensionu kaže dober okus vrtnarja. Sred-i negovanih gredic smo se ob malem vodometu in v senci košatega drevja krepko podprli za nadaljnjo pot- Iz Št. Pavla si lahko prihraniš mučno gazenje po glavni cesti in sedeš rajši v avtobus, ki te popelje k vsakemu vlaku v Št. Peter v Savinjski dolini najbližjo železniško posta,jo. Krepko nas je nafto vlekel lukamaitija iz doline, ki ji dajejo hmeljniiki značilno lice, v poslednjem času pa postaja tudi priljubljeno pribežališče izletnikov in letoviščarjev.	nč
Sokolsko slavje v Semiču
Svoj srebrni jubilej bo društvo proslavilo z otvoritvijo
doma kralja Aleksandra
Srečke državne razredne loterije petega razreda
tekočega 32. kola
so našim igralcem že na razpolago.
žrebanje se bo vršilo od 7. do vštetega 31. avgusta t. 1., in sicer vsak dan razen nedelj. Izžrebanih bo dnevno 2000 dobitkov. Ker je to zadnji in na dobitkih
najbogatejši razred,
smo si preskrbeli še nekaj srečk, da bomo lahko' ustregli tudi onim, ki v tem kolu
še niso igrali, a se žele udeležiti igre v petem razredu. Srečk je le omejeno število na razpolago in je v korist vsakemu, ki si jih želi nabaviti
da stori to čimpreje, ker jih kasneje ne bomo mogli več preskrbeti. Vse izžrebane številke naših igralcev, kakor tudi vse večje dobitke, bomo dnevno
objavljali v časopisju.
ZADRUŽNA HRANILNICA - Ljubljana, Sv. Petra c. 19.
reg, pos. in gosp. zadr. z o. z.
Bilo je maja 1911-. ko sta zdaj že pokojna br. Kaftan in br. Sever sklicala na Stezinar-jevem vrtu v Semiču sestanek mladih fantov. Udeležba je bila za tedanje čase precejšnja. Po lepem govoru br. Kaftana, ki ;e pojasnil pomen in smotre sokolskega dela, se je vpisalo v Sokola 16 mladih fantov polnih volje za delo in vse ono lepo, kar v sebi združuje Sokolstvo. Od teh fantov so danes živi le redki: sedanji župan Ivan Ko-čevar, Janko Ogulin, Anton Nampelj. Anion Sever, Ivan Golobic in Josip Zurc- Že pri vpisu v Sokoia je vsak član vplačal 10 vinarjev, a da bi si mogli nabaviti vsaj naj-skromnejše telovadno orodje in pričeli z delom, so določili, da to vsak član vsako nedeljo vplačal v drušUeno blagajno po 10 vinarjev. Ni minilo dosti časa in že so si mladi fantje omislili drog in bradljo.
V tistih časih je Sokol marsikje še pomenil pohujšanje in javno mnenje je skoraj povsod naperilo svojo ost proti njegovim članom. Tudi semiškim Sokolom ni bila usoda preveč naklonjena. Ko so po fari zvedeli za ustanovitev novega društva, so zapeljani vaščani dvignili krik in vik. Nekatere ženice so se Sokolov na telovadnem prostoru lotile celo dejansko in jih obmetavale s kamenjem in poleni. Sledili so napadi od vseh strani. V borbo je posegel tudi »Domoljube, ki je napisal, da so se Sokoli na Telovo norčevali iz procesije. Tedanji »Domoljubov« urednik je bil za to laž sicer kaznovan in so Sokoli tako dobili primerno zadoščenje, a je bilo vendar proti njim med ljudi zasejanega že preveč stru-pa.
Sokolska pota ne poznajo omahljivosti in bojazni. Vrli Semičani so 29. avgusta 1912 priredili že prvi javni sokolski nastop, ki je vodil br. Karlo Fux. Uspel je nadvse lepo, dasi so ga nasprotniki motili na vse mogoče načine. Tedanji semiški župan ie ob asistenci orožnikov osebno podiral mlaje in slavoloke ter sramotil sokolstvo in njegove ideje, a vendar v svojih zlih namerah ni uspel, ker se je sokolska misel na naši vasi vse bolj širila. Kljub temu, da je početje tedanjega župana obsojal celo okrajni glavar g. Domicelj, so v osrednjem odboru SLS začutili velik strah pred tem novim pojavom v Semiču, skušali ga zatreti in dati nasilnemu županu zadoščenje SLS je svojega dolgoletnega zvestega pristaša, zdaj že pokojnega Ivana Jvaneliča s posebnim pismom pozvala, naj nadzoruje delo Sokolov in zlasti društvenih funkcionarjev ter o vsakem pojavu izčrpno poroča. Pošteni in značaini Ivanetič, mož je tedaj štel že 65 let, je to pismo, podpisano od Evg. Lampeta, pokazal društvenemu tajniku in mu odločno izjavil, da biriča med brati ne more igrati, hkratu pa je javil 6voj izstop iz SLS.
Preganjanje in napadanje semiških Sokolov v njihovi veri ni omajalo. Še za časa svetovne vojne je društvo tajno delovalo in
je bil 1915 ustanovljen celo tamburaški odsek, ki deluje še danes in velja za enega naših najboljših podeželskih. Br. Razpotnik, ki ga je ustanovil, je danes društveni starosta.
Takoj jx> svetovni vojni, ki je iz vrst 6e-miških Sokolov iztrgala 06em članov, je bil sklican občni zbor. Zbralo se je 56 povabljencev, a k društvu je tedaj pristopilo 30 novih članov. Za starosto je bil izvoljen br. Janko Ogulin, ki smo ga že omenili med prvimi člani mladega društva. 1924 je bil za starosto izvoljen br. Judnič, ki pa je že tri leta kasneje podlegel zavratni bolezni, posledici svetovne vojne. Po njegovi smrti je bil za starosto ponovno izvoljen br. Ogulin. Slednji je društvu načeloval do 19510, ko mu je sledil br. Razpotnik, ki vodi društvo še danes.
Ves čas svojega obstoja je društvo prirejalo javne nastope, a tudi dramatične prireditve. Ovire so bile tudi v svobodni državi. Sokolom je bil odpovedan prostor, kjer so *elovadili, marsikje pa niso mogli dobiti niti prostora za prirejanje iger in podobnih nastopov. Pojavila se je potreba po lastnem domu. ki naj bi ne bil le središče sokolskega, lemveč splošnega kulturnega in nacionalnega udejstvovanja. Potekala so leta borb in naporov, a danes je dom dograjen in čaka na svojo otvoritev, ki to v nedeljo, 2. avgusta. Dom nosi ime viteškega kralja Aleksandra in je to prvi mo-numentalni spomenik pokojnemu vladarju v Beli Krajini. Pokroviteljstvo nad domom sta prevzela naš belokranjski rojak br. En-gelbert Gangl in sestra Makarjeva, soproga metliškega narodnega poslanca in dolgoletnega metliškega sokolskega staroste.
Slavje se bo pričelo ob 11. dopoldne s sprevodom, ob pol 12- pa bo svečana otvoritev doma. nakar bo slavnostni obed, a popoldne javni nastop z narodno veselico. Ker je prometno ministrstvo obiskovalcem semi-škega sokolskega slavja dovolilo polovično voznino na železnicah, ki velja za čas od 31. julija do 6. avgusta, so Semičani prepričani, da bodo številni prijatelji Sokolstva in Bele Krajine te dni prihiteli v njihove lepe kraje in prisostvovali skromni, a lepi svečanosti v prvi belokranjski vasi, ki si je zgradila svoj lastni sokolski dom.
Pri neredni stolici,
napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica zaostanke prebave, nakuplčene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja
FRANZ-JOSEFOVA
naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah tn takisto pri otrocih.
__ OrI. rer 8. br. tMKOB
Največja kflometraža
ob vsakem vremena ln na vsaki cesti
z gumami
A. GOREČ, D. Z O. Z. Palača Ljub. kred. banke
Taborjenje skavtov v litijski džungli
Litija, julija
Džunglo nazivamo pri nas del litijskega polja ob izlivu potoka Reke v Savo. Tam rase visoka trava prav džungelske velikosti. Kraj je izredno sončen, pa De preveč oddaljen od Litije. Za-to so si ga izbrali litijski skavti, ki so organizirani v Stegu kralja Matjaža, za taborišče- V taboru domuje le litijska in okoliška deca. Mladina ima na razjx>lago več šotorov. V vsakem šotoru imajo elektriko, zvezo med prvo stražo sredi litijskega polja in med dežurnim v šotoru pa vzdržujejo i-o telefonu. Da so obvarovani pred pekočimi žarki, eo si zgradili leto6 veliko uto iz protja, kjer imajo čez dan potrebno senco. V tem šotoru imajo tudi čitalnico in pa lekarno. Mladina se namreč uri tudi v vseh potrebnih veščinah, ki jih zahteva vsakodnevno življenje, med drugim tudi v prvi pomoči v nezgodah.
Mladi litijski Indijanci imajo vse te dni obilo obiskov, ki se vpisujejo v spominsko knjigo. V propagando za skavtizem pa obdarujejo posestnika s časopisom, ki ga pišejo, urejajo in tiskajo sami naši mladci.
Prav posebno pestro je v platneni naselbini zvečer, ko ee zbere mladina okrog tabornega ognja. Takrat se odpro zatvornice mladih pripovedovalcev, ki uganjajo šale, pripovedujejo storije, vmes pa veselo prepevajo. Število mladih članov v Stegu kralja Matjaža, ki ga vodi Duško Pleničar, lepo narašča saj je 6kavtizem močno vzgojno sredstvo in mladina se navaja na skupno prijateljsko življenje in se uči ceniti darove, ki jih nudi vsakomur narava, zrak, eolnee in voda. Ko bo zaključen tabor v džungli, pohite mladi skavti na taborjenje izven domačega kraja.
Fini bukovi PARKET!
se agodno dobe v tovarni
Remec 8 Cc, Kamnik
Sokol
Dvojni jubilej Sokola v Gorenji vasi.
Preteklo nedeljo je vladalo v v Gorenji vasi praznično razpoloženje. Tamošnje sokolsko društvo, ki spada med najpo-žrtvovalnejše edinice, je slavilo dvojni jubilej: 15 letnico ustanovitve društva in 15 letnico otvoritve sokolskega doma. Slavje je bilo združeno z lepo uspelim nastopom. Izbrani program, ki je obsegal 9 točk, je bil viharno odobravan od mnogoštevilnih gostov. Vse priznanje gre načelniku br. Ingliču Matevžu to načelnici s. Slavioi Paleček, ki sta s svojo vztrajnostjo pripomogla do tako lepo uspelega nastopa. Ne smemo prezreti tudi staroste br. Maksa Pivka, ki je marljivo sokolsko družino pripeljal na tako dostojno stop-njo. Po javni telovadbi se je vršila veselica s plesom, kjer so se številni posestniki, stari in mladi, marljivo vrteli po taktih valčka in drugih plesov. Zabava je trajala pozno v noč to še tedaj je bilo slovo težko od prijetne sokolske družbe.
uspešna
ZDRAVILIŠČ
Rimske toplice
(SLOVENIJA)
Jugoslovenski Gastein. Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalno zdravljenje. V pred- in pose zoni za 10 dni 600.— Din. V glavni sezoni 800.— Din. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali pri kopališki upravi v Rim. Toplicah.
Letno gledališč« Sokola v Bnšah pripravlja za proslavo petletnice obstoja ljudsko igro v treh dejanjih ,Od pohorskih pavrov vam hočem zapete izpod peresa g. Veko-slava Janka, člana ljubljanske opere. Reziia je v avtorjevih rokah- Igra. kakor je sodit'", po vajah, ki so v polnem teku, bo imela poln uspeh. Krstna predstava bo najbrž 9. avgusta, na kar že danes opozarjamo vse ljubitelje ruškega letnega gledališča.
Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revijo »Življenje ia svet" zastonj.
ZANE GRET:
30
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
»Okruten si in krivičen. Čeprav se pretaka po Majirinih žilah indioanska kri, je vendar bela ženska. Nač drugače ne čuti kakor tvoji ljudje. V svoji jezi in zagrenelosti pozabljaš, da te je Majira re-rešMa šotmjskega noža. Pozabil si, da ti je stregla, ko si bil ranjen. Majira ima srce, in to srce se utegne raztrgati. PomisM, koliko je že pretrpela. Drugi rodovi jo zasmehujejo in zasramujejo in jo imenujejo bledokožko! A Majira je Velikemu duhu hvaležna za indijansko kri, ki jo uči zvestobe. Belec menjava svojo ljubezen in svoje žene. Indijancu to ni dano.«
»Ne, Majira, motiš se. Nobene druge ženske ni med nama. Toda nesrečen sem, in moje srce je bolno. Ali mar ne vidiš, da se mora vse to nekega dne končaiti z žaloigro? Ali ne razumeš, da bi bila srečneijša, če bi me pustila odtod? Ako me ljubiš, ne moreš želeti, da bi umrl. Če se ne oženim s teboj, me bodo ubili; če znova pobegnem, ms bodo ubili. Vrni mi prostost.«
»Ne morem! Ne morem!« je vzkliknila. »Mnogih šeg svojega ljudstva si me naučil, a moje nravi ne moreš izpremeni'ti.«
»Zakaj me ne izpustiš?«
»Ljubim te! Živeti nočem brez tebe!«
»Torej me spremi v moj domači kraj in tam živi z menoj,« je rekel Izak in objel jokajoče dekle. »Vem, da bi te moji ljudje prisrčno sprejeli.« bollj vzljubil kakor Mafliro?«
»Samo pomilovali bi Ma iro in jo zaničevali.« je žalostno odvrnila ki zmajala z glavo.
Izak si je zelo prizadeval, da bi utrdil svoje srce; a bil je samo umrlijiv- človek, in ni se mu posrečilo. Čar njene bližine je začenjal vplivati; njena ljubezen je razvnemala njegovo nežnost. Te temne oči, ki so toli ponosno zavračale vse druge poglede, njegove pa toli hrepeneče prestrezale, so segale Izakovemu srcu do dna. Poljubil jo ie na solzni lici in se ji nasmehnil.
»Nu, če sem spet ujetnik, se moram pač sprijazniti z usodo. Nikar tako žalostno ne glej. Sai bova drugič govorila o tem. Poijdiva po mojega malega prijatelja, kapitana Jacka. Spominja se me še, zakaj pritekel je k meni in mi objel kolena, da so ga morali s silo odtrga/ti.«
6. poglavje
Ko so okoli leta 1615. prvi pionirji prodrli na severozahod, so živeli Vajendotci v ozemlju med Ge-orgiianskim zalivom in Muskoškimi jezeri v Ontariu. Francozi so imenovali ta rod »Huronce«, po načinu, kako je nosil lase.
Ob istem času so imeli Huronci vojno z Irokezi, i.n besni poboji med rodovoma so trajali do leta 1649.; tega leta so bili Huronci odločilno poraženi
in so zapusti »svoje vasi ter si poiskala nova lovišča. Krenili so na jug in se nase-kli v Ohiu. na južnem in zahodnem bregu Erieskega jezera. Današnje mesto Zanesrield, ki je dobilo ime po Izaku Zanu, zaznamuje kraj, kjer je živel nekdaj najmočnejši rod Huroncev.
V javornem gozdiču ob deroči rečici z imenom Blazna reka so si postavili Huronci koče in vigva-me. Zajetnih losov in ljubkih srn je bilo v tej rodovitni dolini na prebitek, in neštevilne črede bizonov so se pasle po travnikih visoke planote.
Mnogo let so živela tukaj Huronci mirno in zadovoljno življenje. Zategnjeni boiini krik se dolgo ni več oglasil. S sosednjimi rodovi iih je družilo prijateljstvo. Tarh. glavar Huroncev, je dobil velik vpliv na Deleverce. Postal je prijatelj Logana, glavarja Mingov.
Ko so pa prodrfi v dolino Ohia belci in posebno še, ko je junaška truma Boonov, Kentonov, Zanov in Wetzelov, gozdovreikov in pustolovcev, pričela svoj pohod v divjino, se je jela Inddjančeva nrav počasi izpreminjati, dokler ni postal divji in neusmiljen peklenšček.
Huronci so se bili postavili v Porrtiaoovi vojni na francosko stran, in za časa revolucije so podpirali Angleže. Zvezali so se z M:ngi, Deleverce in Šonijci ter vodili okrutno vojno proti pionirjem iz Virgin:je.
Vojna med Indijanci in nasledniki na meijah Pen-stlvanije in Zahodne Virginiie je bila znana pod ime-nom »Dunmorove vojne«. Huronci, Mngš in Dcle-verci, ki so živelj v »lovskem raju« zahodno od Ohia, so videli, kako so Irokezi zabarantavali njih
deže!o in kako so njih ozemlja postajala plen drzne •trumice belih mož, in so bili zaradi tega seveda Dolni divjega srda in sovraštva. Toda spominjali so se krvavih bojev minulih dni in angleških kazenskih pohodov; zato so se počasi umikali proti večnemu solncu in mirovala. Leta 1774. so beli možje^ pod Rumeno reko napadli poln kanu prijateljskih Vajen-dotcev in pobili Indijance. Nekoliko pozneje, še istega teta, je krdelo mož pod polkovnikom Cresopom brez vzroka vprizorilo zavratno klanje med Loga-novimi najbližjimi sorodniki. Ta zaskok je postavil vse udeležene belice v najsramotnejšo luč in je bil glavni vzrok dolge, krvave vojne, ki je nastala. Nasledniki ob mejj so poslali sle h guvernerju Dunmo-ru v VVilliamsburg in nujno prosili za pomoč. Ker so dobro vedeli, da Indijanci tega pokolja ne bodo pustili nemaščevanega, so si z največjo naglico zgradili trdnjave in kladare.
Logan, slavni glavar Mingov, je bil. kakor je znano, do tistih dogodkov prijatelj belih ljudi. Odkar so mu bili pa pomorili svojce, se je neutolažljivo boril proti njim. Razpa'lil je srd Huroncev in Dele-vercev. Odpravil se je na vojno pot, in ko je bila njegova maščevalnost nasičena, .ie poslal lordu Dun-moru tole znamenito sporočilo:
»Obračam se do slehernega belega moža. naj pove, ali je kdaj stopil v Loganovo kočo, ne da bi mu dal mesa; a® je kdaj.prišel premražen in gol. ne da bi ga bil oblekel. Vso zadnjo dolgo in krvavo voino je Logan križemrok presedel v svoji koči kot zagovornik miru. Tolikšna je bila moja ljubezen do belcev, da so rojaki mimogrede kazali name in rekali:
patru
llajlejuliliulo
Na policijski stražnici niso Sama nič kaj ljubeznivo sprejeli. Poveljnik stražnice je strogo oštel narednika, ker ni prosil pomoči domačih policistov. Sam je pričel pripovedovali o pretepu s Svedračem.
UUUUUULOJUU

Sam je na kratko opisal svoje neprijetno srečanje z vlomilskim parom in boj, ki ga je imel s Svedračem in Ambrožem.
»Naprej! Rokoborec, potreboval bi res
»liiej jo, glisto nesramno! Še norčuješ se iz tega gospoda. Vi^ diš, pri nas razgo ~~ varjamo takole 1«
etnatt v silQahm
Copyright »Pantheon« & »Jutro«.
»Vam pa moram reči, da ste imeli eno kolo preveč v glavi, ko ste začeli borbo sami s takima zlikovcema. Norec 1 ima pač srečo.«

- - W >> ->- A.
/'.-Tfv
& :•'•>'av-'-
T
To ln ono o olimpiadi
Kje bodo prihodnje olimpijske igre — V prvi vrsti se
poteguje Japonska
Res je, da to vprašanje v času, ko ee ves svet baš mrzlično pripravlja za čim večjo udeležbo na letni XI. odimp-iadi, ni najbolj pereče, toda vedeti je treba, da bo v času olimpijskih iger v Berlinu padla tudi zadnja beseda o tem, katero državo bo doletela čast organiziranja prihodnje olnmpdode. Zdi se, da to važno odločitev gospodje iz mednarodnega olimpijskega odbora odrivajo od seje do seje, ker prihajajo glavni kandidati za ta aranžman. zmerom z novimi razlogi in priporočili, ki naj bi stlednjič izzvali dokončni 6klep v njihovo korist Toda mednarodni olimpijski odbor je visoka institucija, ki se v teh glavnih vprašanjih nikakor ne sme prenagliti in zato je njegov predsednik bogati grof Bariltet—Latour, kupil vozovnico fn jo sam mahniti v nemarni Tokio, da se osebno prepriča o vsem, kako in kie nameravajo XXI. olimpiado pripraviti Japonci, ki se poleg Fincev in Italijanov to pot najbolj potegujejo za to častno nalogo.
Pri Japoncih je težnja za organiziranje olnmpiade že precej stara, saj je župan Tokija, tretjega največjega mesta na svetu, že 1. 1932 poslal mednarodnemu olimpijskemu odboru vabilo, de bi XII. olimpiado L 1940 poverili Japonski. Dve leti pozneje so Japonci to prošnjo ponovili, toda na veliko razočaranje je bila odločitev na zadnji seji tega odbora v začetku tega leta spet odgodena do poletja. Ne glede na vse to pa sile i kot prej z gotovostjo računajo, da se bodo 1. 1940 laihko na domačih tleh merila z najboljšima športniki vsega sveta.
Japonska prestolnica ima v te namen že urejen poseben propagandni oddelek, ki mora za zdaj predivsem vplivati na člane mednarodnega olimpijskega odbora in jih prepričevati, da je edino potrebno, pravično in umestno, da dobi XII. olimpiado Japonska. Država je pripravljena priskočiti vsem udeležencem iz Evrope na pomoč s prispevki za potne stroške in z znatnim znižanjem oskrbnih stroškov, tako da nasprotni glasovi zaradi finančne strani ne bi smeli bati odločilna. Japonska je izdelala že načrte za ogromno športno napravo, v kateri bi bilo prostora za sto tisoč gledalcev, s pogojem seveda, če bi zado-stovaila za poset, s kakšnim računajo poznavalci razmer. Propagandni oddelek zatrjuje, da bi navdušenje za športno gibanje po dokončnem sklepu o japonski Olimpiadi taiko narasdo, da bi poset brez dvoma prekosil vse, kair je bilo običajno ali rekordno na dosedanjih oltimpijskrh prireditvah.
Kot prizorišče zimske olimpiade, bi prišlo v poštev mesto Nikko, ki leži v krasnih gorslriih predelih, priMržno dve uri in pol železniške vožnje oddaljeno od Toki-ja.Kraj obdajajo lepa ježema, vroči vrelci in temni gozdovi ter je razen tega v bližnji in daljni okoffieti posejan z dragocenimi starimi spomeniki na staro japonsko zgodovino in japonsko umetnost. Japonski pregovor pravi, da ne bi smel nihče upo-rabljtati besede »krasno«, če prej nd videl Niktca in njegove okolice. Mesto ima 1500 m nadmorske višine in v okolici idealne terene za izvajanje vseh zimskih športov.
Prav posebno je za Japonce važno, da bi 1. 1940 organizirali olimpiado, že zato, ker bodo istega leta slavili 2600 letnico, odkar je prvi cesar Jirrnnu 1. 660 pr. Kr. zasedel japonski prestol. Japonska meni, da bi olimpijskim prireditvam ne mogla
dati bolj dostojnega ozorja kot baš s temi velikimi spominskimi svečanostmi, ki bodo ogromne kakor že doLgo nobene. Sicer pa bi tudi to slavje z Olimpiado doseglo kar najučinkovitejši višek.
Na vprašanje, zakaj se sedaj tako vztrajno vmemajo za organiziranje te svetovne športne prireditve, navajajo Japon-či še nekatere tehtne razloge. Tako poudarjajo, da so bile dozdaj vse olimpiade v Ameriki ali Evropi. Ker pa so to prireditve vsega sveta, bd bilo zdaj na vse zadnje res že prarv, da bi se prihodnja olimpiada vršila v Aziji, na kateri živi nad poLovico vsega prebivalstva na svetu. Dalje s ponosom omenjajo tudi dejstvo, da je Japonska od olimpiade v Stokholmu (1. 1912) sodelovala na vseh olimpiadah, od leta do leta v večjem številu pošiljala svoje atlete v stari in novi svet ter bo prišla tudii v Beril in z rekordnim številom udeležencev. Ze samo zaradi tega ima Japonska, ki jo je treiba po teh žrtvah za olimpijsko idejo, prištevati med najvidnejše športne narode, vso pmvioo za organiziranje prihodnje olimpiade na svojih tleh.
Seveda pa ima pri tem dva huda tekmeca, in sicer Finsko in Italijo. Kako in s kakšnimi faktorji — razen s sportniimd uspehi — jc svojo z ali.te vso podprla Finska, ni znano, toda Italija po prav zadnjih vesteh še ni opustila namere, da bi 1. 1940 na rim siki h tleh zbrala športno mladino vsega sveta. Glaivnega zaveznika pa ima Japonska za svoje prizadevanje v Nemčiji, katere zastopniki so že na zadnji seji mednarodnega olimpijskega odibora odločno zagovarjali japonske prediloge. Stvar pa po vsej priliki še ni bila vsestransko zrela, pa so rešitev rajši še enkrat odgo-dilli. Mnogo zanesljivih znakov pa kaže, •dia 6e tehtnica precei nagiba v korist Japonske an se bo treba slej ali pire j sprijazniti s sklepom — za marsikatero državo nesprejemljivim — da bo L 1940 žarel olimpijski plamen v Tokiju!
Olimpijski drobiž
Poljaki a", po izjavah lastnih ljuidi na tej offiimpnadi ne obetajo kaj prida uspehov. Znani dolgoprogaš Kuspczinski, ki ima iz Aimerikeaiato kolajno za 10 km in letos zaradS poškodbe na nogi najbrže ne bo imogel startati, 6odi, da poljska lahka atletika v Berlinu ne bo mogfla ponoviti velikega uspeha iz Los Angelesa, odkoder Se je vrniila z dvema ziLafcima kolajnama. Med letošnjimi olimpijskimi kandidati bodo mogli častno nastopiti saimo znana atletinja Štela Walasiewicz, metalec He-Ijasz in desetob©jec Plawozyk. Med naraščajem jih je komaj za iprste na roki, ki b' mogli' v ugodnih pogojih in z veliko srečo pokazati več kot povprečna večina.
(Po >Olympische Spiele 1936«)
Leta 1904. so imeli evojo zgodb0 »a olimpiadi v S t. Luisu. Med maratonskim tekom je pritiskala strašna vročina in vrste tekmovalcev &o se pri 33 stopinjah y senci naglo redčile. Američani so bili seveda doima v večini. Med žrtvami vročine je bil tuidi Američan Lorz, ki si je privoščil nad vse Posrečeno šalo, kakršna danes in (6 sedanjimi kontrolami sploh ne bi bila izvediljiva. Mož je na Pol proge izpustil zaiunjo saipo, nato pa se je dal naloži *i na avto. Veselo sta z vozačem hitela »uo-metre daieč za vodilno skupino, nato pa
se Je Loira neopaženo spet zimuznill na cesto in jo » svežimi močmi pobral za ostalim*. Ker sodniki 6prva niso vedeli za nje goivo iznajdljivost — mož je po vseh predpisih pretekel še krog v stadionu — So ga proglasili za ■zmagovalca, šele četrt uire za tenn »prvakom« 6e je privlekel v stadion pravi prvak, njegov rojak Kncks. M ga pa publika ni tfla več vesela. Kako je bilo z Lorzom ipotem, ko So ga razgalili, ni o®tailo ohranjeno nikjer!
(Po >01ym!pische Spiele 1936«)
Za olimpijsko kolesarsko prvenstvo na dirkališču in cesti računajo s konkurenco 200 dirkačev iz 24 držav, kar je predvsem ogromen napredek v primeri z Los Ange-lesom, kjer je nastopilo le nekaj vozačev iz Evrope. Pravijo, da bo pet držav poslalo v Berlin sploh največje dopustno število udeležencev (14), in sicer Anglija, Holand-ska, Švica, Italija in kajpa — Nemčija Dalje so prijavile svoje dirkače: Poljska, Švedska, Belgija, Madžarska, Bolgarija, Finska, Norveška, Japonska, Amerika, Peru in — Jugoslavija. Bržkone pa se bodo pridružili še nekateri drugi, predvsem Francozi, Avstrijci Cehoslovaikr. in Ru-muni.
iz spominov na olimpiade! Leta 1900 je bjla II. novodobna olimpiada v Parizu. Za teke so imeli progo v 'bourbonskem gozdu, ki je bila dolga 500 m in Pokrita s travo. Tribun na toiilo nobenih, blizu pa je bilo n©kaj 'dreves, ki so samo motUa gledalce-Najbollj znano pa je e t« olimpiade poglavje o darilih; zmagovalci so prejeli sramotno skromna darila, v®e prej kot taka, kot so bila omenjena v razpisih. Tak0 so dali prvaku v metu krogle Listnico, vred.no Fr-3.50; drugi zmagovalci so diobili v dar palice, ki so se prodajale za majhen denar v vsakem bazarju. iNajbolj hudi', zaradi te sramote eo bili Američani, med katerimi je nekdo vrnil predsedniku prireditvenega odbora ničvredno darilo s plemenito gesto: Blagovolite ga pokloMbi gospe soprogi! Takrat so ee, pravijo, smejali celo strogi gospodje olimpijskega odibora!
Cercle des Nageurs de Marseille
Danes ob 21. na kopališču Ilirije
Na kopališču Ilirije pomerijo danes svoje moči najboljši jugoslovenski plavači z marsejskimi prvaki. Naši olimpijci bodo pokazali vse svoje znanje, da bodo dosegli zmago.
Zanimivi program, ki obsega točke za dvomateh s Cercle des Nageurs, bodo izpolnili še odlični zagrebški plavači, člani ZiPK.
Na 100 m prosto starta naš rekorder Wilfan in odlični splitski plavač Petrone. Na 50 m hrbtno dame bodo naše najmlajše pokazale, kaj znajo.
200 m prsno plavata Cerer in Reiser (JZiPK) proti Francozu, ki je tudi že dosegel čas 2:58. Naši juniorji bodo nato plavali 50 m hrbtno.
Štafeta 3 x 50 m mešano proti Marseju nastopi v postavi Wilfan. Cerer, Defilipis. Enako močna bo druga štafeta, v kateri plavajo Ciganovič, Mihovilovič, Cvietko-vič.
Ziherl in ostala naša garda bo pokazala svoje znanje v skokih z deske.
Po dolgem času bomo imeli zopet enkrat
friliko videti naše dame na 100 m prosto.
avorit je Nana Groschel.
100 m hrbtno plavata proti Marseju Wil-fan in Gazzari. Obeta se ostra in zanimiva borba. Tudi damska štafeta 3 x 50 m mešano bo zanimiva, saj nastopijo popolnoma izenačene moči.
Plavanje zaključi štafeta 5 z 50 m pro-
sto. Nastopile bodo dve naši in ena mar-sejska štafeta.
Najzanimivejša točka večera pa bo sigurno waterpolo tekma med Cercle des Nageurs in našim olimpijskim moštvom. Francozi so bivši prvaki Francije, naše moštvo pa tvorijo člani Juga in Jadrana.
SK Ljubljana apelira na vse ljubljansko športno občinstvo, starešinstvo, podporno, kakor tudi aktivno članstvo, da se udeleži informativnega sestanka v torek, dne 28. t. m. v kletni dvorani hotela Miklič. Podrobnosti o vprašanjih, ki se bodo obravnavala na tem sestanku bo prineslo »Ponedeljsko Jutro«.
Službeno iz SO pri LNP. Delegira se k naknadno prijavljeni tekmi Železničar : Litija 26. t. m. ss. Sketelj.
Reka : Zagorje Danes ob 17.30 gostuje na igrišču Reke prvič v Ljubljani prvak Zagorja. Fantje iz rudniških revirjev igrajo tehnično zelo dobro, kar so predvsem pokazali v prvenstvenih borbah, iz katerih so izšli nepremagani. Reka, ki počasi prebole-va krizo, je po svoji igri gotovo pravi na-sportnik Zagorjanov. Zato se obeta ljubljanskemu zapadu zopet lep nogomet.
SK. Slavija. Danes igramo trening-tekmo v Zalogu z Zalogom. Postava je razvirna ▼ članski knjigi Oprema naj se dvigne dopoldne v klubskem lokalu. Milko sigurno!
Iz življenja na deželi
Iz Škofje Loke
š— Prvi planinski polk v Škof ji Loki bo proslavljal 1. avgusta (na dan formiranja polka) svojo polkovno slavo na Rudnem polju. Bogoslužje z rezanjem kolača bo c/> llJDomačin proslave je poveljnik polka, polkovnik g. Mihajlo Lukič.
š— Odlični gostje na škofjeloški razstavi. Poleg odličnikov, ki so se udeležili otvoritve škofjeloške obrtno-industrijske razstave, so posetili prireditev še kraljevi namestnik g. Perovič, šef ministrskega kabineta za obrt in industrijo v Beogradu g. Lazarevič, adjutant Nj. Vel. kralja polkovnik g. Radovič, narodni poslanec in bivši minister g. Mohorič, tajnik Zbornice za. TOI g. dr. Ples in drugi. V sredo je po-setila razstavo kmetijska šola s Prevalj, ki je prispela pod vodstvom referenta g. Mar-telanca. Nadalje so napovedani Mariborčani. Razstavo si je ogledalo dosedaj nad 3000 oseb. Razstava bo odprta do 16. av-
gusta.
Iz Kamnika
ka — Druga obrtna razstava. Us,pehi lanske obrtne razstave so vzpodbodilii nar šeobrtnike. organizirane v »Obrtnem društvu za kamniški okraj«, da so !tud»i za letos pripravili obrtno razstavo, ki bo od 2. do 16. avgusta v prostorih osnovne šole. 2e zdaj je pripravljenih nad tretjino več razstavljalcev, kaikor jih je bilo lani. Zastopane so vse obrti, ki sa najbolj razširjene v kamniškem srezu, razstava pa bo lepo urejena in organizirana, da bo delnla čast našemu zavednemu obrtništvu- Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel častni član društva g. Janko Polak, usnjar v Kamniku.
ka — Orientacijsko tablo Kamnika, kamniške okolice in planin so positavilri v parku nasproti izhoda iz kolodvora- Zelo posrečeno in pregledno jo je naslikal g. Del-kin. Tabla bo dobrodošla vsem turistom in izletnikom, ki se je bodo lahko s pridom posluževali.
ka _ Gradnja mosta na Vrhpcrtju pn Kamniku je zagotovljena. Po odločbi vo dopravne oblasti je odpadla zadnja ovrnm in tako upamo, da bo licitacija v kratkem razpisana. Most bo zgrajen iz železobeto-na in bo veljal 300.000 Din.
ka— Letoviščarski sezona je na višku V Kamniku biva zdaj okrog 180 letovi-ščarjev. Kakor vse kaže, bo skupno število letoviških gostov preseglo lansko število.
ka— Kino Kamnik bo predvajal krasno filmsko opereto »Uživaj življenje!« V glavni vlogi Ida \Viistova in slavni pevec Leo Slezak.
Is Ptnia
j— Promenadni koncerti. V zadnjem času prireja mestna godba ob sobotah zvečer koncerte v parku, kar je le pozdravljati. Ker pa imamo čez poletni čas kinematografske predstave samo ob sobo-
tah in nedeljah, se priporoča, da bi a© ikonetrti prj.rejalS ob drugih dnevih, morda ob sredah ali četrtkih.
j— Jablane cvete- V Mestnem vrhu »o se na neki jablani pojavili cvetovi. Mestni gospodar g. Berlič je fzriavil, da je videl že več primerov cvetočih jablan. Ta po-ja<v je za sredo poletja nenavaden.
j— Pazite na otroke! Petletna hčerka posestni ce Hrgove Terezije v Gabermkn se je z drugimi otroiki igrala. Pri tem so padla na njo hišna vrata, ki so bila naslonjena na hišni zid, in ji zlomila de«n!t-co. Petletnj sinko posestnika Osenjaka Rudolf v Dražencih je splezal jablano. Pa mu je spodrsnilo, da je padel na tla m se hudo poškodoval po glavi. Oba »a zdravjta v bolnišnici.
— Vlom na Ljutomerski ce«tL v vflo Kraterja mlajšega se je v četrtek zvečer skozi okno splazil neznan tat in je dtepa-del štiri pare čevljev, dve srebrni tn eno zlato vrato verižico. Orožniki iščejo tat*.
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom bo predvajal najlepši nemški film sezone »Vroča kri«. *
BLED. Kino Bled bo predvajal danes ob 4. popoldne in 9. zvečer krasen pevski film Marte Eggerthove »Njen največji uspeh«. Pride »Vesela vdova.«
FALA — SELNICA Rdcčj križ priredi v nedeljo 2. avgusta ob Vt 15. na travniku tik elektrarne Fale veliko dobrodelno tombolo. Prva dobitka sta damsko in moško kolo; potem slede moška obleka, otroški športni voziček, damska obleka, spe-cerija in drugo. Vseh tombol je osem in 400 drugih dobitkov. Po tomboli bo velika gozdna veselica z zelo pestro izbranim sporedom jn godbo na pihala. Zvčer bajna razsvetljava gozda in konkurenca »DeČve.« Za tri najlepše dečve imamo pripravljene tri lepe nagrade. Da omogočimo čim več gostom iz Maribora udeležbo na naši prireditvi, bo vozil poseben avtobus z Glavnega trga ob Vsl4, kj se bo vrnil v Maribor ponoči okrog 22. Cena za to vožnjo bo samo 12 Din v obe smeri ln sprejemata prijave iz prijaznosti veletrgovina z železnino Pinter in Lenart tn veletrgovina s papirjem Welxl. Mariborčani, poslužite se te ugodne prilike in pridite med nas!
RiliBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in 20.30 film vesele vsebine »Raj na zemlji«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik.
V senci grških bogov
K prenosu olimpijske pl a menice
Ko hate brzi tdkači z gorečo pLaroenaco te Olimpije v Berlin, se vračajo mriski in spomina k potovanju ki ga je priredila lansko leto JS z luksuznim parnikom »Kraljico Marijo« v Grčijo in Egipt- V noči m 3. jfuiaj smo zapuščali zadnje otoke jonskega arhipelaga: Le-ukas, Kefalonijo in Zarote ali Zadcint, ki so ga Benečani imenovali »cvet Levanta«. Grški otoki, večinoma pogozdeni, so prijetna sprememba očem, ko si zapustil obupno goloto skalnate albanske obale. V zgodnjih jurtranjih irrah smo zaoflcrenili nekako proti sredini peloponeške obale in pristali v luki Kaita-•kolon. Zahodna obala Peloponeza je zelo irizka in lahko pristopna iz zaledja- Tod morejo pristajaj tudi večji paimiki. Kata-kolon je izvozna Inka za grško sadje, olje, grozdje in vino. Ažurno nebo in sočna modrima morja se skladno spajata s terra-oo>fo-barvo griča nad bornim naseljem. Harmonijo c3opoln'jxsjejo bujni, cvetoči oleandri in temmozelene ciprese-. Redki zvedavi domačini so nas začuden! motrili. V pristanišču nas je že čakal posebni vlak, da bi nas popeljal k starodavnim alimpij-sdcim izkopaninam. Toda očividno se ni nikomur mudilo, niti vlaku, niti vlakovne, mu osebju. Pa tudi nam ne. Lokomotiva je venomer vreščala, kakor bi šlo najmanj za ekspresni vlak- Posedli smo v senco Oleandrov in vrb za kaj že je začela pri-tisikartd vročina- Majhna restavracija je bila slabo založena, nekoliko limonadnih poka_ lic rn čme kave, na mah je bilo vse razprodano. Najbrž tukaj niso vajeni tako velikih obiskov, sicer bi lahko zaslužili na stotine drahem.
Končno so se oglasila znamenja za odhod. V silnem hrošču in trušču, med zw njenem in klicanjem sprevodnikov smo se odpeljalo, ne, odci jezili- O, nekdanji kam. niean, bi si brzovlak napram posebnemu grškemu vlaku! Pofcraiina je bila videti sprva pusta in dolgočasna. Nato pa se je razširila v p7odno ravan. Desno in levo vinogradi, vmes oljčni gaji, figova drevesa, temne ciprese, kakteie in razno južno rasti in silvo. Med polji jase kmet na konju. Sicer pa so konjii redki, iudi govedo. Številne so črede ovac in koz. Robove doline zaključujejo skupine melanholičnih cipres. Glasno oviranje Škržatov skoro pre-gflušuje topotanje koles. Vse naokrog sami vinogradi, bujno grozdje visi težko z brajd- V ozadju se stiskajo v breg. kakor laskrvičja gnezda, borna naselja. Ustavili smo se na postaji Pyrgos, ki je glavno mesto province Elide. Tu smo zagledali prve gr.štke napise. Vse je tako preprosto, enostavno, pa tudi nesnažno. Postajne stene in prostori niso bili osnažerii in prebeljeni gotovo že leta in leta. na peronu so se nemoteno sprehajinjle in gugale med množico gosi in race. Mesto je zelo razse/no. ker ima večinoma le nizke, pritlične hiše. Mnogo je mesilo pretrpelo od potresov, pa tudi od Turkov, ki so ga še leta 1835. popolnoma porušiili. Naš posebni vlak se je začeti spet leno pomikati naprej. V ozadju mesta smo ugledali na brežuliku pokopališče, en sam cipresni gaj. Na potu smo še srečali vlak, obložen s sodi olia. Nedaleč od pro2e na polju srno opaznili primitivno mlačvo s konjskimi kopiti. Takole smo se po dve uri trajajoči, obupno počasni vožnji, le privlekli do končne postaj« in na cilj: 0!ympia-
Od postaje je še kakiiih dvajset minut do sitarodavnih ruševin in razvalin. Po neznosni prašini ie šla naša pot, noge so se do gležnjev udirale v droben, siv pesek. Ob cesti stoji spomenik francoskemu grofu de Ooubentemi, ki je leta 1894. spet uvede! v Grčiji ol;mpijske igre- V sedemde-setiih letih pretetklega stoletja se je tod še bohotno razraščalo grmovje. Hudournik Atfej je pokr:l več metrov visoko razvaline svetišč z blatom in gramozom. 2e;lve in kuščarji so s^ plazili po dolini razde-janja. V letu 1874. je sklenila nemška vla. da z Grčijo pogodbo, s katero je bilo nemškim arheologom dbvicffjeno, da so smeli začeti z izkopavanjem po načrtu. Najdeni ■OTedmeti so s;cer ostali lastnina grške države. toda objava in razrnnožitev v mavcu tefloam prvih petih let izkopavanja je bila izključna pravica nemških arheologov, med katerimi so si pridobili največ zaslug učenjaki Wimike1rniann, Ernesf Curtius m Wftlbefrn Dcrpfeld- Ti so odkopa! i in od. krili starodavno olimnijo ter s tem mnogo pripomogli k rekonstrukciji grške kulture "n zgodovine. Doprsno kipa slednjih dveh učenjakov stojiifa v olimpijskem muzeju.
Prevalili smo nizek grič, tam. kjer se razširi djolina reke Alfeja v kotlino, ter obstali na k!asičnih tleh. Tod leži na starine in stotine, da. na ti-soče stebrov, kapi-telov, ogromnih kvadrov in ruševin- Tu so se vršile svečane olimpijske igre na čast Zevs<u, poglavarju in očetu grških bogov in boginj. Naš mentor v Olimpa j. i je bil
grška profesor zgodovine, ki oazn je r še dokaj razumljivi neraaSmd razlagal da v.
no preteklost in zgodovino tega, starim Grkom tako svetega kraja- Posodili smo v senai visokih dreves na prevrnjane stebre in kapitele ter v dobrodejnd tišini, ka_ tero je motilo le enakomerno cvrčanje škržatov, poslušala predavanje našega cr cerona. Najimenitnejše grške narodne igre so se vršile v Olimpija. ki so jih prebival-oi pokrajine Elide obhajali že od starodavnih časov. Početa iik olimpijskih iger je bil baje grški junak Heraklej. Pozneje so se pridružili tudi Špartanci. Elejci so prisegli, da ne bodo tujcem, ki bi romoili v Olim-pijo, nikdar nič zalega 6toriii. Tej pogodbi so se pridružile tudi vse ostale grške države, in tako so postale olimpijske igre splošna velika narodna svečanost vseh Grkov in plemen s edine, kolonij in z oto_ kov. V času, k» se je obhajal v Olšmipijfi narodno praznik, ni smelo biti na Petlopo-neškem polotoku nobene vojne in so mo-radi prenehati vsi prepiri. Igre so se vršile i nad tisoč let. t- j. od 776- pred Kr. r. do leta 392. po Kr. r-, ko jih je cesar Teodo. zij prepovedal. Po olimpijskih igrah, ki so s« vršile vsako četrto leto, so imeli Griči štetje let. To so bila razdobja, olimpijade imenovana. Vsako grško pleme je prineslo v Olimpijo kult svojega božanstva. Tako je nastalo tukaj vse polno raznih svetišč.
Najprej so pričeli z izkopavanjem Zev-sovega templja ter našli teraso, ki je bila templjev temelj, nato pa Fidijevo delavnico. gimnazij, tempelj boginje Juno, dvanajst zakladnic itd- GromovniScovo svetišče je podpiralo šest stebrov na podolžni Strani. Od 34 prekrasnih stebrov v veži je ohranjen pri dvajsetih le spodnji del, rav-notako od črnega, belega in pisanega mar mornatega tlaka ter od mozaičnih tal le neznatni ostanki- V notranjosti templja so bila na obeh straneh stebrišča, kn so nosila galerijo. Odtod je bilo najlepše videti spomenik boga Zevsa, umetnino kiparja Fidiije, eno izmed sedmerih čudes sveta. Orjaški kip je bifl izdelan iz slono-ve kosti in čistega zlata ter je bil baje najlepša stvaritev grške plastike. Redika starodavna umetnina je propadla o priliki nekega požara v Carigradu, kamor so jo bili prenesli vzhodni osvojevalci.
V senci tega svetišča je stala bogovom posvečena oljka, katere listi so ovijali glave olimpijskih zmagovalcev. Liste so odrezali dečki z zlatimi noža, spletli v ve_ nec in podožili na zlarto mizo v templju. Tulkaj so sedeli sodniki pri tekmah ter pričakovali zmagovalce, kd so vstopili v svetišče, z volnenimi trakovi oviti okoli glave. Ko so izklicali njihova imena in domače kraje, so prejeli oljčne vence kot častna darila. Tekem na olimpijski narodni praznik se ni smel udeležiti kdorkoli, bodisi v sftadiijonu ali hipodromu, temveč le svobodni Grk neoporečnega slovesa, ki se je izvežbal v grškem gimnaziju. Svečanost se je začela z veliko daritvijo. Nato so šli v stadijon, kjer so se junaki borili-Okoli in okoli so bili sedeži za gledalce. Glasnik je zatrobil in peljal vsakega tekmovalca posebej skozi stadijon ter izikli-cal njegovo ime in domači kraj- Ce je kdo izmed navzočnih vedel ka,; slabega o kakem tekmovalcu, so morali sodniki preiskovati, ali je obtožba opravičena in če se sme obdolženi iger udeležiti- V najstarejši dobi so tekmovali le v teku od enega konca stadija do drugega. Nato so tekmovali v pentathlonu (petoboju): v teku, skoku, metanju diislka, kopja in rokoborbi. Pozneje so potisnile take tekme dirke s četverovpregamii v ozadje, ki so vzbudile pri gledalcih več zanimanja. Odločala je sposobnost in vztrajnost tekmovalnih konij z dvanajsrtkratno vožn jo po hipodromu. Darila pa ni prejel spretni voznik, ki je pogosto tvegal, da se razbije z vozom na ovinku okoli vogalnega stebra, temveč srečni lastnik konja, četudi na bil niti navzočem Rokoborci, oboroženi z železnimi udarnimi obroči, so si marsikdaj razbila čreplmjo in zobe ter obležali mrtvi na tleh-Tekmovanje je trajalo pet dni in se je začenjalo vsako jutro ob sončnem vzhodu ter končalo pozno popoldne. Več tisoč gledalcev je pozorno sledilo tekmam. Z burnim vpitjem so pozdravljali zmagovalce, ki so dobili oljčne vence v dar- Po končanih tekmah so šli ovenčani junaki v svečani procesiji, spremljani od brezštevilne množice k Zevsovemu oltarju, kjer se je končala svečanost z zahvalno daritvijo. Po dovršenih tekmah so v Olimpiji tudi pesniiki in pisatelji čitali svoja dela- Tu je bila še umetniška razstava, kjer so umetniki razkazovali svoje slike, kipe, rez-barije in ostale umetnine, poleg tega pa še tržnica, sejem in borza. Grlai so se v 01:m_ piji na splošni narodni praznik srečevali, spoznavali, sklepali poslovne pogodbe in prijateljstva ter razsojali poslovne pogod-
be in prijateljstva ter razsojali spore. Pa. slane i raznih držav so se ob takih sestair Joih večkrat razgovarjali o perečih državnih vprašanjih.
Naš predavatelj, grški profesor, nas je opozarjal na Hereion. ostanke svetišča boginje Here, kamor so nosili in kupi čili bogovom namenjena darila. Tukaj je stal še en Zevsov kip iz čistega zlata, ki ga je daroval Korinčan K>'psilos. Pod razvalinami tega svetišča je bilo uničenih brez dvoma nešteto dragocenih zakladov, kakor dokazuje leta 1877. izkopani Praksirtelov Hermes. Obležal je natanko na onem mestu, kjer se je zgrudil. Danes pa stoji, popolnoma rekonstruiran, v olimpijskem muzeju, eden najlepših starodavnih grških spomenikov, Še smo si ogledali ostanke »dvorane odmeva«, ki je bila baje najbolj akustična dvorana na svetu. Tu so našli tudi bizantinsko cerkev s tremi ladjami- Povsod poskusi rekonstrukcije, kolikor je še mogoča. Kamor seže oko, povsod velikanska skladi kvadrov, stebrov ogromnega obsega, na stotine in stotine- Odkar je cesar Teodoztrj pred več kakor 1500 leti prepovedal olimpijske igre. je čas opravil svoje- Prišli so potresi ter porušili svetišča m hrame. Prihrumeli pa so tudi Turki in jih izropali. Kar je še ostalo, so oplemii razni ostali narodi. Propad so dovršile poplave bližnjega hudournika Alfeja, ki je zasul Ol mpijo osem metrov visoko z naplavinami.
Oljčni venec so imeli stari Grki za največjo čast, ki jo more človek doseči. Vračajoči se zmagovalec je bil povsod sprejet z veliko slavo. Doma pa so ga čakali io jaki pred mestom in ga v svečanem sprevodu peljali do očetovega doma. PesnaM so v pesmih prepevali njegovo slavo, ime. nitniki so ga vabili k sebi v goste, vsepovsod je bil odlikovan. Pri javnih svečanostih je vedno sedel med najimenitnejšo gospodo- Pni Špartancih se je smel bojevati v vojni zraven samega kralja. Grška zgodovina nam pripoveduje o Grku Dija_ goru z Roda. ki je, v mladosti sam odlikovan z olimpijskim oljčnim vencem, peljal svoja dva sinova na olimpijske tekme- Ko sta si oba sinova pri tekmah priborila oljčni venec, sta šla k ljubljenemu očetu, mu položila vsak svoj venec na sivo glavo, ga zadela na rame in nosila med občinstvom okoli- Iz ifisoč in tisoč grl je donela slava sivemu starčku, ki od veselja ni mogel ziniti niti besede ter se je od prevelike sreče prevzet zgrudil mrtev na tla. Do solz ganjeni gledalci so s cveticami pokrili truplo presrečnega očeta. Rudolf Dostal.
Zdravniška
posvetovalnica
Sestrica: Verjetno je, da je zaradi oslovskega kašlja prišlo pri vaši sestri do izbruha jetiike, kot sklepam m ugotovitve specialista za tuberkulozo. Vendar ne smete misliti, da je v tem slučaju vse izgubljeno. Nasprotno! Obstoja upanje, da se s časom stanje izboljša. Seveda bo trajalo dalj časa. V ostalem va.m svetujem, da se di&ite navodil specialista, ki je sestro pregledal in ki točno pozna njeno stanje. Ako ne premorete sredstov za zdravljenje Topoišici, bo on že našel način, kako bi »e moglo to zdraviti doma, ako je po naravi sestrine bolezni sploh možno.
Hilda — Maribor* 'Odgovoriti vam morem samo na vaše tretje vprašanje. Ako otekajo noge v gležnjih je treba misEti predvsem na to. da srce slabo ftmikcaoorra. Potreben je točen zdravniški pregled. Glede prvega in drugega vprašanja so obrnite na svojega zdravnika, ki vam bo dal željo na pojasnila. Na tem mestu tega ne morem razpravljati.
Obupana B. Maribor: V vaSh letih, bi vam svetoval, da si daste golšo operirati. Samo v slučaju, da imate res tako slabo srce, bi bil upravičen poskus zdravljenja s sredstvi, ki jih navajate. Na drogi strani pa morate vedeti, da je laIHko srce oslabelo ravno zaradi golše. Pojdite torej h kirurgu m se z njim posvetujte! Samo osebni pregled in opazovanje je pri vas odločilno in merodajno za ta ali oni način zdravljenja.
E. Sch. Univerza—Ljubljana. Proti rjavim lisam na hrbtu bi vam svetoval mazilo, ki vsebuje 3 odstotke vodikovega prefcisa. V ostalem utegnete imeti prav, da bi bili mo-zoljčiki v zvezi s prebavo. Skrbete torej, da bo to v redu! Priporočal bi vam poleg tega vroče kopeli. Izpostavljena mesta pa odrgnite večkrat s 50-odetotnim alkoholom.
Naročnik 26: Ako je znamenje majhno, bi ga bilo najbolje odstraniti t operacijo. Sicer pa se Se posvetujte s kakim specialistom za kožne bolezni, ki vam bo na drug način, če že ne popolnoma odstranil, pa
vsaj toliko pomagal, da bo stvar salo obledela. Tudi ▼ drugi zadevi vam bo predpisal
mazilo, ako vas prekomerna dlakavost res toliko ženira. Običajno iščejo v teh zadevah sveta samo ženske, ako jim poganja brada, kar jih res opravičuje, da te zatečejo k
zdravniku.
P. K. Šmartno ob Paki. Izgleda, da. imate ros- išijas. Poleg mirovanja, bi vam priporočal, da kar nadaljujte z obsevanjem, kajti toplota v katerikoli obliki vam bo sigurno samo koristila. Poleg tega skrbite » redno stolico. Hrana naj bo lahka, po možnosti brez mesa. Ako vam vse to ne bi pomagalo. bo te treba v toplice, odnoeoo k zdravniku.
C Q. i. z.: Brez oeebne preiskave je težko s svetovati, zato pojdite k zdravniku za ženske bolezni. Zdi se. da je vnetje maternice, oziroma njene okolice. Zdravljenje bo trajalo na vsak način dalj časa.
J. K. Lj.: Spremembe v vašem kolenu niso revmatičnega značaja, temveč se zdi, da je prišlo do sprememb na sklepnem hrustancu, kot se to opaža v starosti, pa tudi že v mlajših letih. Rentgenološka slika kolena bi pojasnila situacijo. Najbolje je, da se podaste v bolnico, kjer dobite vsa nadaljnja navodila.
S AH
SICILIJANSKA OBRAMBA Beli: Foltys	Črni: Eliskases
Podjebrady, 13. koto, 20. julija)
1)	e2—e4	c7—c5
2)	Sgl—f3	Sb8—c6
3)	d2—d4	c5 : d4
4)	Sf3 : d4	Sg8—f6
5)	Sbl—c3	d7-»-d6
6)	Lfl—e2	g7—g6 »Zmajeva varianta«, ki velja kot dobra
obramba za črnega.
7)	Lcl—e3	L/8—g7
8)	Sd4r—b3	Lc8—e6 Oba nasprotnika se držita dobro raziskanih sitemov. Črni skuša v tej otvoritvi prej ali slej zavzeti točko c4, zato postavlja lovca na e6.
9)	f2—f4	0—0
10) g2—g4!T
Zelo ostro nadaljevanje. 8e pred rohado začenja beli z napadom. Kmet g6 res daje belemu v zmajevi varianti navadno povod za napad.
10)	...	Sc6—a5
To je najbrž napaka. Treba Je bilo igrati d6—d5, aH pa še prej Lb3:. Toda črni se drži vzgleda partije Kan-Botvinnik iz letošnjega turnirja v Moskvi, kjer Je Botvinnik imel s to po tero uspeh.
11)	g-4—g5	Sf6—e6
12)	Le3—d4!
To pa je važno ojafienje Igre belega. Kan Je v omenjali partiji igral slabše Dd2, kar je izgubilo tempo.
12)	...	Ta8—c8
13)	h2—fa4! Napad se nadaljuje.
13)	...	SaS—c4 Bolje morda Lc4, z grožnjo e7—e5.
14)	Le2 : e4	Tc8 : c4 Se vedno Je bito najbrž Lc4: bolje.
15)	Ddl—d3!
S silno grožnjo ti—O.
15)	...	Tc4—c8
16)	0—0—0	Dd8—d7
17)	Tdl—d2
Beli hoče podvojttl na h-liniji trdnjave.
17)	...	Le6—g4
18)	Sc3—d5	b7—M Mimogrede Je groaOo tudi La7:.
19)	f 4—f 5!
Odločilni prodor. Seveda ne gre sedaj gf5:, 20) ef5:, L/5:, radi 21) Df5:!, Df5:, 22) Se7:+.
19)	...	e7—e6 Grožnje f5—f6 pač ni mogoče preprečiti.
20)	Ld4 : g7	Kg8 : g7
21)	15—f6+	Kg7—h8
22)	Sd5—e7	Tc8—d8
23)	Sb3—d4
Grozi že Sd4—c6 ter na Ta8 Se5 in Sg4:.
23)	...	Dd7—a4
24)	Kcl—bi	Se8—c7 Prepozno prihaja črni s svojimi zaprtimi figurami na prosto.
25)	h4—h5! Ta žrtev, ki odpre h-MniJo, Je morala prej
aH slej priti.
25)	...	gff . h5
26)	Td2—h2	Td8—d7
27)	e4—e5!!
Grozi 28) Dh7:+!!, Kh7:,
29) Th5:+, L*5:, 30) Th5: mat. Zato:
27)	•••	Td7 : e7
28)	Th2 : h5	Lg4 : h5
29)	Thl : h5	črni se vda. Mata seveda m več mogoče braniti.
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva nlica 5.
Nedelja 26. julifa Ljubljana 8: Poskočne in okrogle igra Magistrov kvartet. — 9.45: Čas, poročila, spored. — 9: Roussel: Suita (plošče). — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. dr. Roman Tominec). — 10: Koncert tamburaškega društva »Kolo« iz Trbovelj. — 11.15: Promenado i koncert godbe 40 pp. Triglavskega. — 12: Čas, vreme, spored, obvestila. — 12.20: Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. — 13: Plošče po željah. — 17: Kmetijska ura: O prijateljih m sovražnikih v našem vrtnarstvu (g Štrekelj Josip). — 17.20: Lahkih nog naokrog — Stari in novi plesi na ploščah. — 18: E Adamičeva pravljična zvočna igra Dobrohot. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19_50: Plošče. — 20: Solistični koncert. Sodelujejo: prof. Pavel Šivic (klavir), gdč. Vanda Ziherl (petje), prof. Marjan Li-povšek spremljava — 21.20: Podoknice na ploščah. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 2220: Pesmi za ples (Micky-jazz).
Ponedeljek 27. jnlija Ljubljana 12; Fantazije znanih oper na
ploščah. _ 12.45; Poročila, vreme. — 13:
Čas, spored, obvestila. — 1315: Vaidki na ploščah. _ 14; Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. una: čučuk Stana (dr. S. Zagorčič is Beograda). — 19.50: Glazunov: Stenka Ra-zin. simfonična slika (plošče). — 20.10: Kulturna kronika: Marija Baškirčeva (g. dr. Nik. Preobraženskij). _ 20-30; Za zabavo in oddih! Večer lahke glasbe in veselih pesmi. Sodelujejo gg. Antunovič in Haršlag (dnet kitar), g. Makso Reš (kupleti) in plošče. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.20; Schubert: Simfonija v h-molu (plošče). Beograd 17.20; Klavirski koncert—17.45j
Narodne melodije. _ 18.10: Orkestralna
glasba. _ 19.50; Narodne pesmi. — 20.30:
Massenetova opera »Manon« na ploščah. — Zagreb 17.15: Lahka, glasba. — 20: Puoci-nijeva opera ->Madame Butterfly« na ploščah.
_22.15- Lahka in plesna muzika. — Praga
19-25; Muzikanti z dvorišč. — 20.10: Zvočne slike. — 20-50: Koncert češke filharmonije.
_ Varšava 1966; Legenda o Beethovnovi
»Mondscheinsonatic. — 21; Koncert mornariške godbe. — 22.15; Koncert simfoničnega
orkestra._23: Pleena glasba na ploščah—
Dunaj 11-25'• Kmečka glasba na ploščah- — 12.20; Orkester. — 16.06: Jz starih in novih
zvočnih filmov. _ 17.35: Narodne pesmi i
vsega sveta. — 20; štajerski večer. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.10; Zabaven program. — 2220: Koncert na čembalo. — 23.15; Lahka godba orkestra. — Nemčija 19; Jnžnjaški ogenj (plošče). — 20; Poročila. — 20.10: Reportaža s hamburškega kongresa: Mladinski dan- — 22.15: Predolimpijska poročila. _ 22.30; Orkestralen koncert baletne glasb«, — 24: Narodi vsega sveta po jo.
Torek 28. julija
L|«U|Hia 12: Nekaj eksotičnih skladb na ploščah. — 12-45: Poročila, vreme. — IS;
Čas, spored, obvestila. _ 13.15; Harmoniko
igra g. Stanko Avgust. — 24: Vreme, borza. — 18.30: Nac. ura._19: Prenos Mozartove opere »Don Juan< iz Salzburga—20.40; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22-35: Čas, vreme, poročila, spored.
Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. — 1950: Plošče. — 20; Prenos opere iz Salzburga. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 19; Kakor Ljubljana in Beograd. — Praga 19.05; Prenos Mozartove
opere »Don Juan< iz Salzburga. _ 22.50.
Lahka glasba na ploščah. — Varšava 19.30
Operetna muzika. — 21: Spevoigra__21.20:
Komorni orkester iz Krakova. — 22.15; Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.20: Otroške pesmi. — 16.05;
Lahka glasba na ploščah. _ 17-20; Orkester
kitar. _ 19.05: Prenos Mozartove opere >Don Juane iz Salzburga__2245: Kompozicije dunajskih kapelnikov. _ 24: Plesna
muzika na ploščah. — Nemčija 19- Plošče. —19.15: Olimpijski program — 20.10: Ljudski koncert v okviru hamburškega kongresa za ferije in oddih. — 22-15:. Prihod olimpij-s/ke bakle v Budimpešto. — 22.30- Lahka glasba,—22-40: Plesni orkester._24: Nočni koncert.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Janko Kač
Socialno zgodovinski roman
38
s-Prav govori!« je pritrdil pri sosednji mizi sosed Šketa. »Kaj bi se norčevali z zemljo. Ko nima otrok, mu je lahko.«
»Pa jih bodo še imeli — očitne«, je nadaljeval Konšek. »Ko bomo ustvarili postavo, da se bodo morali ženiti in ne bodo nas drugih bentili, koliko jih imamo.«
»Ta je pa bosa! Hehe!« se je vedro zasmejal Sadnik. »Na farovškem plotu se ne bodo nikdar pri nas sušile plenice.«
Vsa izba je udarila v smeh, kar pa ni prav nič zmedlo profesorja, vajenega govora iz šole.
»Prav taki ljudje so, kakor mi drugi. Zakaj bi ne imeli istih dolžnosti.«
»Ali se nemara kaj čuje, gospod profesor«, je preokrenil pogovor na drug tir stari učitelj Vradač, ki je poučeval sam v treh razredih vso šempavelsko mladino za sto goldinarjev plače in bero pšenice in klobas, »ali se kaj čuje o tem, da bi se združili Goričani, Kranjci, Korošci, Štajerci in Hrvati, ki smo vsi enega plemena?«
»Kdo neki vas je že po deželi začel begati s takimi neumnostmi?« se je zavzel Konšek. »Ne rečem, da se ne sliši lepo beseda o tem in o tistem slavjanstvu. Praviš, smo enega plemena. Kaj nista tudi lev in mačka enega plemena, pa ju vendar nihče ne pari med seboj. Vsaka dežela ima svojo pot, saj jo vežejo iste reke, prepletajo iste ceste ter vklepajo v skupnost naravne meje hribov in dolin. Hribovec potre-
buje poljanca, ta hribovca, oba pa mesta. Kam naj prodajajo Štajerci žito, sadje, vino in živino, če ne v Gradec in na Dunaj. Mar bo pustila Ljubljana cviček, da bodo mogli prodati Pačani starino, in začela namesto repe, stebra kranjske dežele, kupovati prleške kopune.«
»Čeprav ste sami Kranjec«, se je nasmehnil Vradač v zadregi, »a vendar zabavljate čez nje.«
»Prav zato, ker jih poznam«, se je odrezal Konšek, »ne slepomišim kakor ljubljanski zanesenci, ki mislijo, da se bo svet vrtel po njihovi zmešani pameti in po pisavi njihovih ,Novic'. Dežele morajo ostati takšne, kakršne so, ker so take po naravni potrebi. Sicer pa, čemu bi se jezil, saj tudi cesar ne pustijo!«
»Das ist gerade der Witz!« (To je pravi vzrok!) se je zasmejal v brado zdravnik, ki so ga vsi začudeni pogledali. O cesarju se ni smelo ničesar govoriti, saj se še celo misliti ni upal nihče kaj nerodnega o njem.
Tako so minevali v brezplodnem razburjanju tedni, kar so se pričele valiti po veliki cesti vojaške čete proti Italiji. Noč in dan so ves teden drdrali topovi in prtljažni vozovi med topotom pešcev in peketom konjenice. Ljubljanske »Novice« so pisale, da se puntajo Lahi proti cesarju, da so oplenili arzenal v Benetkah in proglasili republiko ter da jim je moral tudi Radecki prepustiti Milan, se zateči v trdnjav-ski četverokot okoli Verone in čakati, da dobi ojačenja.
Ker so potovali vojaki peš po cesti, je prišlo še pravočasno na Dobravo Markčevo pismo, v katerem je sporočil Marjetki kratko, da gre nad Lahe in da bo tega in tega dne odmor v Celju, kamor naj se pride poslovit.
Zla slutnja je stisnila mladi materi srce, toda pomirile so jo besede deda Matjona, ki se je bil tudi svojčas udeležil vojne zoper samega Napoleona.
»Ali misliš, da sleherna krogla zadene«, jo je tolažil starec. »Potem bi bilo vsake vojne že prvi dan
konec. Tu oplazi enega, tam enega, kakor je pač komu namenjeno.«
»Če le tudi njemu ni namenjeno«, je zavzdihnila Marjetica in zaplakala.
»Kaj jaskaš!« se je razhudil ded. »Mislim, da mora biti že vendar konec nesreč pri nas. če enega človeka
PIB.UAT—
L/
dolgo jezdijo, se morajo nazadnje le skobacati z njega. Tebe in nas vse so že dovolj...«
Dedove besede so vnukinjo tako potolažile, da je šla vedra v Celje. Kar nič ni mislila na slovo, le
skorajšnjega svidenja z edino svojo ljubeznijo se le veselila.
Če bi se ne bila zmenila, da se dobita pri vojniški mitnici, bi ga prav gotovo ne bila našla v silnem vrveža. Sedla sta kar za cesto, kjer mu je ona pripovedovala o vremenu, kdo je umrl, kdo se je oženil in podobne reči iz domačega kraja.
Markec je prigrizoval sočno gnjat k potici, zalival grižljaje, da se niso gatili, iz svoje čutare ta- poslušal in gledal Marjetko. Zdelo se mu je, kakor da sanja.
Preden sta se poslovila, je Markec nekoliko pomol-čal, potem pa je rekel tiho:
»Kaj pa je?«
»Fant«, je zardela in se zmedla Marjetka, M je ves čas čakala na to vprašanje.
»Če bomo zdravi, bo imel tudi on kos kruha z nami vred«, je pogledal v tla Markec in spustil za dve luknji opasač, ki ga je tiščal po obilni malici. Tedaj pa so se že oglasile trombe, ki so klicale vojake k odhodu.
»Zdrava bo«, ljuba Marjetka! Pa doma pozdravi«, je privil Markec k sebi nevesto, ki je vsa solzna zmogla zgolj besedi:
Pri Balantovi krčmi na savinjskem konca mesta je čakala, kedaj pride mimo ženin. Ker so se ji zdeli vsi vojaki enaki, jo je že skrbelo, če ga ni zgrešila. Toda on jo je zapazil in zaklical:
Prav na kraju četverostopa je korakal Vso dolgo pot do Petka je šla z njim vštric, ne da bi se menila za posmehljive poglede in pikre opazke ljudi. Vso pot sta se pomenkovala o vsem, kako bo, ter medtem pozabila na vse bridkosti, ki so ju zadele.
Se enkrat sta se objela in poljubila, potem pa ju je ločil oblak prahu. Ob cvetočo maslenko se je naslonila Marjetka in bridko zaplakala. Ni slišala, kako je, ne meneč se za ves dirindaj, drobil ščinkavec v zelenju nad njo pomladno pesem, l4
CUTRCk St KJ
=-Uk3eHi W. TO8L
Pomladitev - brez operacije
Najnovejša raziskavanja in odkritja prof. dr. Evgena Steinacha:
injekcije zoper starost
Sloviti dunajski učenjak je odkril nov pomlajevalni postopek, ki povzroča brez operativnih posežkov izrazito telesno in duševno regeneracijo
Steinachovo odkritje dokazuje, da je bila skepsa pesimistov o možnosti pomlajevanja preura-njena. Kakor je videti, znanost še ni obupala, in to je najboljši znak, da je tudi uresničenje te davne človeške želje blizu.
Ko je prof. Steinach svcječasno sporočil, da je mogoče z operacijo na kličnih žlezah doseči silno stopnjevanje duševne zmogljivosti, eo učenjaki neverno majali z glavami. Kako naj bi operacija, ki obogati kri e spolnim hormonom, učinkovala na možgane? Kakšna zveza naj bi bila med mislijo, med duhom in nižino telesnosti? Celo potem, ko je Sieinach z živalskimi eksperimenti do. kazal, da se možgani ostarelih živali po pomlajevalni operaciji napolnijo e krvjo kakor pri mladih, čvrstih živalih, se nevera ni mogla umakniti.
V bistvu so imeli skeptiki prav, kajti v svojem najnovejšem sporočilu je Steinach s svojimi sodelavci pokazal, da stvar ni povsem preprosta, da sam, umetno pridelani moški spolni hormon n. pr. nilkakor ni sposoben učinkovali na krvni obtok v možganih. Naj bodo njegovi specifični seksualni vplivi še tako močni, vendar mu nedostaja vpliva na možganski krvni obtok.
Iz tega sledi, da mora pri pomlajevalnem efektu Steinacliove operacije, ki zadeva vse življenjske procese, sodelovati razen pravega moškega seksualnega hormona še neki drugi hormon. In to je ženski hormon. V resnici se ie izkazalo, da je injekcija tega hormona sposobna povzročiti živ krvni obiok v možganih samcev.
Ženski hormon, ki ga najdemo redno v krvi in organih samcev, torej ni nepotreben pridatek. Potreben je, da more telo živeti v svoji polni moči. Znanost je odkrila na-
Prof. Steinach
čine za pridelovanje poedinih čistih hormonov, toda v naravi, v živem telesu delujejo v harmoničnem skladu. Šele moški in ženski hormon skupaj dajeta naravi fiziološki hormon moškosti in mladostne sile. Celo tipične moške spolne funkcije se pospešujejo
z dodatkom ženskega hormona, in če ni drugače, si telo v lastni režiji spremeni del moškega hormona v ženski hormon, kakor je sklepati iz najnovejših eksperimentov in opazovanj.
Iz v«ega tega sledi popolnoma nova formula za pomlajevalno prakso, formula, ki jo ugotavlja prof. Steinach z uvedbo svoje nove metode. Ta metoda kombinira moški in ženski hormon za skupni učinek. Dodatek ženskega hormona olajšuje predvsem delo moškega hormona s tem, da povzroča v organih živ obtok krvi, potem pa pomlaja tudi vse telesne in duševne funkcije, ki so izven spolnih funkcij in na katere nima moški hormon sam nobenega učinka.
Svojo novo metodo je prof. Steinach že tudi preizkusil na ljudeh in s popolnim uspehom. Tako je po neoperativnem posežku na mah izginila v poskusnih, ostarelih osebah znana starčevska godrnjavost in napravila prostor trajnemu, zadovoljnemu razpoloženju. Če so pacienti prej trpeli za utrujenost, jo in nevoljo do dela, se jim je nenadno prebudila mladostna življenjska in ustvarjalna energija, izginila je nespečnost, glavobol, neodpornost proti telesnemu in duševnemu naporu, izginile so neke funkcijske slabosti, ki jih e 6amim moškim hormonom ne bi mogli nikoli popolnoma odstraniti.
Tako pomenijo nova odkritja dunajskega učenjaka ogromen korak naprej proti davnemu cilju človeškega rodu. prod cilju neprestane mladostne sile tudi v najbolj dozoreli starosti.
Sftaw —
osemdesetletnik
Danes praznuje zares pri polni moči in svež svoj 80. rojstni dan (roj. 26. jul. 1856 v Dublinu na Irskem) veliki pesnik in bo rec-ironik G. B. Shaw. Svojo publicistično kariero je pričel kot novinar, veliko popularnost pa si je pridobil s svojimi tedenskimi članki v »London Star« in »The Worldc Začetki njegovega literarnega delovanja eo zadeli na močno kritiko, on pa je ostal zvest svojim načelom in še prav posebej svojim življenjskim nazorom. Njegova dela eo znana tudi pri nas. Shaw, ki je nedvomno najpopularnejši pisatelj po vsem svetu, ne bo praznoval svojega jubileja z običajnimi poticami in svečanostmi, ampak nedvomno na svoj poseben način, saj je ohranil tudi v starosti svojo osebnost in značaj.
Kupuj domače blago!
Jetika na Angleškem
V Londonu ee je vršil te dni kongres britske zveze proti tuberkulozi. Na tem zborovanju je imel zdravstveni minister King-sley Wood predavanje o uspehih boja proti jetiki v zadnjih 40 letih.
lansko leto je število za jetiko umrlih na Angleškem prvič padlo pod 30 tisoč. V zadnjih štiridesetih letih je število za jeti-ko umrlih v tej državi računano na milijon prebivalcev, padlo od 1915 na 687, in sicer predvsem po zaslugi boljših zdravilnih metod. Velik del zasluge pa ima tudi izboljšani življenjski nivo prebivalstva, izboljšana hi giena, posebno stanovanjska higiena, boljša prehrana itd.
Sir Robert Philipp, ki je kongres otvoril, je poudarjal, da bi število smrtnih žrtev tuberkuloze na Angleškem, če bi od leta 1909 ne nazadovalo, znašalo leta 1934. 71.890, dočim je v resnici znašalo le 34.584. Metode angleškega boja zoper jetiko eo neprekoslji-ve in bi lahko rabile za vzgled mnogim drugim deželam.

VSAKEMU
NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE
VENDAR
MORE VSAK 2RTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO
RADENSKO
Z RDEČIMI SRCI!
Veter najdražji vit energije
Pred kratkim »o ustavili v Houstonu v Teksasu elektrarno, v kateri so pridobivali električno energijo ix vetrovne sile. Izkazalo se je, da je ta način pridobivanja energije predrag, pa čeprav veje veter zar-
stonj.	t ^
Proizvodni stroški za kilovat bo Štirikrat večji, nego bi znašali za isto količino 8 pomočjo premoga. Strokovnjaki pa eo mnenja, da je izkoriščanje vetrovne sile samo danes še tako drago, bodočnost bo naSa racionalnejše načine.
..Hubertus"
RES DOMAČE, SLOVENSKO MILO S
Pred olimpijskimi igrami v Berlinu
Najstarejša Francozinja vitez častne legije
Najstarejšo Francozinjo, go. Bombaro-novo iz Reimsa, ki bo v kratkem včakala 108. leto, so odlikovali s križcem Častne legije. Ga. Bombaronova se je rodila v oktobru 1829. in je navzlic svoji izredni starosti popolnoma čila ter jasnega duha. Njeno največje veselje je sprejemati vsak dan obiske.
Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemajo revijo »Življenje in svet44 zastonj.
Ameriška skrb za najlažjega dojenčka
Američani so ee v zadnjih mesecih zelo zanimali za malo JacQuelino Bensonovo. ki se je rodila v letošnjem januarju in je imela ob svojem rojstvu izredno maijhno težo poldrugega funta. Zdravniki so napravili vse, da ti drobno bitje ohranili živo, in tudi javnost, ki je zvedela o tem, ee je vsak dan telefonično zanimala za stanje male zemljanke, pa je njenim 6taršem pomagala, kolikor je bilo potrebno.
Prve mesece svojega življenja je Jacque-iina prebila v valilnici in vsa akkrb, ki so jo izkazovali drobni stvarci, se je obnesla, kajti danes je dosegla v zadovoljstvo svojih 6taršev in vse javnosti normalno težo 9 in pol funtov. Ker pa se je javnoet tako zanimala za malčico, se seveda ni dalo preprečiti, da bi ne priredili radio reportaže v njeni sobi. Na ta način so imeli poslušalci priliko prepričali se, da ee otrok dobro počuti. Z glasnim in krepkim kričanjem je dokumentiral 6vojo voljo, da hoče ostati živ
in rasti
Upepel je vanje v Nemčiji
Splošen napredek navzlic velikim statističnim razlikam, ki so posledice gostote v številu krema torijev in verske razčlenitve nemškega naroda
Nemška uradna &tatistika poroča o upe-pel jovan ju mrtvecev v Nemčiji v teku lanskega leta. Iz njenih številk je razvidno, da je bilo lani v Nemčiji 113 krematorijev, predlansko leto 110, 1. 1933. pa 106. Vsega skupaj so v teh krematorijih 1. 1935. upe-pelili 69.92 mrličev, prirastek nasproti 1. 1933 znaša 10.2 odstotka. Od sto upepelitev je odpadlo 52. od s t. na moške, 46 na ženske, ostanek pa na otroke. Število ljudi, ki se dajejo po smrti sežigati, stalno narašča. Leta 1933. so v občinah, kjer obstoje krematoriji. upepelili 26 odstotkov vseh mrtvecev, lani pa 27 odst.
Številke iz posameznih mest so zelo poučne. V največjih mestih in v občinah, ki štejejo 20.000 do 100.000 prebivalcev, je bil delež upepelitev prilično enak, obsegal je približno četrtino V6eh mrtvecev. V velemestih do 200.000 prebivalcev je znašal ta delež manj nego petino, dočim je v mestih pod 20.000 prebivalcev prekoračil tretjino.
V Turingiji so ljudje najbolj navdušeni za upepeljevanje, kajti tam so krematoriji sežgali ne oziraje se na trupla, ki so bila prepeljana od zunaj, skoraj 54 odst. vse»h mrtve oe v, Brumsviska in AnhaJt sledita s 43 %, Saška z 39 odstotki, Berlin z 32.9 odstotka.
Najmanj upepelitev je bilo v nekaterih mestih na zapadu Nemčije, kjer prevladujejo katoličani. V Dortmundu je odstotek upepelitev dosegel na pr. komaj 8 odstotkov, v Duisburgu 3. v Krefeldu 4.5, v Ha^ genu 6. v Bielefeklu 3.5 in v Mainzu 9 odstotkov. Tako je tudi v nekih Se7,kih mestih, kjer prvači v tem pogledu Vraclav x 9 odstotki. Nekatera saška in posebno fcu-ringijska mesta pa dosegajo naravnost, rekordne številke, na pr. K amen i ca (Chem-raitz) s skoraj 50 odstotki. Gera s 60 odstotki, Weimar s 69 odstotki. Gotiha s 63, Saarfeld 60. Pfissnecik celo s "5.6 odstotka! Največji odstotek pa dosega malo mesto Lan sch a & skoraj 93 odstotki.
Težak zakon
Pred sodnikom so se odkrile čudne stvari iz zakona
angleškega pisatelja
Žena angleškega romanopisca S. P. B. Maisa je vložila tožbo za ločitev zakona, ker živi nje mož že 13 let z neko Doughtyjevo in ima z njo otroka. Ta ločkvena tožba zanima sedaj angleško javnost.
Pisatelj je priznal brez nadaljnjega, da je zakon prelomil z drugo žensko, pravi pa, da ga žena v nobenem oziru ni ovirala, da ga je celo skoraj spodbujala, v ostalem pa je tudi ®ama prelomila zaikon, in ne samo enkrat, temveS kar trikrat in sicer 1. 1923. z Georgeom Nevilleom. L 1922. s Frankom Tonngom, od leta 1925 do 1931. pa z Be-va&om Dominioom Wyndhamom Lewi6om.
L. 1916-, ko tha zakonca dobila prvega otroka, m je mr. Maie odpeljal x nekim dekletom na nedeljski izlet in je preživel tisto nedeljo, kakor je ženi sam priznal, e tem dekletom kakor mož in žena.
Tri leta pozneje ee je pojavil v hiši neki Browarigg, ki ga je Maisova poznala še izpred vojne, in pisatelj ga je sprejel z veliko prisrčnostjo ter mu preskrbel celo delo, ker je Ml mož takrat nezaposlen. Za zahvalo je navezal Brownrigg z njegovo ženo razmerje, o katerem pa ni pisatelj nič vedeL
L. 1921. se je troji«« preselila v Hove in leto pozneje je ga. Maisova odšla na nedeljski oddih z mr. Youngom, kar je sama prij znala možu. Zavoljo ravnotežja se je mož potem L 1923. zaljubil v Doughtyjevo. Na
Izumitelj zapestne
Sele ob koncu 19. stoL se je pojavila za-pestna ura kot moda bogatih žensk. Paul Bourget je ovekovečil njeno rojstvo v svojem romanu »Sinja vojvod in ja<. Dosti pozneje se je pojavila ta ura z usnejnian jermenom na moškem zapestju.
Malokomu pa bo znano, da je veliki fizik, filozof in matematik Blaise Pascal (1623.-1662.) izumitelj te praktične ure. Njegovi sodobniki potrjujejo, da je nosil na svojem levem zapestju vedno tako uro. V njegovih slovitih »Pensčes« najdemo razpravo o subjektivnem in realnem času ter opazko, da omogoča samo ura razlikovanje. Tako ima zapestna ura morda filozofski izvor.
Po vzgledu dalmatinskih škofov
Policija v Innsbrucku je objavila, da je na Tirolskem v bodoče kopanje v tako zva-nih reformnih in trikotnih hlačkah prepovedano, ženskam pa je prepovedana noš-nja kopalnih kostumov, ki sestoje iz več delov. Kopalci se morajo ozirati na nravstveni čut prebivalstva in tudi ne smejo ostavljati kopališč v kopalnih plaščih.
njegovo željo je celo svoje ime spremen:1a v Gillian Mais. La<o pozneje je imel z njo nezakonskega otroka in njegova žena, ki je ostala sama. je začela razmerje z Lewi-som.
Te razmere so trajale dalj časa. Sest let je preživela ga. Maisova kot >žena« \Yyndha-ma v Parizu, med tem ko je Mais z Doughty-jevo in otrokom živel na Angleškem- Ze leta 1926. se je hoiela ga. Mai«ova ločiti in je zahtevala, naj Doughtvjeva zapusti hišo, preden se sama vrne vanjo. Mož ee pa ni mogel sporazumeti z njo in tako je ostala pri mistru Lewisu, dokler se ni ta L 1931. ločil od nje-
L. 1934. je skušala znova doseči ločitev svojega zakona, pa ni prodrla. Dokončno je njeno zahtevo sedaj odklonilo sodišče z motivacijo, da bi bila imela že večkrat priliko, da 6e znova poroči, ne pa da je ovirala sva. jega moža, ki je skrbel za Doughtyjevo na vse načine in bi se bil z njo tudi poročil, če bi ne bila Maisova tega preprečila. Angleška javnost zdaj na različne načine komentira to razsodbo.
Buret Platno Volneni fresko
Moderno za poletje prikladno blago za obleke za gospode
kupite v veliki izberi, najceneje pri
DRAGO S C H W A B,
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C.
Nepremočljivi veterni jopiči — Krojni atelje na razpolago!
ANEKDOTA
V Londonu so imeli pred mnogimi leti svečano premiero nekega odrskega dela. Vsi moški so prišli v fraku ali smokingu, samo Bernard Shaw, tedaj še prav ubog kritik, je prišel v svoji običajni rjavi suknji.
>V tej obleki ne smete noter«, je dejal ves zlati vratar.
»Tako? Potem pa mi za toliko časa držite to suknjo,« se je odrezal Shaw, suknjo hitro slekel in jo oddal vratarju. Možakar je imel mnogo dela, preden je hudobnega kritika spet ujel in ga preprosil, da si je suknjo spet oblekeL
VSAK DAN ENA
Postrežnica — milijonarka
V Filadelfiji govore ta čas o senzacionalni poroki. Neka Anna Mary Shielsova je več nego 10 let vodila gospodinjstvo bogatemu veletrgovcu ClXdeu Savinu Savin je bil večkrat poročen, svojo zadnjo ženo je izgubil pred dvema letoma. Nekega dne je Shielso-vo nenadno vprašal, ali bi se hotela poročiti z njim. Dekle je bik) sprva presenečeno, potem pa ie pristalo in danes je žena možu, ki ima v Filadelfiji veliko palačo z dragoce-nimi umetninami in nič manj nego trinaj6t avtomobilov.
»Katere čevlje hočete torej imeti?« »Svoje stare!«	(PolitSken«)

H krvavim
Pogled na luko v Ceuti, na katero je streljala neka sovjetska ladja
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din L2.—. Dopisi tn ianitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav* oglasa Din
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
odgovor, priložita Din	t znamkah
Vm pristojbina za mala oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpoelati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tižoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana«
Beseda 1 Din, davek 3 Din :ca šifro ali dajanj« naslova ii Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilna Novak
na Viču, vabi cenj. »bčtastvo na žegnanje, 16984-18
| Krojaškega	| Stavbeni arhitekt
pomočnika I inženjer, nerapoelea,
_ v. i «« ^obi »sa-l110 zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poi značko »Arhitekt«.
16083-1
Danes žegnanje
pri Pečnlkarju Sv. Jakob ob Savi. Avtobus vozi izpred Mestnega doma ob 2.. 3. ln 7. url zvečer. V ponedeljek ob 3.. 5. in '/j7. uri zvečer. Nazaj poljubno. — Pridite!	17076.18
Vsi na žegnanje
1: »Sodčku« na Zabjak. 5'aradi krize Izdatno znižane cene vina: Liter od Din 8.— naprej, čez ulico 1 Din ceneje. To. pla mrzla Jedila. IM poročata se Nežlka in Josip Hudnik.
17047.18
Vsem prijateljem
veeele zabav« se priporoča gostilna pri Panju, Vegova ulica 10. Gostom na razpolago vrt. balinišče, klavir itd., toči »e priznano najboljši dolenjski cviček io fina Štajerska vina ob Tlakom času razna gorka Jn mrzla jedila. Za obilen ohiak se priporoča in Vas vabi gostilničar Tone TTne.
17083-1«
Beseda 1 Din, davek 3 Din j.» Šifro aii dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
letovišče in
kopališče
Ive ftorfi. Gorenja vas nad Skofjo Loko se priporoč .
70-38
Beseda 1 Din, davek 3 Din »i šifro ali dajanje naslova 6 Din- Najmanjši znesek 17 Din.
Pomočnica
ki je v stanju samostojno vodim d&msko modno trgovino, dobi takoj mesto. — Kavcija Din 16.000. 1'onud-be na podružnico Jutra Marmor pod »Vestna«.
17002-1
za boljše damske plašče sprejme Pučnik, Ljubljana
Selenburgova ul.
16701-1
Manufakturista
spretnega detajlista, zmožno in zanesljivo osebo, zmožnega nemškega jezika spejmemo v večjo manufak. trgovino v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in prepisi spriče val pod šifro »V nadomestilo šefa«.	16714-1
Ljubiteljico otrok
starejšo moč in obenem gospodinjo. sprejmem. Poizve se: Ljubljana VII, Aljaževa ul. 7.	16835-1
Fotoamaterjem -
amaterkam
sijajen zaeln žek. Ponudbe pod »Fotoeenzacija« na ogl.
odd. Jutra.
17060-1
Absolventa
dri. dvorazredne trgovske šole sprejmemo v dvome sečno brezplačno prakso. — .Vio bo zm< žen brzine /s^a v 'jiM>rni in skladišču lir i>>sl.>vai ji tudi s sitnimi atrA. p i m v mestu l>o pozuiis pf.ejet v službo. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Vztrajen«.
16864-1
Zastopnike
ia obročno prodajs našit >osQemalnikov. brzoparilni «ov itd. iščemo. Ponudbt-lasloviti aa »Persons«, — Ljubljana, oošt predal 301 »1-1
Mlado deklico
šole prosto, ki je revna, brez staršev in svojcev, vznmem za stalno v dobro pošteno hišo. Biti mora pridna, poštena m čedne zunanjosti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
jI
Šoferja
z avtom iščem za potniške vožnje. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Avto-
vožnja«.
16980-1
Čevljarsko šteparico
sprejme Karol Kisilak, Ro-
gasevci.
16740-1
Tekstilnega
disponenta
»lado sposobno moč z iz-
knšnjami v predilnici in ».al niči, jug. državljana, veščega po4eg jug. jezikov Jfcdi nemščine, dobrega ko-le»pondenta, išče večje do-Haee tekstilno podjetje za takojšnji nastop. Ponudbe s oorricnlura vitae na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilna« 16G99-1
Kuharico
•amostoj no mla jšo, snažno Sprejme takoj dobra hiša-. Pcmndbe z navedbo starosti, zadnjega nameščenia te višine plane na ogl. odd. J-itra. pod »Pridna in zanesljiva«	16677-1
Natakarico
od 25 do 30 let, sprejmem. Nasl>v v vseh poslovilni cah Jutra.
16789-H
Kuharico
prvovrstno, potrebuje mornariški Oficirski dom takoj. Nujne ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«
16999-1
Natakarico
(plačilno) prvovrstno, simpatično, sprejmem takoj v sralno in dobro službo. Obširne ponudbe ua Hotel Seršen, Ljutomer.
16869-1
Modistinjo
prvovrstno delavko, t prakso v boljših salonih, — iščem za Zasrreb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Modistinja*.
16813-1
Prodajalko
mraufakt. stroke, popofoo-m veščo, starejšo, zanee-Ijevo in intaligentno osebo, dobro detajlistinjo, zmožno nemščine sprejmem v stalno službo v večjo manj-fakturno trsovItio v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb im prepisi »pričeval pod šifro »Odgo-vrino mesto«.	16716-1
Gospodinjo
k starejšemu gospodu na deželi, iščem. V počtev pride samostojna, intalisentna vdova brez otrok ali starejše dekle v starosti 45— 50 let. Poleg ostalega posla bo morala opravljata tudi nekaj korespondence v nemškem jeciku. Dobrosrčne, skrbne, z mirnim značajem naj lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja, poš-
Služkinja
zdrava, krepka (starost od
32 do 32 let), ki zna popolnoma samostojno dobro kuhati in bi opravljala sploh vsa gospodinjska dela ter dela na domačem vrtu, z dobrimi spričevali, dobi službo pri tročlanski družini v Ljubljani. Za-nes-ljejo na Publicitas Zagreb, ljive ponudbe na ogl. odd. pod šifro »Dauerpn-sten | Jutra pod šifro »Varčna in <63350«.	16733/1 | zanesljiva«.	1692E-1
Modni salon Rozman
Dvorni trg 3, sprejme takoj
več samostojnih pomočnic.
16054-1
Koncipijenta
s sodno prakso, sprejmem. Dr. Lovrenčič, advokat, — Ljubljana, Tavčarjem 18.
16804-U
Brivskega
pomočnika
toda popolnoma sposobnega in hitrega, neorganiziranega, iščem. Ponudbe z zahtevami poslati na Branko Hrabrič, frizerski in brivski salon, K ari ovac, Ri ječka ulica 1.
!3836-1
Prodajalko
pridno, urno, pošteno mlajšo moč, v vsakem pogledu zanesljivo, sprejmem L septembra za prodajo čevljev. Prednost imajo one, ki imajo večletno prakso. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16758-1
Pletiljo fat šiviljo
iščem za Zagreb. Hrana in
stanovanje v hiši, mesto stalno. Vprašati v nedeljo od 12—-1, Vajenski dom, Lipičeva 2.
A6976-1
Frezerja
z večletno prakso, »prejme takoj tovarna čevljev. Ponudbe na: And. Jakil d. d. Karlovac.
16617-1
Dekle
pridno in simpatično, s kavcijo, sprejmem za samostojno prodajalko v trafiki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
AA-1
Takoj potrebujemo
deklice za vse posle, odgo-jitelijce, prodajalke, gospodinje začetnice za kapelo, natakarice in perfektne kuharice za zasebne hiše, hotele, menz« in gostilne. — Udruženje. Zagreb, llica 20, I. nadstr. telefon 73-71. Za odgovor je treba poslati 5 Din v znamkah.
16S20 1
Natakarico
čedne zunanjosti, staro do 25 let, sprejmem 1. VIII. v službo s kavcijo 1.000 Din. Poizve se na Sv. Petra c. št. 7 v trafiki.
17106-1
Prodajalko
sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Reflektira se na /možne nemškeg? ie/1 ka. Ponudbe poslati na poštni predal 7 Slov. Konjice.	16802.1
Kapelnika
za mestno godbo Išče Glasbena matica v Ptuju. Prošnje s potrebni, ml dokazili sposobnosti ln pogoji je vložiti do 10. avgusta. — Odbor Glasbene matice v p'u ju.	16781-1
Pomočnika
mešane stroke dobro verziranega v usnju in železnini,	vojaščine
prostega sprejmem v stalno, dobro službo. — Ponudbe na ogl. odd-Jutra pod »Prvovrstna moč«.	16732-1
Prodajalko
za mesne izdelke, sprejmem. Sv. Petra c. 61.
16868-1
Šiviljo in
trgov, pomočnico
se takoj sprejmeta. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko: »Poštena«.
16874-1
Absolventa
tekstilne šole
s prakso v tkalnicah. Iščem. Ponudbe z opisom službovanja Je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »105«.
16867.1
Eksistenco
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din. ta dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek is Din.
Izprašan strojnik
in kurjač
z večletno prakso, izučen ključavničar, ielezostrugar in kotlar, zmožen vseh [popravil tudi vodvodnib in električnih instalacij in av-togenskega varjenja želi pri dobri firmi zaposljenja. Na-flov v vseh poslovalnicam Jutra.	16333-2
Natakarica
delavna, poštena, verzfra-na v vseh gostilniških poslih. kavcije zmožna, išče mesto. Rožna ulica 19/1, — Ljubljana.	16797-2
Strojnik - kurjač
strojni ključavničar, dober železostrugar, — zmožen opravljanja parnih, električnih in drugih 'trojev ter njih popravil, na žagah dober brnsač listov (klin) in vešč parjenja lesa išče stalno službo kjerkoli v tovarni, tudi izven Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Trezen in vesten«.
16079-2
500 Din
dobi, kdor mi preskrbi tr-govskemn poklicu primerno službo. Zmožen kavcije. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in agilen«.
16830-2
Trgovski pomočnik
dobro Uvežban v trgovini z mešanim blagom in rna-nufakturo išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16854-2
Za hišnika
sklad išnika, porti/rja slugo
ali kaj stičnega, želi iti oseba, zmožna več tujih jezikov, madžarskega, nemškega, franooskegu, jWj-skeg« in nekoliko italijanskega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in zanesljiv«.
16931-2
Varčna kuharica
želi kot samostojna gospodinja k 2—3 osebam ali k orožnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [»od »Izvrstna*.
16938-2
Natakarica
kavcije zmožna, išče službo 10. avgusta. Naslov v vseh posl. Jutra.
168511-2
Učenca za trgovino
inteligentnega, po možnosti i malo maturo, sprejme veletrgovina Trgovski dom, Maribor.	164U7-44
Vajenca
ta ftevljarsko obrt, sprejme tatoj Mladič Janko, splošno čevljarstvo, Raka pri Krškem.
leeae-M
Vajenko
z meščansko šolo za trgovino z mešanim blagom Iščem za takoj. — Ponudbe prosim na tvrdko Kari Koželj Tr. žlč.«	16726-44
Mizarskega vajenca
in pomočnika sprejmemos tudi t hrano in stanovanjem. Mr7Ar*tvo »SAVA«, Miklošičeva 6.
17060-44
Fotografski
pomočnik
mlad, vešč vseh foto-del išče stalne službe. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Retušer« na ogl. odd Jutra.
16767-2
Mizarski pomočnik
dober delavec, pošten. Išče službe. Naslov v vseh posl. Jutra.	16885-2
Gospodična
30 let, zdrava, resna, išče mesto gospodinje pri go-9pod«i samcu; gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna«.
16S84-2
Prodajalka
išče službo v mešani trgovini. Vstopi takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
16886-2
si zasigurate z odkupom
strojev za izdelovanje ži- _____y ___________ _
vilskega predmeta. Naslov I ščino! želi prem en ki služ-v vseh pošlovalnicah Jutra., j bo. Ponudbe pod »Vestna«
Absolventka
trgovske akademije s prakso, ki zna perfektno nemščino, francoščino in angle-
17052-1
Pomočnico
in učenko
sprejme trgovina ▼ manjšem mestu Slove. nI je. Ponudbe s sliko, na ogl. odd. Jutra pod »Veselje 77«.
16793-1
Pletiljo
dohro izurjeno, ki zna pletenine šivati in ima veselje do gospodinjstva, sprejmem z veo oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilja 31«.	16838-1
Majerja
4 do 5-čansko družino, veščega sadjarstva ln živinoreje. Iščem za svoje posestvo v bližini Maribora. Pogoj Je poštenost, pridnost ln zmožnost. Vsi družinski člani morajo biti pridni ln sposobni za delo. Plačam po dogovoru in pridnosti. Nastop službe 1. novembra letos. Naslov: Ivan Gro. sek Maribor, Dr. Tur-nerjeva ulica 41.
16265-1
Prodajalko
ali uradnico
ki bi po pridobljen« praksi vodila podružnico, sprejmemo, ako razpolaga s primernim zneskom gotovine. Ponudbe z navedbo zneska na »Elton«, Ljubljana, — poštni predaj 341.
17131-1
Služkinjo
veščo vsega gospodinj-tva. Išče tričlanska družina. Ponudbe — navesti starost, dosedanje službovanje, plačo na ogl. odd. Jutra pod i Snažna«:.	17058-1
G. rh. Rotman:
Mfiia Klapouh In njegovi
95
Izkazalo se je, da je bil debeli gospod slaven raziskovalec Afrike, Id je znal več zamorskih jezikov. Ko mu je Tom povedal, na kakšne čudne načine so bili prišli v Evropo, se je gospod glasno zasmejal. »Veste kaj?« je rekel. »Čez mesec dni odpotujem spet v Afriko in vas vzamem s seboj! Vaši roditelji bodo gotovo že v hudih skrbeh!«
Gostilničarju
izurjenemu, oddani do6ro-idočo gostilno na prometnem kraju. — Ponudbe na agl. odd. Jutra pod šifro »Prilika«.	17026-1
Sobarico
ki ena likati in nekoll. ko šivati, sprejmem takoj na graščino na Do lenjsko. Naslov se Izve v vseh poslovalnicah Ju. tra.	16999-1
Služkinjo
Išče boljša hiša v Industrijskem kraju v Sloveniji. Ponudbe pod »Takojšnji nastop« na ogl. odd. Jutra.
16978.1
Mizarja
z znanjem nemščine, sprejmem za trajno delo. Ponudbe pod »Mizar« na ogi. odd. Jutra.
17078-1
Služkinjo
pošteno, pridno, vajeno gospodinjskih del sprejmem. Naslov v vseh po. slovalnlcah Jutra.
17060-1
Zdravo dekle
pametno, pridno in pošteno, ki zna popolnoma samostojno kuhati in ki ljuba otroke, sprejmem takoj v službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna«.
17H29-1
Gospodično
najrajS »čiteljsko afertnrf-jentko s perfetktnim znanjem nemščine, vzamem na počitnice k 4-letnemu fantku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-Potrpežljiva«.
171133-1
Boljšo gospodinjo
od 25—30 lert k samo. stojnemu gospodu za v Južno Srbijo. Iščem. — Takojšnje ponudbe pod »Skrbna gospodinja« na ogl. odd. Jutra.
17000-1
Točilca
kavcijo, ta gostiln«, — sprejmem takoj. Istotam sprejmem čedno natakarico -začetnico in služkinjo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro mesto«.
17M8-1
Krojaškega
pomočnika
prvovrstnega, za mala dela in vajenca, sprejme salon Slibar, Reeijeva 8.
1T117-1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, dobro Iztirjen v specerljskl.ko-lonljalni stroki se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »PoSten pomočnik«.
17084.1
Fototrgovina
In Izdelava amaterskih del sprejme zaradi bolezni solastnika, osebo, ki ima veselje do stroke in nekaj gotovine v službo ali dru-žabnižtvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljano podjetje«.	17106-1
na ogl. odd. Jutra.
16910-2
Dobro in
stalno službo
potnika, skladiščnika, ali uradnika želi trg. pomočnik s šoferskim izpitom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen, kavcije zmožen«.	168SS-2
251etno dekle
ki zna samostojno kuhati in druga dela opravlja«, išče službe za 1. avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
,16070-2
Posredovalnica
za službe
preselim iz Selenburgove ul. 7, v Wolfovo, 10. ln se priporočam gospodinjam ln pomočnicam za nadtaljnjo naklonjenost. Istotam Je za brezposelna dekleta prenočišče.
17042-2
Brivski pomočnik
dober delavec, 24 let star vojaščine prost. Išče službo v Mariboru ali Celju. Naslov: Kukovlč, Čopova ul. 7. Pobrežje, Maribor.
17096.2
Potniki
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Potnik
ki potuje po bivši Kranjski,
išče kateregakoli vpeljane-
Deklica
absolventnja meščanske šole z malo maturo, želi vstopiti kot učenka v boljši modni salon v Llubljani Cenj. ponudbe pod: »Marljiva učenka« na ogl. odd. Jutra.
17007 44
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na'manjši znesek 17' Din.
Prikrojevalnl tečaj
za domska in moška oblačila — se vrši od 3. avgu-■*a do 22. avgusta 1836. — Cena tečaja znižana za 40%. Prijave sprejema do 30. jul. 36 TEODOR KUNC lastnik krojne šole, Ljubljana Sv. Petr« e. 4/11. Za odgovor priložite znamko.
18097-4
Učiteljico
španskega jezika
iščem za takoj. Ponudbe Jutra pod 16846-4
za
na ogl. odd. šifro »90«.
ga zastopstva. Ponudbe na | angleščino, francoščino
ogl. odd. Jutra pod »Uveden«.	16040-5
Inštruktorja
ta srbohrvaščino (3. gimn. razr.), perfektnega sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
16002-4
Nemščino
Avto, moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Ugodno prodam
2tonski tovorni av. tomobll »Citroen« i1/, tonski tovorni avtomobil »Chevrolet« 18 sedežni avtobus »Chevrolet« 8 sedežni avtobus »Chev rolet«. Rafael Simčlč, Stična.	16303-10
Tovorni avto
3-tonski, prodam tudi aa obroke. Na«lov v vseh po-slova/inicali Jutra.
16756-»
Ariel OHV 500 ccm
s prikolico, odlično ohranjen, prodam. C<ma Din 1(2.600. — Polovico takoj, ostanek po dogovoru. — Hostnik, Jernejev« e. 1.
Idfifi6-10
Motor s prikolico
Harley Davidson ali BSA nad 700 ccm kupim. Ponudbe na ogl. o<id. Jutra pod Mfro »V odličnem stanju«.	16917-10
Harley Davidson 500
zelo dohro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Joti«.
1683MP
OpeRfa
| Navaden xavof£ek n približno | kg marmelade, cena Din 4*—
Navodila za uporabo dobite pri Vašem trgovcu.
Razpošilja
«lr. A. O E T K £ R, Maribor
Kolesa - otroške vozičke kupite poceni fpf Prt-
Ljubljana, Igriška 3,
(za dram. gledal.)
Osebni avto
4 sedežni dobro ohranjen, pod plombo, prodam za Din 6000.- Domžalska oe-sta U3 Ljubljenka.
16925-10
Potnika
za prodajo avtogum, gnma-Rtih Izdelkov, koles itd. iščemo. Predstaviti se v Igriški ulici 3.
16934-5
Brivski pomočnik
dober delavec v moški postrežbi, kakor tudi bubištu-cer, išče službo v boljšem salonu. Nastop takoj ali po dogovoru. J. S. frizerski salon »Higiena«, Kočevje štev. 1(4.	36652-2
Prodajalka
pridna ln poštena Išče nameščenja v trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Prodajalka«.
16806.2
Zastopnike in
zaupnike
v vsakem kraju za prodajo šivalnih strojev, koles radio aparatov tu. di na obroke sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Neuvedene v branžl uvedemo po naših organih. Pripravno tudi kot postranski zaslužek. Vse stranska podpora pri delu od tovarne. Po. nudbe z natančnimi po. da tki na ogl. odd. Jutra pod »JugostroJ-organizacija«.
17045.5
Vzgojiteljica
otroSka vrtnarlca e večletno prakso z znanjem slov. srbohrv.. nemškega Jezika ln gla sovirja Išče mesto k boljši rodbini. Cenj. po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim de-c04.	16798-2
300 Din dobi
kdor ml preskrbi službo v tovarno. Najraje tobačno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
16866.2
Natakarica
pridna ln poštena, simpatična želi službo s prvim avgustom v boljši gostilni. Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Dobra moč«.	16871-2
Kurjač - strojnik
absolvent strojne šole. 8 mnogoletno prakso pri pamih strojih, motorjih na sesalni plin ln na nafto išče službe za takoj. Ima dobra Izpričevala. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16753.2
Plačilna natakarica
kavcije zmožna, i86e službo v boljši restavraciji aH gostilni. Je zedo simpatična in ima tudi veliko dobrih gostov ta seboj'. Sprejme tudd na račun aH v najem podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilna s kavcijo«.
1705*8-3
Mehanik
ali ključavničar, mlajša moč, ki razpolaga z 10—30 tisoč Din, dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. M* ood »Mala *o-
Brivec
mlad pomočnik, Hrvai, išče delo v Ljubljani. Oenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«.
17049-2
Mladenič
s 4 razredi realke, popolnim znanjem srbohrvažčinej želii nameščen je v pisarni aH slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učtljiv«.
170OT-8
Mlajša gospodična
iSče zapoelttve v boljši gostilni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana ali Oalje«.
Potnika
sprejme takoj tovarna hranil. Rajon: Slovenl. ja. Avto na razpolago. Ponudbe pod »Avtovozač 25« na ogl. odd. Jutra.
17002-5
Agflne zastopnike
zmožne organizirati pri podjetjih, uradih in privatnikih prodajo izvrstnega vsakemu gospodinjstvu neobhodno potrebnega kem. teJin. preparata, nastavimo z visoko provizijo, po vpeljavi g stalno plačo v vsakem mestu Jugoslavije. — Ponudbe na: »Prometna pisarna«, Maribor, Aleksandrova 1il/l.
17086-5
(Vajenci (fie)
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Fant
poštenih staršev 8 2 mešč. šolami se želi Izučiti trgovine mešanega blaga star 16 let. Naslov v vseh poslovalnl. cah Jutra.	15675-44
Kleparskega
vajenca
sprejmem takoj s hrano
ln stanovanjem v hiši.
italijanščino ln klavir, poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11 pri. tllčje	16745-4
Beseda 1 Din. iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjfi znesek 17 Din.
Manufakturo
kamgarne, kretone, tefirje itd. pripravno za sejmarje, krošnjarje. prode trgovec v Ljubljani pod tovarniško ceno. Naslov t vseh |»o«l. Jutra.	16443-6
Motor
skoraj nov najnovejše
znamke BSA 500 ccm prodam. Straus. Kranj, Blejska c. 17.
16785-10
Motorno kolo in
motorni čoln
za več oseb, prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra.	17037-10
Motorno kolo Puch
šport prodam za 2.000 Din. Karol Šimenc. Vrh, polje, 33 p. Kamnik.
16985-10
Avto limuzino
• sedežni t brezhibnem stanju, pripraven tudi za taksi, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »19.000«.
16993.10
Pekovski in gostilniški inventar _
poceni prodam. Poizve se | šametre ta potnike, ter
Več rabljenih
avtomobilov
pripravnih zlasti tb tak_
Sv. Petra cesta 41.	! motorno kolo s prlkoll
" 16863-6 i00 prodam. Avtozavodl E. Rosa, Poljanska 69, tel. 25.41.	17006-10
OTROŠKI VOZIČKI
modersl la poceni vri
S. Rebolj & Drug
8o«oo«vetaka 16.
8R-6
Fotoaparat
Voigtlander
Avm 6/9, Skopaj- 4.5, Oonn-I«ir, znklop. samoprožil. naprodaj (Ono Din). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17010-6
Motorno kolo
350 ocm, starejSe tipe, prvovrsten stroj, prodam. — Naslov v veeh poslovalnicah Ju/tira.
TTOflVflO
Prodajaln« mizo
(pult), prodam. Kolodvor
aka restavracija.
Kranj.
16818-6
Ugodna prilika!
Naprodaj 1 polpokriti voz, skoraj nov 4cevni Phillips radio z dinamič. zvočnikom hotel ali restavracijo, smrekov in bukov gozd, lep travnik. Naslov v vseh posl. Jutra.
1678&6
Lepe oleandre
2 komada prodam po nizki ceni. Glineka ul. 7. Ljubljana.	16939-6
Motorni čoln
prenovljen, takoj prodam. Naslov v slovalnioah Jutra.
Ino po-
16898-6
Fotoaparat
vsemi potrebščinami ln ■inoško zapestno uro, u-

16842-44
Šteparico - vajenko
ki se je ie nekoliko časa učila, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Pridna« na ogl. odd. Jutra.
17009-44
Zdrav fant
s primerno šolsko t*>-brazbo, star 16 let, išče mtiMe vjjerca ▼ mehanični delavnici Naslov v vseh posle vUiieah Jutra.
16982-44
Učenko
ki ima vsaj 4 razrede srednje šole, sprejmem v trgovino ko* blagajničarko. — Ponudbe je nasloviti na Fran Prijatelj. Tržišče.
1691S-44
Kot vajenka
želi vstopiti v trgovino aii slaščičarno, t tremi naredi meščanske šoie s hrano in stanovanjem v hiši, v mestu aii na deželi. Val Zlata, Ljubljana VII. Pod HO.
JttBHtt
ia dom. Pustite naslov v ogl. odd. Jutra, pod Plošče«.	17034-6
špecerijsko opravo
novo 6 delno, ugodno pro-drnm. Gradnik. Radomlje.
17181-6
Pločevinaste sode
(bobne) večje število, prodamo. Golob & Ko., tov. kem. izd., Vič.
1T1666
Werthehn blagajno
fcelezno štev. 3 prodam po selo ugodni ceni. — Naslov v vseh posloval, nlcah Jutra.
17068-6
Oblačila
Beseda i Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. NajmanjS znesek 17 Din.
Smoldng
skoraj nov, poceni pro-dam. Naslov vi
Mik.
Ford avto
1.5 tonski v dobrem rta. nju kupi Haeelbach. Celje, avtodelavnlca.
17087-10
Fiat 514
dvoeedežen potniški av. to v brezhibnem stanju ugodno proda Delavni, ca. Maribor Frančiškanska 11. ' 17093.10
Motorji Sachs
najmodernejši, d afriški ln moški. Kolesa croml. rana, ponlklana že od 650.— dalje. Remec O-skar Dolenjska c. c.
17062-10
llflflffl
Besed« 1 Din, davek 3 Din za Šifro aH dajanje 4dova 5 Dia. NajmanjS znesek 17 Din.
KOLESA
■eio poceni pit
S. Rebolj & Drug
OospMTetak« &
86-11
Moško kolo
rabljeno ta še dobro ohranjeno kupim. Opis z navedbo cene na R. Ravnikar Medvode.
16787-11
Kolesa
ponlklana ta pokroooaiia zaradi direktnega uvosa lz Nemčije, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa 36.
17049-11
Motorno kolo
ta skoraj novo moško ln žensko kolo ugodno prodam. Na ogled Sv. Jakoba trg 8/1 levo.
16997-11
Beseda 4 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov«
5	Din. Najmanjši raesak
17 Din.
Jesenov les
rezan za smuči ali kasneje tudi okroglega, kupi Koib
6	Predal ič, Ljubljana — Kongresni trg 4.
17355-IG
Pohištvo
1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na obroke io hranil«« knjižice
POHIŠTVO
Največja tabeia vsakovrstnega pohištva, sobnih
ia kuhinjskih oprav. Speraae spalnice, orehova korenina .... 6000 iperane spalnice {desk. 1600
omare .«••«• postelje . . . • • kabin j. oprave . . • kuhinj, kredeoe« . • kuhinj, mize . • « • kuhinj, stoli . . * . otroške postelje . « • otroški vložki . « • otroški madrael • . madraci . .ti, žični vložki .»it gostilniški stoH . * * zaboj as premog , . zaboj m smeti . . . Izvršujemo pohištvena stavbena dela p« aa< Sprejemamo ia popravila po konkurenčni eeoL Se priporoča:
Mizarstvo »SAVA«
Rožna dolina Mfkloii&rra cesta 6.
OTOSMB
400 150 650 860 1S0 50 865 60 130 230 80 33 80 50 hi
Stroji
Beseda 3 Din, davek 3 Dia za Šifro ali dajanje oastov* 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parno lokomobOo
35—30 K&, 1 predi nrSno
napravo, rabljeno, dobro ohranjeno, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Juitra pod šifro »Poceni«.	16839-29
Kleparske stroje
z veem mveottar; prodam- Naslov v adorstln+eah Jetra.
19839-39
Motor
na sesalni pita. 23 KS prodam- Lahko se ga ogleda veak dan v po_ gonu. Cena zmerna. — Maso Vezmar, mlin na valjke, Voloder p. Popo-vača.	16786-2»
LokomobOo VVolf
55/72/35 K. S. s stopničastim kuriščem poceni prodam. MAG Zagreb Hica 13.
16464-2»
Salonsko garnituro
prodam poceni zaradi selitve. Naslov v voeh posl. Jutra.	IffMtJE
Spalnice
kuhinjfke opranre in no pohištvo, dobite najcenejše pri Andiovift, Kon&emskega. utica 34.	16961-12
Hrastovo spalnico
novo, nerabljeno, prodam za UHCI0 Din, vredna 5000 Din. Mestni trg Ifl/L Mila.
36967-112
Kompletna spalnica
naprodaj pri Ločnikar, — Mestni trg 6/HL
«87.1-18
Spalnica
crebova, polltlrana, pisana nova s kuhinjo vsled' preselitve, naprodaj aa zmerno ceno. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16966.12
Beseda 1 Din, davek 3 Din
za šifro aK dajanje naslova 5 Din. NajmanjS znesek 17 Din.
Čistokrvne
dobermane krepke prodam: Tnfnr maclje: Buffet »Mi
Beseda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. ' Najmanjši neeek 17 Din.
Knjige
»aloSbe Hram, Modre ptice ie druge, vezane v poi-ueaje, prodaja po zelo nizki ceni. Ugodna prilika. — Naslov v veefe poslovalnicah Jutra.	36800-8
Mayerjev leksikon
(nemški) sov sedma izdaja od L 1004 — 1933. prodam po »eio ugodni ceni. Albin WaUand, slikar, Krtko.
16887-8
Brehms Tlerleben
1876.
vseli tra.
prodam. Naslov v poslovalnicah Ju-17066-8
Med mestom ln deželo
posreduje Jutrov nudi oglasnik lllllll II llllll
Šivalni stroj
pogrezljlv rtfvrvad ta.
hrik&t z okroglim 6c0-nlčkosn. tudi etika poceni naprodaj. Nova trgovina. TT»yr6eva 36.
2 Vi 1 sladoledni
stm|
nov ta majhno delikatesno tehtnico z marmornato ploščo, poceni prodam. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«.
17033-29
Glasbila
Klavir
telo dobro ohranjen, pooart prodam. Naelov v vseh pa-
slofalnicah Jotra.
Planino
prvovrstna mamfca, skoraj nov takoj prodam. Na vpogled Maribor. Cankarjeva 14 /H vraAa 7 od 2—3 ta 6—7 popoldne.	16876-26
IVAN KACIN
tvornlea glasovirjev. Domžale, dobavlja pc. vovrstne planine z angleško mehaniko za 9000 Din b večletno garancijo. Tudi na obroke po 300 Din. Harmonije od 1800 Din. Popravila. U-glašenje najceneje. Zahtevajte cenik! Naročila Ljubljena, Kocnenskega ul. 26. a
16987-39
Klavir
ta tepe oljnate slike pr»> dam. Naslov v veeh poste valnicsh Jutra.
ima
czpofen pouk v t»ran3u i
MEINEL'HERDLDQ^[
TVORtllCE 61ASBIL MARIBOR stlfll [
Obrt
Beseda 1 Din, davek 3 Ka »a šifro ali dajanje naslova 6 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Domača lekarna
dobro opremljena, poce. nI naprodaj. Ponudb« na podružnico Jutra v pod »Lekar-
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aii dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisalno mizo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalna mrca«.	16896-7
Prebijalno stiskalnico na vreteno
(Spindelstanzpresse), z odprtino 30 ccm, takoj kupim. Ivan Oblak, mehanik. Vrhnika.	16900-7
Otroški voziček
pisalni stroj, omaipe za obleko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam«.	16072-7
Vodovodni števec
100 mm, rabljen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17071-7
Poravnave
plačanja dolgov
posredovanja kreditov in gotovine
na hranilne knjižice, naložbe kapitala (tudi hranilnih vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi, knjigo-vodsitvene revizije, bilance in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesij on iraaa
Trgovsko-gospodarska
poslovalnica v Ljubljani,
Cesta 20. oktobra (Rimska cesta) št. 7. (Z« nismena pojasnila znamke.)
D6&42-J6
Resr-da a Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE - juvelii
LJnbljana. VVolfova nlica 1
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova C Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Bančno kom. zavod
Maribor Aleksandrova 40. Izvršuje najbolje nakup tn prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3 znamk 191 16
Vložne knjižice
Celjske mestne hranilnice kupim. Ponudbe pod šifro »97j1S« na ogl. odd. Jutra.
16914-di6
Vlogo do Din 30.000
Mestne hranilnice ljubljanske, kupim. Plačilo v gotovini ali kot posojilo ne absolutno varno mesto na večjo posest v Ljubljani. Ponudbe s ceno n« ogl. odd. Jutra pod »Vloga«.
16036-16
Posojilo
Din 80.000, iščem na posestvo in obnt proti vknjiž bi na prvo mesto. Posestvo s poslopji je sodno cenjeno -400.000. Ponudbe z navedbo obresti na ogl. odd. Jutra pod značko »»1.000«.	16831-16
Pekarno
dam takoj v najem. — Dnevni konzum 800 do 1000 Din. Najemnina mesečno 500 Din.. Cenj. ponudbe na podr. Jutra, Maribor pod »Pekarna«.	16807.17
Gostilno
dobro vpeljano v bližini Ljubljane oddam v najem z vsem Inventar. Jem Potreben kapital v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gostilna«.
16750-17
Vinogradniki pozor!
Vinsko skladišče oddam takoj s kompletnim ln. ventarjem v najem. — Vzamem štajerska tn dolenjska vina v komisijsko prodajo pod garancijo. Velik uspeh zajamčen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinogradi dobro vino*.
17027.17
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din.
Večjo trgovino
v industrijskem trgu na Gorenjskem oddam i vso zalogo in inventarjem pod
Brivski lokal
za dame ln gospode prodam oziroma oddam z ali brez inventarja. Naslov v poslovalnicah Jutra.
16994 .19
V Celja
na prometni točki takoj oddam na novo preurejeni trgovski lokal s stanovanjem. Le bič Josip, Mariborska oesta 28, Ce. lje.	17085-19
Trgovino
mešanega blaga, vpeljano, oddam takoj. Lokal, nov irventar in stanovanje na prometni točki v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna redka prilika«.	17106-119
Beseda 3 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Visokopritlična hiša
novozgrajena z dvema stanovanjema, naprodaj. — Ugodni plačilni pogoji. Poizve »e Oražem. Predoviče-va šter. 5.	10741-30
Lepo posestvo
ob koroški progi med Mariborom in Rušami, ugodno naprodaj. Kapitala ni
Posojilo 100.000 Din
v gotovini ali pa hranilne
knjižice dobrega zavoda, iščem proti dobremu jam stvu. Ponudbe na ogl. odd, Jurtra pod »Si> gum ost«.
17046-il6
zelo ugodnimi flačilnimi °°. ^prodaj. Kapitala m pogoji podjetnemu trgovcu treb* .k«rvse. Uhk« v najem- Ponudbe na ogl. '	Naslov v vseh po
odd. Jutra pod »Velik promet«.	16361-19
dolg. slovalnicab Jutra.
Družabnika
išče manufakturna trgovina v sredini mesta na zelo prometni točki. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«.
17017-1(6
Hranilne vloge
vseh tudi podeželskih denarnih zavodov vnovčuje po navišji ceni
takoj v gotovini tndi vrednostne papirje Vojno škodo
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon $5-10
16344-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, z vlogo Din 300.000, prodam takoj po dnevni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16784-16
Posojila
vezan« na štednjo la večletno mesečno odplačeva nje. Brezplačno zavarova nje za slučaj smrti
Banka in Štediona
4. 4. Krapmske Toplice Glavni zastopnik za drav »ko banovino
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka nI 12 Pismeni odgovor Din 3 znamke
300-16
Posojilo pol
milijona Din
iščem proti vknjižbi na prvo mesto ter obrestujem po 8%. Vrnitev v obrokih v petih letih. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Popolna varnost«.
17015-16
Posojilo 15.000 Din
l^čern. Garancija vknjižba na parcelo tik mestnega parka, Maribor. — Obresti ln odplačilo po dogovoru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Uniform Iranec«.
17020-16
Posojilo d0 40.000
Din iščem proti knjlžbi na prvo mesto 20krat-na nadvrednost v 15 parcelah in hiši s trgovino ln gostilno v Ljubljani. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'Sigurna naložba«.
17005-16
rVRDKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - Javlja, da Jemlje do oreklica t račun tope«
HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice tn Ljud tke posojilnice.
149 16
Hranilne knjižice
vnovčite
najbolje
potom moje pisarne Solidno poslovanje! Takojšnje plačilo! Priložite znamko
Rudolf Zore
Ljnbljana. Gledališka 12. Telefon 38-1«.
168-16
Posojilo
dobijo državni, samoupravni ter upokojeni uradniki brez porokov proti zaznambi na prejemke. Dopise na: Po. verjenlštvo Gradjanske dion. štedione Daruvar Ljubljana Tyrševa 55. Za pismen odgovor priložiti Din 3 v znamnah.
17073-16
Oreditev dolgov
potom sodnih tn Izven sodnln poravnav Nasveti v konKurznlh zadevah ln vsen drugih trgovsko obrtnih poslih Strokovne knjigo vodike
revizije, sestava m aprobaclja bilanc. Preskrop tredltov nasveti glede 0 rani mir, rtog ln rnasiranje Istih 7 si posli Kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercialna »lsaraa LOJZE Z A J C LJubljana Gledališka ui J. Telefon 38 18
>4
Hranilne vloge
Posojilnice v Logatcu ln Kmečke posojilnice na Vrhniki, kupim. Al. Planinšek, LJubljana. Beethovnova 14/1.
17077-16
Družabnika
za rudarsko podjetje e. dlnstveno in brez konkurenčno v državi z vlogo enega milijona v go. tovinl ali hranilnih knjižicah Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Milijon«.
17059-16
Vlogo 5.000 Din
Ljudske hranilnice, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najboljši ponudnike.
17 D33-i1j6
Hranilno knjigo
Ljudske posojilnice v Celju z zneskom Din 2.300, ugodno prodam. — Naslov v vseh posloval, nicah Jutra v Cellu.
17088-16
Hranilne knjižice
hranilnic "članic Zadružne zveze, kupimo im plačamo ] na bivši ljubljanski perife-
Hotel
v kopališkem mestu na gornjem Jadranu dobro uveden, zgrajen pred 9 leti prodam iz družinskih raz logov. Kupec se lahko vseli takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«.
16327-19
Pekarno
obstoječo 30 le*, ▼ oeotru Zagreba, s stanovanjem lokalom, telefonom in in ventarjem, oddam pofceoi. Ponudbe pod >4-1888« na Publicitas, Zagreb.
16918-10
Lokal
za trgovino (obrt) ali pfesur-no, oddam. Kolodvorska ulica 41.
16696-19
Gostilno
v večjem kraju pri Ljubi ja ni, moderno urejeno, lepo opremljeno, dobi« vpeljano, oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Juitra pod »Radi bolezni«.
16140-19
Delavnico
oddam takoj v sredini mesta. Poizve se pri hišniku Šelenburgova 6.
16936-10
Lokal
na dvorišču v sredini mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16969-10
Lokal
za branjarijo, mlekarno ali malo obrt, oddam. Zelena jama. Ljubljanska nI. 55.
316073-10
Lokal
v novi hiši, z direktno dostopnim prostorom v kleti, poceni oddam avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16861-19
Prostore za kemično delavnico
z ali brez stanovanja, iščem Prednost plin in vodovod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moste - Bežigrad«.
16645-19
Brivnica
dobro idoča, na deželi — ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno naprodaj«.
16834-19
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
»	.. . , . kdor pripomore osami j e-
Specenjsko trgovino nI vdovi do dobro ido-
Fotoatelje
na deželi dobro urejen prodam. Ponudbe pod »Fotoatelje« na ogl. oddelek Jutra.
16766.19
Lepo nagrado dobi
manjšo, dobro idočo, na prometni točki v bližini farne cerkve ali želez, postaje, z inventarjem brez zaloge, vzamem v najem s .1. X. ali 1. XI. !{Wt>. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
pod »Dobra trgovina«.	.	,	. . .
16S»1-17 Prostorno ln suho takoj
_' oddam. Poizve »e Hlad-
nik Jože
če trafike ali vlnotoča kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa nagrada«
16800 19
Skladišče
t , ..,	, , -.vw xim. uuzir trgovina
L,okaI S sklaoiscem Petra crsta 14.
Sv.
17006-19
pripraven za vsakega trgovca v velikem industrij- I -
sk-Pfm kraju dam v najem na ! pjcomiSliP nrnstftro zelo dobri točki. Ponudbe * ,Sarm?Ke PrOSTOre na ogl. odd. Jutro pod pipravne tudi za finej-» Sigurna stalna eksistenca« šo obrt odda zavaroval-10S)C-'7 nica »Dunav« v svoji
--palaii na Aleksandrovi
c. Informacije istotam v družbeni pisarni.
16996.19
Gostilno
oddam s 15. avgustom v nalem agilni osebi. ki poseduje svojo obrtno pravico	RustairMoiln in svoj inventur. Najemni-	IMSsMvraciJO na nizka. Naslov v vseh	v bližini glavnega kolo-posl. Jutra. 169?W-17	dvora v Ljubljani z letnim prometom 3 vagone
*>in<l"H7iTi«!k« hišn ylna' Prodam. Lahko se anoaruzmsho niso j0 poVr.ča Ponudbe na
s trgovino mešanega blaga ogl. odd Jutra pod
takoj v gotovini. Cena pa ' riji. prodam oven tunino od-dogovoru. Naslov v vseh dam v najem. Ponudbe n<i poslovalnicah Jutra.	| ogl. odd. Jutra pod >lio-
»Hotel«.
16977-19
Učiteljica
išče 300'i Din posojila pro-
16933-17
Parno pekarno
ti mesečnemu odplačevanju	"-^-Ip,"! tak~>j v najem
Dopise na ogl. odd. Juti«	Ponudbe na o»l odd. nudbe pod »Eksistenco
pod »Hvaležna«	Jutra pod »400«	na ogl. odd. Jutra
16938-:6	•	17029-17 .	17102-19
Gostilna
z lepim vrtom, lokali ln Inventarjem v Lj ubija, nt ugodno naprod"-.1 zaradi sorodnih razmer Eksistenca ; aslgura-na. Sn-mo resni kupci. Po.
16783-30
Večje gozdno
posestvo
pri Šoštanju, obstoječe iz poslopij, njiv, travnikov m obsežnega lepega smreko vega gozde zaradi bolezni takoj ugodno naprodaj. — Izmera do 50 oralov. Cena 75.000 Din. Pojasnila daje Martin Ročnik, posestnik v Zavoda i pri Šoštanju.
16828-20
Hišo
sredi Domžal, ob glavni cesoi, pripravno za trgovino aii obrt, oddam v najem ali takoj ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra,
16834^0
Modern hotel
Stanovanje
Novozidano vilo
enodružinsko, vsaj šestsob no, podkleteno z najmanj 1600 kv. m vrta, v Ljubljani ali na periferiji ob tramvaju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina«.
16838-30
Kupim hišo
z malim posestvom ali vr tam v letoviškem kraju. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša«.
16858-30
Šeststanovanjska
hiša
v dobrem stanju, poceni naprodaj. Alojz Pogorele, Vodnikov ug 3, Maribor.
16S75-30
Dvostanovanjska
vila
lepa, popolnoma nova moderno zidana 5 minut od postaje Rače, takoj naprodaj. Cena Din 45.000.— Informacije v trgovini Magdalene Rače pri Mariboru. Posredovalci izključeni.
16806-20
Novo hišo
v bližini Studencev prt Mariboru, prodam. Naslov v vseh posl Jutra.
16809 20
Lepe stavbne
parcele
v Kolezija, naprodaj. Po-rave se pri K. Jurman, optik, Selen buirgova.	S 170111-30
Krasno hišo
v Ljubljani, poceni prodam za inO.OOO Din. Naslov v vseh poslovalnica!) Jutra.	16001-30
Hišo s pekarijo
prodam po ugodni ceni. — Naelov v vseh posl. Jutra.
16314-30
Novozgrajeno hišo
v Ljubljani okoli centra, kupimo. Plačamo od 500.<V10 do 700.000 Din v gotovini, brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino 500.000«.
16782-00
Posestvo
30ha, v lepi legi pri Dravo gradu, pol ure od glavne ceste, naprodaj. Lepe njive, travniki, veliki pašniki, gozd, sadovnjak. Redi se lahko 17 glav živine. Cena 305.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16773-20
Hišico z vrtom
frodam 30 minut od postaje t Lovrenc na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno in lepo«.	16790-30
Novo hišo - vilo
z lepim vrtam tik Ljubljane, prodam za 100.000 Din. Vzamem tudi vložne knjižice ljubljanske Ljudske posojilnice ali Mestne hranilnice, za polno vrednost. Ponudbe pod značko »Izreden slučaj« na ogl. odd. Jutra.
16950-30
Lepo hišo
zamenjam za posestvo, vilo eili stavbene parcele v Ljubljani. Nahaja se blizu dolenjskega kolodvora in Ima ugodno lego. Cenj. ponudl>e prosim pod šifro »Razlika se doplača« na ogl. odd. Jutra.	16961-30
Prodam
dva velika travnika, stanovanjsko hišo, poljedelske stroje, osebni avtomobil, pianino, klavir, vse po zelo ugodni ceni. Kupnina se lahko plača s k n j'žicami Celjske mestne hranilnice. Ponudbe pod šifro >83934« na ogl. odd. Jutra.
.16918-30
Lepo zemljišče
Šmarju pri Jelšah, 6 oralov, tudi dobra voda, naprodaj. Cena 4<\<Y)0 Din. Neug^bauer Šmarje pri Jelšah.	16V.6-30
Kmečki vodni mlin
in žago. na stalni vodi, ku-
um
eraju. Navesti je natančni popis in ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Promet 232«.
16900-20
Posestvo
v okolici Maribora. 42 oralov vinograd, sadov, njak gozdovi, arondira-lo, gosposka hiša vlnl-čarija, gospodarska poslopja v najboljšem stanju radi bolezni u-godno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16805-20
Prodam posestvo
V< tu« od postaje, 3 orale njive, hiša z go. spodarskim poslopjem ln lepim vrtom. Franc Pungartnlk Rače pri Mariboru.
16810-20 Vso hišo
dam v najem namesto obresti onemu ki mi posodi 50.000 Din. Hišo tudi predam. Predmestje Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16779-20
z restavracijo ■ ^»»J1	J^
zna oddam. Zg. Slika, »t »S prt tolL
16658.11
prodam v
jadranskem kopališču. Izvrstno Idoč popolnoma oddajan naj odlične j šim domačim in med narodnim gostom, novozgrajen s tridesetimi komfortnimi sobami, tekočo vodo. llftom, veliko restavracijsko dvorano, ogromno teraso za goste vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Dvosob. stanovanje
^nŽM^^v®01^1 •olatoo, skoraj t oeotnimu
I oddam. Ponudbe » ogl.
Komfortno
stanovanje
4 velikih »ob, oddam. Pojasnila: Napoleonom trg 7, O. nada*r., levo, od a—4.
17033-31
z iglastim drevjem od ca 3000 ms. Krasna ek slstenca za agilnega bo. tellrja. Serloznl lntere-
odd. Jutra stan«.
pod »Miran 17034-dl
sentl dobe Informacije: Trisobni Stanovan,
lepo urejeni, v bližini ban ske uprave, oddam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Senčnat vrt«.
1702'
Poslovalnica Pavlekovlč Zagreb, Illca 144.
16897-20
Rentabilno hišo
s 5000 m: zemljišča ln , —	,
gospodarskim poslopjem | rTitlldio stanovanje
lepo ln lokal, pripraven Jurčkova I za špecerljo ugodno od. 16998-20 dam ob Ty vrše vi c. Po-- Izve se Flgar Vošnjako.
Enodružinsko hišo |va 6.	17041 21
novozidano 4 sobe. kuhinja. prltikltne vrt v Stožlcah. Cena '68.000.-
^o ugodno prodam za
radi selitve. " "" pot 50.
Dvosob. stanovanje
.solnčno, s kabinetom bal Prevzem hipoteke 35.000 kanom ln prltlkllnaml ostalo gotovina. proda za Din 700.— oddam ADAMIČ, Ljubljana. Go- Dvofakovi ulici 3 IV.
sposvetska 8/II.
17070-20
17021.21
Stirisobno
stanovanje
Za Din 20.000
prodam parcelo, ki meri 859 m2. Naslov v vseh krasno solnčno. z vse-poslovalnicah Jutra. ml prltlkllnaml v vili z 17075-20 I vllklm parkom, oddam z avgustom. Karlo\iška
2-dnižinska hišica lce8ta x-	17022JZ1
Ljubljann Stožlce z ,	_____.
vrtom, primerna za lipo. Dvosob. stanovanje kojenče. naprodaj. Cena z vsemi prltlkllnaml Din 69.000.—. Poizve se blizu centra, oddam v gostilni pri Urb&nčku. avgustom. Informacije 17074.20 I Tobačna ul. 6.
17035-21
Letoviško hišico
ob Ljubljanici, zidamo, ta-1
Stanovanje
ko j prodam za Din 3.500. sobe ln kuhinje oddam Naslov v vseh posl ovalni- takoj. — Ogleda sc pri
calj Jutra.
Rahne 17103-30 Moste.
Ivan
trgovec 17028-21
Hišo
2 stanovanji
4 sobami, v Ljubijajii. 12-sobno za Din 500 ln do 100.000, kupim. Ponudbe l-sobno za Din 300. od-pod »Protigotovina« na ogl. dam takoj na Dolenjski odd. Jutra.	cesti. Vprašati pri Bol.
171:lfi-30 hi Ivanu Bleiweisova 3 /UL	17036-21
Dvostanovanjsko ...
I^g 3-sobno stanovanje
. , '	komfortno odda zavaro-
poleg narodne šole v Zg.	Tainlca »Dunav« v svo-
Mšk? št 207. prodam. Več	j, paiači na Aleksan.
^^KJET^J*	c- informacije Isto-
Šiška, Alešov&eva c. 1119.
ITICT-SO
tam v družbeni pisarni.
16995.21
Hišo z gostilno
v Celju, prodam zaradi 1 £?tel , Zvezda, starosti. Lepa prilika za G!avnl družino. Naslov se Izve v vseh poslovalnicah Jutra.	16771.20
V Savinjski dolini 5-sobno stanovanje
I J° naprodaj več posestev, i Poizve se pri Creplnšek
Celje,
• kopalnico oddam takoj.
Vodrnikova 17, Ljubljana vn.	17!'36-3(
Dvonadstropno hišo
(v šlškl) novo. prodam. 12 stanovanj ' za Din 440.000.—, hipoteka Din 90.000, se lahko prevzame, ostalo gotovina Hiša se obrestuje po čistih 8%. Interesenti naj se obrnejo za pojasnila na ogl. odd. Jutra pdd »Rentabilno«.
16847-20
Prodam hišo
z gospodarskim poslopjem ln velikim vrtom. Studenci pri Mariboru Sokolska ul. 42.
16879-20
Kupim hišo (vilo)
eno ali dvodružlnsko v Mariboru; plačam v go. tovinl. Ponudbe z natančnim opisom in na. vedbo cene na ogl. odd. Jutra Maribor, pod »250 M«.	16878-20
Zidana hiša
z dvema sobama kuhinjo, vrtom ln sadovnjakom v Žalcu naprodaj. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Le-pa.«	16872.20
17089 20 I Dvosob. stanovanje

Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisobno stanovanje
solnčno, na Oopo-vi e. 3K takoj oddam.
17012-21
Dvosob. stanovanje |
s prir.iklinami, oddam za november odrasli, čisti družini v sredin! mesta. Kri-ževniška ul. 6 pri hišnika.
16S3S-31
I solnčno. v vili, oddam 1. novembra. Cena 650 Din. Plin, vrt na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno - Mirje«.
17133-31
Dvosob. stanovanje
predsoba, prrtrikline, pod enim ključem, lepo, solnčno, v Zg. S»ški, oddam avgusta. Poje-viila-. Suša Kolodvorska 6. dvorišče, od 3—4.	1030-31
Lepo štirisobno
stanovanje
sredi mesta, na enem najlepših krajev Ljubljane svetlo, zračno z vsemi _ .	. . pritiklinami, oddam L no-
Enosob. Stanovanje vermbra. Interesenti si lah-oddtim za avgust. — Tam *o ogledajo stanovanje vsak sprejmem tudi sostanovaJoa dan "d ilO—18 in od 17—18. k starejšemu možu. Rožna Naalov ▼ vseh poelovalni-
dolina V/34.
rah Jutra.
110963-21
171116-31
Enosob. stanovanje
Stanovanje
s kabinetom in pritiklrna-	in kuhinje, cen trum
mi oddam. Zg. Šiška, na- Ljubljane, dam brezplačno sproti gostilne Kmet. In- boljši družini za dobro
formacije v mlekarni.
orano ene osebe. Ponudbe 1681)6-31 I P >d »Maloštevilna« na ogl. odd. Jutra.
17.in<4-31
V Celju
so naprodaj lepe stavbene parcele. Vpraša se pri Fanlnger Glavni trg št. 8. Celje.'
16873-20
Pritlično hišo
Ljubljani, blizu centra, prodam. Gotovine potrebujem 40—100.000 Din. Ostanek tudi na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17083-20
Parcelo
v izmeri 500 kv. m prodam na Kodeljevem. poleg Pov-šetove cosite. Naslov - vseh poslovalnicah Jutra.
17064-30
Novozgrajeno rilo
takoj v prometnem ..d'eže1} ob železniški P<>-ie natančni ?*»!». PnPraT
Manjšo hišo
v Ljubljani kupim. Opis z navedbo eene na: Andrej Okorn Streliška ul. 18. pritličje.
16333-30
Stavbna parcela
975 mj na Mirju, He-idri-chova ulica, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »975 mi«.
no za upokojenca, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
170.6-20
Krasno vilo
v centru mesta, 37i>0 kv. m vrta, prodam. Vodovod, elektrika telefon v hiši. iVnudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Velika hipoteka«.
17019-20
Opremljeno sobo
snažno in solnčno, s prosSim 1 n..„„ , . vhodom in elektriko, od- m'OSOD. Stanovanje dam. Naslov v vseh paslo- olnftno balkon, kopal, valnicah Jutra.	lica, lep vrt oddam z
19947-33 I avgustom boljši stranki. Postojnska 20.
17067-21
Enosob. stanovanje
oddam z vsemi pritiklinami. Naslov v vseh posl. Jutra.	16907-31
Trisobno stanovanje
tudi poslovne prostore oddam. Aleksandrova c. 5. Pojasnila pri hišniku, od 10 do IE ure.
16903-31
Krasno stanovanje
pripravno za zdravnika v sredini mesta, s 5 sobami, kopalnico, lepo verando in drugimi pritiklinami takoj oddam. Ogleda se od 30. julija od 2-1 ure popoldne. Naslov v vst-h posl. Jutra.
W»34-31
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
3-sobno stanovanje
s kopalnico, Išče za september zakonski par brez otrok. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 1000 Din.
17018.21a
NIZKE CENE
dvokoles, otroških-igrač-nlh-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26
Stanovanje 1—2 sob
mimo, išče takoj ali pozneje samostojna gospa. drž. upokojenka- — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«.	16££-21a
Stanovanje
3 do 4 sob s kopalnico, — iščenn najkasneje za 15. avgust. Ponudbe pod šifro »R. S.« na ogl. oddelek Jutra.	lG9U8-(Ji«a
2—3 sobno
stanovanje
s kopaJnico, v mestu, — iščem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Plačujem toč no«.	16836-21a
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, v bližini kri-že^niške curkve aJi Gradišča išče za september dr-Saivna upokojenka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plačnica«.
16849-31a
Stanovanje
eno ali dvosobno, s kuhinjo. iščem v bližini &v. Jakoba trga ali Rinrake ceste za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »I. nadstropje«.
HfllliKidJa
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Veliko sobo
prazno a<ii opremljeno oddam v centru eni aH dvema osebama-. Naslov v vseh I>oal. Jutra.
a604!f>J3
Nekaj sto korakov od Zvezde
oddam s 1. avgustom veliko mirno ln čisto udobno opremljeno so. bo s posebnim vhodotn (tudi z dvema posteljama); eventuelno dve o-premljenl sobi skupaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16379-23
E R N S T E H R L I C H
industrijalec
H IL D A roj. BONAO
POROČENA
Bled, 25. julija 1936.
«IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIMIIII<IMIIIItlllMIMIMII(H«limtl>fniHfl M
¥. Pernat
mesarija in prekajevalnica
v Ptuju
je na novo uredila svojo hladilnico, ki je priključena k prodajalnici s frižidero (Frigidaire). Svojim odjemalcem nudim lahko ob vsakem času sveže in preka-jeno meso v najboljši kvaliteti.
Sobo
s posebnim vhodom oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra.
16000-23
Solnčno sobo
lepo. parketlrano. oddam z ali brez oskrbe, boljšemu gospodu. Cesta v Rožno dolino 3.
16737-23
Sobo
oddam dvema gospodoma. Sv. Petra c. 43.(pritličje. desno).
16862.23
Veliko zračno sobo
i posebnmi vbodom, oddam v najem na Mirju. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
16880-28
Sobo
oddam gospodu aJi gospodični v centru mesta. Naslov v vseh posl. Jutra.
16911-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam eni aH dvema osebama po nizki ceni. — Cankarjevo nabrežje 23/in, levo.	17018-23
Veliko sobo
dobro opremljeno rrrtr.. no, s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseti poslovalnicah Jutra.
17069-2J
Sobo
s posebnim vhodom, oddlan v sredini mesta. N««!«* y vse t poslovalnicah Jotma.
iTit&ea
Sobo
l«po opremljeno, s poneb« nim vhodom, solnčno, fiU sto, oddaim na Resljievi eo-sti IfVH, levo.
Prijazno sobico
z dobro domačo hrano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra.
17030 23
Lepo sobo
tik kolodvora oddam boljšemu gospodu. Na. slov v vseh poslovalnicah Jutra.
17001.23
Sobo
Gospoda
sprejmem na hrano ln stanovanje za Din 400.— mesečno. Sv. Jakoba trg 15.	17072.23
Mesečno sobo
lepo, suho, zračno, s šopa-	, . ,
riranim vhodom, oddam. - Prazno ^^	■
Novi trg 5/11, levo. Ogled posebnim vhodom oddam od 8-10 ali od 1—3. ^ m-sečno ^ta 2M-.
Ogleda se Gregorčičeva I ulica 17/c H. nadstrop-i Je.	17079.23

Sobo in sobico
opremljeni, čisti, snažni, sepnrirani, ceno oddam, ev.
Separirano sobo
dobro domačo hrano.' Ka- samsko ali pisarniško v
radžičeva 10, Kolezija.
Sobo
lepo opremljeno, z eno ali dvoma postelja mi, oddam boljši osebi 1. avgusta. — Moste, Poljska pot 39.
163!>:-33
Grafiki, poleg glavnega 16910-23 kolodvora oddam za avgust. Pojasnila: pisarna jsGrafika« Miklošičeva c.
17061.23
Opremljeno sobo
sodnčno, s posebnim vhodom oddam. Ilirska ulica 29/1. desno.
MS90-33
Opremljeno sobo
Opremljeno sobico
podstrešno, preprosto poceni odda m. Ka jc, Rožna ul. 33.	16883-33
Prazno sobo
s poseb. vhodom takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	10933-33
Mesečno sobo
s posebnim vhodosn, solnčno ln zračno, dam z vso oskrbo. St trg 28/Tn, levo Sturm.
17065-31'
Opremljeno sobo
e posetmim vbodom, a4* dram. Voanjakova id. 1,
levo, priti.
Sobo
oddam. Dofeaj»ka e. 9EL
2 sobi
s trmri posteljami » do, oddam v stjrog»im ■aru. Na*lov v vseh pofilo-valnioali Jutro.
17lP6-fi6
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam botjil osebi. Istotam poeeui prodam šivalni stroj in kovček - gramofon. — Novak, Resi jeva c. 30, pritličje.
17100-3S
Beseda a Din, davek 3 Dfa za šifro ali dajanje naslora 5 Din. Najmanjši zne«ek 17 Din.
Opremljeno sobo
pri operi takoj oddam ali	fi posebnim vhodom od-
za 1. avgust. Narfov v	^^ takoj. Turk Streli,
seh posl. Jutm.	ška ul. 22 I. nadstr.
1603O-33	17099-23
Opremljeno sobo
Sobo
veliko,, solnčno Pretim- 6 posebnim vhodom eo.
no, pnr*avno tndu za p,-	£rabo kopalnice cen-
sarno,_ oddam ll^T®^	tram, oddam Naslov v
h£i ^Gospodarske zveze	vsrh poslovalnicah Jn-
na Tjrrševi cest! 39/11.	t ^ 17064-23
16756-C-'!
Opremljeno sobo
Sobo
oddam starejši gospe brez
strogo separirano, iščem za ploč-no [K>d pogojem, da bi
pazila čez dron na 41etno punčko. Istotami sprejmem sostanovalko. Kimska, cesta 34/H.	17.32-23
september. Ponudbe pod Snaga in mir« na ogl. odd. Jutra.
160l65<13
Večjo hišo
solidno zgrajeno, v cen tru Ljubljane prodam, čisti donos TU. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod >Naložba ka-
"6&M-30 : pitala«.
17014-20
tra.
17033_i0
'MADE IN ENGLAND.
PNEUMATIKA JE NAJBOLJŠA Zastopstvo :
A. ADAMIČ & Co Ljubljana,
IGRIŠKA UTLCA 3 (za dram. gledališčem) — TeL 32-86
Novo hišo
enostanovanjsko, z velikim vrtom, prodam za 36.000 Din. Gregorič, Tomačevo 62, Ljubljana.
16962-20
Posojilo Din 170.000
iščem na hišo vredno 800 tisoč. Vknjižba n« prvem mestu, obresti 6%%. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	116963-20
Ugodna prilika	j	HiŠO
za trgovca začetnika Edograjeno trldružlnsko
Manjšo zidano hišo usodno prodam. Naslov .... , , . ! i "seh poslovalnicah Ju. tik farne cerkve ra sole ■	^	----
prodam. Kraj brez trgovine. izredno zdrav. V hiši je mlin na 2 tečaja. Zraven se lahko dobi poljubno njive, travnik, gozd ali vinograd. Pojasnila daje: Tomo Kosi. Olimje p. Podčetrtek.	16937-30
Enonadstropna hiša
na prometnem kraju v Celju. Mariborska cesta naprodaj. Informacije pri Anton Lečnlk Celje.
17090-20
V Celju
je poceni naprodaj nova dvodružlnska hiša Albin Otrokar. Zg. Hudi nja 105 Celje.
17086 20
Več stavbnih parcel
malih, v bližini mitnice na Opekarski cesti naprodaj po zelo ugodni ceni. Vprašati: Privoz 17.
17107-30
Dvosob. stanovanje
mansardno, oddam mirni stranki. Rožno dolina HI/33 16939-31
2 stanovanji
eno večje ali dve manjši, oddam takoj v vHi i vntom. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
16955-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam mirni st.nanki. Rožna dolina, Cesta VII/5a.
1OT.77-31
Enosob. stanovanje
lepo. solnčno, v I. nadstr., v bližini gl. koldovora, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
169G6-31
Dvosob. stanovanje
oddam samo odraslim. — Janševa 1/1.
16908-3t
Dvosob. stanovanje
solnčno. oddam Rožna dolina c. vm/s.
16927-31
Enosob. stanovanje
solnčno, prit.ikline, oddam boljši, mirni stranki. Oesta v Rožno dolino 52.
171110«,
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki sa 1. september ali takoj. Glince Oesta XT1I. št. 6. tik po staje cestne žel<»:iioe.
17081-21
ČitateSji inserenti!
Izkoristite dolgoletne Izkušnje
številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati,
čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih«
čitateljev. Prihranili bo te na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«; kjer imajo oglasi vedno največji uspeh.
Lahka LETNA OBL AClL A b uret, kaša 1 i s t e r i. t. d.
v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri
PRESKERJD,
SV. PETRA C 14.
Kdor pošlje
10 Din v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo.
D. STUCIN,
tovarna ogledal, Maribor.
Za polet)« in vroče dneve
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m p rima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno, »K O S M O S«, raz-poSiljalnica ostankov, Maribor, Dvofakova cesta gt 1.
»JTJTRO« SE. ITT.
13
Wc3eIJa, 55. Sflff T53&.
3»
KOLESA
rabljena in nova v veli Id izberi in malo rabljeni
ŠIVALNI STROJI
vseh znamk poceni naprodaj pri
romet"
(nasproti križanske cerkve)
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanj« naslova 5 Ifln. Najmanjši metek 17 Din.
Opremljeno sobo
ali pro-tno, 8 strogo s»j>ari-rin;m vhodom, iš&a za takoj stalna državna uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po«l »iliraa nu-jem-nioa«.
Prazno sobo
t poeobnim vhodom išč-eaft. Ponudbe z na.vt-.lbo cene na ogl. odd. Jutra pol &;fr>o »Iščem sobo«.
WZX>4-!»a
Opremljeno sobo
Bč» goapod. Ponudbe z navedbo ce® p rva ogl. odd. Jutra pod .»Soba«.
l<»31-33a
Opremljeno sobo
lepo, s soiujiorabo kopalnice. iščem. Oddaljenost največ 16 min. od pošte. — Ing. R odež Sava Prešernova 3.	HGOT-4-žSa
Boljšo sobo
moderno opremljeno s posebnim vhodom blizu centra. Išče višji uradnik. Ponudbe pod »Mir« na ogl. odd. Jutra.
16E60.23a
Opremljeno sobo
■ročno, solnčno, gejtarirano, x dijotetieno hra.no, iščem. Ponudbe pod -»Ci?to6a« na ogl. odd. Jutra.
Gospod
miren bn soliden, ižče lepo, zračno in nrrno sobo po možnosti v vili v okolici Tivolija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ravnatelje.	17103-33a
Svetlo sobo
•v centru, separlran vhod za sedaj aH pozneje išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Stalen«.
17101-23a
Misarll
? J
Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najccneje, tudi na hranilne knjižice pri
j-JEKLO« Stari trg. ■MBBMBHHBgSI
e
Besed« ;1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o I>in. Najmanjši znesek 17 Din.
Dražba tramov
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo cca 3HW plin tramov feo vagon Straža pri Novem mestu za dne 27. arsusta lase. Podatki in pogoji na razpolago pri gornji upravi, Ljubljana, Aleksandrova 4/II in Šum-ski upravi Straža.
16796-32
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zahvala
Dolžnost mi velova, da »e javno zahvalim g. prima-riju dr. Božidarju Lavriču, šefu kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani, za dobro uspelo težko operacijo ter ga vsakomur t-opio priporočam. — Ljubljana - Barje 'o. julija 1036, — Sušnik Jožica.
16777-SI
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje z« obročno odplačevanje, odpis itd.: Davčna poslovalnica, — Ljubljana, Selenburgova ul. šuev. 7/1.	U6i>JJ6-31
Intervencije
v vseh zadevah pri vseh oblastvih ni ministrstvih izvršuje hitro in uspešno: Gospoda.rfko-pravna pisarna Ljubljana, Selenburgo-va ul. 7/1.	16943-31
Vojaške informacije
za ureditev osebnih zadev dnje najhitreje: Informacijski zavod, Ljubljana. Seli -nburgova ul. 7/1. Za informacijo priložiti Din lr2 v znamkah.
dJ0£W4-31
Informacije, inkaso
hitro izvršuj«: Informacijski zavod, Ljubljana, Se-lenbuirgova ul. 7/1.
1(60 85-31
Opozorilo
Opozarjamo, da g. Wabra Josip iz Ljnbl.ja.ne ni več pri nas v službi ter ni upravičen pobirati denarja in sklepati kupčije. Singer šivalni stroji d. d., podružnica Ljubljana.
l«5!>er>-31
Stanovanjskim
najemnikom
ki bi al gradili Lastne hiše, pa tega zaradi nezadostne gotovine ne morejo, jim v tem pomaga proti amortizacijskemu odplačevanju — Stanovska organizacija v Ljubljani, Zig. Šiška 281 (za restavracijo Carinan) kamor naj se inteiresentj« obrnejo.	MJ&až-ai
HALO!
Vljodno naimanjaan eenj. 81
tateljem, da sem svojo trgovino založila z raznovrstnim galanterijskim in vsakovrstnim manufakturnim blagom kakor: moški kam-garni. volnena ženska blaga, krepmeirokeni, krepde-šini, deleni in drugimi modnimi bla.govi. Velika izbira omogoči vsakomur, da kupi blago po svojem najboljšem okusu ter najnižjih cenah. Stalno imam v zalogi ostam-ke blaga, kar je za vsakogar zelo ugodno, ker se za malo denarja že Jahko obleče. Zato hitite vsi le v
novo trgovino PAVLA RABIC, KRANJ, Glavni trg, v hiši g. Kocbeka, ter se boste prepričali, da kupite tu blago najcenejše.
Čevljarji pozor!
Tudi za Vas sem bocrmto založila trgovino z vsakovrstnim usnjem in čevljarskimi potrebščinami po najnižjih cenah. — Blagovo^ lite torej tudi Vi posetiti novo trgovino
Pavla Rabič, Kranj,
kjer boste točno in vestno postrežoni v VaSe popolno zadovoljstvo.
1/0SD8-31
Preklic!
Podpisana M. Dečman se zahvaljujem g. Aha. tzi Kongrsni trg 8. da je odstopil od tožbe ln preklicujem. kar sem o g. govorila." M. Dečman.
17029-31
Vsaka beseda	2 Din:
iavek 3 Din, za	šifro ali
dajanje naslova	5 Din.
najmanjši znesek	30 Din.
Dama
želi družbe simpatičnega inteligenta. Starost 3t>—15 leit. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sorodna duša«.
16092-24
Mladeniča
Iščeta prikupni prijate. ljici. Dopise s slikama ali brez. na ogl. odd. Jutra pod »Naravni«.
17031.24
15371/799
Moje voščilo zavračaš? Zakaj bi Te sovražil? Vse je pozabljeno. Povrni se!
17130-94
Mladeniča
želita znanja z mladenkama. Resne ponudbe s sliko na podr. Jutra Maribor pod šifro »A. in B.«. Dlskrecija zalamče-na.	17095.24
INSERIRAJ V „JUTRU"
Ženitve
Vsaka beseda	2 Din;
davek S Din, za	šifro ali
dajanje naslova	5 Din,
najmanjSi znesek	SO Din.
Starejši gospod
dobro ohranjen s premoženjem lastno hišo in nekaj denarja, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok od 40 do 50 let. katera Ima koncesijo ža trgovino z mešanim blagom ln ne. kaj denarja za vpeljavo trgovine v brezkonku-renčnem kraju Gorenjske. Resne ponudbe želim na ogl. fvla. Jutra pod značko »Lepa bo dočnost« ln sliko, ki ee vrne. Stroga tajnost.
16290.25
501etni trgovec
z obrtnim listom, breiz premoženja brez svoje krivde Ločen, želi poznanstvo resne gospodične ali vdove s trgovino ali posestvom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro srce štev. 8030«.	16992-35
Tovarišico
za skupno gospodinjstvo, vdovo ali upokojenko, išče soliden intrfigent srednjih let. Dopise pod »Nesebično« na ogl. odd. Jutra.
169111-05
Gospod 24 let
inženj«r, naslednik velikega posestva v Sloveniji išče družico z nekaj premoženja;
Slovenka 28 let
simpatična posestnica 34 oralov, išče gospoda z gotovino za takojšnjo ženitev;
drž. uradnik 30 let
Slovenec, dohodek mesečno 2.500 Din, bi oženil Slovenko z nekaj premoženja. — Opis dobite poti nakazilu Din in v znamkah na BMP Zagreb, Draškovičeva 6.
16894-35
Gospod - fartjeHgeot
atar 39 let, čedne saauijo-sti, stalno namežčeu in n»-zikalen, teli »poznati ▼
svnho ienitve gospodično prijetne narave, staro do 27 let in ki iana po motnosti nekaj premoženja, kar pa nI pogoj. Ponuiibe pod šifro »Kje maj n&une-vaše na podružnico Jutra Jesenice.	! 15816-25
Fina šivilja
simpatična pojava, z Usteo dobro vpeljano delavnico,
»e žedi poročiti * boljšim gospodom 80-10 let starim. Vdovci z manjšimi otroci niso izključeni. Obširni dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Presenečenje«.
10006-35
Ženitve in možitve
v boljših družabnih krogih posredujemo najvestneje. — Imamo mnogo prvovrstnih («rtij obojega spola. Informativne prospekte razpošiljamo proti plač iin Din 10 v poštnih znamkah v naprej - diskretno. »REŽO R« Zagreb, pošta 3.
1GSCS-25
Šivilja
30 let, čiste preteklosti, t primerno doto, želi spoznati obrtnika do 32 let. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bodočnost«.
16956-05
Prodajalko
ali Šiviljo močne postave s primerno gotovino v svrho povečanja trgovine v lastni hiši takoj poročim. Ponudbe samo s sliko na ogl. odd. Jutra pod značko »Ko. drasti 32«.
16792-25
Premožen gospod
z dobro eksistenco, po. ročl gospodično z dežele. Dopise na podr. Jutra Maribor, pod »Sre. čolov.«	17094.25
Obrtnik
s a* bom tn tofflp W1
znanja % gospodično 20 do 30 let po možnosti trgovsko Izobraženo z nekaj gotovine. Cenjene ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost zajamčena«.	16772-25
501etni možakar
z 22.000.— Din. Išče znanja s posestnleo »U obrtnlco. — Dopise pod »2 eni te v« na ogl. odd. Jutra.	16859-25
Kateri gospod
ieli vstopiti k vdovi za poročanje gostilniške obrti,
kjer najde mirno in srečno življenje. Zakon ni izključen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »S*alno«.
17056-25
Vdovec 40 let
z lepim posestvom Išče ženo s premoženjem, tudi vdovo. Dopise na podružnico Jutra Maribor, pod »Srečno ln takoj", štev. 100«.
17097-25 Mlada gospodična
čedne zunanjosti, z lopim imetjem bi takoj poročila gospoda z gotovino. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Celju pod značko »Harmonija«.
17091-35

hh eaeasea&i
ZAHVALA
Vsem, ki ste naši prerano umrli
MICI
lajšali gorje v njeni težki bolezni, vsem, ki ste Jo po-kropili in molili zanjo in vsem, ki ste ji poklonili toliko lepega cvetja prisrčna zahvala.
Najsrčnejša zahvala našemu srčno dobremu zdravniku g. dr. F. Misu za njegovo požrtvovalno in ljubeznivo lajšanje bolečin, nadalje g. prim. dr. V. Guzelju, g. dr. V. Vidmarju, direktorju poštne hranilnice za vso naklonjenost, Združenju poštno hranilniških nameščencev, bolniškemu fondu, gg. tovarišem, gg. tovarišicam, prijateljicam, posebej še gdčni Mari Lavrenčičevi, katera ji je stala ob strani ves čas njene bolezni z največjo dobroto in ljubeznijo, g. tov. Ditzu za iskreno slovo ob grobu, g. tov. Porekarju za prijazen nekrolog, vsem g. nositeljem vencev, č. duhovščini, posebej še g. dr. Demšarju, č. sestram usmiljenkam za vso tolažbo, vsem dobrim sosedom in znancem, ki ste sočustovali z nami in prav vsem, ki ste našo nepozabno Mici spremili na njeni zadnji poti.
Žalostni KeržičevU
Občina Ljubljana Vestni pogrebni ta-rod
t
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo, da Je naša iskreno ljubljena, blaga mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, tašča in sestrična, gospa
MARIJA URBANČIČ, roj. Zemljak,
POŠTNA UPEAVITELJICA V POKOJU
bila danes ob 17.15 uri, po mučni bolezni odpoklicana v boljše življenje.
Pogreb blage pokojnioe bo v ponedeljek, dne 27. julija 1936., ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Frankopanska ul. 12 (Sp. šiška), na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 25. Julija 1938. ^
MARICA GORENC, SLAVICA KLANJŠČEK, IDA — hčerke; KARL ZEMLJAK — brat; FRAN JO GORENC, starešina sodišča — zet in vse ostalo sorodstvo.
vsaki priliki -se spomnite
da so .JutrovT .Mali oglasi* t Sloveniji naj uspešnejša, najcenejša ln najhitrejša posredovalnim sa službe vseh vrst, za prodajo In naknp vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve io ca vse drago
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so mi ob prerani smrti mojega, nepozabnega, dragega soproga
FRANCA SMODEJA
MESARJA IN POSESTNIKA

		'. '. '•T/	
			
izrekli tolažeče ustmeno in pismeno sožalje in pokazali toliko Iskrenega sočustvovanja.
Posebno zahvalo Izrekam Slov. lovskemu društvu Maribor, in občinskemu odboru Radvanje, ter njih predstavnikom g. primariju dr. Der-novšku, g. Potočniku in g. Markoviču za ganljive besede ob odprtem grobu, čč. duhovščini, č. sestri Silveriji za tolažbo ob zadnji uri, kolesarskemu društvu »Poštela«, zadrugi mesarjev in obrtnikov in sokolskemu društvu Maribor I za častno spremstvo, nadalje pevskemu in glasbenemu društvu za žalostinke, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Nova vas pri Mariboru, dne 25. Julija 1936.
Globoko žalujoča soproga CECILIJA.

Ml&P

sapgjesaaes
liiSilli šm^mL
mmmmL
iJ^iSSUsi
rar
WMmM


	
	
	

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da nas je naš edini in preljubljeni sin
OR
UČENEC VII. RAZREDA REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI,
danes v polnem cvetu mladosti, star komaj 16 let, za vedno zapustil« Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 27. julija ob 6. uri popoldne iz sanatorija Leonišče na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku«
Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, Zagreb, Beograd, šibenik, Slum, Trst, dne 2S* julija 1936.
M-:	
:: '.i-i-Vs v - • •.. ..v i	
TONČI in TONČKA TOMAŽIČ, starši, MARIJA CERKVENIK in URŠULA TURK, stari mami, FRANJO, RUDI, DRAGO, JOSIP in KARLO, strici, IVANKA, MIRA, PINA in ANČI, tete, in vse ostalo sorodstvo.
jgtags*.;
■■t*

. ►••»i •<:•:-/v-
■"■V-r..-* *'• s
'../"•-* -V. - ? • . r vZ&Sbg&fcli V'| f r ''.^'jlgBIffjOLT^1"
• ••..'. r ^ '.v
- - ii-- VJT .-./i -. .■ - - .; -. . ... - * V. -- ," ' - - * -■ -
»-•-v • . r. ^

>; V-	l;?*.


Lahki, udobni kopalni čevlječki iz gumija, neobhodno potrebni za vroči in ostri pesek na plaži.
18965—27
Elegantni kopalni čevlji iz gumija z nizko peto, črne, modre in bele barve.
49*.
35644—31
Vel. št. 35-38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša in najsigurnejša naša »Športka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35.— na Din 29.—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30-34, prej Din 29.—, stanejo sedaj samo Din 25.—. Moške od št. 39-47, prej Din 39.—, sedaj samo Din 35.—
Najnovejši model, č-veljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49.—* sedaj samo Din 39.—
79--
59--
99895—4845
Sik čeveljček iz grobega lanenega platna, beli in rjavi p&pita vzorec z drap paspulo.
69995—1159
Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59.—, na Din 49.—
2395—14224
Model z Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite samo za Din 59.—, dočim so stali prej Din 79.—
2995—16593
Lepi, udobni letni čeveljčki za izprehode in za ulico iz perforiranega belega usnja z usnjenim podplatom in polvisoko peto.
99--
89--
3395—14224
Model iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79.—, sedaj samo Din 59.—
1195—9552
Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Prej Din 79.—, stane sedaj samo Din 59.—
1437—2727
Trpežni in lahki moški letni čevlji iz sivega platna z lakastimi okraski in s krepkim usnjenim podplatom.
2027—24884
Elegantni, udobni in zračni moški čevlji iz perforiranega sivega usnja z usnjenim podplatom. Prepotrebni v dneh pripeke.

TEHNIKA
' B
s dolgoletno prakso v tehničnih ln administrativnih poslih S
■
iščemo,	i
■
Ponudbe naj se pošljejo na Fabrlku Oružja 1 Municije, Užice. 5
ŠVICAR SKA MLEKARNA
»SOMBOR«
razpošilja vsakodnevno v poštnih paketih
La čajno maslo po ceni od Din 22.-
od Sombora proti povzetju. Obrniti se je direktno na SVICARSKO MLEKARNO SOMBOR
EMENTALSKI Sil
Ia 1 kg Din 16.—, Ha Din 14.— v hlebcih od 40 do 50 kg ta od 5 kg naprej, kakor tudi vse ostale mlečne proizvode nudi po ugodnih cenah po povzetju
MLEKARSKA INDUSTRIJA TRIGLAV — Grubišnopolje.
w TRIGLAV"
KSILOLITNI TLAK
za trgovske lokale, šole, bolnice Itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. Že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga
»MATERIAL"
LJUBLJANA, Tyrševa 38, tel. 27-16
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ae morete doseči enakega a Cinka, kakor » časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hifio in govori dnevno desettisočeno čitateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu tn kupcu.
Nakup pšenice in živinske hrane za vojaštvo
Za potrebe poveljstev IV armijske oblasti se bo v kratkem začel nakup pšenice in živinske hrane neposredno od proizvodnikov. Posebne vojaške komisije bodo nakupovale živinsko hrano v vseh stalnih garnizonlh, pšenico pa samo v sledečih mestih: Maribora, Varaždina, Cakovcu, Osijeku,- Virovitici, Bjelovaru, SI. Požegi ln SI. Brodu.
Z nakupom se začne: 20. julija seno, 5. avgusta oves (ječmen) in slama, 30. avgusta tega leta pa pšenica.
Natančnejša navodila o mestu, kjer bodo vojne komisije delovale, v katerih dnevih v tednu in v katerem času, kakor tudi o kakovosti artiklov in o cenah, po katerih se bo nakupovalo, bodo razglasili narodu komandanti divizijskih oblasti po občinah.
Denar za odkupljene artikle se bo takoj izplačal.
Zainteresirani proizvodniki naj prednje vpoštevajo.
Iz pisarne intendanture štaba IV. armijske oblasti E. št. 9120 od 9. julija 1936. leta.
Prodajo ržene moke in koruznih izdelkov
za kraje Prevalje, Guštanj, Mežica, Črna, Slovenjgradec in Zgornjo dravsko dolino prevzame
JANKO KRAMŽAR Preval]«
Mesečni promet 3—4 vagone, garancija in skladišče na razpolago. Reflektira se samo na prvovrstne izdelke.
BOROVINA
Iščemo borove hlode in rezano gradnjo. Pripravljeni smo kupiti tudi bo-rovino na panju ali gozdne objekte za lastno izdelavo. Ponudbe na Propaganda d .d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Bo rovi na«.
Specijalna mehanična delavnica za popravila avtomobilov, motornih koles m vsa v to stroko spadajoča dela
J. KRALJIC
Ljubljana, Gosposvetska c. IS Tel.25-35
Specijalni oddelek za popravila Diesel-motorjev.
GLASBILU
krt NAJPOPOLNEJŠA to
KRAL JEVN1 _ OVOftVlI ^ DOBAVITELJ največja domaČa. razpoŠjljAlna tvrdka^
F.SCHNEIDEfc
IZDELOVANJE (kLASatU Ki &LASB6MIH PRtTEKUNj
ZflGRER.liikolie^aTjLlC.^
SE^iT" m	I harmonike, trubn
Mandoline-.- • 9§.- • I saksofon int£ Harmonike--75.- • I najceneje.
ZflHTiVfOTE^a^r CENIK
SENZACIONALNE NOVOSTI!
Vrtni sotnčnlkl poienSl od Din 200.—
Patentirani fotelj ta n. gnllranje s tkanino.
l*atentne poljske poste. IJe v največji popolnosti
Edini izdelovalci ,,.\f ASA" izdelkov, tovarna pohištva, šotorov, vrtnega pohištva, Itd.
99
JU60TE2UST1JL"—OSMKK
NARODNA1 TISKARNA
IZVRŠUJE
VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO
Naznanjam tužno vest, da me Je za vedno zapustila moja nadvse ljubljena sestra, gospodična
ANA EBERLE
ZASEBNICA
Pogreb blagopokojne, bo v nedeljo, dne 26. julija 1936. ob 6. uri popoldne, iz hiše žalosti, Streliška uL št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 28. julija 1936, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA, dne 25. julija 1936.
V imenu žalujočih juvelir JOSIP EBERLE
JDnjaJe Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar, — ga Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi * I^ubljant,