iaS' ji» ,-olj' DELO TRIESTE GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K, _________________ —-—- Leto XI. štev. 16 (529) TRSI » rhlfc-K 15. umudka USdlUCiUCI Protestiramo proti politiki, ki žali ustavo! Nadaljevali bomo borbo za obrambo demokratičnih pravic Slovencev, ob aktivni podpori vse KPI! Slovenci in Slovenke vpišite se v KPI iiiitoEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii . kampanja za obnavljanje parskih izkaznic in za pridovi-'anje novih članov za KPI, ki I® Vrši vsako leto v tem obdo-1", zahteva med drugim, tudi ^'‘i-led vsega preteklega delo-an.ia partije. Ta pregled je po-tudi za to, da se najširše >zice delovnih ljudi seznani- s tem. kaj je komunistična ^ “Mija in za kaj se bori. 2;ito ob pregledu tega delo-',l'ja komunisti postavljajo 'irašanje, ali je bila partija >0 v prvih vrstah v borbah, .Uh j p bojeval delavski razred uPno s svojimi zavezniki? l’ri nas v Trstu se postavlja Prašanje, ali se je partija do-1 Ro borila, ko so naši kovi-rJ!, pomorščaki in razne dru-stroke delavcev, nameščen-E kmetov, šolnikov itd., te- We svoje pravice, se povišanje ^eZ(i, borile za proti draginji, fnt> povišanju najemnin itd.? Od “govor na to vprašanje je ji j°z>tiven. Komunisti so se ve-] . 0 zavzemali za uspešno izvo- jev; %t, anjc vseh teh in še drugih pv, tako v krajevnem kot v ^rJavnem merilu, komunisti so vedno v prvih ,rslah, ko je treba ščititi delav- ce tvvnožiee pred izkoriščeval- ], PtMltlKO 111 Ul HI |JU1U V 111 V U- v 8*h demokristjanskib krogov. | Nasprotujejo interesom de- i 'npga ljudstva. Osnovni cilj ^ ""tnistov je: preprečiti na ^ Ne vodilnih demokristjanskih |.,°?°v, ki hočejo zagotoviti ve-a profite privilegiranim kro-S-E z izkoriščanjem tako delav-|T kot kmečke delovne sile ka-f htdi sile umskih delavcev, ^htika Segnijeve vlade ob ‘ Pori fašistov ovira tako mo. t| 81 kot materialni napredek <>vUega ljudstva italijanske .Publike. Ta politika upropa- 11 italijansko gospodarstvu m ‘^roča krizo. v<. r°tiljudska politika, ki jo iz-;,a italijanska vlada, ne vzne-l[(i O več samo delavce in kme-tetuveč tudi druge kategorije 'Rž; - ‘'"Nljanov. Protestom delavcev ’» V.. . , ... io- ^Uletov se danes pridružu- ,| ’ protesti šolnikov in štu- . tov nameščencev znanstve- ,!tti Ustanov ter znanstvenikov l8'b, ker vlada zanemarja te podrvženo okrutnemu terorju fa. šističnega režima. Danes komunistom ne pretijo težave in nevarnosti, ki so j ili morali premagati v borbi za uničenje fašizma. S premaganjem fašizma so bili ustvarjeni novi pogoji, odprla se je široka pot borbe, ki ne zahteva naporov in žrtev kot v preteklosti, ta. pot se u-glaja s pravilno borbo, ki jo vodi komunistična partije, ki jo vodi komunistično gibanje vsega sveta, posebno pa se nglaja z velikimi pridobitvami in napredkom vseh socialističnih dežel in zlasti z velikimi pridobitvami Sovjetske zveze, ki je v 42. letih svojega obstoja prekosila najrazvitejše kapitalistične države. Slovenci, ki živijo v mejah Italije, katerim do danes še ni priznana enakopravnost z Italijani samo od komunistične partije lahko pričakujejo, da se bo še v naprej dosledno zavzemala za pravilno rešitev tega perečega vprašanja. Komunistična partija ni nikoli prezrla narodnostnega vprašanja. Na tisoče komunistov je žrtvovalo svojo svobodo in življenje za enakopravnost slovenske etnične skupine. Danes se poteguje in bori zalo, da se odpravi ta krivica. Slovenci pa se zavedajo, da je komunistična partija odločujoča sila v republiki in da se na to silo lahko Sprejo. Zato je mesto poštenih Slovencev in Slovenk v vrstah komunistične partije, v katero naj vstopijo tudi za to, da jo še bolj učrstimo : kati le močna komunistična partija je predpogoj za uspešno izvojeva-nje naših pravičnih zahtev, za srečnejšo bodočnost vseh delovnih ljudi. Skupščina slovenskih županov in svetovalcev V soboto 10. oktobra je bila v Ljudskem domu v Križu skupščina slovenskih županov, občinskih odbornikov ter pokrajinskih in občinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni na listah Komunistične, partije Italije. Skupščini so prisostvovali tudi : poslanec Vidali, župan iz Mil i. vodia skupine svetovalcev KPI v pokrajinskem svetu. prof. Weiss, vodja skupine komunističnih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu, odv. Posassi, kakor tudi več pokrajinskih in občinskih svetovalcev - komunistov italijanske narodnosti in številni predstavniki federalnega komiteja KPI iz Trsta. Zasedanje je n tvoril predstavnik sekciie KPI iz Križa, tovariš Sedmak, ki je imel ob tej priliki primeren nagovor, v katerem je poudaril pomen skupščine, ki soupada s peto obletnico podpisa londonskega sporazuma Za njim je govorila tovarišica Marina, ki je zasedanju tudi predsedovala. V svojem govoru je obravnavala položaj, v katerem se nahajamo Slovenci na Tržaškem in poudarila, da se. določila posebnega statuta ne izvajajo, kljub temu, da ie od podpisa tega statuta preteklo že pet let. Govornica je poudarila tudi, da mora biti posebni statut sredstvo v borbi za dosego narodnostnih in demokratičnih no pozdravil tudi v imenu ta-lijanskih kolegov, ki upravljajo miljsko občino ter se nadalje dotaknil številnih problemov, ki se tičejo borbe Sloven- (Nadaljevanje na 4. strani) pravic nam ni nihče dal. temveč, da smo si jih Slovenci sami priborili". Njeno izvajanje so navzoči sprejeli z velikim odobrava, njem in aplavzi. Zares si ne moremo predstavljati, kaj neki mislijo ljudje okoli Novega lista, da tako neumno potvarjajo zgodovinska dejstva in skušajo dati določena priznanja najkrutejšim morilcem slovenskega naroda. Glavno poročilo ie imel tov. I Gombač. V njem je analiziral pravic, ki so zajamčene tudi po j do]oči,a posebnega statuta ter republiški ustavi. J poudaril, da so ta določila do Tovarišica Marina je kritizi- danes ostala mrtva črka na kosu papirja. Svoje izvajanje je podkrepil s številnimi primeri, kot je n. pr. dejstvo, da slovenska šola še ni uzakonjena, da Slovenci ne moremo rabiti svojega jezika v državnih in drugih j a v-nih uradih in na sodišču, da se nam celo prepoveduje slovenska govorica, da se nacionalistična miržnja še vedno nadaljuje in da ostaja nekaznovana, kljub temu, da to izrecno predvideva posebni, statut, na v raznih u-stanovah ni predstavnikov Sloda ni dvojezičnih na Sestanek izvoljenih predstavnikov Slovenci predstavljajo veliko večino prebivalstva itd. Sledila je diskusija, v katero so posegli razni svetovalci. Pokrajinski svetovalec Grbec je obširno obravnaval " vprašanje slovenskih kmetov ter poudaril, da Slovenci nimamo svojih predstavnikov v raznih ustanovah, da se krivično razlaščanje slovenske zemlje še vedno nadaljuje, da se go.de grobe krivice in se zapostavlja napredni kmečki organizaciji, v katerih V trenuktu, ko je bil nas list že v tisku, smo izvedeli, da bo v nedeljo, 25. oktobra ob 10. uri sestanek slovenskih izvoljenih predstavnikov iz vseh občin Tržaškega ozemlja. Sestanek, ki se bo vršil v Gregorčičevi dvorani v Trstu — ulica Roma 15 — sklicujejo, sporazumno s predstavniki Komunistične partije Italije, Neodvisne socialistične zveze. Slovenske demokratske zveze. Slovenske krščansko socialne zveze. Slovenske katoliške skupnosti in Neodvisnih Slovencev, štirje slovenski župani. Dušan Furlan iz Nabrežine. Dušan Lovrih a iz Do. line. Alojz Pirc iz Zgonika in Jože Bizjak iz Repentabra. Vabljeni so vsi slovenski po-krajinski svetovalci, občinski odborniki in občinski s vtovalci iz občin na Tržaškem ozemlju. Na sestanku bodo obravnali Resolucija skupščine slovenskih županov in svetovalcev KPI je včlanjena večina slovenskih 1 probleme slovenske etnične sku. kmetov itd. Občinski svetovalec pine v zvezi z določbami Po- pisov niti na podeželju, kjer 1 iz Milj, tov, Ferluga je skupšči- sehnega statuta. MARIJA BERNETIČ rala zadržanje tukajšnjih oblasti, ki enostavno pozabljajo na vse to. Prav tako je kritizirala pisanje Novega lista, ki je mnenja, da so nam Slovencem že Nemci in Anglo-američani dali gotove pravice in celo slovenske šole. Poudarila je, da teh Sile socializma zahtevajo pomiritev Italija mora podpreti razorožitev I ',tW|Vf jim odreka nakazila ki so potrebni za razvoj y s,va in znanstvenih ustanov. lo vznemirja vse poštene de. l]tV'e ljudi, ki želijo, da bi v i Z6vi vladala blaginja, demo-'r'ja in mir. ^"Nmnistična partije ne prozìi "''bene pravične zahteve, ker Njena naloga ščititi interese : v$eh delovnih slojev, zato h /Prr>a za pravilno rešitev in ^ 'in ^av'1na rešitev zahteva ob-„. 0 družbe, v kateri bodo nre- , »ie želje vseh izkoriščanih tlačenih in ko ne bo več ne. ],jj Mečevalcev in ne izkoriščali ' kar je predpogoj za vse-politični, gospodarski, k "'oli, kulturni in znanstveni *V°.i v deželi. fifclav t -mvske množice gledajo v |, • kar je bilo doseženega z rko, kot doprinos komunistov. ,| "a je treba upoštevati. Ševe-l,t. Ilfl ne smemo trditi, da tudi f jtas ni bilo pomanjkljivosti. ‘Mi, Rt, 11 te komunisti odpravljajo “lom odgovornosti, s kritiko ,i Samokritiko vsakodnevnega .Mo- >v, l^pMtvilnr, politika, ki jo vodi |j Vanja za dosego končnih ei- 'n aktivna borba za ure- ki)'-,.lpv najsvetlejših idealov iz-|,it.‘''''onih in zatiranih, mora ila Ponos vsakega komunista, vr ^lrpz oklevanja potrka na " Poštenih ljudi ter začne .""'or in jih seznani s tem, t|a" , K> komunistična partija ter liF . Njen cilj obnovitev druž-Ugotovitev blaginje in mi-VPM nas in v svetu. h,s $akdo mora vedeti, da če da-W.l^topi v komunistično gi-t,.. P' mu ni treba kljubovati HiSq "Ni, ki so jih morali komu. ^Pretrpeli, ko je bilo naše Slovenci in Italijani, Pozdravna gesla CK KP SZ ob 42-letnici Oktobrske revolucije Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze je ob 42-ietniei Oktobrske revolucije objavil pozdravna gesla, s katerimi se obrača do narodov vseh dežel. V njih poudarja, da je ohranitev in okrepitev miru dandanes poglavitni problem. Obenem poziva narode vsega sveta, naj se borijo za spl osno in popolno razorožitev vseh držav, za takojšnjo opustitev atomskih poskusov in dokončno prepoved atomskega orožja. Centralni komite prav tako poziva narode sveta, naj si prizadevajo, da bi prišlo do popolne odprave hladne vojne ter naj se. zavzemajo za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in ukinitev zasedbenega režima v zahodnem Berlinu. V geslih, s katerimi CK KP SZ pozdravlja narode Kitajske, Albanije, Bolgarije, Madžarske, Vietnama. Nemške demokratične republike, Koreje, Mongolije. Poljske, Romunije in Češkoslovaške, je rečeno, da te dežele gradijo socializem. Pozdrav jugoslovanskim narodom se glasi : «Bratski pozdrav delovnim ljudem Federativne ljudske republike Jugoslavije. Naj se krepi prijateljstvo med sovjetskim in jugoslovanskim ljudstvom v korist borbe za mir in socializem ! » Centralni komite KP SZ pozdravlja narode Indije, Indonezije, Burme, Kambodže, Cejlona, Afganistana, Združene arabske republike in Latinske Amerike. Prav tako pozdravlja prijateljstvo in sodelovanje med narodi Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike ter Velike Britanije in Francije. Pozdrave pošilja tudi delovnim ljudem in vsem naprednim silam Zahodne Nemčije, ki se borijo proti obnovitvi militarizma in fašizma. Nadalje pozdravlja narode Italije, Severne Evrope, Avstrije in Japonske. Poseben pozdrav velja leninistični politiki Sovjetske zveze, ki je politika mirne koeksistence držav z različno družbeno ureditvijo, politika ohranitve in krepitve miru in varnosti med vsemi narodi, razvijanja gospodarskih in kulturnih odnosov z vsemi deželami. Centralni komite KP SZ pozdravlja enotnost sovjetskega ljudstva ter v številnih geslih poudarja potrebo po nadaljnjemu razvoju gospodarskega in kulturnega življenja v deželi, na podlagi zgodovinskih sklepov 21. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze. Obenem pa v teh geslih poziva narode Sovjetske zveze, naj ponovnvo zastavijo vse svoje sile za izpolnitev velikih nalog v gradnji komunizma, za nov velik napredek sovjetskega gospodarstva in kulture. Prejšnji teden je poslanska zbornica razpravljala o zunanji politiki in sicer na osnovi resolucije, ki jo je predložil tovariš Togliatti. Generalni sekretar naše partije je imel v zbornici v četrtek daljši govor v podkrepitev predložene resolucije. V svojem govoru je ostro kritiziral zunanjo politiko Se- Iz govora tovariša Togliattija v poslanski zbornici in katero odpira dobre perspektivo za popuščanje mednarodne napetosti in prenehanje hladne vojne. Že uvodoma je tov. Togliatti gnija "in Pelle, obširno obravna- J »«azil globoko nezadovoljstvo val zadnje mednarodne dogod- *atadi usmeritve zunanje polit, ke, kot potovanje Mruščeva V ZDA. zadnje volilne rezultate v Angliji, velikanske uspehe sovjetske znanosti, posebno z ozirom na vsemirske polete, kar spada v okvir novega ozračja, ki se je začelo ustvarjati v svetu ke Segnijeve vlade, ki ne odgovarjajo razvoju dogodkov in jo je treba zato temeljito spremeniti. Po krivdi sedanje in prejšnjih vlad se Italija danes nahaja na skrajnem krilu atlantskega tabora in na repu drugih ...Skrajni čas je, da si jo zbija z glave ! (Iz lista «La Lotta») Na 2. strani objavljamo daljši članek o atomski nevarnosti atlantskih sil, ki dejansko določajo stališča in usmeritve italijanske vlade In italijanske diplomacije. Govoreč o konkretnih temah mednarodnih odnosov, je tova- Toda naš namen je, poiskati in formulirati v tem okviru zahtev in problemov minimum zahtev, ki naj bodo dejanski doprinos k mednarodni pomiritvi in naj približajo Italijo tistim silam, ki se danes gibljejo v tej smeri. Kar se pa tiče stališča tistih, ki odvračajo mednarodno pomiritev, ker pravijo, da nočejo odpreti vrata komunizmu, riš Togliatti poudaril, da je tre- j ;m ]abkn odgovorimo samo eno ha z obeh strani poiskati nove rešitve. Ne zahtevamo izstop Italije iz atlantskega pakta, pač pa urgiramo aktivno zunanjo politiko, kateri naj .v sklopu atlantskega pakta sledijo pobude pomiritve in miru. Zahtevamo tako politiko, ki naj postopoma privede do likvidacije vseh vojaških blokov. Vlada naj vsaj odloži izvajanje sporazuma za gradnjo oporišč za atomske izstrelke v naši državi. Zahtevamo nadalje naj se ne solidarizira s pobudami, ki hočejo zavirati nove pobude za mir. kot je vrhunski sestanek. Zahtevamo tudi naj se temeljito izboljšajo odnosi s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi deželami in naj se uvedejo normalni odnosi z Demokratično nemško republiko in Ljudsko republiko Kitajsko. Italijanska vlada naj podpre predloge je nadaljeval tovariš Togliatti - za proglasitev brezatomskih področij v Evropi in takih, kjer ne bo vojne napetosti. Če že ni mogoče doseči drugega, naj se vsaj Italijo vključi v eno izmed omenjenih področij, da se tako odstrani nevarnost atomskega uničenja, ki bi v nasprotnem primeru grozilo italijanskemu ljudstvu. Tov. Togliatti je v nadaljevanju svojega govora zahteval naj se parlament in vlada jasno izjavita proti nameravanim atomskim izstrelitvam, ki jih hoče izvesti Francija, v Sahari. Parlament naj -e pridruži protestnim resolucijam, ki so jih v zvezi s to francosko namero izglasovali številne pokrajinski sveti in druge organizacije v državi. Mi postavljamo vrsto zahtev in načenjamo vrsto problemov. je poudaril tov. Togliatti našo pot si odpiramo sami. Deloma nam to pot odpirajo stvari same. odpira našo pot stalni napredek socialističnih dežel in razumevanje množic do tega napredka, volja po miru. ki prevladuje in val zaupanje v človeškem razumu, ki izvira iz vse. ga. kar so dale socialistične dežele kot prispevek k moderni civilizaciji. V tem duhu nadaljujemo našo borbo za zunanjo politiko miru. zato mi delamo, ker smo prepričani, da mora volja po miru prevladati in bo tudi prevladala. Skupščina slovenskih županov in svetovalcev, izvoljenih na komunističnih listah v občinskih in pokrajinskem svetu, ki jo je sklicala 10. oktobra 1959 v Sv. Križu Avtonomna tržaška federacija KPI in na kateri so bili poleg poslanca Vittoria Vidalija prisotni tudi voditelji federacije in italijanski tovariši izvoljeni na naših listah, opozarja volivce in vse javno mnenje, da se po petih letih od podpisa še danes ne izvaja Posebni statut o pravicah slovenskega prebivalstva, kot priloga Spomenice o sporazumu. Zaradi bistveno negativnega stališča sedanje in prejšnjih vlad ter njim podrejenih oblasti, so še vedno nerešeni problemi, ki so življeniske važnosti za razvoj slovenske skupnosti na Tržaškem ozemlju. Še posebno : L Slovenska šola še vedno nima juridične ureditve ; 2. Slovencem ni zajamčena pravica uporabe materinščine v odnosih z oblastmi in javnimi uradi. Javne listine, sporočila in uradne objave, napisi na stavbah, kjer je sedež javnih ustanov, krajevna imena in imena ulic (kjer biva znaten del slovenskega prebivalstva) niso v slovenskem jeziku. 3. Celo vladni komisar je s posebnim odlokom prepovedal uporabo slovenščine predstavniku narodne man 'šine na glavnem tržaškem trgu ob priliki volilnega zborovanja. 4. Ne izvaja se enaicopravnost kar se tiče sprejemanja državljanov, pripadnikov slovenske skupnosti v javne in upravne službe. To vprašanje skušaio prezreti s tem, da so naiavili otvoritev tečaja slovenskega jezika za nameščence javnih uradov. 5. Slovenske kulturne, socialne in športne organizacije ne uživajo enakih pravic kar se tiče uporabe javnih stavb in podpore iz javnih skladov. Oblasti postavljajo še posebno slovenskim kulturnim organizacijam razne ovire pri njih dejavnosti. 6. Izvajajo se diskriminacije tudi v gospodarskih ustanovah in komisiiah, ki se tičejo določenih kategorij, kot, n. pr. malih zemljiških posestnikov, ki so v pretežni večini državljani pripadniki slovenske etnične skunine in kljub temu nimajo svoiega zastopstva ne v Trgovinski zbornici in ne v tržaški občinski komisiji za kontrolo vpisanih v kmetijski bolniški blagajni. Odgovornosti za to stante nosilo vlade, ki so bile na oblasti v zadnjih netil: letih in so tudi na tem področju izvaiale protidemokratično politiko, katera ne upošteva in ne spoštuje republiške ustave, ki potrjuje enakopravnost nravic za vse državi tane in s posebnimi določbami ščiti jezikovne manjšine. Skupščina, medtem ko protestira proti taki politiki, ki žali predvsem ustavo in italijansko demokracijo, se svečano obvezuje, da bo nadaljevala borbo za obrambo demokratičnih nravic Slovencev, ob aktivni podpori vse KPI, njenih predstavnikov v parlamentu in bratsko združenih slovenskih in italijanskih ljudskih množic. Skupščina z zavodolistvom pozdravita predložitev, s strani poslanca Vidalija in drugih komunističnih poslancev, zakonskega osnutka za juridično ureditev slovenske šole. Poziva vse Slovence in vse demokrate naj gornji osnutek aktivno podprejo in zahtevajo takojšnjo razpravo v parlamentu in njegovo odobritev. Spričo resnosti gospodarskega in socialnega položaja Tržaškega ozemlja po petih letih komisarske uprave, z veliko krizo pristanišča, industrije, trgovine in obrtništva, s pomanjkanjem demokracije, za kar je neupoštevanje pravic Slovencev eden od vidnih dokazov, skupščina podčrtuje potrebo skupne in enotne akcije Slovencev in Italijanov, za gospodarsko obnovo in demokratičen razvoj, za pozitivne perspektive Trstu in področju. V tej enotnosti, v Irorbi za zunanjo politike l'~*ru in notranjo politiko izvajanja ustave, v uresniči«v? nove deželne tvorbe s posebnim statutom i' osebno avtonomijo za Tržaško ozemlje, je dejan? o prava pot za rešitev osnovnih problemov Slovencev in za zaščito njihovih pravic. Pomebna zmaga CGIL v Esso Standard CGIL je zabeležila prejšnji teden na volitvah za notranjo komisijo sijajno zmago. V čistilnici Esso Standard pri Sv. Soboti je namreč strokovni sindikat (SILB) dobil absoluttno večino glasov kot tudi absolutno večino mest v notranji komisiji. CGIL ima v novoizvoljeni komisiji 2 predstavnika delavcev in 1 predstavnika uradnikov, Delavska zbornica to je sindikat CISL pa imata I predstavnika delavcev in 1 uradnikov. pa 61 glasov (44,2%), sindikat AIESI, ki ga je postavilo na noge ravnateljstvo ni postavil liste med delavci, marveč samo med uradniki in je prejel 33 glasov (23,92%). Glasovalo je 126 delavcev in 69 uradnikov ; veljavnih glasovnic je bilo 124 Absolutna večina glasov in sedežev v korist SILP-CGIL je nedvomno sad pravilne in dosledno razredne politike, ki jo vodi CGIL ; obenem je to dokaz razredne zavesti delavcev in rezultat, ki ga je dosegla CGIL v čistilnici Esso Standard, kjer je v primeri za zadnjimi volitvami povečala za 6% število glasov med delavci in za i>% med uradniki. Med delavci je SILP-CGIL 75 9Q% tudi uradnikov, ki se v vedno prejel 276 glasov, t. j. med, uradniki 44 glasov (44,20 odstot. Delavska zbornica in CISL sta prejeli 91 glasov delavcev (24,8%), med uradniki večjem številu usmerjajo in iz- i raža j n svoje zaupanje tistemu ! sindikatu, ki res brani njihove j koristi. Dokaz temu je sijajni Prihodnja številka našega lista, ki bo izšla 6. novembra, bo v glavnem posvečena 42-lelnie i Oktobrske revolucije. \ se sekcije in celice KP vabimo, naj pravočasno poskrbe za čim boljšo razprodajo li- POLITIKA IN GOSPODARSTVO Blazni načrti francoskih imperialistov : V Sahari hočejo preizkušati atomske bombe Atomska izžarevanja bi zajela tudi naše kraje Tudi Tržačani protestirajo proti tem načrtom Zgornja skica nazorno prikazuje področja, ki bi jih posredno prizadele atomske izstrelitve v Sahari. Ta področja so v belem krogu, v katerem sta tudi Italija in velik del Jugoslavije, črno polje označuje kraje, kjer bi bile posledice atomske bombe občutene neposredno Francoska vlada namerava u-porabiti Saharsko puščavo za atonvke poskuse. S tem, tako si pač misli, naj bi se uvrstila med naj večje velesile in naj bi si «spet pridobila prestiž», ki ga je nekoč imela francoska država, obenem pa naj bi to služilo kot obupen poiskus rešitve propadajočega francoskega imperializma. Pa še nekaj zasledujejo francoski kolonialisti v tem, namreč : ustrašiti alžirsko ljudstvo, ki se z vso odločnostjo bori za svojo osvoboditev. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti še na dejstvo da skuša s tem ovirati mednarodno pomiritev, do katere je odprlo pot nedavno potovanje Hruščeva v Ameriko. Toda atomski poskusi v Sahari ne bi predstavljali resne nevarnosti samo za okoliška a-friška področja temveč tudi za velik pas južne, zahodne in vzhodne Evrope. Radioaktivnost bi zajela poleg francoskih posesti v Afriki tudi Egipt, Libijo, Maroko, Tunizijo in Alžirijo; nadalje : Španijo, Portugalsko, Italijo, Albanijo ter velike dele Francije, Jugoslavije, Grčije in celo južni del Švice. kot nam nazorno kaže zemljepisno skica, ki jo zgoraj objavljamo. Iz poročil, ki so bila objavljena v francoskem tisku, je razvidno, da nameravajo francoske oblasti izvesti atomske poskuse na področjih Regana, ki se nahaja v zahodnem delu Saharske puščave, ki je oddaljeno komaj 1600 km od Sicilije in okrog 2000 km od Rima. Kot poroča demokristjanska tiskovna agencija «Italia», so na podlagi vremenoslovskih opazovanj, ki so bila izvršena pretekli mesec, dognali, da je v 13 dneh — to je od 15. do 26. avgusta t. 1. padal saharski pesek na področje Italije kar trikrat. Tako je n. pr. 15. avgusta južni veter, ki je prihajal iz saharske puščave zajel področja italijanskih mest Taranto in Pescare, dosegel Rim. Genovo, Milan, Padovo in Benetke, odkoder se je nato usmeril v Jugoslavijo. V dneh 16. in 17. avgusta je drugi tok saharskih vetrov zajel Sicilijo in Kalabrijo ter se nato preko Neaplja in Pescare usmeril v Jugoslavijo. 25. in 26. avgusta je treti) caharskesra vetra šel preko Španije in Portugalske ter prodrl celo na področje Severnega Atlantika do Irske in Škotske, odkoder se je nato vrnil proti Srednji Evropi in zajel ponovno Italijo verozahodno Jugoslavijo. Kaj pravijo jugoslovanski vremenoslovci Vznemirljive so tudi izjave, ki so jih dali nekateri jugoslovanski vremenoslovci v zvezi z nevarnostjo, ki hi jo predstavljala tako za naše kraje kot za vsa jugozahodna področja Jugoslavije, eksplozija atomske bombe v Sahari. Kot je znano, se večkrat do- gaja, da na teh področjih pada takoimenovani «krvavi dež» ali «barvani sneg». Včasih pride celo do tega, da padajo na zemljo zrna žita in celo žive žabe. Natančnejše raziskave so dokazale, da prihaja ves ta material večinoma iz Severne Afrike. Najstarejši podatki o tako-imenovanem «krvavem dežju» v Jugoslaviji izhajajo iz leta 1508. Tedaj so ta pojav zabeležili v Zadru. Drugi zapisani podatki o «krvavem dežju» so iz leta 1813. Tedaj so tak dež opazili v Kranju. 1864 je padal «krvavi dež» na otoku Hvaru in pri Zidanem mostu v Sloveniji. V naslednjih letih je padal tak dež tudi v Radgoni, Ptuju, Samo-boru, Pančevu in v nekaterih drugi krajih Slovenije in Hrvat-ske. Letos je padal sivobarvni dež v Gorskem Kotaru. Raziskavanja so pokazala tudi, da v južni Italiji, na Malti in v vzhodnih delih Jugoslavije pogostoma pada saharski pesek. Prenos tega peska v tolikšno daljavo je odvisen ne samo od vrste kroženja zračnih gmot, temveč tudi od vremena v severnoafriških puščavah. Šele ko ta izpolnjena oba dva pogoja in ko se prah dvigne dovolj visoko ter ga zajame močan zračni tok. pride do prenašanja v druge kraje. Tako je izjavil meteorolog D juro Radinovič iz Beograda. Pretresljive izjave znanstvenikov Področje, na katerem nameravajo Francozi delati atomske poskuse, je oddaljeno od naših krajev okrog 2500 km. Ker je ta razdalja razmeroma majhna, je povsem naravno, da bi radioaktivni delci zajeli tako naša področja kot vsa ostala področja Italije in jugozahodne Jugoslavije. Pri vsem tem pa je treba upoštevati še dejstvo, da so eksplozije atomskega orožja nad peščenimi področji mnogo bolj nevarne kot pa tovrstne eksplozije nad vodnimi gladinami. Razen tega pa bi bil. po mnenju jugoslovanskih vremenoslovcev, radioaktivni prah pomešan z delci zraka in radioaktivnim peskom, vržen zelo visoko, kar bi utegnilo omogočiti prenos tudi na oddaljenejša področja. Zaradi zračnih tokov, ki prihajajo iz Afrike bi predstavljale atomske poskušnje veliko nevarnost tudi za velik del Evrope. Poglejmo, kaj je v zvezi s temi nevarnostmi izjavil prof. Buzzatti-Traverso iz univerze v Pavii : «Od umetnih radioaktivnih elementov v atmosferi pravi Buzzati-Traverso je najnevarnejši stroncij 90, ki ga asimilirajo rastline, ga me ta bol i-zirajo živali in ljudje na podoben način kot kalcij in se lokalizira najpogosteje v kosteh. Utegne se zgoditi, da radioaktivni stroncij preide iz atmosfere v rastlinstvo, od tu v mle- ko in iz mleka v otroke ter se vgnezdi v njihovih kosteh. Obstaja torej nevarnost povečanja levkemije in raka». Ameriški Nobelov nagrajenec Linus Pauling, je 5. septembra izjavil : « 1.540.000 ljudi bo umrlo za-zaradi učinkov jedrskega orožja. ki ie bilo razstreljeno v zadnjih 14 letih. Od 30 do 60 tisoč ljudi bo podleglo za vsako atomsko bombo, ki io bodo razstrelili v bodoče in to zaradi raka in zaradi učinkov radioaktivnosti na spolnih organih». Prof. Rimondi, docent na univerzi v Bologni, je izjavil sledeče : «Napoved, da bodo v Sahari razstrelili atomsko bombo, je povzročila upravičeno vznemiri eni e med italijanskimi znanstveniki. To je popolnoma naravno. saj se je radioaktivnost v Italiii zelo povečala že zaradi številnih atomskih in jedrskih poskusov v Nevadi in ob Severnem tečaju. Kaj se utegne zgoditi, r-ko bodo razstrelili a-tomske bombe na področjih, ki so mnogo bližje. Nihče ne more zaščititi ljudi pred okužbami, tembolj ker dobro poznamo zračne tokove, ki prihajajo iz A-frike nad naša področja». Prof. Cessi, docent za patologijo in biološko kemijo na uni- verzi v Bologni pa je izjavil : «... Angleški in ameriški znanstveniki so ugotovili, da navadni žarki X povzročajo povečanje levkemije in rakastih obolenj. Statistike dokazujejo, da je število mrtvorojenih otrok za 100% večje v tistih primerih, ko so matere za časa nosečnosti večkrat izpostavljene obsevanju žarkov X (in to v svrho zdravljenja!). Povsem jasno pa je, da povečanje radijskega izžarevanja lahko povzroči še mnogo hujše posledice, ki prihajajo do izraza najrazličnejših oblikah obolenj, od prirojenega deformiranja hrbtenice, do gluhosti, sleposti, slaboumnosti in raznovrstnih krvnih obolenj. Nekatera obolenja so tako huda, da povzročijo smrt še pred rojstvom, čemur se pripisuje tudi povečanje splavov. In ako pomislimo, da vse to prehaja v dednost, si kaj lahko ustvarimo slike, kakšne posledice utegnejo imeti ti pojavi pri bodočih pokolenjih. Ameriški znanstveniki so dognali, da je imelo povečanje radijskega izžarevanja v zadnjih 12 letih za posledico to, da živi danes v ZDA okrog 12 tisoč zelo slaboumnih otrok, da se je povečalo število splavov za o-krog 10% in da se je za nad 10% povečala umrljivost otrok, odnosno mladoletnikov. Brezčutnost Segnijeve vlade Francoska vlada skuša sedaj vplivati «Pomirijevalno». Zagotovila je, da bodo v Sahari preizkusili samo manjše atomske bombe. Toda stvar se v ničemer ne spremeni, kajti znano je, da bi take bombe utegnile povzročiti še hujše posledice za človeštvo. «Goba» takih bomb bi se še bolj dvignila in bi prodrla do troposfere in tako bi se še .večja ko-| ličina radioaktivnih snovi iaz- francoske vlade, ostaja vlada, ki ji n a čel uje l;- Segni in Fella, brezčutna. Maroška vlada je napovedala. da se bo pritožila pri OZN. V Monroviji. prestolnici Liberije, so predstavniki devetih neodvisnih afriških držav že 9. avgusta obsodili načrt, francoske vlade. Vedeti moramo, da so nekatere izmed teh držav bolj oddaljene od saharskega področja kot pa j c n. pr. Sicilija ! Gana je odločno protesti- rala pri francoski vladi. Ta di-žava je približno toliko oddaljena od Sahare kot Italija. Celo tajništvo Azijsko-afriške konference je obsodilo barbarski poskus francoskega imperializma. V tej konferenci so včlanjene tudi države, ki so zelo oddaljene od Sahare. Te države so: Burma, Etiopija. Japonska, Paki-tan. Filipini. Indija. Irak in Sudan. Le rimska vlada ni doslej smatrala za potrebno, da bi napravila resne korake v tem pogledu ; da bi preprečila uresničitev blaznih načrtov francoski h imperialistov ! Tudi pri nas, v Trstu, so bile Proces Ljudski 238 na v San Marinu voditelji obsojeni let prisilnega dela Sodno burko so uprizorili klerikalci Odločni protesti demokratične javnosti Pretekli teden se je v mali republiki San Marino dogodilo nekaj, česar ne pomni vsa moderna zgodovina te starodavne državice. Klerikalci, ki so sedaj na oblasti, so uprizorili proces proti 27 komunističnim in socialističnim voditeljem, ki so bili na krmilu državne uprave pred klerikalnim udarom, do katerega je prišlo lani, in jih obsodili na skupno kazen 238 let prisilnega dela. Obsojeni so številnih sestankih in zboro- l»'1'- ker so se upirali klerika!- vanjih izglasovane resolucije, ki zahtevajo opustitev načrta za atomske poskuse v Sahari. ceni, kar pa ti tolmačijo nič manj kot «atentat na Republiko». Dva bivša kapitana-regen- ta Giaeomini in M ar ani sta bila obsojena na 15 let prisilnega dela, dva bivša državna tajnika prof. Giaeomini in odvetnik Morgan ti in tovariš Gaspe-roni. sekretar KP v San Marinu na 12 let, Bugli, sekretar PST v San Marino pa je bil obsojen na 10 let prisilnega dela. Proti ostalim so bile izrečene manjše kazni. Te kazni bi morali obsojenci prestati v neki jetnišniei v Italiji. Proti krivični obsodbi so tovariši vložili priziv, saj se je proces vršil poleg vsega tudi na nezakonit način. Kazni ni izrekel niti pri- Velik gospodarski napredek v Nemški demokratični republiki Desetletnica ustanovitve republike v znamenju resničnega gospodarskega čudeža širila v podnebju in padala nazaj na zemljo v manjšem ok- ^^ni'karenci viru, ki Nemška demokratična republika je sedmega oktobra letos slavila deseto obletnico svojega obstoja. Kot IR Kitajska tako tudi Demokratična republika Ncm-čiie ni še priznana od zahodnih vele«il in držav, ki spadajo n od njih vnliv. Te države priznavalo le Zvezno nemško republiko. katere prestolnica je Bonn. Bonnska vlada si na vse načine prizadeva, da ne bi razne. več ali manj neodvisne in nevtralne države, priznale Demokratične nemške republike, ki obstaja, ne glede na to če je komu po volji ali ne. Znano je n. pr. da je bonnska vlada pretrgala redne diplomatske od. noše z Jugoslavijo, čiir je ia priznala Demokratične nemško republiko in poslala v Berlin svojega veleposlanika. Kljub temu. da ni prišlo še do pravega priznanja nove demokratične republike je letos prišlo do tega, da sta na med-Ženevi hi- pa bi v vsakem pri- zastopal|; „,)e nemški državi. meni zajel tako Italijo in Španijo. kot Jugoslavijo in Albanijo. Medtem ko se od vsepovsod dvigajo protesti proti nameram Neofašistične provokacije v Avstriji Neofašisti v Avstriji vedno bolj dvigajo glave. To se je še enkrat izkazalo preteklo soboto ob priliki neke «proslave» 200-letniee nemškega pesnika in pisatelja Schillerja, ki je bila na Dunaju. Da so neofašisti pripravljali vse drugo kot pa proslavo v pravem pomenu besede, ni bila nobena tajnost. Ves napredni, zlasti še komunistični tisk je več dni zaporedoma pisal o tej zadevi in protestiral proti nameravani «proslavi». Opozoril je tudi merodajne o-blasli na fašistične provokacije, toda ta je ostala brezčutna. Zaradi tega se je «proslava» Schillerja spremenila v velike izgrede. Fašisti, ki so bili oblečeni v nekoliko prikrojene nacistične uniforme, so začeli korakati v štiristopih po taktu, ki so ga dajale fanfare in bobni. V sprevodu so nosili celo transparente s kljukastimi križi. Računajo, da je bilo v sprevodu nad 1000 ljudi, katere pa je ščitilo okrog 800 policajev. Prebivalstvo, ki je stalo na pločnikih ob ulicah, koder se je pomikal sprevod, je fašiste izžvižgalo. Prišlo je tudi do precej hudih pretepov, med katerimi je bilo 16 ljudi ranjenih. Vsem je še čelo tako : na jprej razne «proi slave», nato manifestacije, pohodi in končno je prišlo do enostavne priključitve v veliki Reich. Danes se sicer kaj takega ne bo zgodilo. Antifašistične sile so dovolj močne, da bodo preprečile vsak morebiten poskus da bi se kolo zgodovine povrnilo za nekaj desetletij nazaj. Vendar pa demokratična in antifašistična javnost ne more mirno dopuščati takih prizorov kot je bila sobotna «proslava» Schillerja. Vse kaže, da vročeglavih o-stankov nacizma zgodovina ni ničesar naučila. Po eni strani se v notranjosti Avstrije skušajo vedno bolj šopiriti, po drugi strani pa smo priča, kako so nemški šovinisti vseli barv in tendenc zaganjajo proti slovenski narodni manjšini na Koroškem ter ji odrekajo celo tiste pravice, ki so bile priznane z državno pogodbo, istočasno pa zaganjajo vik in krik zaradi razmer na Južnem Tirolskem, ki spada po Italijo in si upajo celo odkrito govoriti o reviziji državnih meja, o združitvi «južno, tirolskih bratov z matično domovino» in celo o združitvi v živem spominu, da se je tudi . vseli Nemcev v velikem Reichu, nacizem začel uveljavljati prav Zasledujejo, torej, iste cilje kol v Avstriji. Tudi tedaj se je za- za časa Hitlerja. To dejstvo dokazuje, da dolga leta neupoštevanja nemške stvarnosti. niso rodila sadov, ki so se jih nadejali tisti, katerim ni po volji dokončna rešitev vse-nemškega vprašanja. Tn to je najboljše priznanje, do katerega je prišlo tik pred proslavami desetletnice ustanovitve Nemške demokratične republike. Zato danes ni mogoče več govoriti o enostranski rešitvi vse-nemškega vprašanja. Obstoječa stvarnost zahteva upoštevanje tako Zahodne kot Vzhodne Nemčije. Prej ali slej pa bo moralo priti do rešitve tega vprašanja in to ob popolnem upoštevanju stvarnosti. Seveda se to vprašanje nikakor ne more zadovoljivo rešiti s silo in z vojno, kot sanjajo na primer nemški militaristi v Bonnu. V tem sestavku, ki je posvečen desetletnici ustanovitve Nemške demokratične republike nimamo namena razglabljati zgolj politična vprašanja, pač pa se želimo bežno ustaviti pri gospodarskih vprašanjih te države To se nam zdi tem bolj umestno, spričo neprestane propagande, ki jo sovražniki miru v Evropi in patentirani zavirači dokončne rešitve nemškega vprašanja tako trmasto širijo v vsej tej povojni dobi. Tu naj omenimo, da spada v okvir teh zaviračev tudi italijanski radio in njegova slovenska podružnica v Trstu. Položaj, v katerem se je nahajalo gospodarstvo Vzhodne Nemčije ob koncu zadnje vojne, je bil porazen. Vsepovsod samo ruševine. Industrija, je bila popolnoma na tleli. Znano pa je. da je na tem področju razmeroma malo rudnih bogastev. Zaradi tega je bila obnova zlasti na industrijskem področju mnogo bolj težavna kot pa v Zahodni Nemčiji, kjer je izredno veliko podzemsko boga- stvo. Skratka : Demokratična nemška republika je morala začeti graditi svoje gospodarstvo takorekoč iz nič. Da se je NDR v tako kratkem čr«u postavila krenko na no"e. se ic zah' «liti solidarnosti Sovietske zveze in druffih soci;) 11 «tičnih dežel. Železo ie prihajalo v Nemčiio iz Ilkraiine. premog iz Poljske itd. Kliuh vfem velikim težavam na ie nova država v desetih letih. nele obnovila v celoti svo-ie gospodarstvo, temveč dospela do tega. da se ie novznela kot industriieka velesila na neto mesto v Evropi in se postavila n, pr. pred Italijo ter na sedmo mesto v svetovnem merilu. Obstajajo pa perspektive, d n sp bo ta industrijski vzpon «e boli povečal, sai so v teku or«dnje velikih industrijskih o-bratov. Povsem razumliivo ie. da se vzporedno z industrijsko proizvodnjo in s proizvodnjo na splošno, neprestano dviga tudi živi i en j «k a raven prebivalstva 'n leta 1961 bo ta raven znatno višja od ravni v Zahodni Nemčiii. V letih, ko je bila v teku obnova in je bilo seveda prebivalstvo v marsičem prikrajšano, je prišlo do vala preseljevanj iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo. Danes je prišlo do stagnacije življenjske ravni v Zahodni Nemčiji. Tam obstaja tudi velika brezposelnost in ni nobenih perspektiv, da bi se položaj spremenil in zboljšal. Zato smo, zlasti v zadnjem času priča novim preseljevan jem : to- krat iz Zahodne v Vzhodno Nemčijo, to je iz kapitalistične v socialistično deželo. Na področju Vzhodne Nemčije je bilo do zadnje vojne zelo razširjena velika zemljiška posest, ki je bila v rokah tako-imenovanih junkerjev. Agrarna reforma je razlastila te zemljiške magnate, zemlja pa je bila razdeljena med kmete, ki jo obdelujejo. Zato danes ni več zemljiških magnatov, pač pa so mali in srednji kmetje, ki neposredno obdelujejo zemljo, ki je njihova last. Poleg samostojnih kmetij obstajajo tudi zadružna kmetijstva. Prebivalci Nemške demokratične republike delajo, ni se jim treba bati brezposelnosti, zalo pa sežejo po življenjskih dobrinah. Že sedaj je potrošnja različnih predmetov na osebo znatno višja od potrošnje v Zahodni Nemčiji. V Zahodni Nemčiji pa, kot smo že prej omenili, je prišlo do stagnacije. Tu je oživitev trustov in monopolov, ne le privedla do ponovnega o-horoževanja in militarizma, temveč, tudi do značilnih protislovij. ki vladajo v kapitalističnem svetu in ki so na eni strane brezposelnost in pomanjkanje, na drugi strani pa pretirano razkošje in bogastvo. Prav zaradi tega ni mogoče govoriti o lakoimenovanem gospodarskem čudežu v Zahodni Nemčiji,-""ki ga nekateri krogi na Zahodu često tako opevajo. Pač pa lahko govorimo o resničnem gospodarskem čudežu v Vzhodni Nemčiji, kjer se ustvarja in gradi v pospešenem ritmu, kjer ni prišlo do oživitve trustov in mo- nopolov in ne do obnovitve militarizma ter ponovnega oboroževanja. Dejstva govore jasno : Vzhodna Nemčija to je Nemška demokratična republika — je danes nositeljica napredka, blaginje in miru. znani sodnik temveč neki od' vetnik iz Bologne, ki je sicef po poklicu odvetnik a je. p° pisanju italijanskega tiska, znan kot zelo aktiven eksponent Kr* ščanske demokracije. Tudi p izrekanju obsodbe je bil tak0 vnet, da ni dovolil zboru odvet' nikov. da bi branili obtožene0 Vzdušje na procesu je bilo tak0-da je privedlo (To tega, da Je ves odvetniški zbor v znak pr°* testa zapustil sodno dvorano. ‘ čemer je še posebno ožigosal nezakonitost postopka. Proces proti ljudskim vodite* ljem in njih obsodba sta p°v zročila veliko ogorčenje tako ' republiki San Marino kot P° vsej Italiji. V San Marino Pr*‘ bajajo od vsepovsod številni pr°' testi proti hudi krivici in za* hteve po popolnem razve 1 j avl je* n ju sodnega postopka proti bi'* šim voditeljem sanmarinske publike, katero so vzorno vodi' li skozi vrsto zelo burnih le in vsedotlej, dokler se niso P°‘ lastili oblasti klerikalci, kateF je direktno podprla rimska via* da. Tudi tržaški komunisti in d*” mokrati so na raznih sestanki*1 in zborovanjih izglasovali *1‘. vilne protestne resolucije pr°l' krivični obsodbi tovarišev v Sa” Marino. Tu naj še posebej omenil1'1' izraze solidarnosti, ki so jih ok sojenim tovarišem poslali sl° venski župani, pokrajinski sv°* tovalei, občinski odborniki svetovalci komunisti s sv0* jega zborovanja, ki je bilo pre teklo soboto v Ljudskem doiA11 v Križu. ZA VSAKOGAR NEKAJ ^ 1350 51 52 53 5 odgovoril 1x0 ree. «Vi kot gospodar si 7,1 " rate prvi izbrati; jaz se ^ zadovoljil s tistim, kar bo od1' /o.» «Prav.d reče kardinal, «če moral jaz prvi izbirati, bi { odločil za konja.yt «Kar oddahnil sem se. ^ ste se odločili za konja, meni je, po pravici rečeix° ljubši osel.y> «Kako to?» se začudi k odgovori norec, <*^ znal sem mnogo oslov, ki so &9-segli visoke časti, o konju ? tega nisem še nikoli slišal.» O »gospodarskem čudežu" v Zahodni Nemčiji Nemški podkancler Erhard, ki ga nekateri smatrajo za voditelja takoimenovanega «gospodarskega čudeža» Zahodne Nemčije, se je ob neki priliki pohvalil, da je zajel Zahodno Nemčijo «nov val gospodarskega napredka». Poudaril je, da se skoro v vseh panogah gospodarstva kaže dvig, ki je podoben onemu pred nekaj leti. Industrija ima mnogo naročil, trgovina se je znova razvila devize rastejo... Tako je dejal Erhard. Med tem ko je to izjavil ta «stvaritelj nemškega čudeža», je Zahodna Nemčija doživljala eno izmed najhujših kriz na področju rudarstva, ki spada, kot je znano, med najvažnejše čini tel je vzhodno nemškega gospodarstva na splošno. V Porurju, ki je največje zahodno nemško rudarsko središče, se dvigajo gore izkopanega premoga, in vse kaže, da ga ne bodo mogli zlepa uporabiti ali prodati. Računajo, da znaša zaloga nakopanega premoga nad 30 milijonov ton. Nastal je torej resen problem ; kam spraviti in kako vnovčiti to bogastvo? O tem vprašanju so razpravljali rudarski mogotci. industrije! in bonnska vlada. In našli so izhodišče, za- časno, seveda - in to je; zmanjšati delovni urnik rudarjev, ki bodo še nadalje ostali na delu v rovih, razen tega pa mnogo delavcev enostavno odpustiti z dela. Računajo, da je bito medtem že odpuščenih nad 50.000 rudarjev, napovedujejo pa, da jih bodo v bližnji bodočnosti odpustili še dvakrat toliko in da bo, torej, 150.000 delavcev na vesti, brez dela. Vse to je prisililo delavce rudarje, da so pred nedavnim priredili veliko protestno de-’ mo ns travi j o in celo pohod rudarjev na Bonn. Ta pohod, ki so ga imenovali « pohod molka» je bil nekaj pretresljivega. Mno. gi rudarji so vzeli s seboj tudi svoje otroke. V dolgem sprevodu je bilo slišati najrazličnejše vzklike, ki so na neizpodbiten način postavili na laž trditev Erharda, po kateri naj bi se brezposelnost manjšala, deželo pa naj bi zajel močan napredek. Na mnogih transparentih so bila napisana gesla, ki so o-eilno napadala politiko kanclerja Adenauerja in podkanclerja Erharda. S tem velikim «pohodom molka», so nemški rudarji jasno izpovedali, da ne zaupajo več v politiko vlade in obsodili zavlačevanje ukrepov za rešitev krize, obenem pa zahtevali. jim poravna škoda, ki ji*1' A prinaša skrčen delovni urnik-je privedel do tega, da so izbili že več sto milijonov flli,r zaslužka. Evo, torej, kam je pripelj^. Zahodno Nemčijo zgrešena T1', J tika bonnske vlade. Znano -M da potrebuje industrija v V*M di Nemčiji, to ie v Nemški 1 mokratični A republiki nil,ll’rj premoga in da ta premog uvažajo iz Poljske in iz drll% socialističnih dežel. Pri te o' nujno vprašujemo : ali ne b» lo bolje, da bi NDR P°trt’jlli’ premog uvažala iz Zah0 Nemčije? To bi seveda r<|t j Volje delala, ako bi v BoI1*j prevladovala pametnejša P1 | tika. Dokler bo v Zahodni N°rl,t cij' naraščala brezposelnost i° ^ grozila celotnemu gospoda**5 J strašna kriza, ni mogoče riti o «gospodarskem v tej deželi. V NDR pa te 'J varnosti ni. Zato se dogaja- se ljudje iz Zahodne Nel" m selijo v Vzhodno Ne niči j °-ludi, zakaj lahko trdimo-resnici obstaja gospodarski j dež toda ta je v Vzh°l (r 1 Nemčiji, to je v Nemški dei1 \ kratični republiki. \ Doma Nekega dne se je Tonetu Korošcu stožilo po domu. par let je bil v tem velikem tujem mestu, kjer je bilo poleti tako zadušljivo in tesno, da skoro prav niti dihati ni ^ogel. V predmestju, kjer je stanoval, je vedno smrdelo P° premogu, in če je odprl za kako uro svoje okno, je localo vse polno saj po knjigah in po opravi. Tistih prašnih ^eves doli na ulici ni mogel več gledati, in če je šel v Park. se mu je zdelo, kakor da ne vidi pravih dreves in prave trave. Pospravil je svoje stvari v mali dijaški kovčeg, ki mu jo bil zvest tovariš že toliko let. Vse knjige je pustil na omari llaj se praše dokler se ne vrne. Pri zadnjem izpitu je bil namreč padel, zato ni imel namena, da bi si grenil življenje tistih par dni. ki jih namerava preživeti doma. Naslednji dan se je odpeljal proti domu... * * * ««Ti si?» je dejala mati preplašena, ko je naglo pristopil k njej in jo je hotel objeti. «Kako si me prestrašil», jo jecljala in si brisala desnico v predpasniku. «Ne poj deš v hišo?» ga je vprašala in odprla vrata Pred njim. «Oče je na dvorišču, takoj ga pokličem.» Tone se nasloni na belo javorovo mizo v kotu, družeč bi bil padel. Zazibalo se je okrog njega in pravo življenje je stopilo na mesto sanjarij. Po kaj je prišel domov? ^uj človek k tujim ljudem. Bedak! Skoro bi se bil zopet ''brnil in odšel prej. nego ga je videl še kdo drugi razen katere. Vedel je dobro, da ne najde ljubezni, katere je Pričakoval. Materin sprejem ga je hipoma streznil. Nemilo se zbudil od svoje neumne, idejne pijanosti. Nasmeh-11 d se je bridko in se obrnil k vratom. «Pa pojdem, od koder sem prišel ! » Toda ne. V tistem hipu se je zbudila neka trma v njem. Mislil si je: «saj to je vendar moj dom. kli$a mojega očeta, kjer sem bil rojen, kjer sem se igral, kamor sem hodil na počitnice, ko sem bil v gimnaziji. <|niiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiti!! i Spisala Zofka Kvedrova \ TkiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiMiiiBiiiiKiiiiiiiiiiiii * e imam svojo glavo, če delam po svoji volji, se ni še nič sPremenilo. Se vedno sem tukaj doma ! » Odložil je klo-in zopet sedel za mizo. Tako ga je našel oče, silen mož z orjaškimi udi in slrogim obrazom. Vsaka črta, vsaka poteza je vklesana kakor v kamen. S težkimi koraki je pristopil k sinu. «Dolgo se nismo videli.» «Dolgo». Po dolgi, mučni pavzi : «Pa Bog daj zdravje ! » in počasno je pomolil sinu r°ko. « Bog daj, oče ! » In zopet molk. Potem se oče odkašlja in počasno vProša : «Po kaj si pa prišel?» «Po nič ! Tako, domov.» «Hm. Kaj si pa delal?» «Služil sem vsakdanji kruh, pa učil sem se.» «Tako. No, saj to je lepo. Pa si kaj prida?» «Nič nisem, le navaden pisar.» Spet je nastopil molk. «Pa praviš, da si se učil? Županov s trga je postal po 6 lr,h letih profesor in doktor mu tudi pravijo.» Molk. «Pa si tudi nekaka štiri leta proč, ali koliko?» «Natanko štiri.» «No, pa nisi vfeč. Kdaj pa boš kaj?» «Ne vem.» Zaničljiv posmeh. «No, saj sem dejal. Iz tebe ne bo nič prida... Županov z r£a...» «Županov s trga ni stradal, ni moral vsake skorje ruha krvavo zaslužiti kakor jaz», je nadaljeval Tone. «Saj si sam hotel stradati. Jaz sem dejal, da ti nič ne i dejal da verujem, lii e silil moliti brez notranje potrebe, bi bil v ...., razumite me! Jaz vam nočem vzeti vaše ,f h ’ laz vem, da je ta potrebna za vaše srce in za vašo Jir ^^' hliniti se ne morem, nekaj trditi, česar ni. Vas samo prosim, da me ne kolnete in zametujete, v s,1n odkritosrčen, ker ne lažem, ker ravnam po svoji S,'> Po svoji duši.» q 11 spustil je njene roke, ona pa je odšla z jokom. 'l* i(' sam. Bridko mu je bilo, bridko, bridko... ,|el ^aprl se je v sobo, se vrgel na tla in zajokal kakor malo a|if ' ki je samo in ubogo ostalo na svetu. Že leta ni jokal, 1 ‘"les je moral, saj je bil doma brez doma... KULTURA IN ZNANOST Raziskave vesoljstva so v polnem teku Čez eno leto prvi polet na Mars? V Ameriki živi okrog 500.000 Indijancev • Polet bo trajal 259 dni • Avtomatična kozmična postaja na Luni T ret ji Lunik je dokazal, da je možno poslati po radiu vodeno raketo v razdaljo do 400.000 kilometrov. Znano je tudi, da se lahko po radiu regulira celo motorje rakete. Največja ovira pa je zaenkrat instaliranje motorjev in zalaganje rakete z gorivom ter tako preprečiti, da bi raketa postopoma izgubljala na svoji teži. To težavo bodo morali tehniki premostiti, predrlo bodo poslali človeka na vesoljski polet. Iz podatkov, ki so bili do sedaj nabrani je razvidno, da sta znanost in tehnika že tako napredovali, da je možen polet človeka v vsemirje. Seveda bo moral biti človek skrbno zaščiten v kabini, ki bo hermetično zaprta. Iz izjav najuglednejših sovjetskih znanstvenikov in tehnikov je mogoče tudi sklepati, da so v teku priprave za polet vesoljske rakete na Mars in da je možno pričakovati tak polet že v bližnji bodočnosti. Po pisanju nekaterih listov naj bi se to zgodilo septembra ali oktobra I960. O tem datum se govori zato, ker bo omenjeni planet tedaj v najbolj ugodnem položaju za medplanetarni polet. Po dosedanjih računih bo ta polet trajal 259 dni in to samo v eno smer. Z ozirom na to da bi morala posadka ostati na Marsu okrog 15 mesecev, da bi dočakala primeren čas za povratek na Zemljo, se predvideva da bi'bilo potrebno za potovanje v obe smeri (ter za 15-mesečni po-stanek na Marsu) dve leti in petdeset dni. Možno bi bilo tudi potovanje z raketo, ki bi letela s hitrostjo okrog 16,7 km na sekund. V tem primeru bi trajala pot v eno smer le 70 dni. Toda zato bi morali razpolagati z izredno močnim motorjem, ki bi primer, no zavrl polet pred pristankom na planetu. Takega motorja pa še ni. Zato učenjaki predvidevajo, da se bodo morali zaenkrat zadovoljiti s počasnejšim poletom. Kot vidimo, tudi v tem primeru še vedno velja pregovor ki pravic da se je bolje počasneje voziti o tem bolj gotovo. Pomen bioloških raziskovanj na planetih Toda polet na Mars bo združen tudi z drugimi težavami. Med le spadajo med drugim nevarnosti, ki jih predstavljata Marsova satelita F ob os in Dei-no. Če bi se n. pr. zgodilo, da bi raketa pristala na enem izmed teh dveh satelitev, ki imata izredno majhno privlačno silo, bi se lahko zgodilo, da bi se enostavno spremenila V umetni satelit Marsa. Vzporedno s pripravami na bližnji polet na Mars prehaja v os preda je preučevanja razmer, ki tam obstajajo. Posebno važna so biološka preučevanja. Danes ne gre več zato, da se raziskuje stanje miške ali psičke med ve-voljskim poletom, in kako živa bitja prenesejo veliko hitrost poleta, temveč, da se vsaj v v glavnih obrisih ugotovi, ali obstajajo možnosti življenja na Marsu in na drugih planetih sončnega sistema. V bistvu gre za to, da se ekspediciji, ki sebo tja napotila. zagotovijo možnosti življenja. Ameriški znanstvenik Leder-berg, ki je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in fiziko pravi, da Američani že razpolagajo s tako tehnično napravo, ki je v stanju zbrati podatke s tega področja. Izjavil je tudi, da imajo Američani take radijske naprave, ki bi uspele sporočiti na Zemljo vse tovrstne podatke. Toda vprašanje je, kako poslati te naprave na Mars. Znano je namreč, da Američani nimajo še tako močnih raket, ki bi uspele pognati vesoljsko ladjo na Mars. Take rakete imajo samo Sovjeti. In Lederberg trdi, da bi bilo zato potrebno, da bi Američani in Sovjeti skupno izdelali ta poskus. Američani naj bi dali tehnične naprave za pošiljanje podatkov na Zemljo, Sovjeti pa rakete, ki so potrebne za polet vesoljske ladje na Mars, (Pripominjamo, da so to trditve Lederberga. Nikakor si ni mogoče predstavljati, da bi bila sovjetska znanost in tehnika še tako azaosta' Zi», da ne bi uspeli izdelati naprav za pošiljanje radijskih po-datkov na Zemljo, kar je nedvomno lažje nego poslati te naprave na tako veliko razdaljo). Še predno bo odletela prva prva vesoljska ladja na Mars pa bomo, sodeč po napovedih sovjetskih učenjakov, priča novim senzacijam v zvezi z raziska-vanjvanji naše Lune. Ravnatelj moskovske zvezdarne, Viktor Barikin je pred nedavnim izjavil da ni več daleč čas, ko bo odletela na Luno avtomatična kozmična postaja, podobna o-nim, ki se nahajajo na raznih področjih Arktike. ^ Ob odkritju Amerike jih je b lo približno milijon Indijanci so potomci prvotnega prebivalstva ameriške celine. To ime pa so jim dali evropski pomorščaki, ko so v petnajstem stoletju pristali na tej celini, misleč, da so v Indiji. Kitajski narodni ples imenovan lotosov ples. Slika je bila posneta na veličastni proslavi lU-letnice ustanovitve LR Kitajske, dne 1. oktobra 1959 v Pekingu. (Foto: Agencija Nova Kitajska) Moje srečanj e z Leninom ► Odlomek iz knjige „Brivčevi spominij, katero je napisal Giovanni Germanetto, ki je pred kratkim umrl v Moskvi Giovanni Germanetto, ki je 7. oktobra letos umrl v Moskvi, je bil eden izmed ustanoviteljev KPI. Po poklicu je bil brivec, od tod tudi naslov njegove knjige, ki je bila doslej prevedena v več kot dvajset jezikov. Germanetto se je zelo uveljavil zlasti kot politični delavec in. publicist. Med drugim je napisal več člankov tudi na naša lista «Il Lavoratore» in «Delo». Njegov zadnji članek je «Delo» objavilo 6. februarja letos. (Gornja slika je iz leta 1930.) Kmalu zatem, ko sem se vrnil iz zapora, sem prejel sporočilo od Izvršnega komiteja partije, sporočilo, da sem dodeljen delegaciji, ki se bo udeležila četr. tega kongresa Kominterne in drugega kongresa Rdečih sindikatov. Nepopisna je bila vzne. mirjenost, ki me je prevzela, ko sem izvedel za to. Partija mi je naročila tudi, naj skušam dobiti potni list. Zato sem šel na kvesturo in zaprosil zanj. Komisar se je začudil : — Kaj, vi hočete iti v tujino? Sicer pa mislim, je dodal, to ne bi bilo napačno, saj menda nameravate za stalno v tujini ostati, kajne? Seveda, sem odgovoril. Na komisarjevem obrazu sem razbral veliko zadovoljstvo. Verjetno si je mislil, da se me bo res za vselej iznebil. Ali je treba dolgo čakati na potni list? sem nadalje vprašal. Vedel sem namreč, da je ta zadeva v Italiji precej zamudna. Kajše, mi je odgovoril. Lahko pridete že čez tri dni... In res sem se vrnil že po treh dneh. Neverjetno a resnično : dobil sem potni list. Očividno se je komisarju zelo mudilo. Bil je tudi zelo prijazen in mi je želel srečno pot in obilo uspehov. Upam, da mi vaši kolegi ne bodo delali morebitnih sitnosti na meji, sem nadalje v j) rasai. Kaj neki govorite, mi je odvrnil komisar. Zdelo se je, da hoče še kaj povedati, toda do tega ni prišlo. Dnevi pričakovanja na odhod v Rusijo so bili zame prava muka. Bal sem se, da ho prišlo še pred odhodom do kakšne neugodnosti ali da me bodo zaprli in mi preprečili da hi odpotoval čez mejo. Nekega jutra so mi policisti, ki so stražili Delavsko zbornico, sporočili, da hoče komisar govoriti z menoj. Oh lem sporočilu mi je srce kar zastalo. — Pa smo notri, sem si mislil. Med zločini, ki sem jih zagrešil v novinarstvu, je bila tudi žalitev italijanskega kralja Vik. tor j a Emanuela Savojskega. In zaradi te žalitve me je komisar klical na razgovor. Povedal mi je, da je proti meni vložena tožba. Do te «žalitve» pa je prišlo tako-le : Proti koncu avgusta 1922 jv «Stefani», to je vladna telegrafska agencija poročala, da je Njegovo Veličanstvo, naš ljubljeni vladar, ne meneč se za veliko nevarnost, kateri se je izpostavil. pomagal pri gasit vi požara v hiši nekega revnega hribovca v V al deri. Tej vesti je dala a-geneija velik poudarek in je bila razširjena po vsej Italiji. Našega dopisnika v Valderi sem vprašal za pojasnila in nato napisal članek v zvezi s tem dogodkom in ga podpisal z imenom «Barbadirame». V članku sem med drugim zapisal, da Vittorio ni vlil niti enega kor-ra vode no požar. Sicer pa četudi bi bil to storil, ne hi bilo nič posebnega, sai je dobro plačan. ker njegova plača znaša 16 milijonov zlatih lir. Mnogi gasilci. sem dodal, izgubijo življenje med gašenjem požarov, eni padejo z lestev, drugi se zaduše v dimu : njihove družine pa prejmejo le nekaj nad tisoč lir in se za to seveda niti ne zmeni agencija «Stefani ». Kralj se je seveda zaradi takega pisanja čutil zelo užaljenega. Komisar je zahteval, naj izjavim, da sem omenjeni članek napisal jaz. Hotel je naj tozadevno izjavo podpišem, česar pa jaz nisem hotel storiti. — Mi verno, da ste vi « Barinoli rame». je dejal. Vi ne veste ničesar, sem odvrnil. Mislil sem seveda na rusko revolucijo, na Lenina, na kongres, kamor sem bil namenjen. Torej, vi se ne upate spre. jeti odgovornosti za to. kar ste napisali je zatem dejal komisar. Poznam vse to. Vem, kaj se pravi žaliti dostojanstvo itd. Toda, raje mi povejte, gospod komisar, ali ste brali omenjeni članek in ali je v njem kaj takega, kar ne odgovarja resnici. Jaz pa sem pripravljen na debato z užaljenim... -— Prepovedujem vam. da se tako izražate o Njegovem Veličanstvu Kralju Italije, — je zavrnil komisar in me nagnal iz pisarne. Šele na cesti sem se oddahnil. Dva dni zatem sem odpotoval. Bilo je tokrat prvič, da sem srečno potoval legalno z rednim potnim listom. Ob neki drugi priliki, ko sem potoval v Pariz, da hi pričal na procesu proti Loriotu in tovarišem. so me italijanske obmejne oblasti aretirale in namesto, da hi pričal na omenjenem procesu, sem moral nekaj dni presedati v zaporu, nato pa so me z izgonskim listom poslali v moj rojstni kraj. Prav zato nisem imel prevelikega zaupanja v potne liste italijanske vlade. Nikoli mi niso prinesli sreče. Tokrat pa je šlo srečno. Verjetno so zares računali s tem. da se ne povrnem več v domovino. Po desetih dneh potovanja smo, trije ali štirje delegati, v mi zlem jutru v začetku oktobra, objeli prvega sovjetskega obmejnega stražarja, ki smo ga srečali na postaji Sebešč. Prvič smo tedaj okusili tudi ojstrino ruske zime. Bili smo na tleh ; zmagovite Oktobrske revolucije in na poli proti Moskvi, rdeči trdnjavi, kamor se obrača tako velika ljubezen proletariata in proti kateri se zagrizeno zaganja sovražna buržoazija. Lenin ! Noben človek na svetu ni bil tako priljubljen kot on. V Italiji so poznali njegovo ime v najbolj zakotnih vaseh in v mestih. Poznali so ga delavci v velikih mestih in po raztresenih zaselkih Alp, v kasarnah. Stari in mladi so vedeli kdo je ta naš - veliki tovariš. Na vsak korak smo srečali nejgovo ime, Bilo je napisano v velikih delavnicah. na ladjah, na zidovih malih alpskih cerkvic, v ječah, v kasarnah in v rimskih katakombah. Tisočem otrok so dali ime Lenin. Koliko ton kovine so porabili za izdelavo raznih značk z njegovo podobo. In sedaj sem blizu tega, da vidim tega človeka in da z njim govorim. Na postaji v Moskvi : godba in zastave. V Leningradu, tedaj še Petrogradu, dolge vrste delavcev : gozd zastav. Svečani sprejemi v tovarnah, klubih, ka- sarnah. Nekaj nepojmljivega, nekaj veličastnega. In potem sprevod delavcev mimo velike tribune na Rdečem trgu v Kremlju. Ure in ure so defili rale množice delavcev, ki so pozdravljali predstavnike Komunistične internacionale. Kdo izmed nas se je še zmenil za hud mraz. d asi naši plašči niso bili primerni za ostre zime, ki so tako različne od onih v Neaplju ali Rimu, v Genovi ali Florenci, v Turinu ali Milanu. Nato v Kremlju. Pesem Internacionale, ki je bila peta v isti melodiji v več kot petdesetih različnih jezikih. Tistega dne ko je imel Lenin govoriti smo bili vsi zelo nestrpni. Komaj smo čakali, da ga vidimo in ga pozdravimo. Srečal sem ga na hodnikih Kremlja. Na glavi je imel tipično delavsko kapo. Hotel sem mu povedati toliko reči. toda nisem uspel. Rekel sem samo: «Bonjour. camarade Lenin ! » — dober dan. tovariš Lenin ! Bojour ! mi je odzdravil in me vprašal ali sem Francoz. Povedal sem mu, da sem Italijan. Poznam nekoliko tudi italijanščino... Takoj smo bili obkroženi od množice kongresistov. Neki tovariš iz naše delegacije, delavec iz Neaplja, je neprestano govoril, da mu mora izročiti pozdrave tovarišev iz njegove tovarne. Ko pa mu je bila dana možnost, ni spravil niti besedice iz sebe. Prijel je Lenina za roko in jo poljubil. Ko se je Lenin pojavil na tribuni, ga je sprejelo silno pozdravljanje. Vsi smo vstali in aplavdirali. Potem smo zapeli internacionalo. Nikoli ne bom pozabil njegovih oči. Globoko mi je v spominu njegov pogled, kongresu sem ga videl še krat v Kremlju. Govoril je časi in preprosto. IV. kongres Kominterne je bil za našo partijo še posebno važen. Z njem se je začel razhod večine italijanske delegacije z Bordigom na čelu. Komisija je na dolgo in široko razpravljala o italijanskem vprašanju. Imeli smo dolge seje ki so trajale pozno v noč. Seje so Lile zelo burne. Spominjam se tu- di končnih volitev, na katerih je Bordiga prešel v manjšino. Takrat se je začelo težavno delo naše partije, ki je težila za tem, da se popolnoma postavi na stališče Internacionale. Naša partija, ki se je porajala v neprestanih bojih, se je še bolj utrdila v borbi proti fašizmu. Mnogo tovarišev je padlo, partija pa je ostala na bojišču in je bila sposobna, da je preživela hudo vihro. Izkušnje Kominterne so našo odpornost še bolj zjeklenile. Kakor vedno, je tovariš Lenin tudi na IV. kongresu sodeloval pri reševanju italijanskega vprašanja. Vest o fašističnem pohodu na Rim. nas je zajela v Moskvi, na kongresu. Prve vesti so bile netočne in polne protislovij. Šele v Berlinu smo izvedeli za krvave dogodke fašističnega pohoda in za umor mnogih tovarišev in borcev proti fašizmu, za razdejanja. za nasilja nad delavskim razredom in nad kmeti. Naša delegacija se je morala vrniti v domoving ilegalno. Samo en delegat se ni hotel vrnili v domovino. V decembru smo se vrnili preko Alp. v snežnih viharjih. Nisem mogel drugače, kot da se vrnem z vlakom. S seboj sem vzel dve tovarišici in enajst kovčkov ostalih delegatov. Na meji nas je obkolila skupina policistov in fašistov. Spravili so se nad našo prtljago. Obmejni komisar me je dobro poznal. Do golega *o nas slekli in skrbno pregledali. Preiskava je trajala vso noč. Pobrali so nam nekaj či-lo nepomembnih reči. To so storili z namenom, da hi imeli na procesu kaj pred- ( Nadaljevan je na 4. strani) 360 družin Na gornjem področju Jadrana in sicer okrog 12 km zahodno od Malega Lošinja leži mali otok, ki se imenuje Susak. Njegova površina meri komaj in kot laka izpostavljena vsem mogočim vetrovom. Kljub teinu pa na tem otoku pridelujejo izvrstno vino. Toda značilnost otoka ni v tem, ampak v nečem drugem. Na njem živi približno 360 družin, ki so si vse v sorodstvu. Po nekaterih govoričili, naj !>i bili prebivalci tega otoka prav zaradi tega, ker so vsi ena sama žlahta, degenerirani. Za ta pojav so se začeli zanimati ostal 4 kvadratne km, je vsa iz peska Po en- po- Vendar pa obstaja nekaj sorodnosti med ameriškimi Indijanci in nekaterimi plemeni, ki pre-bivajo v Indiji. Zato sodijo u-čenjaki, da so davni predniki ameriških Indijancev prišli preko Beringove ožine prav iz A-zije. Zdaj živi v Severni Ameriki okrog 500.000 Indijancev. Raz-streseni so v manjših skupinah od atlantske pa do tihomorske obale. Večina Indijancev živi v rezervatih zahodno od reke M issi si pi ali blizu teh rezervatov. Toda ko je Kolumb leta 1492 odkril Ameriko, je živelo tam blizu milijon Indijancev. Odtlej pa do leta 1906 je njihovo število nazadovalo za približno 250.000 oseh. Šele kasneje se je začelo njihovo število postopoma večati in v zadnjih letih se ameriški Indijanci bolj množijo kot pa o italo prebivalstvo Združenih držav Amerike. V primerjavi z evropskimi pustolovci in naseljenci, ki so konec 15. stoletja začeli prihajali v Ameriko, so bili Indijanci pravi otroci narave. Živeli so od lova, ribolova ali primitivnega kmetijstva. Zaradi neprestanega preseljevanja niso imeli organizirane državne u-pravc. In prav zato so bili tako šihki v primerjavi z evropskimi priseljenci. Bili so neenotni zaradi različnih jezikov in običajev. Pogostomn so se n re d seboj spopadali. Evropskim priseljencem, ki so bili bolje oboroženi in organizirani so se neuspešno postavljali v bran. Tako so v štirih stoletjih mnogi izmed njih izgubili zemljo in življenje. Mnogo Indijancev je pomrlo zaradi različnih bolezni, katere so prav Evropejci prenesli na ameriško celino. Zdaj srečujemo Indijance skoro po vseh držav: h Severne Amerike. Demografska raziskovanja kažejo, da kakih 100 ljudi. ki se jim pretaka vsaj nekaj indijanske krvi po žilah, še zdaj živi v državah vzdolž a-tl ntske obale in oh obali Mehiškega zaliva. To so v glavnem preživeli ostanki plemen, ki so nekoč živela v tem delu Amerike. Ker so se njihovi predniki pomešali s pripadniki drugih ras. mnoge zdaj ni možno razlikovati od drugih skupin prebivalstva. Nekateri izmed Indijancev z zahoda, kakor na primer pleme Pueblo (Indijanci iz Nove Mehike) še zdaj žive tam, kjer so jih španski raziskovalci prvič srečali v 16. stoletju. Drugi •^pet, kakor na primer pleme Su iz Severne in Južne Dakote živi na ravnini Grčat Plains. kjer so pred sto in več leti lo-\ ili bivole. Ravno -lednja skupina je tista, ki s svojim bojnim pernatim okrasjem ter urnimi. mršavimi konji simbolično predstavlja ameriške Indijance v neštevilnih romanih, gledaliških igrah in filmih. Kongres jugoslovanskih slavistov \ Zagrebu se je pred kratkim zaključil kom -es jugoslovanskih slavistov. Kong n i tj so med drugim sp: eli resolu- cijo, v kateri nagli šajo potrebo po zgodovini književnosti jugoslovanskih narodov in dialektološkem atlasu jugoslovanskih narodov. Za novega predsednika jugoslovanskih slavistov je bil izvoljen Slovenec, dr. Bratko Kreft. -1 rodbina številni znanstveniki. Ti so kaj kmalu ugotovili, da so govorice h rez vsake podlage. Spoznali so. da so otočani dobri ljudje. polili zdravega humorja, plemenitega srca ter na splošno zelo lepe postave. Po raznih podrobnejših poizvedovanjih s o omenjeni znanstveniki ugotovili tudi sledeče o prebivalcih tega otoka: Morala je zelo čvrsta. Fantje se po večini zaljubijo nekako pri osemnajstih letih. Predno začne fant resno hoditi z dekletom, vpraša za privoljenje staršev. Ko gre fant k vojakom. ostane dekle vedno doma in se ve« čas njegove odsotnosti ne oh leče v pražnjo o-blcko. DOMACI PROBLEMI IN VESTI 11 Dveurna protestna stavka v ladjedelniških obratih CRDA Tajništvo FIOM-CGIL je v sredo izdalo poročilo, v katerem govori v kritičnem položaju v ladjedelnicah CRDA. Sporazumno s FIOM-CGIL iz Tržiča je bilo sklenjeno, da se proglasi za danes dveurno protestno stavko. Delavska zbornica CISL v Trstu ni pristala na vabilo za enotno akcijo ; v Tržiču pa sta se vabilu odzvali tako CISL kot UIL. Med tem se je izvedelo, da je minister za delo sklical za danes sestanek, na katerega je povabil predstavnike sindikalnih organizacij kovinarjev in predstavnike industrijalcev. Na njem naj bi preučili pereč položaj, Kriza v ladjedelnicah postaja vedno bolj grozeča Volitve novih notranjih komisij v tovarnah ki vlada na področju kovinarske industrije. Vsedržavno tajništvo CGIL je pristalo na pred-log ministra in se bo udeležilo omenjenega sestanka. 28. in 29. oktobra bodo v kompleksu CRDA v Trstu volili nove notranje komisije. V Tržaškem arzenalu bodo volitve 28. in 29., medtem ko bodo v ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni Na slovenskih srednjih šolah je letos več učencev kot lani Zlonamerne potvorbe številk, ki sta jih objavila „11 Piccolo“ in JI Gazzettino “ Tržaški «Il Piccolo» in beneški «11 Gazzettino» sta se pred dnevi razpisala o številu učen-, cev na tržaških osnovnih in srednjih šolah tako z italijanskim kot s slovenkim učnim jezikom. S posebnim poudarkom sta podčrtala, da je prišlo letos do občutnega padca števila učencev slovenskih šol, le bežno pa sta omenila, da je prišlo da padca števila učencev tudi na italijanskih šolah. Zlasti «II Piccolo» je skušal dati duška svojemu zadovoljstvu nad nazadovanjem na slovenskih šolah. Oba lista pa sta objavila zlagane številke. Sodeč po naslovu, ki ga je imel «Il Piccolo», bi o zadevi nepoučeni bralec pričakoval kdo ve kakšno senzacijo. Toda te ni bilo in je tudi biti ne more, kajti padec števila učencev je pripisati predvsem zmanjšanju števila rojstev. To pa velja tako za slovenske kot za italijanske šole. Zato pa je tako pisanje silno neresno in to tembolj, kar so podatki netočni, laž pa ima vedno kratke noge! Ker smo pa še omenili številke, jih posredujemo tudi našim bralcem. Letos je na slovenskih šolah vpisanih skupno 2734 učencev in dijakov; od teh jih obiskuje srednje šole in tečaje 1417, osnovne šole pa 1317. Na osnov, nih šolah jih je torej 160 manj kot lani, na srednjih šolah pa 68 več kot lani. Število dijakov se je zvišalo na vseh šolah in tečajih tako v mestu kot na de-želi. Današnja številka se vam predstavlja v nekoliko spremenjeni obliki. K temu so nas prisilile ekonomske razmere. Upamo, da vas to ne bo motilo. Da bo pa list še nadalje lahko redno izhajal vsaj dvakrat na mesec, je potrebno, da ga širite in da ga tudi ekonomsko podpirate. strojev, ladjedelnici Sv. Roka in na glavnem sedežu v Trstu (Corso Cavour) volitve 29. oktobra. Volitev se bo udeležilo kakih 5.300 kovinarskih delavcev in približno 1300 uradnikov. Na deloviščih se delavci z vnemo in navdušenjem pripravljajo na ta dogodek, ki je velike važnosti posebno v dana- šnjih razmerah. Od sestava notranje komisije je namreč v veliki meri odvisno kako se bodo reševala razna, večja ali manjša vprašanja, ki zanimajo to veliko delovno kategorijo. Strokovna sindikalna organizacija FIOM-CGIL gre tudi v ta volilni boj s polno zavestjo, da so njeni predstavniki v notranjih komisijah storili svojo dolžnost in izpolnili obveze v korist vseh kovinarjev. Sindi: kalna politika CGIL, ki z vsemi silami stremi po čim večji enotnosti, pridobiva iz dneva v dan tej organizaciji vedno večji ugled in zaupanje. Tudi njena prizadevanja za dosego nove in moderne delovne pogodbe za kovinarsko stroko so naletela na splošno odobravanje s strani pretežne večine kovinarjev. Posebno v Trstu je, spričo re-' sne gospodarske krize in krize, ki vedno bolj razjeda industrijski sektor, velike važnosti, da ima delavski razred za pred-stražo močno sindikalno organizacijo in v notranjih komisijah take predstavnike, ki so vedno in ob vsaki priliki pripravljeni dosledno braniti koristi delavcev. Vedno večje število tržaških delavcev vidi v CGIL pravo razredno organizacijo, ki se ni nikoli izneverila svojemu programu in je bila vedno na čelu vseh borb tržaškega proletariata. Zato bodo kovinarji CRDA 28. in 20 oktobra dali nedvomno v še večjem številu konkreten dokaz zaupanja v FIOM-CGIL, sledeč vzgledu stanovskih tovarišev v čistilnici Esso Standard, ki so zadali prejšnji teden težak udarec indu-strijcem in vsem tistim, ki skušajo okrniti delavske pravice in pridobitve. Kovinarji CRDA se dobro zavedajo, da je tudi od teh volil- V Člani partije so dolžni plačevati članarino Sekcije in celice naj pregledajo kakšen je položaj glede članarine nih rezultatov v precejšnji me- ločeno vsoto. «Dolžnost vsakega člana je, da redno plačuje članarino» — to je napisano na partijski izkaznici kot ena izmed osnovnih dolžnosti slehernega člana naše partije. Smatrali smo za potrebno, da na to opozorimo vse tovariše, ker se bližamo koncu leta in smo tik pred začetkom kampanje obnavljanja partijskih izkaznic. Seveda velja opozorilo na vestno izpolnjevanje te dolžnosti za tiste tovariše, ki so v zastanku s članarino. Večina naših tovarišev plačuje redno mesečno članarino, imamo pa tudi take, ki na svojo dolžnost kaj radi pozabijo. Ne mislimo na tiste, ki so zaostali s plačevanjem zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih utemeljenih razlagov. Poleg omenjenih, ki So seveda povsem opravičeni, so tudi taki, ki imajo stalno delo in zaslužek, čeprav vedno ne. zadosten za vse potrebe, toda vendar lahko računajo na do- ri odvisno bodoče zadržanje delodajalcev, kot so od teh rezultatov odvisni tudi uspehi v borbah, ki še čakajo delovno kategorijo kovinarjev. Predilo začnejo s pripravami za obnavaljanje izkaznic naj vse celice in sekcije dobro pregledajo kakšen je položaj glede članarine. Poskrbeti je treba, da bodo zastanki čimprej poravnani tako, da se v doglednem času uredi tudi to vprašanje in ga lahko spravi iz evidence. V tre. nutku ko sprejme tovariš partijsko izkaznico, kar si šteje v čast in ponos, si prevzame seveda tudi dolžnost, da bo redno plačeval mesečno članarino. In na to dolžnost naj celični in sek-cijski komiteji opozorijo vse zamudnike. Pred volitvami nove uprave Delavskih zadrug ► Volitve bodo 22. novembra INAM Boljuncu Zgoniku Ravnatelj tržaške bolniške blagajne INAM je zagotovil županoma Lovrihi iz Doline in Pircu iz Zgonika, da bo predlagal osrednjemu vodstvu ustanove, naj ustanovi ambulanti v Boljuncu in Zgoniku. V območje ambulante v Boljuncu bi spadale vasi: Bolju-nee, Dolina, Kroglje, Mačkovi je, Prebeneg, Krmenka in Boršt : Volitve novega upravnega sveta in revizorjev Delavskih zadrug bodo, kot je bilo predvideno, 22. novembra letos. To je te dni potrdila uprava DZ s posebnim obvestilom, ki ga je v mislu pravil o volitvah članov upravnega sveta, poslala u-redništvom tržaških časopisov. Omenjeno obvestilo se glasi: Člani DZ so vabljeni, da se udeleže rednega občnega zbora, ki se bo vršil 22. novembra 1958 prvič ob 8. uri na osrednjem sedežu Delavskih zadrug v ul. Italo Svevo št. 14-16 (prej se je ta ulica imenovala Passeggio S. Andrea). Dnevni red občnega zbora je sledeč: Izvolitev šestih upravnih svetovalcev, ki bodo izvoljeni med tistimi, ki posedujejo deleže kapitala Delavskih zadrug, in treh revizorjev, od katerih bosta dva dejanska, eden pa namestnik. Udeleženci bodo lahko volili, potem , ko se bodo izkazali z zadružno knjižico in kakšnim osebnim dokumentom. Člani, ki so brez zadružne knjižice, naj istim v območje zgoniške ambulante ! zahtevajo dvojnik pa bi spadale poleg Zgonika še Salež. Samatorca in Mali Repen : Gabrovec bi spadal pod Prosek, Briščki pa pod Opčine. Upamo, da bo osrednje vodstvo INAM ugodilo dolgoletnim zahtevam prizadetih prebivalcev na osrednjem sedežu DZ, v članski pisarni in to preko zadružnih poslovalnic. Ta pisarna bo odprta tudi na dan volitev. Če pri prvem sklicanju občnega zbora ne bo navzoča predpisana večina članov, bo občni zbor sklican istega dne ob 9. Plodovito delovanje demokratične uprave devinsko-nabrežinske občine Delovanje poslanca Vidalija Skupščina županov in svetovalcev KPI (Nadaljevanje s 1. strani) cev na Tržaškem. Tov. Burlo iz Trsta je prinesel na skupščino izraze solidarnosti delavcev velikih tovarn in poudaril, da je italijanski proletariat bil vedno na strani Slovencev v borbi za dosego svojih pravic. Župan iz Doline, tovariš Lovriha, je govoril o raznih občinskih problemih. ki zanimajo ne le dolinsko temveč vse občine na Tržaškem in poudaril zlasti potrebo po enotni borbi za dosego pravic, ki so nam zajamčene s posebnim statutom in republiško ustavo. Poseben poudarek je dal problemu dvojezičnih napisov, ki je prav sedaj zelo aktualen. Tov. Zvonko iz Nabrežine je prav tako govoril o potrebi po čim širši in čim bolj koordinirani borbi vseh občinskih uprav na Tržaškem. Ob koncu je posegel v diskusijo tudi poslanec Vidali. ki je zlasti poudaril, da spada borba Slovencev v širši okvir. Orisal je nastope komunistov v rimskem parlamentu ter poudaril potrebo po široki demokratični fronti v borbi za rešitev vseh perečih poblemov, tako na narodnostnem kot na političnem in ekonomskem področju. V svojem govoru je dal še poseben poudarek prizadevanju komunistov za čimprejšnjo zadovoljivo rešitev problema slovenskega šolstva. Oh zaključku zasedanja, ki je bilo zelo pozitivno, so navzoči sprejeli resolucijo, ki jo objavljamo na prvi strani. Naš poslanec, tovariš Vidali je postavil v parlamentu vrsto vprašanj v zvezi z obstoječimi razmerami na Tržaškem ozemlju. Omenili bomo le nekatera, ki jih smatramo za najvažnejša. V zvezi z govoricami, po katerih naj bi prometno ministrstvo nameravalo zaradi prevelikega primanjkljaja v tržaških splošnih skladiščih, zmanjšati število nameščencev, je vprašal prometnega ministra, koliko je resnice na tem, obenem pa je poudaril, da se v sedanjem trenutku. ko se nahajajo splošna skladišča v hudi krizi, ne sme zmanjšati števila nameščencev, ker bi to škodovalo poslovanju ustanove. Sanacijo obračunov je mogoče doseči s povečanjem prometa in z znižanjem prometnih tarif, ne pa z odpusti nameščencev. Na predsednika vlade je tov. Vidali naslovil vprašanje, ali so resnične vesti, po katerih naj bi ukinili SELAD, ki se je izkazal tako koristen za brezposelne delavce. Ukinitev te ustanove bi zelo prizadela brezposelne delavec. Na ministra za javno vzgojo pa je naš poslanec naslovil vlogo v zvezi z obstoječimi razmerami na tržaškem vseučilišču, ker je vladni komisariat skrčil izredna nakazila za ogrevanje vseučiliških prostorov, za knji žnice in za nabavo didaktičnih potrebščin. Kot je znano je vladni komisariat zmanjšal na kazila za 41 milijonov lir. Ministra je povabil, naj poseže v zadevo. Ob isti priliki ga je vprašal tudi kakšni so razlogi, ki zavirajo juridično priznanje farmaceutske in pedagoške fakultete ter tečaja za elektro tehniško inženjerijo. Na ministrskega predsednika in ministra za proračun pa je naslovil vlogo v zvezi s skrčenjem proračuna tržaške občine. Kot je znano, je pokrajinski u-pravni odbor črtal iz proračune tržaške občine 435 milijonov lir. kar bo povzročilo še hujšo krizo v tržaškem mestu. Obenem pa je opozoril vlado, na nuj- nost. da se tržaškemu mestu nakažejo večja nakazila, kot pa jih predvideva sedanji prora čun. V prihodnji številki bomo ob širneje poročali tudi o drugih vprašanjih in intervencijah, ka-kakor tudi o odgovornih merodajnih ministrov. Devinsko - nabrežinska občina je tako po svoji razsežnosti kot po številu prebivalstva, največja podeželska občina na Tržaškem ozemlju. V tej povojni dobi se je značaj te občine, lahko bi rekli, popolnoma spremenil. Pred vojno je bilo, razen ka-mnarske industrije, kmetijstvo najvažnejša gospodarska panoga. Danes je v bistvu drugače. Kmetijstvo je bilo potisnjeno nazaj in večino prebivalstva sestavljajo delavci. Nastali so tudi novi industijski obrati, med katerimi je zlasti važna papirnica v Stivami. Izredno močno se je razvil turizem. Najvažnejša panoga gospodarstva v občini Devin-Nabrežina je kamnoseška industrija, in to kljub temu. da se vedno bolj uveljavlja drugačen gradbeni material, zlasti armirani cement in v večini krajev služi kamen le še za okrasje. Devinsko - nabrežinska občin, ska uprava se v polni meri zaveda pomena, ki ga ima kamnoseška industrija in stremi po tem, kako bi v čim večji meri valorizirala to industrijo. Svoj-čas je poslala dva člana občinskega odbora v razne kraje Italije, kjer je močno razvita ka-mnarska industrija, v pokrajini Massa Carrara in v La Spezia nalogo, da se od bližje seznanita s tem vprašanjem in da bi potem tudi v Nabrežini izkoristili izkušnje tamkajšnjih u-prav. Občina je navezala tudi stike z raznimi poslanci, ki se zanimajo za probleme kamnolomov in med temi tudi z našim poslancem tovarišem Vidalijem. ♦ Skrb za razvoj kamnoseške industrije in za razvoj turizma Danes je dovolj pitne vode v vseh vaseh v občini delkov v Sesljanu, kamor zahaja poleti mnogo tujih turistov. Toda občinski upravi je hilo na tem, da dobi ta zamisel večji pomen. Zato se je obrnila tudi do Trgovinske zbornice v Trstu ter jo vprašala za sodelovanje. Letos, žal še ni prišlo do uresničitve te koristne zamisli. Upati je, da se bo to zgodilo prihodnje leto. Skrb za turizem Zakonski predlog o kamnolomih Na teh sestankih so preučevali predlog zakona, ki bò urejeval vprašanje lastnine kamnolomov. Po sedanji zakonodaji n. pr. občina lahko proda kamnolome, po zakonskem predlogu, ki ga sedaj preučujejo, pa bodo kamnolomi dobili značaj «javne koristi» (bene pubblico) in jih občina ne bo mogla več prodati. Ko bo ta zakonski predlog sprejet, si bo občina zagotovila trajnost imovine, obenem pa bo ta zakon preprečil oddajanje kamnolomov v najem tretjim o-'ebam. kar je sedaj marsikje v navadi in kar, po drugi strani, povzroča naraščanje cen kamnu. To seveda, vpliva tudi na proizvodnjo. odnosno na prodajo ter zavira možnosti uspešne konkurence. Izračunali so, da bi se po novem zakonu cena kamnu znižale za okrog 13%. Devinsko - nabrežinska občinska uprava še zaveda, da igra propaganda važno vlogo tudi na področju kamnoseške industrije. Sicer je nabrežinski marmor poznan daleč po svetu, vendar pa bi primerna propaganda prav gotovo koristila tej industriji. Zato je sklenila, da or- Druga panoga gospodarstva, ki je v polnem razvoju v devin-sko-nabrežinski občini, je turizem. Ta se v zadnjih letih po-voljno razvija na celotnem obalnem področju. Tako Sesljali kol Devin sta v tej povojni dobi popolnoma spremenila svoje lice. Povsem razumljivo je, da demokratična občinska uprava posveča vso svojo skrb tudi temu vprašanju. Zato pa skrbi za zagotovitev čimvečjih ugodnosti, za lepšanja krajev, za popravila poti. napeljavo vodovoda, elektrike in telefona. Poskrbela je tudi za izdelavo regulacijskega načrta, s katerim bodo morale biti v skladu vse bodoče gradnje. Osnovo za ta načrt je izdelala že prejšnja občinska u-prava, sedanja pa ga je realizirala ter ga odposlala merodajnemu ministrstvu v odobritev. Prav tako se sedanja občinska uprava zavzema,- da bi bila občina čimprej uradno priznana kot turistično področje ter tako deležna večjih koristi in možnosti nadaljnjega razvoja. Ko bo občina dobila to priznanje, se bo ustanovil poseben turistični odbor, ki bo med drugim skrbel tudi za učinkovito propagando v tujini in bo prirejal razne manifestacije, ki bodo privabile mnogo turistov v te kraje. zacija tudi v starem delu Nabrežine in celo v tistem delu Križa, ki spada pod devinsko-nabrežinsko občino. Z vodo so sedaj preskrbljene vse vasi v občini. V zadnjem času so bila končana dela vodovodnega o-mrežja v Cerovljah, Stivami in Mavhinjah, v kratkem pa bodo ta dela dokončana tudi v Šem-polaju in Trnovcu. Vodovod je bil ojačen tudi v Nabrežini, za kar so potrosili okrog 10 milijonov lir. Pri tem moramo poudariti. da so deležni občani posebnih ugodnosti pri napeljavi vode na svoje domove. Lahko gradnja devetstanovanjske hiše; v Devinu pa je bila zgrajena dvanajststanovanjska hiša ustanove INA-Casa. Da je stanovanjska kriza zelo velika nam kaže tudi dejstvo, da leži sedaj na županstvu kar 137 prošenj za dodelitev stanovanja, povrh tega pa je treba pripomniti, da živi še mnogo družin v zelo neprimernih stanovanjih. Jasno je, da občina sama, s sredstvi, ki jih ima na razpolago, ne more rešiti tega vprašanja in na zadovoljiv način ugoditi potrebam in zahtevam občanov. Zato je potrebno, da ji priskočijo na pomoč višji organi, kot n. pr. generalni vladni komisariat v Trstu. Potrebno bi bilo tudi, da bi občini dodelili večje kredite za pospešitev gradnje ljudskih stanovanj in za obnovitev raznih poslopij, v katerih bi se dalo leti, na-za sloven- zgrajeno pred nekaj inenjeno sedaj samo sko šolo. V načrtu je bila tudi zgraditev novih šol v Štivanu in Sli vnem. V ta namen je bilo že določenih 25 milijonov lir. Do realizacije tega načrta pa. žal. ni prišlo, ker so nadrejene oblasti razveljavile tozadevni sklep z izgovorom, da je premalo o-trok. Pač pa je v gradnji nova šola v Cerovljah. V Nabrežini je bil zgrajen nov otroški vrtec, nadalje zdravniški ambulatorij v Sesljanu, javna kopalnica v Nabrežini itd. Predlog komunistov rečemo, da je napeljava vode na j uret]ili Drimerna stanovanja, domove vsaj za polovico cenejša kot pa v vaseh, ki spadajo pod tržaško občino in so torej v ob-močiu ACEGATa. Vsa ta dela so bila v glavnem izvršena v okviru SEL4Da. Med zelo koristne pobude v devinsko-nabrežinski občini spada tudi ureditev prometnih zvez med posameznimi vasmi, za kar sedaj skrbi avtobusno podjetje «La Carsica». Nedvomno tudi ta realizacija služi med drugim tudi stalni krepitvi turizma. Stanovanjska kriza Se pred nekaj leti je bil napeljan telefon samo v Sesljan in Devin, danes pa ga ima večina vasi na področju občine in kar je važno je to, da so telefonske številke priključene v seznam tržaške občine. Prav tako je bila v zadnjih letih izpolnjena javna razsvetljava v številnih vaseh. Posebno ojačena je bila v Sesljanu in napeljana tudi vzdolž vse ceste, ki vodi do morja. Napravljene so bile tudi greznice v številnih krajih. Tako je ta problem v celoti rešen v Devinu, za kar so potrosili nad 5 milijonov lir. Med Kot v mnogih drugih krajih, je tudi v devinsko-nabrežinski občini stanovanjska kriza, problem zase. V zadnjih letih so sicer zgradili nekaj ljudskih stanovanjskih hiš, toda kljub temu smo še daleč od zadovoljive rešitve tega perečega problema. V Kamnolomih je bila že zgrajena stanovanjska hiša z 8 stanovanji, v teku pa je Občinska uprava si je mnogo prizadevala tudi za poživitev kmetijstva, vendar pa v tem ni dosegla še zadovoljivega rezultata. Kmetijstvo na področju občine tako rekoč hira. Seveda bi bili za poživitev potrebni radikalni ukrepi, ki pa ne spadajo v kompetenco občinske uprave. Je to splošen problem, ki ne zadeva samo devinsko nabrežin-ske občine ampak celotno področje Tržaškega ozemlja. Nekaj pozitivnih rezultatov pa so doslej vseeno dosegli tudi v tej občini. Eden izmed teh je prav razširitev vodovodne napeljave in znižanje cen vodi, ki je namenjena za kmetijstvo. Žal se te ugodnosti občani še vse premalo poslužujejo. Med važne realizacije devin-sko-nabrežinske uprave spada tudi zgraditev doma počitka za starčke in onemogle v Nabrežini, v katerem je prostora za 40 oskrbovancev. V ta namen je bilo izdanih 40 milijonov lir. V Sesljanu je bila zgrajena nova italijanska osnovna šola in je tako v poslopju, ki je bilo Že iz tega bežnega opisa realizacij številnih javnih in obče koristnih naprav, do katerih je prišlo po prizadevanju občinske uprave, v kateri so tudi komunisti, lahko ugotovimo, da je bilanca delovanja pozitivna. Ne smemo prikrivati dejstva, da bi lahko bila ta bilanca še bolj pozitivna, ako bi nadrejene oblasti v večji meri upoštevale obstoječe potrebe in ako ne bi krčile proračunov. Ta negativna stran bi bila v veliki meri odpravljena tudi z novim zakonom o večji avtonomiji občinskih uprav in ako bi tudi devinsko-nabrežinsko ob- j čino kot ostale občine na Tržaškem ozemlju uvrstili v seznam občin v hribovitih področjih, kar so že pred časom predlagali komunisti. uri na istem kraju in dnevnim redom. Pravila za volitve, s pravilnikom, ki ga je odobril generalni vladni komisariat v Trstu, so objavljena v glasilu Zadru-gar, ki je bil poslan vsem članom, ki imajo do njega pravico. Ta pravilnik je na razpolago vsem zainteresiranim na osrednjem sedežu ustanove in v vseh zadružnih poslovalnicah. V naslednjem objavljamo izloček iz pravilnika za volitve nravnega sveta in nadzornega odbora Delavskih zadrug. V I. členu je rečeno, da je naznanilo o sklicanju občnega zbora članstva za volitve predvideno s komisarskim odlokom št. 23 z dne 5. junija 1959. 2. člen govori o volilni pravici članstva. To pravico imajo tisti člani, ki so plačali članski delež in ki so redno vpisani v seznam članov vsaj tri mesece. Te pravice pa nimajo člani, ki so po pristopu začeli s kako trgovinsko dejavnostjo, ki ni v skladu s članstvom DZ in člani, ki so v službi pri Delavskih zadrugah. V naslednjih členih so določila o kandidatih za nov upravni odbor in nadzorni odbor. Ti bodo izvoljeni z neposrednim. svobodnim in tajnim glasovanjem po večinskem sistemu. Za svetovalce so lahko izvoljeni tisti člani, ki posedujejo potrebno kvalifikacijo za upravne funkcije. Za revizorje so lahko izvoljeni tudi nečlani DZ. Vsaka kandidatna lista mora vsebovati največ šest kandida-datov, enega kandidata za nadzorni odbor in enega njegovega namestnika. V volilni odbor bosta imenovana po dva predstavnika vsake predložene kandidatne liste, predsedoval pa mu bo notar, ki ga bo določilo sedanje vodstvo DZ. Člani volilnega odbora ne smejo biti kankidati za zadružne funkcije. Člen 10 pa govori o volitvah samih in pravi: Volitve bodo na desetih voliščih, nameščenih v upravnih prostorih DZ in sicer v kabinah, ki bodo nalašč za to postavljene in ki bodo zagotavljale tajnost glasovanja. Volišča pa bodo odprta od’ 9. do 20. ure tistega dne, ki je določen za volitve. Glasovanje se opravi tako, da se napravi križec v kvadratu s številko liste, za katero se hoče voliti. Izvoljeni bodo prvi štirje kan-didati tiste kandidatne liste, ki bo dobila večino glasov, en revizor in en namestnik revizorja. Na listi, ki bo po številu glasov na drugem mestu pa bodo izvoljeni trije kandidati, prva dva za odbornika in tretji za dejanskega revizorja. Kot vidimo, bo edini volilni sedež z 10 volišči v prostorih o-srednjega vodstva DZ v Trstu. Povsem jasno je. da to ni v interesu članov ustanove,, zlasti tistim, ki stanujejo daleč Več kot očitno je, da tistim, ki da- nes vodijo to ustanovo po volji klerikalcev, nikakor ni na teB1* da bi bila udeležba na volitvah čim večja. Preveč se bojijo, da bi volilni izidi odločili drug8' če kot pa oni predvidevajo. Srečanje z Leninom ( ZV arial jevanje s 3. strani) poslal' 'ani, ložiti, nato pa so nas dalje, v Milan. Iz Milana je policija izgnala v Turin, k' je bilo moje rodno mesto. T®' da v Turinu me niso marali i" so me izgnali v Cuneo, kjer je bilo moje zadnje bivališče, a tam so mi povedali, da ninia6 pravice do bivanja v tem mest11 — Saj to je vendar kraj m°' jega stalnega bivališča — sef trdil. — Bolje bi bilo, da se ne & nikoli irnili, — mi je dejal ku’ ntisar, ki mi je s takim ves1’ ljem dal potni list. Dejal m; t dalje, da mi prav za prav mre' di uslugo s tem, da mi izsta'1 izgonski list. kajti, ako bi zvf deli fašisti zame, bi mi hu^ predia V spremstvu karabinjerjev ‘ me odpeljali v Fossano. Tu me spet natanko pregledali zaplenili 7.500.000 rubljev papirju, ki sem jih prinesel seboj, da bi jih razdelil tovaf' šem v spomin na Rusijo. Kak'1 so obstali, ko sem zahtevah naj mi podišejo pobotnic1 o zaplembi. Hladnokrvn'1 sem zahteval, naj mi v P° potnici navedejo celo s*f vilke in serije bankovcev. misar je kar žarel od radosti' «Glejte, rusko zlato!» je dej8' in z očmi požiral milijone. P6 siali so me domov in mi iirozili, naj ne prestopim pra?1 in naj z nikomur ne govoril" Medtem so se fašisti zbr" na sestanku in razpravljali, » naj naredijo z mano. Dva, , zob oborožena fašista sta 1,0 in dan stražila pred vrati 11,11 jega doma. Kdor ni stanoval hiši, ni smel prestopiti prag8" Kasneje sem izvedel, da fašisti na sestanku tako vp da jih je bilo slišati na ceS*8' da je bila celotna seja z' burna in da so se udeleže bili s pestmi. Tri tendence prevladovale: prva je bila 1,1 naj ignorirajo mojo navzočo0' v mestu in uvedejo stalno n8' zorstvo nad mano, tako da ^ izglodalo, da je v hiši ne^* prejudicirana oseba, druga Ki1 denca je bila, naj me nabijaj' |g| in mi dajo piti ricinusovo in tretja, ki je prevladala, P* je bila ta, naj me izženejo {j^ pokrajine. Izšla je revija »Realtà Sovietica" Upravni odbor Ljudskega doma v Križu sporoča, da se bodo začeli redni nedeljski plesi v novembru in ne v nedeljo, kot je bilo prvotno najavljeno. DOPIS IZ SALEZA ganizira razstavo kamnarskih iz- drugim je bila urejena kanali- Obvestilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da so se pričela sprejemati naročila za nakup trtnih sadik (divjak in cepljenk) in sadnega drevja za jesensko saditev. Dan bo prispevek v najvišjem znesku 50% nakupne cene. Naročiti je treba najmanj 50 trt cepljenk, 100 divjih trtnih sadik in 25 sadnih drevesc. Ob naročilu mora zainteresi-ranec plačati na račun 10 lir za vsako divjo trtno sadiko, 25 lir za vsako trtno sadiko ce-sadno drevesce. pljenko ter 100 lire a vsako Naročila se sprejemajo do vključno 10. novembra t.l. Dalje se sprejema tudi prošnje za prispevek v najvišjem znesku 30% nakupne cene odbranih semen graha, pšenice in ječmena. Rok za naročitev poteče 31. oktobra t.l. Smrt zavednega 1 e i® h n h j 42. filici ‘V i, H =, Sr; ’« don Se «le H / «j ,Z|iro . mi > d ,e6a , iitip S Hč, Sa J» so N sl Nje k tu, V . Da, ie ZS Sv Nš Srn M. (la k, 1 ìli % «ie "8i k» N s Sl, «tot ‘vin >r Ni s K 'k ^et C (t1 Tržaška sekcija Združenja kulturne stike s Sovjetsko z'1 sporoča, da je prispela 11,1. številka revije «Realtà Sovi"1' ca» z zelo pestro vsebino. Med najvažnejše sestavke -F dajo: Novi podatki o izpusti1] raket na Luno in o potov»®, v vesolje; izjave najuglednej"^ sovjetskih znanstvenikov, ko* Varvarov, Sternfeld in T1*1^ ter izjava veleposlanka v R1’ Kozireva. Važen je tudi sestavek pod |V, «A ki; H , «iti S kr; k «e t ib1 slovom: Zakaj Italija še 11 kulturnega sporazuma s Prav tako je zelo zanimiv nek ivjetskih partizanih- so se borili v vrstah italijat" rV vaščana ga odporniškega gibanja članki z bogato dokumentu1 eif1 a1'11! Preteklo soboto nas je za vedno zapustil naš dragi vaščan, 70-lctni tovariš Franc Škrlj. Ko smo ga v nedeljo spremljali v velikem številu k zadnjemu počitku, smo imeli pred seboj žalostno sliko njegova življenja. Kot vojak je v prvi svetovni vojni prišel v ujetništvo v carsko Rusijo, od koder izvirajo vse posledice njegovega trpljenja. Kmalu potem, ko se je vrnil domov, je začutil hude bolečine v nogah. Toda prava trnjeva pot se je zanj začela pred sedmimi leti, ko je moral iti v bolnico, kjer so mu amputirali nogo pod kolenom. Ker pa se je bolezen nadaljevala, je moral ponovno v bolnico in odrezali so mu še drugo nogo. Razumljivo je, da je bil to hud udarec, nc le za njega, temveč tudi za družino, ki ga je ves Zad- čas potrpežljivo stregla, nje mesece se je nahajal v go-riški bolnici, kjer je tudi umrl. Pokojni Franc je bil zelo mirnega značaja in je bil priljubljen v vasi. Bil je tudi član prosvetnega društva «Rdeča zvezda», katero mu je tudi kupilo lep pogrebni venec. Tudi pevski zbor se je poslovil od njega in mu zapel več ganljivih žalost ink. Naj bo blagemu pokojniku lahka domača gruda, težko prizadeli družini in vsem sorodnikom izrekajo PD «Rdeča zvezda» in ostale krajevne demokratične organizacije, globoko sožalje, kateremu se pridružuje tudi «DELO». VAŠČAN Ostale vesti iz zgoniške občine bomo objavili prihodnjič. o gospodarskem in zpanstvd1 . napredku SZ v teku zadnjih let, to je od zgodovinske O* brske revolucije. Revija stane 80 lir in se lahko nabavi pri Združenju, ima svoj sedež v Trstu, uh Nicolò 11-drugo nadstropja Revijo toplo priporočam0. H, S’ v t« S N s N) Hi s s S H N H, . 4 rt1 Ob nepričakovani sm našega dragega FRANCA ŠKRLJA se prisrčno zahvaljujefllU vsem ki so z nami sočl‘ ter1 so z stvov.Ji in nam na kat' koli način pomagali. ^0 sebna zahvala naj gre d° m a čem i.i pev-kemu zb,,rl1 Nii .% \ V H, Ni I? H Hi N N x ki ni bolel nobene.:;' P !"• čila za ganljive ž :losti,'*i' Salež 18. 10. 1959. Žalujoča družina in »stalo -ormlstv11