60. strnim.
i mm. i m. k. mri mi
mu. imo.
.SlorcnfM Narod" velja v ifnblianl
na dom dostavljen: eelo leto naprej • • • . K 24*— leta     m     •        •   . 12-— trt let,    . . 6-=
mi mesec _
v spravništvu prejema«!
celo leto oaprej ♦ t • • K 7t—
pol leta      m     m 9 9 .   9 11 —
četrt leta     m      • #   •  •   # 5-50
na mesec   .     * • • •  • 1*90
Dopis! na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnsUovs nliea st 9 (v pritličju levo J telefon it 34.
Iibafa vsak ina svaćsr isvisntfl ns**l|e ln prcasUks.
Inseratl veljajo: peteros topna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
UpiavniSrvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Ltd. to je administrativne stvari.
mmmmmmmmmm Posamezna Številka velja 10 vinar]ev. «——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna" telefon at 85.
.Slovenski Narod" velja po postiš
za Avstro-Ogrsko; t za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej • K 25'— pol leta 13--četrt leta    .        „    .  •   . 650
oa mesec   m      m   m •  ■  2 30
celo leto naprej     • « . 2^ 3S--za Ameriko in vse druge dežele v celo leto naprej « • j • 35.—
Vprašanjem glede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* VpravnlStvo (spodaj, dvorišče levo), Hnaflova ulica St 5, telefon SL83«
Odmor pri Verdunu.
MANJŠI   BOJ!   NA FRANCOSKI FRONTI.
Berolin. 13. marca. (Kor. urad.)
Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Pri ugodnih razvidnih razmerah je bilo delovanje obojestranskih arti-Jjerij na velikem delu fronte zelo živahno ter na obeh straneh Mase in tja do Mosle zelo silno. Poročati ni o nobenih dogodkih, razen o bojih patrulj ob Sorami in da se je majhen francoski napad v Pretrskem gozdu ponesrečil. Poleg izdatnemu izvidne-inu delovanju so naši letalci uspešno napadli sovražne železniške naprave in zakope, zlasti ob železnici Clair-mont-Verdun. Tri sovražna letala so bila uničena, dve v Champagni in eno v pokrajini ob Masi.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
10. marca popoldne. V Ar-gonih je obstreljevala naša artiljerija sovražne transporte, ki smo jih opazili na cesti Montfaucon-Avoco-urt. Zapadno in vzhodno od Mase je položaj neizpremenjen. Sovražnik čez noč ni poskusil nobenega infante-rijskega napada na naše pozicije. Medsebojno obstreljevanje iraja na celi fronti, na desnem in levem bregu Mase s silo, v Woevru s presledki. V Alzaciji so razdejale naše baterije sovražne strelske jarke na višini 425 vzhodno od Thanna. Na ostali fronti je potekel dan mimo. Tekom 8. marca je bilo delovanje naših letal posebno živahno. Vršilo se je mnogo letalskih bojev, večidel nad sovražnimi črtami. Tekom teh bojev smo pognali 15 nemških letal v beg. Deset jih je padlo, kakor se je opazovalo navpično v sovražne črte. Razen teh smo zbili glasom gotovih poročil 2 nemški letali, med njimi eno tipa Fokker, v Champagni, in tri v okolici Verduna. Ta letala so padla v nemške črte.
10. marca zvečer. V Artoi-su so zažgali Nemci zapadno od Lil-
la mino, katere vdrtino smo zasedli mi. V Argonih smo obstreljevali neko sovražno kolono, ki je korakala v smeri gozda Montfaucon. Zapadno od Mase, kjer je trajalo obstreljevanje čez dan, je sovražnik trdovratno napadal naše pozicije v »Vranjem gozdu«. Več napadov smo zapored odbili s svojim artiljerijskim in infante-rijskim ognjem ter z ognjem strojnih pušk, ki je napravil veliko škodo v sovražnih vrstah. Kljub svojim izgubam, ki ne stoje v nobenem razmerju z nameravanim uspehom, so vrgli Nemci pri zadnjem naskoku čete, močne najmanj eno divizijo, v boj. Tekom tega naskoka se jim je posrečilo zopet zasesti del »Vranjega gozda«, ki smo ga jim bili vzeli. Vzhodno od Mase je napadel sovražnik dvakrat naše jarke zapadno od vasi Douaumont. zaporni ogenj naših strojnih pušk pa ga je zadržal ter ni mogel sovražnik na nobeni točki doseči naših črt. Naš artiljerijski ogenj je preprečil pripravljen napad na vas Vau ter se napad ni izvršil. Potrjuje se. da so stala včerajšnja infan-terijska podvzetja proti vasi Vaux in proti jarkom ob vznožju gorskega hrbta pri fortu Vaux Nemce velikanske žrtve. V Woevru je bilo sovražno obstreljevanje Eixa, Monlainvilla. Villers - sous - Bonchampa in Bon-zeeja posebno silno ter so naše baterije krepko odgovarjale. Nemci so vrgli pri St. Mihielu plavajoče m:ne v Maso, katere pa se nam je posrečilo poloviti, predno so napravile kako škodo. V Lotarin^iii smo razdejali z uničevalnim ognjem sovražne jarke, na fronti Halloville-Brernenil.
11. marca zvečer. V Belgiji razdiralni ogenj na sovražne jarke in zvezne jarke v okolici Steen-straata in Bkchoota. V Artoisu vzhodno od Neuvilla smo zažgali mino in zasedli jamo. Med Somino in Oiso smo obstreljevali nemšk. naprave v okolici Hcrbeeourta, Lou-courta in Baivreignesa. Severno od Aisne je bilo streljanje topov se nadalje zelo živahno v bližini govda pri Buttesu in južno od Ville-au-bois. Na levem bregu Mase je bilo delovanje artiljerije na obeh strmeli čez
LISTEK.
Zločin v Orcivalu.
Francoski   spisal   E, Gaborian.
(Konec.)
XXVI.
Vse se je zgodilo tako, kakor je računal detektiv. Gospodična Lav-rencija ni bila mrtva, nego je bila v hiši — kot gospa Wilsonova. Zamišljena je sedela v sobi, v kateri jo je bil zapustil grof Tremorel, ko je moral nagloma oditi k tapetniku in grenke solze so ji tekle po licu.
Hrupni koraki so jo prebudili iz njenih misli. Domnevajoč, da se je vrnil Tremorel, si je hitro otrla solze in je vstala s svojega sedeža. Toda na vratih se je pojavil tuj človek in Lavrencija se ga je ustrašila. Že pred nekaj dnevi ji je bil grof Tremorel povedal, da ga izsledujejo in od tedaj se je vsakega tujca ustrašila.
»Kdo pa ste? Kaj hočete? Kdo vam je dovolil tu vstopiti?c je vzkliknila razburjena.
Detektiv ni ničesar odgovoril, pač pa je stopil na stran, tako da je zdaj pred Lavrencijo stal oče PlaoUt
»Vi? Vi?" je vsa prepadena za-ihtela Lavrencija. »Kaj mi hočete? Ah, saj sem Hektorja takoj na vas opozorila, ko mi je narekoval tisto nesrečno pismo starišem.«
»Saj ne iščeva vas. milostiva,« se je zdaj oglasil detektiv. »Rada bi govorila z gospodom grofom Tremo-relom.«
»2 niim? Kaj pa mu hočeta?«
Detektiv je malo premislil, kaj naj odgovori, potem je rekel odločno :
»Grof Tremorel je storil strahovit zločin.« »Lažete!«
»Zal da sem vam moral povedati resnico. Grof Tremorel je svojo ženo umoril. Jaz sem policijski uradnik in imam povelje, da moram grofa Tremorela aretirati.«
Lecoq je mislil, da bodo njegove besede zadele Lavrencijo kakor strela z neba. Toda njegovo pričakovanje se ni izpolnilo. Lavrencijo je pač spreletela groza, a v istem trenotku st je tudi priznala, da je Tremorel mogoče res svojo ženo usmrtil. Zakaj, da jo je sovražil iz vse svoje duše, to Ji Je bilo dobro znano.
»Ce je grof kriv. potem sem jaz njegova sokrivka^ le vzkliknila z obupno eneržijo. »Aretirajte torej $e mene.«
dan manj živahno. Na desnem bregu je bilo obstreljevanje v pokrajini zapadno od Douaumonta intenzivno, na drugih delih fronte kakor tudi v ravnini Vvoevre, je bilo manj živahno.
Sovražnik ni poskusil na vsej naši fronti nobenih infaiiterijskih podvzetij. Glasom novih poročil so bili brezuspešni napadi, ki so jih včeraj izvršili proti našim jarkom zapadno od Douaumonta, za sovražnika zvezani z velikanskimi izgubami. Nemci so trikrat napadli v kolonah po štiri. Pokošeni od ognja naše artiljerije in strojnih pušk so se morali umakniti in opustiti polje, pokrito z mrtvimi. Danes je pri Douaumontu neki naš letalec premagal neko nemško letalo tipa Fokker, ki je padlo goreče v nemške vrste.
Belgijsko poročilo.
10. marca. Ničesar posebnega ni poročati.
11. marca. Zadnjo noč so motili samo še nekateri artiljerijski streli na južnem delu fronte. Čez dan razen o navadnem artiljerijskem dvoboju ni poročati ničesar.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
11. marca. Vzhodno od Ver-melesa smo z zadovoljivim uspehom razstrelili tri mine. Artiljerija je na obeh straneh močno delovala, zlasti v okolici Alberta. Hullucha in Ypresa.
Novi vpoklici na Francoskem.
Na Francoskem bodo v najkrajšem času vpoklicali letnika 1887. in 1888. Zakonski s 6 in vdovci s 5 otroci morajo tekom osmih dni prinesti dokaze, da jim otroci žive, da bodo oproščeni.
Angleški rekrutl
Iz Londona poročajo* Parla-mentski podtajnik Tennant je odgovoril na tozadevni vprašanje v poslanski zb m tet, da vu'i mrr.a m.i-či prisiliti oženjene moške ki se ne priglase prostovoljno, k vojaški službi. Vlada tega tudi ne namerava storiti.
Evening News« poroča, da je vlada obljubila lordu Derbvjti, da bo držala oženjenim dano ooljubo in da bo končala škandal, da se preskrbujejo neoženjemn mesta v municii-skih tovarnah, ki oproščajo od vojaške službe.
>Daily Telegrami« poroča iz Montreala: Lord Shangnessv je pro-
ti načrtu ministrskega predsednika Bordena, da naj se prekrnorski Kontingent zviša na 500.000 mož, češ, da bi potem primanjkovalo delavnih moči. Shangnessy pravi, da so ti ljudje potrebni za izdelovanje municije in za poljska dela. Poleg tega mu je tudi vladni načrt predrag.
Angleško armadno vodstvo je ustanovilo poseben oddelek, ki se ne bori in ima manjšo mezdo. V ta oddelek pridejo ljudje, katerim vest ne pripušča, boriti se z orožjem ter bodo ti vršili etapna dela in pokopavali mrtve.
Ententni vojni svet.
Ententni vojni svet se sestane v nedeljo v glavnem stanu pod predsedstvom Joffra. Anglijo bo zastopal general Douglas Haig, Italijo general Porro, Rusijo general Šilinskij, Belgijo šef generalnega štaba in Srbijo polkovnik Pašič.
Pariška konferenca.
»Morningpost« priebčuje os*er članek, v katerem izreka svoje ogor-
čenje nad izjavo ministrskega predsednika v četrtek, da se vlada na pariški konferenci ne bo obvezala za nič.
Churchill.
Preko Rotterdama poročajo, da se je Churchill naveličal vojaškega življenja v fronti ter se hoče zopet popolnoma posvetiti parlamentarnemu delu.
Angleško poročilo iz Vzhodne Afrike.
9. marca. Čete generala Smutsa so prodrle proti nemškim četam v pokrajini ob Kilimandžaru. Smuts se je polastil 7. marca z neznatnimi izgubami prehodov čez reko Lumi. Več sovražnih protinapadov je bilo uspešno zagrnjenih.
Iz portugalske Afrike.
Iz Beire v portugalski vzhodni Afriki poroča Reuter, da so bili vsi Nemci internirani in nemške ladje in čolni zaplenjeni.
Vojna z Italijo.
ARTILJERIJSKI BOJI NA CELI SOŠKI FRONTI.
Dunaj, 13. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Večja delavnost italijanske artiljerije se je raztegnila na celo soško fronto. Popoldne smo odbili sovražni napad na Selce.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H d f e r, fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
10. marca. Megla, sneg, plazovi, v dolini neprestano deževje in povodnji. Navzlic temu vztrajajo naše neutrudljive in navdušene čete v svojih srečno pričetih ofenzivnih operacijah. V okolišu Castello Sante, Lagarinska dolina, pri Citerni, dolina Terragnolo. pri Luserni, gorenja dolina Astico, in pri Marterju, Sugan-ska dolina, so se izvršile male in srečne infanterijske akcije. Naša artiljerija je uničila sovražna zavetja v
gorenji Zajezerski dolini. Bela, in je obstreljevala čete na pohodu po Ko-, ritniški dolini in na Slemenu, Km. Ob srednji Soči je prisililo delovanje naših oddelkov na Mrzlem vrhu in Bodrežu sovražnika, da je zasedel lastne strelske jarke, na katere smo naperili uspešen ogenj naših topov. Ob spodnji Soči je bilo delovanje sovražne artiljerije namerjeno na razne kraje.
Na italijanski fronti. Milan, 12. marca. (Kor. urad.) »Corriere della sera« poroča, da leži sneg na italijanski fronti mestoma 10 metrov visoko, vojaške barake so popolnoma blokirane in številne pozicije, ki so k sreči preskrbljene z vsem potrebnim, so izolirane in nedostopne. Plazovi padajo neprestano, včasih 10 na dan, in so zasuli celo nekaj glavnih prometnih poti. Številne patrulje so zasuli plazovi in istotako moštvo njim v pomoč poslano. V dolini Canonia je 9. t. m. 50 ljudi poginilo. Na sedlu Prevala je zakril plaz barake in kritja v Jtaki meri,   da ni mogoče   niti poskusiti
Plantat se je moral prijeti za zid, da se je vzdržal na nogah, tako so ga zadele te besede. Lecoqa pa oči-vidno niso presenetile in mirno je rekel:
»Ne, ne, vi niste sokriva. Sicer pa storjeni umor ni edini zločin, ki ga ima grof Tremorel na vesti. Ali vam je znano, gospodična, zakaj se grof Tremorel ni z vami poročil? Zato, ker je v družbi z gospo Berto, ki je bila tedaj njegova ljubica, za-; strupil svojega rešilca in najboljšega prijatelja Sauvresvja. Za to imam najpopolnejše dokaze.«
To je bilo več, nego je mogla Lavrencija prenesti. Zatrepetala je po vsem životu, dvignila roke in se brez zavesti zgrudila na zofo. Toda pripravili so jo hitro zopet k zavesti in ji na njeno zahtevanje pojasnili, kako je bil Sauvresv zastrupljen. Zdaj ji je postalo marsikaj jasno, česar doslej ni umevala. A dasi ni grofa zagovarjala in niti rekla ni, da sma»-tra obdolžitve za neopravičene, vendar ni hotela preklicati svoje izjave, da je njegova sokrivka. Ko sta detektiv in Plantat vendar vanjo silila, naj izreče svoje mnenje, Je odločno izjavila:
»Vedela sem vse!«
»Ah, nesrečno dekle,« Je obupan vzkliknil Plantat »Tako ljubite
nevrednega človeka, da se hočete še zanj žrtvovati.«
Te besede so napravile mogočen vtis na Lavrencijo in vzbudile vso njeno eneržijo:
»Jaz — pa da še ljubim grofa Tremorela,« je zaklicala. »Vam, ki ste moj edini prijatelj, lahko vse povem. Da, ljubila sem grofa, ljubila sem ga do blaznosti in se mu tudi udala, a nekega dne sem spoznala njegov pravi značaj in tedaj je zaničevanje do njega zadušilo mojo ljubezen. Nič nisem vedela, da je bil Sauvresv zastrupljen. Toda grof Tremorel mi je rekel, da je pred menoj ljubil Sauvresyjevo ženo in da ima ona v rokah njegovo čast in tudi njegovo življenje. Rekla sem mu na to, da ga odvežem dane mi obljube in dovolim, naj se poroči z Berto. Žrtvovala sem mu vse, le da bi b?l srečen. Ko sem pobegnila od svojcev, sem se zopet le njemu žrtvovala« Nameravala sem se usmrtiti, videč, da ne morem dlje prikrivati svoje sramote, a udala sem se njegovim prošnjam, šla sem z njim in pisala svojim starišem lažnjivo pismo. Ker sem to storila, ne maram, da bi bil kriv samo grof; če zadene nJega kazen, na] zadene tudi mene v«
S ceste Je bilo zaslišatl dva ostra žvižga. Torej je prišel Tremorel domov. Leooq je krepko prijel Lavren-
| cijo za roko in ji s trdim glasom rekel:
»To lahko še vse pozneje poveste preiskovalnemu sodniku. Mene te čenče ne brigajo. Moje povelje mi naroča, da moram aretirati grofa Tremorela. Tu je povelje.«
Lecoq je vrgel spis na mizo in pogledal Lavrenciji v oči, kakor bi hotel uganiti, kaj misli storiti.
»Ali mi dovolite, da govorim z grofom Tremorelom vsaj nekaj minut.«
Lecoq je pričakoval to željo hi ji jo rad ugodil.
»Dovolim! Toda nikar ne mislite, da boste grofu mogli pomagati. Hiša je dobro zastražena in jaz ostanem tu v sosedni sobi.«
»Ne bojte se,« je dihnila Lavrencija, »ne boda vam utekla, ne on, ne jaz.«
V tem trenotku je že vstopil v sobo grof Tremorel, ves bled in pre-paden, ter je vzkliknil.
»Izgubljena sva! Tisto pismo, ki sem je prej dobil, je zvijača. Pojdi z menoj, da Jlitro zapustiva to hišo.«
»Prepozno*« Je zaničljivo rekla Lavrencija »vse je prepozno,c
»Kako to?«
»Vse je razkrito, tudi to, da si sam svojo ženo umoril.«
»Storil sem to iz ljubezni do tebe.«
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 14. marca 1916.
60. Stev.
kake rešilne akcije, ker bi vzročila nove plazove. S spodnje Soče, kjer pi snega, se poroča o obsežnih povodnjih.
Italijanski parlament.
Curih, 12. marca. (Kor. ur.) Italijanski parlament je razpravljal včeraj še enkrat odtegnitve od vojaške dolžnosti. Na dan je prišlo ob tej priliki velikansko ogorčenje med ljudstvom radi tolikih izgub in pritožbe radi Številnih očito in prikrito dovoljenih odtegnitev službi na fronti. Proračun stavbinskega ministrstva je odobren z veliko večino.
Italijanski   oddelki interparlamenta-1  lične združitve četverozveze.
Lugano. 12. marca. (Kor. urad.) 26 italijanskih parlamentarcev se je sešlo v svrho, da stvorijo italijanski oddelek one interparlamentarične združitve četverozveze, ki je izkazala na svojem prvem zborovanju v Parizu 20. m. m. samo francoske fin angleške člane. Predsednik italijanskega oddelka bo najbrže prejšnji minister Luzzattf.
Bivši   minister   Luzzatti o Franciji.
Milan, 12. marca. (Kor. urad.) Prejšnji minister Luzzatti je priobčil v današnjem »Corriere della Sera« članek, ki priča, da se nahaja 3,250.000 prebivalcev Francije na površini 200.000 hektarjev v oblasti sovražnika. Pri tem je prešlo v last Nemčije deset milijard imrnobibrih vrednosti, nad 10 milijard industrijskih vrednosti, kakor tudi jako dragoceni stroji in surovine, 6r> odstotkov vseh premogovnikov. 55 oJstot-kov kovinske industrije, 70 odstotkov skupne finančne moči Francije. Razven tega je izgubil francoski por-tefeuille vrednostnih papirjev 7 milijard vsled znižane vrednosti, 15 do 20 milijard na vlogah v Rusiji, knkor rudi še dru^e znatne vsoto. VenJar pa je vse to vzdržal francoski patriotizem in prinaša! neprestano nove težke žrtve, da omogoči zmago in pomaga podjarmljen1'm narodom. — Ta Luzzattijev članek je brez dvoma v zvezi s pričakovanimi tožbami v italijanskem parlamentu o bedi v Italiji in da se je ustavilo gospodarsko in finančno življenje Italije v na:-važneiših panogah. ima pa lahko dvojni namen: notoTažHi mrmrajoče italijansko ljudstvo in je vsnndhnd'ti k novim žrtvam in pa Fran d|o spraviti do tega da bi pomagala Italiji v stiskah.
Angleški državnik Charles Dilke o Italiji pred 30 leti.
Angleški mesečnik »Fortnig«itly Revie\w je priobčil pred 30 leti iz peresa Charlesa Dilke članek o Italiji, v katerem pravi med drugim.
»Nemško - avstrijsko - italijanska zveza je ljudstvu nepopularna, ali ne radi tega, da bi se Italijani tatic približali Francoski, marveč zato, ker bi si radi pridržali prosto roko ter imeli iz vsakega položaja največji dobiček. Med Anglijo in Italijo vladajo velike simpatije, ker se Anglija kaze vedno prijazno mladi kraljevini in ker je pokazala to prijaznost s Tem, da je Garibaldijevo ekspedicijo v Siciliji javno podpirala. Približevanje je postalo še intimnejŠe. ko je Glad-stone podal Italiji ponudbo, da bi skupno zasedli Egipt, čeprav se ie ponudba po Bismarckovem nasvetu odklonila. Kar je patriiotienih državnikov, ne mislijo, da bi zahtevali nazaj Nizzo in Savoj o. ker bi si s tako zahtevo nakopali sovraštvo
Francozov in bi morali biti vedno oboroženi in pripravljeni, da bi branili ti pokrajini proti republiki. Sa-voja bi se najrajše priklopila Švici, v Nizzi Francozov sicer ne obožavalo ali nimajo niti najmanjše želje, priklopiti se Italiji. Kar se tiče Albanije, čaka Italija ugodnega tre-notka. Vse stranke v Italiji pa soglašajo v tem, da mora Italija dobiti prej aii slej Južno Tirolsko, mogoče celo kot prostovoljno darilo Avstrije, katera bi si tako pridobila italijansko pomoč proti Rušili.Da bi si pa Italijani prisvojili Trst in del Dalmacije, na to ni več upanje, kakor tudi ne glede Korzike in Malte.
Tako je sodil Charles Dilke pred 30 leti. Danes pa imajo Italijani velik apetit po Tirolski, Trstu in Da1-maciji in Albaniji in se celo o Ljubljani in Dunaju so sanjali. Anglija jih je že takrat lovila s svojimi % simpatijami«. Sedaj že bridko čutijo te -simpatije« in nh bedo ćuili ic brid-kejše. Olede Tirolske, Dalmacije ;n Trsta jim pohaja apetit že prav znatno pa jim v kratkem popolnoma izgine.
DROBNE  VESTI  IZ ITALIJE.
Neka noluradna italijanska nota naznanja, da no gospodarskopolitični debati v italijanski zbornici pojdeta Soiinino in Salandra v Pariz, da vrneta obisk Salandrov v Rimu.
Iz Rima poročajo, da so v gorenjem Agordirru plazovi zasuli elektrarno pri Fale ade in nekaj HL Okoli -?0 oseb je pokopanih pod snegom.
n
hi
uogwn na ninnu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dnnaf, 13. marca.   (Kor. urad.) l*~adno se rcrlasa:
Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno.
Namestnik   nače!n'ka generalnega n pL H 6 f e r, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 13. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan: Balkansko bojišče.
Položaj je v sfloinsm ne-izprementen.
Vrhovno armado vodstvo.
*
Priprave za ocJ!-od v Solunu?
Iz Sofije poročajo: Cetverozvez-ne čete v Makedoniji se na novo razporejajo in sicer tako, da zasedajo angle^ ;r polki prve pozicije, francoski pa se koncentrirajo v okolici Soluna. General Sarrail je dobil namreč ukaz. da naj pripravi svoje čete za odhod v Francijo. Odgovoril je, da za ta čin ne more prevzeti odgovornosti, ker bi bile angleške čete v Makedoniji preslabe, da bi zadržale eventualni naval centralmh držav.
Vpoklic letnika !916 v Bolgariji.
Sofija, 12. marca. Letnik I91ti je poklican na dan I& marca pod crož-je. V nasproti" z drugimi dr/uvami je ta letnik v Bolgariji pozv i pod orožje v normalnem terminu.
LUvedba gregorijanskega koledarja v Bolgariji.
Sofija, 12. marca. Vlada fc predložila sobranju zakonsko osnove o uvedbi gregorijanskega koledarja počenši s 1. aprilom 1916. Zakon predpisuje, da se morajo vsi do-
govorjeni termini za   13 dni pred-
datirati. Pravoslavni prazniki se bo-do letos slavili skupno s katoliškimi. Uvedbo gregorijanskega itetja odr> bravajo tudi opozicijonalne stranke.
Srbski princ Aleksandar In mini. srrsld predsednik Palic v Rimu. Rim, 12. marca.     (Kor. urad.) Srbski princ Aleksander in ministrski predsednik Pašič dospe ta najbrže jutri semkaj ter ostaneta tukaj dva dni. Od tu se odpeljeta v Pariz. Položaj v Romuniji.
Berolinska »Vossische Ztg.« javlja 12. marca iz Sofije: Tukajšnji diplomatični krogi so dobili informacije, ki pravijo, da je hujskanje če-tverozveznih diplomatov v Romuniji mnogo intenzivnejše in učinkovitejše kakor se je dosedaj mislilo. Prihodnje dni se vrne tukajšnji romunski poslanik Derussi v Sofijo. Pričakuje se, da prinese seboj važne instrukcije, na podlagi katerih bo morda nastala odločilna faza v odnošajih med obema sosednima državama.
Bolgarsko - romunski incident.
»L' Indčpendence Romaine« poroča: Bolgari so aretirali na donavskem otoku Dragovanu romunskega poročnika Vivoviana in 2 vojaka, ki so se tam pomotoma izkrcali. Otok je bolgarska last. Vsled intervencije romunske vlade so bili romunski vojaki po dveh dneh, dne 7. t. m. zopet izpuščeni. Ta incident nima one važnosti, katero mu pripisuje buka-reško časopisje.
Vojna z Rusijo.
ODBITI RUSKI SUNKI.
Dunaj, 13. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Ob besarabski fronti in ob Dnje-s-.ru smo zavrnili ruske sunke. Sicer cobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
*
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 13. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Položaj   je   v   splošnem ne-izpreirenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
V Besarabiji.
Iz Bukarešte poročajo, da v Besarabiji sneži, kakor že več let ni snežilo. Vsako delovanje vojaštva je ustavljeno.
Boji na morju.
Potopljeni parniki.
Parnik »Westerdiik« poroča, da je zadel parnik Zaandijk proge Efol-land - Amerika pri Kentish - Knocku ob mino in da še plava na morju.
Holandski parnik »Zaandijk« je zar'ci ob mino, vendar je še dospel v THburv.
Totopijeni parnik »Luisiana«.
»Agenze Štefani« poroča, da potopljeni parnik »Luisiana« ni italijanski parnik enakega imena, ker se nul taja ta od 7. t. m. v Buenos Ai-resu.
Mine v Severnem morju.
»Times« pišejo: Verjetno je, kar dokazuje tudi toliko nezgod angle-
»A? ali si tudi iz ljubezni do mene Sauvresvja zastrupil5*
Zdaj šele je grof Tremorel spoznal, daje v njegovi odsotnosti nekdo razkril Lavrenciji vse njegove tajnosti.
»Kaj naj storim,« je vzkliknil ves obupan.
»Reši vsaj čast imena Tremorel, ustreli se!«
»Čemu? Saj lahko še zbežim in prideš pozneje za menoj.«
»Tudi to ni več mogoče, kajti policija je zasedla hišo. Kaj te čaka, si lahko misliš: dosmrtna ječa ali pa
giljotina.«
»Ustrelim naj se?«
»Da! Poprej pa zapiši še priznanje tvojih zločinov, da ne bodo nedolžni ljudje zate trpeli.«
Mehanično ie vzel Tremorel pero v roko m je po narekovanju Lav-rencije zapisal:
»V trenotku, ko se poslavljam od življenja, priznavam, da sem sam zastrupil Klemena Sauvresyja In umoril svojo ženo Berto, ter da nimam nobenega sokrivca,. Hektor grof TremoreL«
Lavrencija je odprla miznico, v kateri so bili shranjeni samokresi. Enega je vzel Tremorel, drugega Lavrencija. Pri pogledu na samokrese se j? Tremorel zopet ystražil
> Lavrencija, kaj bo s teboj?«
»Prisegam ti, da ti bom sledila. Ali me ne razumeš?«
»Pa saj nisem jaz Sauvresvja zastrupil, nego Berta ga je. To se da dokazati. Dober odvetnik.
Prisluškujoči Lecop je slučajno z nogo zadel ob vrata. Lavrencija je mislila,da hoče vstopiti v sobo in prijeti Tremorela.
»Strahopetec,« je zaklicala Tre-morelu, »ustreli se, sicer . . .«
Tremorel je hotel odstopiti, a Lavrencija je dvignila samokres in ustrelila nanj. Še predno se je Tremorel zgrudil, je že imela Lavrencija drugi samokres v rokah in ga namerila nase, a priskočil je Lecoq in za-branil samomor.
»Pustite me umreti«, je kričala Lavrencija. »Take sramote ne preživim.«
»Vi ste bili zapeljani in goljufani, a s svojim življenjem ne morete več razpolagati, ker nosite pod srcem otroka.«
»Otrok bi me klel, kadar bi izvedel ime svojega očeta.«
»Jaz pa poznam poštenjaka, ki je pripravljen, dati vašemu otroku neomadeževano ime in ki vas vzlic vsemu, kar se je zgodilo, ljubi iz vsega srca. To je oče Plantat*«
»Lavrencija,« je ves solzan vzkliknil Plantot, »zaupaj mi ia yse se bp pozabilo.«
Stari gospod je razprostrl roke in stisnil ihtečo Lavrencijo na svoje srce. Polagoma se je Lavrene«ja pomirila, si otrla solze in se krepko oprijela očeta Plantata.
»Rešena je,« je sam ori sebi rekel Lecoq, »in upam, da me povabita na svatbo<« Glasno pa je dejal:
»Pojdita zdaj v Orcival. Župana Courtoisa sem dal že obvestiti, da njegova hči živi in naravno je, da ju težko pričakuje.«
Naslednje jutro sta bila La Ri-paille in Guespin izpuščena. Vse se je čudilo, da ju je župan Courtois bo gato obdaril, še bolj pa so se čudili, ko sta se kmalu na to poročila oče Plantat in gospdč. Lavrencija Cour-tois. Odpeljala sta se za dlje časa v Italijo, dočim je župam Courtois prodal svoje posestvo in se preselil v južno Francijo.
Ker teče življenje hiiro, je bil zločin, storjen v Orcivalu kmalu pozabljen. Morda bi bil tad; detektiv Lecoq sčasamo pozabi« posamičnosti tega slučaja, da ni nekega dne dobil obSirno listino, kateri Je bilo priloženo Jako prijazno pismo gospe Lav-rencije Plantat. List m a je bila darilno pirmo, s katerim le postal detektiv Lecoq posestnik h!£c neklanlsga or-civzlskega mirovnega sodnika Plan-
ikih ladij vsled mm, da nameravajo Nemci svojo novo delovanje proti ptovstvu poglavitno poostriti s tem, da bodo njih ladje kakor »M6we« in novi podmorski čolni polagale mine. Angleška trgovska vojna. »London Gazette objavlja ukaz za likvidacijo 19 londonskih tvrdk, ki so v zvezi z Nemčijo.
Angleška blokada In Norveška. Norveški ministrski predsednik Knudsen se je izrazil napram nekemu Časnikarju: Izgledi nevtralnih držav prihajajo od dne do dne slabejši. Angleška blokada je vedno bolj neznosna. Angleško javno mnenje zahteva uspešnejših korakov in angleška vlada se temu razpoloženju ne bo mogla dolgo upirati. Nevtralne države se morajo pred vsem držati enakomerne nevtralne politike in ne smejo vzbujati nobenega suma,
j   Turška vojna.
TURŠKO URADNO POROĆILO.
12. marca. Fronta v fraku. V bitki, ki se je vršila v odseku pn Felahiju in končala s sovražniko vim porazom j2 izgubil ta naimanj 5G00 mož. Vjeli smo 60 mož, med njimi 2 častnika. — Dardanel-ska fronta. Dva monitorja sta pričela iz zelo velike razdalje brezuspešno obstreljevati naše baterije. Videlo se je nepotrebno odgovarjati na ogenj. Uspešno smo.obstreljevali nato neko križarko, ki se je pokarala, ter jo prisilili, da se je umaknila. Tri letala, ki so poletela dmgo za drugim preko morsKe ožine, je ogenj naših strojnih pušk in baterij prepodil. — Fronta v Y e m e n u. Neka angleška kolona, obstoječa iz 6U00 pešcev in 600 konjenikov, ojačena z 12 topovi, ki je bila 17. januarja zjutraj prodrla v smeri iz Šejk Osmana, je zasedla kraj Afioh in 4 km jugozapadno od tam ležeči vrh. Napad te kolone smo ustavili. Boj, ki je trajal 3 ure, se je končal z umaknitvijo sovražnika. S svojimi dalekostrelnimi topovi se je posrečilo sovražniku preprečiti, da se to umikanje ni iz-premenilo v beg brez reda. Sovražnik je poskusil se zopet ustaviti v svojih pripravljenih pozicijah v El Majhalu. 4 km južno od Afioha. Ni se mu pa posrečilo vzdržati junaškega napada naših čet. Končno smo era prisilili, da je zbežal v svoje utrjeno taborišče v Sejk Osmanu. Naše čete so razdejale sovražne utrdbe v El Meihali ter istoimenski kraj ter vplenile nekaj materijala genijskih čet. Mnogo mrtvih, ki jih sovražnik ni moeel pokopati, ie ležalo na bojišču. Neka izvidna kolona, ki smo jo 3 dni pozneje poslali proti El Sailu, je zadela ob močno sovražno konjenico. Sovražnik ie zbežal, imel je 20 mrtvih in ranjenih.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
9. m a r c a. Ob obali so vrgli naši odelki Turke čez reko Kalopota-mos (Kala 22 km jugovzhodno od Atime.)
Vpoklici v Turčiji.
Turška z"bornica in sedaj tudi senat sta sprejela zakon, glasom katerega se moralo asentirati črnovoj-niški letniki 1913 in 1914, in sicer 18-Ietni db 13. julija t. 1.
Perzijski Labitiet.
V novem perzijskem kabinetu Sipahrdao Azam sede pristaši centralnih držav in entente ter je novi kabinet odločen držati se nevtralnosti. Zunanji minister je Starm ed Dauleh.
Amerika in vojna.
AMERIKA IN »SYRIUS«.
VVashington, 12. marca. (Kor. urad.) Državni tajnik L a n -singje odredil, da naj se kakor hitro dobe izpoved-be Amerikancev, ki so se nahajali na dne 12. marca potopljeni norveški barki »Svrius«, da naj ti na svoje izpovedbe prisežejo in da naj se brez dvoma konstatira, ali se je barka potopila vsled torpednega strela ali pa je zadela ob mino. Amerika vpraša Anglijo.
Berolin, 13. marca. (Kor. urad.) Zastopnik Wolffovega urada v New Yorku poroča iz Washingtona 10. t. m.: Zedinjene države so zaprosile Anglijo za prepis zaupnih navodil kapitanom angleških trgovskih ladij. Zatrjuje se, da je Izročil to željo angleški veleposlanik. To je prvi korak Zedinjenfli držav, odkar so pričeli uradni vladni krogi študirati izpopolnjeno nemško spomenico.
Angleži najemalo »nevtralne pasažuie«.
»Pester Lfoyd« poroča: Angle-ika vlada je najela celo vrsto amerikanskih državljanov, kateiim dobro plača, d* at vosiio na njenih obora*
ženih pamikih med Novim Jcrkom in Londonom. V slučaju, da bi nemški podmorski čolni tako ladjo torpedirali, bi brl »nevtralni pasažir« takoj na razpolago.
Zedinjene države in Mehika.
Po amsterdamskih listih je prekoračilo 5000 mož severoameriških čet mehikansko mejo. da zasledujejo Villo. Severoameriške čete bodo dobile ojačenja ter najbrže ne bodo odpoklicane, predno ne bo pomirjena vsa dežela.
Kazne politične veii.
= Konferenca v Kidanju. V soboto so se končala posvetovanja nordijskih ministrov v Kodanju. Ne glede na nekatera splošna vprašanja, ki jih je konferenca skušala rešiti, ima največjo važnost želja, k: se je na konferenci izrekla, da naj se nordijske države potrudilo ohraniti lojalno in nepristransko nevtralnost. Tudi v bodoče hočejo te države skupno nastopati ter se bodo še vrši;! rlzni sestanki zastopnikov nordijskih držav.
. r
Vesti iz prisili im\.
Goriška izpraševalna komisija za občne ljudske in meščanske šole v — Ljubljani. Ker spričo vojnih dogodkov v novembrskem roku 1915 pred baš omenjeno komisijo ni bilo usposobljenostih izpisov, so izrazili prizadeti primorski učitelji (zlasti slovenski, kajti hrvatski lahko polagajo izpite pred izpraševalno komisijo v Kastvu, italijanski pa v Kopru ali Trstu) željo, naj bi se jim izpre-gledal izpit za ljudskošolsko uspo-sobljenje, z ozirom na izredne razmere. Tej želji se z ozirom na zakonite določbe ni moglo ugoditi. Pač pa je stavilo predsedstvo zgoraj imenovane komisije, uvažujoč težki položaj provizornih učiteljev slovenskih na Primorskem, predlog, da bi se zvršili prihodnji usposobljenostmi izpiti (v pomladanskem roku 1916. brž po veliki noči) v Ljubljani, kjer itak biva precej komisijskih članov goriških. Prostori in dnevi za izpite se določijo v dogovoru s predsedstvom ljubljanske izpraševalne komisije ter se objavilo v novinah. — Ker je upravičena nada, da se ti predlogi sprejmejo, je svetovati prizadetim učiteljem slovenskim na Primorskem, da vlože takoj potem šolskega vodstva na pristojni okrajni šolski svet pravilno opremljeno prošnjo, da jih prepusti, k usposob-Ijenostnem izpitu pred izpraševalno komisijo goriško v Ljubljani (Radeckega cesta 20/1.). Prošnjo naj vlože tudi taki provizorni učitelji, ki izkažejo samo eno leto prakse, a dokažejo, da jim je bilo nje nadaljevanje zabranjeno po vojni; učiteljem-vojakom pa se všteje vojaška služba za učiteljsko.
Smrt med begunci. V ljubljanski deželni bolnici je umrl po kratki bolezni g. Just V u g a, doma iz Solkana, oče podgorskega kurata Cirila Metoda Vuge, ki se nahaja med begunci v Brueku na Litvi. Pogreb bo jutri popoldne.
Gorica — klimatično zdravilišče. Neštetokrat že se je poudarjalo, da ima Gorica vse predpogoje za klimatično zdravilišče. V Gorico bi prihajali tujci, zlasti po zimi, ki je lepa, topla, solnčna, izvzemši nekaj res mrzlih dni, ko brije veter, pa je lepo solnčno, ali tudi v takih dneh se dobi varno zavetje ter se človek lahko greje na solncu. Mestni upravi se je po pravici očitalo, da ni skrbela za Gorico v oziru tujskega prometa, ker so tako hoteli Italianissimi, ki niso marali tujcev. Zaslovel je Meran, Gorica je bila pozabljena. Le nekaj penzijonistov je hodilo vedno vsako žitno v Gorico. Nekaj pa treba še povedati, kar se navadno ne omenja nikjer, ko se čujejo take pritožbe. Med onimi tujci, ki so bili svoj čas začeli hoditi v Gorico, se je nahajalo obilo jetičnih ljudi. Severni zdravniki so pošiljali jetične ljudi v Gorico, dasi jim Gorica ni pomagala k zdravju, marveč čisti goriški zrak je jetikovca olajšal, izčistil ga je in je umrl kar nakrat, ko je že sanjal, da se povrne zdrav domov. V Gorici sami pa je dosti jetike, kriva so dosti slaba predmestna stanovanja in sta-novanja-luknje po stranskih ulicah. Mestni fizikat je v vsakoletnih poročilih tožil o tem in stavljal predloge, za katerih vresničenje pa mestna uprava ni imela časa. Onih jetikov-cev so se bali in tako je tudi ta okolnost pripomogla, da ni bilo več tujcev čez zimo v Gorico. Poskrbi in uredi pa se lahko v Gorici tako, da bo primernega prostora za bolne ki zdrave in da bo dotok tujcev velik. V to svrho je treba potrebne skrbi v mestni upravi in x podjetnosti privatnikov.
Za Italijanske begunske otroke X Vagnl pri Urici so zgraditi novo
60. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 14. marca it* 16.
Stran 3.
veliko šolsko poslopje v bližini cerkve, pravzaprav sta to dve poslopji s 16 sobami za pouk poleg drugih potrebnih. Slovesno so blagoslovili poslopje v navzočnosti 4000 otrok, ki sedaj pohajajo v to šolo. — Italijani v Vagni pripravljajo velik koncert, ki ga prirede na Dunaju dne 30. marca- Glasbena učiteljica Se-ghizzi m Clemente pridno vadita mladino, ki nastopi na koncertu; nastopi okoli 400 deklic, deklet ki dečkov.
Dnevne vesti.
— Nadvojvoda Friderik in Ev-gen častna doktorja poljedelske visoke šole. Dunajska poljedelska visoka Šola je s cesarjevim dovoljenjem izvolila vrhovnega poveljnika celokupne armade feldmaršala nadvojvodo Friderika in vrhovnega poveljnika na jugozapadni fronti, ge-neralobersta nadvojvodo E v g e n a za častna doktorja, častni doktorat je podelila poljedelska visoka šola tudi feldmaršalu Mackensenu.
— Načrt za bodočnost. Že nekaj časa sem je čitati v raznih listih prav živahne razprave, kako naj se urede notranje razmere v naši državi. Skoro vsaka nemška frakcija ima svoj poseben načrt. Ene so za ohranitev, oziroma še za razširjenje deželne avtonomije, drugi so ravno tako odločni nasprotniki deželne avtonomije in hočejo razdelitev po narodnih okrožjih; eni hočejo avtonomijo za nem-šike kroncvine, za druge pa je odklanjajo. Ti hočejo dosledno izvedbo demokratičnih načel, drugi zopet hočejo, naj se nemški manjšini zagotovi v naši državi večina v parlamentu. Tu provincijalizem. tam teritorijalna razdelitev, tam narodna ločitev potom narodnih katastrof. Ne bomo preiskovali, če je vojni čas ravno najprimernejši čas za tako razpravljanje in tudi v polemiko se ne bomo spuščali. Le to bodi pribito, da v vseh teh razpravah, kar jih je bilo čitati v zadnjih tednih, ne bomo našli ne ene nove misli. Vsi ti, sedaj tako pompozno razglašeni načrti so že stari. Ni je morda države, ki bi bila doživela toliko ustavnih eksperimentov, kakor naša, a vedno smo tam, kjer smo bili. Kar sta Eotvos in Bach po svojem zaupniku Dobrjanskem že pred pol stoletjem iztaknila, to se zdaj prinaša kot popolnoma nova misel na politični trg; kar je slovenska politična literatura tekom pol stoletja neštetokrat premlela, to se nam zdaj ponuja v nemških listih in brošurah kot novo razkritje. Sedaj je nemški socrjalnodemokratični poslanec dr. Renner izdal brošuro o obnovitvi Avstrije. Njegov načrt je, da je državo razdeliti po narodno enotnih okrožjih, oziroma, kjer to ni mogoče, je prebivalstvo razdeliti po nacijonal-nem katastru. To so misli, ki jih je svoje dni z veliko vnemo propagiral zaslužni slovenski publicist Fran Podgornik in ki so med Slovenci jako popularne ter so se zanje že vse slovenske stranke večkrat izrekle, v svojih programatičnih izjavah in v raznih zakonodajnih zastopih. Sedanji čas se nam ne zdi primeren, da bi se spuščali v podrobno razmotri vanje tega problema, pripomniti pa moramo že zdaj, da sta tako svoj čas Podgornik kakor sedaj dr. Renner popolnoma prezrla, da je pri taki preureditvi notranjepolitičnih razmer vpoštevati rudi gospodarsko stran.
— Naknadna prebiranja c, kr. poveljstva domobranskega dopolnit-venega okraja t Ljubljani se vrše edino le v tega uradnih prostorih na Ambroževem trgu št. 8, ne pa v domobranski vojašnici, kakor se je pomotoma poročalo. Začetek ob 8. uri dopoldne.
— Nemško-avstrijsko zborovanje za narodno blaginjo. V nižje-avstrijski trgovski in obrtniški zbornici je otvoril 12. t. m. predsednik župan dr. Weisskirchner prvo nemško-avstrijsko zborovanje za narodno blaginjo, ki bo trajalo dva dneva.
— V seji trgovsko-politlčnega komiteja poljedelskega sveta, ki se je vršila včeraj, se je spominjal predsedujoči načelnikov nemestnik dr. v. Seidel umrlega generalnega referenta, poslanca P o v | e t a.
— Novi grb. »Wiener Ztg.« pri-občuje Najvišja lastnoroča pisma glede vporabe skupnega grba monarhije, ki se je spravila v sklad z zakoni, sprejetimi nedavno v deželah ogrske krone. Izprememba glede sestave skupnega grba zadeva samo mali grb ter obstoja v tem, da stopi na mesto malega ogrskega grba na podlagi omenjenih zakonov določeni manjši skupni grb dežel ogrske krone.
— Z bojišča pošiljamo pozdrave od domobranskega pešpolka št. 5 od strojne puške št. 3 vsem sorodnikom in znancem: korporal Jožef Hribar, Šmartno pri Litiji; Mihael Pen ko, Sv. Peter-Hrastje; Franc Cesnik, Palčie; Anton E*?kc»
Palčje pri Sv. Petre; Karo* Ven-dermin. Sv. Martin* Kojsko pri Oorici; Filip B a j e c, St. Vid pri Vipavi; Ivan Barbo, Marezige, Koper, Istra; poddesetnik Vladimir N o r d i o, Franc K a d u n c, Šmarje pri Zatičini; poddesetnik Viktor Dimnik, Vevče-Zalog pri Ljubljani.
— Pustni torek v strelskih jarkih. Z južnega bojišča nam pišejo 7. t. m.: Spominjamo se nekdanjih lepih in veselih časov, ko smo se vrtili na današnji dan v »Narodnem domu«. A ne mislite, da tu niiroo veseli, nasprotno! Pri čaši vinca rujne-ga smo prav pošteno zavrtih pustni dan, zapeli smo marsikatero okroglo, posebno te nismo pozabili: xZa čašo vinca rujnega« . . . Manjkalo n: veselega humorja in šale ni bilo ne konca ne kraja. Ali so bili na nasprotni strani tudi kaj veseli? Dvomimo! Pri veselju in dobri volji, smo se spomnili tudi rodnih nam krajev, prijateljev in znancev. Zato pa pošiljamo kranjski fantje, lovci . . . bataljona vsem znancem, prijateljem in vsem bralcem »Slov. Naroda« z visokih vrhov ledenih gora južnega bojišča prav iskrene pozdrave. Upamo, da se po vojnem viharju, skoraj zopet snidemo v srečnem veselju, kot zmagovalci! Podlovec Slavko Sever: lovci: Dvornik Ludovik, Jarm Ignac iz Trebnjega, Ivan Velišček, Kojsko pri Gorici, Franc Pistotnik iz Moravč, Matija Knavs z Dolenjskega, Leopold Pajsar iz Ljubljane, Jo-ško Kunaver iz Ljubljane, podlovec Ivan Oblak z Viča.
—Za pospešenje železniškega prevoza civilnovoznega blaga so se posamezne tvrdke obračale na politična oblastva za izdajanje tozadevnih potrdil na vojno, odnosno domobransko ministrstvo, kjer bi se jim naj dovolili železniški vozovi, ki so namenjeni za vojni materijal. Intere-sovane stranke se opozarjajo, da teh potrdil ne izdajajo politične, marveč vojaške oblasti.
— Pozor! Interesovar.e stranke se opozarjajo, da poteče v torek, dne 14. t. m. rok dolžnosti naznanila za usnje. kože. kožice in strojila. Naznanilo je poslati po stanju prejšnjega tretjega dne. t. j. od sobote dne 11. t. m. in sicer v dveh izvodih Enega mestnemu magistratu, drugega pa priglasišču za usnje v c. in kr. vojnem ministrstvu CLedermeldestelie in k. u. k. Krieesmimsterium Wien, III.. Vordere Zollamtsstrasse 3). Dne 15. t. m. pa poteče rok dolžnosti naznanila za ovčjo volno. Naznanilo je poslati komisiji za prevzemanje volne v c. kr. treovskem ministrstvu na Dunaju. Tozadeve tiskovine se dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestneea magistrata ljubljanskega (za Ljubljano).
— Trgovce, ki na drobno prod^-iaio sladkor, se nujno opozarja, da je potrebno ravnati previdno z razno-ložnimi zalogami sladkorja do uve-Ijavljenja sladkorne karte dne 19. marca t. 1. Po najboljši možnosti je treba paziti na to. da pridejo do ve-liave določila ministrskega ukaza z dne 4. marca 1916, t>o katerih tu dovoljeno eni osebi dati na dan do uvedbe sladkorne karte več r?go en četrt kilograma slp^knri0.
— Prodajalci kruha in n^ke tei stranke se vnovič opozarjajo na navodila mestnega magistrata, da je pri nakupu moke in kruha vedno prinesti s seboj tudi srednji c 1 krušne izkaznice in da ima prodajalec pravico odrezati le one dele izkaznice, kateri imajo natisnjeno težo 50 ali 70 gr. Šele pri slednji oddaji onih delov nakaznic, ki izkazujejo težo, mora prodajalec odvzeti tudi srednji del krušne izkaznice.
— Pozor radi cene in teže kruha. Ker se v zadnjem Času množe pritožbe, da nekateri peki prodajajo prelahak kruh in to celo za višjo ceno, kakor je določeno, se občinstvo opozarja, da stane 98 dkg kruha 70 vinarjev. Tozadevne pritožbe se sprejemajo v mestni posvetovalnici med 11. in 12. uro. Na anonimne ovadbe pa se slej ko prej ne bode oziralo.
— Dobava semenskega krompirja. V krajih, kjer ni dovolj semenskega krompirja in katerega ni mogoče dobiti iz sosednih okrajev, se interesentje pozivljejo, da stopijo v dogovor s c. kr. Kmetijsko družbo glede dobave semenskega krompirja. Kmetijska družba bo storila potrebne korake, da dobe potrebno množino semenskega krompirja iz Galicije, odnosno s Ce*ke, Moravske in Šlezijs.
— Pošiljatve maste. Z ozirom na ugotovljene mnogoštevilne poškodbe pošiljatev masla v poslednjem času in radi tega, da se ubrani škodi, ki jo stranke vsled tega trpe. smatra c. kr. poštno ki brzojavno ravnateljstvo za potrebno, da priporoči občinstvu v njega lastnem interesu, naj, dokler  trajajo  prometne težkoče,
OP
razpošilja mask>, če le mogoče, v 1 e -senih zabojih primerne odpornosti.
— Mestni magistrat razposlal je vsem strankam, pri katerih so se komisijonalo rekvirirale sobe za gg. Častnike, sledeči dopis: Ker se stranke, pri katerih je komisija rekvirirala opravljene sobe za gg. častnike, v več slučajih z različnimi pretvezami branijo oddati sobe gg. častnikom in na ta način spravljajo častnike mnogokrat v neprijeten položaj, se strankam tem potom ukazuje, da dajo v zmislu nastanitvenega zakona rekvirirane sobe brez vsakega odloga v teku 48 ur gg. častnikom na razpolago in da ne delajo nobenih neprilik in izgovorov ne civilni, še tem manj pa vojaški oblasti, ker bi se sicer proti vsem strankam, ki bi se protivile temu ukazu, postopalo z vso strogostjo po zakonitih predpisih. Nastanitev vojaštva je oprta na predpise zakona in je vsakogar dolžnost, častnike prijazno sprejeti.
— Imenovanje pri finančni pro-kuraturi. Koncipient dr. Just Gar-zarolli pl. Thurnlack je imenovan za koncipista pri finančni pro-kuraturi v Ljubljani.
— Podčastniki ljubljanske garni-zije so priredili včeraj zvečer v hotelu »Union« dobrodelni večer, ki se je odlično obnesel. Poročilo priobčimo jutri.
— Prodaja konj in žrebet. Pri c. in kr. etapnem trenskem skupinskem poveljstvu 7./13. na dirkališču pod Tivolijem v Ljubljani se bo dne 20. marca 1916 ob 9. dopoldne prodalo devet konj in šest žrebet. Dražbe se zamorejo udeležiti le legitimirani živinorejci in poljedelci.
— Potres. Seizmografični aparati vseh opazovalnic v monarhiji so registrirali v nedeljo med 4*24 in 4*25 zjutraj močan potresni sunek, graška opazovalnica je kon-tatirala za prvim močnim sunkom ob 430 Še eno, skoraj celo minuto trajajajoče valovanje. Centrum potresu je bil v gorenji Adriji. Najbolj so občutili potres — po dosedanjih poročilih — v Senju in Cirkvenici ter na Reki. V Senju in v Cirkvenici so se pod;ra!i d?mniki, pokale so stene m na neki hiši v Senju se je podrla streha. Prebivalstvo je bilo zelo vznemirjeno. Večje škode pa ni in tudi ponesrečil se ni nikdo. — V Istri, v Trstu in na Goriškem je bil potresni sunek tudi precej močan in zlasti v Pulju in v Trstu so se ljudje precej prestrašili. Potres so čutili tudi nekateri vojaki na fronti, v Gorici so mislili mnogi, da nrihaia valovanje m*^rda od kake velike eksplozije. — Potres je bilo nadalje čutiti v Zagrebu, po vsej bJn'atski in Rosni, ter tudi v Budimpešti in na Dunaju. Vendar je b*To f~m valovanje le neznatno. — Na Štajerskem je bil potres precej močan. V Mariboru. Celju, Ptuju in drugih spo^nip^tajerskih krajih so se ljudje prebudili iz spanja in noreča se nam, da so ponekod mislili, da je Ljubljano zopet zadela nesreča. Kakor <=mo že javili, ie potresni sunek Ljubljano sicer nekob'ko prestrašil, toda škode ni bilo nobene. V nekaterih samotno stojee'h hišah so v višje ležečih stanovanjih pač popadale slike s sten. toda to jc h'lo tudi vse. V Ljubljani tudi ni bilo slišati onega žali znanega nodzeme^Veea tuljenja, ki spremlja katastrofalne potrese. Pač pa nam poročajo iz raznih krajev Krankke in Primorske, da so slišali pri potrecu votlo bobnenje. Kakor v Ljubljani, tako je bilo čutiti potres tudi v vseh ostalih kraniskih mestih. — Iz K r a n j n nam Pišeio: Potresni sunek ie vzbudil celo mesto. Ljudje so prižgali luči. — Iz N o -v e e a mesta: Potresni sunek smo čutili tu prav občutno. Valovanje zemlje je oriSlo iz jugovzhodne smeri. — Iz Postojne nam poročajo: Potres ie vzbudil celo mesto fn mnogi so mislili na LjubKano. Z veliko radovednostjo pričakujemo poročil, kako je bilo pri vas. — Iz Zagorja ob Savi: Tu smo čutili nedebski potres prav močno. Glavni sunek je bil ob 4*25 zjutraj. Straže v rudniku so slišale votlo podzemeljsko bobnenje. — IzRadečnriZidanem mostu 12. t. m.: Danes zjutraj ob 4*22 smo čutili tu precej močan potres z votlim podzemskim bobnenjem. Bila sta dva sunka fn sicer je bik> čutiti valovanje od jugovzhoda proti severozapadu. — Iz Št. Jerneja na Dolenjskem, dne 12. marca: Ob 4*22 zjutraj smo začutil* precej močan valovit potres. Trajal je blizo 15 sekund. Smer od Juga proti severu. Ponekod je padala opeka raz streho, stenske ure so se ustavile. Ljudje so nažfgali luči. Pred potresom je nastal zunaj piš. — Iz Lupoglave v Istri: Tu smo sHSeli 12. t m. precej močan potres ob 4. uri 25 minut. Vse Je plesalo po hiši. Postelja se Je pod menoj tresla kakor da Krtina vrta. pa čuden glas m šumenje je bilo slišati. Za par minut se Je ponovil sunek. Prejšnji njočneJU le trajal pel sekund
— Dom na Vršiču. Čudno pomladansko vreme je tudi v naših gorah provzročilo mnogo več plazov, kakor je bilo to sicer navadno. Te dni je trpel vsled plazu tudi Dom na Vršiču. Pripoveduje se, da je puh plazu, ki je prihajal z Mojstrovke, vtisnil gorski koči steno, ki leži proti cesti.
_ Koze. Od 27. februarja do 4.
marca je zbolelo za kozami v Galiciji 1721, v Bukovini 18 in drugod 167 oseb. Na Dunaju je zbolelo 28, v beljaškem okraju 1 in v Mošnjah ena oseba.
— Pegasti legar. V času od 27. februarja do 4. marca je zbolelo za pegastim legarjem v Galiciji 445 v Bukovini 10 in drugod 128 oseb. Na Dunaju sta zboleli dve osebi, v Ju-denburgu pa 1 oseba,
— Iz obupa. Včeraj proti mraku je Na Prulah na takozvani «špici« v samomorilnem namenu v Ljubljanico skočila neka okoli 33 let stara ženska, doma nekje iz Koroškega. Dobri ljudje so jo še pravočasno potegnili iz vede in rešili gotove smrti. V smrt je hotela menda iz obupa, ker je bolehna in nima nobenih sredstev, službe pa tudi ni mogla dobiti. Vse svoje reči je baje preje odposlala svoji materi in ji obenem tudi sporočila svoj namen. Pri ti priliki resno opozarjamo dekleta In ženske sploh, da naj nikari ne hodijo iskat v mesto služb, ker se jih zelo težko dobi, ampak naj ostanejo doma ter se poprimejo kmetskih del.
Iz Postojne nam pišejo: V cvetu mladosti je umrla v Opatiji, kjer je iskala olajšanja težki svoji bolezni, gospodična Tonja Del L i n z, hčerka gospoda Petra Del Linza, trgovca in posestnika v liruševju pri Postojni. Truplo pokojnice počiva začasno na pokopališču v Opatiji ter se bode pozneje prepeljalo na domač miro-dvor v Hrenovicah. Blagopokojna gospodična je požrtvovalno delovala na narodnem polju: bila je vnet in delaven član C iril-Met od o ve podružnice ter se ie zlasti odlikovala tudi pri pomožni akc;ji za ranjene in bolne vojake. Rodbina Del Linz izgubila je v sedanji vojni dva vrla sinova — trgovca Edvarda in pravnika Aleksandra, dočim je usoda pravnika Petra, ki se je kot praporščak bojeval na soški fronti, še negotova; pogreško Ra od početka meseca juUja lanskega leta. Sedaj je legla v prezgodnji grob tudi najmlajša hčerka Tonja. Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje.
Na cesti okraden. Dva mlada fanta sta nekega posestnika, ko je šel domov v Zgornje Pirniče, nekaj po cesti sem in tja peljala, dokler se ni zvrnil in mu potem ukradla nož in denarnico, v kateri je bilo 110 K.
Sprememba voznega reda na progi Št. Peter-Reka. Od 15. marca vozita poštna vlaka na progi Št. Peter po naslednjem voznem redu: odhod iz Št. Petra 9*38 dopoldne in 9*10 zvečer, prihod v Reko 11*23 dopoldne in 10*4S zvečer. odh>d iz Reke &05 zjutraj in 5*29 popoldne, prihod v Št. Peter 800 zjutraj in 7*21 zvečer.
»Moderni Faust,« žaloigra Marjetice v štirih dejanjih. Ta največja nord'ška učinkovitost seziie se predvaja od danes torek 14., do četrtka 16. t. m. v tukajšnjem kino Ideal. Slika, o koji umetniški pomembnosti smo izpregovorili ob priliki ocene ieralca glavne vloge gosp. Gunnar Tolnasa, je modernizirana žaloigra Marjetice in se popolnoma naslanja na Goethejevo pesnitev. Zlasti tehnična izvršitev slike in krasna inscenacija razveseFuieta oko. Razen tega se predvaja še »Mestrov teden«, najnovejša vojna poročila, in Nordisk veseloigra »Samomorilski kandidat« z Lauritz Olsenom v glavni vlogi. Soored mladini ni primeren. — Le v Kino Ideal!
V mestni klavnici se je zaklalo od 27. februarja do 5. marca 47 volov, 3 biki. 84 krav, 764 prašičev, 83 telet, 15 koštrunov, 6 kozličev in 4 konji. Vpeljalo se je 1627 kg mesa in zaklane živine 2 govedi, 62 ojašičev, 73 telet in 2 koštruna.
Razne stvori.
• Železnica Solun - Atene. Francoski listi poročajo: Koncem marca bo dograjena železniška proga Solun - Larisa ter s tem omogočena direktna železniška zveza med Solunom in Atenami.
• Umrla Je na Dunaju znana nemška pisateljica Marija E b n e r -Eschenbach, rojena" grofica Dubsky, v visoki starosti 867TeTT)d svojfilr^evilnih populamejših vrstnic Marlittove, Hehnburgove itd. se je razločevala po umetniški vrednosti svojih romanov m novel. Pokopali Jo bodo v gradu Zdislavice na Moravskem.
• Padli nemški g*i*ra;l Kak~r poroča »¥a»s. Ztg«, ao padli v zad«
njem času nemSkl generali: divizijo-nar Eduard von Grab, ')3 let star. wurtenbešrH general Withelm von Lotterer, ioveljnik nckz brigade. 59 let star, ter peneraUaj'nanr von Mengeš, pove-fnik neke d*i,«zije, katerega je zađeia kap v stroških jarkih. Vsi trije penerali so imaii železni križ I. razreda.
* 108 let star je umrl 5. t. tn. v Sarajevu pravoslavni arhimandrit Venijamin Nikolinovič. Rojen v Sarajevu je odšel pred 100 leti v šole grških patrijarhov v Carigradu, pozneje je živel nekaj let v Jeruzalemu. Pred 70 leti se je vrnil v Bosno, kjer je postal namestmk tedanjega grškega metropolita. Pred okupacijo in v okupacijski dobi mu je bila opetovano ponuđena metropolitska čast, ki pa jo je dosledno odklanjal. Arhimandrit Nikolinovič je bil zlasti jezikovno izredno izobražen in dv> zadnjega čil in čvrst.
* Spekulacija na nečimernost. Na Dunaju so zaprli štiri prebrisane osebe, ki so spekulirale na človeško nečimernost. Geza Singer, Ferdinand Scheriau, Marija Scheriau in Teodor Schneider so razpošiljali različnim osebam, ki imajo odlikovanja Rdečega križa posebna vabila, naj plačajo 50 kron ali več za knjige, v kateri bodo ovekovečeni. Delali so to seveda tako, kakor da postopajo po naročilu Rdečega križa. Na te li-manice je sedlo precej mnogo ljudi in so bili nekateri celo tako neumnL da so plačali po 5000 kron,
* Maloruski iezik na Ogrskem. Poročali smo, da je škof dr. Štefan Novak v svoji škofiji odpravil rabo cirilice v cerkvi in v cerkvenih šolah. Zdaj je odpravljena cirilica tudi iz maloruskega tednika »Nedilja«, ki ga *.zdaja ogrsko poljedelsko ministrstvo. Ta list se tiska zdaj v latinici in je maiorušćina pisana z madžarskim pravopisom. ludi v zadnjem razglasu ogrskega domobranskega minist/s va glede vpoklica pod zastara j£ maloruski tekst pisan z latinico'in z rnadžars-'dm pravopisom.   ^ 0 s
* Vohunski proces v Sofiji. Kakor smo že poročali se je začel v Sofiji velik vohunski proces proti nekaterim bolgarskim politikom in 2 kapitanoma trgovske mornarice. Obtožnica pravi, da je ruski mornariški atašč organiziral v Bolgariji celo armado špijonov, ki so mu izvohunili utrdbe in baterije v Varni in Burgasn ter mu zlasti poročali o gibanju turških vojnih ladij. Oba obtožena kapitana sta s svojim pamikom »Borisom« vohunila v črnem morju ter v Bosporu ter pošiljala ruskemu mornariškemu atašeju poročila v obliki trgovskih brzojavov.
* Pariški kardinal Amette o pravičnem in trajnem miru. V ostrem nasprotju s postnim listom svetega očeta na kardinalnega vikarja je pisan postni list kardinala Amette v Parizu, kateri priobčujejo katoliški italijanski listi. V tem postnem listu se čita: »Razumemo, da se more dospeti do pravičnega in trajnega miru, do miru vrednega tega imena in edino sprejemljivega, ako bo trajala vojna do popolne zmage našega orožja. Želimo, da bo strašna pre-skušnja uspešna in da izide Francija iz nje ne le slavnejša, ampak novo rojena in boljša, V tem smislu priporoča kardinal neprestano molitev, vztrajnost v naporih in velikodušnost v žrtvah za zmago in blago* domovine.*
* Ustanovitev stalnih poštnih in brzojavnih uradov v ozemlju Srbije, zasedenem po avstro - ogrskih četah. V srbskem ozemlju, zasedenem po avstro - ogrskih četah se ustanove stalni etapni poštni in brzojavni uradi, ki so označeni, enako kakor stalni etapni poštni in brzojavni uradi na Poljskem, mesto vojnopoštne številke s krajevnim imenom. Ti etapni poštni in brzojavni uradi posredujejo promet z Avstro - Ogrsko, z Bosno - Hercegovino in z zasedenim ozemljem Poljske. Za ta promet veljajo enake določbe kakor za poštni in brzojavni promet z zasedenim ozemljem Poljske. V ^zasedenem ozemlju Srbije so pa dpTju|cene brzojavke le v nemškem ali srbohrvaškem jeziku. V brzojavnem prometu tega ozemlja z Ogrsko je dovoljen tudi ogrski Jezik. Pri brzojavkah v srbohrvaškem jeziku mora biti pjsan izvirnik z latinskimi črkami. Imena etapnih poštnih in brzojavnih uradov, ki bodo odprti za zasebni promet, se bodo objavila od časa dk> časa.
Trdovratno se vzdržuje govorica,
da je za nakup varnih m priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastoostva« v Ljnb-UanL
Stran 4.
»SLOVENSKI maROO-, ouc 14. marca 1916.
60. stcv.
Umrli so v Ljubljani:
One 11. marca: Fran Habe, stru-garski pomočnik, 27 let, TržaSka cesta 25.
Dne 12. marca: Ivana Menard,
žena delovodje, 43 let. Knezova ulica 263. — Marija Božič, bolniška devica, 36 let, Radeckega cesta 9.
V   deželni bolnici.
Dne 9. marca: Marija Labor, hči vojaškega zdravnika, 13 mesecev. — Marija Keplja, užitkarica, 62 let.
Današnji list obsega 4 strani.
Ako naroAHs
ry    in to nemudoma storile,
IzdajateH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Sanatorij
len;
1 MM lat 3°'o atl m/k k ha 11 i gjfi 5 1% agn. nt wHt it i im
—~ 12!rttainatol^|MMWS3riML
dobite   igralno pravico do
dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zastonj.
Pojasnil« ta Igrala! aaftrt »eitlja arasplafo«
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
laearae ne Je obnesla sa vojake ▼ rojaki ln eplon as vaav-(        kega kot naj bolji«
bol oblažajoče mazanje
pri prehlajenjn, reumatizma, gihta tnflaenci,   prsni,  vrstni   in bolesti ▼ hrbta
Dr Riohter-Js
Sidro-Liniment.
Z udarcem, vbodom ali na dru£ pečin pretrgano m'šeevj? ali kožni (Mi bole često se, kc se je rana že z*ce:ila. ker so živli na tem mestu posebno obću'ljri. Svetuje se rabiti živce pomiriujj*e, bolečine tolažeče dcn>ače sredst/^ da odstranimo ; ..-glo take bolečine, kolikorkrat se pojavijo. Spominjamo na staropreizku- ) šeni, bolečine Ma-teCi, Fellerjev ! rastlinski esenčni fluid z zn. Elza- j fluid, ki v takin slučajih dobro služi. Ker se take bolečine često pojavijo, 5 tako po prenaporu, spremembi vre-mesa, vlažnosti, mrzloti, priporoča-mo, da imate vedno nekaj steklenic Elzafluida v hiši. Naročite jih prt lekarnarju E. V. reller, Stubiea, ^Iza-trg 238, Hrvaško, 12. steki. franko za 6 K. Tudi Fellerjeve tek zbujajoče, želodec krepeče rabarbarske kroglice z zn. Elzakro?«jice, 6 škatljic fran ko za 4 K 40 v, lahk.> obenem naročite. To je najmilejše in najprijetnej-še odvajilo. ki sigurno učinkuje. Nič manj priljubljen in zelo zanesljiv, hitro učinkujoč je Fellerjev turistov-ski obliž z znamko Elza za 1 in 2 K ter tekoče sredstvo zoper kurja očesa, Fellerjeva turistovska tinktura z zn. E!za, 1 steklenica 2 K. Oboie radikalno odpravi težeče bolečine kur-iih očes. (vv)
capiirt
■mm
.""'!.°» Silrs-ra]i-Expil!Br.
8teklenica kron. - 80. 1 40, Dobiva se v lakarnaa aU
direktno ▼ Dr. Ki "h ter j* lekarai „Pri zlatem levu", Praga. 1., Elizabetns cesta
Dnern« razpošiljanje.
Zahvala.
Globoko ginjcni ob tolikih dokazih tolažilncga sočutja ob priliki nenadne smrti našega soproga, očeta, sina in brata, tasta, gospoda
Leopolda Ivina
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem udeležencem pogreba za častno spremstvo pokojnika k večnemu počitku svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, žclezničar-skemu rokodelskemu društvu (Proffeso-nisten-verein> in slavnemu pogrebnemu društvu železničarskih in državnih uslužbencev za nadvse časten društven pogreb.
Sp. Šiška, 13. marca 1916.
891
Žalujoči ostali.
PosteBjno perje in puh si
v veliki
: izberi : in po jako nizkih cenah
priporoča tvrdka
AQ & E Skaberne, £ubliana, Jfostni trg 10.
■okra kntralii Itagajia
Nadonal, že rabljena, m knai proti takojšnjemu plačilo. Ponudbe s številko blagajne pod *S. T." na upr. .Slov. Kar.« 894
M sprofmojo tako] v stalno mesto. Oglasjti se je pri M. ftoetz), Židovska milo« it 3. v II. nadstropja od 896   1 — 2 nre popoldne*
Za odvetniško pisarno v molom
mosta
so išče
strojepiscu.
Ponudbe pod naslovom: ,.odvet-nik S.  K. 87811 na  upravn. »Slov.
Naroda«. 878
Namočena
dobivala se bode vsaki petek in le proti 8 dnevnemu prednaročilu in plačilu pri
Josipu Pollaku,
Ljubljana, Sv. Petra cesta ftt. 7.
Vsak  kupec naj   zahteva  kupon od naroČilnega lista, ker le na izkaz istega se bode oddajolo. 889
Knplm po  visoki ceni
kostanjev orehov Jesenov
Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
::     Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Ker sem bil vpoklican- v vojaško služb ,ra nje9 naznanjam, da sem svojo
krojaško obrt
začasno zaprl.
Svojim cenjenim naročnikom se zakvaljuicm za dosedanje zaupanje ter jih prosim, da mi isto ob srečnem povratku zopet naklonijo.
Z velespoštovanjem udani
Ivan Magdič,
krojač I. vrste
Ljubljana, v hotelu „Pri Malthč*.
Meblovana soba
s hrano ali brez hrane SO takol sprejme pod „Stalno stanovanje
MS" na upravniStvo »Slov. Naroda«.
895
Učenca
876
Josip Ogoreutz
manufakturna trgovina v Jfovtm mesta. V najem se odda ali pa se proda
Sprejme ee
učenka
v papirno trgovino 887
Iv. Bonač, Ljubljana.
Kostanjev les
kupuje proti gotovini, Vinko Vabic, Žalec pri Celfn. 804
Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in z navedbo postaje, kjer se blago naklada, naj se blagovoli takol vposlati*
v  iiHjvui jv uvi u u uh pa o c pi uuu    sanak m mm\
traovina Pianmo
SS w w " ™       j       ali klavir «a kuni. «22
z mešanim blagom v mestu na Dolenjskem. 888 Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
Samostojna« Inteligentna
do 30 let, ki govori tudi nemško in se hoče prihraniti prehrano, se sprejme pri samostojnem gospodu, srednje starosti kot gospodinja za 2 osebi. — Dobra kuhinja se predvsem želi
Ponudbe pod „IcteLgent 592" na upr. »Slovenskega Naroda*. S92
Pridnega, zanesljivega, izprašanega "W
kurjača
kateri je izučen ključavničar, sprejme
za takoiiPl nastop
pivovarna ,, A D RI A",
v Senožečah. 885
Ponudbe naravnost na pivovarno v Senožečah.
ali klavir se kupi. 822
Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda«.
Prodam
VILO
pod Rožnikom it. 284, z dvema stanovanjema in vrtom, spodaj klet, za 19.0C0 kron. — Več se izve v gostilni „Jerin" pod Rožnikom. 846
Izurjena
868
prodajalca : in učenima:
se sprejmeta v papirni trgovini
Morijo Tičop, Ljubljano.
Vpraša se v Selenburgovl ulici i.
Št. 61
Naznanilo.
859
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se prične pouk v ponedeljek, dne 20. marca
in sicer za sedaj v oddelkih:
1. Ženska obrtna šola- Ta obsega strokovne šole za Šivanje perila, oblek in za umetno vezenje. Vsaka teh Šol traja dve leti in ima poleg tega Še en enoletni atelje.
Za vstop je treba dovršeno ljudsko šolo in dokaza, da bode učenka v tekočem solarnem letu do>egla starost najmanj 14 let.
Sprejemajo se tudi hos pitan tke, ki se žele popolni ti le v nekaterih predmetih.
Odhodno izpričevalo Ženske obrtne Šole daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotičnega obrta.
2. Javna risarska šola, ki je namenjena obrtnikom, pomočnikom in
vajencem. Pristop pa imaio tudi dečki, ki so dovršili ljudsko šolo in ki si hočejo pred vstopom v mojstrski pouk pridobiti še nekaj znanja v risanju in v splošno izohrazujočih predmetih.
Pouk v Javni risarski šoli se vrši ob nedeljah dopoldne, ob delovnikih pa v večernih urah.
Vpisovanje v navedene oddelke bede v SObOtO- dne 18« marca dopoldne in popoldne in v nedel]0, dne 19« marca dopoldne.
Vsak na novo vstopajoči učenec (učenka) plača 2 kroni sprejemne pristojbine.
Pr'stop k ravnateljski pisarni ln v Šolske prostore je dovoljen edinole pri hišnih vratih štev. 10 v Oornpovl ulici,
Pcdrobneja pojasnila da e ravnateljstvo ustmeno ali tudi pismeno.
Ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole
v L • ubijani, dne 11. marca 1916.
IFilijala s BACK & FEHL . LJUBLJANA
I       Stari trg štev. 8.
I
:: Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana.
===== izdelovanje nnjorm nnijormskih opremnih reči in civilnih oblek. =====
707
Centrala i
BACK & FEHL
DUNAJ IX
Elisabethoromenade Nr. 23«
EflflOG
618
najjbolj&e kakovosti
na  vagone  ali vozove
Ljubljana, Selenburgova  ulica štev. 4.
Vojna
polica zoper nezgode
gotavlja
pri popolnem oslepenju ............  K 1000
„ izgubi obeh rok ali nog  ..........  K lOOO
n     „    ene roke in noge .......... K lOOO
„ popolnem oglušenju............ K 750
„ izgubi desne roke............K 750
„     „    leve roke ali ene noge ...,P.W%K
Premija za zavarovanje v vseh teh slučajih znaša 24.- K in se jo tudi lahko placa v 4 mesečnih obrokih i K 0.25. Ne samo navadne nezgode, temveč tudi ranitve v fronti ali vojnem vjetništvu po strelu, udarcu, vtaoatai. satransaja I. t. al. so krite. Vsaka oseba se lahko zamore zavarovati sto 12,000 K po karte laskih policah. hI ee takoj In povsod
-ob*» od vsakogar, torej ne samo od k vojakom odiedlega oziroma vojni službi podvrženega nsugi temveč tudi od soprog, staršev in znancev.
Vprašajte »n okHuUk
ali pa pišite na ajKOSlTIOS^a; vojtta
tli pa mm
Danaj, IX. Waaagaaae it< trm at. 25.
_____
2703