Hm largest Skrreniaa Dofly fa As Unitsd State*. list slovenskih ideiaveevy AmerikL and legal Ho&Uys. 75.000 n j TELEFON: OOETLANDT 8876 Baterod m Second 01«« Matter, September XL. 1908, *t the Fast Office M Mew York, H. T., under Act of Gongrcee of Merck 3, 1878. TELETON: OOBTLANDT 8878 NO. 202. — ŠTEV. 202. NEW YORK, SATURDAY, AUOU8T 28,1926. — SOBOTA, 28. AUGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV STRAŠNA NESREČA V CLYMER PREMOGOVNIKU Seat in štirideset premogarjev je izgubilo življenje v .plinski pasti po eksploziji. — Skoro vsa delavna sila je bila uničena v rovu št. 1> Clymer, Pa. — Le štirje so se rešili. — Smrtnonosne pare so preprečile napore reševalnih posadk. — Pokrajina je poslala pomoč. CLYMER, Pa., 27. avgusta. — Sest in štirideset premogarjev je bilo ubitih včeraj zvečer tekom eksplozije, ki je uničila notranjost rova št. T, Clearfield Bituminous Coal Corporation. Štirje možje so ušli živi ter se nahajajo v bolnici, težko poškodovani. Skoro vse upanje glede zajetih mož je bilo izgubljeno včeraj zvečer, potem ko je kompanijski državnik dr. Dodd pregledal rov, v kolikor je bilo pač mogoče. Rekel je, da je povzročila eksplozija velika opustošenja in da so rovi tako polni plina, da bi ne moglo preživeti v njih nobeno človeško bitje. Rekel je, da je videl na obronku, pod kupom skal, trupla šestih premogarjev. Nekatera so bila zmečkana, dočim niso kazala druga nikakih znakov, kar je znamenje, da so postali možje žrtev plina. Prostovoljni reševalci, ki so šli v rov, napolnjen s plinom, da rešijo svoje tovariše, so bili zopet in zopet pognani nazaj. Predno so se zgostili smrtonosni plini v temnih stranskih hodnikih se je reševalcem posrečilo spraviti ven štiri trupla in dve na-dalj ni so zasledili pod kupi skal in prahu. Štirje, možje, katere so našli ob vhodu v rov, so bili še živi. Prinesli so jih ven ter hitro odvedli v Dixon-ville bolnico, odkoder se je sporočilo, da so nezavestni ter v kritičnem stanju. Kljub brezupnosti slučaja je rekel A. J. Musser, podpredsednik in generalni manager korripanije, da upa, da se je nekaterim ljudem posrečilo skriti se v varne prostore, predno je dospel plin do njih. Množice moških, žensk in otrok so prihitele iz vseh bližnjih vasi in naselbin, kakorhitro so čule močno eksplozijo, katero so občutili na razdaljo ene mile. Od početka so množice ovirale reševalce, a državni orožniki iz Greensburga so konečno obvladali množico ter prisilili gledalce, da so šli na griče ob boku vhoda v rov. V množici so bile ženske in otroci, kojih možje in očetje so bili zajeti v rovu. Stari premogarji, ki poznajo rovske eksplozije, šo mnenja, da je bila eksplozija posledica unetja plina. Generalni manager Musser je rekel, da sega rov v gričevje več kot eno miljo. Normalno je v rovu zaposlenih več kot 400 mož. Ko je legel mrak na vas, so dospeli delavci Salvation Army iz Johnstowna. Ustanovili so začasna postojanko za prvo pomoč ter pričeli prehra-njati reševalce. Začasna morga je bila prirejena / nadaljni baraki. Ko se je novica o eksploziji razširila po centralnem premogovnem ozemlju Pennsylvanije, so premogarji pozabili na vse drugo v svojih naporih, da pomagajo svojim ponesrečenim tovarišem. Slehrni rov v pokrajini je poslal reševalne odelke ter varnostne aparate. » Motorni reševalni truk je poslal iz Pittsburgha Rudarski urad Združenih držav. Clymer rov št. 1 je vodoraven, električno opremljen ter proizvede na leto 1 5Q.000 ton. Dolgo je bil znan kot poln plinov in nekaj časa so se posluževali delavci električnih svetilk v varnostne svrhe. Francija je proti španskim zalite vam Francozi so odločno proti zahtevi španske, naj se ji poveri protektorat nad Tanger jem. — Tudi proti ideji za mandat Lige narodov. PARIZ, Francija. 27. avjnista. Zahteva Španske, da se priklopi mednarodni okraj Tankerja apan-skefnu ozemlju v Maroku, se nahaja sedaj ofieijelno v rokah sil, prizadtih od Algeciras pogodbe. To zahtevo se smatra tukaj za resno radi komplikacij, katere lahko povzroči v Ženevi ko se bo sestala Liga narodov. Francoski kabinet je razpravljal včeraj o spomenici iz Madrida ter je oodobril naziranje, da ni mogoče mednarodnega statusa Tangerja opustiti ali izpremeniti, razven v majhnih podrobnostih. Špansko naziranje je obrazloženo vs pomenici, naslovljeni na vse sile, ki so se udeležile Algeciras konvencije, z izjemo Nemčije, Av-stro-Ogrske in Rusije. Francoski vladi je bila spomenica izročena v torek zvečer. Izjavljajo, da je španska kontrola potrebna, da se zatre kon-trabantno trgovino z orožjem, ki je bila v glavnem odgovorna za podaljšanje vojne v Rifu. Dokument dostavlja, da bo v slučaju potrebe naprosila Španska Ligo narodov za mandat nad Tanger-jem in nad španskim ozemljem v Maroku. / Francoski politični krogi pa ne priznavajo jurisdikcijo Lige nad Marokom. Maroški sultan je edini sodnik glede tega, kako hoče imeti deželo upravljano, izjavljajo Francozi (ki se presneto malo brigajo drugače za sultana). — Xe pozabite sultana. — bo francosko geslo, če bodo tirali zadevo naprej. Tukaj poudarjajo, da je Francija protektor Maroka in da je bila kot tak formalno sprejeta od sultana. Španska ima svoje ozemlje v Maroku izključno le vsled dogovora s Francijo in vsaka iz-prememba v vladi dežele mora biti predvsem odobrena od sultana ter v drugi vrsti tudi od Francije. RIM, Italija, 27. avgusta. — Odgovor Italije na špansko poslanico, ki je bila izročena vsem prizadetim silam, bo odposlan pismeno v najkrajšem času. Mussolini proučuje baje natančno celi predmet ter se bo najbrž posvetoval z angleško in francosko vlado glede besedila odgovora. Xikake tajnosti se ne dela iz dejstva, da je stavljena Italija Škofje prete z dolgim bojem. Predstavitelj škofov v Mehiki je rekel, da so katoliki pripravi jeni čakati mesece ali leta. — Opozoril je na zmago nemških katolikov za časa Bismarcka.—Ekonomski bojkot je povzročil že veliko Škodo. rti i« ri ••• • I udi v rranciji je velika vročina. Francija je dobila svoj vročinski in samomorilni val. — Zašij mi nogavice ali pa umri, — je kričal blazen mož v Montmartu. Divji prizori pri krsti Valentina. Kot je bilo pričakovati vspričo dejstva, da je newyoraka ljudska masa skrajno željna senzacij ter brezobzirna ▼ svojem stremljenju, da doseže svoj cilj, je prišlo pred pogrebnim zavod na Broadway U, kjer leži truplo igralca Valentini , do raiburljivih prizorov, trkom katerih ie bilo poškodovanih kakih sto ljudi. Posebna policijske re*frve *nrf konjih in pei niso mogle dosti o- MEXICO CITY, Mehika, 27. avgusta — Škof Paskval Diaz, tajnik mehiškega episkopata. je včeraj izjavil, da so katoliki pripravljeni čakati mesece in eventualno celo leta na zadovoljivo uravnavo konflikta med cerkvijo in državo, povzročenega vsled iz-vedenje verskih členov v ustavi. Ugotovilo omenja tudi slučaj nemških katolikov, ki so bili prisiljeni pokoriti se drastičnim postavam Bismarcka, ki pa so konečno triumfirali ter dobili nazaj svojo versko prostost. Škof Diaz, ki je ofieijelni predstavitelj cerkve, ugotavlja, da se katoliki ne morejo zanesti na obljube, temveč da morajo zreti dejstvom v oči. Izjavil je, da ne morejo katoliki sprejeti nobenega predloga, dokler se verskih regulacij vlade ne izpremeni in dokler se ne amendira ustavnih klavzul. Duhovniki in narod soglašajo, da bode vztrajali na tem stališču, čeprav bi bilo treba več let, da dosežejo svoj cilj. Bog bo pomagal katolikom, da zmagajo. — Se I glasi. Reformo verskih "klavzul zagovarja neki uredniški članek, ki je izšel v listu "Impaeial". Pisec omenja pogovor, katerega je imel s pokojnim predsednikom Carranzo, pod katerim je bila ustava iz leta 1017 sestavljena ter trdi, da je rekel prejšnji predsednik : — Šli smo dalje kot bi smeli iti. V uredniškem članku je rečeno : — Prav kot se nam je zdelo potrebno odpraviti smrtno kazen, ker smo bili mnenja, da je mogoče zločince regenerirati, bi morali tudi staviti duhovništvo v položaj, v katerem bi lahko popravilo svoje pretekle zmote, mesto da bi oživili stara sovraštva. — Za to so potrebne reforme v členih ustave 3, 27 in 130. Te točke imajo preveč revolucijonarno barvo. Ker želi večina naroda, več kot 80 odstotkov, reform v ustavi, bi morala vlada dobiti sredstva, da vsled poslanice Španske v skrajno odstrani radikalne točke, neprijeten položaj, ki temelji na I Katoliška vera je nekaj, kar dejstvu, da namerava Špansk* domoljubno branimo na isti na-spraviti tako zadevo Tangerja kot naš jezik, kajti ti dve stva-kot zadevo sedeža V svetu Lige ri Predstavljata glavni karakteri-narodov pred zbornico Lige. stiki ™*šeera "»roda. Ce bi bil. List Tribuna pravi: — Poteza Primo de Rivere je prišla povsem nepričakovano, kot blisk z vedrega neba. Splošno prevladuje mnenje, da ni mogoče spojiti zadeve Tangerja z vprašanji Lige. NOBENEGA SPORAZUMA MED ANGL. MAJNARJI IN BARONI Pogajanja glede stavke premogarjev v Angliji so se zopet izjalovila. — Uradniki federacije so v pogovoru z ministri prosili le za podporo. — Vprizorili niso nobenega koraka za mir v industriji. PARIZ, Francija, 26. avgusta. Val vročine in samomorov je zadel Francijo ob istem času, čeprav izjavljajo zdravniki, da ni med obema nikakih znanstvenih stikov. V Parizu se je včeraj usmrtilo šest ljudi, in veliko število umorov in poskušenih umorov je bilo izvršenih v Parizu in provincah. V Parizu je skušal na primer neki Chretien ubiti svojo ženo, ker mu ni zašila nogavic. Prišel je včeraj zjutraj v mestnem delu Montmartre v prodajalno, kjer je zaposlena njegova žena, pričel vihteti v eni roki svoj velik ar-madni revolver, v drugi pa sveženj z raztrganimi srajcami in nogavicami ter kričati: — Moji prsti lezejo na dan. Zašij nogavice ali pa umri! Oddal je strel na ženo> a na srečo je zgrešil eilj. Ko so ga odvedli na policijsko postajo, ni hotel obljubiti, da se bo dobro obnašal in odvedli so ga v neki azil, kjer ga bodo zdravili. Čudno povest poročajo tudi iz Marseillesa, kjer sta brat in sestra ubila skoro ob istem času svojo zaročenko in svojega zaročenca. Mile Augusta Martin, ki je živela s svojim bratom, je bila zaročena z nekim mornarjem, po imenu Alessandri. Včeraj sta obedovala skupaj ter se pričela kregati. Augusta je streljala na svojega zaročenca, ki je bil na mestu mrtev, zadet v tilnik. Skoro ob istem trenutku se je izprehajal njen brat Albert s svojo lepo in mlado zaročenko, Margareto Sionorini. Pričela sta se pričkati in Albert jo je ustrelil, — tudi v tilnik. Trivijalni vzroki teh dejanj so napotili kriminologe. da so se pričeli prepirati. Nekateri izjavljajo, da vpliva izvanredno vroče vreme na živčni sistem ter dela ljudi razdražljive in nasilne. LONDON, Anglija, 27. avgusta. — Uradniki premogarske federacije so imeli včeraj pogovor s finančnim ministrom, delavskim ministrom in rudarskim ministrom. Izjalovila pa so se upanja, katera se je pričelo gojiti, da bo prošnja zastopnikov premogarjev za konferenco z vlado dovedla do uravnave premogarskega spora. Glasi se, da niso imeli uradniki premogarji ničesar novega z ozirom na predloge in da ni bilo nobenega napredka za obnovi jen je pogajanj. Stališče ob koncu pogovora je bilo natančno isto kot je bilo ob pričetku in prekinjenje obratovanja v rovih bo stopilo v nedeljo v svoj osemnajsti teden, brez vsakega znaka bližajoče se uravnave. Glasi se, da ni Herbert Smith, predsednik premogarske federacije, niti namignil, da je federacija izpreme-nila svoje stališče, pač pa je ponovno prosil za na-id&ljno podporo, da se vzdrži mezde na prejšni višini tekom dobe, v kateri bi se moglo industrijo reorganizirati. Finančni minister Churchill je ponovil Smithu, da je nadaljevanje podpore nemogoče in sestanek se je končal, ne da bi se kaj dogovorilo glede nadaljnega sestanka. Zastopniki federacije so bili Smith, Cook, Richards in Richardson. Predno so odšli na Downing Street, so jih obiskali ameriški delegatje, ki so prisostvovali zadnjemu sestanku mednarodne premogarske federacije v Parizu. Včeraj ni bilo opaziti nobenega obnovljenja pouličnega piketiranja, a če prav je bilo na delu več moz, ni bilo njih število tako veliko kot se je pričakovalo vspričo zopetnega uveljavljenja miru in reda. V nekaterih okrajih se je vprizorilo sedaj poskuse, da se umakne varnostne može iz rovov, kar bi seveda ogrozilo varnost te lastnine. španska zahteva od Francije Tanger. PARIZ, Francija. 26. avgusta. Frantoska vlada je dobila od Španske memorandum, v katerem slednja želi, da se priklopi mednarodni okraj Tangerja španskemu ozemlju v Maroku. "Von Kruppa" so prijeli. ALBITQERQUE. X. M., 26. avgusta. — Neki mlad mož. ki pravi, da je baron Friedrich von Krupp, potomec slavnega nemškega izdelovalca orožja je bil veeraj tukaj aretiran na temelju brzojavnega zapornega povelja v Denverju, pod oddolžbo, da je izdajal ničvredne čeke. Policiji je rekel, da se odpove izročilnemu postopanju in da je pripravljen vrniti se v Denver, da se zagovorja radi obtožbe, da je dal Fordovi agenturi v Denverju ničvredne čeke. Krupp se je vozil v avtomobilu, katerega je dobil od Henry Forda za potova-nje po deželi. "Krupp" se je mudil 7. in 8. avgusta v Denverju, odkoder se napotil v Los Angeles. Tekom nekega interviewa je izjavil, da bodo Kruppove naprave najbrž za vedno opustile izdelovanje orožja. Nato je izdalo Kruppovo tajništvo v Berlintf izjavo, v kateri je odločno zanigaifo, da potuje, kak član družine Krupp v sedanjem času po Ameriki. DETROIT, Micr>, 26. avgusta. lMlad mož, ki se je izdajal za Frie-dricha von Krupp, je bil pred par tedni tukaj gost Henry Forda, ko*je slednji razkazoval svoj "flivver" aeroplan. Mudil se .ie več dni v mestu ter odpotoval nato proti zapadu. praviti proti velikanskim množi-j _ cam radovednih rn napol histeričnih žensk, ki so oblegale pogrebni zavod, da napasejo svojo radovednost. Uveden je preiskave v Bostonu. BOSTON, Mass., 25. avgusta. Kot je bilo objavljeno dines, je bila uvedena preiskava glede zarote, da se izkrca v Bostonu Veliko množino žganih pgV v vrednosti enega milijona dolarjev. Povratek Miss Ederle v New York. Miss Oertruda Ederle, Newyor-čanka nemškega pokolenja, ki je srečno preplavala kot prva ženska Angleški kanal, se je vrnila včeraj domov ter je bila sprejeta s častmi kot jih je deležen le kak potentat ali narodni junak več kot navadnega obsega. Posebno nemške organizacije so skušale to priliko izrabiti, da pridobe vsaj nekoliko nazaj ugled, katerega so zapravile tekom vojne vsled svoje strahopetnosti v pasji ponižnosti, v kateri so ile celo tako daleč, da so zatajile svojo narodnost« našega protestantje mesto katoliki, če bi govorili angleški mesto španski, bi ne bilo nobenega praktičnega razloga za obstoj Rio Grande črte, ki deli obe deželi. Pisec dostavlja, da je sedanji položaj v Mehiki zelo različen od položaja leta 1917, ko je bila sestavljena ustava tekom vročice revolucije ter zaključuje: -— Sedaj smo bolj hladni in manj strastni. Nanovo bi morali študirati te klavzule, ki so bile, po mojem mnenju, spisane brez prihigodenja k narodnim karakteristikam in okoliščinam našega narodnega življenja. Smrt znanega slikarja. SANTA BARBARA. Cal., 27. avgusta. — V starosti 86 let je umrl tukaj slikar Thomas Mo-ran. Postal je znan in slaven v glavnem vsled svojih slik iz Gr*pd Cany ona v Colorado.. - Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je traba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo ko. rist in našo zanesljivo tef točno postrežbo. Dinarji Din. .... ,.500 .. Din. Din. ...^isoo':* Din. .... 5,000 .. Din. ____ 10,000 v. $ Bi6 $ 18.60 $ 46.25 $ 93.00 $183.00 'Lir Lir Lir Lir Lir Lire 100 $ 4.00 200 .______$ 7.70 300 .......$11.25 600 ......$18.25 1000 ......$35.50 Za poSilJatre. ki presegajo DeaettiaoC Dinarjev ali pa Dratlao* Lir dovoljujemo poseben i&eakn primeren popust. NakasOa pm bnajn s atraftk* IL* Posebni podatki. a tspU- Hla Jct v JngvsIaviJi In Itafijf lomim kmkor riedt :za $25. alS moji HWtfc 78 cen-Ur: «6 93». naprej da $3M. m 8 centa •d vaakegn Mar Jn. Za reila svaie h rI- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phona: cortlandt «87 New York, N. Y* i$ edine slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta itvrievamji poslov triavne bankt, ter to v t oglatjn t postavo to/moro imenovati banka, v m vm jr Mt-fc $MK,678.47, v »Meda*: m MaffljMf » tofeiffiHrt Marjvr la 47 . fes GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) #' III! II GLAS NARODA, 28. AUG. 1926 ^ r JUGOSLAVIA 1REDENTA Owned and Published by 8LOTSNIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Sakser, president. Louia Benedik, treasurer. PUee of buMaoa* of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortlaatdt BL, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. *' GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za eelo leto velja lie* so Ameriko in Kanado___....._____$6.00 Za pol leta______________$3.00 Za četrt leta----------------$lJfO Za New York ta celo leta $7.00 Za pol leta ----------$3.50 Za inozemstvo ta celo leto___$7.00 Za pol leta__________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopiai brea podpisa in osebnosti se ne prkrbčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. L A 8 N A B O D A". 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. __Telephone: Cortland t 2876• VALENTINO IN MUSSOLINI Te dni je umrl v New Yorku znani kinematografski igralec Rudolf Valentino. Newyorsko prebivalstvo mu je izkazalo tribut, kot ga najbrž ni še nobenemu svojemu velikemu možu. Rudolf Valentino je bil rodom Italijan. Mussolini je brzojavno naročil velik venec, na katerem je bilo zapisano ''Benito Mussolini Rudolfu Valentinu". Venec je ležal na krsti ter je bil najbolj viden izmed .Vseh. Poleg krste je pa noe in dan stal fašist kot častna straža. Mussolini je najbrž smatral Valentina za sebi enakega ,vsaj kar se slave tiče. To je prav in pošteno. In ker zaenkrat želje še iiiso prepovedane, naj nam bo dovoljeno izraziti nasledijo željo: — Ali bi ne bilo boljše, če bi Valentino živel in bi nekega dne brzojavno naročil v Rim velik venec z napisom: 4'Rudolf Valentino Benilu Mussolini ju". In če bi bil ta venec vidno postavljen na Mussolinijeri krsti. In če bi ob Mussolinijevi krsti vršil častno stražo — Ben Turpin 1 en ali dva dni na teden, dočim so delali v.West Virginiji po šest ali sedem dni in še "overtime" povrhu. Plačani res niso bili nič kaj prida, toda zaslužek je Živino kradejo bil stalen. Kompanije so se vedno manj brigala za var- j po Istri že dol po časa do zadnjc- nostne odredbe, število nesreč je naraščalo uradniki so £a Se neznani tatovi. Danes izgine goved v tem seln, jutri v drugem, ovce odženejo s pase. Orožniki iščejo že mesece in mesece drzne tatove, slednjič so jih nekaj ujeli. Te dni sO aretirali zopet tri živinske tatove in dva mesarja, ki sta jih podpirala in kupovala vole od njih. pa kot papagaji ponavljali svoje stare izgovore. Pennsvlvanski premogarji so začeli zavidati svojim westviržinskim tovarišem. Unija je pričela izgubljati svoj vpliv. Kdorkoli je izstopil iz unije, je dobil stalno delo. Polagoma so izstopili skoro vsi. - Premogarji, ki so se včeraj ponesrečili v Clvmer, Pa., so nettie, obenein pa tudi zgovorne priče delavske nezavednosti. Pennsvlvanski kopač mehkega premoga je izdal sa- Za protifašistovski list je proglašen tržaški mali dnevnik "La Sera". Sicer je navadno povsem fašistovski. te dni pa je pre- Peter Zgaga mega sebe, ker je prodal svojo najboljšo zaščito — unijo; malo spoštljivo pisal o visokem | — za skledo leče — slabo plačan overtime. S tem se je izročil na milost in nemilost svojim izkoriščevalcem. Izkoriščevalci se mu pa smejejo v pest ter uživajo svoj plen: neprimerno povečan profit. Iz Jugoslavije. Mif^ NESREČA V PREMOGOVNIKU F V Cljmer premogovniku, ki je last Clearfield Bitu-minuos Coal korporacije, se je pripetila tekom treh let že druga velika nesreča. Leta 1923 je bilo mrtvih 37 premoga rje v, v zadnjem 'slučaju pa najbrž 50. Med tem časom je izgubilo v tej neunijski inajni devetindvajset oseb življenje. Takozvane "manjše poškodbe in nesreče" sploli niso ] ka le po nesreči tako udaril, da je prišle vpoštev. j umrl. Kot ponavadi, je v poročilih in kompanijskih ugo-tovilih tudi naslednji stavek: "Natančni vzroki nesreče zaenkrat še niso znani.M Poplava v Bački je uničila 1203 hiše. Odbor Rdečega križa je iniel v Novem Sadu sejo o škodi, ki jo je povzročila poplava ter o razdelitvi podpor. Ugotovilo se je, da je povoden j v Bački uničila 1203 liiše. Poplavljencem se z grade nove liiše v tipu Agrarne zajedAice. Posamezna hišica bo stala 10,000 Din. Ker sredstva "Rdečega križa" ne zmorejo take podpore, šibo najelo bančno posojilo, vračljivo v 30 letih. Ciganov zločin. V seln Višnjiei v Srbiji se je zcodil te dni strašen zločin. Cigan Dimitrije Mitrovič, ki je imel iz prvega zakona osemletnega sinčka, je živel s svojo drugo ženo. citranko Ljubico že dolgo časa v hudem sporn. Pretepal jo je dan za dnem, pač pa obsipal njeno sedemletno hčerkico Olgo z vsemi nežnostmi. Cijranka ni niti slutila, da se skriva za to nežnostjo kaka zločinska namera in je bila zato vedno brez skrbi, kadar je pustil; svojo hčerko Olgo iz prvega zakona samo pri svojem možu. Tako se je zgodilo tudi tedaj, ko je odšla po nujnih poslih z doma. To priliko pa je cipran Dimitrij izrabil, da je izvršil svoj satanski načrt. Zvabil je Olgico v svojo sobi. ki jo je takoj zaprl in zastrl tudi okna. Nato je dekle posilil, potem zadavil, spravil truplo v vrečo in hotel odnesti v gozd. da je tamkaj zakoplje. Na potu pa ga je srečal neki seljak, ki se mu je vreča zdela sumljiva in je slu-čaj takoj prijavil orožnikom. Ti eo »M«jana aretirali in tako odkrili zločin, Čeprav je umor popolnoma očiten, pa cigan odločno taji svojo krivdo in pravi, da je otro- Ljubavna tragedija v Subotici. j V mali hišici na Paličevih Vino j erradih pri Subotici se je odigrala Splošno je pa znano, da je katastrofo povzročila ek-!v sredo ljubavna tragedija, ki je splozija strupenega plina. ' ™htp™la žrtvi. 20-letni On Leta 1923 so dognali isti vzrok. Proti strupenemu plinu v inajni se je lahko zavarovati. Zaščitne odredbe sicer nekoliko stanejo, stroškov se pa korporacija bolj boji kot živega vraga. Clearfield Bitnminous korporacija je podružnica New York Central železnice. Ta železnica je pa ena najbogatejših na svetu in se vsledtega njeno vodstvo ne more izgovarjati, da ni imelo na razpolago potrebnega denarja za zaščitne odredbe. Izvrajvalui svet New York Central železnice je kriv svojira pri^tclj<'m- da nc morc ■t- , . i- . , , ostati brez nje. Te dni je prosil iiesteee. Izvrsevalm svet ima na vesti smrt petdesetih svojo mater ^ ^ D5n nakar si ,; premoga*jot. !jj ' ' | Vslediega bi ga bilo treba procesirati zastran umo-- ,ra, kar se pa ne* bo zgodilo, ker je to izvrševalni svet New York Central železnice in ker vrana noče vrani izbljuvati oei. Delavci v okrajih mehkega premoga v Pennsylva-;jriji niso organizirani. Niti v alabamskih okrajih ne vladajo slabše raztnere. teta €o si kapitalisti prizadevali uničiti unijo, 4n končno se jim je posrečilo. Pennsylvania je bila svoječasno stoprocentno or-anizirana. Katp so se pa pojavili boji r West Virgi-ji, ki so se končali s popolnim porazom majnarjev. pennsylvanski H ! stav Tomkovie je živel že dve leti ' v Ijubavnih odnosa jih s Katico I goda. Tijubav se je razvijala neovirano. dokler se niso vmešali Katičini starši, ki so pre]>ovedali svoji hčerki vsak setanek z Gusta-vim, češ, da nikdar ne sme biti njen mož. Katica se je kljub temu nekaj časa sestajala s svojim ljubljencem, kasneje pa je vedno izostala. Gustav je postal zato silno ljubosumen in je ponovno izjavil je kupil samokres. Zvečer je pri šel pod njeno okno in trkal. Ker pa se ni nihče odzval, je zletel kasneje skozi okno v njeno sobo. stopil k njej in jo kratko, a odločno nagovoril: "Ali me ljubiš?" V tem trenotku je zprrabil za samokres in ustrelil. Deklica se je zgrudila na tla in obležala v mlaki krvi. Tomkovie si je nato nataknil vrv okoli vratu, jo pripel na okno, se spustil potem nizdoi in obvisel. Ko se je Katieina mati pozno zvečer vrnila s sejma, še ji je nudil straSen prizor. Na oknu je našla obešenega bivšega za-r^eneA svdje hčerke, hčerka pa nezavestno v sobi. PokHcala je ta- 1____zfl koj zdravnika, ki je Katico poslal v bolnico. Deklica ne bo okrevala, vsled velike izgube krvi. Albanski kapitan pobegnil v Jugoslavijo. Po poročilih iz S kadra se je pripetil tamkaj senzacijonalen dogodek. Tamkajšnja policija je hotela aretirati artilerijskega kapitana Sulejmana Skodro. zelo ugledno osebnost v Albaniji. Škodra se je aretaciji uprl z revolverjem, vsled česar je policija začela nanj streljati. Kapitan j'* srečno pobegnil. Prispel je v Podgorico na jugoslovanskem teritoriju. Hišne preiskave. \p mine dan. ko se ne vršijo preiskave pri bolj ali manj ekspo-niranih osebah slovanske narodnosti v Italiji. Te dni se je tako vršila več nego natančna preiskava na stanovanju tajnika političnega društva "Edinost", Josipa Gabrščka v Trstu. Pregledali se vse do zadnjetra kotička, med tem pa je Gabrščck ležal bolan v postelji. Eksplozija v pirotehničnem zavodu v Kragnjevcu. V pirotehničnem zavodu v Kra-gljevcu se pred kratkim pripetila težka nesreča vsled eksplozije. Kn delavec je obležal mrtev, dva pa sta bila smrtnonevarno ranjena. Mlad uzmovič. X;i trgu v Novem Sadu je bila te dni nekemu seljaku ukradena listnica s 3000 dinarji. Policiji se je posrečilo, da je izsledila tatu v osebi mladoletnega Marija An-tivea, ki je bil že lansko leto zaradi tatvine izročen poboljševal-nici, pa je pobegnil iz zavoda. Na vesti ima že več žepnih tatvin in je tekom letošnjega leta že pokradel približno 100,000 Din. Izpod Čavna poročajo, da se število letoviščar-jev množi od leta do leta. Potreba je, da bi bili po dotičnih krajih naši ljudje bolj podjetni. V Idriji pri Bači a nikamor ne pridejo. * Zadnjič sem vjel naslednji pogovor. No. saj ni bil pogovor, šepetanje je bilo. — On : — Poslušaj, drapra. ali te lahko obisčem 1ia tvojem dOnittt — Ona : — Mi je jako žal. Sem poročena. On: — Tridi meni je j«ko žAl, ker sem poročen. * * Pravijo, da je žgatije jako pije žganje, pa če pa plč? ka?ft Toda neki rojak mi je rekel. dA pljfe žganje, pa če ga piči kača ali ne. < mm* IZBIRANJE POKLICA. — NASVET STA<Ett. Profesijonalni poklici za ženske. prejšnjem članku smo orne- raznih strokah, hitro narašča, in zato je veliko povpraševanje po učiteljih tesarstva, kovinarstva, mehanike itd. Kar je bilo tukaj rečeno o učiteljskem pOkljeu, ne Velja seveda samo za ženske, ampak v enaki meri tudi za moške. Omenili smo ta poklic v tem članku o ženskih nlli nekaj o karijeri deklet v veletrgovinah. zlasti v department prodajalnah, v telefonskih družbah in v privatnih pi«arnah. Sedaj h«M**un» opisati nekatere posebna poklice, ki spadajo pretežno v žensko področje. Svrlia vseh t*h člankov je, podat i staršem nekoliko navodil zlasti v usodepol-nem času, ko je otrok dovršil šolska leta in se mora podati na delo. Ali se vaša hči rada uči in rada tudi drugim razlaga, kar zna? V takem hlu>'aju ji nudi učiteljski poklic mnojfo privlačnosti. Ameriški šolski sistem se čimdalje bolj razvija in zato »o postale priložnosti za splošne in špecijalne učitelje tako raznovrstne, da je vsakemu poedincu dana možnost, da •ledi svojemu posebnemu najrneu-ju. Dekletom, za katera imajo naimanjši otročički največjo privlačnost. je poklic učiteljice otroškega vrtet (kindergarten teacher) jako vabljiv. Učiteljice Ijud-ftkdi so 1 f« dajejo otrokom elementarno znanje, ki tvori podlago zm kasnejše učenje. N|>eeijalni pouk v ljudskih šolah nudi razne priložnosti za posebne nadarjenosti. Taki špeeijalni predmeti so g LAS NAHODA, 28, AUG. 1926 IZ ŠPORTNEGA SVETA ( F,f pr sba. risanje, fizična vzgoja, go-dinjstvo in trgovski nauk, ki btije brzopisje, knjigovodstvo, »miško manipulacijo itd., teh dmetov ne jioučujejo splošne ;iteljiee, niarveč strokovne nči-Ijske sile. Prijetna osebnost, zlasti všeeen as, ravnoduŠnoKt, potrpežljivost stroumnost, vcselost in pravič->st. kakor tudi zmožnost jasnega 17.1«panja, so neprecenljive ka-»vosti dobre nčitfljiee. l"čit«*lje-inje je delo. ki dostikrat strašno ruja in razburja. Zato je treba Iravejja in normalnega telesa za k poklic. Ta pogoj je tako va-«n. d« se za sprejem v nfitelji-h zahteva zdravniški pregled nekaterih podeželskih šolah pa WOWMM * uwowaaa. «- . ] »oklicih le zato, ker v tem pokli- >>~a sliki vidite enega najboljših" ameriških igralcev t en niša. Big eu ženske prevladujejo. Isto velja Bili Tildena, ko igra v Westchester Biltmore Country klubu, glede poklica knjižničarja (librarian). Mnogo ljudi je poprej mislilo, da služba knjižničarja ni nikak poklic, niti ne nudi nikake karijere. Ali v poslednjih letih se je knjižničarsko polje jako razši- Tudi kolegiji, privatne Sole in taborišča za mladino potrebujejo postrežbe bolničark kot učiteljic hi-gijene ali bolniških strcžnic. — Zdravniki in zobozdravniki imajo pilo in povečale so se prilike do te' mnogokrat bolničarke v svojem karijere za one. ki se posvečajo uradu aH pa nastavljajo špecijal-temu poklicu. Delo v knjižnici je jako raznovrstno in zanimivo. — Knjižničar mora izbirati izmed knjig, ki naj jih knjižnica nabavi, in zato treba literarne izkušenosti, da se pravilno oceni, kako čtivo najbolj usireže potrebam čitateljev dotične knjižnice; Mno- no kvalificirane bolničarke kot pomočnice v laboratoriju. Za otie, ki Čutijo j>osebno nagnenje za so-cijalno oskrbo, nudi poklic jav-nozdravstvene oskrbnice (public health nurse) mnogo privlačnosti. Taka oskrbnica javnega zdravstva utegne biti občinska, obiskn- go tehnične izurjenosti je treba joea, šolska nurse ali pa za otro-za urejevanje in katalogiranje. ško oskrbo, industrijalna bolni-knjig in za bibliografično delo. — Ljudje se obračajo na knjižnico z vsemi mogočimi vprašanji, od- čarka itd. Zdravje, dobra vzgoja, resno pojmovanje svojega poklica in govarjanje na katera predposta v- ^ poštenost so prvi predpogoji za Ijajo natančno poznavanje knjig j kandidatinje tega poklica. Sredi in pravtako poznavanje človeške izvrševanja svojih dolžnosti, do-narave. Nekatere vrste knjižni- j stikrat polnih nevarnosti in ne-čarskega dela zahtevajo posebne prijetnosti in ki vedno stavljajo kvalifikacije, kot delo v knjižnic-^nanje polno zahtev, mora biti ta-nih oddelkih za otroke, v knjižni- ka bolničarka vselej dobre volje, cah za pravoslovjc. umetnost, in- f pogumna, iznajdljiva in pozorna ženirstvo, v muzejih in liistorič- ^ Za bolničarski poklic ni nikoli do-nih zbirkah, v zdravniških knjiž-jV0lj šolske izobrazbe, kajti od nieah in knjižnicah za slepce. —1 njene izurjene inteligence je mno-Knjižničar mora poleg tega biti gokrat odvisno človeško življen-zdrav, natančen, jako post reži ji v je. Dasi v nekaterih bolnišnicah in prilagodljiv. Povrh tega so bi- zadostuje za začetnico eno leto stveni predpogoji poznavanje H- ^ srednje šole, zahteva mnogo držav teratnre, dobra angleščina in teh-. in bolniČarskih sol dovršitev sred nično izvežbanje v knjižničar- nje šole a!i high school, in bržko-; zemlji in kot tako jo je poskuša- ZENSKA... VISOKOST OZRAČJA Meterorologi vedo šc jako malo, kakšna je naša zemeljska atmosfera. Znanost sicer s precejšnjo verjetnostjo trdi, da sega zračni pas okoli našega planeta kakih šestdeset kilometrov v višino; toda zračna praznina v pravem smislu besede se ne začne takoj onstran gornje meje, temveč se ozračje pomalem zredčuje, čim višje gremo, dokler se v neskončni dalji ne izgubi v ne.skon-čno fino snov. ki bi jo šele smeli Na podlagi študija zneterov in severne zarje, so vremeno in zve-' zdoslovci prišli do zaključka, da sega atmosfera še precej čez paa zarje. Pred kratkim je neki norveški profesor fotografiral severno zarjo, ki je segala najmanj štiristo kilometrov visoko nad zemeljsko površino. Vsekakor svoje vrste rekord. Baloni brez pilotov, opremljeni z inštrumenti, so dosegli do zdaj okrajno višino 35 kilometrov: Izstrelki "debele Berte" (42-eenti-meterskih topov) >0 prišli celo 38 kilometrov visoko" v zračno atmo- Odkar stoji svet, so delili moške in ženske v dve skupini. V prvi so bile ženske, ki so moškim na ta ali oni način pomagale pri delu, v drugi pa take, ki so jih razvedrilo. Ze v antičnih časih je vodila ravna pot od tesno zaprtih ženskih sob, kjer so zakonske žene preganjale čas s kolovrati in praznim besedičenjem, k razkošnim salonom heter, ki so imele napram moškim popolnoma proste roke. Grški pesniki niso nič kaj daje med jedjo lcendija, razen o-navdušeno pevali svojih boljših | poldne, ko naj tvori keudi del dc-polovic, pač pa najdemo v njilio-, ZOrta. Sladkobo naj se mu daje v ČLANEK 192. Hrano za otroka^ ne sme tvoriti nikdar samo eden ali dva predmeta. Za preskrbo vseh snovi, potrebnih za rast, je potreba razno-liČnosti. Raznoličnost premaga e-nakomernost. Otrokova hrana naj vsebuje vsak dan par izmed naslednjih stvari. Zrnate in druge jedi, ki vsebujejo razen zrna tudi otrobe in škrob; cela pšeniea in cel riž vsebujejo vitamine in vse, kar je potrebno zoper zaprtje. Sočivje, posebno pa zelenjava, je jako bogata na železu, drugih mineralijah in vitaminih, ki so tudi v sadju vsebovani. Otroku naj se nikar ne imenovati praznino. Oblaki se na- sfero Joapeli šc više, če bi hajajo razmeroma blizu zemeljske kili izstreljeni v navpični mneri, površine. Povečini plavajo v visi- V zadnjem času >e mnogo {»ečajo ni * 1 do 2 kilometrov, nasprotno * izpopolnitvijo neke vrste rakete pa so oblaki ob nevihti precej vi- k" llaJ ponesla registrirne apa_ šji, 2 do 5 km. fate še čez višino CO kilometrov, V tropičnih krajih dosežejo <,- onstrau 1IH'ic' ki materijo od blak, ki sempatja višino do 10 ki- praznine. Če bodo poskusi uspe-lometrov. Še višje segajo me. ]i- bomo ,,cmal11 (iobili ka3 več po-glice, ki jih tvori prah vulkanskih t!atkov 0 predelih naše at- erupcij- Meteorologi so jih opazo- raasfere' ki nam Je (lanps Se Pevali že 60 kilometrov visoko, to je vst'm nepoznana tako v svojem se-v višini, do katere sega pas zarje stavu. kakor po temperaturi, elok-in kjer zvezde nikdar ne ugasnejo, tričnih prilikah itd. vih delih sladka imena heter. ki so jim posvečeni najlepši stihi. Krščanstvo ni iskalo premetene ženske, a če jo je iskalo, je polagalo vso važnost na njeno nrav-stvenost. Intelektualno visoko razvito žensko je krščanska doba naravnost odklanjala, kar dokazuje znani zrek: Mulier taceat in ecclesia. (Ženska naj v cerkvi molči.) Antično nadarjeni in izobraženi ženski je postavilo krščanstvo nasproti nravstveno žensko. Omejilo jo je v državljanskih pravicah ter ji poverilo izključno le skrb za družino. Krščanstvo je videlo v ženski nekako peklensko orodje in izvor vsega zla na skem poslu. Najboljše je imeti ne se bo v bodočnosti ta predpo-splošno vseučiliško izobrazbo. Poj «r0j uveljavil povsod. Ob izbiranju splošni izobrazbi naj sledi izvež- primerne bolničarske šole treba je banje hrani kot je kakax>, puding in sadje. Mlečna in jajčna maščoba je dobra za otroke*, ne pa maščoba iz pečene hrane. Pred sedmim letom dajte otrolol le malo mesa. Mleko je najboljša in najvažnejša hrana za rastočega otroka. To je najbolj popolna hrana ter jb tudi najbolj poceni. Mleko vsebuje protein, ki nadomešča izgubljeno ter skrbi za rast; maščobo v pripravni obliki naj se uporablja kot kurivo za telesno xlelovanje. Tstotako tudi karbohidrat ali sladkor. En pint dnevno naj bo pravilo za vsakega otroka. Dve žliei Bordenovega Eagle Brand v % eaše mrzle vode, dobro premešano se daje števililim slabohranjenim Grozdje? Grozdje! Grozdje! To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se-prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela. WALTER PREDOVICH naslednik BAKULICH PREDOVICH CO. 216 California Fruit Bldg., SACRAMENTO, CALIF. Mi lo potisniti vstran. Zato je bila j šolskim otrokom. Če se to uporab v knjižničarski šoli. Te šo- ^ vzeti r«* mladenič ali mladenka dohi-|]«» nudijo enoleten ali dvoleten te- ( državno poverjenje. Večina v poštev one šole, ki imajo bol- th učiteljsko nirsto. ako le dovrši čaj v knjižničarstvu. Nekoliko teh ničarskih šol obstoji iz triletnega srednjo *r s svojim delom v bolnici. Sola učifHjevHnje v srednjih šolah pa teljev -. informacije o takih šolah. nreskrbuie tudi s hrano, stanova- in poleg tega dobi- učiteljevanje v srednjih šolah pa teljev; informacije o takih šolah ^ preskrbuje tudi zahtevajo štiri leta vseučilišča in je dobiti od American Library .njem. pranjem i i... ■■*•' "' ---- tečaja. Na-j Association. 86 Randolph Street,] Va učenka od S1" univerzi ali Chicago, 111. Absolventi takih šol f m pokritje str čaj za izvež- [ dobivajo od $1500 do $2000 plače uniformo. Za s leti učiteljskega tečaja idno se že na sami >llege nahajti tak teč banje Učiteljev, tako da kandiita-jna leto. Ravnatelji velikih knjiž-|^0 mora seveda plačevati učenka tu m treba pohajati učiteljišča potnic dobivajo celo do $10.000 na ^ \z svojega. Pridne učenke pa lah-dovršenih vseučiliških študijah. • leto. Izvežbanemu knjižničarju se, ^o dobivajo štipendije ali pa po-Za profesorja na vseučilišču treba ^ ni treba bati brezposelnosti, ker sojila iz posebnih skladov; zato ponebnejfa enoletnega do triletm--^ je potreba večja kot jih je na raz-j so stroški izvežbanja v tem pokli-ga tečaja fwi dovršitvi vseueiliš f polago. Mnogo knjižnic nastavlja eu razmeroma majhni v primeri kih naukov in dodatno jjosebno kot pomočnice taka dekleta, ki i-prakso na univerzi. majo vsaj nekoliko srednješol- rčiteljski iioklic je v večjih ske naobrazbe. Te knjižnice ima-mestiti razmeroma dobro plačan, j jo svoje lastne brezplačne tečaje j dTng,jh poklicih. Diplomirana Mtel jica otro- o knjižničarstvu, kjer se priprav- uss-^a v rhica^u dobi\-a $5 V Chieagu dobiva učite škfga vrtca ali ljudske šole za«"et-1 Ijajo kandidat je za d«lo v kujižni-no plačo od $1500, ki se polagoma ei. poviša do #2500. Speeijalni učite-J Ako omenjamo ženske poklice. Iji v Ijildskih šolah dobivajo od ne smemo pozabiti na bolničar-$1750 do $2750. Učitelji srednjih' stvo (nursing). Florence Nightin-iol dobivajo od $3(KK) do $3800.1 gale, slavna bolničarka v Krimski Za one, ki imajo voditeljake rn u- vojni, ki je zapoČela akcijo za u-prsviteljske zmožnosti, je mhogo stanovitev Rdečega križa, je rek- ,]»rilik za l<*pe karijere. Tako mrtre la : — Bolničarstvo je umetnost, na |oto jn Upraviteljice do $4000. hiantizem ni podpiral tega nazi-ambieijozna učiteljiea postati tu- je ena izmed lepih umetnosti. —j Bolničarke, ki so se specijalizira-di nadzornica otroških vrtcev aH skoraj da bi rekla, je najlepša iz- dobivajo od $1200 do $2400. z drugimi poklici. Zaslužek bolničark se da prav dobro primerjati z zaslužkom v bolničarka v Chicagu dobiva $50 na teden za privatno postrežbo. Bolničarke v bcrlnieah in sliČnih zavodih dobivajo po $85 na mesec. vn hrano ter stanovanje. Nadzor-niška mesta prinašajo zaslužek dd $3000 do $4000 na leto.' Javno-zdravstvene bolničarke ali oskrb- zem poverjena skrb za rodbino, da bi ne imela časa sodelovati v javnem življenju. Šele v gotski, še bolj pa v renesančni dobi, je prišla ženska do veljave. Toda moški niso cenili njene kulture in duševnih vrlin, marveč v prvi vrsti njeno lepoto. Renesanca ima celo vrsto inteligentnih in uaobraženih žensk, ki so jih pa moški občudovali samo tedaj, kadar je bila njihova na-obraženost spremljevalka lepote. Prišla sta reformacija 111 prote-stantizem. — Ženska je bila kot svetopisemsko orodje razvrata in greha zopet zaprta med štirimi stenami domačega oprnjišča. ki je bilo tako podobno molilnieam. da je nastal nov tip fanatične reformacijske ženske.To, kar sta zakrivila reformacija in protestanti-zem, je popravilo stoletje rokoka in doba pred francosko revoluei lja redno, je zaznamovati znaten napredek v teži. Slaba prehrana je zbirališče bolezenskih bacilov. Otrok večkrat ne ljubi samega mleka. Daje naj se nlu ga v obliki kakao. custarda, mlečnih juh, smetanskili jedil itd. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom C'itajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo. MOSKOVSKI POZIGALCI Sovjetski listi pišejo o številnih požarih, ki uničujejo na čuden način izključno državne muzeje in zbirke. Dvanajstega julija n. pr. neznani požigalci podtaknili ogenj v muzeju pohištva na Neskučnem vrtu. Obiskovalci so zagledali dim in ogenj, ki je pri- jo, ki se "je prvič nazivala "doba|ha-ial izPod neke^a divana- zvitih žensk". V tej dobi ni šlo za nadarjenost ali naobraženost, temveč samo za premetenost. — Modrosti se mora človek naučiti, modrost predstavlja naporno duševno delo. premetenost je pa vedno neposredha prirojena lastnost. V dobi pred francosko revolucijo so moški presojali" ženske ne le kot lepo, marveč tudi kot nice dobivajo od $1140 do $1320 razumno in premeteno bitje. Ro ravnateljica ljudske šole {elemen- med lepih umelnosti. — Moderno tsry school .principal) ; špecijalni Lzvežbana bolničarka more najti-učitfelj ali učiteljica lahko posta-^ posla v tridesetorici ali več panog heta nadzornika v svoji stroki, svoje stroke. Kot privatna bolni-kot napriraer nadzornik za glas- čarka utegne delati izključno za bo, risanje itd.: seveda je plača enega samega zdravnika ali pa v za taka mesta višja. V čikaškem bolnici, oziroma se utegne speci-okr«ju, kakor tudi drugje, ria- ^ jalizirati za deco. kirnrgične o-' utavljajo mnoga trgovska in indii- ^ pfrracije, umobolnike itd., lahko •trijalna podjetja v čimdalje več- f streže pri boleznih, ki zahtevajo jw»f številu takozvane izobraže-, kratko, ali intenzivno oskrbo, ali valne ratnatelje (educational di- pa se posveča dolgoletni službi za ractor«), ki nadzirajo treniranje rastoče otroke ali kronične inva^ posebnih skupin nastavijencev. — Ude. Nekatere si utegnejo izbra-Plače takih nčiteljev snafajo si-j ti de!o v zavodih, kjer lahko po-eetkom od $1280 do $2000 in s* ^ stanejo ravnateljice bolnišnice AH nekje povišujejo eelo do $5000. t— učiteljice v bolničarskih tečajih. htdmtfvi^aliH i*»t»k niidi mladeni-' obstoječih t bolnišnicah. BolmŠ-čem čim dalje širi* polje; Število niča potrebnje tudi nadzornic. in nadaljevalnih -glavnih bolničark, postrežriie v nudi pouk v kirurg i čili sobi ia anestetieark. — Bolničarke v uradih dobivajo od $fK)0 do $3000. in v industrijskih podjetjih od $800 do $1320. Iz kanala pri Tržiča so potegnili truplo nekega goriškega delavca. Sumilo se je. da je ibl fzvrSen žloein itt orožniki so aretirali Andreja Ipavea in Viktorja Skoka. Sorodniki utopljen-co so trdili, da je moral imeti s seboj prfeeej denarja. Pri Ipavcu so našli 840 lir, pa jfe brbveniJenBo Stoj*g« denarja dokazal. Zgodila še je le nesreča. Vtofiljenl delavk je identificiran za Alojzija Bremea iz Tj6"k4i. V tržaški ladjedelnici je zaposlenih mnogo slovenskih delavcev. ranja. Modrost je zelo padla v ceni. Romantizem je odklanjal intelektualno razvite ženske ter je iskal mikavne, sanjave in laseiv-ne. Ni res, da je ženska taka, kakršno napravi okolica. Ženska i-nia v sebi preveč čustvenega ih intelektualnega bogastva, da bi bila popolnoma odvisna od švojfe okolice. Nasprotno, baš ženska vpliva često na družabno življenje in povzroča velike soeijalne spremembe. Moderna ženska se bistveno razlikuje od svojih prednic. Vsaka količkaj naobražena ženska današnjih časov ve , da mož ne precenjuje erotike. Zato moderni ženski spolno življenje ni vse na svetu. Ona ve. da njena misija ni samo erotična, zakaj e-rotika se nikoli ^|ma ne nasiti. so hitro ugasili ogenj in so našli pod divanom dve steklenici bencina. Ogenj je poškodoval mehko pohištvo: divan in naslanjače iz leta 1820- En dan prej, 11. julija, se je ugodilo isto v državnem Tolstojevem muzeju na Ostoženki. Dvorane so bile odprte in obiskovalci so zopet ugledali ob 3. popoldne gost dim. Ogenj je popolnoma upepelil takozvano Astapovsko sobo, t. j. pohištvo iz sobe postaje-načelnika. kjer je umrl Lev Tolstoj. Unieen so divan, odeja, kov-eeg in kmečka suknja velikega pisatelja ter nebroj drobnih stvari: svetilka, steklenice z zdravili in slično. V celem je doživela Moskva že šest slicnih požarov. Oblasti so pričele vsestransko preiskavo, ker se širijo med ljudstvom govorice o zlorabah in tatvinah muzejskega osobja, ki se poslužuje požara, da krije svojo hudobijo in izvaja svoje tatinske naklepe. "PARIS 99 KI ODPLUJE IZ NEW YOBKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Yam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani In pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parnikn. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpola-gol Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Certlandt Street : : New York, N. Y. mesto ob moževi strani, da mora možu pomagati z dobrimi nasveti in lepo besedo, osobito v t r enot- kih, ko mož pod težo življenja o-Moderna ženska ve, da je njeno maguje. ozor rojaki! V zalogi faflfcrtm SVETO PISMO , (stare in nove zaveze), je krasno trdo vezana ter slane 13.00. t otogenic. Publishing Gotapšap* f n OortftiHh Mbr4iš M«# ferk, t. ». ___________ . ^ : . .'i- '.S''. GLAS NARODA, 28. AUG. 1326 AVSTRALEC ? 2LOMAK IX ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. A* 19 20 (Nadaljevanje.) — Popolnoma opravičeni ate do tega ponosa. Na ta način pa bp»te ostali redno »ami ter boste onemogočili tudi ljudem, ki bi radi občevali z vami, približati se vam. Splošno se obžaluje, da živite tako osamljeno. Ponosno je vrgel glavo nazaj. — Kdor ae mi hoče približati, bo našel pot k meni. Ilitro je hotela nekaj odgovoriti, a se je pomišljaia ter zrla ne-j gotovo nanj. Koneeno pa je rekla: — Rada bi vam nato odgovoWla, a vi bi mogoče smatrali moje beaede kot pouk ter se srdili name. — Tega prav gotovo ne bom storil. Nikdar se nisem izogibal pouku ter aem bil vedno hvaležen zanj. Drugače bi stal dosti bolj nespreten pred vami. Prosim, povejte mi, kar ste mi hoteli reči. — Hotela sem vam le reči, da ne more nikdo najti poti k vam. Kot tujec ste prišli sem ter ste neporočen. To sta dva razloga, ki vam nalagata družabno dolžnost, da napravite prve obiske ali vsaj oddaste svojo karto. S tem bi pokazali, da želite biti sprejet v družbo. Ker se to m zgodili, nima nikdo pravice priti k vam, ne da bi izgledal usiljiv s avpje strani. . Presenečen je flvignil pogled. — Torej je bila ,moja osamljenost takorekoč družaben greh T — Tako bi jo lahko imenovali. Brez dvoma bi drugače marsikdo rad prišel k vam. * .— Vi menite, da so me iz tega razloga namenoma prezrli? — O tem sem prepričana. /r f* Nasmehnil se je. * — Na to nisem seveda še nikdar mislil. Domneval sem, da no-fcejo ničesar #redeti o meni. Kontesa se je nasmehnila. _ r~ O ne, ljudje niso tako neumni kot domnevate. Prav zagotovo vem, da so zelo obžalovali vašo reserviranost. Seveda moram pošteno priznati, da so bili ljudje izprva zelo reservirani napram vam, ker so vas smatrali za kmetavsa v slabem pomenu besede. Tega mnenja pa so se kmalu iznebili. Vaša osebnost nas je-kmalu-prepričala o nasprotnem. Tako sem naprimer čula pred par tedni, kako je vprašalo par častnikov bankirja ^olkmana, s katerim ste v stikih, Že se vam sploh ni mogoče približati. » — In kaj je odgovoril gospod »VolkmanT — Obljubil je gospodom, da vas povabi na večjo družbo, da vas seznani ž njimi. Razventega je gvoril o vas še toliko dobrega, česar pa vam nočem ponoviti, da vas ne napravim nečimurnim. Xa sak način pa razvite iz ysega tega, da je bila v bistvu le vaša lastna krivdf, če niste našli nikakih stikov. S Sadnim pogledom ji je zrl v oči. 1 — Če bi hotel, bi imel torej lahko že preje čast seznaniti se z vami! — Gotovo, na vsak način. 1 Hitro se je dvignil. — Brez dvoma sem že preveč podaljšal svoj obisk. Oprostite mi. Nočem še nadalje motiti. Ali vas smem prositi, da mi poveste, kedaj smem priti, da dobim od vase gospe matere polno moč ? Taka je potrebna, da se izkažem kot vaš pooblaščenec. — Če bi hoteli priti jutri zjutraj se enkrat k nam. Do takrat bo mama pač zmožna izstaviti polnomoč. Ali vam ne bo treba pregledati knjige mojega očma? — Ne mislim, da bi bilo kaj takega potrebno. Kot vem, je bankir Volkman natančno informiran o vsem. Vse nadaljnje se bom dogovoril ž njim. Na vsak način vas ne bodo več nadlegovali upniki. &k«a£ai bom rešiti iz poloma vsaj nekaj denarja za vašo mater m kes t r o. Prodaje gradu pa pae ne bo mogoče preprečiti, kot sem čol. , Prikimala je. — To je neizogibno, to vem. Če bi ne bil položaj tako brezupen, M moj očem gotovo ne storil tega strašnega, zadnjega koraka. — Vsled tega vas prosim, da ne obupate. Brez dvoma bo mogoče najti kako rešilno pot, "ki bo obvarovala vaše pred najhujšim. Zopet mu je podala roko. — Vi ste dober, plemenit človek. Bog naj vas nagradi za vašo asmiljenost, — je rekla ginjeno. Stisnil je zobe, da ne izgubi svojega miru in njegovo čelo se - 1 i* pordečili*. — Ne preeenjujte me. kontesa, kajti konečno je le sebičnost ki J»« Žene. Dela mi ravno veselje, da vas smem služiti. Na svidenje sjutraj ob tem času. Priporočite me gospej materi.. — No svidenje, gospod Jansen, in lepa hvala. Zamahnil je z roko ter zapustil sobo kot na begu, — na begu pred samim seboj. i Dagmar pa ni imela niti najmanjšega pojma, kaj je stalo Ralf Jansena, da je ostal miren v njeni navzočnosti. Stopila je k oknu ter sria sa njim. Globoko in težko je dihala. * Jansen je zamišljeno poslušala ter morala iz njegovih besed povzeti, da je kontesa v resnici ljubo, pogumno in nesebično bitje.-. Zopet je'poslala,-tiho molitev • protr nebu, ki je prosila za srečo njenega sina. Haifa ni dolgo držalo doma. Veseli nemir ga je gnal na prosto, kakorhitro je zavžil kosilo s svojo materjo. Dal si je osedlati konja in medtem, ko je jahal skozi gozd, je ramišljal, kako bi mogel najboljše pomagati Dagmar. — Na vsak način je hotel kupiti posestvo Lepograjskih. To ji je hotel povedati že naslednjega dne. Ko bo enkrat gospodar, jo bo lakko prosil, naj mirno ostane tam z materjo in sestro, dokler bi ji ugajalo. Te misli so ga naravnost alektrizirale. Da, na ta način bo lah-, ko damam najboljše pomagal preko vseh težkoč. Tudi drugače si je marsikaj izslikal, kako bo skrbel za Dagmar, ne da bi se ji to moglo zdeti mučno: . r* > . . v j, * Kontesa Dagmar se je odločila, da pojde sama na kolodvor po svOjo-sestro. ; " Mati je še spala, ko je bila krog desete ure se enkrat pri njej. Ukazala je slnžkinji, naj sempatam pogleda v sobo in ko se bo prebudila, naj ji pove, da se je odpeljala na kolodvor po Loto. Dagmar se je poslužila avtomobila, katerega je kupil njen očem pied dvemi leti na izrecno željo matere. Z mrkim pogledom je zrla na elegantni avtomobil, ko je vstopila. Ko ga je očem kupil, so bile njegove premoženjske razmere že skrajno slabe, a kljub temu ni hotel nikdo ničesar vedeti o varčevanju. (Dalje prihodnjič.) OBISK PRI COUE-JU Ber- Balf Jansen je zapustil grad v stanju razburjenja kot ga ni še nikdar poprej občutil. Sedaj, ko se je osebno seznanil z Dagmar, je postala njegova ljubezen še dosti globlja ter močnejša. že misel, da ji sme služiti, ga je delala blaženim. Čutil je, da j« dobro, plemenito bitje. Njene čiste, ponosne oči so zrle globoko v njegovo srce in njen odlični, mirni nastop, ki se je tako tnično (*«?riiieval c plaho prezmočjo, ki jo je prevzela vspričo zlih dogod-kov, se mu je zdel bolj očarljiv kot vse drugo na svetu. Njegovo veselo razburjenje se ni še poleglo, ko je prišel domov. Kot srečen otrok je pohitel v sobo svoje matere, jo objel ter vzkliknil: — Mati, govoril sem ž njo. Ti ne veš, kako ljubo, sladko bitje j« tot " ' r ' 1 ' Z mokrimi oerai je zrla mati v njegovo razburjeno lice. Ljubez-1 »jivo mu je pogladila lase s čela. t. —• Kot šolarček prihiti sem, moj veliki sin. In tako srečen izgleda, ko bo mogel storiti ljndem nekaj dobrega. — In kakšnim ljndem, mati. Najlepšemu in naljnbšemu bitju, _ ki si ga moreš misliti. Ona je vredna, mati, da se zavzamem zanjo. Otoino smehljaje je mati prikimala. — To ti rada vrjamera, Ralf. Kaj pa, če se boš pogosto sestal ž rajo? Ali ne bo postala tvoja ljubezen do nje vedno močnejša in globlja T Ali ne boš konečno zelo nesrečen, Če ne bo mogla ali bote* la postali tvoja T J Velika sreča zame je za-i ■BfegmWf^osjpa . --ti—t— ..'-g.^utjTrrj-nu.jig' Rudolf Grossmann piše v liner Tageblattu: Pred letom dni sem imel priliko prisostvovati v Nancy-ju sugestiv-nim zdravljenjem pred kratkim umrlega Coue-a. O njegovi metodi se je že mnogo pisalo in jaz bi tu omenil samo par besed o svojih osebnih utisih. Znanstveni nazori se izpreminja-' jo. Tudi že med zastopniki znanosti se najdejo posamezniki, ki zelo vpoštevajo duševnost. To je prinesel seboj povojni čas, čas razkosanja, uničevanja, čas protez.V^ Preveč zavedni racijonalist, ki mu je postalo življenje vsled sistema-tike ter dosedanjega absolutista intelekta preozko, si je ustvaril neke vrste protezo nezavednega, ki mu je s svojo navidezno nelogičnostjo rešilni angel. Umetniki so to že zdavnaj spoznali. Kraus je imenoval možgane dvojnika, ki si ga je organiziralo telo za združitev vseh specijalnih energij, ki jih je samo zmožno, sedaj naj pa organizira obratno ta dvojnik telo pod gotovimi pogoji, ki nam jih je povedal Coue, zakaj od stališča je odvisno, da vpliva autosugesti-ja. Goue je skušal nezavedno fantazijo zavedno voditi (kar je s stališča logike pravzaprav protislovje), prepričan, da nasprotuje volji, da bi človek ozdravil nezavedno domišljijo, ki preprečuje proees ozdravljenja. Torej proč z vsakovrstnimi simptoni bolnikov —- on bolnikov ni niti poslušal, znal jih je odvrniti od pozornosti nanje same, sedeli so pred njim na šolskih klopeh z zaprti imoč-mi. Kot litanije se je culo mrmranje: — Od dne do dne mi gre v vsakem ozira bolje. ■—• Ko so odprli zopet oči, so se jim svetile veselo kot otrokom, ki so dobili lepo darilo. D očim je preje preprečevala ozdravljenje podzavedna do^ miši ji ja,. jim je hotel irliti ozdrav-Ijajočo domišljijo v večji dozi. Domišljija naj bi premagala .voljo. Zunanjost glasovitega terapevta je bila neznatna, provincielna. Imel je majhne, bodeče, kljub temu pa dobrodušne oči. Vedno pripravljen pomagati je hodil od e-nega bolnika do drugega. Kadar je ljudem sugeriral, je bil energičen, toda že v naslednjem trenot-ku mu je igral okrog usten prijazen usmev. Vsako pripisovanje kake nadnaravne moči njegovi o-sebi je ogorčeno odklanjal. Če kak bolnik ni hotel verjeti, da se je sam pozdravil, se je pojavila na njegovem obrazu jezna rdečica. K oje obhodil vse bolnike, se je vsedel na stol. Nosil je široke čevlje r zaponkami. Pušil je cigareto za cigareto. Na stojo sedeč je sugeriral vsem svojim paeijentom besede i —- oBlje boste prehajali, nobenih bolečin ne boste imeli, — manj izmečka boste imeli. . . POZOR SLOVENCI V FARRELLU IN OKOLICI! ODNEHATI? NIKDAR! NAPREJ! Pred-300 leti je angleški dramatik Philip Massinger pisal sledeče: "Hude stvari se večkrat prestaja na lahek način*. Ako trpite vsled glavobola, neprebave, splošno utrujenosti in vsled drugih neprilik v zvezi z zabasanost-jo črevesja, ker je isto prenehalo redno delovati, nikar ne obupajte. Trinerjevo Grenko Vino vam veli: PROGRAM OTVORITVE SLOVENSKEGA DELAVSKEGA r DOHA v ponedeljek, dne 6. septembra (Labor Day). Ob 9. zbiranje društev in posameznikov v starem Domu na 1112 Beechwood Ave., Farrell, Pa. Točno ob 9.45 se prične pomikati parada po French Street do Fruth Ave. Od tu se obrne po George Street na Baldwin Ave. pred novi Dom. (V slučaju slabega vremena se bomo poslužili krajše poti — namreč po Beechwood Ave. naravnost pred novi Dom. Društva so naprošena, naj se udeleže z zastavami). Pred Slovenskim^ Domom. Godba zaigra ameriško himno. Dom otvori župan mesta Sharon. Godba zaigra "Hej Slovani! Pozdravni govor predsednika Doma" F. Krsmar-a. "Kje dom je moj t" (Godba Sloi'enski Dom igra pod vodstvom A. Perca). * r * V Dvorani. Godba zaigra "Ameriko" in "Marseljezo". Elizabeta Garm deklamira 'Naš Dom' (zložil Ivan Zorman). Govori predsednik Doma "Naši delavski domovi". Nadalje govore: Mestni župan Mr. Frank Gilbert, bivši senator Mr, Benjamin Jeeret, župan mesta Farrell Mr. Henry Moody, predsednik J. S. K. J. Mr. Anton Zbaš-nik, Mr. Michael' Frariek, councilman Mr. Fred Thomas, alderman Mr.' Thomas ferr- zastopni- ki podpornih društev, Domov in klubov* Nastop pevskih društev. Pevsko društvo "Ljufeljan&ki vrt" iz Girard, Ohio, poje pod vodstvom Th. Belavicha "'Domu", "Naša zvezda". Slovensko pevsko društvo "Zvon" iz Clevelanda poje pod vodstvom Primoža Kogoja "Delaj, delaj, dekle pušeljc!" in "Izgubljeni cvet". "Ljubljanski vrt" poje lcPo jezeru" in "Bledi mesec". Društvo "Zvon" poje "Jaz vrtec bom kopala". Oba zbora zapojeta skupaji "Morje Adrijansko" in ^loje-. nec, Srb, Hrvat"! Vživajte me krepko naprej! Zelo se boste čudili kako fino učinkuje to vino. "Vsakdo ima rad Trinerjevo Grenko Vino; isto je vedno naša prva pomoč", nam piše Mr. B. Svečko iz Kenosha, Wis., dne 5. julija. Če tega zdravilnega vina ne morete dobiti v bližnji lekarni (cena $1.25 na jugu in iztoku nekaj malega več) pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. Poskusite doma tudi Triner-jev Fly Gass; isti takoj pokonča vse muhe in komarje. Trinerjev Liniment je izborno zdravilo za izpahke in otekline. . (Ad.) Bačka in Baranja brez pitne vode. V Bački in Baranji je nastalo veliko pomanjkanje pitne vode. Vsled poplave si je voda v vodnjakih poiskala druga pota in ne izvira več v zgrajenih vodnjakih. Uvedla se je akcija, da se dobavi voda za ljudi in živino. POZOR BOJAK1I Prosta potok glede državljan ►4va in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1. aro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Bssex Street. Sew Yoi* City. Vprašajte za zastopnika Legij« *a Ameriško Državljanstvo. Velika defravdacija ▼ Sarajevu. V. Sarajevu je bil aretiran Fra-njo Novoselec, uradnik bolniške blagajne zaradi defravdaeije, ki doseg* baje svoto 400 tisoč dinarjev. -- ' ' -.tcf : . •'],. u r .V • Ui» . .,< „* ,v jp 1 • pa Vpisovanje ▼ spominsko knjigo. Knjiga bo spravljena za poznejše rodove, ki bo spričevala p našem delu in požrtvovalnosti. Želimo, da bodo imena vseh vpisa ha v spominsko knjigo. Buklt Banket se vrši v spodnjih prostorih. Nastopita oba pevska zbora. Po banketu bo ples, ki bo trajal do belega dne. Za ples igra orkaater pod vodstvom A. Peijca. Odbori v J > . '. • "* v Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati ajboljSa pojasnila in priporočamo, najboljSa pojasnila in priporočamo. nike. Tudi nedržavljani zamorejo po* tovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washing*ona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njern In to naravnost v Washington, D. G. na generalega naseinl-škega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 3L julija, }926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, am* pak ga mora iti iskati vsak posUec osebno, bodisi v najbližnji nasetni-ški urad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost Kako dobiti svojce iz fcdoe $slf dobiti sorodnike ali trojce U »Urega7 krgja, jga&^fem pre} -piie sa ?oj*«nila. r« Jugoslavije bo pripuSfleolk 'vtem letu «70 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane. ki iele dobiti sem etarifie to otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce. AmeriSki dlarljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta bres da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati profinjo v Washington. Predno pod vzamete kaki korak, pifiite FRANK SAKSER STATE BANK-, B COKtlANM M. NSW IOU ttjfcfHVaJi /\mr t Kreteni* umikov - SMppcog.Num. t Mptombrat Bereng&rla, Cherbourg: Oaorgs Washington. Cherbourg, Bremen; DerfiUnffer, Bremen. 2. septembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg; Andanla. Hamburg. S. septembre: Columbus. Cherbourg. Bremen. 4. septembra: France. Havre; Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 5. eeptembfa: Mauret&nia, Cherbourg; Pre«. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. CL septembre: Stuttgart. Cherbourg, Bremen: Republic," Cherbourg. Bremen; Westphalia. Cherbourg. Hamburg. 11. septembre: PARIS. III. 8KUPN1 IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg: Sierra Ventana. Bremen. r — 15. septembra: Aq ul tan la, Cherbourg. It. septembri: Albert B&ULn. Cherbourg. Ham-burg. 18. septembre: Majestic. Cherbourg: BerUn. Cher-bourg, Bremen. SI. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arabic^ Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. S3, septembra: Thuringla. Cherbourg. Hamburg. * SB. septembra: France. Havre. 28. septembrai Muenchen. Bremen. 29. septembra i Mauritania. Cherbourg: Geo. Wash« lngton. Cherbourg. Bremen. 20. septembra: • Martha Washington. Trst;' Colum-bus. Cherbourg. Bremen. Velik jesenski izlet v JUGOSLAVIJO Preko Cherbourga — Francija na BERENGARIA (52,7M ton) ODPLUJE IZ NEW \ORKA V SREDO. DNE 22. SEPTEMBRA pod osebnim vodstvom izvedenca g. S. M. Vukovlta, člana našega nevvjorškega urada, ki je popolnoma izvežban v evropskem potovanju. JUGOSLOVANI! Oni, ki nameravajo obiskati siaro domovino to Jesen. Imajo najboljšo priliko, ds se pridružijo tej skupini izletnikov ter udobno in brex skrbi potujejo. Gospod Vukovič vas bo spremil do določenega me. sta ter opravil vse za vas, da vam bo zajamtil najbolj ugodno potovanje. Takoj se pripravite ter pridružite izletu. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na svojega agenta ali pišite na : CUNARD LINE 25 Broadway, Now York, N. Y. SAMO 6 DNI PREKO a ogromnimi paniki na olje FRANCE 4. sep.; 25. septembra PARIS 11. sept. — 2. oktobra. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega rasreda s umlvalnW tn tekočo voda sa S. 4 aM • oeeb. Francoska kuhinja ln pijača. SreaeK JQjta It STATE NEW YOKK alf lokalni agentje. NAZNANILO. Našim naročnikom ▼ državi Pennsylvania naznanjamo da jih ho v kratkem obiskal zopet na* znani rastopnik Mr. JOSEPH ČERNE m prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naroe-pino. Upravniftvo. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". I 'n iM -it1' i . M ,u'i V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE. RELIANCE ALBERT BALLIN deutschlano HAMBURG NOJ parnki na tri -ytjake CLEVELAND, WE 8TR HALM -THURIKQIA. EVROPSKA POTOVANJA PQI> OSEBNIM VODSTVP^ j $ 198.— Iz NEW Y0KKA do LJUBLJANE i« NAZAJ v modernim 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLDTJA Za povratna dovoljenja ln «n-ge Informaoije se obrnit« na lokalnega agenta ali na Hamburg ■ American Lini United American Lines, Inc. General A«ents 35-39 Broadway, New York Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda*. ADVERT 18 g£in DA > C't»t