leto iuin. Mu zil o UimImi. v peten 18. septemnra 19Z5. ceno Din no linsfa vsak daa popoldan, Uvz«init nedelj« in praznike. — Iasoratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, veCji in sera ti petit vtsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inserat H davek posebej. — „Slovvnskl Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnicivo: Ksaklova ulica stav. 5, pritličje. — Telefon ste*. 304. Uredništvo Snaflova nlica it. 5, I. nadstropje. — Tele ion Atov. 34, MT PoStnina plačana v gotovini. Za nov duh v državni politiki V beogradski »Politiki« je začel objavljati vrsto Člankov znani srbski publicist DragiŠa Lapčevic. Sodeč po prvem članku, bodo ti prispevki temeljiti. Dragiša Laočević razklada program »novega programa« sedanie vlade in ji daje nasvete glede štedenja v vseh državnih upravah. Novi državni proračun predvideva skoro 12 milijard izdatkov, in DragiŠa Laočević do nravici poudaria napram kompetentnim finančnim veljakom v Beogradu, da je ta vsota državnih izdatkov na vsak način prevelika, da ni v nobenem razmerju z močjo iu-goslovenskega gosoodarstva. K Laore-vičevi opombi pristavljamo, da temelji na tako visoki postavki državnih izdatkov naša celokupna finančna in davčna politika. Jasno je, da zavladajo v celi državi popolnoma nove razmere, ako se naš državni proračun primerno reducira in ako se potem sorazmerno zman'šaio davčne obveznosti gospodarsko angažiranih krogov. S tem bi se v našem gospodarskem živlieniu začutil nov duh olajšave. Cene bi naibrž znatno padle, ker je že danes evidentno, da so davki fn carine tisti elementi, ki zavira'o pit-dec cen in s tem socT;afno oTa?Savn za Tse delovne In uradniške kro^e, ki Jo po pravici pričakujemo od omi1;enia sedaj vtoda'oči* dra« V prvem Č'anku je Izrečena grožn«a proH samos+o*-nfn demc!ira*oTnT da se vporab? proti njim 7a^on za zašč?to države. Drugi članek pa sMka politično situacijo, ki je nasta'a po sestavi vla škodo 340; ?* odstotno in vest. posojilo iz leta 1921. 79.50; Celjska posojilnica d. d. 201—202; Ljubljana sl:a kerditna banka 225—240: Merkantilna banka 101—105; Prva hrvatska štedionica 960; Kreditni z d vod 175—185; Strojne tovar* nc in livarne 100; Trboveljska premogokop« ra družba 38—390; Nihag d. d. 38—41; Strojne tovarne d. d. Ljubljana 165—185; 4*A% kom. rad. dež. banke 20—25; 4X% zast. 1. Kr. dež. banke 20^—25. Zagrebška borza« Dne 17. septembra. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.81—10.89, Prag* 165.68—167.68, Pariz 264—268, Newyorfc 55.85—56.45, London 271.625—273.625; Trst 228.83—231 23, Berlin 1332—13.42, Dunaj 0.0787—0.0797. Valute: dolar 55.15—55.75, lira 226J0 do 228.70. Efekti: 7*/i Inv. pos. 1921 821, 2Vi% drž. rente za ratnu štetu 337—388, Ljubljanska kreditna 220; Centralna banka 11, Hrv. esk. banka 144—145, Kreditna banka Zagreb 139—140, Hipotekama banka 74—75, Jugobanka 120—122, Pra^tediona 978—985, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 50.50 —51.50, Drava d. d. Osijek 250, šečerana Osijek 520—550, Nihag 38 50, Gutman 420— 430, Slaveks —, Slavonija 51—52, Strojne tovarne —, Trboveljska 380—390, UnJon pa-romlin 420, Vevče 125. Inozemske borze. — Curih. 17. sept. Borza: Beograd 9.225, Pariz*24.45. London 25.11, Newyork 518, Milan 21.15, Praga 15.35, Dunaj 0.007305, Berlin 1.233. — Trst, 17. sept. Predborza: Beograd 43.50-43.75, Pariz 115.50—115.75, London 1S.O0—119.10, Ne\vyork 24.50—24.55, Praga 7? -72.75, Curiti 474-^75, Dunaj 0.0350— 0.03,? \ 093507 2894 A0B gamg 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 18 septembra tgttb Pismo iz Prage. Sklicanje senata in zbornice. — uradniških plač. — Stranka real udeležbe pri volitvah. — Uspe veles Politična bodočnost v zadnjem času ni imela dosti trdnih opor, sodilo se jc o nji le po ugibanju in tavalo v nego? tovosti. Trdilo se je, da se parlament v sedanji sestavi sploh več ne snide, za bližnje volitve so se navajaii ter* mini itd. V teh dveh najvažnejših re* čeh se je dosegla končno jasnost: par* lament je sklican, in sicer na 17. t. m. senat, na 18. t. m. poslanska zbornica in dan volitev je določen provizorno na nedeljo 15. ali 22. novembra t. 1. iVbliti se ima v zbornico in v senat, če* prav je slednji proti svojemu razpustu protestiral. Funkcijska doba senator? jev poteče šele leta 1928. Ker se posvetovanja «petke» še niso končala, je tudi delovni program par? Iamenta začasen: nahaja sc v njem no? ▼ela k volilnemu redu in štiri državno* uradniške osnove, za njimi pa pride na ▼rsto državni proračun. Zbornica bo zasedala tudi še prvi teden v oktobru In senata teden dni dalje. V tem zase* danju se imajo tudi urediti dohodki državnih nameščecev. Z novim siste* mom se zboljšajo plače in popravijo »mote, storjene s takozv. nivelizacijo. Uradništvo se deli v štiri razrede po sedem plačilnih stopenj. Vedno po treh letih prihaja v posameznih stopnjah napredovanje. Poleg plače, ki sega od najnižjih 9000 Kč do 78.000 Kč. dobe uradniki funkcijsko doklado (v I. raz* redu 5.100 Kč) in doklado na otroka letnih 1.800 Kč, na 2 otroka 3.000 Kč, od 3 do 6 otrok po 900 Kč. Nastavljen* ci so razvrščeni v tri plačilne stopnje In napredovanje (po treh letih) ima 10 vrst. Plače je od 6.300 do 13.056 Kč poleg funkcijske doklade. Prispevek za otroka 1.200 na 2 otroka 2.100, od 3 do 6 po 900 Kč. '. Realistični klub v Brnu je na pobu* b*o univ. prof. dr. I. Arnošta Blahe na zaupnem sestanku sklenil ustanoviti lastno politično stranko na Moravskem m izdati oklic za volitve. Zraven je odklonil vabilo nove «narodne stranke dela*, da bi v njo vstopil. Ta stranka je računala s tem, da se priklopi k nji Kdaj bodo volitve? — Ureditev istov? — Izjava Sokolstva glede h jugoslovenske ekskurzije na ejmu. 15. septembra. mnogo moravskih narodno*demokratič* nih organizacij, toda te nasprotno na* stopajo proti njeni stvoritvi. Istodob* no z brnskimi realisti so imeli tudi v Taboru na Češkem sestanek, na kate* rem so so izrekli proti ustanovitvi po* litične stranke. K izstopivšim članom nirodne den okracijc na Moravskem se je pridružil bi' ši trgovinski minister dr. Adolf Stranskv. Vsled izstopa ne* katerij. čla. ov iz narodne demokracije na Aloravckcm je bile potrebno izvršiti molitev no* ^ga nred ?dnika izvrševal* nega odbora te stranke na Moravskem. Izvoljen je oomuški župan dr. Fischer. Ker so se o Sokolstvu širile krive vest* 2lrde nje 'ovc udeležbe pri pri* hodnjih volitvah, je izdalo predsedni* štvo češkoslov. Sokolske Obce izjavo, da Sokolstvo kot celota ne pojde z no* beno danes obj'oječo politično stran* ko, tudi ne z drugo, ki šele vznika, ne vstopi v nobeno politično stranko in se ne dogovori z nobeno za politično obveznost. C mi glasujejo za osebe, v katere imajo zaupanje, da bodo ori svojem političnem delovanju uvaževale sklep sokolskega občnega zbora in bo* do delovale za izpopolnjenje republi* ke v duhu narodnega sokolskega pro* grama. XI. pražki jesenski velesejem, ki se je baš končal, je osredotočil tokrat 2260 razstavi ialcev iz 18 držav. To je najvišje število, ki je bilo doseženo na poslednjih petih velesejmih. Radi tega se je moralo razstavišče povečati za drugo, katero je postavljeno na delu zemljišča, kjer bodo zgrajena veletrž* na poslopja. Pozornosti je bila deležna jugoslovenska eksnozicija, ki je bila poleg obsežne priprave za nio lepo urejena in ni zgrešila svoiega cilja. Na* čelno mesto je zavzemala ekspozicija državnega tobačnega monopola, kjer je bil izvožen surovi tobak in izdelki iz njega. Do*ber usneh je dosegla tudi tu* ristična razstava ^Jadranske straže» in turističnega odbora «Adria» češkoslov.* jugoslov. Lige. /. K. S. Kenija Onjegina«. V zimski repertoar dramskega gledališča v Bukarešti je sprejel »Stric Vanja« in »Višnjev vrte Cehova, »Mesec na vasi« Turgenjeva in \nfisac Andrejeva. Tudi ruski balet je pri , Romuniji do veljave. Operno g!eda!:* - na-študiralo Rimskcca Korsakova liere-zado«. — Priglasi gledaliških ab-n ut za abonma v sezoni 1925/26 se od petka, 17. t. m. dalje sprejemajo v pisarn! knjigovodstva v dramskem gledališču vsak dan dopoldne od 9.—12. in popolne od 3. do 5. — Za vršitelja dolžnosti direktorja drame v Zagrebu bo imenovan mladi, talentirani hrvatski dramatik g. Josip Ku-jundžič. — Zbor!. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Deveta in deseta številka (september in oktober^ prinašate M Adamičev daljši, zelo učinkoviti mešani zbor »Kreso-vale tri devojke« na O Župančičevo besedilo, dalje dve posrečeni h^rmonzaciji ju-goslovenskih narodnih pesmi ^Su^no ko moje,« »Vozila še sajka« Josipina Brnob'ća in E. Adamičev moški zbor s sopranskim solom »Mara na jezeru«. — Skladbam sta priložena vabilo na slavnostni koncert »Ljubljanskega Zvona« dne 5. oktobra t. 1. in prospekt za novo, v založbi pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani izšlo Prosveta Leon Fali Včeraj zjutraj je preminul v svoji vili v Lainzerstrasse na Dunaju najznamenitejši dunajski operetni komponist sedanjosti, Leon Fall. Pred štirimi tedni se je še napotil v Karlove Vare, da si popravi zdravje. Od tamkaj pa se je moral vrniti na Dunaj ter leči v Cottage sanatorij. Kmalu so zdravniki uvideli, da je lečenje in zdravljenje zaman in so ga dali prepeljati na dom, kjer je včeraj zjutraj v prisotnosti brata Riharda izdihnil dušo. Leon Fall Je bolehal na raku. V zadnjem času je bolezen zavzela tako hude oblike, da je bila rešitev izključena. Leon Fall ne zapušča otrok. 2 njim je izgubila dunajska opereta svoiega najpomembnejšega predstavnika. Poleg Franca Leharja in Oskarja Straussa Je bil Leon Fall operetni komponist najbolj duhovitih melodij. Fall je začel kot vojaški kapelnik, kar se čuti tudi v njegovih najpoznej-5ih kompozicijah. Pred 23 leti je v Berlinu napisal svojo prvo opereto »Poredni dečki« hi jo vprrzoril čisto šablonski. Delo je spremljal na klavirju sam, štiri glavne vloge so prepevali neki tedanji berlinski pevski komiki. Leon Fall je opozoril nase kritiko šele z opereto »Rebel«, ki pa tudi ni prodrla m koje melodije je pozneje vpora-bfl za opereto »Preljubi Avguštin«. Prvo delo, ki je neslo njegovo ime daleč preko Atlantskega oceana, je bila opereta »Dolarska princesa«. Melodije te operete so preko noči zaslovele po vsem svetu ter ustvarile skladatelju svetovni sloves. Opereta se je najprvo vprizorila na dunajskem gledališču »Theater an der Wien«. Drugo veliko Fallovo delo je bila opereta »Ločena žena*. Od tu dalje so se operetni direktorji, založniki in libretisti že bili za Fallova dela. Fallovo delo ie bila sigurna zmaga gledališča, ki ga je vprizorilo. Fallove operete so se navadno držale po celo leto, vsaj v velikih mestnih centrih Evrope in Amerike. Nato je Fall napisal celo vrsto mičnih, skrajno melodijoznih operet, kakor »Lepa Rizeta«, »Veseli bratec«, »Veseli seljak«. Tudi z opero se je poizkusil, ni pa mogel prodreti v Dresdenu. Pred tremi leti je Fall napisal »Pompadurko«, ki pomeni naj večji skladateljski uspeh vseh časov. Leon Fallova glasba ni dunajska v smislu, ordinarnih dunajskih popevk. Raje se naslanja na francosko melodijoznost. Po »Pompadurki« je Lecn Fall napisal še zvoč-nejše in melodijoznejše delo, »Sladke ka-valirje«, ki pa niso dosegli uspeha »Potn-padurke«. Predvsem radi tega, ker tega dela ui kreirala tako imenitna igralka in pevka, kakor Fritzi Massarv, ki je igrala prvo »Pompadurko«. Pred par dnevi je Fall poklical k smrtni postelji direktorja Marischko, voditelja gledališča »Theater an der VVien« in mu izročil ravnokar dokončano komorno opereto »Ali me ljubiš« po francoskem vzoru »Ta bouche«. Delo baje prekaša vse ostale Fallove operete. Fall je bil iz muzikalične rodbine. Njegov oče jc bil vojaški kapelnik. Pripovedujejo, da je oče v prejšnjih časih pomagal sinu tako pri komponiranju melodij, kakor pri instrumentiranju operet. Brat Rlhard žanje z lahkotno in cukreno glazbo velike uspehe, dočim je brat Sigfrid udan resni glasbi. * # * — Romunska gledališča. Jesenska sezona bukareštanske opere se prične z »Borisom Godunovim«, ki Je preveden v ro-munščlno. Režijo In dekoracije je prevzel ruski umetnik Fedorov. V Kišrnjevu pripravlja opera v romunskem prevodu »Ev- Pevsko vadnico Fr. Marolta. — »Zbori«, ki bodo drugo leto izhajali povečani i literarno prilogo, se sami priporočajo. — Nova drama Pecije Petroviča. Pe- cije Petrovič je pravkar dogotovll novo dramo in Jo predal zagrebški drami v vpri-zoritev. V tej drami se Petrovič oddaljuje od dosedanjih svojih seljaških predmetov ter Je dramo osnoval na problemu iz malomeščanskega življenja. — Makslm Gorklj se naseli trajno v Italiji. Sotrudnica tržaškega »Piccolo« F. Gvidi Je posetila Maksima Gorkega, ki se ie naselil v Sorrentti Pisatelj živi zelo skromno. Hodi vedno v svoii priljubljeni ruski »rubaški« in se drži večinoma v svoji vili. Pod vplivom južnesa p^dnvbja se mu polagoma vrača zdravje. Iz Sorenta urejuje svoj list »Beseda*, ki izhaja v Berlinu. Gorkij se ne misli vrniti v Rusijo. Novinarki je Gorkij izjavil: »Nameravam ostati trajno v Sorrentu. Prijatelj! me vabijo v Rusijo, toda zdravje mi ne dovoljuje dol-ccegn potovanja. Toplo podnebje mi je nujno potrebno. V tem skromnem kotičku se p-čutim zelo dobro. Kolikor mi dovolijo zdravniki in prijatelji, se pečam tudi z literaturo. S politiko in novinarstvom se iz principa ne ukvarjam. Zdaj pišem roman. Vsebine vam še ne morem povedati. Pišem tudi povest iz življenja tukajšnjega prebivalstva. Ta povest izide kmalu najbrže v »Besedi«. Porotne obraonaue Ljubljanska porota Stanko Molk oproščen V LJubljani dne 17. sept VčerajSnJa tajna razprava je trajala do y*17. ure popoldne, nakar se je zopet proglasila za javnost. Porotniki so dobili 5 vprašanj, a so po kratkem posvetovanju zanikali vprašanje glede umora, uboja in prekoračenja silobrana, potrdili pa so vprašanje o nepremagljivi sili, vsled česar Je bil Molk popolnoma oproščen. Drž. pravd-nik je prijavil ničnost. Molka Je zagovarjal dr. Knaflič. Danes se vršite dve obravnavi. Prvi slučaj je -3~ >it2rc' Turka ▼ Lit!;i (Predseduje višji sod. svetnik Mladič, vo-tanta sta sod. svetnik Vidic in sodnik dr. Peteln, državno pravdništvo zastopa dr. Mastnak, zagovornik dr. V. Krejči, izvedenca psihijatra dr. Šerko ta dr. Gosti, sodni zdravnik dr. Travner.) Obtožen je 28 letni trgovec v Gradcu pri Litiji Stanko Lap, da je dne 16. aprila t 1. v svoji trgovini ustrelil ondotnega posestnika in trgovca, 31 letnega Andreja Turka, doma iz Višnje gore. Dogodek opisuje obtožnica sledeče: Obtoženi Lap ima blizu kolodvora v Litiji špecerijsko trgovino v pritličju, zadi za trgovskim lokalom je mala sobica za zajuterkovalnico. — Obtoženec je poročen z Jakobino roj. R. Kakor zatrjuje ta, je bil mož, dasi bolehen, razburljive narave, ž njo vedno dober in ji kazal dosti ljubezni. Osobito ni zapazila pri svojem možu nikdar kakih znakov ljubosumnosti. Ta trditev pa je malo verjetna, ker govore priče drugače. V bližini je živel Andrej Turk s 271et-no ženo Agico, kakor slednja zatrjuje, v srečnem zakonu. Andrej Turk je bil zdrav človek, velik veseljak, ki je pač mnogo govoril. V družbi se je rad bahal s svojimi uspehi pri ženskah. Radi take neutemeljene žalitve je bil že tudi obsojen na 6000 K globe, oziroma 1 mesec zapora. Toda tudi kasneje Je še renomiral s svojimi ljubavnimi uspehi pri ženskah. V tem smislu se je tudi okoli 15. marca t. 1. Izrazil proti Jelnikarju. ko sta šla mrmo Lapove trgovine. O teb žaljivih govoricah sta zvedela tudi obtoženi Lap in njegova žena Jakobina, ki je na poziv obtoženca naročila dne 14. aprila t. 1. v pisarni notarja dr. Krevlja v Litiji proti Turku tožbo zaradi žaljenja časti. Dan po naročeni tožbi sta se zakonsa Lap sešla v gostilni pri »Urški« v Litiji s Turkom, s katerim sta tudi sicer v družbah dosti občevala, vendar se obtoženi ni hotel več s Turkom meniti, ker Je bila proti njemu že naročena tožba, o kateri pa Turk očividno še nK nI vedel. Obtoženi je s svojo ženo okrog tt24. ure zapustil gostilno In odšel domov. Domov prtšedši sta se zakonca pogovarjala tudi o Turku m ovadbi proti nJemu. Pri tej priliki je žena priznala, da se Je nekoč sestala s Turkom v Ljubljani in da jo je takrat posilil. To priznanje je bilo usodno. Lapa so oblile solze, tolkel je z glavo ob posteljo in tožil, da je njegova sreča uničena. Drugo Jutro, t. j. 16. aprila t. 1. je obtoženec vstal pred 8. uro in se napotil v pisarno dr Krevlja. 2e pred pisarno ie naletel na notarskega kandidata dr. Jenka, ki je takoj opazil na obtožencu znake pre-čute noči in silno razburjenost. Obtoženec Je nato zaupal dr. Jenku ženino priznanje in ga pozval, da naj proti Turku kaj ukrene. Dr. Jenko je uvidel, da ne kaže vlagati ovadbe radi posilstva. Da mu da priliko za pomiritev, je pozval obtoženca, naj mu v svrho informacije pošlje ženo v pisarno. Obtoženec Je nato v silni duševni depresiji odšel domov, a četrt ure nato Je prišla v pisarno njegova žena Jakobina, kateri je dr. Jenko odsvetoval, delati ovadbo radi posilstva, pač pa naj vloži zasebno obtožbo zaradi Turkovih žaljivih govoric. Nato se je okoli 10. dopoldne vrnila Jakobina domov. Okoli so prišli v obtoženčevo za- jutrkovalnico Jože Borišek, Fr. Gorenc in na svojo nesrečo tudi Andrej Turk. Sedeli so pri eni mizi, stregel jim Je obtoženec. Ko so se ti gostje ravno razgovarjali o neki pravdi, je pristopil obtoženec iz trgovine v zajtrkovalnlco, se postavil tri korake od Turka in ga vprašal: »Turk, sedaj mi pa povej, zakaj si 'mojo ženo posilil?« Turk je zardel ter tajil, nakar mu Je obtoženec odvrnil: »Sama mi Je priznala!« Nato je brez nadaljnjih besed segel v žep, izvlekel browning - revolver, odda! strel na Turka in zbežal iz zajtrkovalnice v trgovino [n od tam na cesto. Priča Borišek, ki se Je bal obtožencevega povratka, je skočil iz zajtrkovalnice v vežo, tesno za njim pa Andrej Turk. Po preteku ene minute se je vrnil obtoženec skozi trgovino, skočil za bežečima v vežo in ustrelil iz neposredne bližine. Turk je imel še toliko moči, da Je stekel preko ceste k zdravniku dr. Premrovu, kjer je bil tudi že kot priča pod prisego zaslišan, zatrjeval je, da nI Imel nikdar z Jakobino Lapovo nedovoljenih od-nošajev. Turka so brž odpravili v LJubljano, kjer je bil v Leonišcu takoj operiran, toda operacija Je ostala brezuspešna, ker Je Turk naslednjega dne umrl na notranjem iskrvavljen ju. Obtoženec dejanje priznava In se zagovarja, da Je bil silno razburjen in potrt in je v tem strašnem duševnem razpoloženju izvršil zločin. Izvedenca psihijatra, ki sta obtoženca preiskala, povdarjata v svojem mnenju, da obtoženec ni duševno bolan, da tudi za časa inkriminiranega dejanja ni obstojala pri njem nikaka duševna bolezen, pač pa, da je obtoženec v stanja žalosti In obupa, zagledavši krivca, prišel ▼ tako velik afekt, da |e ta afekt zatemnil njegovo razsodnost tako, da se nI zadostno zavedal svoiega dejanja, katero Je Izvršil z nepremagljivo silo.« Zasliševanje prič le trajalo skoraj 3 ure. Najznačilnejše so bile Izpovedne pri dogodku navzočih prič. Jos. Boriška, Fr. Gorenca in Jak. Smrekarja, ki Uboj so pripovedovali, da je bil obtoženec sl'no razburjen, v obrazu naravnost zeten ter sc ves tresel. — Oče obtožencev je Izpovedal na zapisnik, da :e že davno opazov;il, kako je sinaha Jakobina zaljuhlejna v Turka tet ie tozadevno sinu jasno rumigava!, toda sin mu ni verjel, temveč le ženi popolnoma zaupal. Že par dni pred dejanjem se mu je zdel sin popolnoma izprtmenjen In zmeden. Pri zasliševanju zadnjih treh prič f'ede nemoralnega dogodka v vlaku se Je javnost izključila. Razprava se nadaljuje. Z ozinm na Uji v o izvedencev Je pričakovati, da bo obtoženec skoraj gotovo opro« ščen. Mariborska porota Peu v krizi Pred porotniki se je včeraj zagovarjal bivši pekovski m o ster Štefan 5teinauer iz Ljutomera. Pred tremi leti je odprl v Ljutomeru pekarfo. ki ie sprva zelo uspevala, kasneje pa so se pojavile razne težkoče. Naraščajoči davki In drugI Izdatki so kmalu pognali Steinauerja v dolgove. Parni mlin v Čakovcu mu je ustavil dobavo moke, ker je Steinauer podjetju dolgoval 12.500 dinarjev. Steinauer pa si je znal pomagati. Kupoval je moko pri drugih tvrdkah zato je ?e bolj zabredel v dolgove. Ko že nf vedel izhoda, ie skušal pobegniti na Madžarsko. Upniki pa so njegov beg preprečili in tako se ie moral obtoženec pri včerajšnji razpravi zagovarjati radi goljufije. Prt razpravi je obtoženec skušal dokazati svojo nedolžnost, trdeč, da je redno plačeval svoje dolgove, da pa je zadnje čase zabredel tako globoko v dolgove, da se ni mogel več rešiti. Sodišče je stavilo porotnikom samo vprašane glede goljufije, ki pa je bilo z 9 glasovi odklonjeno. Obtoženec 'e bfl oproščen. Razprava je bila jasen dokaz krize in stagnacije v mali obrti. ali nesreča Popoldne se je že vdrugič zagovarjal pred poroto pomožni delavec Štefan tloz-jan. Hozjan je v družbi raznih tovarišev izvršil vlom pri posestnici Hozjan ter ustrelil njenega sina Štefana, ki se mu je stavil v bran. Med preiskavo je Hozjan svoe dejanje popolnoma priznal, pred poroto dne 22. junija t. 1. pa popolnoma zanikal, trdeč, da so ga ti k izpovedi prisilili orožniki, ki so ga tepli. Ker je to potrdilo več prič, je bila razprava preložena ter uvedena nova preiskava. Pri včerajšnji razpravi je bil obsojen na pet let težke ječe. Politične vesti = Svobodo katoliške cerkve zabte; vajo naši klerikalci in Koroščeva «Na* ša Straža» povdarja v svojem članku «*KlerikaIizem ni katolicizem*: «Mi za* htevamo za katoliško cerkev svobodo, neodvisnost in pravo za nemoteno de« lovanje». Prav. Ta svoboda in neodvis* nost je takoj pri rokah: treba je samo izvesti ločitev cerkve od države! Na delo torej za svobodo in neodvisnost cerkve! Naj dr. Korošec, dr. Hobnjec in dr. Kulovec vlože v parlamentu pred* log za <*popoIno osvoboditev cerkve», to je za ločitev cerkve od države in prepričani so lahko, da bo ta zakon v pospešenem postopanju en bloc spre* jet v dveh dneh. Evo, kako široko po* I je se odpira našim klerikalcem za uspešno delo. Ako je svoboda cerkve res njih ideal, kakor zatrjujejo, naj sežejo po njem, ko se jim naravnost ponuja. Pašića, Radića, Pribičevića, Davidovića in morda Spaha imajo v tem vprašanju gotovo na svoji strani! Torej, na noge! = Edina PaŠičeva skrb. Te dni je Nikola Pašić odpotoval iz kopališča Evians les Bains na francosko riviero. Pašić je v politiki in diplomaciji zna* menita oseba, zato se ni čuditi, ako so mu povsodi za petami novinarji, da ujamejo od njega to aH ono izjavo. Tu» di pri njegovem odhodu v Monte Car* 10 je bilo tako. Toda Pašić ni mož gos stobesednosti. Kljub temu, da so novi* narji silili vanj, naj jim poda o tem ali onem vprašanju kako izjavo, je Pašić dosledno molčal. Zaman. Reporterii so vedno bolj silili vanj. Da se jih končno otrese, se je okrenil in z najresneišim obrazom izjavil: «Edino eno skrb se imam, da oženim prestolonaslednika, potem pa se takoj umaknem v privat« no življenje!«___ Reporterji so raz* umeli in nato pustili starega državnika na miru. 52 V. L Križanovska: U liraliestuu nesmrtnih Roman. — To je zelo težko, kajti v taki samoti so Človeku sorodniki posebno dragi. Oskrbnik si je obrisal solzo iz očesa. Tudi Sup-ramati je povesil glavo. Bridkost in tuga, ki ga je včasih mučila, ga je vnovič obšla. Kmalu je pa premagal to čustvo. Porinil je od sebe knožnik in vstal. — Zdaj, dragi prijatelj, mi pa pokažite grad. Zelo rad imam ta stara srednjeveška gnezda. Vedno so polna starinskih predmetov, ta grad je pa še posebno dobro ohranjen. — Sto let bo tega, kar je bil malo razdejan, toda vaš pokojni brat je vse skrbno popravil in ni dovolil, da bi kaj spremenili. Zdaj lahko zopet stoji sto ali dvesto let. Z največjim zanimanjem si je Supramati ogledal notranjost gradu, kjer je imela vsaka dvorana, vsak stolpič in obokana galerija svojo legendo, ki mu jo je Tortose na kratko povedal Kljub temu, da so bile povesti zelo kratke, se je Supramati prepričal, da so igrale pri pradavnih lastnikih gradu, kakor tudi pri Narajani, ženske vedno važno vlogo. V pritličju si je Supramati ogledal zbirko orožja, ki po številu sicer ni bila posebno bogata, pač pa so bili tu zbrani sami redki in dragoceni predmeti. Nato sta odšla v podzemlje, kjer mu je Tortose pokazal iz skale izsekane samotne celice in temiice. Vrata dveh strašnih ječ so bila zaprta. Oskrbnik se je prekrižal in omenil, da imajo te temnice svojo tragično zgodovino. Supramati bi bil rad pogledal v eno teh celic, kjer se je skrivala marsikaka krvava drama preteklosti, ker je pa opazil bojazen na oskrbnikovem obrazu, se je odrekel tej želji. Tortose je hotel menda napeljati pogovor drugam in zato je takoj povabil princa, naj mu sledi v klet Klet je bila zelo obširna. Dva masivna stebra sta podpirala obokani strop, ob stenah so stali v dveh dolgih vrstah ogromni vinski sodi. Vse je že pokrival mah. Na vsakem sodu je bila pribita namesto etikete kovinska ploščica; na teh ploščicah je bilo napisano, kako se vino imenuje in koliko je staro. Poleg tega so bile po vseh kotih v pesek zakopane steklenice stare žlahtne kapljice. Sredi kleti ie stala okrogla miza i i par klopi. Od stropa je visela na železni verižici leščerba, v kateri je gorelo olje. Rdeča, drhteča luč je odsevala na velikem srebrnem podstavku in zlatih majolikah. — A! Kaj ste že razsvetlili klet meni na čast, — je dejal Supramati smeje. — Ne, vaša svetlost! Te kleti nikoli ne postim v temi. Sicer pa, izvolite sesti, da si malo odpočijete in popijete nekaj kozarčkov najstarejšega vina, kar ga premore ta klet. Pokoini princ ie vedno ho- dil v klet, kadar je praznoval svoj prihod. Tu sem mu nalival najboljše kapljice in pila sva na njegovo zdravje. No, zdravja je bil hvalabogu vedno trdnega. — Toda. dragi Tortose, če si privoščim po tem, kar sem popil pri zajtrku, še tu nekaj kozarčkov, bom pijan kot muha — je dejal Supramati smeje. — Takoj se vam pozna, princ, da ste postali nesmrtni šele nedavno, sicer bi pač morali vedeti, da nikoli ne boste pijani, — je odgovoril Tortose in se lukavo nasmehnil. — Če je tako, pa kar sem ž njim; pa tudi sebi nalijte kozarček, — je dejal Supramati veselo. Izpil je čašo starega, lepo dišečega vina, ki mu je šlo po žilah kakor ogenj, in pripomnil zadovoljno: — Izborno! Pravi nektar! Pravite torej, da je Narajana rad pil to vino? — Pa še kako! Kadar se ie mudil v gradu, ni nikoli pozabil vinske kleti. Ko je pa prispel v te kraje zadnjič, da se poroči, je... — Kako? Narajana se ie ožeii pred desetimi leti? — ie vzkliknil Supramati ves presenečen. —• Kdo je bila njegova nevesta? Princesa Nara? — Ne, ime J| Je bilo Eleonora. Pripeljal jo je sem in neki stari duhovnik ju je skrivaj poročil v grajski kapelici. Potem sta odpotovala, čez dobro poldrugo leto sta se pa vrnila. Samo da je bila orincesa na smrt bolna in nekega jutra so jo našli v postelji mrtvo. Pokopana je tu v rodbinski grobnici .Tudi grofica Gizela je umrla tu. Kdo Pa je bila ta grofica Gizela? — Bila Je hči nekega bavarskega grofa. To je bilo za časa tridesetletne vojne. Pokoj li princ je služil takrat v VVallensteinovi armadi, samo pod tišjim imenom. Grofica Gizela se je zatelebala var«? do ušes in ko je izvedela, da se mudi princ v Wal-lensteinovem taboru in da je njen oče s sinovi vred padel na bojišču, se je preoblekla v paža in pridružila princu. Pokojnega princa je ta vdanost menda zelo ganila. Ker se je bil vojne že naveličal, je prispel z grofico v ta grad in se z njo poročil. Nosila je sicer žalno obleko .toda bila je lepa kakor kraljica s svojim snežnobelim obrazom in bleščečimi očmi. Pet ali Šest let sta preživela zelo srečno. Nato je tudi gnofica Gizela zbolela in umrla kmalu po porodu sinčka. Dete je živelo samo nekaj mesecev. Oba sta pokopana tu v rodbinski grobnici. — Ali ni pokopana tu tazen omenjenih dveh še kaka druga ženska, s katero je živel Narajana v intimnem razmerju? — je vprašal Supramati in se čedalje bolj čudil. — Seveda. Krasotica Saracenka, Izolina in št ena. Vse te ženske je pripeljal s Tirolskega, ko je v ondotni grad udarila strela tako, da je poslopje pogorelo. — To Saracenko Je pripeljal bržkone po križarskem pohodu Stev. 211. •SLOVENSKI NAROD« dnt 18 septembra 1925. Strm * Dnevne vesti. V Uubitani. dne 17. septembra 1925. i— O postopanju Avstrije proti koroškim Slovencem je priobčila »Gaset-te de Lausanne«, znani ugledni švicarski list, članek, v katerem pravi med drugim: »Kakor vse kaže, je Avstrija pridržala politiko bivše Avstrije proti narodnim manjšinam. Nedavno tega se je drznil kancelar Ramek izraziti svoje pritožbe radi baje krivičnega postopanja beogradske vlade z nemško manjšino. Povsem naravno je, da beogradska vlada ni mogla pustiti brez odgovora te prozorno neresnične obtožbe. Morala je odgovoriti v prvi vrsti zbogtega, ker še vedno uživa Avstrija največje zaupanje in simpatije pri sentimentalno razpoloženih krogih Društva narodov. Ker so tožbe Avstrije o bednem njenem gospodarskem položaju kolikortoliko upravičene, so v Društvu Narodov mnenja, da je upravičen tudi ves kompleks njenih vsakovrstnih pritožb. Brošura »Položaj Slovencev pod Avstrijo«, ki je pred kratkim izšla v Ljubljani, nam daje popolno sliko pravega stanja stvari. Ako je v najneugodnejšem slučaju sploh mogoče dvomiti v to, da bi nemškt manjšina v kraljevini SHS ne uživala v vsakem oziru onih pravic, ki fi gredo, eno je gotovo, da lahko z največjo gotovostjo trdimo, da se Slovencem na Koroškem niti od daleč ne priznavajo one pravice, ki jih jim dajejo mirovne pogodbe. Avstrijska vlada nikakor ne izvaja člena 63. saintgermain-ske mirovne pogodbe in nadaljuje staro avstrijsko politiko tiranskega postopanja z narodnimi manjšinami. Docela očividno je, da v tem vprašanju igra avstrijska vlada pod eno odejo s pan-germanskimi organizacijami, kakršne so nemški šulferajn »Sudmark« in »Heimatdienst«. — Uglednemu švicar-sko-francoskemu listu smo hvaležni, da je spregovoril o koroških Slovencih baš v času, ko zaseda v Ženevi Društvo narodov, ter opozoril merodajne faktorje tega najvišjega mednarodnega foruma na to, da Avstrija, ki uživa deloma po krivici največjo naklonjenost teh čini-teljev, še vedno ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je prevzela v mirovni pogodbi. — Postavitev Strossmayerjevega spomenika, Z deli za postavitev spo* menika Josipu Jurju Strossmaverju v Zagrebu so te dni pričeli. Najprvo so pričeli dovažati velike kamenite bloke, ki bodo služili za temelj spomeniku. Spomenik bi moral biti odkrit v okto* bru. Želeti bi bilo, da bi bila svečanost odkritja spomenika velika vseslovan* ska svečanost, ki bi se je naj udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov in vseh slovanskih držav. — Kraljevo potovanje na Cefinje. Beogradski Usti priobčujejo obširna poročila o triumfalnem potovanju NJ. Vel. kralja Aleksandra iz Skoplja na Cetlnje. Kralj je s svojim spremstvom 15. t. m. ob 15. popoldne odpotoval iz Skoplja. Na Kosovem polju se ni ustavil, samo v Kosovski Mltro-vici je bil kraljevski dvojici prirejen naj-svečanejši sprejem. Tu je kralj sprejel zastopnike civilnih in vojaških oblasti ter se tudi prisrčno razgovarjal z nekaterimi meščani. Kralj je iz Kosovske MItrovice odpotoval v selo Jurakovce, rojstni kraj ko-mitskega vojvode Koste Pečan ca. Tu je kralj obrnil posebno pozornost na tamošnje koloniste ,ki so mu priprosto in v odkritih besedah pojasnili svoj položaj in svoje želje. Seljak Marko Lakušič je pristopil h kralju zelo razburjen. Kralj ga je vprašal, česa želi Lakušič ga Je začel zagotavljati, da je zvesto služil kralju Nikoli in da hoče ravnotako zvesto služiti novega gospodarja kralja Aleksandra ter ga je prosil, da mu podeli odlikovanle. Kralj Je ukazal spremstvu, da zabeleži njegovo ime. Slovesen sprejem so priredili kralju tudi v zgodovinskem slavnem mestu Peči. Kralja Je pozdravljala tu posebna skupina Amavtov v narodnih nošah. Opoldne je prispel kralj v Dečane. Ob njegovem prihodu so slavnostno zazvonili zvonovi tamošnjega samostana. — Iz državne službe. Imenovani so: za ravnatelja novosadske agrarne direkcije v Beogradu Zvonimir Kralj, za veterinarja pri okrajnem ravnateljstvu v Kranju veterinar istega glavarstva FiUp Pahor, doslej eksponiran v Brdu; premeščen je iz Maribora-desni breg v velikemu županu v Valjevo kot oblastni veterinarski referent veterinar Peter M i k I a v č i č; iz Brežic je premeščen kot arhivski uradnik v Gornji Grad zvaničnik Grgo Cukon; vpokojen je uradnik in namestnik računovodje na nižji poljedelski Soli na Grmu pri Novem mestu Janko Levičar — Pregledovanje osnovnih in meščan, skio šol v Ljubljani. Šoloobveznih otrok je toliko, da povsod primanjkuje prostora. Bistveno se je izpremenilo tudi razmerje med meščanskimi in osnovnimi šolami z ministrsko odredbo, ki omogoča prestop v meščansko šolo že iz 4. osnovnega šolskega razreda in celo z zadostnimi redi. Umevna posledica je, da vse prestopa v prvi meščanski šolski razred mesto v peti osnovni razi~d, ker dokončani četrti razred meščanske šole nudi tretjo kategorijo državne službe, d očim 8. osnovni šolski razred ne nudi ničesar. Glede prostorov so bile velike pritožbe. Na drugi strani je pa tudi važno na Hcu mesta si ogledati Števil- I nost obiska v posameznih razredih, nove j vzporednice presoditi dejansko potrebo itd. j Komisija, sklicana od prosvetnega oddelka, ! je bila sestavi-ena naslednje: dr. P e s t o t -' n i k, dT. B e u k, nadzornik G a n g 1. za občino gerent L i k o z a r in na-dsvetnik G o-vekar. Ugotovljeni so bili vsi nedostatki ' glede prostorov, za ureditev spornih zadev I med meščanskimi in osnovnima šolami in za pridobitev nekaj novih razredov se snidejo šolski voditelji še na poseben sesta-| nek pri »rcvsvefnera oddelku. — Mednarodna konferenca za privatno pravo. Radikalni poslanec in bivši pravosodni minister dr. Ninko P e r ič je imenovan za delegata na mednarodno konferenco za privatno pravo, ki Je prvikrat po vojni sklicana v Haag za 12 oktobra t. 1. Dr. Ninko Peric je profesor mednarodnega prava na beogradski univerzi. Pred vojno so bile ponovnokrat v Haagu kake konference in so pasamne interesirane države sklepale na teh konferencah pogodbe glede privatnega prava. — Literarna pravda v Beogradu. Pred beogradskim sodiščem se je vršila te dni zanimiva razprava. Pisatelj dr. Svetislav Štefanovič je tožil pesnika Sima Pandure-vića radi razžaljenja časti. Gre za Pandu-revićev prevod »Hamleta«, o katerem Šte-j fanovič trdi, da je samo plagia njegovega j prevoda. V prepiru, k: je nastal med obe-i ma literatoma, je Pandurovič prav robato ! opsoval svojega nasprotnika in ga imeno-I val »sumljiv tip« m kar je se takih Ijubcz-j nivosti. Dr. Štefanovič je vložil na to tož-I bo. V torek je brla obravnava. Kot svedo-| ka sta nastopila intendant gledn!i?ča Milan I Grol in dramaturg Predić. Sodba je bila , Izrečena včeraj popoldne Simo Pandurovič je bil obsojen na 50 dni zapora in 1500 Din denarne globe. Sodišče se ni spuščalo v vprašanja, v koliko je bilo upravičeno očitanje dr. Štefanovića, da je pandurovičev prevod »Hamleta« plagijat, tn je ta spor odkazalo na crvilnopravdno pot. — Deložacija kluba Janušlč. Neki dan so zagrebške stanovanjske oblasti deložira-le klub Janušič, ki spada med najzaslužnejša dijaška društva na zagrebški univerzi. Vodstvo društva ni moglo najti primernih prostorov in radi tega je stanovanjski urad \ društvo kratkomalo deložiralo ter ves nje-j gov inventar, 15 omar. 40 stolic in knjižni-! co z 20.000 zvezk: itd postavil na cesto. Klub je med drugim osnoval »Dijaško čitalnico« v Zagrebu, javno knjižnico »Stross-mayer«, »Centralno skladišče za osnivanje javnih knjižnic«, po raznih mestih in krajih Dalmacije. Hrvatskega Primorja in Hrvat-j ske pa je osnoval nad 60 ljudskih knjižnic, j Dosedanje prostore je klubu nakazala po-I krajinska uprava L 1923. Vsekakor Žalo-I sten znak za razmere, ki vladajo v Zagrebu in za spoštovanje pred občekoristnim nacijonalnokulturnim delom, ki ga je vršil klub »Janušič«. — Novosadska občina dela pridno za olepševanje in ureditev mesta. Potrosila je v to svrho že velike svote. Sedaj je občinski svet določil pet milijonov dinarjev za asfaltiranje ulic. — Upokojit** nm zagrebškem gledališču Kakor poročajo iz Zagreba, je mnogo čla=» nov in članic opere in drame umirovljenih. Med umirovljenim! so: dirigent Nikola Fal* lar, člani drame Drago Freudenreich, Milica Mihičić, G juro Prejac, Marij« markiza Stroz* zi in Mila Dimitrijević; člani opere Inna Polak, Marko Vuškovič in ToSo Leaić. — Ameriški novinar v Zagrebu, Po po* ročilu iz Zagreba prispe v nekaj dneh iz Beograda v Zagreb ameriški novinar in pri* jatelj Jugoslovanov S m i t h. V nekaj dneh odpotuje najpreje Smith na Cetinje, kjer prisostvuje lovčenskim svečanostim in po* zdravi tudi našega kralja. S Cctinja potuje Smith po Dalmaciji in nato po Hrvatskem Primorju ter prispe v Zagreb. — Izenačenje šolskega pouka. V pro* svetnem ministrstvu izdelujejo novo uredbo o izenačenju pouka na srednjih šolah. Ta uredba bo veljavna dotlej, ko bo sprejet novi srednješolski zakon. — Izboljšanje železniškeda prometa. V Beogradu je včeraj pričela konferenca di* rektorjev vseh železniških direkcij glede iz* boljšanja in ureditve železniškega prometa v zvezi s sedanjo izvozno sezeno. Konfcrcn* ca je sklenila, da želzniška uprava najame gotovo število tovornih vozov od avstrij« skih železnic. — Kongres trgovskih zbernic in orga* nizacij. Dne 19. in 20. t. m. se vrši v dvo= rani beogradske borze kongres trgovskih zbornic in organizacij. Kongres sestavi med drugim tudi prognozo letošnje izvozne se* zone. — V Karlovih Virih je bilo do 12. t. m. 55.076 gostov. — Tobačna tovarna v Mostarju se razširi. Tako je sklenila monopolska uprava. — Pravoslavna cerkev v Los Angale-sa. Podružnica Bank of Itaiy v Los Ange-losu je prevzela financiranje pravoslavne cerkve, ki se zgradi za Ruse in Srbe v Los Angelosu. 20 tamošnjih Rusov bo odplačevalo banki po 10 dolarjev, 45 Rusov pa po 5 dolarjev mesečno. Računa se, da se tudi med Srbi najde 25 oseb, ki bodo banki odplačevali po 10 dolarjev mesečno, ker leži pravoslavna cerkev društva »Jedinstvo* daleč izven mesta in nima nobene komunikacijske zveze z mestom. — Samomor umobolnega. V vlaški ulici v Zagrebu se je ustrelil 37 letni seljak Marko Nikolaš iz Zaovine v Bosni. Niko-laša, ki je bil umrbolen, je spremljal občinski stražnik Bogdan Vujič, ki je imel nalog, da ga pripelje v umobolnico na Ste-njevac. Vujić se je z Nikolašem ustavil v vojni bolnici v Zagrebu, kjer sta skupaj prenočila. Predno je legel spat. Je Vujič skril službeni samokres pod b'azino, kar pa le Nikolaš opazil Ponoči Je Nikolaš Vuji-ču ukradel samokres ter se ustrelil v srce. Imel je še toliko moči, da je zakričal: »Jaz sem izvršil samomor!* nakar se je mrtev zgrudil na tla. — Smrtna cbsodba v Osijeku. Včeraj popoldne je bil pred sodiščem v Osijeku obsojen na smrt 231ctni delavec Ivan Bačs maga, ki je nedavno tega iz ljubosumnosti s sekiro ubil svojo ženo. Obsojen bil na smrt na vešalih. — Pomiloščenfe. Viktor Simić iz Kra= Ijeva pri Požegi, ki je bil radi umora selja'ca KuliŠića, s čigar ženo je imel razmerje, ob* sojen na smrt, je bil pomiloščen na 20 let ječe. — Železniška nesreča. Na progi Ivani č* Semizovac je včeraj skočila s tira lokomo* tiva s sedmimi vagoni ter se prevrnila v jarek. Strojevodja je zadnji hip skoMl z vlaka. Nesreča ni zahtevala nobene človc* ške žrtve. — Neurje v Hercegovini. V Hercege« vini je divjala te dni silna nevihta Na Po* povem polju je treščilo v hišo Save Milica. Strela je ubila njega in njegovega sina Ni* kolaja. Hiša je pogorel:? do tal. — Tatvine na športni razsfavl v Zagrebu. Zagrebška Novost:« poračalo, da so se dogodile v zadnem času na športni razstavi v zagrebškega zbora raznovrstne tatvine. Neki neznani zlikovci kradejo raz razstavnih desk in mizic klubske znake, plakete in druge spominke, bi so klubašem drage kf ps za druge ne predstavlja o prav nobene vrednosti. Policija je poostrila nadzorstvo da na ta način fzsled* leprMfprave. — Pariški »Grand Gtitgno!« v Zagrebu. Decerrbra meseca gostuje znano pariško gledališče »Grand Guignol« v Zagrebu In priredi osem predstav. Iz Zagreba odpotuje v Beograd. Iz Ljubljane Las na suknjiču in muha v omaki Nenufar Hobdzikiewicz, šolski rav* natelj — oprostite — ravnatelj plesne akademije je sedel s svojo soprogo pri zajtrku. Čez nekaj časa reče gospa rav« nateljica: — Nenufar! Prirediti moramo ja* ponski bal! — Zakaj pa ravno japonskega? Ali ne more biti italijanski? — Ne, brezpogojno mora biti japon* skil Italijanski so postali že preveč po* ljudni! — Torej prav! Bodi tako ljubeznjiva in povabi tudi mojo učenko, gospodično Lili Obertas, na bal; ona je zelo nadar* jena, četudi je ubožna kot cerkvena miš in je poleg tega še sirota! — Nenufar! O tem bom še premišljevala ...! Ah, kaj pa je to? — je za* vpila naenkrat gospa ravnateljica. — Počakaj malo! Kaj pa imaš tukaj na sebi? — Suknjič! — In na njem? — Jaz ne vidim ničesar! — Ti ne vidiš ničesar? Prosim! Tos da zadnjič si pa vendar opazil muho v omaki I O, če ti ugaja, imaš naravnost orlovske očil Tega je kriva samo omaka, dragica moja! Bila je tako svetla in muha na* sprotno popolnoma čruna, tako da sem to nasprotjeJ — Aha! Ali se še spominjaš, kaj si mi dejal ob tej priliki? — Oprosti draga moja, toda muhe so vendar ravno tako čuteča bitja kot jaz ali ti. In kdo ve, morebiti je bila celo mati svonh otrok? — Danes si pa res dobre volje! — Nasprotno! Danes sem zelo re* sen! Snomin na ta dogodek me vedno žalosti! — Res? — Gotovo! To mora biti vendar strašno...! Pomisli, pasti v omako ...! — Menim, da lahko že nehaš s to cmako! Tu imam las! — O, za vraga! — Svetlordec las! — Svetlordeč?... Da... hm... ta« kih nimam radi — Moji lasje so plavi! — O, plavi ti so moja strast! — Nobenih izgovorov, Nenufar! Odkod imaš ta las na suknjiču? — Kako naj to vem! Morda je od medvedove kože, ki leži pred mojo pi« salno mizo! — Medvedi so beli. Brezpogojno hočem vedeti, odkod je te las! • — Ali sem jaz vprašal po osebno« sti muhe, ki je utonila v omaki? i #~~ Toda t5 si izzva1 škandal, kakor da bi slon padel v omako! — Jaz sem le rekel, da naredi balu* strado okoli skled, da se tako zava* rujemo proti enakim slučajem! — Toda prosim te, Nenufar, osta* nimo pri stvari! , — Dobro! — Torej, odkod je t* las? — Počakaj trenotek! Morda se spomnim! Aha! Včeraj sem bil v bota« ničnem vrtu. Moj Bog, kako lepo se je razvil ta vrt! — Toda midva govoriva vendar o laseh! — Ko sem se vračal, sem še! mimo izložbe nekega juvelirja in zagledal na pragu belo mačko .. .1 — Belo mačko? — Da ... svetlordečo mačko z dol* go dlako. Uboga žival se mi je smilila, zato sem jo odnesel v trgovino. Saj vendar poznaš mojo ljubezen do živali! Tako na primer sem imel z muho, ki je pacTa v omako ...! — In ti me hočeš prepričati, da je — Aha! Pri tej nriliki sem videl pri juvelirju krasen briljanten prstan. Ne* kaj posebnega ti pravim. In še ne pre* več drag! Hotel sem ti ga kupiti. — Nenufar, ali govoriš resno? Ali ga hočeš kupiti meni? — Hm, bomo že videli! — Kako si IjubeznjivI Veš kei? Ubogo siroto povabim na naš japonski bal! — Lepo, draga moja! Ne misli več na muho v omaki! — Na svidenje! Ne misli več na mačjo dlako! si — Nenufar Hobdzikiewicz je po* ljubil svojo soprogo in se napotil v stanovanje lepe, toda uboge sirote in ji rekel: — Moja soproga te povabi na j a* ponski bal. Takoj si pobarvaj svoje la* se črno..J — Ravnateljstvo mestnega dohodar-stvenega urada ne uraduje za stranke dne l& in 19. t *m. r; snaženja in raznih popravil v uradnih prostorih — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Redne pevske vaje so določene od danes naprej za posamezne glasove ob tehle dnevih: sopran torek in četrtek, alt sreda in petek, tenor sreda in petek, bas' torek in Četrtek m sicer za ženske glasove vedno ob 18.15, za moške ob 20. uri. Pevska šola za ves zbor vsak ponedeljek od 18.15. — Odbor. 1652/n — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ojvnzaria v smislu dorjisa šolskega odbora obrtnonadaljevalnih šol vse zadruge, da nenadoma pošljejo sezname vaencev in va-jer.k Šolskemu odboru — Načelstvo. — Brezposelne trgovske, kakor tudi diugc privatne nameščence in nameščenke in one nameščence, ki žele svoje mesto premeniti. opozar'a trgovsko društvo Merkur v Ljubi ani na svojo. Že dolgo let obstoječo posredovalnico za službe. Zajedno vabj društvo vse brezposelne trgovske in privatne nameščence, ki se ne žele prijaviti društveni posredovalnici, da sporoče društvu svoje naslove in poklic, ker društvo to nujno rabi v statistične svrhe. 1654 — Poučne tečaje, kakor tudi plesni tečaj namerava prirediti za svoje članstvo trgovsko društvo Merkur tudi letos in vabi interesente, da se prijavijo že sedaj. Začelo se bode z vsemi tečaji predvidoma začetkom oktobra V učnih tečajih se namerava poučevati srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo, stenografijo itd., odvisno »e vse le od števila interesentov. V plesnem tečaju se bode poučevalo kot obi-čano naimodernejše plese. — Odbor. — Nagla smrt. Včerai opoldne ob 13.30 je v železniškem vozu III. razreda kamniškega potniškega vlaka tik pred njegovim odhodom nenadoma umrl posetnik Janez J a n e ž i č. rojen leta 1873., rodom iz To-r>ol, občina Mengeš. Pozvani zdravnik dr. Travnar je ugotovi1, di ie Tanežiča zadela kap, Poko:nj Janežlč cn ie zadnji mesec zdravil v Leoni?ču ter se ie včeraj v spre>-rstvu svoje sestre Marfe Zalokar vračal domov. *h nnvrafku ga je nepričakovano d°Tetela -smrt. — Tatvina ko*~sa. Posestniku Franu Peklaiu iz Dobrave je bilo včeraj na Kralja ePtra trgu ukradeno kolo, vredno 1000 dinariev. —c Proslava 35Tetnice CePskega Sokola. V nedeljo 20. septembra proslavi Celjski Sokol svoio 351cfnico. Zm'raj bo bndmea po ''.-estnfh n?)cah dopoldne cvetlični dan in nromencidni koncert, popoldne ob 15 pa *-rV)v?dpJ nn^on vseh oddelkov na dvori-rrn rp^efrn o^tinvne šoTo. Proslave se ude-no odrmsTnnstvu tudi Savezni tehnični od^or. —c Mr>s*n? mu^ef Je or^ort vsako nedeljo od 10 do 12 ure donvi fe zooet nalo\Tem'h postrvskih IfrfTirfc t.r vabi člane in prijatelje k udeležbi. tem svojo nenaklonjenost »a sodelovanje z italijanskim živlem. — Tolminska občina Šteje okoli 1450 voiilcev. Med tem je Italra-nov 5%, navzočih je v Tolminu samo 30. To so ljudje, ki sicer vznemirjajo Tolmin, sedaj pa hočejo sodelovanja in menda celo prijateljstva! V Gorici je okoli S000 Slovencev, pa še nobenemu fašistu ni prišlo na misel, da bi jih klical pri volitvah na sodelovanje z itali anskim življem. Za tako sodelovanje, kakršno ponuja tolminski komisar Mrak po fašistovskem naročilu, se moralo Slovenci lepo zahvaliti. —j Tatovi se klatijo tudi po deželi m iz raznih krajev prihajajo poročila o njihovem delovanju. Te dni so poskusili svojo srečo v Kanalu. Vlomili so v poštni urad, meneč, da dohijo tam bogat plen. Pa so »e ljuto varaLi. Odnesli so le neznatne reči. —j Naval tujcev na Opatijo je letos res izvanreden. Doslej je bilo gostov že 36.747. Pretekli teden jih je prišlo 1334. —j Odbor udiuženja trgovcev in malih Industrijalcev v Trstu je imel sejo, v kateri so se čule pritožbe o prevelikem obdavčevanju trgovcev m malih industrijalcev; v te' zadevi je odbor posredoval pri kompetentni oblasti. Odbor zahteva nadalje varstva glede najetih lokalov trgovcev in njihove imovine. Odbor se je izrekel žc za predelsko železnico. Sport REZULTATI DAMSKEGA TEKMOVANJA V VELIKEM BEČKEREKU Včeraj smo poročal'* izid moškega lali-koatletskega tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije, danes objavljamo damske rezultate: Tek 60 m: (8 tekm.) 1. Oman 8.6, 2. Bernik (obe II.). 3. Terek (ObiHc). 100 m: (7 tekm.): 1. Oman 13.8, 2. Bernik, 3. Petan (vse II.). 200 m (4 tekm.V: 1. Tratnik (II.) 31.2, 2. Stojkovič, 3. Štefani (obe Obilic). Štafeta 4 60 m: I. Ilirija (v postavi Tratnik, Petan, Bernik, Oman), 2. Obilic. Skok v daljavo: (7 tekm) 1. Tratnik 4.30 m, 2. Bernik 4.04 (obe II.), 3. Štefani (Obilic). Skok v višino: 1 Petan 1.29 m, 2. Tratnik 1.24 (obe II.), 3. Nadjivmskl 1.19 (Obilic). Krogla (6 tekmov.) 1. Bernik 8.05, 2. Oman 6.73, 3. Jermol (vse n.). Kopje: (4 tekmov.) 1 Bernik 22.70, 2. Oman 20.08, 3. Nadjivinski (Obilic). Končna klasifikacija: SK Ilirija 75 točk, A. K. Obilic 15 točk. —j Iz Dornberga r-ročajo, da bo leto. šnja trgatev najbrZe ena najslabših. Trgati ml>".ijo. kolikor m< ^oče pozno, ako bo Ig kaj lepega vremena. —j Zn žanje cen kruhu In raznim jest-v'nam. FaMstovska organizacija poroča v svojem listu o uspešni akciji proti draginji. Po njenem prizadevanju se sedaj znižuje cena kruhu, navadnemu pri kg od Hr 2.50 na 2.30, belemu od 2.60 na 2.55, kruhu drugih vrst od 2.70 na 2 65 in od 3.30 na 3.10; pri f'žolu od 60 stot. na 40, nadal:e se znižajo cene pri masti in moki in mesariji. Mesarji so znižali za 40 stot. ceno svežega mesa. Nekateri jestvinarjl se nočejo vdati, delavske zadruge pa so takoj prednjačile z dobrim vzgledom. —j Smrtna kosa. V Št. Vidu pri Vipavi ?e urr*-1 g. Anton Božič, daleč naokoli z»an jn spoštovan gospodar in glavar Številne družine. Dosegel je starost 83 let. — V Po**o"ni so pokopali gospo Malči Maruš »če v o, soprogo železn'š'^'*-' '"-adm"-ka, ki ^*vn cembra t. 1. naprej. — Naslov pove uprava «S1. Naroda*. 3460 Trgovski lokal išče; evtnt. se prevza« me cela trgovina. — Po možnosti z aven gostlna v mesr-i ali na deželi v večjem industrijskem kraju. Pismene ponudbe pod «Trgovina/3154» na upravo *Slov. Naroda*. I K? Z13 I Suhe gobe M GERSAK. LiuMidna Kongresni t e 10 129 L in vse vrste vvarskih izdelkov ter v to stroko spada ioče h!aqo dohite v skladišču