urtk >trt«k imoUt..
„h% i" "'J1/ M,ri-,oru b»« Poiilj«J» M
Z, ,»».=• !•«• »»'• — . pol l-t» — 3 fitrt l»ta • I   s« ••
/t ti« Ml 19 *'
u pol W» • I •• '-«tri Mi * •
Vratlni-tvj in »t?«.--„ h stolnem trgulDomo J plat«) bii. «. Itt- -
št. sa.
Oznanila:
"I
V Mariboru 8. majji 1HGO.
nuTiJno drf«topiio
»r«l.i - ;■. .. ilj, t*. lr., it se nutinn. Ikrat. I kr. č« M Uska žkrat, 4 kr. <•* U-kx Skfiit-»«'e piimruke >» pljujejo po prostora.
Za r«ak tntk je plu-at-kolfk (ilMnpelj) za 30 k.
IEoVf»r»isi  Hf n* PfttVjkM, dopi»i n.ij N bl»govoljri,i friinkajfju.
Točuj II.
V Mariboru, 7. maja. „Med vsem narodnim gibanjem je vladajoči nemški stranki nii|noljubši narodni napredek Slovencev. Nemška stranka so neizmerno jezi , da BO v Avstriji Slovenci, in /.lasti, da se Slovenci predrznojo svojo eksistenco kazati. Predolgo je že tega, kar so se Kili Nemci navadili, vse dežele, kjer bivajo Slovenci, prištevati čisto nemškim deželam, ali vsaj praviti, da so čisto nemške, in po tem so i njimi ravnali. Pred marcem mesecem 1. 1848 se ni na Slovence v ničemur drugem oziralo, kakor da je ta ali oni bolj ali manj proslavljen nemški pesnik slovenske narodne pesmi prestavljal in izdajal, in da je nemška literatura te lepo ljudske glasove vesela sprejemala. Nemcem pak so veljale te slovenske naiodne pesmi toliko kakor glasovi iz ,onega" sveta, kakor zapuščina izumrlega naroda; nabirali in sprejemali so jih v nemško literaturo, n. pr. kakor se izkopujejo rimske starožitnosti in se postavljajo v muzeje. Da pa zdaj ti Slovenci, kot jako živ narod, ne le pojo , ampak da tudi govore, in da hočejo celo pri vrejeuji Avstrijo no-k»»j govoriti in veljati, to se zdi vladajoči nemški stranki strašansko pre-Jrzno in čisto neprenesljivo. To posebno na Stirskein, kjer bi Nemci radi svojim slovenskim sodeželanom naravnost odrekali pravico živeti. Kaj pa da, ko bi bil pred marcem mesecem leta 1848 kdo tajil, da ni Štirska čisto nemška dežela, zasmehovali bi ga bili in zmerjali kot izdajalca nemŠtva. Oe je kdo kazal na slovensko prebivalstvo južne Stirsko, reklo se mu je: „Ah. to so le še kmečki ostanki in nekteri pokmečeni farji; vsa inteligencija je nemška; nobeden omikan človek se ne bo prišteval Slovencem". Večidel je bilo temu tačas res tako, in je kakor znano ostalo uekteriin, zlasti imenitnim osebam notri do denašnjoga dne. Sploh pa se je od leta 1848 sem čisto predrugačilo, zdaj tudi omikan Slovenec svoje narodnosti več ne zatajuje, ampak si marljivo in slavno prizadeva, povzdigniti ves narod do narodne omike. To je pa nemškim Stircem jako neprijetno in zatorej se jim zdi, da nemška omika, nemško svobodoumje in nemško pravočutje dopušča, ka se Slovenci v njihovem prizadevanji s kratka zatrejo, češ Stirci ao Nemci, torej morajo tudi štirski Slovenci postati Nemci,"
S temi istinitimi besedemi je pošteni nemški publicist Seluiselku uvodil in pozornosti nemškib čitateljev priporočil tudi v našem listu priob-fceno brošuro g. dra. Dominkuša o slovenskem prizadevanji. Mi bi bili Sehu-selkovim besedam vsakako dostojen prostor odločili. Zdaj pa, ravno zdaj imajo za nas njegovo besede še veči pomen. Kar tu govori nemški federalist
0 štirskih Slovencih, ravno tako, ali še bolj velja o naših primorskih slovenskih bratih in - kakor je tudi to smešno slišati, vendar jo resnično — o tam vladajoči italjanski strani t. j. peščici poitaljančenih Slovanov in naseljenih Italjanov! Na Primorskem in zlasti v tržaškem mestu in okolici se je do zločinsko strasti raznela vroča laška kri, ko so Slovenci ne le požali, da so, ampak da hočejo to tudi ostati, kar so, in pa napredovati, da ne hočejo brez testamenta umreti večne narodne smrti v naročji laške ma čeho, ampak da hočejo biti tudi tako predrzni in t i rja ti, ka se jim v srenji, deželi in državi odmerijo tiste pravico, ktere zagotovlja ŽO sam pomen državo, zlasti pa pravne države vsakemu dvžavljanu. Strast slovenskih nasprotnikov na Primorskem je tem veča, ker ondotno narodno gibanje ne raste toliko od leta 1848 sem, ampak prav za prav od tistega dne lanskega leta, ko so se Italijani z noži, revolverji in kamenjem pregrešili uo le nad narodno, ampak tudi nad osebno svobodo. Prepričani smo , da se bodo Italijani na drobno še dalje proti Slovencem posluževali sredstev, ki so v italijanski domovini že tolikokrat delali zgodovino — krvavo zgodovino.'
Denašnji naš dopis iz Trsta kaže, da domovina italijanskih „bravi" ni samo tam, kjer „citrone cveto", ampak da so se te baze ljudje akliina-tizirali tudi na slovenskih tleh tržaških. Pa kar je .dovoljeno italijanskemu 1'akinu, ni dovoljeno italijanskemu starešinu! Zatorej si je mestno svetoval-stvo tržaško poiskalo drugačno orožje proti Slovencem. Orožje sicer ni originalno, pa po originalnosti tiranstvo in absolutizem ne vpraša, Orožje mestnega svetovalstva bodo, kakor nam je poročil za zadnjo številko naš tržaški dopisnik, magi st ratui komisarji, ki pridejo na mesto dosedanjih okoličnih županov. Kaj pomenijo magistratni komisarji V Nič druzega ne, kakor da v mestni okolici neha prvo poroštvo svobodne države, srenjska avtonomija. Okolični župani sicer niso nič pregrešili, niti toliko ne. da bi 8e jim moglo v oči vreči. Pa kaj če to? Svojevolja starešinstva in dovoljenje vlade zadostuje, da preneha srenjska samouprava in da jo prevzame plačan uradnik, ki bo storil, kar žele oni, ki ga plačujejo ne brine se za to, kaj tirja srenjska korist. Vladajočim strankam navadno ni svetovati, torej tudi mi ne bomo svetovali. Vprašali se bomo le, ali se je Slovencem tega komesarjenja in te kontuniacije bati? Ne! Prvič nas uči skušnja, daje Slovencu nekoliko tujčeve peto na zatiluiku treba; sicer se ne gano in navadno iz rok pusti še tiste pravice, ki mu jih je narava ali dobra volja dala. Drugič nas uči zgodovina vseh političnih kontumacij in komisarijatov, da se
1 njimi nič, ali ravno nasprotno doseže. V izgled nam je Ogerska , ki je dolgo ječala pod temi absolutističnimi pripomočki, kije pa iz kontuniacije in pesti komisarjev naravnost stopila na najsrobođnejše stališče . kar ;_ra je do zdaj še kteri narod v Avstriji dosegel, tako da je zdaj od dobre volje ogerske odvisna vsa politična modrost, vse delovanje vladajočih strank v
Avstriji. Neveljavnost kontumacij nam kaže v najnovejšem času česko izjemno stanje, ki druzega ni rodilo, kakor nelcoliko z.idreg in mnogo očitanj svojim očetom. Tretjič sn spominjamo, da so baš sedanji dunajski ministri naravnost izrekali, da se v Avstriji z absolutizmom ne da vladati. Mi ne bomo imeli razlogov obžalovati, če so ti-fjtjsnodjo svoje prepričanje že tolikokrat in zopet zdaj zatajili, nas K« bo zadHsi niti sramota niti škoda, ki bi iz tega izvirala. Kakor si bodo postlali. tako bodo ležali: proti naravi in pravici se brez kazni ne greši! Samo eno je. kar nas kot dobre Avstrijane pri teh komisarjih vendar le peče in zdi BO nam stvar jako važna.
Naši nasprotniki, italijanske, magjarske, neruske in ponesene krvi so nam do zdaj res očitali, da to, kar od države tirjamo, presoza mejo tega, kar se nam more dati. Mi mislimo, da to ni res. A nasprotniki nam bodo vsaj to priznali, da dokler od države še kaj upamo, da torej tudi želimo, da država ostano in so reši i/, sedanjih notrajnih in zunajnih nevarnosti. Dokler tirjamo, priznavamo, da je država še sposobna spolnovati svoj poklic, da je države še treba. Nasprotniki tega ne priznavajo, torej ne priznavajo niti potrebe sedanje države. Do zdaj nam našega prepričanja še niso vzeli. Ako bodo pa dosledno vse odrekali, kar mi spoznavamo kot neobhodne pogoje svoje eksistence, ako nam bodo dosledno dokazovali in sicer z dejanji dokazovali, da država ne more zadovoliti našim potrebam in izvrševati svojih dolžnosti, potem nas morobiti s časom prepričaju s svojim dokazovanjem, in ako bo kedaj bila ura, ko bomo -- ker živi umreti nočemo in no moremo — gledali, da se nam drugjo dsi, drugje izpolni, kar se nam v sedanji sestavi dati in izpolniti noče ali nemore, potem naj se za to Avstrija zahvali pri onih, ki so njene najbolje prijatelj«? tirali iz njenega naročja v — tuje roke. Ako bo Avstrija kedaj klicala svoje verne sinove in se nihče ne oglasi, potem naj se drži onih, ki so nas izgnali izpod strehe, pod ktero so toliko stoletij v sreči in nesreči stanovali naši predniki!
I) opis i.
Iz LJubljane 6. maja |lzv. dop. | .7. /'. Lokalno novice so v Ljubljani res tako redko, da človek mora , ako hoče kaj pisati ali govoriti, včasih pečati se tudi s politiko. (Je se nam tudi zdaj še odreka zrelost za take reči, češ da so le nektere osebe same zmožne za kaj tacega, so vendar no damo prestrašiti. Da „Nov," denes kar besedice o kandidatu za Trebnje ne zinejo, moramo se jako čuditi. Temu je vzrok menda to, da so si on-dotni volilei z ljubi. „Slovenijo" o kandidatu zelo navskriž; kajti medtem ko hrepenijo doli po Zamiku, so tukaj nekako mrzlo drže, kar najraje bi ga ovrgli. Ne morem skoro verjeti , vendar govori se mnogo , da prošiljajo nekteri na tihem pisma trebanskim volićem, v kojih jih svarijo pred Zamikom, češ da je egoist, nasprotnik duhovščini i. t. d. Ko bi bil g. dr. Zarnik res egoist, sedel bi že lahko pri bolj bogati mizi, nego sedi v istini. Kdor pa trdi , da je nasprotnik duhovščini, naj pa vzame v roke „Novice" leto 1867 in bral bo, kako je ravno on slavil po dovršenih volitvah našo duhovščino. Odneha naj torej to ščuva, njo v domačem taboru in no branimo se pokazati moči, s ktero se. ne more ponašati vsak narod.
Naše dež. gledišče bo ostalo še vedno nemško. Druzega maja imelo je nekaj „theaterl'reud-arjev sejo, v koji se je po dolgem ugibanji, potem ko jim je pritekel tudi naš narodni dež. odbor z izdatno podporo na pomoč, sklenilo penezo i/, vseh kolov skup spraviti, da no vgaBD.8 luč v nemški ,.Musen-ILille." Ni potem čuda da nasi nasprotniki še vedno trdijo, da je Ljubljana skoz in skoz nemško mesto. —• „Tagblatt" je sovniški tabor popisal prav po svoji navadni mani H, Govori so, da so doktori tega lista skovali dopis doma v Ljubljani in sicer že par dni prod taborom. Tagblatt-ovcem jo vse mogoče. Sicer jim pa srca radosti poskakuje, kader se spominjajo na biakoštni ponedeljek, kajti pri vižmarskem taboru bodo imeli priliko tabor si sami ogledati in izmisliti si nekaj „novih" laži. — „Sokol" ima 8. maja v svoji novi telovadnici v g. Cvajerjevi hiši ob 8. uri zvečer občni zbor, po zboru jo veselica pri „Slonu" iu potem izleti oleolo 60 Sokolov na pivški tabor. - Profesor Pirker skuša zarad znanega „odprtega pisma" napeti zoper Triglava pravdo.
Iz trebanskega okraja 5. maja 1869. [Izv. dop.] Čas volitve deželnega poslanca mesto rajnega Sauto-Treo-tft so bliža, odbor „Slovenije" nam pa še sedaj ni svojega kandidata povedal iu priporočil. Zakaj tako ? Mar li zato, da ima kandidat kouštitucijonalnega društva več časa, volilce na svojo stran pridobivati? Kdo je kandidat, konštitucijonalec, bilo je že v narodnih Časopisih omenjeno, namreč ces. kralj, deželni predsednik Konrad žlahtni Eibisfeld. Je-li odbor „Sloveniji?" s tem kandidatom zadovoljen, ker tako dolgo ne pove iu ne priporoči nobenega kandidata V — V našem kraji si nikdo ne želi ces. kralj, deželnega predstojnika za deželnega poslanca, ker dobro vemo, ka je on od vlade plačevali, in ka se on nikdar za narodne pravice na noge stavil ne bo, kaderkoli bi se narodna zabtevanja ne vjeniala z njegovo vladno službo in z ukazi in željami dunajskih ministrov L .ista, Giskre, Hasnerja, Herbsta in drugih, o ktorih nam je le predobro znano, ka oni n slovenskih tirjatvab in potrebah in <> ravnopravnosti slovenskega naroda nič slišati in vedeti nočejo.   Takega kandidata, za k te-
roga se politično društvo ljubljanski! tajcerj*1 inbirokrate? poganja, ll nikdo naših krajanov za deželnega poslanca želeti ne more.  kdor In količkaj naj rodne zavesti in le količkaj ljuliezni za obstanek in blagor slovenskega, roda v sebi čuti.   Ratna teini kandidatu bi pa mi sami v deželni zbor pomagali, ko bi se ne zedinili 0 narodnem kandidatu,  kar vendar ne more
tako biti, če -e v»i dobro presodijo, o kterib se pripoveduje, da za nais
poslanstvo kandidujejo. ker izmed njih si M UJOrtmo boljšega /brati, nego je dr. Zamik. Kaj pa še čakakamo, ka ga ne okličemo za narodnega kandidata? — Odbor „Slovenije" boje med dvema omahuje, kteri izmed nju hi bil priporočiti. Ako nečemo sami s svojo neodločnostjo in morebiti z svojo neslogo našim narodnim protivnikom pogum dajati in k njihovi zmagi pripomoči, ne smemo oprezovati dalje. Kako tudi le moremo pri sedanjih političnih razmerah le en sam treuotek omahovati, koga bi volili! Naj bi se vedno v spominu imel prigovor, ki pravi: kdor dolgo izbira, izbirek dobi. Če imamo sposobnih iu zanesljivih narodnih kandidatov za deželno poslanstvo na izbiro, sicer je prav razveseljivim, vendar se nam je pa varovati, da ne prido pri obilo^ti narodnih kandidatov mesto narodnjaka izvoljenec proti« narodne stranke v naš deželni zbor, kajti potem bi nas mogli in morali naši nasprotniki po pravici zasmehovati, ker obžalovanja bi nikakor ne zaslužili, enako onemu kmetovalcu, kteri pri bogati letini po svoji nemarnosti kruha strada. Zatorej je treba brez oprozovanja z narodnim kandidatom pred vo-lilco stopiti. Kdor izmed druzih kandidatov s svojim odstopom od kandita-turo pripomore k zedinjenju volilcev za enega kandidata, dokaže s tem BVOJ0 pravo, iskreno ljubezen do svojega naroda in svoje- domovine, prva bodočih volitev deželnih poslancev pa pripravi tudi njemu poslansko mesto v ljubljanskem deželnem zboru.*)
Iz Trsta 6. maja. [Izv, dop.J *♦) Slavni govornik Mirabeau jo dejal v parlamentu: „Svoboda nam je potrebna, ako hočemo napredovati, napredovati pak moramo, da si svobodo obranimo." Denes vidimo, da teh besed niso preslišale politične, ne socijalistične stranke, vidimo, da so se jih oklenili vsi narodi, vsi stanovi. Le sredstva niso vsem enaka. Kdor se pa ne drži pravega sredstva, je sanjač in ne /na, kaj je svoboda, kaj napredek. Tacih sanjačev nam v Trstu bogme ne manjka, Oni, ki so si izvolili geslo „progrosso,u tlačijo rod. kteri ima pravico imenovati zemljišče, na kterem Trst stoji, svoje zemljišče, — tlačijo Slovence ter jih sramotno žalijo — da! prišlo je v tem mestu, kjer imajo progresisti vajete v rokah, tako daleč, da še Slovencem na javnih prostorih življenje ni varno. Svobodnjaki te baze so rekrutirajo večidel i/, sredine omikanih stanov ; tako barem moram soditi, ako pogledam društveni imenik, — v njem se nahajajo cele falange doktorjev, profesorjev in še drugih učenjakov. — Drugo laško društvo se imenuje „il comitato italiano triestino." Kdor hoče temu pristopiti, mora pri gospodih, ki tukaj širijo laško propagando, imeti že mnogo zaupanja, vsi udje so med seboj zarotniki. Spredaj omenjeno društvo dela za napredek, to-le pak za svobodo (!) v robstvu (?) živečih Italije sinov ! Čudno,- - te gospode nekaj boli, a sami no znajo kaj ? - Tres faciunt collegiutn torej omenjam še tretjega društva, ktero je spredej omenjenim:: vestni trabant, imenuje se „libero pen-satore", elit tega društva so mesarji, krojači, iiikini itd. Ti-le morajo dobivati od narodnjakov in svobodnjakov podporo, ker so prav za prav njihovi eksekutivni organi; o tem se lahko vsak prepriča . kdor njih vedenje opazuje. Imajo posebna znamenja, s kterim se pri svojih intrigah bolj razumejo nego z jezikom. Na) vam tukaj le eno priliko povem. Itil sem včeraj zvečer z več prijatelji v neki glasoviti pivarni, pogovarjali smo se slovenski. Zduj stopijo v sobano štirje ,.liberi pensatori", Bpoznavši nas, vsedejo se kakor bi trenil vsak k drugi mi/i. Pri vsem tem »o se pa neprenehoma pogovarjali; in sicer / očmi, s prsti, s pivninii kozarci in gibanjem ustnic. Kdor jih ni dobro .ipazoval. še se za nje zmenil ni. Eden naših prijateljev se napoti domu ; ko vrata zapre, so vsi štirje patroni po koncu, vsak odide skozi druga vrata. Meni se to sumljivo zdi, grem tore; gledat, kaj bode. Stopim na ulico m glej vsi štirje fantalini ncvsmiljeuo mlatijo po glavi našega tovariša. Na moj krik „policija" se Lašički prestrašijo, le eden še pretepa reveža, temu se pa naš korenjak vendar srčno brani, jaz pa hitim v sobo pomoči klicat. Pa ko smo zunaj, že nikjer žive dušo več, zginili so vsi. kakor bi jih zemlja požrla. V veliki skrbi zdaj hitimo vsi skokoma v prijateljevo stanovanje, kjer ga najdemo krvavega pred ogledalom. Ranjen je na glavi / nožem pol palca globoko, po vsem životu pa moder od vdareev, ki jih je dobil brez vzroka s palicami. Ko je besu-nom ušel, tekli so vsi z odprtimi noži za njun, pri tej priči jo zgubil klobuk in palico. To je tedaj zveličavni sad laških društev, ktera imajo na čelu svobodo in napredek. Ta dogodba se je policiji naznanila in upati je, da bodo fantalini kmalu v rokah Bodnije, ker fizionomijo enega smo -i vsi dobro zapomnili.
Konečno še naznanja ni, da se odpelje spodnje-štajarski polk štev. 47. F. Z. M. Ilartung. kteri je zdaj v Trstu, - - ne pa v Pulji , kakor Bera čital zadnjič v vašem listu — že .'!0. t. m. v Zailer, kjer bode garnisoniial. a no v Kotorji.
Iz Prage '■'>. maja. [Izv. dop. I Komaj je zrušeno izjemno stanje že se je jelo razvijati narodno življenje ne le po Pragi in okolici, ampak sploh po celem Češkem , da se človeku  zdi ,  kakor  bi bil celi narod prerojen.
*) Iz već krajev trebanskega volilnega »kraja bo nam pile o uovili kandidatih , ki se več ali manj na narodno strunko opirajo. Vse te dopise notama naznanjati, da so ne bi edinost narodnjakov kalila in In zinagnl nasprotni kandidat po razcepljenji narodne straukc. Nemška stranku iiua kandidata že davno postavijo nega. Za Konrada agitira zdaj vsa hirokratiiun stranka, ki si je svojo taktiko po zadnjih skušnjah poboljšala; /.u istemu pusivno delajo tudi nekteri oportune slovenski. Imenujemo samo dva izmed slovenske stranko: bivšega c.k. uradnika Ogriu os in župana Zužemberškega. Slovenskih kandidatov je torej od straha. Zedinjenju tediujenja jo živo treba, »icer slovenski kandidat propade s tem, da bo vsak na eno stran vlekel.
♦*) Popisa lepo prosima; tudi ne posabite telegrama.
Izdntelj in vrednik Anton ToinšU
Vred.
Diuštvn, kterim so bile roke zvezane, so pričeli z novega svoja dela. P,,,] izjemnim : tanjem su morale \se. tudi najpotrebnejše reči pod argusovia,, očmi policijskega komisarja ohravnati. kar bi moralo zdaj se ve da čisti, odpastL Vendar se ne kaže da bi vedela slavna policiju kaj o zrušenji i/, jemnega stanja; kajti k odborov! seji karlinske založno je bil po navadi ktero si je prisvojil zadnjo čase, imzoč policijski komisar, čeravno se do. ličnemu odboru ni zdelo potrebno v zdajšnjih pomerah, policijo o seji spo. razumeti. • Tudi naše novinarstvo je stopilo v one lazmere, v kterib u bilo pred izjemnim stanjem; se ve da do zdaj le kar se pisave tiče; Bog ne prizadeni. da bi stopilo v oni ožji dotik z državnim pravdnikom. Tudi ta-borovali bomo, ali bolje, smo začeli. V nedeljo 9. t. m. na dan slovenskega pivškega tabora bo na Kipu obletna slavost v spomin lanskega prvega ii, edinega češkega tabora. Veliko se pripravlja ter upamo, da bo to lepa na rodna slavnnst. lilizo Prage bo tabor na dan slovenskega tabora na Vit-marskem polji, in sicer tabor omladine, iz istim programom kakor Horicki Vprašanje je še. če bo dovoljen ; prošnja se je že oddala, če bo dovoljen, se taboritom ne bo bati nikakoršne krivice, saj smo dobili te dni 2 ška-drona uzarjev, nekaj pešcev ter nekoliko žandarjev, kteri so pro le „prve lastovske", za njimi jih prido neki še veliko več. — Kakor vidite, je vstalo z naravo vred tudi narodno iu „drugo" življenje, iz prisiljenega zimskega spanja, pn okrepčano.
Politični razgled.
V državnega zbora gospodarstvenom odboro je sklenjeno zidanje železnico sv. Peter-Reka. To se ve, da pride predlog še skupno zbornico. —
Povedali smo že govore o a v s t r i j s k o - p r u s k i h razmerah, da je viša vojaška oblastnija avstrijska (generalštab) poročevajc o vojni 1. 1866 razglasila tudi neko skrivno Bismarkovo pismo, iz kterega je razvidno, da se je Prusija hotela pomnožiti. Zarad tega je bil nastal boj mod pruskimi in avstrijsko - vladnimi listi. Prvi so avstrijski vladi očitali, da je ono pismo ukradla. „VVieuer Abendpost," vladen list dunajski odgovarja, da pismo od vladne avstrijske strani ni bilo ukradeno, temuč da ga je dobil le dotičen pisatelj generalštabovega poročila, in da je pismo dobljeno v vojnih časili. Torej se z. objavljenjem Prusija ni mislila žaliti. — To vse se pač pravi ogenj gasiti, kteri je nalašč narejen,
Iz Za gre ha se poroča daje kardinal Haulik, vselej dober prijatelj vsako vlade na smrt bolan. — Princ Napoleon si hojo misli popoto-vaje tudi Zagreb ogledati.
Na Moravske m so se povsod pri sestavljanji porotnih sodnij v tiskovnih rečeh Slovani — oželi. Porotniki so po ogromni večini le nemški Ali bodo ti v donašnjih časih slovanskemu časopistvu pravični? —
P o 1 j s ko -ga 1 iš k ega zbora vlada ne bo razpustim, kakor so češkim listom piše. Povzeti je iz poljskih časopisov, da bi Galiciji veseli bili, ako bi vlada to res storila. Potem si mislijo Poljaki vse druge može izvoliti nego so dozdanji oportunoi, in V ustavi bratje slovenskih poslancev.
Romanski poslanci v ogerskem zboru niso v programu edini. Izmed 22 poslancev je stopilo v romanski klub samo deset. To jo prav žalostno.
Tudi na Bavarskem se začenja zdaj živo gibanje, ktorega vzrok SO volitve v deželni zbor. Tudi tu si stoji več strank nasproti, med kterimi ste dve glavni: ena klerikalna, ki hoče le o Havarski, ne pa o zedinjem Nemčiji kaj vedeti, druga liberalna, ki želi ožjo zvezo s Prusijo.
Med Kimoni in Rusijo se boje pričenjajo ruzgovori zastrau novu pogodbe.   Znano je, da jo bila Rusija svoj konkordat s papežem odpravila.
V K uskom se predeluje zakon o tiskovinah. Novi načrt je boje prat liberalen. Zopet lep korak od ruske vlade, tem lepši, ker ni prisiljen. Po drugod so se dobile iu se dobivajo vse polovične svobode vselej šo le tacaš, ko mogočnim gospodom skrajna voda v grlo teče.
Kazne stvari.
* (Iz Novega mesta) se nam piše: „Ne more si človok skoro misliti, kakovih sredstev se poslužujejo naši nemškutarji, da bi dosegli svoj namen. Vso jim je dobro. Ni dolgo tega kar so dobili uaši dijaki iz Prage češke narodne čepice podebradke. Čepice same na sobi so sicer nedolžne, pa našim neinskutarjem so zavoljo jugoslovanskega grba „polumoseca v zvezdi" trn v peti. No morejo jih videti. Zato so najeli mestne fakine, da bi dijakom zbijali čepice z glave. Nek v dolgeh zakopan grajščak je še celo rekel da jih dijaci ne bodo »osili , pa naj ga tudi vsaka tisoč goldinarjev stane Glejte kakšni so to možaki ki se sicer, kader je kaj na dobiček misliti, Slovencen na vse načine prikupujejo.
!; (Žandarjev) je prišlo v Prago dva velika oddelka, in sicer v pomoč policiji. Pravijo da to še ni \se, iu da se bode glavno mesto Čehov Še bolj blagoslovilo s temi koristnimi možmi.
s (Jugoslovanska akademija) je izdala poslednje dni štiri knjige. Najvažuiša za naše čitatelje je „rada" VI. knjiga. Prinaša razpravljanja od najboljih hrvaških učenjakov. Nahaja se med članki tudi edeii slovenski: „kaj so hudourni vrtinci" od dr. Subica. „Pozor" o tem piše : Veoma će nam goditi, ako učene Slovence nalazili budemo u čim većem broju medju radu ici naše akademije. Ova so sloga može postići samo u duhu bratske ljubavi : s toga akademija radi veoma mudro , što štampa razprave jednim i drugim pismom. Samo vjetrogonje ili zlobnici mogu prezrieti obstoječe narodne okolnosti, a pametni rodoljubi uzimaju jih u račun propuštajuć vremenu, da lieči rane, koje je vriemo narodnjemu tielu udarilo.
Lastniki i Dr. Jože Vošnjak in dru^l
Tiskar lalunnl Jmi/.lč