LefO LXV Poltnfn« ptaEana v gotovini V LJubljani, v petek", "dne 23. julija 1937 Stev. 165 ^ Cena 1.50 Din • Naročnina mesečno ^^ MHBHI^^^^fe. ^Mfe. ^^ ^^^^^^^^^^ Ček. rnčun: Ljnb- 25 Din, za ^^^^^^ SA ^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana M. 10.650 •tvo 40 — ne- ^^^^^ ^^M ^^ W M ^^M W 10.349 za ce- ^^^^^^^ ^^m ^^m Hi M ^^HB^B m ^^m loletuo za ^^^^^ ^HV flHf ^ ^^M M inozemstvo 120Din ^^M ^^ M Prnga-Dnnaj 24.797 Uredništvo jc r JtL—^F ^^^^^^ H^^ JHh^^^^^^ U prava: Kopitar- Kopitarjevi nI. 6/111 jeva niica itev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka hi dneva po praznika Gil Robles gre v London da se v imenu Franca pogaja z Anglijo „Erez Israet" (Glej zemljevid no 6. strani) Od novembra I. 1936 do januarja 1937 jc hodila po Palestini posebna angleška kraljevska komisija, ki ji je predsedoval lord Peel, in proučevala vse možnosti, kako to deželo pomiriti. Palestina ni Bog ve kako obsežna. 26.000 kvadratnih kilometrov meri njena površina, njeno prebivalstvo pa je komaj prekoračilo milijon. Arabci so še v večini, toda neprestani dotok Židov je Arabce razburil. V svoji lastni deželi bodo postali narodna manjšina, ki bo vsled izreduih gospodarskih sposobnosti židovskih priseljencev potisnjena vedno bolj v ozadje in končno še čez meje onstran Jordana v puščavo. Angleži so kot nadzorna oblast imeli čedalje več opraviti s poravnanjem izgredov, ki so jih enkrat povzročili židje, drugič zopet Arabci in ki so po vsej deželi ustvarili nevzdržno bojno razpoloženje. Poleg tega so se začeli gibati tudi Arabci po ostalih angleških kolonijah, da pomagajo svojim krvnim bratom, židovski rod pa, raztresen po vsem milem svetu in v marsikateri državi — tudi v Angliji — na vodilnih mestih, ic storil svoje, da je svojim lastnim krvnim bratom pomagal z denarjem in z razpihovanjem javnega mnenja. Končno se je Anglija, ki v svoji kolonialni politiki slovi po počasno dozorevajočih sklepih, ki pa so po svoji vsebini čestokrat presenetljivo radikalni, odločila za delitev te državice. Imenovala ie posebno kraljevsko komisijo, ki ie prehodila vso Palestino, se razgovarjala z židovskimi in arabskimi domačini, nabirala njihove izjave in želje, stopila v stik z arabskimi veličinami sosednih držav in z voditelji mednarodnega židovskega po-kreta. Nabrano gradivo je komisija prinesla v London, kjer so ga od januarja 1937 dalje zopet prerešetavali, ponovno proučevali, iskali nasvetov pri zastopnikih velesil in pri tajništvu Zveze narodov ter ga v obliki zelo dolge spomenice pred par tedni objavili. Palestinska komisija prihaja v svojem poročilu do zaključka, da ni drugega izhoda iz palestinskih trenj kakor — delitev. En del naj dobijo Židje, drugega naj dobijo Arabci. Oba naroda naj vsak svoj kos organizirata v neodvisne države in ga upravljata po svoji lastni modrosti. Da bi se pa v vsej bodočnosti preprečili spopadi med obema državicama, ostane Anglija kot nadzorna država sredi med njima in si oibdrži zase mesto Jeruzalem z okolico in ožji pas zemlje, ki mesto veže s sredozemsko obalo in s pristaniščem Jafo. Ker Anglija želi, da ostanejo vsemu krščanstvu sveta mesta varna pred kakšnimi novimi neredi ali celo predmet prepira med Židi in Arabci, jih Anglija obdrži pod svojim lastnim nadzorstvom. Tako Nazaret, ki leži v mejah bodoče židovske države (»Erez Israelc) kakor Betlehem, ki pade v območje bodoče arabske države (»Filistinc). Ker je pristaniško mesto llaifa, ki leži na židovskem ozemlju, istočasno tudi iztočna luka za angleške petrolejske napeljave v Mezopotamiji, ohrani Anglija nad njim posebne nadzorne pravice, in ker je mesto Akaba ob vhodu v Rdeče morje silno važno pristanišče ob novem kanalu, ga Anglija namerava izkopati od Bersebe do Akabe in tako ustvariti sueškemu prekopu spored no pomorsko zvezo med Sredozemskim in Indijskim morjem, si tudi tamk.tj, sredi arabskega ozemlja, Anglija ohrani nadzorne pravice. Končno, da bi v bodočnosti bilo vse v redu, predlaga Anglija, naj obe državici skleneta z njo trajno politično in vojaško zvezo, nalik Iraku, nakar ju bo vpisala v članstvo Zveze narodov. Takšna je salomonska rešitev, ki jo jc Anglija našla, da se znebi neprestanih prerekanj na tem, za njen imperij tako izredno važnem ozemlju, ki zna v bližnji bodočnosti postati sploh osrednja točka angleške sredozemske in azijske obrambe kakor tudi veliko križišče njenih zračnih trgovinskih potov. Svetovno židovstvo, ki šteje približno 16 milijonov in ki je sanjalo, da bo vso Palestino spremenilo v vzorno židovsko državo, veliko kot naša moravska banovina (dravska banovina meri 15.000 kv. km površine), je razočarano zavpilo. Toda med temi protestnimi vzkliki do sedaj še ni bilo slišati glasu njihovega velikega vodje Chaima Weitzmanna, iz česar modri poznavalci razmer sklepajo, da so se Židje že spoprijaznili s pojmom manjše, a njim eopolnoma lastne židovsko državice in da so ili prav oni, ki so angleški kraljevski komisiji dali takšen nasvet. Nova židovska državica, ki bo obsegula kraje Akka, Safad, Tiberias, Nazaret in galilejsko pogorje ter bo zajela vso obalo od Jafe navzgor do Sirije in še majhen košček južno od Jafe, bo na severu mejila na francosko Sirijo, na vzhodu pa na Jordan in na Genezareško jezero. Velika bo kot je štajerski kos naše banovine, prebivalstva pa bo imela 500.000, od katerih jih bo še vedno 200.000 arabskega rodu. Arabska državica pa, ki bo večidel sestavljena od puščavskih pokrajin Palestine, bo tako rekoč brez vsakega Žida in se bo zdru-" žila z arabsko državo Čezjordanijo, ki je tudi pod angleškim nadzorstvom, v večjo arabsko državo, ki bo imela svojo — sicer nedostopno _ lastno obalo na Sredozemskem morjn in se bo za svoj promet z morjem lahko posluževala angleškega hodnika iz Jeruzalema v Jafo, odnosno pristanišča Haife, ako bodo Židje prehod dovolili. Če so Židje samo na videz nezadovoljni s takšno rešitvijo, je nejevolja Arabcev Iskrena. Potisnjeni so iz najbolj bogatih palestinskih krajev nazaj v puščavo, torej tako rekoč brez denarnih sredstev in tudi brez možnosti, da bi na svojem peščenem ozemlju kakšne denarne vire našli. Zaprti v svojo lastno državo, a vseeno v popolni odvisnosti od židovskih trgovcev, ki sedijo ob obali, ali od angleških trgovcev, ki so se že naselili ob ustju jeruzalemskega hodnika na morje. An; glija bo odpor Arabcev lažje zlomila, kot bi židovskega. Čez jordanski emir, ki bo svojo državico poveča! z dobršnim kosom Palestine in jo potisnil celo od obal Sredozemskega morja, je z angleškim predlogom zadovoljen, ker St. Jean de Lur. 22. julija, b. (Havas.) Kakor izvemo, jo imel general Franco v Salamanci razgovor z nekdanjim vojnim ministrom in voditeljem ljudske akcije Gil Roblesom, ki je prišel iz Lisbo-ne, kjer je že od začetka državljanske vojne. Politični prijatelji Gil Roblesa trdijo, da je imel razgovor važen političen pomen in da pomenja novo stopnjo v političnem razvoju narodne Španije. Obenem v istih krogih poročajo, da jo Franco pooblastil Gil Roblesa za posebno poslanstvo v Londonu, in sicer po posredovanju Oliveira Salazarja, portugalskega ministrskega predsednika, ki je v dobrih odnošajih z Londonom. London, 22. julija, b. »Daily Mail< poroča, da te dni pričakujejo v Londonu prihod Gila Roblesa, bivšega španskega vojnega ministra in voditelja španske narodne akcije, ki je imel pred kratkim konferenco z generalom Francom v Salamanci. Gil Robles bo t Londonu vodil pogajanja v imenu generala Franca z angleško vlado. Pri teh pogajanjih bodo razpravljali tudi vprašanje priznanja vojne pravice nacionalistični Španiji. Gil Robles bo pri svojem obisku predložil angleški vladi tudi listo nove bodoče nacionalistične vlade, ki jo je general Franco že sestavil. Angliji je za rude London, 22. julija, b. >Morning Post« ee bavi z odnosi med Anglijo in Španijo ter ugotavlja, da bo bržkone v bodoče največji del železne rude ii Španije odšel v Anglijo. List med drugim omenja tudi obljulM), ki jo je dal general Franco, preden je zavzel Bilbao, v kateri je zagotovil, da bodo trgovinski odnosi r Anglijo ostali v bodoče takšni, kakršni so bili do tedaj. London, 22. julija, b. V zvezi z včeraj začetimi razgovori med britanskim zunanjim ministrom Edenom in italijanskim zunanjim ministrom Gran-dijem pišejo danes listi o popuščanju v napetosti v krizi političnega nevniešavanja. »Daily Herald« pravi, da je Grandi izjavil Edenu, da bo vse storil, da prepreči polom politike nevmešavanja in da bo zaradi tega še enkrat proučil celoten obseg tega vprašanja. List poudarja, da bi »e morala kriza takoj prebroditi, ker drugače lahko propade celoten načrt. Težave v odboru za nevmešavanje so nastale zaradi italijanskega stališča. Italijanska vlada namreč odločno zahteva, da ee takoj prizna obema strankama v Španiji vojna pravica, ne da bi to pravico vezali na umik prostovoljcev, ki se borijo danes po raznih španskih bojiščih. Po bojiščih Bilka pri Madridu še vedno neodločena Salamanca, 22. julija, b. Nacionalistični glavni štab poroča o včerajšnjih borbah, ki 60 6e vodile zapadno od Madrida. Republikanske čete so pod varstvom tankov in novih tehničnih vojnih pripomočkov izvršile oster napad med goro Cumbro in Vila Franca del Častilo, vendar pa so jih nacionalisti krvavo odbili. Rdeči so imeli velike izgube. Nacionalisti so pri tej priliki zaplenili tudi mnogo vojnega materijala in en sovjetski tank. Na aragonskem bojišču so nacionalistične četo včeraj zasedle mesto Nogeras. V odseku pri Alba-racinu so nacionalisti prodrli rdeče postojanke in Grčija prodala en otok Nemcem Metaksas odločno zaniha Atene, 22. julija. TG. Že dalje so krožile po inozemskem tisku kakor tudi v atenski politični družbi vesti, da je grška vlada prodala Nemčiji neki manjši otok, ki ga hoče Nemčija utrditi kot opirališče za svoje podmornice. Podobne vesti so krožile tudi o Italiji. Ministrski predsednik Metaksas, ki so ga te vesti razburile, je poklical k sebi zastopnike domačega in zunanjega tiska ter jim v odločni izjavi povedal, »da so govorice, da bi bil prodal le košček svobodne grške zemlje kakšni tuji državi, tako nesmiselne, da bi bilo najboljše, jih s prezirom kaznovati«. Ali sem že zaradi tega, ker sem dalje časa živel v Nemčiji, postal izdajalec nad svojo domovino in nemški pro-danec, je vprašal Metaksas navzoče časnikarje? Kako naj bi prodajal grške otoke Nemčiji ali katerikoli drugi državi, ko pa je vlada pripravljena dati svoje življenje za obrambo tudi najmanjšega koščka domovine. Metaksas je nadaljeval, da so se gospodarski odnošaji z Nemčijo zadnje čase v korist Grčije silno popravili. Zato pa se je sedaj dvignilo vse polno ljudi, ki jim ni všeč, ker imajo svoje denarne interese drugod, in črnijo vlado, da grško zemljo prodaja, je Metaksas končal svojo izjavo. Grški listi so jo z debelim tiskom ponatisnili. je dobil več, kot pa jc mogel in smel pričakovati. Kolikor njegov vpliv na puščavska plemena Arabcev ne bo zalegel, bo zaleglo angleško vojaštvo, ki ga je prišlo 20.000 v Palestino, da nadzoruje razdelitev dežele. Anglija namerava svoj sklep predložiti Zvezi narodov v odobritev, kar je vsled previdnih diplomatskih predpriprav tako rekoč /e zagotovljeno, nakar bo takoj s I. januarjem I. 1938 začela Palestino deliti. V ta namen si je dala rok dveh in pol leta. V juliju I. 1011 želi, da bi obe državici, »Erez Israelc in »hilistin« zaživeli svoje lastno življenje pod materinskim so zasedli mesto Trama Častilo po izredno hudem odporu nasprotnika, ki je utrpel veliko žrtev. Trama Častilo leži 60 km zapadno od Peruele in se po tem lahko sklepa, koliko 60 nacionalisti zasedli zemljišča. Nacionalistična letala pri Avili so sestrelila en rdeči bombnik. Nacionalistični štab poroča nadalje, da rdeče čete pri Madridu še vedno izvajajo močan pritisk na nacionalistične položaje. Kljub temu pa so nacionalistične čete zavzele važen položaj pri Aulen-ciji. Ti položaji ležijo med Vila Nueva del Aranda in Majadofondo. Nacionalisti eo zavzeli V6e one postojanke, iz katerih so jih vrgli oddelki mednarodne brigade. Zaradi tega bodo miličniki izredno ležko branili Hiorne in Bruneto. Brodovja rdečih in belih Rim, 22. julija, b. List >Orse Armate« prinaša pregled stanja pomorskih sil v Španiji. Po teli vesteh ima valeneijska vlada naslednje ladje: oklopnico »Jaime I«, križarke »Libertad«, »Cervantes Mendes« in »Muries«, rušilce »Caruga«, »Almirante Cerandis«, »Valdes«, »Dias«, »Miran-da«, »Lepanto«, »Anteguera^, >Galano« in »Alsedo«, torpedovko »T—III«, topničarko »Llaya« in osem podmornic. Vlada generala Franca pa razpolaga z oklopnico -»Espagna«, križarkami »Espagna«, »Canarias«, »Raleares«, »Almirante Servera« in »Republica«, rušilcem »Veslače«, torpedovko »T 19«, pet manjšimi torpedovkami in dvema podmornicama. Poleg teh ladij uporabljata še trgovsko brodovje, ki jo spremenjeno v pomožne vojne ladje. Nanking, 22. julija, b. Danes pričakujejo izjavo maršala Čanliajška angleškemu poslaniku, ki bo odločila usodo sedanjega spora med Japonsko in Kitajsko. Angleški poslanik je namreč izročil maršalu Čankajšku zadnji apel Anglije, naj spor po možnosti mimo reši. Čankajšek je prosil angleškega poslanika, naj počaka do danes, ker se liodo po sporazumn o premirju umaknile japonske čete zapadno od Pekinga, kajti tudi kitajske fete so zapustile svoje postojanke in se umaknile nekaj kilometrov nazaj. Po še nepotrjenih vesteh pa so Kitajci zopet zasedli svoje prvotne položaje, kar je tudi glavni vzrok, da Japonci nočejo nazaj. Tokio, 22. julija. AA. Kakor poroča agencija Gomej, se položaj v severni Kitajski nagiba k zboljšanju zaradi umika kitajskih čet iz Lukučiaoa in Papasana v pretekli noči. Po neki brzojavki iz Nankinga general Sunčejuan še ni sporočil vladi v Nankingu besedilo pogodhe od 19. julija, ki ima za cilj kakor menijo, da olajša izvedbo treh točk sporazuma od 11. t. m. V krogih japonske vlade izjavljajo, da ni nobenega razloga, da bi vlada v Nankingu, ki je doslej priznala vse krajevne sporazume, sklenjene med samoupravnim političnim svetom pokrajin Hopej in Čaliar 7. Japonsko, odklonila odobritev sedanjega sporazuma. Belgrad, 22. julija. Na današnji seji senata, ki se je pričela ob pol 11, so bili navzoči ministri Stankovič, Vrbanič, Stošovič, Voja Djordjevič. — Senator Voja Protič je vložil zakon o spremembah in dopolnilih točke 3 čl. 33 finančnega zakona za 1. 1937-38. V svojih daljših pojasnilih senator Protič izjavlja, da je vloženi zakon po svoji naravi tak, da ga je treba nujno sprejeti, ker bo dne 1. avgusta stopila v veljavo uredba o celibatu učiteljic in o porokah učiteljic z neučitelji. Prosvetni minister Dobrivoje Stošovič je pojasnil, da je o tem vprašanju obširno govoril za časa proračunske razprave v narodni skupščini in v senatu. Tedaj je pojasnil tudi razlog, ki je vodil kraljevsko vlado, da izda ta predpis, s katerim je zakon učiteljic z neučitelji prepovedan. Minister Stošovič poudarja, da se v imenu vlade docela strinja z razlogi, ki jih je senator navedel o potrebi, da se tudi onim osebam iz častniških vrst, ki dobe pravico do poroke 1. oktobra, podele vse olajšave, ki ®o jih dobili tudi ostali državljani iz drugih strok, to je, da lahko izpolnijo svoje častne obveze nasproti svojim zaročenkam. Ta zakon naj stopi v veljavo 1. avgusta namesto 1. septembra, kakor jc to določeno poleg ostalih odredb v finančnem zakonu. V imenu kraljevske vlade Stošovič izjav- vodstvom Velike Britanije in oddaljenim nadzorstvom njene oborožene sile. Če bi sc pokazale kakšne nove težave, je Anglija pripravljena na svoje stroške preseliti vse Žide iz nrabske državice v židovsko in vse Arabce iz židovskega ozemlja na arabsko. Ves svet z razumljivim zanimanjem pričakuje, kako si bo židovstvo organiziralo svoj mali »Erez Israel«, kjer bodo Žid.ie «ami med seboj, oblast in podaniki, trgovci in konsu-menti. Angleški predlog je duhovit po svoji imperialistični zasnovi, a je tudi poln političnega humorja. Tri četrtine surovin v rokah Anglije „Ni čudno, če je svet razburjen" London, 22. julija. AA. DNB.: V lordski zbornici so včeraj govorili o gospodarskih izidih angleške imperijalne konference. Lord Lothian jo poudaril, da zadnje čase zmeraj več driav sahte-va kolonije. To je pojav, ki je čuden in vznemirljiv. Član delavske stranke lord Arnold je odgovoril, da ima Anglija od 25 vainih sirovin t svojih rokah 18si'roTin, dočim jih imata Nemčija in Italija 4 in Japonska 3. Torej ni nič čudnega, če je svet razburjen. V Italiji in na Japonskem stalno raste število prebivalstva in zato imata ti dve državi pač pravico zahtevati višjo zunanjo trgovino, da tako lahko preživljata svojo ljudstvo. V imenu vlade je odgovoril lord Halifax, da bo o načelo odprtih vrat t angleških kolonijah razpravljala posebna konferenca, ki bo sklicana v Ženevi. Vendar pa moramo vedeti, da nekatere države niso krive, druge države ne morejo kupovati sirovin. Ix>rd Halifas se je na to izrekel proti predlogu, da naj se skliče nova svetovna gospodarska konferenca. Preden bi takšna konferenca bila mogoča, bi morali imeti v rokah rezultate ankete, ki jo vodi belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. Tukaj so aretirali Kazo Hurušina, uglednega člana senata. Obtožnica mu očita, da jc imel nalogo. da zaneti spor med civilnim prebivalstvom in vojaštvom. Dalje se čuje. da je bilo v zadnjih dneh aretiranih več vodilnih liberalcev, med njimi profesor Rajkita Kita, ki Je član poslansko zbornice in znan književnik. Varšava. 22. julija. AA. Japonski odpravnik poslov je podal sotrudniku lista »Exprcss Poran-ny« izjavo, v katerem je predvsem poudaril: Maršal Čankajšek uživa podporo iz Moskve. To je povsem jasno. Boljševiki so pripomogli, da je Kitajska odbila našo spomenico. Kitajska računa na pomoč komunistov. Boljševiki si prizadevajo, da izzovejo za vsako ceno z vsemi sredstvi vojno med Kitajsko in Japonsko i namenom, da bi Japonsko oslabili. Japonci razvrednotili jen Japonska vlada je občutno razvrednotila Jen. Dosedaj je bil Jen v razmerju: 1 gram zlata = 1.33 Jena; poslej pa bo 1 gram zlata stal 3.50 Jena. S to manipulacijo ho državna banka profili rala 800 miljonov Jenov. lja, da bo to vprašanje uredil z vojnim ministrom in da bo v času do 1. oktobra zbral vse gradivo in zahteve vseh onih častnikov, ki so se zaročili pred 1. aprilom, in število onih častnikov, ki so dobili pravico, da se lahko poroče pred 1. oktobrom, in da bo vse tc primere predložil nov zakon, tako da se bodo lahko poročili. Senator Protič se je nato nujnosti odpovedal. Nato je bilo »poročeno, da je imunitetni odbor predložil svoje poročilo plenumu senata glede zahteve pravosodnega ministra glede irročrtve sodišču senatorja Kujundžiča. Dogodki v saborni cerkvi Predsednik je sporočil, da je nanj vložil senator Tomič vprašanje, v katerem zahteva pojasnila zaradi zadnjih dogodkov, ki so se odigrali te dni pred saborno cerkvijo. Predsednik izjavlja, da je dobil od mestne uprave obširno poročilo o teh dogodkih. Dežurni tajnik dr. Kotur je zatem prečita! to poročilo, ki pravi: Poročilo belgrajske policije Arhierejski namestnik za Belgrad je napovedal za dne 19. julija ob 17 molitve in procesijo po mestu od saborne do savinačke cerkve. Uprava mesta Belgrada je bila obveščena, da gotovi neodgovorni elementi nameravajo izkorwtiti to procesijo ter hočejo rušiti mir, javno varnost in državne interese. Na podlagi teh obvestil je uprava mesta Belgrada prepovedala procesije, sestanke in druge sprevode do 1 avgusta t. I. Ker se je ta naredba nanašala tudi na procesijo, ki jo je napovedal arhierejski namestnik za mesto Belgrad, je šef oddelka splošne policije 18. julija oh 4 obiskal v stanovanju arhierejskega namestnika Milivoja Petroviča, ki je Nadaljevanje na 2. strani Čankajšek še čaka Japonci dotžijo Rusijo, da hujska Kitajce Seja senata in skupščine Poročilo belgrajske policije o dogodkih pri saborni cerkvi (Nadaljevanje s t. strani) to naredbo sprejel proti podpisu ter je istočasno v nevezanem razgovoru dejal šefu oddelka splošne policije: »Ni to moja stvar. Jaz sem to napovedal po nalogu svojih najvišjih predpostavljenih. Prosim samo, da to prepoved objavite ter bo od mene odstranjena vsaka odgovornost. Dalje je dejal v nevezanem razgovoru, da je nekaj takega tudi pričakoval in da je z nekaterimi prijatelji istega dne dopoldne dejal, da k njemu še ni prišel šef splošne policije in da ga pričakuje. Arhierejeki namestnik je ob tej priliki še poudaril, da je tudi sam opozoril arhiereje, da pa je ob priliki prvih volitev obiskal omenjenega šefa splošne policije in da ga je ob tej priliki opozoril, da se ne želijo nobeni sprevodi zaradi gotovih namer neodgovornih elementov. Zaradi tega je bil prepričan, da tudi ta procesija ne bo dovoljena. Šct oddelka splošne policije je odpeljal arhierejskega namestnika Milivoje Petroviča do 6aborne cerkve, kjer je bilo arhierejsko namest-ništvo, ter ga je okoli 17 telefonično obiskal in ga vprašal, če je obiskal svoje predpostavljene in če jih je obvestil o prepovedi, kakor tudi, če mu tozadevno lahko da kakšno obvestilo. G. Petrovič J mu je odvrnil, da je ravno v tem trenutku bil pri metropolitu Dositeju in mu o vsem poročal. Ob tej priliki ga je obvestil tudi, da je oblast procesijo prepovedala, to pa radi tega, ker bi samo neodgovorni elementi lahko škodovali javnemu redu in državnim interesom. Metropolit Dositej mu je dejal, da je to dobro, da se proccsija radi tega ne bo vršila, temveč le molitve, ki niso prepovedane. Nato je upravnik mesta Belgrada osebno obiskal metropolita Dositeja ter mu še sam pojasnil vse motive, radi katerih je prepovedal sprevode po mestu. V nadaljnjem poročilu pravi uprava mesta Belgrada, da se je okrog 4. pričela zbirati duhovščina iz raznih belgrajskih cerkva in iz okolice. Pričelo pa je prihajati tudi ljudstvo in se je zbralo okrog cerkve 1000 do 1200 ljudi. Pri tej priliki so t-e slišali dovoljeni in nedovoljeni vzkliki. Delili so se tudi razni letaki. V sami cerkvi je bilo pet do šest vladik. Molitve so trajale največ 12—15 minut. Za časa molitev je v trenutku, ko je v cerkev prihajal dr. Janjič, organizirana klika in duhovščina pričela vzklikati: >J?ivii» Voja Janjič!«, »Dol konkordat!«, »Živi« patriarhi«, »Dol z mračnimi tipi!« itd. Ti vzkliki so se stalno ponavljali. Ko so bile molitve končane, jc prota Petrovič stopil pred ljudstvo ter spregovoril nekaj besed. Obvestil jih je tudi, da je procesija prepovedana. Kakor hitro so ljudje zaslišali, so pričeli takoj demonstrirati ter vzklikati v cerkvi: »Dol Stojadinovič!«, »Dol Korošec!«, »Dol jezuiti!«, »Dol konkordat!«, »Živio Voja Janjič!« itd. To so bili čisto vzkliki političnega in strankarskega obeležja s provokatersko tendenco. Ze takoj pri prihodu iz cerkve je dobil sprevod obliko pouličnih demonstracij. Med navzočimi je bila znana levičarska in komunistična mladina z univerze, od politikov pa so bili navzoči in hujskali ljudstvo Boža Stojan, špa-gier in njegov brat, Miloš Bobiž, Ante Radojevič, dr. Dobroelav Smiljanič, dr. Janjič, Uroš Jelič, predstavniki Hodžerine stranko ter poslanci Mihajlo Djurovič, Grdžič in dr. Vukanovič. S trotoarja pa je vse to opazoval dr. Milan Gavrilovič. pozneje pa 6e je pojavil tudi Dimitrije Ljotie. Takšna procesija se je podala z nekaj cerkvenimi zastavami na čelu, z duhovščino v ornatih, med katero eo bili tudi trije ali štirje škofje, proti Ulici kralja Petra. Procesijo je vodila skupina zelo agresivnih tnladeničev ter imenovanih narodnih jioslancev in drugih politikov, ki so 6e pomešali skupaj z duhovščino. Orožniki so čakali procesijo v Ulici kralja Petra in se jim je le s težavo posrečilo, da so ločili duhovščino od ostalega občinstva. Pri tem policija 6ploh ni uporabila nobenega orožja, razen svoje fizične moči. V trenuticu, ko se jim je posrečilo duhovščino ločiti od ostalega občinstva, so ljudje napadli orožnike. Pri tem se je posebno udejstvoval dr. Voja Janjič, dr. Dragoslav Smiljanič, Mihajlo Djurovič in Vukanovič. Dr. Voja Janjič je orožnike tepel s palico. Samega šefa policije je pa udaril s pestjo v prša. Vsi napori, da se pomirijo razburjeni poslanci, niso ničesar zalegli. Da ne bi prišlo do nemirov težje narave, jih je orožništvo spustilo skozi kordon, ki se je nahajal pred patriarhijo. Ko se je procesija z duhovščino in zastavami pomikala po Ulici kralja Petra dalje in je naletela na drugi kordon orožnikov, je tudi ob tej priliki občinstvo napadlo varnostne organe. Tudi tu se je krepko udejstvoval dr. Voja Janjič. Prav tako pa je duhovščina dejansko napadla orožnike in jih tolkla s cerkvenimi križi iu zastavami. Kordon orožnikov se jc počasi pomikal do poslopja Narodne banke. Tu pa jc občinstvo in duhovščina pričela obmetavati orožnike s kamni. Masa je hotela za vsako ceno prodreti v Kneza Mihajla ulico, ki je bila polna ljudi. Nekaterim ljudem se je posrečilo prodreti kordon, enako pa tudi nekaterim duhovnikom, ki so se v ornatu podali v Knez Mihajlovo ulico. Ostala duhovščina se je vračala z maso k saborni cerkvi. Ves ta čas so ljudje na vse strani širili letake z neresnično vsebino. Ko se je ljudstvo z duhovščino vrnilo do sa-borne cerkve, je duhovščina sporočila, da je škof iz Šabca ranjen. Uprava mesta Belgrada ugotavlja, da orožniški organi, ki so bili tega dne v službi v tem delu mesta, sploh niso rabili niti hladnega niti strelnega orožja, temveč so uporabili zgolj svojo telesno moč in s gumijevkami odbijali napade demonstrantov. Varnostni organi so imeli navodila, da do skrajnih meja ohranijo hladno- krvnost, kar so tndi v polni meri storili. Ke pa so varnostni organi spremili množico do saborne cerkve in v cerkev samo, se je na orožništvo s stolpa vsula ploha kamenja in drugih trdih predmetov. Ob tej priliki je bilo ranjenih reč orožnikov. Ljudstvo se je nato razpršilo po stranskih ulicah. Škof Simeon, o katerem se je raznesla vest, da je ranjen, in za katerega je v narodni skupščini nekoliko minut po tem dogodku nekdo trdil, da je ubit, je sam brez tuje pomoči odšel v patriarhijsko poslopje. Duhovščina, ki je prišla v Knez Mihajlovo ulico, je zbirala ljudi na Korzn ter pozivala na demonstracije. Radi tega so morali večkrat posredovati varnostni organi in razganjati ljudi. Duhovščina je bila naprošena, naj sede v potniški avtomobil in se odpelje. Del duhovščine se je odpeljal v saborno cerkev, drugi del pa v savinačko cerkev. Istočasno je bilo še nekoliko poskusov demonstracij v posameznih delih mesta. Toda te demonstracije so bile že v začetku preprečene. V vseh cerkvah, in to vsakih deset minut, so pričeli močno zvoniti. To zvonenje je trajalo od desetih do pol-enajstih. Zvonenje je ustvarilo med meščanstvom precejšnje vznemirjenje, ker se zvoni z vseh cerkva istočasno samo v primeru nevarnosti ali mobilizacije. Na periferijah so se začeli zbirati okoli cer kev ljudje in spraševali, čemu zvonenje. Potem so se vsi ljudje mirno razšli. Ob pol desetih zvečer je bil poklican pred patriarhijo rešilni avto. Ta avto je ob tričetrt na deset odpeljal škofa Simeona v Živkovičev sanatorij. Z avtomobila sta vpila na ulice dva duhovnika: »Rajbojniki in morilci so pobili vladikol« Kakor hitro je bil npravnik mesta o tem obveščen, je takoj poslal v Živkovičev sanatorij načelnika sanitetnega oddelka uprave mesta Belgrada dr. Sto-janoviču, da se osebno prepriča o stanju tjakaj prepeljanega škofa Simeona. Dr. Stojanovič se je takoj peljal v sanatorij ter tam našel dr. Smiljano-viča. Ker se je interesiral za zdravstveno stanje škofa Simeona, je vpraša! zato Smiljanoviča o tem. Smiljanovič mu je odvrnil, da so škofa Simeona pregledali dr. Jovanič, on in ie dva druga zdravnika, in naprej ni hotel dr. Stojanoviču dovoliti, da bi osebno videl bolnika. Šele na izrecno zahtevo dr. Stojanoviča so ga pustili k bolnika. Ta je bil bolnika pregledal in ugotovil, da sta puls in temperatura normalna. Ko je vprašal bolnika, če ga kaj boli, j« izjavil, da ga nič ne boli, samo da čuti pritisk v prsih, kar je posledica živčnega vznemirjenja. Poleg tega je dr. Stojanovič ugotovil, da ima vladika dve rdeči lisi, in to eno na vrhu nosa in eno ob desnih sencih. Dr. Stojanovič je vprašal vladiko, če mu lahko pove, odkod ima tidve lisi, nakar je ikoi izjavil, da tega ne ve in tndi povedati ne more, če ga je kdo udaril, in sploh ne ve, kako je do tega prišlo. Bolnik se je zahvalil upravniku mesta Belgrada za njegovo pozornost ter mu sporočil svoje pozdrave. Dr. Stojanovič je ugotovil, da se počuti vladika prav dobro in da lahko takoj zapusti sanatorij. Ob priliki odhoda dr. Stojanoviča iz sana-torija je dr. Smiljanovič, ravnatelj sanatorija in eden najhujših demonstrantov, trdil, da je ugotovil po ron(genskem pregledu, da je škofu Simeonu počila nosna kost. Toda ko je dr. Stojanovič za htevat rentgenski posnetek, ga ni dobil. Dr. Stojanovič je v dvomih, da bi bila no6na kost škofa Simeona počena. Ker poleg vsega tega zlonamerni liudje pa tudi duhovščina raznašajo vesti, da so škola Simeona ranili varnostni organi, je bilo naslednje ugotovljeno: Kakor je bilo že poudarjeno, so varnostni organi odbijali napade demonstrantov z gumijevkami, če bi kdo udaril z gumijevko škofa Simeona, bi ta gumijevka povzročila čisto drugačen udarec, ker je težka 1 kg. Če bi bil udarec gumijevke, bi bil hujše narave.^ tako pa 6e lahko domneva, da je v onem metežu nekdo moral za ča6a demonstracij morebiti malo suniti škofa Simeona ali pa se je slučajno poškodaval s križem, katerega je nosil v roki in 6 katerim je mahal na vse strani. Potem je govoril še nekaj besed predsednik senata dr. Mažuranič, za njim pa interpelant Sve-tozar Tomič, ki z odgovorom ni bil zadovoljen. Nato 60 prešli na dnevni red, na razpravo o zadružnem zakonu. Poročilo odbora jc prebral senator Cukavac. za njim pa je govoril kmetijski minister, ki je imel isti ekspoze kakor v skupščini. Naslednji govornik je bil senator Pu cel j, ki jc deloma kritiziral predloženi zakonski osnutek ter stanje, ki vlada danes v zadružništvu. Izjavil je. da bo glasoval za zakon. Današnja seja je bila nato zaključena, prihodnja pa bo jutri popoldne ob 6. Na njej se bo na daljevala razprava o zadružnem zakonu. Konkordat pred skupščino Belgrad. 22. julija, m. Skupščinska seja se je pričela ob četrt na 9. Uvodoma je Voja Lazič spet pričel razpravo o zapisniku včerajšnje seje. Razburil se je zaradi včerajšnjega sklepa šefov poslanske skupine, da ee razprava o konkordatu zaključi jutri zvečer ob 6., ko bo glasovanje o konkordatu. Predsednik čirič ga je odločno zavrnil ter izjavil, da'to ni pripomba k zapisniku, temveč polemika s sklepom skupščine, čirič je dalje izjavil, da mu o tem ne more dovoliti govoriti. Lazič pa je kljub temu nadaljeval svoj govor, zaradi česar mu je predsednik po dvakratnem opominu končno vzel besedo. Prebrana je bila tudi interpelacija poslanca JNS Zečeviča na finančnega ministra o finančnem efektu v zvezi z obveznostmi konkordata. Minister Letica je nujnost sprejel. Poslanec Mravlje pa je vložil interpelacijo na prosvetnega ministra o zadnjem občnem zboru Zveze jugoslovanskih nacionalnih akademskih organizacij v Sarajevu. Nato se je prijavil k besedi pravoslavni prota Milan Petkovič, ki je odobraval sklep šefov poslanskih skupin, da se načelna debata o konkordatu zaključi jutri zvečer. Skupščina je nato prešla na dnevni red ter je kot prvi govoril bivši minister Ignjat Stefanovič zaradi osebnega pojasnila glede včerajšnje izjave ministra Jankoviča. Milan Banic Za njim je govoril poslanec Baričevičevega kluba Milan Banič, ki je dejal, da je katolik. Nato je na njemu lasten način podal obširno izjavo glede konkordata ter kritiziral posamezne določbe. Obširno je govoril tudi o zgodovini cerkvenih borb za časa hrvatskih vladarjev. Seveda se je bavil tudi s kJerikalizmom in dejal, da so jezuiti prvi začeli poudarjati hrvatsko državno pravo in da so jezuiti očetje sodobnega hrvatskega nacionalizma. Dalje je govoril o klerikalizmu v Sloveniji. Pravi, da slovenski klerikalci ne smejo po navodilih Rima abstinirati in da se morajo udejstvovati V clohoki žalosti naznanjamo, da nas je včeraj ob 1 popoldne z a vedno zapustila naša srčno ljubljena hčerka, gdč. Antonija Stražar učenka II. razreda meščanske šole Pogreb bo v soboto, dno 24. jultja ob 4.30 Iz mrtvašnice splošno bolnišnico na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. julija 1937. ŽALUJOČI STAR8I IN BRATJE. V molitev priporočava prečastitega gospoda zlatomašnlka Janeza Hromca župnika v pokoju ki je po dolgi bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, umrl dne 22. julija 1937 popoldne, v 76. letu starosti, v Stožlcah št. 91. Pogreb s sveto mašo bo v soboto, dne 24. julija 1937 ob 10 v Stožicah. Bil je trpin; naj mu bo božji Trpin sam obilno plačilol St. Vid nad Ljubljano, 3ežica, dne 22. julija 1937. Valentin Zabret, dekan. Janei PucelJ, župnik. po stranskih potih ter sodelovati na oblasti. Oni morajo biti trojanski konj v Belgradu, ki naj de-moralizira srbstvo. Oni morajo izvajati borbo v etapah, da na ta način pridobivajo na terenu, da utrdijo svojo položaj v Belgradu in da izkoristijo vsako njegovo slabost. Pravi, da bi naša država že 18 let morala biti na jasnem, ali hoče vojno z Vatikanom ali pa živeti z njim v političnem miru. Vojna se je mogla voditi, toda za to je bilo potrebno orožje. Za to bi se bila. morala pripraviti država kakor tudi pravoslavna cerkev. Najboljše orožje za ta boj bi bil prehod iz srbske v jugoslovansko pravoslavno cerkev. Seveda bi bil za to potreben novi sv. Sava, tega pa ni bilo. Dalje je dejal, da bi bilo potrebno v primeru, če bi danes obstojala pravoslavna Rusija, vsekakor najpreje vzpostaviti stike z njo in šele nato skleniti konkordat. Napada tudi katoliško duhovščino ter omenja številne evharistične kongrese. Pravi, da je katoliška Cerkev pričela istočasno izobešati hrvatske zastave in govoriti o posebni hrvatski kulturi. Govornik je v svojih nadaljnjih izvajanjih govoril tudi o trikotu, ki ga tvorijo Rim - Dunaj - Budimpešta in pravi, da je ta tri-kot podpisala cerkvena politika Rima. Naposled je še dejal, »da je danes pravoslavna cerkev kakor boksar, ki je dobil udarec v čeljust, toda proti temu boksarju, ki sc opoteka, se kr. vlada obnaša tako, da tega boksarja sili še na kolena«. Naposled je izjavil, da bo glasoval proti konkordatu. Izvajanja Baniča, ki niso prav nič posrečena, niso na nikogar v skupščini napravila dobrega vtisa. Dr. Auer Za njim je govoril bivši pravosodni minister dr. Ljudevit Auer, ki je, kakor znano, v Rimu podpisal konkordat. Dr. Auer se je javil k besedi radi osebnega pojasnila zaradi včerajšnjega pojasnila ministra dr. Jankoviča. Med drugim je dejal, da glede konkordata sedanja vlada ni nič več sklepala, ker je bil že sklenjen in njegova vsebina s podpisom določena. Nato bivši minister dr. Auer pojasnjuje potek dotične seje, na kateri se je čital konkordat in pravi, da je tedaj vojni minister 2ivkovič prosil za nekatera pojasnila, ki jih je tudi dobil. Pravosodni minister pa je prav tako opozoril na nekatera mesta. Pravi, da je konkordat prevajal iz francoskega teksta in je na seji čital člen za členom, pri nekaterih važnejših členih pa je prečital tudi francoski tekst. Pri tem mu je pomagal tudi minister Jankovič. Na konkordat se ni podpisal in tudi ni glasoval. Nato pravi dr. Auer, da ga glede nekaterih pripomb veže diskrecija in ne more ničesar izjaviti. Za konkordat pravi, da svoj del odgovornosti zanj sprejme in bo zanj glaisoval. Konkordat nam je bil potreben in je samo škoda, da ga že praij nismo sklenili. Tedaj bi morda mnogo stvari v konkordatu izgledalo drugače, kakor danes. Naposled dr. Auer izjavlja, da so sc proti njemu v zveri s konkordatom širile neresnične vesti m da sploh ne bi govoril, če ne bi bil izzvan. Naslednji govornik je bil dr. Milan Božič (JNS). Kritiziral je predloženi konkordat, verske razmere v Bosni in v državi sploh ter politiko kr. vlade. Glasoval bo proti. Minister Voja Djordjevič Zaradi osebnega pojasnila je dobil besedo minister Voja Djordjevič. Minister zamerja govorniku, da razne šalo, ki so jih poslanci med seboj govorili o »zastrupitvi« pravoslavnega patriarha Varnave, prinaša na skupščinski oder. Minister Djordjevič je poudaril, da Cerkev podpira narod in Bog ni last malega števila izvoljencev, temveč vseh vernikov. Dobesedno je rekel: »Gospodje, vsak od nas moli k Bogu za zdravje svojih ljubljenih v zatišju na mirnem prostoru.« (Odobravanje z desnice.) K molitvi se ne kliče ulice. Bog je duh in ravno duhovniki vseh ver vedo, da sta molitev in božja volja močnejša od ulic. in mas. (»Tako je!«) Glede »zastrupitve« patriarha Varnave je Djordjevič dejal, da krožijo med ljudmi najrazličnejše in najbolj bedaste variante v tem pogledu. Mislim, da tej legendi z ulice ne bo noben poslanec verjel. Voja Lazic Naslednji govornik je bil Voja Lazič, ki je prav tako kritiziral konkordat in že uvodoma izjavil da bo giasovai proti. Voja Lazič jo hil od vseh dosedanjih govornikov prvi, ki je trdil, da konkordat nase države s sv. Stolico ni potreben. Pravi, da država devetnajst let ni imela konkordata. Pravi, da Domači odmevi Laži in klevete gospoda ministra dr. Kramerja Ljudje s prebujno domišljijo, zlasti če niso jiosebno natančni z resnico, kaj rado zanese v sfere prividov in sanj, kar se je zgodilo tudi g. Kramerju, ko so je lotil popisovanja jiogreba narodnega inučetiiku R. Dolinarja. Čujmo ga, kaj vse jo skupaj nafantaziral: »Narodni odbor« jo skušal organizirati veliko udeležbo kmetov iz okolice. — To si je g. Kramer izmislil, ker ni nihče pozival okolice, naj pride na jjogreb, ne v listih, ne v okrožnicah. »Cerkvene oblasti so pozvale duhovnifitvo, da pride v čim večjem številu na pogreb.« — To si je g. Kramer gladko izmislil in se nesramno zlagal, kar ga moralno na poseben način kvalificira. »V javnosti se širi govorica, da se bo pogreb spremenil v ogromno manifestacijo slovenskega nacionalizma, ki bo celi Jugoslaviji dokazala, da je odbila zadnja ura ,tuji plačani protinarodni jugoslovanski ideologiji med Slovenci .< — Na tem mestu g. Kramer zopet na otipljiv način denuncira in laže. — Naj bi vendar povedal, od koga je slišal, da se hoče pogrebu umorjene žrtve dati značaj, kakor mu ga on podtika. »Širijo so vznemirljive vesti, da bodo brezštevilni tisoči udeležencev na pogrebu v teku dneva obračunali z onimi, ki so zakrivili smrt R. Dolinarja. Te vesti ustvarjajo splošno ner-voznost« Le kdo je mogel misliti, da so se kazinotom v tistih dneh tako grozovito hlače tresle? Iz Kra-merjeve interpelacije sedaj avtentično zvemo, da so ti urnobesni junaki in levi živeli v paničnem strahu, v »splošni nervozi« — pred narodom, v zavesti svoje krivde in zločina, ki so ga njihovi ljudje nad slovenskim narodom zagrešili. Toda znova so s svojim strahom le-to dokazali, da ti izkoreninjenci slovenskega naroda ne ftoznajo ne njegove discijdiniranosti in ne srčne kulture. »Pri Bogu je maščevanje,« je bilo geslo, ki ga je v svoji žalosti proglasil slovenski narod. Toda sam ni segel po maščevanju. Nasprotno, akademiki so celo molili za tiste, ki so organizirali in Izvedli zločin in prelil) nedolžno kri, da bi spregledali svojo zablodelost in se vrnili s Kajnovih potov. Gosjjodje iz Kazine in okoli »Jutra« so lahko v mini sedeli. Niti las se jim ni skrivil. Toda do tega gledanja se nc g. Kramer ne njegovi ljudjo niso nikdar mogli povzpeti. Znana jc nepomirljiva j>olitična maščevalnost te klike. In zato tudi ni drugega pričakovala, kakor da bo kot povračilo za prihovski umor ob prvi priliki z batom padlo po njihovih glavah. Kramer piše dalje: »Klerikalizem, ki sedaj nastopa pod krinko JRZ, je hotel napraviti preizkušnjo svoje moči« (namreč s pogrebom). O, kako daleč ste od resnice s svojimi lažmi, gosp. Kramer! Ko bi slovenski katoličani hoteli s pogrebom umorjenega akademika manifestirati in demonstrirati, potem hi ga ne pokopavali v soboto dopoldan, ko so ljudje najbolj zaposleni, ampak vsaj popoldan, ko je delopust in se more razviti mnogo večja manifestacija. In ko bi sploh kdo vsaj malo mislil na politično manifestacijo, bi pogreb brez težave prestavili na nedeljo popoldan. ko bi pač bilo mogoče zbrati tudi več kot 10.000 ljudi, o katerih fantazira g. Kramer, da so bili pozvani in niso prišli. Kramer piše da so mase bile nahujskane v duhu sej>aratfzma in punktacij... Koliko zlobe in koliko histerične strasti denuncirati in le samo denuncirati je v teh njegovih besedah! Več kot 10.000 Ljubljančanov je videlo pogreb in ti so dojeli globoko resnost smrti in veličastnost krščanskega pogreba, v katerem so bile odklonjene vse godbe, vsa društva, da ne bi množica preveč narasla, ampak so v sprevodu korakala le zastopstva, odkritih glav, glasno moleč rožni venec. Kramer je v tej molitvi tisočglave množice videl kajpada »denunciacijo punktaštva in separatizma«! Čisto gotovo se ne bi s to denunciatako bo-lestnostjo g. Kramerja in njegovih ljudi pečali, ker jo Slovenci itak dobro poznamo, in tudi škodo, ki jo je našemu narodu že prinesla v teku zadnjih 20 let. Toda prav je, da dobe vpogled v to smrdljivo kuhinjo laži in ovaduStva tudi tisti pošteni jiolitieni nasprotniki, katerim se takšne umazane politične metode gotovo gabijo. Kajti način poli-tične borbe, kakor jo uvajajo jenesarji v našo javno življenje, nima po svoji nizkotnosti in fri-volnosti menda nikjer drugod para. Junaški g. Kramer pripoveduje v svoji interpelaciji, da so klerikalci na večer j>ogreba prijavljali šentjernejski pokolj nad »nacionalnimi elementi« v Ljubljani. Toda, ker je bilo tako malo pogrebcev _ vsak jx>membnejši človek ima v Ljubljani večji pogreb, kakor ga je imel Rud. Doltnar, pravi senator Kramer _ so klerikalci opustili nameravane krvave orgije nad nacionalnim elementom... Tu obstanejo človeku čuti: Ali je g. Kramer že res tako jiopolnoma ob živce, da po prihovskem umoru vidi le še same krvavo privide, ali pa je tako naiven, da je mislil, da se vsebina njegove interpelacije, ki jo je vložil in s svojim imenom podpisal, ne bo zvedela v Ljubljani, ki je bila priča vsem tem dogodkom in torej dobro ve, kako Iažnjivih sredstev in metod se dravobanski vodja JNS pred Srbi proti Slovencem in proti Ljubljani v Belgradu poslužuje. Predavanje o Konnersreuthu V soboto 24. julija bo v frančiškanski dvorani predaval nemški pisatelj Walter Eberhard o zadnjih čudežnih pojavih, ki se dogajajo pri Tereziji Neumann v Konnersreuthu. Vstopnina za sedeže 3 din, stojišča 2 din. Vstopnice se dobe tudi v pred-prodaji v pisarni Pax et bonum, Frančiškanska uli-ca, dalje od 3. ure pop. v soboto. Dunajska vremenska napoved: Manj oblačno, ponekod deževni nal ivi, opoldanska temperatura samo okoli 20 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Pooblačenje v severozapadnih krajih, kjer bo morda tudi nekoliko dežja. Drugod bo prevladovalo vedro vreme. Ponekod lokalne nevihte. Temperatura bo padla v zapadnih in severnih krajih. Francija tudi nima konkordata, pa je v dobrih od-nošaiih s sv. Stolico. In če Francija kot katoliška dežela nima konkordata, zakaj bi ga poleni imela naša država ki ni vsa katoliška. Govornik slika nevarnosti, ki jih bo konkordat prinesel naši državi. Je tudi proti vojaškemu Škofu. Pravi, da bo konkordat našemu narodu prinesel novo breme, in sicer breme za 150 let nazaj. Napada tudi katoliško akcijo in pravi, da bo 7. njeno pomočjo Vntikan »širil klc-r:.;n,no stranko dr. Korošca meti katoliki"'. Nadaljevanje na 4. strani Kongres Slaviae Catholicae Ljubljana, 22. julija. Danes poteka zadnji dan kongresa. Ob 9. dopoldne so napolnili belo dvorano Uniona udeleženci kongresa Slaviae Catholicae. Najmočnejše krilo po številu zavzema na tem kongresu češka delegacija z dvajsetimi bogoslovci, ki jih vodi g. prof. dr. Limpouch, ki je prvi dan v njihovem imenu prav toplo pozdravil kongres, poudarjajoč delo čeških duhovnikov pri nas v smislu cirilometodijske ideje in medsebojnega zbližanja, kar naj bi sedaj nadaljevali mladi rodovi v okrilju Slaviae Catholicae. Druga večja delegacija je slovaška z dr. Klinov-skim, dr Rajecem na čelu, ki je danes imel kot prvi predav uelj izredno vnet, globok in sugestiven govor, o katerem poročamo na drugem mestu. Slovaške akademike sta zastopala gdčna Kralova in g Kirschbaum. Druge delegacije so poslale manjše število udeležencev oziroma zastopnikov. Šele danes je prispela poljska delegacija. G. Jan Stolar-ski, član poljske delegacije, je bil že pred leti v Ljubljani, in je tudi danes predaval. Na kongresu so navzočni tudi trije Hrvatje in to dva bogoslovca ter g. Kriša Mlač kot zastopnik Hrvatske kat. djačke lige v Zagrebu. Ukrajinci niso mogli tokrat poslati svojega delegata, kar je že včerajšnji občni zbor sprejel z obžalovanjem na znanje. Predsednik kongresa g. dr. Štele je danes prebral pismo pokrovitelja kongresa nadškofa dr. Bau-erja iz Stične, v katerem obžaluje, da se mu zdravje še ni toliko izboljšalo, da bi se mogel kongresa udeležiti osebno, kakor bi srčno želel. Zeli kongresu kar največ božjega blagoslova in uspeha. — Za tem je prečital še pismo nadškofa Septickega iz Lwowa, kjer ta znani, čestitljivi borec za cerkveno zedinjenje javlja, da je vzel z veseljem na znanje, da bo kongres Slaviae Catholicae v Ljubljani. Želi, da bi izpolnil stavbo Kristusovega kraljestva na prostranih slovanskih zemljah, kar je posebno važno za Ukrajince, ki čutijo najbolj krvavi teror, s katerim brezbožna sovražna sila uvaja borbo v milijonih pToti Kristusovemu nauku. Vendar ne izgubimo upanja, da bo z našimi prizadevanji in s krvjo Odrešenika kmalu zmagal Kristus Kralj pod praporom Cerkve v novi renesansi krščanstva. V to naj sv. Duh blagoslovi ta kongres. — Za tem prečita predsednik še pozdravno brzojavko notranjega ministra dr. A. Korošca, ki iskreno pozdravlja kongres z željo, da bi v največji men dosegel svoj namen, dalje pozdravne brzojavke škofov dr. Boneiačiča in dr. Tomažiča ter brzojavki sekretariata Pax Romanae in slovenskih romarjev iz Lurda. Prvo predavanje je imel, kot že omenjeno, g. dr. Rajec iz Bratislave pod naslovom: Papeževa enciklika Divini Redemptoris in Slovani. Govornik, ki je presenetil s svojim entuziazmom in premišljeno sestavljenim govorom, se je najprej poklonil Slovencem in naši kulturi, ki lahko služi po svoji verski, duhovni in gospodarski organizaciji za zgled in naglasil, da vidi pri nas že praktično realizirano delo, ki je najboljše jamstvo za boj proti komunizmu. V svojem govoru je poudaril, da poseduje vprav krščanstvo ono harmonično in optimistično naziranje na svet m življenje, ki se odraža že v skolastiki. Treba se bo povzpeti iz pasivnosti v močno aktivnost spričo sodobnih časovnih zahtev in razmer, da vstane novi katoliški človek z močno individualnostjo, naravnano k Bogu v enotni navezanosti z družino, narodom in Cerkvijo. Enciklika Divini Redeptoris je jasna stilizacija poti, po kateri moramo, če hočemo reformirati svet. Odstranimo vsa medsebojno nezaupanja v smislu razvpite nesložnosti, ki se je toliko že maščevala, zavračajmo birokracijo in uvedimo kooperacijo mesto nje. Vzgajati moramo ljudi k osebnosti. Proti komunizmu se moremo boriti sistematsko. Omenil je tudi, da smo Slovenci s Katoliško propagando, ki je nedavno priredila kongres v Poznanju, pravi kulturni Benjamini, ki izredno veliko dopn-našamo h krščanski kulturi v krogu Slovanov, ki so zmožni danes stvoriti sintezo med intelektualističnim zapadom in diletantističnim vzhodom. Treba se je združiti v močno enoto v borbi za Kristusa Kralja proti brezboštvu. Za njim je predaval g. Jan Stolarski o nevarnosti komunizma in brezboštva za Slovane. Izognil se je poročanju o situaciji kulturnega stanja pri različnih slovanskih narodih in se bavil le z Rusijo in boljševizmom. Poudaril je procent proletariata in pasivnost mas v Rusiji, teror, despotizem boljševizma in naglasil Stalinovo izjavo, da boljševizem ne more nuditi demokracije in je zato izvedel diktaturo proletariata. Program komunistične stranke trdi, da je Moskva podpisala, da postane voditeljica sovjetskih zvez celega sveta in vladarica nad vsemi ostalimi državami. Pri tem pa uvaja dvopravnost voditeljev na eni in mase na drugi strani, da brezpravnih niti ne omenjamo. Šole s pravom vred mehanizirajo in tehnizira10 sodobnega ruskega boljševika, ki postaja samo še »troj. Vsaka individualnost, vsaka resnično svobodna misel je poteptana, o čemer priča tudi Francoz Andre Gide v svoji zadnji brošuri »Povratek iz sovjetske Rusije«. Uvaja se denuncijanstvo, brezpravnost, prepušča otroke brez vsakega nadzorstva ter jih vzgaja v popolnem brezboštvu. Dobri komunist, — tako izjavljajo — ne more biti vernik v Boga. V nadaljnjem je predavatelj omenjal prejšnjo povezanost pravoslavne cerkve z rusko državo in poudaril podrejenost takratne duhovščine v vsakem oziru, kar so izrabili boljševiki. Vendar pravoslavna vera še daleč ni izkoreninjena iz ruskega ljudstva, ki se je še v ogromnem številu oklepa. Komunizma pa se oklepajo le brezposelni in materialistično usmerjeni brezbožniki, dočim se mu drugi odrekajo. Oprti na vero v Boga bomo vodili katoličani najusoešneje boj proti komunističnemu brezboštvu. Sledil je referat g. J. Ambruža iz Bratislave. Naglasil je, da je sv. oči Pij XI. v svoji okrožnici prikazal komunistični sistem, ki ima nalogo rušiti krščansko kulturo. Posebno je podčrtal nevarnost, ki jo predstavlja židovstvo za širjenje komunizma v sodobni družbi in med slovanstvom posebej. Oni izrabljajo v svoji internacionalni usmerjenosti znana revolucijska gesla o svobodi, pravici in bratstvu za komunistično agitacijo. Le zdrava, orga-nična kultura bo prerodila družabno življenje. K besedi se je oglasil prof. Limpouch, ki je izrazil željo, naj bi se predavanja, ki so bila danes tako tehtno podana, natisnila m razmnožila Isto željo je izrazil tudi podpredsednik dr. Janda. — Predsednik dr. Štele je nato zaključil to tretje zborovanje kongresa. Zaključek kongresa Ljubljana, 22. julija. Danes popoldne ob pol 4 so se udeleženci kongresa zbrali k poslednjemu zborovanju. Pred-sednik dr. Štele je prečital najprej pismo Jugo- sTovanskt^češkosloiaške lige v katerem naj.skre-neje pozdravlja kongres, obžaluje, da se ga ni mogel Udeležiti njen zastopnik ter fe' ^žjega blagoslova in uspeha za zbližanje katoliških Slo- Van°Sledilo je čilanje resolucij kongresa, ki so bile soglasno odobrene. Resolucije objavljamo na koncu poročila. Ob koncu je predsednik sporočil predlog poljske delegacije, ki so ga navdušeno sprejele v predhodni seji vse delegacije, da proglaša kongres Slaviae Catholicae za protektorja svojega gibanja g. prelata dr. Franca Grivca v priznanje njegovih zaslug za slovansko katoliško skupnost. Kongres je predlog s toplim odobravanjem in ova-cijami prelatu dr. Grivcu sprejel. Zvečer so se udeleženci kongresa sestali na prijateljskem večeru v hotelu Bellevue. Resolucije Sledili so poslovilni govori zastopnikov posameznih delegacij. Tako je v imenu slovaške delegacije spregovoril dr. Klinovsky, ki je v svojem govoru najprej izrazil veliko veselje nad imenovanjem dr. Grivca za protektorja SC. Dalje se je zahvalil Slovencem za vse, kar so doprinesli k idealom SC. Izjavlja, da so se počutili ves čas kongresa kot med najbližjimi brati. Obenem je povabil vse navzoče prisrčno na prihodnji kongres, če se bo ta vršil v Bratislavi. Za njim se je v imenu poljskih akademikov zahvalil predsedstvu kongresa poljski delegat g. Jan Stolarski iz Krakova, ki jc naglasil, da so vsi oni, ki niso mogli priti iz Poljske na ta kongres, s srcem z nami. — V imenu češke delegacije se je zahvalil g. Kolnian za bratski način prireditve kongresa, |>oudaril veselje nad odlikovanjem prelata dr. Grivca, ki je bil vedno velik sodelavec tudi pri Cehih v slovanskem prizadevanju. Zeli, da bi se po tem kongresu naše moči še bolj okrepile v dobrobit slovanstva. — Zastopnik Hrvatske akademske lige v Zagrebu g. Mlač se je zahvalil Slovencem za delo na tem divneni kongresu. Obžaluje, da je edini delegat iz Hrvatske, ki je Sloveniji najbližja, in je naglašal, da je kulturno delo, ki ga vodi SC s širjenjem Kristusovega duha in s prizadevanjem na polju cerkvene edinosti, edino uspešen zbliževalui način za kulturno delo v sodobnosti. Zahvaljuje se Slovencem za zelo topel sprejem in obljublja, da bo hrvatska delegacija na prihodnjih kongresih Slaviae Catholicae številnejša. Za njim se je zahvalil v imenu čeških bogo-slovcev g. prof. Limpouch iz Plzna, ki je naglasil našo veliko slovensko vernost, katero je imel priliko opaziti za svojega duhovnikovanja med koroškimi Slovenci, kjer je bil ob plebiscitu tudi preganjan. Izrazil je prepričanje, da bodo ti bogoslovci, ki so se kongresa udeležili v tako velikem | številu, raznesli to slovansko katoliško idejo po češki deželi. Sklenil je svoj govor z besedami: Zaplat Buh — Bog plačaj! Po teh govorih je predsednik dr. Štele proglasil zaključek kongresa, se toplo zahvalil pri-jiravljalneniu odboru z dr. Viktorjem Korošcem na čelu, ki je tako lepo kongres pripravil, in dalje vsem članom kongresnega predsedstva, ki so pokazali toliko slovanskega čutenja in strpnosti na sejah in ob sestavljanju sklepov ter jiovabil vse navzočne na bodoči kongres z željo, naj Bog blagoslovi naše delo. L Kongres Slaviae Catholicae 6matra, da je v sedanjosti za duhovno skupnost Slovanov najnevarnejši sovražnik dialektični materializem, kakor je uresničen v SSSIt in zato ugotavlja: Najboljša obramba Slovanov proti boljševiško-materialistič-nemu nazoru je uveljavljanje krščanstva in njegovega principa naravnega zakona, iz katerega sam po sebi vre duševno in moralno zdrav: človek pa rodbina, narod in država, kar je podlaga zdravi človeški družbi, živeči na osnovi socialne pravičnosti. Kongres kar najbolj odločno protestira proti hudemu verskemu preganjanju narodov, ki žive pod vlado sovjetov, posebno Belorusov in Ukrajincev. II. 1. Načelno se priznava potreba po stalnem se-kretarijatu SC. Oni narod, ki bo imel prihodnji kongres, naj prouči lo misel in prva bodoča delovna konferenca se pooblašča, da ta sklep izvrši. 2. Slavia Catholica naj se organizira po stanovskem načelu, in sicer: akademiki po študijskih strokah, starešine po stanovih. To v interesu poglobitve delovanja. 3. Da bi se doseglo čim globlje sodelovanje med slovanskimi narodi, priporoča kongres: a) učenje slovanskih jezikov, da ne bi rabili za medsebojno občevanje neslovanskih. b) prirejanje skupnih zborovanj, predavanj, romanj na slovanske božje poti, skupnih izletov in počitniških taborov ter kurzov. c) izmenjavanje publikacij med slovanskimi narodi in ustanavljanje slovanskih knjižnic na 6edežih SC. d) propaganda slovanske misli po časopisih s stalnimi tiskovnimi referenti. e) vzajemno praznovanje kulturnih in narodnih jubilejev. ' Bodoče stalno glavno tajništvo naj oskrbi organizacijo tega dela z ustanovitvijo odgovarjajočih strokovnih sekcij. . 4. Slovenski katoliki naj se zavedajo svoje dolžnosti do izseljencev in poskrbe, da se dvigne njih socialni in moralni položaj, ker bodo le tako postali dovolj odporni do socialno in versko razkrajajočih ideologij. Katoliki naj ne pozabijo, da so izseljenci po svetu raztresene predstraže narodov in če so te demoralizirane in odpadejo, je s tem ogrožen narod sam. Kongres smatra za idealno, če bi se izseljevanje sploh omejilo. Kolikor pa obstoja, mu je poleg socialne pomoči poskrbeti v prvi vrsti narodnih šol in dušnega pastirstva, ker sta vera in jezik najbolj zanesljiva obramba narodne in moralne zavesti. 5. Kongres predlaga, da sc v posameznih središčih organizirajo klubi članov SC, ki so uživali ugodnost študijskih izmenjav. (j. Ukrajinska skupina naj v smislu dogovorjenega turnusa organizira bodoči kongres. Ako bi tega ne zmogla, pripade po dogovorjenem redu ta naloga slovaški skupini. Za novi ljubljanski kolodvor Zastopniki slovenske javnosti za poglobitev železniške proge in načrt ing. Dimnika Ljubljana, 22. julija. Ob nepričakovano velikem zanimanju predstavnikov skoraj vseh naših oblasti, javnih korpo-racij ter gospodarskih ustanov je bila danes ob pol 10. v magistratni dvorani velika anketa, ki jo je sklicala mestna občina oziroma odbor občinskega sveta za rešitev kolodvorskega vprašanja. Anketo, ki je bila prava gospodarska manifestacija Slovenije za izpopolnitev našega železniškega omrežja in za nujno potrebna javna dela v Sloveniji, je vodil ljubljanski podžupan dr. Ravni-har, deloma pa tudi načelnik odbora univ. prof. Horvat. Zborovanje je otvoril dr. Ravnihar, ki je pozdravil vse razne odlične predstavnike, tako zastopnika g. bana, načelnika g. ing. Skaberneta, zastopnika divizijskega poveljstva kapetana Koso-vinca, pomočnika generalnega direktorja železnic ing. arch. Schmiedingerja, ing. Kavčiča, pomočnika ljubljanskega železniškega direktorja, univ. prof. dr. Krala kot zastopnika tehniške fakultete in g. Jelačina, predsednika Zbornice za TOI. Dr. Ravnihar je v svojem govoru naglašal, da je ta anketa pod pritiskom javnosti, ki ne trpi odlašanja za rešitev kolodvorskega vprašanja in je sedanje krpanje na kolodvoru povsem nezadostno. Za nujnost rešitve govore prometni oziri in rešitev problema je življenjskega pomena za Ljubljano. Ljubljana je ena izmed prestolnic države in zahtevamo, da se vpošteva prav tako, kakor so vpo-števana druga mesta. Prof. ing. dr. Horvat je očrtal zgodovino ljubljanskega kolodvora, ki je bil zgrajen točno pred 88 leti ter označil štiri možnosti, to je dvig proge ali poglobitev, ali cestne nadvoze ali cestne podvoze. Razen poglobitve bi bile vse možnosti nepraktične, dražje ali vsaj enako drage in pa predvsem neestetične. Razvoj mesta in železnic se mora izvajati složno in skupno. Projektant ing. Dimnik je na podlagi številnih skic in načrtov pojasnjeval prednosti poglobitve. Vprašanje kolodvorskega poslopja je le majhen del rešitve kolodvorskega vprašanja v Ljubljani. Važna pa so vprašanja ureditve tirišča in signalnih naprav, premestitve kurilnice, ranžiranja vlakov in pa ureditev ljubljanskih cestnih razmer. Ing. Dimnik je v glavnem navajal iste misli, kakor smo jih že ta teden priobčili v treh zaporednih člankih ter so našim čitateljem že znane. Pomočnik železniškega direktorja ing. Kavčič je podal izjavo, v kater: naglaša v imenu železniške direkcije ljubljanske, da je stališče direkcije povsem jasno in določeno po smernicah, ki jih narekujejo splošni in državni interesi. Rešitev tako velikega vprašanja in velike investicije so odvisne od mnogih komponent, od katerih sta zelo važni čas in denar. Pozdravlja današnjo anketo, za katero upa, da bo našla pot k pravi in zadovoljivi rešitvi stavljene ji naloge. Načelnik tehničnega oddelka ing. Skaberne je kot zastopnik g. bana izjavil, da je spoznala tudi banska uprava nevzdržnost sedan;ih prometnih razmer v Ljubljani in da je treba to vprašanje dokončno rešiti. Kot načelnik tehničnega oddelka banske uprave se 100% iz'avlja za poglobitveni Dimnikov načrt ter je pooblaščen tudi od g. bana, da v njegovem imenu izjavi, da se bo g. ban enako toplo zavzel za ta načrt. Predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin govori nato o gospodarskih razmerah v Sloveniji ter naglaša potrebo krepketfa nastopa in volje, da v Belgradu kaj dosežemo. V imenu predstavnikov tfospo-rUrctv« ifiavlia, Ha j? InHi popolnoma za načrt ing. Dimnika ter obljubi, da bo Zbornica storila vse, da se uresniči tak načrt. Predsednik društva za ceste dr. Vrhunc naglaša, da vsako gospodarsko vprašanje Slovenije zadene na vprašanje cest in enako tudi kolodvorsko vprašanje. Govornik apelira, naj bi se tudi slovenska politika zavzela za rešitev javnih del v Sloveniji. Državne železnice niso noben urad, temveč so podjetje in na tej anketi so zbrani predstavniki vzdrževateljev železnic, ki zahtevajo, da železnice preurede kolodvor, in sicer na račun dohodkov ljubljanskega kolodvora, ki so zadostni. Zastopnik generalne železniške direkcije ing. Schmiedinger je izjavil, da sicer nima mandata, pač pa da je informiran o tem načrtu. Vse vprašanje se deli v dva dela: 1. v to, da se odpravijo nedostatki in popravi železniški promet ter v to, da se izvedejo investicijska dela v večjem obsegu. Za vzdrževanje in obratovanje ima generalna di-rikcija proračun, za investicije pa je merodajno predvsem finančno ministrstvo. Generalni direktor železnic je že pisal g. županu, da bo, ko bo stvar načrtov dozorela, sklical širšo konferenco. Naše želcznice so se morale baviti prvih 10 let po prevratu predvsem s težkočami in reorganizacijo tega., kar so imele, krediti pa so bili zlasti v času krize skrčeni do naimanjše mere. Razmere se sicer sedaj boljšajo. Sedanje preureditve kolodvora pa so zamišljene le kot provizorij (protestni vzkliki: »Nočemo provizorijev!«). Prestavitev kurilnic na gorenjski kolodvor še ni dokončno urejena. V poznejših pojasnilih je ing. Schmiedinger obljubil, da bo generalna direkcija po možnosti uvaževala zahteve Slovenije glede preureditve železnic v Sloveniji in ljubljanskega kolodvora. G. Roman Golob je kot zastopnik Združenja trgovcev v Ljubljani podal obširno izjavo, v kateri se ljubljansko trgovstvo popolnoma pridružuje načrtu ing. Dimnika. Enako je v imenu Zbornice in-ženjerjev izjavil predsednik ing. Pirkmajer. Dr. Dular je tudi naglašal potrebo javnih del v Sloveniji. Dr. Mis pa je opozarjal na neugodne higienske posledice, ki bi jih imel prenos kurilnic v sredino mesta ter se zavzema prav s tega stališča za načrt ing. Dimnika. V imenu Zveze industrijcev je govoril dr. Go-lja, ki je tudi izjavil, da je edina primerna rešitev načrt ing. Dimnika. Dr. Žižek se je v imenu Zveze za tujski promet prav tako izrekel v interesu tujskega prometa za sedanji načrt in za postavitev kurilnic proti Zalogu. Direktor ing. Prelovšek je opozarjal na važnost ureditve kolodvora za urbanistični razvoj mesta. Prof. dr. Kral je v imenu tehnične fakultete podprl načrt ing. Dimnika ter je naglašal pri tem, da je Ljubljana važno križišče mednarodnih cestnih in železniških prog, ki pa se stekajo na neverjetno majhnem in ozkem prostoru. Poglobitev proge bi zato bila idealna rešitev. Pri debati o resoluciji je univ. prof. ing. Horvat apeliral zlasti na zastopnike generalne in pa ljubljanske železniške direkcije, naj podpro to akcijo ter naj odpošljejo enako kakor vse druge važne ustanove, svoje zastopnike v odbor za ureditev ljubljanskega kolodvora. Dr. Vrhunec je predlagal pozdravne brzojavke prometnemu ministru, obema slovenskima ministroma in glavnemu železniškemu direktorju s pozivom. naj se zavzameta za izpolnitev resolucije. (Sprejeto.) G. Jelačin pa je naglašal. da bi bilo treba izvoliti posebno dcputacijo, ki bi se zavzela pri odločujočih činiteljih za rešitev kolodvorskega vprašanja ter ie ob tej priliki omenjal, kako je dr. Korošec kot prometni minister na prošnjo deputa-cije v treh lednih rešil vprašanje tretjega mostu v Mežiška dolina vas kliče! Ker se radi slabega vremena kmečki tabor v K o 11 j a h ni mogel zadnjo nedeljo vršiti, bo z enakim sporedom v nedeljo, dne 25. julija, in ne 1. avgusta, kakor je bilo prvotno objavljeno. Zato vas odbor vljudno vabi k prireditvi. Posebno lanimiva bo igra »Koroške kmečke še-e e«, katere pisatelj je K u h ar j e v Aniej. kmečki sin. Igro režira g. Gošič z belgijskega gledališča, ki je na letovišču v Rimskih toplicah. Igrale! so sami člani kmečkih družin. Prireditev ho oh vsakem vremenu. Prosvetni tabor v Mengšu v nedeljo, 25. julija Z veseljem in navdušenjem se pripravlja starodavni trg Mengeš, da v nedeljo dostojno sprejme odlične goste in velike množice ljudstva, ki se udeleže ialiora. Spored: Sobota: Zvečer ob pol 9 koncert in akademija. Nedelja: Ob pol 9 zbiranje v Malem Mengšu, nato sprevod pred Društveni doni, kjer bo ob 10 sv. maša. — Po maši talior, na katerem govorita gg. Fr. Kremžar in Ivo PerSuh. Popoldne oh pol 3: Litanije v cerkvi, nato telovadni nastop, srečolov in prosta zabava. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 8 05. Izstopite na postaji Jarše-Mengeš ob 8.39, nato 20 minut do trga Mengeš. — Vsi vabljeni. Zlatomašnik Andrej Češenj Ob vznožju razvalin mehovskega gradu, katerega gospodarji so sloveli že v 12. stoletju, 465 m nad morjem leži pod Gorjanci nad Novim mestom župnija Podgrad, ki bo obhajala prihodnjo nedeljo 25. julija zlati mašniSki jubilej svojega župnika gosp. Andreja Češenj. Jubilant je bil rojen v Sniartnem pod Šmarno goro 22. novembra 1BG4 ter bil po končanih gimnazijskih in bogoslovnih študijah jiosvečen v mašnika 10. julija 1887, na kar je bil prihodnje leto j>oslan za kaplana v Radeče pri Zidanem mostu. Od tu je bil premeščen za kaplana v Zagorje ob Savi, potem pa v Moravče. Kaplanska leta so mu torej potekala v razsežnih in težavnih župnijah, zato je umevno, da se moravški kaplan ni ustrašil podgorjanske župnije Podgrad, na katero je bil umeščen 30. julija 1894 ter jo nastopil naslednji dan. Slovesno so ga sprejeli župljaui, katere je začasno vodil stopiški župnik in poznejši novomeški kanonik t Jakob Porenta, v nedeljo 5. avgusta pa je novega dušnega pastirja podgraj-skim vernikom predstavil njegov sorodnik topli-ški župnik Janez Rahnik. Gosp. Češenj vodi torej župnijo Podgrad nekaj dni manj kakor 43 let! V Podgradu ni gladkih potov, ni trgov in drevoredov, to jc prava planinska vas. Še v cerkev se gre iz žujinišča po stopnicah! V Novo mesto je nad 10 km, najbližja soseda sta župniji Stopiče in Suhor, ki pa je žc onkraj Gorjancev, kolodvor in brzojavna postaja sta v Novem mestu, jiošta je sedaj v Stopičah, pa jo bila še do nedavnega v Novem mestu, pa vendar je vztrajal gosjxxl v delu in skrbel za svojo čredo, nien vsestranski gospodarski in duhovni napredek, lepoto hiše božje, ostal pa je pri tem izredno svež in čvrst! Pozidal je veliko kapelo posvečeno D. M. pomočnici kristjanov na pot i v Vinjo vas. Za katero je napravil načrte + prof. Gašper Porenta, kamenje pa so spuščali na stavbišče z me-hovske razvaline. Za njegovega pastirovanja je zrastla v Podgradu lopa in proslorna nova šola. Slovesna sv. maša gosp. zlatomašnika z zahvalno pesmijo bo v nedeljo ob 10. Pridigal ho prošt novomeški gosp. K. Cerin. — Gosp. zlato-mašniku: še mnogo let, od zlate do biserne maše in čezl Tatinsko gnezdo Bloke, 21. julija. Že pred par meseci smo o[x>zorili na neverjetne tatvine izvršene v velikem slogu. Takrat je Slo za vole in konje. Zdelo se je, da bo stvar potlačena in da bodo prišli bolj mirni časi na Bloke. Pa smo se bridko prevarali. Zadnje dni je tukajšnja žandarmerija odkrila pravcato gnezdo drznih uzino-vičev, ki so kradli kot srake vse, kar jim je padlo v roke, zlasti jia kolesa. Neki 14-lctni fantič se jc posebno odlikoval v drznih tatvinah koles. Jemal jih je celo iz natovorjenih avtov, se odpeljal na njih, jih »dal« spraviti jx> hišah raznih vasi, odtod pa jih je peljal v Ravnik, kjer so kolesa propleskovali, razne njihove dele preinenjavali in uradne številke koles pretaknili, da bi jih njihovi pravi lastniki ne mogli prepoznati. Tako »popravljena« kolesa so začeli ponujati v nakup. Vodo so, kakor se vidi, prav lepo napeljali na svoj mlin. Toda račun je bil narejen brez krčmarja. Ker je baje zmanjkalo celo verig pri nekem naloženem vozu, in ker voznik ni mogel zato voza naprej peljati, so ljudje poslali pozorni in tudi žandarmerija. Sled je peljala v Ravnik. Tu so odkrili j>od nekim Skednjem kolo in mnogo delov raznih koles, in tako se je štrena čoz,-dalje bolj razmotavala, dokler niso zagrabili za ko-ne: prišli so do gnezda tatov, ki so bili dobro organizirani. Eni so kradli, drugi pa kolesa »popravljali«, a tretji prodajali. Velik vihar v Prečni Velik vihar s točo je divjal po Prečni prod sv. Elijem jiopoldne ob 4. Kar v trenutku se jo nebo stemnilo in z velikansko silo je prihrumel dež s točo. Kozolci, založeni s snopjem, »o so zrušili in polomili; snopje je bilo razmetano in žito se je osipalo. V Prečni je popolnoma zdrobilo fa-rovški kozolec 9 štantov; V Dol. Straži jc prevrnilo Koširjev kozolec. Toča je naredila zlasti po Novi gori ogromno škodo jio vinogradih; grozdje je razbito in odbito, listi razrefrani. Delo po vinogradih je bilo končano. Pričakovali smo zorenja grozdja. Sedaj je pa toča vse »pozorila«. Bridko je to. Zidanem mostu, za kar se je Slovenija poprej trudila tri mesece. Sprejeta je bila nato resolucija, ki opisuje težke razmere v Ljubljani in ki ugotavlja: Udeleženci ankete soglašajo v sklepih: 1. Železniška uprava naj nujno preštudira ter izdela poglobitveni načrt ter proračun z uvaževa-njem potreb države, banovine in mesta. 2. Železniška uprava naj takoj usmeri vsa dela, ki se izvajajo na ljubljanskem kolodvoru v obsegu ie odobrenega kredita tako, da ne bodo v nasprot-stvu s poglobitvenlm projektom. Po nujno potrebni preureditvi kolodvorskega poslopja nai predvsem premesti kurilnice in ranžiranje iz mestnega osrčja v smeri proti Zalogu in nato naj uredi medtirn* perone, dostopne z mostički. Postopoma, po določenem programu naj končno ieleznilka uprava izvede vso modernizacijo kolodvora po poglobitve-nem načrta. Drobne novice Konkordat pred skupščino (Nadaljevanje z 2. strani) Za Lazicem je govoril M. Rašoviš, ki je isto tako strupeno napadel vlado, sv. stolico, konkordat iu razne katoliške ustanove. Glasoval l>o proli. Nato so govorili Se .lova Jovauovič, Milan Petkovi?, dr. Došcn Vojislav (Delovni klub), Mustafa Mulalič (JNS), Milivoje Peri« (Neodvisni klub), Jordan Acimovič, Milovan Lazarevič, Živojin Arandjolov ič, ki l>odo vsi glasovali proti. Pozno v neži je bila seja zaključena. Prihodnja seja je sklicana za jutri. Nadaljevala se bo razprava o konkordatu. Kakor smo že poročali, bo načelna razprava trajala še jutri ter bo glasovanje ob C zvečer. Podrobna razprava se bo vršila v skrajšanem postopku, in to po sklepu vseh šefov poslanskih skupin. Kraljica Marija na Cetinju Cel i nje. 22. julija. AA. Nocoj ob 1G.30 je prispela na Cetinjo iz dvorca Miločer Nj. Vel. kraljica Marija. Čeprav ni bil njen obisk prijavljen, so prebivalci kmulu zanj zvedeli in priredili Nj. Vel. kraljici manifostacije. Nj. Vel. kraljica eo je odpeljala v muzej, kjer sta jo sprejela in pozdravila ban zelske banovine Ivaniševič in upravnik muzeja Medenica. Nj. Vel. kraljica 6e je dolgo pomudila v muzeju in izrazila po g. banu željo, naj bi muzeju posvetile pristojne oblasti čim večjo pozornost. Oh 17. je Nj. Vel. kraljica odpotovala čez Trojico v Miločer. Medtem ko se je Nj. Vel. kraljica mudila v muzeju, se je na trgu pred njim zbrala velika množica, ki ji je prirejala navdušene in burne manifestacije. Šef moskovske policije zaprt Okrog Litvinova postaja čedalje bolj prazno Kmetijska zbornica sklicana Ljubljana. 22. julija. AA. Ban dravske banovine gosp. dr. Marko Natlačen je z odlokom z dne 20. julija t. 1. III. št. 4S24 39 sklical zbornični svet kmetijske zbornice dravske banovine na prvo sejo, ki bo dne 26. julija t. 1. ob U v mestni sejni dvorani v Ljubljani. Koledar Petek. 23. julija. Apolinarij, škof mučenec; Lilorij, škof. Ščip ob 13.45. Herschl napoveduje veliko dežja. Novi grobovi •f- Na Vrhniki je umrl Ivan Jerovšek, upokojeni železničar, zvaničnik I. Pogreb bo v petek dopoldne ob 10. Naj v miru počival -f- V Ljubljani je umrl v 6redo v starosti 67 let podpolkovnik v p. g. Josip Rom. Pogreb bo danes ob pol šestih iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje. Osebne vesti = Diplomiran je bil za inženirja na tehnični visoki šoli »Institut Industrie! du Nord de la France« v Lillu g. Ferdinand Ocepek iz Trbovelj. Na končnem izpitu, katerega je opravil z odličnim uspehom, je dobil največje število točk med 40 francoskimi študenti. Šolsko vodstvo mu je podelilo veliko srebrno medaljo. Najiskrenejše čestitke k izrednemu uspehu našega rojaka. Veliki popusti na poletni 1 •• zakuučm pročtaji od 20. Julija do 14. avgusta A. Žlender Manu/ahlura LJUBLJANA Mestni trg 22 — Blagoslovitev oltarja bi. Nikolaja Taveliča v Jeruzalemu. V nedeljo, dno 25. julija 1937, bo blagoslovil pomožni nadškof zagrebški dr. Alojzij Stepinac novi oltar, ki so ga z veliko požrtvovalnostjo postavili katoliški Hrvati svojemu svetniku v znanem slovanskem svetišču na Oljski gori ob Jeruzalemu. K tej svečanosti je poromalo skupaj i. gosp. pomožnim nadškofom 53 Hrvatov v sveto deželo, ki nosijo seboj dragoceno opremo za novi oltar. Hrvatski škofje so pozvali svoje vernike, naj se ta dan združijo v duhu z romarji v sveti deželi s skupnim sv. obhajilom ter naj obenem molijo skupaj z romarji kratko molitvico, ki _se blesti nad novim oltarjem v Jeruzalemu: »Blaženi Nikolaj Tavelič, prosi za hrvatski narod!< — Nikolaj Tavileč, frančiškanski redovnik iz Šibenika, je umrl leta 1391 v Jeruzalemu mučeniške 6mrti. Na prošnjo jugoslovanskega episkopata je sv. oče Pij XI. dovolil, da se obhaja spomin njegove mučeniške smrti od lela 1937 naprej v vseh jugo-lovanskih škofijah na dan 14. novembra v bre-virju in s sv. mašo. V isti cerkvi na Oljski gori sla ljubljanska in lavantinska škofija oskrbeli dragoceno okno s sliko sv. Cirila in Metoda. — Spomenik pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Slovenska matica naznanja, da se odkrije dne 10. septembra t. I. doprsni kip pisatelja dr. Ivana Tavčarja pred njegovo rojstno hišo v Poljanah nad Skofjo Loko. Natančnejši program se še objavi. Sestavil se jc že v kraju pripravljalni odbor, ki vodi vso prireditev. — Gg. duhovnikom, ki jih pot zanese na Pokljuko, javljamo, da je tukajšnja kapelica sv. Antona popolnoma opremljena za službo božjo. Na razpolago 60 tudi ho6tije in mašno vino. — Tudi druge izletnike v te kraje opozarjamo, da ie na Pokljuki vsako nedeljo ob 10 redna služba božja. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani opozarja, da akviziter Maks Žemljic ni več njen zastopnik in ni več upravičen sprejemati zanjo naročil. čeludi bi se izkazal z naročilnimi blanketi, ki jih knjigarna še ni mogla dobiti nazaj. — Turistični avtobusni izleti v Opatijo-Sušak za 70 Din. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72. — V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine od 21. t. m. je objavljena »Uredba o nagradah za zatiranje tihotapstva z monopoliziranimi predmeti« dalje »Uredba o iz-premembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet«, Ureditev plačilnega prometa s Švico«. »Tečaj državnih in po državi zajamčenih papirjev, ki se sprejemajo po posebnih zakonih za varščino po borznem tečaju«, »Odločba o izvozu nestrojenih kož«, »Objava banske uprave o postavitvi dveh novih članov bano-vinekega odbora o pobiranju občinskih davščin v I 1937./38. in sicer za občine Bogojina v lendavskem okraju. Gor. Lendava in Košaki v okraju Maribor levi breg«. . . — V posmrtmei pok. Ivana Lengerja je jioiiio-toma izostala zahvala g. dr. Ernestu Demšarju v Zirch za njegovo skrb in trud. — Telefonski imenik. Poštna direkcija v Ljubljani je ugotovila, da na njenem področju, še posebno pa v Ljubljani in okolici, nekatere osebe pobirajo podatke za sestavo telefonskega imenika. Hkrati pa izterjujejo pristojbine za razne uvrstitve in oglase v tem imeniku. Zalo opozarja poštna direkcija vso javnost na določbe člena 42 telefonskega pravilnika, po katerem telefonski imenik izdaja izključno po?tna uprava, privatnim osebam pa se prepusti le po posebnem dovoljenju ministrstva poste, t. in t. Izključna pravica izdajanja telefonskega imenika se nanaša tudi na druge publikacije pod raznimi imeni (adresarji in podobno). ki imajo značaj telefonskega imenika. Kdor pa izda telefonski imenik brez dovoljenja, se po S 78 zakona o |>ošti kaznuje z denarno globo od 300 do 5000 Din in zaplembo telefonskega imenika. Poštna uprava nikomur ni izdala dovoljenja za natisi; telefonskega imenika za področje direkcijo v Ljubljani. Ker pa bo poštna direkcija v Ljubljani v kratkem uradno izdala telefonski imenik V katerem bo tudi oglasni del. obveščamo javnost. da daje oglase samo tistim, ki se izkazejo z izročnim pooblastilom te direkcije. ... ' _ Osumljen umora. Jeseniški komisariat je aretiral in izročil v zapore ljubljanskega okrož-•ega sodišča Alojzija K., poročenega soboslikarja. ker je osumljen nekega umora. K. zločin zanika. _ Planinski izlet v Banphinejo. Slovensko planinsko društvo pripravlja Planinski izlet v Dauphinejske Alpe v Franciji. Izletnik bodo► raz-ns ye5 skupin 'zle* 1,0 ,ra!nl 0,1 inogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka inž. Štolfe: .šofer in samovozač. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, streženju in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 slik, ki ponazo-rujejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 140 din. Izšla je v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1928. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samovozačem, potrebna pa je tudi onim, ki stoje pred izpitom za šoferje. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčiee«. Ljubljana I Sv. maša zadušuica za t g. Ivana Ravnikarja, bo v soboto, 24. julija ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa pri glavnem oltarju. Vabijo se vsi 6ejmarji! 1 Sv. maša ob obletnici smrti pok. ge. Kristine Koželj, roj. Osana, bo 24. t. in. ob 7 zjulraj pri frančiškanih. I Člani in članice Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije gredo v nedeljo na Krekov tabor k Sv. Gregoriju. Odhod iz Ljubljane ob 5.25. V Ljubljani kupimo povratni nedeljski vozni listek do Ortneka, 6v. maša bo ob 10 pri Sv. Gregoriju. 1 Trnovo. Fantovski odsek Prosvetnega društva ima drevi ob 8 sestanek v Prosvetnem domu. 1 Salezijanska prosveta lia Kodeljevem vabi članstvo vseh odsekov na skupen sestanek, ki bo danes ob 8 zvečer v prosvetnem lokalu v Mladinskem domu. I Rezervne častnike obveščamo, da bo v ponedeljek, 26. julija t. 1., II. vaja. Zbirališče na Bleivvcisovi cesti pred bansko palačo ob 6 dopoldne. Udeleženci lahko pridejo v civilni obleki. Uprava pododbora UR0IR v Ljubljani vabi tov. rezervne častnike, da se udeleže vaje v čim večjem številu. Vsa pojasnila dobijo rezervni častniki danes med uradnimi urami v društveni pisarili od pol 18 do ffol 19, Zvezda, II. nad. 1 Kavarna Slon jc z današnjim dnem prekinila obratovanje. Ob tej priliki se prav iskreno zahvaljuje vsem cenj. gostom, ki so na6 s svojimi cenj. obiski počasčevali, obenem se priporoča za mnogoštevilni obisk bodoče nove kavarne. — Uprava. 1 Zaradi čiščenja uradnih prostorov ne posluje mestna blagajna v soboto od 11 dalje, v ponedeljek pa sploh ne. 1 Vsem ljubljanskim prirediteljem letošnjih mladinskih počitniških kolonij. Statistična pisarna socialno političnega urada MOL f>ctrebuje za izpopolnitev podatkov o mladinskih počitniških kolonijah za I. 1937 sledeče jjodatke od vseh ljubljanskih prireditev, k' so, cnlnosno, ki bodo še v letošnjem letu priredili kakršnokoli počitniško kolonijo za otroke: 1. Naziv prireditelja, 2. število prosilcev za sprejem v kolonijo. 3. število otrok, sprejetih v kolonijo: dečkov, deklic, 4. kraj kolonije. 5. trajanje kolonije, 6. 6troški za otroka. 7. skupni stroški, 8. event. pripombe. Omenjeni podatki so potrebni zato, da se bo ugotovilo, od koga. kani. za koliko časa in koliko je bilo po slanih ljubljanskih otrok v počitniške kolonije. Podatki naj se pošljejo socialno pol. uradu. ! Velike dražbe v avgustu. Na oglasni deski ljubljanskega okrajnega sodišča so za mesec avgust razpisane velike dražbe, ko pride na boben 6 posestev v okoliških katastrskih občinah in 8 v razširjeni Ljubljani. V okolici bodo dražbe v kat. obč. Stanežice. Kašelj. Brezovica. Log in Dobru-nje. V mestu samem bosta 2 veliki dražbi, druge pa v občinah, ki so bile lani priključene mestni občini. Cenilna vrednost vseh posestev in hiš, ki bodo prišle avgusta na dražbo, je določena na 8,958.645 din. skupen najnižji ponudek pa znaša 4.633 068 din. V juliju, ker so sedaj sodne počitnice. je bilo razpisanih le nekaj manjših sodnih draJb. Glavne dražbe se prično od 12. avgusta naprej. Dolžniki se trudijo da bi dosegli z up niki kak sporazum in da hI nato od dražbe od stopili. V nekaterih slučajih je upati, da bo do sežen sporazum. I Aretiran zaradi telesne poškodbe. Aretiran in v sodne zapore je bil pri|>eljan 41-letni kroš-njar Niko čurič. iz Podlima pri Livnem, ker 6e je v nedeljo spri s krošniarjem Krolom in ga pre-lepel. Močno ga je poškodoval. Proti Curiču je uvedena kazenska preiskava zaradi zločina hude telesne poškodbe 1 Nočno služIm imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1: mr. Rahovec, Kongresni Irg 12 in mr Koniolar. Vič. Varšava, 22. julija. TG. Iz Moskve poročajo, da je bil aretiran moskovski policijski ravnatelj Vul, ki je še nedavno obiska! evropske prestolice in študiral organizacijo prometa po velikih mestih. Z Vulom je sedaj izginil zadnji predstojnik sovjetske policijske službe, kajti tudi podkomi6arja v notranjem ministrstvu Prokopjev in Agranov sta bila aretirana, (Agranov je tisti mož, ki je svoje dni dal postreliti tisoče pomorščakov v Kronstadtu in ki je vodil večino sodnijskih preiskav v procesih proti »saboterjem«. Tudi Gaj, ki je bil šef preiskovalne komisije proti saboterjem v industriji, se nahaja v Lubjanki.) Gaj je znan iz procesa proti angleškim inženerjem Vickersove skupine, ki je bil 1. 1933). ludi okrog zunanjega komisarja Litvinova postaja čedalje bolj prazno. Skoraj vsi njegovi najbližji solrudniki, načelniki v zunanjem komisariatu in šefi oddelkov so izginili po ječah ali pa so bili premeščeni drugam. Izginil je njegov pomočnik K r e s t i n s k i , ki je bil pred Stalinom tudi generalni tajnik komunistične stranke, izginil je poslanik K a r a k a n ,poslanik v Ankari, izginil Stark, poslanik v Afganistanu, izgini! Zuckermann, načelnik za bližnji in daljni vzhod v zunanjem ko- ■nTiiiTTtf—iimn-aiiiii1■!■! um mu m II ■ ■ Maribor, 22. julija. Strahoten zločin v Breslernici ob Dravi, o katerem smo včeraj obširno poročali, je tik pred po-jasnitvijo. Danes zjutraj je bila sodna obdukcija trupla pokojne Kristine Gselinanove, ki je nedvoumno pokazala, da je pokojnica postala žrtev za-vratnega roparskega umora. Ugotovilo se je, da je bila Gselinanova zabodena s kuhinjskim nožem v prsi. Po izjavi zdravnika je bil izvršen zabodljaj v Času, ko je pokojna stala nasproti svojemu morilcu. Rana je bila absolutno smrtna ter je nastopila smrt radi izkrvavitve. Komisija je ugotovila, da se je morala na mostu, kjer je pokojnica bila zabodena, nahajati velika mlaka krvi. Šentpeterska cerkev in naš Sramasonski tisk Liberalno časopisje jc zopet zagnalo hud krik, ker predlagajo zastopniki šentpeterske fare v Ljubljani, naj se stroški za obnovo zunanjščine cerkve sv. Petra, ki je močno poškodovana in je bila tudi estetsko pokvarjena, krijejo z obvezno davščino 10% od direktnih davkov. Ta doklada pa se ne bo pobirala od uslužbenskega davka, tako da državnih in privatnih uradnikov ter nameščencev ne bo zadela, razen tistih, ki so hišni posestniki in plačujejo pridobnino. Kakor vidimo, nižji sloji za obnovo cerkve sv. Petra sploh ne bodo obvezani kaj prispevati. Največ bodo plačevali tisti, ki plačajo največ direktnega davka, to so razni večji industrijski zavodi in obrti ter imovi-tejši posestniki, in je to samo prav in pravično. Jc lo ludi najbolj pripraven način, da se skozi deset let spravi skupaj vsota, potrebna za temeljito obnovo cerkve sv. Pelra, tako da bo ta častila ljubljanska župna cerkev, ki je po mnenju strokovnjakov najstarejši božji hram med Slovenci sploh, dobila lepo in reprezentativno mogočno obliko, za katero je izdelal načrte naš sloveči arhitekt Vumik. Tako bo sv. Peter po notranjščini in zunanjščini najlepša cerkev v Ljubljani in ena najlepših v Sloveniji sploh. Najbolj praktičen je tak način prispevanja, ker 6e bo res nabralo toliko, kolikor je potrebno, in tako, da se bo občutilo čim manj oziroma veliko manj, kakor če se treba vsak čas obračati na ljudi s prošnjami za darove, na koncu pa stvar še vedno ni narejena in urejena, kakor bi se morala. Menda bo to priznal vsak objektiven človek. Nikakor pa lega nočejo razumeti listi gospodje pri «Jutru>, ki ne bodo za šentpetersko cerkev plačali nobenih prispevkov, 6e pa takoj oglasijo, kadar sc jim nudi prilika, da se dražijo protikleri-kalni instinkti. Tudi ob tej priliki so se vznemirili in priobčujejo članke v «Jutru» in v »Slovenskem narodu ., da dajo duška strupenemu sovraštvu proti katoliški Cerkvi in njenim potrebam. Morajo pač v rednih presledkih naši javnosti nujati dokaz, da v uredništvu v Knafljevi ulici še nikakor ni izginil oni zlobni in frivolni duh, ki se je bil tam naselil pred kakšnimi štiridesetimi leti in polnil predale teh listov z antiklerfkalno brozgo, 6 katero polnijo danes svoia glasila samo še naši marksisti. — Prepričani smo, da bo pretežna večina posestnikov davek za obnovo cerkve sv. Petra rada plačevala, da se zadeva te obnove vendar enkrat končno uredi v splošno zadovoljstvo, v kras našega mesta in v ponos fare. «Jutro» somo priznava, da pokojni župnik take vsote s pomočjo prostovoljnih prispevkov niti malo ni mogel zbrati, tako da ie ostalo pr; delnih popravilih, s katerimi se je sicer storilo najnujnejše v notranjosti, in sicer večinoma na zelo lep in srečen način, dočim zunanjščine nikakor ni bilo mogoče temeljilo popraviti in predelati. «Jutro» opozarja na zgled pokojnega župnika Malenška, ki je cerkev popravil skoraj izključno s svojimi lastnimi sredstvi, zakar se je treba pokojnega gospoda gotovo spominjati z globoko hvaležnostjo. Toda vsakdo bo priznal, da so to redki in izjemni primeri, ki jih ne gre sedaj postavljati za pravilo, ko se bo menda po vsem svetu težko našel en sam župnik, ki bi mogel žrtvovati za obnovo svoje cerkve blizu dva milijona dinarjev iz lastnega žepa. Tudi čuiuuga gozda, ki ga ima misariatu, izginil S t e i n , načelnik oddelka za južnovzhodno Evropo, izginil Mironov, načelnik oddelka za tiskovno cenzuro in njegov namestnik G a 1 k o v i č, Litvinov je postal osamljen, obdan od novih ljudi. Zaveda se, da prihaja vrsta tudi na njega . .. Tudi t. drugih visokih postojank so izginile osebnosti, ki so veljale za voditelje sovjetske države. Tako ni več Rutsutaka, podpredsednika sveta ljudskih komisarjev, ali R o s e n h o 1 z a, komisarja za zunanjo trgovino. Izginil je »neznano-kam« tudi K u r z, ravnatelj turističnega in propagandnega urada »Inturist« ter glavni urednik v francoskem jeziku napisanega vladnega dnevnika (Journal de Moscoux) R a j e v s k i. Uredništvo »I z v e s 11 j« in ».Pravde« je popolnoma očiščeno in nastopili so novi ljudje. Staro osebje se nahaja v ječah. Veliko senzacijo je vzbudila tudi obsodba enega največjih sovjetskih zdravnikov, specialista za srčne bolezni P 1 j e t e n o v a , ki je bil obsojen zaradi »nasilstev« nad mladimi dekleti. Obsodba je bolj mila, ker je Pljetenov zaprt v kremcljski bolnišnici, kjer sme nadalje opravljati svojo zdravni* ško službo. In res je na podstrešju njene hiše toliko krvi, da je pritekla ekozi strop ter napravila še na njem veliko liso. Preiskava je nadalje ugotovila, da pokojnica sicer ni imela denarja, da pa je pred nekaj dnevi prodala tele in je ta znesek hranilo doma. Izkupička pa ni bilo nikjer mogoče najti. Tudi je zmanjkala zlata moška ura in nekaj zlatnine. Kot storilec je nujno osumljena oseba, ki je včeraj pobegnila, ko se je zvedelo, da so Gselmanovo našli. Osumljenec je bil svoječasno že obsojen zaradi roparskega napada. Sumljivo je tudi, da je na dan umora vrnil svojemu bratu 500 Din, dočim do ta-| krat ni imel denarja. Poizvedbe in zasledovanj« I sc nadaljujejo. »rnovajoij šentpeterska župnija in trnovske parcele nc kaže odprodajati, ker bo pač cerkev tudi po svoji zunanji obnovi imela še vedno znatne stroške za vzdrževanje, notranja dopolnila in podobno. Gospodje pri «Jutru» in «Sloveaskem narodu» naj le mirno zaupajo zastopnikom občin šentpeterske župnije, da so našli najboljši izhod, in naj nc zagovarjajo prejšnjega občinskega 6vela, ki je, kakor nam je sedaj izdajo «Jutro», tako rešitev preprečil, kakor je preprečil oziroma tudi marsikatere druge dobre in potrebne reči ni naredil. — Svoje prave namene kažejo naši framasoni s tem, da sedaj po šentpeterski fari agilirajo zaradi te zadeve za odstop iz katoliške Cerkve v pravoslavje ali v tako imenovano starokatoliško cerkev. — Gospodje, ki so to aranžirali, naj izstopijo kar sami, ker katoliški Cerkvi za takimi svojimi člani gotovo ne bo preveč žal, ljudje pa jim gotovo ne bodo nasedali. Sicer pa so ti gospodje kaj smešni; 6aj morajo pravoslavci za potrebe svoje cerkve plačevati več kot dvakrat toliko, nego bodo sedaj skozi deset let plačevali katoliški posestniki v šentpeterski fari. Res je zloba, združena z neumnostjo, najhujša stvar na svetu. Trbovlje Nova maša. V nedeljo ob 10 bo imel novo mašo g. Kurent Alojz, trboveljskega rudarja sin. 2c sprejem novomašnika je bil izredno lep, saj 60 inu Trboveljčani postavili kar 11 slavolokov, ob cesti pa, koder 6e je vozil e kolodvora, ga je pričakovala in veselo pozdravljala velika množica. Novomašniku želimo v njegovem dušepaslirstvu obilno božjega blagoslova. Skrivnost sv. maše. V nedeljo popoldne ob 4 se vprizori v Društvenem domu krasna igra »Skrivnost sv. mašeč na čast novomašniku. Igro spremlja Krekov pevski zbor ob sodelovanju društvenega orkestra. Vrat si je prereza]. Živčno bolni rudar Kaplar Franc, si je, ko je prišel v torek ob 3 popoldne iz službe, prerezal vrat. Šele pred nekaj dnevi je prišel iz bolnišnice. Drugače je bil pa vesten in marljiv delavec. Sebo na Kitaisko Praga. 22. julija, c. Bivši češkoslovaški poslanik v Belgradu in Bukarešti Jan Šeba je bil imenovan za poslanika na Kitajskem. Belgrajske vesti Belgrad, 22. julija, m. Na posredovanje obeh slovenskih ministrov je finančni minister izdal odlok, s katerim se ustanovi nova katastrska uprava za okraj Skofja Loka s sedežem v Škof ji Loki. Belgrad, 22. julija. AA. Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla bo U. in 12. septembra t. I. velika konjska razstava. To bo prva velika razstava konj iz vse države po rasah in iz vseh krajev. Pričakuje se z velikim zanimanjem, ker bo pokazala, s kakšnim konjskim materialom razpolagamo v naši državi. Belgrad. 22. julija, m. Za sodnika okrajnega sodišča v Slavonski Požegi je postavljen dr. Ivan PSeničnik; za jKituožno manlpulantinjo X. skup. je postavljena v Maribor I poštna zvaničnica Ana Blazin. * Posestnica Gselmanova umorjena Morilec je že znan ter ga orožniki zasledujejo Obremenitev prog in osebja pri naših železnicah v notr. države stotkih odpade vag. odp. vug. 134.330 18.3 7.7 50.9 135.135 18.5 14.5 97.1 123.118 16.9 12.3 118.0 125.288 17.1 14.0 84.0 213.843 29.2 13.9 66.1 731.720 100,— — Sred. 78.2 Dohodki naših železnic dokazujejo uspehe materialnih in osebnih žrtev. Zato se nam zdi potrebno v kratkem analizirati bremena prog in osebja, da vidimo, v koliko je klic po zboljšanju prog in gmotnega stanja osebja opravičen. Naravno je, da ta slika ne more biti popolna, ker manjkajo podatki o stanju prog in njihovih potrebah, o finančnih dotacijah posameznih ravnateljstev in najnovejši podatki o številu osebja in ker tudi sama železniška uprava ne vodi računa q potrebi deljivosti dohodkov po posameznih ravnateljstvih in progah, na podlagi katerih bi se mogla šele voditi resnična komercijalna politika po načelu rentabilnosti posameznih prog. Obremenitve prog in osebja se morejo lepo prikazati na podlagi števila naloženih vagonskih pošiljk. Ta števila nam dajo tudi možnost kritičnega pogleda na razvoj in napredek notranjega gospodarstva na prometnem železniškem področju. Poglejmo te podatke. Obremenitev po ravnateljstvih v prvih 6 mesecih Obremenitev po ravnateljstvih v prvih 6 mesecih 1937. v od- N« 1 nslutb. Na 1 km v notr. države st Belgrad Ljubljana Sarajevo Subotica Zagreb Skupaj Po številu naloženih vagonov se nahaja ravnateljstvo Ljubljana z ozirom na delež na drugem, z ozirom na obremenitev osebja na prvem in z ozirom na obremenitev prog na drugem mestu. (Podatki so avtentični.) Ni pa obremenitev edina. V blagovnem prometu igrajo važno vlogo tudi tranziti, oziroma direktni inozemski prometi. Po avtentičnih podatkih s katerimi razpolaga Narodna banka, je znašalo število vagonskih pošiljk, ki so. prišle v prvih 6 mesecih na naše proge iz prog: italijanskih žel. avstrijskih žel. ogrskih žel. rumunskih žel. bolgarskih žel. grških žel. čez pristanišča Od tega števila odpade na obmejne prehode ljubljanskega ravnateljstva 67%, zagrebškega 12%, subotiškega 14%. belgrajskega in sarajevskega (pristanišča) 7%. (Da so sc dohodki inozemskih pro-metov znižala za 37 milij. dinarjev istočasno, ko se jc dejansko promet povečal, dokazuje, da je uprava spremenila svoje inozem. tarife (znižala davke.) Na podlagi gornjih številk je jasno, da odsko-či visoko številka obremenitve prog in osebja ljubljanskega, ravnateljstva in da so trditve o enakosti obremenitev in potreb posameznih ravnateljstev ne samo močno nestrokovne, marveč tudi hudo neresne. fri tranzitih ne igra vlogo samo stroj in strojevodja s kurjačem, marveč je potrebno tudi vlakospremno osebje in če ljubljansko ravnateljstvo tira ljudi do izčrpanja, je kriva nepoučenost uprave, ki bi morala vedeti, da morajo biti tranzitni vlaki prav tako polnoštevilno zasedeni z osebjem kot potniški, samo je razlika v tem, da se pri zadnjih nahajajo sprevodniki v potniških vozovih, pri prvih pa na zavorah. Prepričani smo, da nepoučenost ni nameravana, marveč je bolj posledica površnosti upravnih faktorjev, ki so z delom preobremenjeni, kar je popolnoma razumljivo, ako pomislimo, da vrsi osrednja uprava skoro vse funkcije, katere v vseh kulturnih državah vrše popolnoma samostojno pokrajinska železniška ravnateljstva in celo velik del onih funkcij, ki so pri mnogih inozemskih železnicah pridržane samim postajam. Napori vlade na gospodarskem področju se zrcalijo brez vsakega dvoma tudi na železniško prometnem področju. Količine blaga, katere so se pri nas odpremljale v zadnjih dveh letih dokazujejo v polni meri napredek, kar vidimo iz sledečega: Število naloženih vagonov je znašalo v prvih 6 mesecih leta: 1937 1936 20.050 14.752 22.936 14.500 14.623 9.320 679 262 1.620 1.412 244 105 934 2.074 Skupaj 63.086 42.425 normalnotirne ozkotirne skupaj proge proge 1933 475.752 143.947 619.699 1934 499.825 131.388 631.214 1935 484.674 130.390 615.064 1936 501.853 131.452 633.305 1937 576.658 155.062 731.720 Povečanje v letošnjem letu znaša napram lanskemu letu, v prvem polletju 98.656 vagonov ali 15.5/o. Absolutno povečanje v celem gornjem časovnem razdobju pa 112.021 vagonov ali 18%. Da se je notranji promet ne samo prividno in slnčajno popravil, dokazuje stalno naraščanje števila naloženih vagonov v zadnjih petih letih: 1932 1,427.561 1933 1,378.357 1934 1,401.799 1935 1,458.628 1936 1,514.095 Stvarno se kaže poboljšanje tudi pri posameznih ravnateljstvih, kar dokazujejo sledeče številke: Število naloženih vagonov v prvem polletju: Ravnateljstvo 1936 1937 Povečanje v % Belgrad 119.559 134.336 12.2% Ljubljana 123.644 135.135 9.2% Sarajevo 99.213 123.118 24.0% Subotica 99.760 125.288 25.6% Zagreb 191.129 213.843 11.9% Skopaj 633.305 731.720 Sredina 15.5% Stanje svetovne trgovske mornarice Lloyds Register of Shipping je izdal 104. izdajo svojega »Register Bookt, ki vsebuje podatke o stanju in spremembah v svetovni mornarici. Po teh podatkih je svetovna trgovska mornarica 30. junija t. 1. obsegala skupno 66.286 milij. bruttoton proti 65.064 milij. tonam v letu 1936. Povišek v tonaži izkazujejo Norveška, Japonska, Anglija, Nemčija, llolandska, Italija in Kitajska. Zmanjšala pa sc je tonaža v Franciji, Španiji in Zedinjenih državah. Velika Britanija je s 6vojim brodovjein še vedno daleč pred vsemi drugimi državami, 26.7% svetovne tonaže je v njenih rokah. Napram letu 1914 pomeni to seveda veliko nazadovanje, kajti tedaj so Angleži razpolagali z 41.6% vsega brodovja. Angliji sledi po višini tonaže Severna Amerika s 14.3%, Japonska s 6.9%, Norveška s 6.7%, Nemčija e 6%, Italija s 4.9%, Francija s 4.4% in llolandska točno s 4%. Leta 1914 je le 3608 ladij imelo tonažo večjo kot 4000 ton, sedaj pa spada v ta velikostni razred 6582 ladij, 514 od teh jih je imelo tonažo večjo kot 10.000 ton, 76 pa večjo kot 20.000 ton. Zanimivi eo podatki glede pogona ladij v letu 1937 v primeri z letom 1914. Sedaj kurijo 47.88% vseh ladij 6 premogom proti 88.84% v zadnjem predvojnem letu. Istočasno pa se je dvignil odstotek z oljem kurjenih ladij od 2.65 na 29.81%. Delež jadrnic je med letom 1914 in 1937 padel od 8.06% na 1.53%. V bodočnosti bo olje še hitreje izpodrivalo premog in jadra kot pa dosedaj, ker je delež ladij, kurjenih s premogom, velik zlasti med starejšimi ladjami in se bo postopoma zmanjševal, kakor bodo to ladje izločene od uporabe. Kmetski dolgovi. V zvezi z uporabo čl. 36 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ter pravilnika o zamenjavi zadolžnic z novimi obligacijami in glede na vprašanja nekaterih dolžnikov, kaj ima dolžnik podvzeti za plačilo svojega dolga zasebnemu upniku, kadar ta sam ničesar ne podvzame za povračilo terjatev, se objavlja prizadetim, da ima dolžnik, v kolikor zasebni upnik ne pokrene postopka v smislu pravilnika za zamenjavo zadolžnic z novimi obligacijami pravico zahtevati, naj pokrene ta postopek sodišče, ker v nasprotnem primeru dolžnikom ne bi bilo mogoče plačati dolga svojim upnikom v rokih, ki jih je predpisala uredba, preden se z novo obligacijo ne določi nov iznos dolga. Potniški promet na želcznicah v maju. Po uradnih podatkih direkcije državnih železnic so železnice prevozile v maju 4,373.251 potnikov, od tega odpade na potnike z normalnimi voznimi kartami 2,868.736, na potnike z ugodnostmi in režijskimi listki ter ostalimi pa 1,504.515. Leta 1936 v mesecu maju so železnice prevozile 3,396.010 potnikov, povišanje znaša torej 977,241 ali 28.7%. Železarna v Varešu nabavlja 100.000 ton koksa. To dni je bila razpisana licitacija za nabavo koksa, ki ga potrebuje državna železarna v Varešu. Zanimivo je, da je sedaj razpisana licitacija za nabavo 100.000 ton koksa, dočim je prej nabavljala železarna le 35.000 ton. Povečanje nabave koksa je dokaz, kako sta povečana kapaciteta železarne in povpraševanje po sirovem železu. Kulturni obzornik Poziv slovenski javnosti Po naročilu knjižne založbe »Grohar* v Ljubljani sestavljam podpisani obsežno biografijo velikega slovenskega skladatelja Emila Adamiča. Zbirajoč podatke o njegovem življenju in delu, se obračam tem potom na vse njegove številne prijatelje, ki so bili z njim v ožjem stiku, da mi sporočijo podatke o pokojnikovem zunanjem in notranjem življenju, zlasti pa o njegovem kompozitornem delu. Ker bo knjiga obsegala poleg biografskega dela tudi po možnosti točen seznam vseh Adamičevih tiskanih in rokopisnih skladb, naprošam predvsem one, ki so v posesti katerihkoli skladateljevih rokopisov, da mi jih stavijo na razpolago ali mi vsaj pošljejo točen popis v poštev prihajajočih skladb, in to najkasneje do t. septembra 1.1. Vposlane skladbe bom takoj po pregledu vrnil lastniku, čigar ime bo tudi navedeno v seznamu skladb. S to prošnjo se obračam zlasti na pevovodje podeželskih društev, na katere sc nisem mogel direktno nasloviti. V Ljubljani, dne 20. julija 1937. L. M. Škerjanc, prof. drž. konservatorija. Knjige Goriške matice Pred kratkim so prišle knjige Goriške matice (Unione Editoriale Goriziana). ki po dobro zasnovanem načrtu izdaja svoj leposlovni, poljudnoznanstveni in zabavni tisk. Ni trelm posebno podčrtavati, kolikega prosvetnega pomena je njeno delo na ozemlju, kjer so politične razmere že tesno zadrgnile slovensko besedo, dn je skoraj presahnila vsaj med najmlajšimi. Ni pa dolgo tega, ko je bila javno )H)iidarjeiin volja, da bodo zanke popustile in dovolile nekaj svohoduega diha. Zato so te knjige velike važnosti, ker na eni strani varujejo in negujejo gilo in lepoto slovenskega jezika, na drugi strani pa približujejo slovenskemu ljudstvu duhovne vrednote v materinščini, ki edina lahko seže prav do notranjega človekovega sveta. Knjige Goriške matice dobro vršijo to nalogo. Za zdaj omenjamo poljudnoznanstveni zbornik »Luč«, ki ima na prvem mestu opisano življenje in označeno delo Ivana S. Turgenjeva. Ta spis I. Drena je sestavljen na podlagi številnih virov ter s poznavanjem in umevanjem, ki ga ima avtor sam. V kratkih in izrazito pisanih poglavjih označuje Dren novele, povesti, romane ter pesmi, igre, pisma in spomine Turgenjeva. Ferdo Plemič daje nadalje zaokroženo sliko beneške ljudovlnde zlasti v odnosu do njenih slovanskih polkov, ki so se borili za Serenissimo, dokler se niso tikanjeni vrnili v svoje rojstne kraje. Nekaj osebnih spominov na Frana Erjavca objavlja F. S. Silvester škerl pa pod naslovom »Pisatelji in knjige« objavlja najprej kratko študijo o pisateljstvu Franceta Bevka, kjer zelo dobro omenja značilnosti in posebnosti tega našega ljudskega pripovednika. Zatem daje tudi analizo nekaterih njegovih del. Nadalje govori o Slavku Slavcu, označuje humor in dvoje povesti Damirja Feigela ter najnovejšo knjigo Janeza Roieneveta: »Leteče ropate r. Škerl se je zelo poglobil zlasli v Bevka ter je orisal njegove izrazite, dobre pa tudi slabo strani. — V knjižni zbirki »Luč« je izšla knjiga Poljskih pripovednikov, ki obsega deset novel. Prevedel jih je Ivan lisjak in jim napisal tudi primeren uvod. Poljaki Mihael Balucki, Viktor Gomolirki, B. Czerneda, Ostoja, Marija Rodzie-\vicz, Henrik Sienkievvicz, Kazimir Przerwa-Tel-inajer, V. S. Revtnont, Štefan fceromski ter Julij Kaden-Bandrovvski predstavljajo poljsko književnost, ki je pri nas na žalost prav malo poznana. Izbrane novele dajejo vpogled v smeri in težnje poljskega pripovedništva ter slikajo pred nami splošne in posebne družabne strani med Poljaki, odkrivajo njih miselna nasprotja in čustvena nn-vzkrižja. Prevodi so zelo dobri. Državni dolgovi Zedinjenih držav rastejo. Državni dolgovi Zedinjenih držav so znašali sredi julija 1936 36.6 iniiljarde dolarjev. Od tedaj so narasli za 3 milijarde dolarjev, tako da znašajo sedaj blizu 40 milijard. Čehostovaška znižala carino na jugoslovanske slive. Čehoslovaška je dovolila, da je že z 20. t. m. stopila v veljavo pogodbena carinska postavka za uvoz sliv iz Jugoslavije v znesku 15 Kč za 100 kg (v zabojih ali košarah). Ta znižana carina bo v veljavi letos od 20. t. m. do 31. avgusta, dočim je prejšnja leta veljala samo od 15.—31. avgusta. Francoski frank ie vedno slab. V Londonu je francoski frank notiral 133 in je dosegel s tem zaenkrat najnižjo točko. Padec je prišel vkljub raznim ukrepom, ki jih je sklenil ministrski svet v svrho vpostavitve ravnotežja v proračunu. Bona Dne 22. julija 1937. Denar Angleški funt je ostal na naših borzah neizpre-menjen in je notiral v Ljubljani 238, v Zagrebu 287.20-238.80 (238) in v Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling je splošno popustil in je notiral v Ljubljani 8.40—8.50, v Zagrebu 8.35—8.45 (8.40) in v Belgradu 8.38 bi. Nemška marka je notirala na ljubljanski borzi 12.71—12.91, v Zagrebu 12.655—12.855, za ultimo avgust 12.51—12.71, za 15. september 12.525 do 12.725, za ultimo september in 15. oktober 12.50 do 12.70 in za ultimo oktober 12.49—12.79. Grški boni so notirali na zagrebški borzi 29.15-29.85 (29.38), na belgrajski pa 29 den. Liro so nudili v Belgradu po 218. Pesete s onudili v Zagrebu po 300. Ljubljana — Tečaji s pri m o m. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2400.10—2414.75 Berlin 100 mark...... 1749.02—1762.90 Bruselj 100 belg...... 731.44— 730.51 Curih 100 frankov...... 990.45—1003.52 London 1 funt.......216.16— 218.21 New York 100 dolarjev .... 4312.25—4348.56 Pariz 100 frankov...... 161.26—162.70 Praga 100 kron...... . 151.54— 152.64 Trst 100 lir........ 228.20— 231.28 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,323.023, na belgrajski pa 701.000. Curih. Belgrad 10, Pariz 16.125, London 21.72, New York 435.75, Bruselj 73.35, Milan 22.975. Amsterdam 241, Berlin 175.60. Dunaj 82.65 (82.20), Stockholm 112, Oslo 109.15, Kopenbagen 96.95, Praga 15.21. Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 4.54, Buenos-Aires 132. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 89—01, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 407—409, begi. obv. 72—73, 8% Bler. pos. 96—97, 7% Bler. pos. 85—86, 7% pol. DHB 98—100, sev. agrarji 51—53, Trboveljska 230-235. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. posojilo 89 den, agrarji 53 bi, vojna škoda promptna 407.50—408.25 (408), begi. obv. 72—72.50 drobni, dalm. agrarji 75—75.50, 7% Bler. pos. 84.75—85.25 (84—85.25), 8% Bler. pos. 94—95, 7% stab. pos. 87 den. — •Delnice: Narodna banka 7150 den, Priv. agrarna banka 193 den, Trboveljska 2-15 den (?), Gutmann 55—60, Osj. sladk. tov. 185—206, Osj. livarna 200 bi, Ragusea 305 den, Oceanija 280—300. Belgrad. Drž. pap.: 7% invest. posojilo 90 den (90.50), vojna škoda promptna 407—408.50, sev. agrarji 52.25 den, begluške obveznice 76.50—76.75, dalm. agrarji 74.75—75 (74.75), 8% bler. posojilo 94.50—96, 7% Bler. posojilo 85-85.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den. — Delnice: Nar. banka 7156, Priv. agrarna banka 198—199 (198). Žitni trg Novi Rad. Pšenična moka: bč. 179—182, sre. slav. 176—179, ban. 175—182, bač. ladja Tisa in Begcj 188—190. — Vso po 78 kg in 2%. Vse ostalo ncizpremenjeno. Tendenca slabša. Promet velik. Živina Sejemsko poročilo iz Kranja od 19. julija: Ceno goveje živine so bile sledeče: voli 1. vrste 6.50 din, II. vrste 6 din, III. vrste 5.50 din; telice I. vrsto 6.50 din, II. vrste 6 din, III. vrste 5.50 din; kravo I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, III. vrsto 4.50 din; teleta I. vrste 8 din, II. vrste 7 din za 1 kg žive teže. Prašiči špeharji 9 din, prašiči pršularji 8 din za 1 kg žive teže. Cene goveje živine in prašičev so ostale od zadnjega sejma v glavnem neizpremenjenc. Goveje meso I. vrste 10—12 din, II. vrste 8 do 12 din, 111. vrste 7—9 din za 1 kg. Svinjina 16 din, svinjska mast 19 din, slanina 24 din, čisti med 24 din, neprana volna 24 din, oprana volna 32 din za 1 kg. Slovenska scena Včeraj je obiskal naše uredništvo g. Jože Borko, ustanovitelj »Slovenske 6cenc«, ki druži k skupnemu delu absolvente dramatičnih šol. Dal je pojasnila o smotrih tc skupine mladih ljudi, ki si sami utirajo pot, ko niso na drug način našli svoji izobrazbi in hotenju odgovarjajoče pritegnitve k delu. »Nameni, ki so vodili mene in moje tovariše, da smo osnovali Slovensko sceno, so mnogoteri Predvsem moram poudariti, da se mladi igralec sebi primerno razvije in raste samo v skupnosti, ki ji ie tako po letih, kakor po izkušnjah in nazorih na življenje dorasel. Menda velja ta zakon za vsakršno skupno delo. Pomisliti je namreč treba, da mlada umetniška osebnost kaj lahko izgubi pogum, če jo okoliščine in življenje prisilijo na delo med ljudmi, ki so jo po dozorelosti prerasli. Zgledov za to trditev bi lahko veliko naštel. Menim, da je to eden od osnovnih povodov za tkz. avantgardno igralsko skupino. Drugi nič manj važni povod je naše prizadevanje, da damo možnosti razvoja mladi, sodobni slovenski drami. Če ne bi trdno verovali v polnovredno tvornost slovenskih dramatikov, ee ne bi v nobenem primeru upali na plan. In ne samo to, prepričani smo tudi, da pozitivno, zdravo in zares smotrno delamo lahko samo tedaj, če služimo izključno slovenski drami. Predvsem mladi slovenski drami. Samo na ta način namreč bomo po svojih močeh doprinesli svoj delež k utrjevanju naše narodne individualnosti in samozavesti Zdaj smo gostovali naokrog z mojo dramo »Ra* faela Ferrari in njena Marija«. Sprejeti smo bili povsod odlično Jasno, da so nas prvi uspehi zelo močno povezali. Kot avtorju mi je nemogoče, da bi se dalje pomudil ob lastnem delu. Kot druga premiera je predvidena tragična kronika »Lincoln« od Ivana Mraka. Ker sem oskrbel pred leti češki prevod, bodo po čudnem nakliučju delo izvajali istočasno pri nas kot v Pragi. Mrakov »Lincoln« je po zamisli kot izvedbi tako novo umetniško- Slovenska narodna opera v Rogaški Slatini Gostovanje slovenske opere iz Ljubljane v soboto 17. in v nedeljo 18. juliju je bilo za Rogaško Slatino in bližnjo okolico r66 omembe vreden dogodek. V soboto je napolnil zdraviliško kino- dvorano Rossinijev »Seviljski brivec« skoraj do zadnjega kotička; predstave se je udeležil tudi vojni minister arm. general g. Marič, ki ie na zdravljenju v Rog. Slatini, razen njega pa tudi vsi odličnejši zdraviliški gostje najrazličngših narodnosti; seveda so se tudi domačini iz Rog. Slatine in bližnjih krajev udeležili v velikem številu. Smeio sinemo trditi, da je bil »Seviljski brivec« podan tako, da so tujci dobili najboljši vtis o naši operi. Koloraturna pevka gdč. Zupevieva, o kateri je dejal zagrebški gledališki strokovnjak, da je ena najboljših tovrstnih pevk v Jugoslaviji, je pela posebno v 3. dejanju veliko arijo »Glej sončni svit« tako, da bi je bil sam Rossini, če bi jo slišal, vesel. Bila je ta arija tako kot cela »Rosina« gdč. Župevčeve glasbeno-tehnično in v čustvenem miline polnem podajanju razodetje, kakršno je najti le na največjih odrih G. Rus Marijan, slovenski basist iz Zagreba in že sedaj pevec velikega formata, je vstvaril v tej operi tako odlično kreacijo s svojim polnim, mogočnim glasom, ki ima neverjeten obseg, da ostane poslušalcem v trajnem spominu. Izkazal se je tudi baritonist g. Janko s »Figarom«, da je bil že po prvem nastopu deležen posebnega aplavza. Seveda je tudi »grof Almaviva« g. Gostiča dosegel vse priznanje, dočim je groteskna komika g. Zupana (»Bartolo«) prijetno zabavala občinstvo. Orkester (zmanjšani orkester ljubljanske opere, kateri stalno igra v Rog. Slatini) je za to dvorano zadostoval ter je prav dobro igral, le zbor bi smel biti nekoliko večji. Motila pa je v zadnjih treh spremembah (dejanjih, scenerija, ki se ni skadala 6 elogoin glasbe, ker je bila na odru predstavljena primitivna soba mesto salona v rokokoju; se pač ni v naglici dalo napraviti popolnoma tako, kakor bi to zaslužila predstava, ki je bila v pevskem pogledu na nenavadni višini. V nedeljo 18. julija je bila vprizorjena Pucci-nijeva »Madanie Butterfly«. Tudi ta opera je napolnila dvorano. Ta večer se je posebno odlikoval g. Gostič. Ga. Gjungjcnac-Gavella je bila tudi to pot priznano izvrstna »Butterf!y« in je ta vloga menda ena izmed njenih najboljših ustvariteh pevsko in igralsko, kar je občinstvo ob odprtem odru priznavalo. Mogočno in močno dramatično jc »Suzuki« podala ga. Kogejeva, katere obsežen mezzosopran ima znamenite kakovosti. Tudi gosp. Janko se je ta večer ponovno izkazal. OAester jc bil boljši kot prvi večer, zbor pa bi bil tudi to pot močnejši. Scenerija je bila dobra. Obe operi je vprizoril operni dirigent gosp. Neffat. kateri ima obenem z agilno sedanjo upravo zdravilišča največ zaslug, da je slovenska narodna opera nastopila lani in letos v Rogaški Slatini. Kdor nc ve, kaj pomeni operno predstavo, ki inora doseči resno umetnostno višino, improvizirati, če prav so sicer pravi umetniki-pevci na razpolago, ne ve oceniti zaslug prireditelja in dirigenta. Glede kino-dvorane, v kateri 60 operne predstave in ki je bila sezidana pod prejšnjim ravnateljem, bi omenili, da stavbarsko po zunanjoffli ni posrečena. Z neprevelikimi stroški bi se dalo iz te dvorane prirediti čisto prijazno intimno gledališče, če bi preuredili tudi oder in ga nekoliko1 boljše opremili. Prepričani smo, da bo to storila sedanja zdraviliška uprava pod vod6tvoin delavnega in uvidevnega g. upravnika Gračnarja, pod katero so se začela v Rog. Slatini operna gostovanja, ki 6o za goste gotovo privlačnost prve vrste, če bodo le razmere dopuščale Gostovanja slovenske opere pa niso le za zdraviliške g(*te pridobitev, temveč tudi za naše podeželje, ki ima vsaj enkrat na leto priložnost, da sliši domačo opero. In to jc tudi dosti vredno. Ko 6nio slišali v Rog. Slatini obe operi, 6mo na žalo6t (udi zvedeli, da bo naša opera in z njo Slovenija izgubila že letošnjo jesen dva resnična operna umetnika, gdč. Župevčevo in g. Gostiča. Oba pojdeta v Zagreb in od tam kmalu nato najbrž med veliki svet iskat slave in ie le škoda, da ju ni mogoče obdržati v Ljubljani. Slišali pa borno še oba v Rog. Slalini v soboto 14. avgusta, ko bo spet vprizorjen »Seviljski brivec« in pa v nedeljo 15. avgusta. Prvi dan bo vprizorjen še enkrat »Seviljski brivec« z gdč. Župevčevo, v nedeljo pa »Prodana nevesta« z g. Gosličem, na kar že sedaj opozarjamo okolico. _ra — Kmetijski pridelki: pšenica 200 din, ječmen 195 din, rž 1115 din, oves 190 din, koruza 145 din, fižol 300 din, krompir 200 din, lucerna 2000 din, seno 75 din, slama 50 din, hruške L vrste 1200 dinarjev. II. vrste 800 din. III. vrste 600 din, češplje I. vrste 1000 din, II. vrste 9(10 din, Hf. vrste 800 din, pšenična moka 300 din, koruzna moka 250 din za 1 q. Mleko 2 din liler.- revolucionarno delo, du si za avantgardno sceno težko mislim nekaj primernejšega. »Lincoln« je po svojem bistvu spev našega človeka na demokracijo. Predvsem pa se mi zdi važno oživljenje in doživetje človeka takšnega formata, kot jc bil Lincoln, v naši narodni zavesti, v slovenski besedi. Graditi in ustvarjati osebnost in življenje Lincolna in njegovih borb in prizadevanj skozi prizmo našega človeka in občestva, je velika naloga. Kdor vse jc to delo do danes spoznal, mi je pritrdil, da je avtor svoji nalogi dorasel. i.menoma za zdaj še ne morem navesti del, ki jih mislimo za tem vprizarjati, vendar je naša pot točno in jasno začrtana. Ves naš ideološki program je zelo kratek, preprost in jasen: Slovenska drama! Za zdaj nam je pomagal odlični Skrbinšek. Prevzel je iz prijaznosti prvo režijo. »Lincolna« bom j>a režtral sam. Karla Bulovčeva pa jc zamislila k »Lincolnu« monumentalni scenski okvir. Kot vidite, stremimo za tem, da pritegnemo k sodelovanju predvsem one, ki smo se o njih dosedanjem delu prepričali, da so zmožni dati najboljše. Brez dvoma bo scenski okvir Bulovčeve nova rešitev arhitektonske strani odra. Govoriti o svojih tovariših in tovarišicah mi je najpnjetnejše. V mojih sovrstnikih je mnogo vero in požrtvovalnosti, veliko spoštovanja do dela in predanosti v delo. Če pomislimo na nje, se mi zde vsi^očitki na račun mlade generacije odvečni, zmotni in predvsem na pogled skovani in zategadelj pre-uranjeni. Meni so vsi enako dragi in ž njimi vred se zavedam, da je naša človeška čast in rast v naši skupnosti. V koliko pa bo vsak posameznik med nami doprinesel k čim bolj trdni učvrstitvi naše mlade scene, to bo pa v najkrajšem izpričalo naše delo. S tem sem menda povedal vse, kar sem povedati imel. Menim, da smo dovolj točno in jasno označili pot, ki smo si jo začrtali in da »o naša prizadevanja vredna obče pozornosti zavedne slovenske sredine,« V zelenem peklu ie izginil Polet nad neskončnimi pragozdovi Brazilije - Konec polkovnika Fawcetta (Nedavno je odšla približno 40 mož močna braziljska ekspedicija v pokrajino Matto Cirosso, ki hoče — mimo drugega — tudi dognati poizvedbe o angleškem polkovniku Favvcettu. Pričujoči članek govori o teh krajih in o polkovniku.) Angleška pilota Etherton in Barlon, ki sta pripadala oni letalski ekspediciji, ki se ji je leta 1933 kot prvi posrečilo preleteti Mount Kvve-rest (najvišji vrh sveta) sta nedavno izdala knjigo svojih spominov na ta polet. V knjigi z imenom »Po stopinjah osvajalcev« opisujeta, kako sta z zrakoplovom in letalom sledila potem pustolovcev (iz dobe osvajalcev krog leta 1500), nad Atlantskim morjem in po Novem svetu, zlasti po Južni Ameriki. Z »Grofom Zeppelinom« se peljeta preko afriškega ozemlja v Brazilijo, na potih skozi južnoameriške države pa se vozita večinoma z nemškimi hidroplani. — Najbolj zanimivo in napeto poglavje v omenjeni knjigi pa je tisto, ki se bavi z usodo polkovnika P. H. Fawcetta, ki je bil leta 1925 zapustil Anglijo, da hi s svojim sinom in nekim rojakom deloma preiskal in pre-romal »Matto Grosso«, zeleni pekel brazilj-skega pragozda. Ta »Veliki gozd« (Matto Grosso) je še neodkriti svet, zapečatena knjiga. Njegove džungle so do teh dni nedostopne in indijanska plemena, ki ondi živijo in stalno pobijajo drug drugega, še zmeraj Čakajo na znanstvena dognanja. Dežela strahov. Matto Grosso — kakor govori knjiga o njem — je po večini še neraziskana pokrajina, ki obsega 160.000 kvadratnih milj; največji del te pokrajine pokrivajo nepredirni gozdovi. V tej čudoviti deželi je nešteto divjih Indijancev, ki živijo po plemenih in ki se samo vojskujejo. Tu ni ne poti ne stezi ne ničesar sličnega. Tu tudi ni nobenih jas, pač pa se pretakajo reke na vse strani. Radi drevesnih krošenj in gostih grmov ni videti neba. Le malokdaj zapihlja kaka sapica skozi ozke špranje nepredirnega vejevja. Če hočejo Indijanci preko rek, posekajo drevo, vržejo deblo čez reko in po takem »mostu« pridejo na nasprotni breg. VeČina teh rek kar mrgoli samih plazilcev in čudnih povodnih živali. Matto Grosso je dežela strahov in težko si more človek misliti kaj bolj strašnega ko to, da kdo zaide v teh džunglah. Tu je vse strahotno: zverine se plazijo po tleh, mogočne kače vise na vejah, pota so temna in mrka in brez razgleda na nebo. Po tedne in tedne dolgo tavaš po teh strašnih teminah in se venomer bojiš, kaj te bo napadlo. Pot r nič. In v to zagonetno, pošastno deželo je pred leti odpotoval Fawcett, nevarno početje, ki je pa obetalo bogato žetev, zakaj še noben beli človek ni bil nikoli v teh krajih. Vse so že poizkušali, da bi zvedeli, ali Faw-cett še živi in kaj se je z njim zgodilo. Vemo le to, da se je odpravil na mejo neznanega sveta, da je izginil v pragozd in se ni nič več povrnil. Po svetu so se že razširile vesti, ki vedo povedali, da biva Favvcett in njegova spremljevalca globoko v Mattu Grossu pri Indijancih, vendar ni nobenega dokaza za resničnost teh vesti. Fawcet-tova gospa upa, da njen mož še živi, dasi je to upanje skoraj brez podlage. Židje dobijo črno pobarvani del Palestine. Črtaste pokrajine ostanejo pod Angleži. Ostalo dobe Arabci in se združi s Transjordanijo. Amerika je tmagala v teniški tekmi Nemčija— Amerika ia Davidov pokal. (Na desni ameriška, na levi nem ška igralca.) »Zmešalo se je tej naši ubogi kokoški I Nogometno žogo je našla, pa že 14 dni čepi in vali na njejt« Angleškemu prometnemu letalu »Caledonia« se je nedavno posrečilo preleteti severni del Atlantskega oceana. Nato je letalo napravil o več krožnih poletov nad Njujorkom. Svetovna razstava v Njujorku Njujork 6e pripravlja na svetovno razstavo, ki jo otvorijo aprila 1. 1939 in ki bo, kakor pišejo nju-jorški listi, sijajnejša, kot so bile doslej vse druge svetovne razstave. Organizacijski odbor je vzel zadevo prav po novih točkah v pretres. Vse dosedanje razstave, začenši z londonsko 1. 1851 pa do čikaške 1933 in pariške 1937 so se ozirale na preteklost in na razvoj moderne znanosti in tehnike do današnjih dni. Njujorška razstava bo pa začela z današnjim svetom in pokazala pot v bodočnost in kaj je še mogoče doseči v prihodnosti. Senzacija te razstave bosta jeklena krogla in neki obelisk. Krogla, ki je visoka 60 m, naj bi tehtala 2500 ton. Izražala bo optično prevaro, da se bo zdelo, kakor da visi v zraku med osmerobarvnimi vodometi. Ta optična prevara naj pokaže svetlobne efekte, za katere uporabljamo žaromete in drugačno razsvetljavo. V res- nici pa bo orjaška jeklena krogla stala na osmih mogočnih jeklenih 6tebrih. Posebna stopnišča bodo vodila v notranjost krogle, v višino 20 m. Ondi bodo ljudje stopili na ploščado, ki bo nekako v sredini krogle. Ploščada se bo vrtela in ljudem se bo zdelo, da plavajo v zraku. Mimo njih se bodo vnstile slike navideznih va6i, mest in pokrajin. — Druga senzacija razstave bo obelisk, imenovan tri-lona, t j. trioglati steber. Visok bo trikrat toliko kot beneški kampanile in borza 176 m višji ko Ki-opsova piramida. Po notranjosti obeliska 6e bodo ljudje z dvigalom dvignili na razgledni stolp. V obelisku, ki bo začno tudi spomenik razstave, bo vdelan zvočnik 6vetovne razstave. Pravijo, da bo na njujorško svetovno razstavo prišlo najmanj 50 milijonov ljudi. Franco in Baski Vlada generala Franca je v Sati Sebastianu postavila posebno komisijo, ki sestoji iz dveh zastopnikov haskijskih pokrajinskih svetov iz Gui-puzcoe in Biscaye in dveh članov nacionalne vlade. Cez 30 dni bo komisija izročila nac. vladi svoje predloge. Baski so imeli že od nekdaj posebne pravice in imeli so pokrajinske samouprave. Že več stoletij jim ni bilo treba dajati posrednih davkov. Baski so imeli tudi svojo posebno šolsko upravo. Te posebne pravice, tako zvane >fueros«, pa jo general Franro 23. junija v omenjenih dveh provincah odpravil, ker Baski niso prostovoljno pristopili h generalu Francu, ki jim je pa obljubi, da jih smejo obdržati, če se odpovedo rdečim. Omenjena komisija išče pota, kako bi se preprečil vsakršen spor in bi Baski mirno živeli pod vlado generala Franca. 40,000 romarjev na Velehradu Cerkvene slavuosti na Velehradu je letos obiskalo nenavadno veliko romarjev. Bilo jih je več ko 40.000, med njimi je bilo tudi več cerkvenih dostojanstvenikov in minister ČSR msgr. šrdmek in podpredsednik senata dr. Hruban. Predsednik čsl. parlamenta Malypeter si je s soprogo ogledal prenovljeno baziliko in najnovejše izkopanine, ki si jih je v dveh dneh ogledalo 10.000 oseb. Čudovita dogodivščina Ribič David Emmerton v Forsterju na Angleškem je pravkar hotel potegniti ribiške mreže iz morja, ko se je nenadoma prikazal 13 čevljev dolgi morski volk in skušal ugrabiti ribe v mreži. Emmerton je vzel sekiro v roke in je s svojega motornega čolna hotel na manjši čolniček, da bi dosegel morskega volka, a je pri tem padel v vodo in ga je zverina takoj napadla. Ribič je udrihal s sekiro in morskega volka močno ranil. A morski volk se je obrnil in takoj 6pet napadel ribiča. Vnel se je srdit boj in le v poslednjem hipu se je ribiču posrečilo, da je ušel strašnemu žrelu morske pošasti. Toda morski volk ga je pri tem vrgel v zrak, nesrečni Emmerton je padel prav na hrbet zverine, a preden ga je morski volk vrgel 6 hrbta, je ribič še v tretje zamahnil 6 sekiro po njem. S četrtim zamahom šele se je končal ta siloviti boj. Morski volk 6e je obrnil 6 trebuhom navzgor in Emmerton je bil slednjič rešen. Konjske sile iz odpadkov in smeli Neka tvorniea za papir v Združenih ameriških državah je imela velike sitnosti z odpadki, ki so daleč naokoli onečejali vode in uničevali na tisoče rib. Oblasti so poklicale ravnateljstvo tvornice na odgovor in so tvornico prisilile, naj najde kak način, da se drugače iznebi svojih smeti. Dva asistenca univerze v Washingtonu, A. M. Partianskij in H. K. Benson, sta začela delati poskuse s tekočimi odpadki, ki sta z njimi napolnila neprodušno zaprte steklene posode in jim dodala z bakterijami prenasičeno brozgo. Kakor sla omenjena asistenta nedavno poročala ameriški akademiji znanosti, so proizvajale bakterije, ko sta jih segrela do 96 stopinj Fahrenheita, skozi dva meseca vsak dan po 500 kubičnih centimetrov metanovega plina. Ta plin pa je dajal po strokovnem sežigalnem postopku tvornice 18,37 konjskih sil na uro in so ga potem uporabljali pri proizvajanju papirja. — Proizvajanje gorilnih snovi po bakterijah pa prav za prav ni nova iznajdba. Neki motor Fordovega sistema v neki tvornici v Greeneastlu (država In-diana) prav tako poganja plin metan, ki ga pridobivajo iz odpadkov in tvori na ta način nekakšen moderni perpetuum mobile. Kaj so raziskovalci zvedeli. Ameriški raziskovalec Dyoot je pred nekaj leti skušal razvozlati to uganko. Odpravil se je iz Cuyabe (na bolivijsko-braziljski meji) in dospel do Ria Culuena. To je bila tista smer, v kateri je Favvcett pri vstopu v Matto Grosso izginil. Na svoji poti je Dyoot naletel na razna indijanska plemena, ki so mu povedala, da je Favvcett prebrodil reko in da je krenil na vzhod. Ondotna pokrajina je porasla z visoko travo in če hoče človek dalje, si mora delati pot z nožem in s 6ekiro, preden dospe do pravega pragozda. Indijanci so pripovedovali, da so več dni videli taboriščne ognje Favvcetla, kako so se oddaljevali po nižavju, a nato ni bilo več videti dima taboriščnega ognja, kar je bil dokaz, da je Favvcett s spremstvom dospel v obraslo pokrajino ali pa so ga umorili Indijanci, ki bivajo na robu Malta Grossa. Pred petimi leti se je odpravila druga ekspe-dicija, zdaj z neke ameriške univerze, da bi dognala skrivnost, ve.idar ni ničesar novega dosegla in je ostalo pri novicah Dyotta. Ali je bil konec tak? Kdor je videl tiste pokrajine in je imel priliko preleteti jih, ne more niti malo dvomiti, da je Favvcett mrtev. Zeleni braziljski pekel zna dobro čuvati svoje skrivnosti. Ko sem bival v Braziliji, sem dobil nekega potnika, ki je bil nedavno v Mattu Grossu in ki je poznal deželo z bolivijske in braziljske strani. Povedal je, kako je Indijance izpraševal in kako je dotične kraje preiskoval, koder je Favvcett hodil, preden je izginil v pragozdu. Kakor je omenjeni potnik dognal, je morala Favvcettova družba z najhujšimi težkočami nadaljevati pot. Odtlej, ko so zapustili tako zvane meje civilizacije, pa do začetka vhoda v pragozd, so imeli za seboj že vrsto težavnih maršev. Zvečer so si poiskali taborišče; ob sončnem vzhodu so bili že spet na poti in venomer so jih ogražali Indijanci. >Kaj mislite, kaj se je zgodilo z njimi?« sem vprašal svojega braziljskega prijatelja, ki je bil vešč raznih narečij Indijancev. »Težko je izreči kako sodbo in ne bom sc hvalil, da bi bil jaz razkril to skrivnost, a s tem, kar sem dognal, moreni to zgodbo več ali manj izpopolniti,« mi je odvrnil. »Kakšen je bil torej konec?« sem še enkrat vprašal. »Tako bo: Prišli so v deželo indijanskega plemena J a r u m o v. To pleme je pa znano, kako sovraži in mrzi vse tujce. Njih vera je ena 6ama vraža, oni se na najstrahotnejši način tetovirajo in grdijo in vse kaže tako, da so ti Indijanci napadli in umorili Fawcetta in njegove tovariše, čim so se ti prikazali na njihovem ozemlju.« Že leta so minila, odkar je Favvcett izginil. Sleherna sled za umorom — ali karkoli že se je zgodilo —, je že zdavnaj zabrisana radi podnebnega vpliva .Bržkone bi kaj dosegla le kaka oborožena ekspedicija, kak vojaški pohod. Tako, kot pa zdaj vse kaže, sklepata Etherton in Barlon svojo knjigo, pa ne bo uganka nikoli zadovoljivo rešena. V Turinu so te dni vpričo italijanskega kralja odkrili prvi spomenik Mussoliniju. Od povsod Največja mesta na svetu. Po razsežnosti ozemlja, na katerem stoji kako mesto, je največje mesto sveta — Rim, ki meri 2058 kvadr. kilometrov. Sledijo: Rio de Janeiro 1164 kvadr. kilometrov; Los Ange-les 1124 kvadr. kilometrov; Brisbane v Avstraliji 997 kvadr. kilometrov; Berlin 883 kvadr. kilometrov. Po številu prebivalcev je največjo mesto sveta New York 7,474.000 ljudi; Tokio 5,875.000; Berlin 4,251.000; London 4,185.000, samo mesto; z okolico pa ima London 8,475.000 prebivalcev. Pariz 4,934.000 prebivalcev. Rim 1,184.000 prebivalcev. 119 smrtnih žrtev je bilo pri železniški nesreči ekspresnega vlaka, ki vozi iz Pandšaba v Kalkuto (Indija). Ranjenih je bilo 180 oseb. Slavni zdravniki na znamkah. V Avstriji bodo izdali znamke s podobo slavnih zdravnikov. Po drugih državah že imajo take znamke. Tako časti Kuba na znamki dr. Finlaya, ki je spoznal mrčes, ki prenaša rumeno mrzlico. Panama časti z znamko dr. Gorgasa, ki je o priliki gradnje Panamskega kanala preprečil nastop nalezljivih bolezni. Francija je ob stoletnici, 1923, počastila prof. dr. L. Pasteurja, ki je rešil svet pred pasjo steklino. Tudi Filipini in San Salvador sta izdala znamke svojih slavnih zdravnikov. Tako znamke so izšle tudi na Nizozemskem, v Švici, Italiji, Španiji, na Poljskem in Ogrskem. Kriška deklaracija in „Jutro" Ob priliki dvajsetletnice krfsko deklaracije prinašajo listi nekatere zanimive podrobnosti. Hrvati zlasti opozarjajo na vlogo Trumbiča, ki jo na zasedanju na Krtu v svojem dolgem govoru izjavil, da je treba pojein državnega oziroma narodnega edinstva omejiti samo na tiste posle, ki so nujno skupni. Njegov predlog ustave za novo državo je izvzcl iz delokroga centralnega parlamenta oziroma vlade skoro vse gospodarstvo, vso notranjo upravo raznih provinc, del prometa, vse šolstvo in vse pravosodje. »Jutro« samo v svojem uvodniku pravi, da bi Jugoslavija, ako bi bil obveljal predlog dr. Trumbiča, ne bila unitarna država. Sam Stojan Protič, ki ni bil centralist, je menil, da gre dr. Trumbič predaleč. Najbolj pa jo Trumbiča napadel Ljuba Jovanovič, ki je dejal: »Hočemo ali nočemo nove države?« To je bilo rečeno na račun dr. Trumbiča. »Jutro« pravi: »Trumbičev predlog ni bil sprejemljiv za srbsko vlado« (in tudi za »jutrovce« ne. — Op. ur.). Z ozirom na trditev »Jutra«, da je krfska deklaracija nekak »konstitutiven akt« državnoprav-nega značaja, ki je z obvezno močjo in veljavo postavil temelje današnji državi, je zanimivo, kaj o tem pravijo hrvatski listi. »Obzor« pravilno trdi, da »Jutrova« teza ne drži in da jo sedanji JNSarji postavljajo le zato, da bi zmanjšali pomen majske deklaracije. V resnici pokojni Svetozar Pribičevič sam, ki je bil oče in vodja slovenskih in hrvatskih liberalnih demokratov, kriške deklaracije ni smatral za konstitutiven akt. On je izjavil, da je kriška deklaracija bila samo manifestacija za zunanji svet, nikakor pa ni imela značaja sporazuma med srbsko vlado in Jugoslovanskim odborom. (Tak značaj so ji odrekale tudi vse zunanje države, ker Jugoslovanski odbor v mednarodnopravnem smislu ni predstavljal hrvatskega, slovenskega in srbskega naroda bivše avstro-ogrske monarhije. — Op. ur.) Tudi Bogumil Vošnjak, ki je na Krfu sodeloval pri krfski deklaraciji, izjavlja v »Vremenu« od 20. t m., da »krfska deklaracija ni bila noben mednarodni čin, sklenjen med srbsko vlado in Jugoslovanskim odborom, ker le-ta ni bil noben mednarodni faktor Se manj pa krfska deklaracija predstavlja kakšno pogodbo med Srbijo in Jugoslovani avstro-ogrske monarhije.« Seveda je zanimivo, zakaj je pokojni Svetozar Pribičevič krfski deklaraciji odrekal obvezni državnopravni in mednarodnopravni značaj, s čimer jc slučajno pogodil resnico. Pribičevič je zavzel tako stališče zato, ker jo bilo v krfski deklaraciji rečeno, da se mora ustava bodoče jugoslovanske države sprejeti s kvalificirano večino, da ne hI bili Slovenci in Hrvati majorizirani. Ker pa se je sprejela vidovdanska ustava v našem parlamentu z navadno večino, tako da so bili Hrvati in Slovenci ▼ resnici majorizirani in ker smo se mi proti temu seveda pritoževali, je pokojni Pribičevič prišel z argumentom, da krfska deklaracija ni noben obvezen akt. »Jutro«, ki je o krfski deklaraciji napisalo cela dva uvodnika, je molče prešlo preko tega dejstva (pa častiti g. dr. Vošnjak tudi), čemur se seveda ne smemo čuditi, ker ta list itak vse zatajuje, kar gospodom unitaristom ne gre v račun. S takim pisanjem pa »Jutrovi« krogi še danes dokazujejo, da so proti pravilni ureditvi odnošajev med Srbi, Hrvati in Slovenci. Njim je čisto prav, da se krfska deklaracija, ki jo sicer povzdigujejo v deveta nebesa, ni uresničila baš glede one, rekli bi, najbolj važne točite, ki za ustavo kraljevine Jugoslavije zahteva kvalificirano večino. Moramo že reči, da je veliki unitarist g. Milan Marjanovič veliko bolj pošten, ko je v belgrajski »Javnosti« v svojem slavospevu krfski deklaraciji priznal tudi to: »Krfska deklaracija se ni uresničila, kolikor je zahtevala kvalifirirano večino, s katero bi bilo treba izglasovati ustavo v ustavodajni skupščini, in to je bilo nsodno.« Treba jc pa glede na krfsko deklaracijo spominjati tudi na neko drugo dejstvo. Tntegralisti poudarjajo, da so krfsko deklaracijo podpisali opolnomočeni predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ce izhajamo iz načela demokratskega sistema, jc bila opolnomočeni kontrahent in podpisnik krfske deklaracije samo srbska vlada, nc pa člani Jugoslovanskega odbora, ki že po svoji takratni situaciji niso mogli dobiti pristanka ne slovenskega no hrvatskega naroda, ne prečanskih Srbov. Sicer pa, če bi člani Jugoslovanskega odbora res bili predstavljali legalno opolnomočene zastopnike Jugoslovanov preko Save, potem je treba s še večjim poudarkom vprašati »Jutro«, zakaj se prav nič ne spodtikuje nad tem, da jc naša ustavodajna skupščina, v kateri so imeli večino unitaristi, pogazila načelo, izrečeno v krfski deklaraciji, da sc mora ustava skleniti samo s kvalificirano večino, s čemer bi se bilo onemogočilo, da bi bila hrvatski in slovenski narod ma-jorizirana. Vse, kar so jc v devetnajstih lelih obstanka na5e države dogajalo žalostnega in usodnega, jo direktna in iudirektna posledica nespo-štovanja to določbe krfske deklaracije, kateri sicer JNS organi pojejo slavo in hvalo na veke. Iz vsega tega izhaja, da jo tudi hvalisanje krfske deklaracije od strani JNS-arjev dvolično, hinavsko in popolnoma izkrivljeno v smislu »jutrovskega? pogubonosnega unitarizma. Kakor »Jutro« potvar-ja vse dogodke (primerjaj zloglasno interpelacijo dr. Kramerja o dogodkih oh Živkovičevi turneji po Sloveniji), tako potvarja tudi krfsko deklaracijo in njen pomen ler zamolčuje vse, kar v njej ni po receptu integralnega pofizma. V Francovi vojski Po španski deželi Ko »o nacionalistične čete zasedle Toledo in očistile, npkrajino od sovražnih tolp, dobim povelje, naj 4Scudoma odpeljem kolono osmih sanitetnih avtomobilov z dvema zdravnikoma in se tam pridružim karlistovskim četam. Salamanco s To-ledom veže kakih 250 kilometrov dolga asfaltna cesta, kilfera se dotika mest Avilla in Talavera de la Reina. Pokrajina jc po večini nerodovitna, valovita, mestoma so hribi m govorje, le doline rek so nekoliko bolj plodovite. Zato so ljudje tukaj po večini zelo revni, malo je večjih kmetov, ostali so le najemniki. Na kupu so zbrane majhne hiše in zgrajene tako, da se naslanjajo na zunanjo steno stanovanjskega poslopja hlev in druge gospodarske zgradbe. Vse je zgrajeno iz kamenja, neometano in pokrito s strešniki, ki so zidani približno tako kot pri nas v Dalmaciji. Vrtove v našem pomenu sem le poredkoma videl, medtem ko služi za dvorišče prostor med hišo in cesto. Nerodovitna in suha zemlja ni posebno radodarna, le vinogradi, oljke in fige tukaj delno uspevajo. V notranjosti hiše sta po navadi dva prostora. S ceste se pride v neke vrste predsobo, ki je obenem kuhinja in obednica. Ob steni je ognjišče, nad katerim visi priklenjen kotel. Krog in krog so klopi. — Miza ni v sredi sobe in nima tega pomena kot pri nas. Kadar jedo, držijo krožnik v rokah, ne na mizi. Zraven kuhinje je spalnica, katera je z zaveso pregrajena v dva dela — za moške in za ženske. V notranjosti hišo se ne zadržujejo pogostoma, tudi nisem opazil posebne skrbi za snago. Državljanska vojna je spremenila življenje teh kmetov. Vsi mlajši moški so na fronti kot redni vojaki ali pa kot prostovoljci — miličniki. Pogosto se nahajajo člani ene in iste družine v nasprotnih taborih. Mestoma se vidijo zrušene ali zažgane hiše — znak borb. Življenje teh ljudi ni drugega kot trpljenje in vendar so navdušeno z mahanjem in klici pozdravljali naše avtomobile. Saj po tej cesti gredo polki na fronto dan za dnem. Človek bi pričakoval, da so se ti ljudje . že naveličali vojne vihre, pa so nas pozdravljali J s takim iskrenim navdušenjem! V Medina del Cam-po smo se ustavili za par minut in že so nas prebivalci obkrožili. Ponujali so nam vina in vabili v hiše. V hiši Alcada župana so mi prinesli sladkega kruha iz posušenih fig. Bil je to znak velike časti. Avtomobile so nam okrasili z rožami in zelenjem. Pri odhodu nas je spremila vsa vas, pozdravljajoč s klici »Viva Franco«! »Viva Espana«! Gotovo so v nas gledali kandidate smrti! Cesta se je začela dvigati Nahajali smo se na višinah Somosierskega govorja, kjer so se pTed kratkim vršili hudi boji. Po poljih delajo kmetje, starčki in žene, polni skrbi in težav opravljajo svoje naporno delo. Povsod nam mahajo v pozdrav, gotovo mislijo na svoje sinove,, kateri se borijo. Kdo ve, če so sploh še živi. Oddelki Guardia Civil stražijo ceste, ob vseh važnejših položajih so postavljene strojnice in pro-tiavijonski topovi. V bližini Talavera de la Reina nas ustavi motorizirana patrulja, ki nam sporoči, da je most preko reke Tajo bil pred dvema urama bombardiran od sovražnih avionov. Prehod ni več mogoč. Čaka nas torej velik ovinek po nam popolnoma nepoznanih goTskih cestah v snegu in temi. Vozili smo komaj dobre tričetrt ure, ko nas naenkrat začne obsipavati toča krogel. Napadeni! Ugasnemo luči in vozimo z vso hitrostjo naprej, skrivajoč se, kolikor je to bilo mogoče. Na ozki cesti je nemogoče obrniti. Vojak v mojem avtomobilu je dobil prasko po levem ramenu. Kar med vožnjo ga obvežem. Najhujše je bilo to, da nisem vedel ali je pomota, ali nas je napadel sovražnik. Po dolgem nevarnem klancu s hudimi ovinki pridemo po divji vožnji v dolino. Vas! Rdeče zeleni signali! Vendar enkrat rešitev. Tukaj je taborila ena italijanska kolona. Povejo nam, da so rdeči napadali vas, pod noč so te pa povlekli v hribe. Bilo je okrog dvajset mrtvih in nekaj ranjenih. Naš zadnji avtomobil, ki ga je vodi' sergente C»r1o Fernando Gomcz, ni še 'prišel." To pomeni nesrečo! Italijani se odpravijo ga iskat. Za nas pomeni to hudo izgubo — tri vojake in ve« dragoccni material, obveze in instru- mente. Okrog polnoči pridejo reševalci nazaj. Našli so samo ogrodje zgorelega avtomobila. Ljudi so rdeči pobili, oplenili in vse zažgali. Drugi dan okrog poldne smo se bližali Toledu. Razrušene in opustele vasi pričajo o dolgotrajnih in hudih bojih. Ljudje se še niso vrnili nazaj k svojim hišam — ali pa so pobiti. Saj so tukaj rdeči pobili kar cele vasi, drugi so zbežali v njihovo ali naše ozadje, kakor jim je kazalo. Le po cesti se vidijo cele družine, ki vozijo svoje rešeno premoženje, nekaj odej, hrane in družinskih spominov, nazaj v razvaline svojega doma. Bog ve, če ga še imajo! To so žalostne posledice vojne, mrliči, razvaline, brezdomci in beda. Ubogo špansko ljudstvo žrtvuje svojo srčno kri za končni mir svoje nesrečne domovine. Kdaj bodo vendar ljudje prišli na tako visoko stopnjo kulture, da 6e jim bodo oči odprle, da vidijo kako grozno ponižanje je za človeški rod tak zločin kakor je vojna. Toda človeštvo drvi naprej s Kajnovim pečatom na čelu in Evropa mrzlično pripravlja svojo vest in svoje orožje za še večje zločine. R. Harc. Celje c Živahne priprave za celjsko obrtno razstavo. Kolikor nam je znano so razstavni prostori v mestni šoli že vsi oddani, kar je zadostno jamstvo, da vlada od strani razstavljal cev samih veliko zanimanje rn da imajo mnogo dobre volje, da bi zado voljili obiskovalce. Zastopane bodo vse panoge obrtništva in marsikdo bo prijetno presenečen nad napredkom naših obrtnikov. Veliko lepega bo nudila razstava trgovine in industrije. Celje je znano kot industrijsko mesto; v zadnjih letih pa je industrija zelo napredovala. Tukaj 6e bo vsakdo lahko prepričal o kakovosti domačih izdelkov, k za tujimi ne zaostajajo. Prijatelji letalstva si bodo lahko ogledali dve jadralni letali, ki so ju izdelali Celjani. — V okviru celjske razstave bo vojaška oblast potom mestne občine priredila razstavo plinske obrambe v zvezi s tozadevnimi predavanji. Pripravljalni odbor je mislil t-udi na zabavo in so oskrbljeni koncerti in drugo razvedrilo. Za obisko valce Celjske razstave je generalno ravnateljstvo drž. železnic odobrilo polovično vozntno pod običajnimi pogoji. Dovoljenje velja za odhod od 30. julija do vključno 15. avgusta, za povratek pa od 1 do 17. avgusta. c Izlet fantovskega okrožja Celje na Smohor nad Laškim. V nedeljo, 25. julija 1)0 priredilo Celjsko fantovsko okrožji; skupen izlet na Šmohor nad Laškim, kjer bo ob 10 sv. maša. Zbirališče ob pol 7 na kapucinskem mostu v Celju. c Topli vrelci v Savinji. Dodatno k lanskemu raizskovanju struge Savinje bodo letos tudi iskali tople vrelce za celjsko kopališče. Kdor bi po lastni skušnji kaj vedel, ali kdor misli, da je začutil kje toplo vodo. naj sporoči 6voj naslov podružnici »Slovenca« v Celju, da bo povabljen k sodelovanju. c Kino Metropol. Dane« oživim 6voje življenje«. Jesenice Kino Krekov dom predvaja v pelek in soboto (23. in 24. jul.) ob pol 9 zvečer film po romanu pisatelja Charlesa Dickensa »V eenci giljotine«. V glavni vlogi Ronald Colman, znan iz filmov »Bela sestrac in »Črni angel« ter Elizabeth Allan. Dodatek Fos-journal. barvani in kulturni fi 1 in. , Kranj Cebelar-ka podružnica v Kranju priredi, dno 25. julija popoldne ob 3 veliko vrtno veselico z l>ogatim sporedom na vrtu tovariša Rozmana po domače Kukovcn v Brltofu pri Kranju. Cisti donos te vcselice jc namenjen za povzdigo gorenjskega čebelarstva. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Sheiov spominski dan (Za 85 letnico rojstva in 25 letnico smrti.) Ime dr. Jakoba Sketa je tako tesno [»vezano s Koroško, da niso redki, ki ne vedo, da Sket ni po rodu Korošec, ampak da mu je tekla zibel na Vrhu pri Mestinju (železniška postaja na progi Grobelno-Hogatec). Mestinje ni fara ne občina, j Duše paso župnik s Sladke gore, kjer je znana romarska cerkev, na občino pa hodijo, odkar so pridružili Sladko goro šinarski, v Šmarje pri Jelšah. Kljub temu pa na Mestiuju ni mrtvo, kar dokazuje cela skupina hiš, ki so jih pozidali v zadnjih letih. Cerkve na Mestinju ni, pač pa se dviga dimnik tovarne kopit in njena sirena nadomešča stolpno uro. Pokrajina je gričevna. Mestinj-eki potok, ki goni žago in nekaj mlinov, se izliva v Sotlo. Po dolini se vije železnica, ki napravi med Šmarjem in Mestinjem velik ovinek na Stranje. Prav na Mestinju so križajo poti in ceste: čez Šmarje (znamenita cerkev sv. Roka in kapele križevega pota) v Celje, čez Podplat na Poljčane, v Kostrivnico (kostrivniška slatina; izhodišče na Boč) in v Rogaško Slatino, pa še Lemberg in na Sladko goro, na drugo stran pa mimo podčetrške graščine k Sv. Petru in na Svete gore. Nad vso to okolico, nekoliko stran od ceste, stoji na Vrhu Sketov rojstni doin. Pri Ilostnikovih, tako so jib klicali, so imeli srednje veliko posestvo. Jakob oče je bil slar 20 let, ko se je poročil s 14 letnim dekletom. Žena mu je povila šest sinov in tri hčerke. Prvorojetii Jakob se jc rodil 2. maja 1852. Ker je ta študiral, jc prevzel posestvo njegov brat Miha, za njim pa Mihov sin Jože. Ta ga jc 1. 1985 prodal Zupancu Ivanu, ki sedaj gospodari na Hostnikovini. Miha in Jože pa sta se preselila k Sv. Juriju ob juž. železnici, kjer šc oba živita. Številni sorodniki živo po sosednjih fnrah. Jakob je dobival prvo učenost nn Sladki gori. Dve leti sc je pripravljal v Celju za vstop v gimnazijo, ki jo jc študiral in končal v Mariboru. Po maturi je študiral v Gradcu klasično lilologijo. Poslušal jo indogermanista J. Schmida in germanista A. Schonbacha. Ker ga je sprva podpirala vlada, jo upal, da so bo mogel v Berlinu spopol-uili v študiju in se usposobiti za univerzitetnega profesorja. Toda želja se mu ni spolnila. Naredil je izpit za srednješolskega profesorja. Za glavni predmet je imel slovenščino, za stranska pa latinščino in grščino. L. 1878. jo bil promoviran z disertacijo »Die Deklination der konsonantisehen Substantivstamnie im Alt- und Neuslovenischen. Ein Beitrag zur Geachichte der alt- und neuslovenischen VVortbildungslehre«. Profesorsko službo so mu podelili v Celovcu, kjer je ostal 31 let. Poročil se je z Marijo Seelandovo. Mnogo počitnic je preživel ob Vrbskem jezeru, kjer je mnogo delal. Večkrat je tudi obiskal sorodnike na rojstnem domu. L. 1908 je prosil za upokojitev. Upokojili so ga z naslovom vladnega svetnika. Bolezni na sluznih mrenicah se je pridružila še bolezen na očeh in 11. aprila 1912 jc umrl. Pokopan je v Celovcu. Delal je tiho, a mnogo kot šolnik, vzgojitelj iu urednik. V zgodovini Mohorjeve družbe zavzema vidno mesto med njenimi sotrudniki. I>a ohranimo tir spomin na svojega rojaka, ki je gradil našo narodno kulturo, bo fantovsko prosvetno okrožje priredilo 8. avgusta t. I. v Mestinju Sketov spominski dan. Po sv. maši bomo odgrnili na 8 k e t o v e ni rojstnem domu spominsko ploščo, popoldno pa bomo slovesnost končali z narodno igro »Miklo-v o Zalo«, ki je prirejena po Sketovi povesti. Že danes opozarjamo slovensko javnost, da s kar najštevilnejšo udeležbo počasti spomin tega tihega, a zaslužnega narodnegu delavca. Filatelija Povišanje naklade jugoslovanskih izložbenih blokov — prvo neprijetno prenesečeuje filatelistov I Česar smo ee filatelisti najbolj bali, to je sedaj v resnici tudi nastopilo. Ministrstvo pošte in telegrafa je namreč prvotno na 80.000 blokov določeno naklado povišalo kar nu 150.000. S tem eo postavljena naša jugoslovanska filat. društva in njihovi člani pred prvo novo zelo neprijetno razočaranje. Kajti tako visoko povišanje naklade pomeni znatno razvrednotonjo naših prvih izložbenih blokov v seriji narodnih noš. Jaz sem že pred enim mesecem v svojem oklicu z naslovom »Filatelisti!« v nekaterih naših dnevnih časopisih opozoril »Save z«, kakor tudi v njem včlanjena filat. društva, naj bi naš Save/, posvetil svojo posebno pažnjo in skrb vprašanju, da bi so naši prvi izložbeni bloki bogato dodelili v prvi vrsti našim domaČim filatellstičniin društvom in njihovim članom in da hi bila omogočena tudi naknadna naročila po preteku določenega termina. Izkušnjo so namreč vedno pokazale, da naknadno povišanje naklado takih blokov ali izjemnih spominskih ali dobrodelnih znnmk filatelističnim društvom in njihovim članom ne prinaša nikakih koristi. Nasprotno! V ospredje stopijo naglo in neopnženo razni trgovci in prekupčevalci z znamkami in drugi špekulanti, ki take priložnostne izdajo po ovinkih in osebnih zvezah z lahkoto in po nizki ceni nabavijo, da jih potem oni sami prodajajo filalelističnim društvom in drugim interesentom s pretirano visokim dobičkom I To se je pokazalo tudi sedaj v času, ko šc prvi naši izložbeni bloki v seriji narodnih noš niti tiskani niso in bodo izdani šelo v času od 12. do 19. septembra, a jih že danes ponujajo razni verižuiki za ceno od '.$0 do 50 din zlasti v inozemstvu! Pozivamo Savez in vsa v njem včlanjena društva, naj jim naša centralna zveza skupno s sodelovanjem izložbenega odbora zaradi nepredvidene povišane naklade od 80.000 na 150.000 od-kaže nove povišane kontingente že dovoljenih izložbenih blokov, kakor tudi njih posameznim članom od 30 na najmanj 50, poštno ministrstvo pa naprosi, da se naklada pod nobenim pogojem no poviša več. E. G. Hope, predsednik filat. društva »Celeja« Spod Zadnji dan v Wimbledonu Amerika je zmagala v tekmovanju za Davi-sov pokal nad Nemčijo s 3:2. Skoraj 5000 gledalcev je doživljalo v torek v Wimbledonu, Meki teniškega športa napete in razburljive trenotke dovršene igre, ki je zanimivejše in popolnejše ni bilo zlepa. Samo za las je manjkalo, na bi sc bilo zgodilo veliko presenečenje. Ko je Nemec Henkel po poldrugourni borbi, v kateri 6e je mali in mladi Grant obupno boril proti svojemu atletskemu nasprotniku, izenačil skupni rezultat na 2:2, sta stopila na igrišče v. Cramm in Budge, ki se jima je obema na obrazu videla skrb in odgovornost pred najvažnejšo igro. Nemec je začel sijajno. Igral ie zelo pamelno, in se je v finalni tekmi proti Budgeu ob priliki \vimbledonskega turnirja mnogo naučil. V dveh dolgih setih je izsiljeval Ameri-kancu z različnostjo svoje igre, z zaviranjem tempa iti z natančnostjo pogreške. Budge je navzlic dolgemu odmoru izgledal utrujen, pa 6e je končno le zdrznil in dobil tretji set. Po odmoru je podvojil temjx> in s tem utrujenemu Nemcu odvzel četrti set. Peti in odločilni 6et se je začel ob veli kanski napetosti med občinstvom v stadionu. Von Cramm je igral enostavno, bolj mirno kot prej in vodi s 4:1. Potem izgubi tri sete in spet vodi s 5:4 in nato s 6 :5. Pri tem stanju ima tri odločilne žoge, pa z nobeno ne more vsled silnega napora živcev doseči zmagonosno točko. Dvakrat Budge izenači, nato sam vodi 6 7:6 in dobi štiri odločilne žoge, ki jih pa tudi on ne zna izkoristiti. Po sedemkratnem »deuce« (enako) se mu je končno posrečila peta odločilna žoga, ki jo je v. Cramm poslal iz igrišča in ki jc prinesla zmago Budge-u in Ameriki. Tako je Amerika mnogo bolj s tesnim rezultatom, kot se je pričakovalo, prišla v med-zonski finale, ki ga bo igrala z Anglijo ob koncu tedna. To pomeni, da 6C je letos po mnogih letih pokal preselil v Ameriko. K. A. C. Celovec : Ljubljana Sodeč po velikih pripravah, ki jih vršijo ligaški klubi, da bi ojačili in uredili svoja moštva, bo letošnje ligaško tekmovanje zelo napeto. Po časopisnih vesteh so se vsi ligaški klubi založili r. novimi igralci, ki jih mrzlično pripravljajo za velike borbe. Naš zastopnik tudi ni spal. Na boljšem jo od drugih toliko, da mu ni bilo treba kupovati igralcev za drag denar. Dorastla je mladina, ki je prešla šolo dveh trenerjev ter bo lahko nadomestila starejše igralce, poleg toga pa mu bosta služila Tičar ln Klemene kot močni opori. Tudi ligini igralci so se vrnili od vojakov, ki smo jih v zadnjih borbah pO; grešali, tako. da ima naš ligaš danes dve kompletni moštvi, ki lahko nastopita v borbah zn državno prvenstvo. Pri tako velikem številu dobrih igralcev kot jih ima sedaj Ljubljana, ki so vsi skupno marljivo trenirali, se vodstvo kluba ni moglo odločiti, katere naj bi uvrstilo v ligino skupino, ki bo najbrž štela 18 mož, zato «e je odločilo, da si sami dajo izpričevalo, kar jim bo možno v dveh tekmah, ki so bosta vršili v soboto in nedeljo. Pri izberi bo odločala samo sposobnost posameznika in njegovo nogometno znanje. Od vseh teh igralcev «e bodo torej izbrali najboljši, ki jim bo poverjena naloga, da časlno zastopajo slovenski nogomet v ligaški konkurenci. Tekma bo v soboto ob 18, v nedeljo pa ob 17.30. V nedeljski predlekmi IkmIo nastopili najboljši slovenski juniorji in sicer finalista Ljubljane in Železničarja v borbi za juniorsko prvenstvo naše pod-zvezc. Postavi moštev za oba dneva bomo objavili v prihoduji številki. Tour de France — 16. etapa šestnajsta etapa vožnje skozi Francijo je bila od Paua, kjer so dirkači imeli en dan počitka, do Bordeauxa. Glavni boj se je odigraval med Belgijcem Maeeom, Francozom Lapebiem in Italijanom Vicinijem, ki imajo vsi precej izenačen skupni čas in se vsi trfle borijo za končno prvo mesto. To pot Belgijcem sreča ni bila naklonjena. Maes je imel defekt na gumi. Priliko sta takoj izrabila Franooza Lapebie in Choque in »e »pustila v dir. Nemec Wengler pa za njima. Ta vrstni red je ostal in je prvi privozil v Bordeaur Choque (F), ki je 235 km dolgo progo prevozil v 7 urah 56 minutah m 50 sekundah s povprečno hitrostjo 29 in pol km na uro. 2. Lapebie (F), 7 sekund za njim, 3. Wen-gler (N) 4 minute za prvim. V skupini, ki jc zavzela 6. mesto je bil Italijan Vicini. Mae« (B) ie bil 25. V skupni klasifikaciji vodi še vedno Maes (B), a samo šc za 40 sekund pred Lapebiem (F) in za približno 3 minute pred Vicinijem (I). Ilirija : Triestina 54: 55 Predvčerajšnjim zvečer je ljubljanska Ilirija v Trstu nesrečno izgubila plavalni dvoboj s Triestino. Za slovenske plavalce ni nastopal Vilfan, ki bi zmago gotovo odločil v našo korist. Tehnične rezultate smo priobčili že v včerajšnji drugi izdaji. Ilirija je izgubila tudi waterpolo tekmo z 1:3. V prvem polčasu sta moštvi bili dokaj enakovredni in je bil rozultat neodločen (1:1). Italijani so v drugem polčasu igrali precej surovo. Gol za Ilirijo je dal Fux. Navzlic tema porazoma ima Ilirija še upravičeno upanje, da si bo priborila prvo mesto v plavanju, kar pa so bo prejkone odločilo jutri zvečer pri plavalnem dvoboju s sušaško Viktorijo. Smuške tekme za Akom V nedeljo je bila za Akom pod široko pečjo v Martuljkovi skupini alpska 6lalom tekma točno po razpisu. Ta tekma je bila pri nas druga poletna tekma. Prva je bila lani. Klub slabemu, deževnemu vremenu v soboto in v nedeljo se je na startu prijavilo 10 tekmovalcev v konkurenci in 2 izven konkurence. Občudovati je treba voljo teh fantov, ki se ne strašijo ničesar, da bi spopolnili svoje znanje in zadostili zdravemu, naravnemu veselju do športa. Tehnični rezultati oo bili tile: 1. Koblar Stane, Skala (Jesenice), I. tek 49*/»", II. tek 50". 2. Zan Elman, Skala (Jesenice), I. tek 52", II. tek 50". 3. Taler Franci, Skala (Jesenice), I. tek 19Vi", II. tek 59". 4. llerle Fr., SPD Celje, I. tek 49", II. tek 52". Izven konkurence sla tekmovala Ciril Praček, Skala (Jesenice) in Marjan Sorli, ASK Ljubljana, ki sta dosegla čase 36" (Praček) in 47Vs (Sorll). Zmago so odločili pribilki, ki se jih je nekaterim zaradi zledenele proge veliko nabralo. — Tekmovalci — vsaj prvih pet — so bili tehn^no precej izenačeni. Organizacija je bila vzorna in je tekmovanje poteklo brezhibno. Želimo si šc vel sličnih prireditev po vzorcu drugih alpskih držav. Pri razglasitvi rezultatov je prvi dobil kompletno streme »Lato«, ki ga je j>odarila Žebljaraka zadruga v Kamni gorici. Navzoč je bil tudi zastopnik tvrdke, ker sc je pri tem tekmovanju najnovejše »Lato« streme prvič preizkušalo — in odlično obneslo. Drugi in tretji sta dobila diplomi. Križem po Holandskem Amsterdam, 16. julija. VeČ kakor en teden sem že na Holandskem in sem prepotoval že skoro vso deželo. Iz Eind-hovena sem se podal v Rotterdam, kjer me je že Čakala gdč. Simonis, odbornica Nizozemske katoliške esperantske lige, ki organizira moje propagandno predavanje po deželi. Z gdč. Simonis sem se že lani seznanil v Brnu ob priliki katoliškega mednarodnega esperantskega kongresa. Takoj me ja spoznala. Za eno noč mi je preskrbela sobo v hotelu »Atlanta« v petem nadstropju za 4 fl (nekako 104 din v naši valuti). Ker je bilo lepo vreme, sem takoj iz hotelskega balkona ujel dve sliki v svojo kamero. Rotterdam je največje trgovsko mesto na Holandskem in ima največje pristanišče. Šteje približno 600.000 prebivalcev. Promet je pO cestah in kanalih silno živahen in zelo moraš paziti, da se ti ne pripeti kaka nesreča. Zvečer so me esperantisti peljali v restavracijo »Tivoli«, ker je bil hotel »Atlanta« prepoln gostov. Večer mi je potekel kakor v krogu svoje družine in šele pozno v noč sem se podal v hotelsko sobo. Drugi dan sem se odpeljal z gdč. Simonis v Haag, kjer sem obiskal urednika »Espero Katolika«. Haag je silno bogato mesto in ima krasno lego. Večina bogatih Rotterdamčanov stanuje v Haagu. Tudi to mesto je prepreženo z neštetimi kanali (kakor skoro vsa mesta na Holandskem). Hiše so krasne in lepo poslikane, stanovanja pa bajna. Menda ni nikjer na svetu tako lepih stanovanj. Cisto navadni delavci in uradniki imajo krasno opremljena stanovanja s fotelji, tla pa vsa v dragocenih preprogah. Gdč. Simonis, ki je po poklicu učiteljica, ima štirisobno stanovanje, kopalnico in vrtiček. Vso opremo si je sama nabavila s svojo mesečno plačo 160 fl. (približno 4240 din v naši valuti). Pa ne smete misliti, da ima pri sebi kake svojce, ne, samo zase je najela tako luksusno stanovanje. Na Holandskem stanovanj z manj kot tremi sobami ne poznajo. Najemnina je še kar primerna. Za štirisobno stanovanje se plača nekako 800 do 1000 din mesečno. Hrana je na Holandskem precej draga, zato je tudi razumljivo, da morajo imeti delavci in uradniki boljšo plačo. Tudi brezposelnih je tu precej ined delavstvom kakor med inteligenco. Nad 300.000 je brezposelnih delavcev, mladih učiteljev pa nekako 4000, kar je precej, če pomislimo, da šteje Holand-ska nekako 8 milijonov prebivalcev. Toda tu se brezposelnost ne čuti tako, ker dobi vsak brezposelni državno podporo, da lahko vzdržuje sebe in svojo družino. Ta podpora znaša mesečno približno 48 do 80 gld. (1240—2080 din). Ker je Ho-landska vsa preprežena s kanali in rekami ter jezeri, se brezposelni večjidel bavijo z ribolovom. Po cele ure čepe ob vodi in zvečer se vračajo navadno z revnim plenom. Od g. Brouwerja, urednika »Espero Katolika«, sem se podal z gdč. Simonis v Scheveningen, svetovno znano morsko kopališče, kjer so zastopani skoro vsi narodi sveta. Videl sem tudi gostilno z napisom v cirilici. To kopališče je bilo prej mnogo bolj obiskano kakor sedaj. Pred vojno so sem zahajale tudi nemške ladje, sedaj jih pa ni več. Ker nisva imela mnogo časa na razpolago, sva hitro še obiskala g. Teo Junga, urednika esperantskega tednika »Heroldo de Esperanto«. Svoj čas je ta tednik izhajal v Kolnu v Nemčiji, pred letom dni pa se je urednik preselil v Scheveningen, ker mu v Nemčiji niso dovolili, da bi nadaljeval svoje delo. Od prijaznega urednika sem se žalibog moral prehitro posloviti. Podal sem se še k morju. Od daleč se mi je zdelo, da vidim pred seboj mogočno gorovje, toda ko sem prišel bliže, sem zagledal mogočne temne morske valove, ki so butali ob obrežje. Holandci so ponosni na svoje Severno morje (Nord See), pa saj so tudi lahko. Cas je hitro mineval. Kar težko sem se odtrgal od morja. Iz Scheveningena sem se vrnil nazaj v Haag, kjer bo v avgustu 19. mednarodni katoliški esperantski kongres. Ker se bom še nazaj vrnil v mesto, si ga bom še lahko dodobra ogledal. Preko Leidena in Haarlema me je pot peljala v Hoopdorp, kjer sem obiskal predsednika Mednarodnega katoliškega esperantskega združenja, g. Petra Heilkerja. Nemalo se je začudil, ko me je zagledal v spremstvu gdč. Simonis. Prav prisrčno me je sprejel kot starega prijatelja, saj sva se že lani seznanila na katoliškem kongresu v Brnu. Tisto noč sem seveda moral ostati njegov gost. Prebil sem lep večer v krogu njegove družine. Gdč. Simonis se je pa vrnila v Rotterdam. Drugi dan sem si ogledal šolo, kjer poučuje g. Heilker. Šolsko poslopje je moderno urejeno, otroci so precej živahni in zelo nadarjeni ter samostojni. Učitelj lahko zapusti razred, a otroci vseeno nadaljujejo mirno svojo nalogo, ne da bi izkoriščali učiteljevo odsotnost. Otroci pišejo svoje naloge zelo čedno, nikjer nisem opazil slabe pisave. Na Holandskem so katoličani zelo dobro organizirani. Ker je večina prebivalstva protestantske vere, so si priborili pravico, ustanoviti privatne katoliške šole (Kerkschool), katere vzdržuje država. Tudi učitelje v privatnih šolah plačuje država. Nadučitelj Heilker dobiva mesečno 250 fl. (nekako 6625 din v naši valuti). Poleg tega ima še prosto stanovanje. Zato na Holandskem poročene učiteljice ne smejo poučevati. Pa jim tudi ni treba, ker ima mož zadostno plačo. Ko sem jim povedal, kakšno plačo ima pri nas učitelj, so se kar začudili. Kranjci so znani kot dobri jedci, toda s Holandci se nikakor ne morejo primerjati. Holandec sne že pri zajtrku skoro več, kakor mi opoldne in zvečer. Kakih 3 do 5 kosov kruha, namazanih z maslom in marmelado, povrh še salamo ali šunko in sir, nato 3—4 skodelice čaja, biskvita nič koliko, to poje Holandec pri zajtrku. Holandski sir je zelo dober. Ga tudi precej izvažajo. Pred svetovno vojno so Holandci večidel uživali kavo. Med svetovno vojno pa niso mogli dobivali kave, zato so se vrgli na čaj in ta navada je ostala. Alkoholnih pijač ne uživajo mnogo, zato je pa Holandec trezen in preudaren. Od prijaznega g. Heilkerja sem se dne 12. julija poslovil ter se podal z avtobusom v Amsterdam po svojo prtljago, ki sem jo poslal iz Rotter-dama tja. Amsterdam je največje mesto na Holandskem in ima nešteto kanalov ter krasno pristanišče. Ljudje so silno vljudni in uslužni. Toda le malo ljudi najdeš, ki razumejo nemško. K sreči sem naletel v tramvaju na Cehinjo. ki je razumela nemško in mi je pokazala, kje dobim avtobus, ki pelje v VVest-Graftdijk. Ko sem mahal z zeleno zastavico, jo primaha k meni neki šofer in me pozdravi v esperantskem jeziku. Rešen sem bil. Zelo je bil vesel, da je našel tujca esperantista, s katerim je mogel kramljati. Prišel je kmalu avtobus in poslovil sem se od prijaznega Holand-ca, se vsedel v avtobus ter se odpeljal proti severu. V Purmerendu sem se presedei in v nekaj minutah sem bil v West-Graftdijku, kjer me je že čakal g. Veeneiidal, soprog urednice »La Juna Vivo«, znanega mladinskega lista, ki je precej razširjen tudi v Jugoslaviji. Pri prijazni urednici sem ostal ves teden. V šoli sem imel v sredo, dne 14. julija predavanje o Sloveniji. Slike so se vsem zelo dopadle. Prišli so esperantisti tudi iz okolice, nekateri celo eno uro daleč. Silno so se zanimali za Jugoslavijo. Posebno so jim ugajale naše lepe narodne noše. Po predavanju smo še dolgo sedeli skupaj in kramljali. V West-Graftdijku tudi šolarji govorijo esperanto. Njih je pa posebno zanimalo, kakšne igre imajo slovenski otroci. Pokazal sem jim nekatere, potem so pa vsak dan hodili k meni in me prosili, naj jim pokažem še kakšno igro. Vsak odmor so potem igrali igre, katere sem jim pokazal. Toda moje poročilo bo kar predolgo in bojim se, da ne bo g. urednik segel po škarjah, zato pa kar raje neham za danes. Pa drugič kaj več. Golobič Peter. Velenje Tragična smrtna nesreča je zadela v sosednjem Št. Florjanu posestnico p. d. Tašifevo. Ko je na gmiri!o poročilo, da je grof Thorstein neznano kam odpotoval. Vse je torej zopet v najlepšem redu! — Naslednjega jutra je našel Roža-marijo, ko mu je z običajno skrbnostjo pripravljala zajtrk. Postal je izredno dobre volje. Kneginja ne prihaja nikdar k skupnemu zajtrku, ker se predolgo zadržuie pri oblačenju. Zato je za kneza ta urica posebno prijetna Prepričan je, da je Rožamarija dober otrok. Ne kuja se, nima objokanih oči in ne obtožuje vsega sveta, ker se ji kakšna želja ni izpolnila. — Ko vstopi knez. ga Rožamarija prisrčno poljubi ter si prizadeva, da bi uganila vsako njegovo željo. — Kakšen prizor bi mu lahko pripravila!! — Presvcli je velik sovražnik družinskih prizorov! — Knez uvidi, da sme biti z Rožamarijo zadovoljen. Da se ji nekoliko oddolži jo vpraša: »Rožamarija, ali si izrazila vse svoje božične želje? Veš, te se ne dajo kar tako uganiti. Posebno pri damah je to mučna zadeva. Morebiti želiš sama koga razveseliti! Daj mi svoio denarnico. hočem nekaj položiti vanjo! Morda ti bo povšeči. čc si moreš sama kaj lepega izbrati. — »Kako si dober, oče! Hvala ti! Danes odidem z gospodično Bergmann. ker ima Miss Granger protin. Oskrbeti hočem samo nekaj za Brauneck.« I Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel »Uporabi to zase ali druge ,kakor ti je ljubo. Tu, srce moje, vzemi in kupi si nekoliko radosti, ce moreš«! »O, to bom storila, oče. Še enkrat hvala ti za tvoje dobro srce! Prinesem tudi tebi šopek vijolic.« »Ali vzameš zaprto kočijo?« »Ne. grem peš Mama ne vidi rada, če se poslužujem kočije. Tu pa tam jo potrebuje frizerka, kadar 6e ji že mudi.« »Ta je pa lepa! Odličen običaj to! Moja hči mora hoditi peš, ker rabi frizerka kočijo! Kakšna dragocena ženska pa je to? Ali se ne more voziti z električno železnico?« — »Oh oče, za to je preimenitna! Te bi ji ne smeli, ponuditi. Jaz pa itak rada hodim. Zarana še trgovine niso toliko obiskane in brže opravim « Ob odhodu ponudi Rožamarija očetu svoje rožnato lice v poljub. »Grem si torej kupit nekaj veselja. To si tako ljubko povedal!« »Dobro, Rožamarija, ne pozabi na vijolice!« Z mamino sobarico, gospodično Bergmann, ki ima mnogo prestati, se poda Rožamarija v Friderikovo ulico, ki nudi ob vsakem dnevnem času drugo sliko. Ob tej uri se vidijo le šolarji in učiteljice, katerim se že zelo mudi. kakšna zakasnela trgovska pomočnica in gospodinje, ki hite v tržnico. Le ob tej uri si upa Rožamarija na ulico. Preveč se ozirajo za njo, celo v tem milijonskem mestu. Njena visoka, vitka postava, njena hoja, ti jeni svetli lasje vzbujajo pozornost, čeprav je preprosto in temno oblečena. Danes nosi obleko iz modrega blaga, jopico in čepico pa iz krzna. V nailepši trgovini s cvetlicami kupi dva krasna, ljubko dehteča šopka vijolic. Enega ji zavijejo v papir ter ga prevzame gospodična Bergmann, drugega si pritrdi Rožamarija — na nedra. Saj danes ni prehladno, vijolicam torej mraz ne bo škodoval. Obiščete še nekaj trgovin. Iz nakupov je razvidno, da se bodo prav gotovo veselili: gospod oskrbnik Domen, gospodična Ber-ger in drugi. — Nazadnje pride na vrsto trgovina z umetninami. Ne. poprej še trgovina z železnino. Izdajatelj: Ivan Rakovec Rožamarija hoče kupiti škarjice. Gospodična Bergmann se zelo čudi, kajti škarjic imajo doma vse polno. Toda Rožamarija jih vseeno kupi. Vtakne jih v svoj rokovnik. Zdaj šele pride na vreto umetnost. Stopite torej v trgovino z umetninami. Tu najdete mnogo lepih stvari, še več pa slabih, neokusnih. Prijazna, nevsiljiva prodajalka vrže poželjiv pogled po vijolicah Rožamarije. »Gospodična Bergmann to je prav lepa trgovina. Mislim, da bove tu vse našli, kar potrebujeve Vzemiie tale zlat in poiščite nekaj za svojega bratca, ki ima veselje z lepimi stvarmi, d očim si hočem jaz ogledati kristalno blago. — Gospodični Bergmann zažari obraz od radosti. Kako ljubezniva ste, presvetla Tisočera hvala In že ljubimka s trobentačem iz Siickinga, ki bi naj 6luzil kot cigarnica. Rožamarija pa se skloni k prodajalki ter ji brž naroči: »Dajte mi onole vazo iz kristala s srebrnim podstavkom in kos papirja, da napišem naslov!« Njene lepoto ljubeče oči so na prvi pogled našle edino lepo obliko, ki se je skrivala med drugimi. Z veliko naglico napiše naslov. »Ali še lahko to pošljete? Bo še dospelo pravočasno? Z brzim slom?« — »Seveda, milostljiva gospodična!« »Cena?« — Rožamarija mora izprazniti denarnico. »Prosim, oskrbite mi to in še nekaj! —« Brž se obrne. Ob stebrih vise podolgovata ogledala. Tu si naglo uredi 6voje lase. Kar zablc-ste škarjice v njeni roki in koderc, ki je vi6el nad njenim ušesom, je izginil. Zdajci sname raz nedra vijolice ter jih razdeli v dva dela. Prodajalka občuduje njene nežne roke ter krasne, dehteče vijolice. Takšne cveto za župnikovim vrtom v njenem domačem kraju. Seveda le o božiču. Nenadoma drži Rožamarija polovico teh vijolic v roki ter reče: »Za vas, gospodična! Postregli ste mi zelo prijazno in opazila sem, da jih ljubite.« Bleda gospodična zardi. »Milostljiva gospodična. ne vem ... ali smem...« »Seveda smete!« — Urednik: Viktor Ceniii » Kongres Slaviae Catholicae Ljubljana, 22. julija. Danes poteka zadnji dan kongresa. Ob 9. dopoldne so napolnili belo dvorano Uniona udeleženci kongresa Slaviae Catholicae. Najmočnejše krilo po številu zavzema na tem kongresu češka de-legaciia z dvajsetimi bogoslovci, ki jih vodi g. prof. dr. Limpouch, ki je prvi dan v njihovem imenu prav toplo pozdravd kongres, poudarjajoč delo čeških duhovnikov pri nas v smislu cirilometodijske ideje in medsebojnega zbližanja, kar naj bi sedaj nadaljevali mladi rodovi v okrilju Slaviae Catholicae. Druga večja delegacija je slovaška z dr. Klinov-skim, dr Rajecem na čelu, ki je danes imel kot prvi predav nelj izredno vnet, globok in sugestiven govor, o katerem poročamo na drugem mestu. Slovaške akademike sta zastopala gdčna Kralova in g Kirschbaum. Druge delegacije so poslale manjše število udeležencev oziroma zastopnikov. Šele danes je prispela poljska delegacija. G. Jan Stolar-ski, član poljske delegacije, je bil že pred leti v Ljubljani, in je tudi danes predaval. Na kongresu so navzočni tudi trije Hrvatje in to dva bogoslovca ter g. Kriša Mlač kot zastopnik Hrvatske kat. djačke lige v Zagrebu. Ukrajinci niso mogli tokrat poslati svojega delegata, kar je že včerajšnji občni zbor sprejel z obžalovanjem na znanje. Predsednik kongresa g. dr. Štele je danes prebral pismo pokrovitelja kongresa nadškofa dr. Bau-erja iz Stične, v katerem obžaluje, da se mu zdravje še ni toliko izboljšalo, da bi se mogel kongresa udeležiti osebno, kakor bi srčno želel. Želi kongresu kar največ božjega blagoslova in uspeha. — Za tem je prečital še pismo nadškofa Septickega lz Lwowa, kjer ta znani, čestitljivi borec za cerkveno zedinjenje javlja, da je vzel z veseljem na znanje, da bo kongres Slaviae Catholicae v Ljubljani. Želi, da bi izpolnil stavbo Kristusovega kraljestva na prostranih slovanskih zemljah, kar je posebno važno za Ukrajince, ki čutijo najbolj krvavi teror, s katerim brezbožna sovražna sila uvaja borbo v milijonih proti Kristusovemu nauku. Vendar ne izgubimo upanja, da bo z našimi prizadevanji in s krvjo Odrešenika kmalu zmagal Kristus Kralj pod praporom Cerkve v novi renesansi krščanstva. V to naj sv. Duh blagoslovi ta kongres. — Za tem prečita predsednik še pozdravno brzojavko notranjega ministra dr. A. Korošca, ki iskreno pozdravlja kongres z željo, da bi v največji meri dosegel svoj namen, dalje pozdravne brzojavke škofov dr. Bonefačiča in dr. Tomažiča ter brzojavki sekretariata Pax Romanae in slovenskih romarjev iz Lurda. Prvo predavanje je imel, kot že omenjeno, g. dr. Rajec iz Bratislave pod naslovom: Papeževa enciklika Divini Redemptoris in Slovani. Govornik, ki je presenetil s svojim entuziazmom in premišljeno sestavljenim govorom, se je najprej poklonil Slovencem in naši kulturi, ki lahko 6luži po svoji verski, duhovni in gospodarski organizaciji za zgled in naglasih da vidi pri nas že praktično realizirano delo, ki je najboljše jamstvo za boj proti komunizmu. V svojem govoru je poudaril, da poseduje vprav krščanstvo ono harmonično in optimistično naziranje na svet in življenje, ki se odraža že v skolastiki. Treba se bo povzpeti iz pasivnosti v močno aktivnost spričo sodobnih časovnih zahtev in razmer, da vstane novi katoliški človek z močno individualnostjo, naravnano k Bogu v enotni povezanosti z družino, narodom in Cerkvijo. Enciklika Divini Redeptoris je jasna stilizacija poti, po kateri moramo, če hočemo reformirati svet. Odstranimo vsa medsebojno nezaupanja v smislu razvpite nesložnosti, ki se je toliko že maščevala, zavračajmo birokracijo in uvedimo kooperacijo mesto nje. Vzgajati moramo ljudi k osebnosti. Proti komunizmu se moremo boriti sistematsko. Omenil je tudi, da smo Slovenci s Katoliško propagando, ki je nedavno priredila kongres v Poznanju, pravi kulturni Benjamini, ki izredno veliko dopri-našamo h krščanski kulturi v krogu Slovanov, ki so zmožni danes stvoriti sintezo med intelektualističnim zapadom in diletantističnim vzhodom. Treba se je združiti v močno enoto v borbi za Kristusa Kralja proti brezboštvu. Za njim je predaval g. Jan Stolarski o nevarnosti komunizma in brezboštva za Slovane. Izognil se je poročanju o situaciji kulturnega stanja pri različnih slovanskih narodih in se bavil le z Rusijo in boljševizmom. Poudaril je procent proletariata in pasivnost mas v Rusiji, teror, despotizem boljševizma in naglasil Stalinovo izjavo, da boljševizem nc more nuditi demokracije in je zato izvedel diktaturo proletariata. Program komunistične stranke trdi, da je Moskva podpisala, da postane glavna voditeljica sovjetskih zvez celega sveta in vladarica nad vsemi ostalimi državami. Pri tem pa uvaja dvopravnost voditeljev na eni in mase na drugi strani, da brezpravnih niti ne omenjamo. Šole s pravom vred mehanizirajo in tehnizirajo sodobnega ruskega boljševika, ki postaja samo še stroj. Vsaka individualnost, vsaka resnično svobodna misel je poteptana, o čemer priča tudi Francoz Andrc Gide v svoji zadnji brošuri »Povratek iz sovjetske Rusije«. Uvaja se denuncijanstvo, brezpravnost, prepušča otroke brez vsakega nadzorstva ter jih vzgaja v popolnem brezboštvu. Dobri komunist, -— tako izjavljajo — ne more biti vernik v Boga. V nadaljnjem jc predavatelj omenjal prejšnjo povezanost pravoslavne cerkve z rusko državo in poudaril podrejenost takratne duhovščine v vsakem ozi-ru, kar so izrabili boljševiki. Vendar pravoslavna vera še daleč ni izkoreninjena iz ruskega ljudstva, ki se je še v ogromnem številu oklepa. Komunizma pa se oklepajo le brezposelni in materialistično usmerjeni brezbožniki, dočim se mu drugi odrekajo. Oprti na vero v Boga bomo vodili katoličani najusoešneje boj proti komunističnemu brezboštvu. Sledil je referat g. J. Ambroža iz Bratislave. Naglasil je, da je sv. oči Pij XI. v svoji okrožnici prikazal komunistični sistem, ki ima nalogo rušiti krščansko kulturo. Posebno je podčrtal nevarnost, ki jo predstavlja židovstvo za širjenje komunizma v sodobni družbi in med slovanstvom posebej. Oni izrabljajo v svoji internacionalni usmerjenosti znana revolucijska gesla o svobodi, pravici in bratstvu za komunistično agitacijo. Le zdrava, orga-nična kultura bo prerodila družabno življenje. K besedi se je oglasil prof. Limpouch, ki je izrazil željo, naj bi se predavanja, ki so bila danes tako tehtno podana, natisnila in razmnožila. Isto željo je izrazil tudi podpredsednik dr. Janda. — Predsednik dr. Štele je nato zaključil to tretje zborovanje kongresa. Zaključek kongresa Ljubljana, 22. julija. Danes popoldne ob pol 4 so se udeleženci kongresa zhrali k poslednjemu zlorovanju. Predsednik dr. Štele je prečital najprej pismo Jugo-slovansko-češkoslovaške lige. v katerem najiskre-neje pozdravlja kongres, obžaluje, da se ga ni mogel udeležiti njen zastopnik ter ieli božjega blagoslova in uspeha za zbližanje katoliških Slovanov. , , Sledilo je čitanjc resolucij kongresa, ki so bile soglasno odobrene. Resolucije objavljamo na koncu poročila. Ob koncu je predsednik sporočil predlog poljske delegacije, ki so ga navdušeno sprejele v predhodni seji vse delegacije, da proglaša kou-gres Slaviae Catholicae za protektorja svojega gibanja g. prelata dr. Franca Grivca v priznanje njegovih zaslug za slovansko katoliško skupnost. Kongres je predlog s toplim odobravanjem in ova-cijami prelatu dr. Grivcu sprejel. Sledili so poslovilni govori zastojmikov posameznih delegacij. Tako je v imenu slovaške delegacije spregovoril dr. Klinovsk)', ki je v svojem govoru najprej izrazil veliko veselje nad imenovanjem dr. Grivca za protektorja SC. Dalje sc je zahvalil Slovencem za vso, kar so doprinesli k idealom SC. Izjavlja, da so se počutili ves čas kongresa kot med najbližjimi brati. Obenem je povabil vse navzoče prisrčno na prihodnji kongres, če sc bo ta vršil v Bratislavi. Za njim se je v imenu poljskih akademikov zahvalil predsedstvu kongresa poljski delegat g. Jan Stolarski iz Krakova, ki je naglasil, da so vsi oni, ki niso mogli priti iz Poljske na ta kongres, s srcem z nami. — V imenu češke delegacije se je zahvalil g. Kol man za bratski način prireditve kongresa, jx>udaril veselje nad odlikovanjem prelata dr. Grivca, ki je bil vedno velik sodelavec tudi pri Cehih v slovanskem prizadevanju. Zeli, da bi se po tem kongresu naše moči še bolj okrepile v dobrobit slovanstva. — Zastoji-nik Hrvatske akademske lige v Zagrebu g. Mlač se je zahvalil Slovencem za delo na tem divnem kongresu. Obžaluje, da je edini delegat iz Hrvatske, ki je Sloveniji najbližja, in je naglašal, da je kulturno delo, ki ga vodi SC s širjenjem Kristusovega duha in s prizadevanjem na polju cerkvene edinosti, edino uspešen zbliževalni način za kulturno delo v sodobnosti. Zahvaljuje se Slovencem za zelo topel sprejem in obljublja, da bo hrvatska delegacija na prihodnjih kongresih Slaviae Catholicae številnejša. Za njim se je zahvalil v imenu čeških bogo-slovcev g. prof. Limpouch iz 1'lzna, ki je naglasil našo veliko slovensko vernost, katero je imel priliko ojiaziti za svojega duhovnikovanja med koroškimi Slovenci, kjer je bil ob plebiscitu tudi preganjan. Izrazij je prepričanje, da bodo ti bogoslovci, ki so se kongresa udeležili v tako velikem številu, raznesli to slovansko katoliško idejo po češki deželi. Sklenil je svoj govor z besedami: Zaplat Buh — Bog plačaj! Po teh govorih je predsednik dr. Štele proglasil zaključek kongresa, se toplo zahvalil pripravljalnemu odboru z dr. Viktorjem Korošcem na čelu, ki je tako le|>o kongres pripravil, in dalje vsem članom kongresnega predsedstva, ki so pokazali toliko slovanskega čutenja in strpnosti na sejah in ob sestavljanju sklepov ter povabil vse navzočne na bodoči kongres z željo, naj Bog blagoslovi naše delo. Zvečer so se udeleženci kongresa sestali na prijateljskem večeru v hotelu Bellevue. Resolucije i. Kongres Slaviae Catholicae smatra, da je v sedanjosti za duhovno skupnost Slovanov najnevarnejši sovražnik dialektični materializem, kakor je uresničen v SSSR in zato ugotavlja: Najboljša obramba Slovanov proti boljševiško-materialislič-nemu nazoru je uveljavljanje krščanstva in njegovega principa naravnega zakona, iz katerega sam po sebi vre duševno in moralno zdrav: človek pa rodbina, narod in država, kar je podlaga zdravi človeški družbi, živeči na osnovi socialne pravičnosti. Kongres kar najbolj odločno protestira proti hudemu verskemu preganjanju narodov, ki žive pod vlado sovjetov, posebno llelorusov in Ukrajincev. II. 1. Načelno se priznava potreba po stalnem sekretariatu SC. Oni narod, ki bo imel prihodnji kongres, naj prouči to misel in prva bodoča delovna konferenca se pooblašča, da ta sklep izvrši. 2. Slavia Catholica naj se organizira po stanovskem načelu, in sicer: akademiki po študijskih strokah, starešine po stanovih. To v interesu poglobitve delovanja. 3. Da bi se doseglo čim globlje sodelovanje med slovanskimi narodi, priporoča kongres: a) učenje slovanskih jezikov, da ne bi rabili za medsebojno občevanje neslovanskih. b) prirejanje skupnih zborovanj, predavanj, romanj na slovanske božje poti, skupnih izletov in počitniških taborov ter kurzov. c) izmenjavanje publikacij med slovanskimi narodi in ustanavljanje slovanskih knjižnic na sedežih SC. d) propaganda slovanske misli po časopisih s stalnimi tiskovnimi referenti. e) vzajemno praznovanje kulturnih in narodnih jubilejev. Bodoče stalno glavno tajništvo naj oskrbi organizacijo tega dela z ustanovitvijo odgovarjajočih strokovnih sekcij. 4. Slovenski katoliki naj se zavedajo svoje dolžnosti do izseljencev in poskrbe, da se dvigne njih socialni in moralni položaj, ker bodo le tako postali dovolj odporni do socialno in versko razkrajajočih ideologij. Katoliki naj ne pozabijo, da so izseljenci po svetu raztresene predstraže narodov in če so te demoralizirane in odpadejo, je e tem ogrožen narod sam. Kongres smatra za idealno, če bi se izseljevanje sploh omejilo. Kolikor pa obstoja, mu je poleg socialne pomoči poskrbeti v prvi vrsti narodnih šol in dušnega pastirstva, ker sta vera in jezik najbolj zanesljiva obramba narodne in moralne zavesti. 5. Kongres predlaga, da se v posameznih središčih organizirajo klubi članov SC, ki so uživali ugodnost študijskih izmenjav. 6. Ukrajinska skupina naj v smislu dogovorjenega turnusa organizira bodoči kongres. Ako bi tega ne zmogla, pripade po dogovorjenem redu ta naloga slovaški skupini.. Za novi ljubljanski kolodvor Zastopniki slovenske javnosti za poglobitev železniške proge in načrt ing. Dimnika Ljubljana, 22. julija. Ob nepričakovano velikem zanimanju predstavnikov skoraj vseh naših oblasti, javnih korpo-racij ter gospodarskih ustanov je bila danes ob pol 10. v magistratni dvorani velika anketa, ki jo je sklicala mestna občina oziroma odbor občinskega sveta za rešitev kolodvorskega vprašanja. Anketo, ki je bila prava gospodarska manifestacija Slovenije za izpopolnitev našega železniškega omrežja in za nujno potrebna javna dela v Sloveniji, je vodil ljubljanski podžupan dr. Ravni-har, deloma pa tudi načelnik odbora univ. prof. Horvat. Zborovanje je otvoril dr. Ravnihar, ki je pozdravil vse razne odlične predstavnike, tako zastopnika g. bana, načelnika g. ing. Skaberncta, zastopnika divizijskega poveljstva kapetana Koso-vinca, pomočnika generalnega direktorja železnic ing. arch. Schmiedingerja, ing. Kavčiča, pomočnika ljubljanskega železniškega direktorja, univ. prof. dr. Krala kot zastopnika tehniške fakultete in g. Jelačina, predsednika Zbornice za TOI. Dr. Ravnihar je v svojem govoru naglašal, da je ta anketa pod pritiskom javnosti, ki ne trpi odlašanja za rešitev kolodvorskega vprašanja in je sedanje krpanje na kolodvoru povsem nezadostno. Za nujnost rešitve govore prometni oziri in rešitev problema je življenjskega pomena za Ljubljano. Ljubljana je ena izmed prestolnic države in zahtevamo, da se vpošteva prav tako, kakor so vpo-števana druga mesta. Prof. ing. dr. Horvat je očrlal zgodovino ljubljanskega kolodvora, ki je bil zgrajen točno pred 88 leti ter označil šliri možnosti, to je dvig proge ali poglobitev, ali cestne nadvoze ali cestne podvoze. Razen poglobitve bi bile vse možnosti nepraktične, dražje ali vsaj enako drage in pa predvsem neestetične. Razvoj mesta in železnic se mora izvajati složno in skupno. Projektant ing. Dimnik je na podlagi številnih skic in načrtov pojasnjeval prednosti poglobitve. Vprašanje kolodvorskega poslopja je le majhen del rešitve kolodvorskega vprašanja v Ljubljani. Važna pa so vprašanja ureditve tirišča in signalnih naprav, premestitve kurilnice, ranžiranja vlakov in pa ureditev ljubljanskih cestnih razmer. Ing. Dimnik je v glavnem navajal iste misli, kakor smo jih že ta teden priobčili v treh zaporednih člankih ter 60 našim čitateljem že znane. Pomočnik železniškega direktorja ing. Kavčič je podal izjavo, v kateri naglaša v imenu železniške direkcije ljubljanske, da je stališče direkcije povsem jasno in določeno po smernicah, ki jih narekujejo splošni in državni interesi. Rešitev tako velikega vprašanja in velike investicije so odvisne od mnogih komponent, od katerih sta zelo važni čas in denar. Pozdravlja današnjo anketo, za katero upa, da bo našla pot k pravi in zadovoljivi rešitvi stavljene ji naloge. Načelnik tehničnega oddelka ing Skaberne je kot zastopnik g. bana izjavil, da ie spoznala tudi bsnska uprava nevzdržnost sedanjih prometnih razmer v Ljubljani in da je treba to vprašanje dokončno rešiti. Kot načelnik tehničnega oddelka banske uprave se 100% iziavlia za poglobitveni Dimnikov načrt ter je pooblaščen tudi od g. bana, da v njegovem imenu izjavi, da se bo g. ban enako toplo zavzel za ta načrt. Predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin govori nato o gospodarskih razmerah v Sloveniji ter naglaša potrebo krepketfa nastopa in volje, da v Bel-gradu kaj dosežemo. V imenu predstavnikov gospodarstva izjavlja, da je tudi popolnoma za načrt ing. Dimnika ter obljubi, da bo Zbornica storila vse, da se uresniči tak načrt. Predsednik društva za ceste dr. Vrhunc naglasa, da vsako gospodarsko vprašanje Slovenije zadene na vprašanje cest in enako tudi kolodvor sko vprašanje. Govornik apelira, naj bi se tudi slovenska politika zavzela za rešitev javnih del v Sloveniji. Državne železnice niso noben urad, temveč so podjetje in na tej anketi so zbrani predstavniki vzdrževateljev železnic, ki zahtevajo, da železnice preurede kolodvor, in sicer na račun dohodkov ljubljanskega kolodvora, ki so zadostni. Zastopnik generalne železniške direkcije ing. Schmiedin^er je izjavil, da sicer nima mandata pač pa da je informiran o tem načrtu. Vse vprašanje se deli v dva dela: 1. v to, da se odpravijo nedostatki in popravi železniški promet ter v to, da 6e izvedejo investicijska dela v večjem obsegu. Za vzdrževanje in obratovanje ima generalna di-rikcija proračun, za investicije pa je merodajno predvsem finančno ministrstvo. Generalni direktor železnic je že pisal g. županu, da bo, ko bo stvar načrtov dozorela, sklical širšo konferenco. Naše železnice so se morale baviti prvih 10 let po prevratu predvsem s težkočami in reorganizacijo tega., kar so imele, krediti pa so bili zlasti v času krize skrčeni do najmanjše mere. Razmere se sicer sedaj boljšajo. Sedanje preureditve kolodvora pa so zamišljene le kot provizorij (protestni vzkliki: »Nočemo provizorijev!«). Prestavitev kurilnic na gorenjski kolodvor šc ni dokončno urejena. V poznejših pojasnilih je ing. Schmiedinger obljubil, da bo generalna direkcija po možnosti uvaževala zahteve Slovenije glede preureditve železnic v Sloveniji in ljubljanskega kolodvora. G. Roman Golob je kot zastopnik Združenja trgovcev v Ljubljani podal obširno izjavo, v kateri se ljubljansko trgovstvo popolnoma pridružuje načrtu ing. Dimnika. Enako je v imenu Zbornice in ženjerjev izjavi! predsednik ing. Pirkmajer. Dr. Du lar je tudi naglašal potrebo javnih del v Sloveniji. Dr. Mis pa je opozarjal na neugodne higienske posledice, ki bi jih imel prenos kurilnic v sredino mesta ter se zavzema prav s tega stališča za načrt ing. Dimnika. V imenu Zveze industrijcev je govoril dr. Go Ija, ki je tudi izjavil, da je edina primerna rešitev načrt ing. Dimnika. Dr. Žižek se je v imenu Zveze za tujski promet prav tako izrekel v interesu tujskega prometa za sedanji načrt in za postavitev kurilnic proti Zalogu. Direktor ing. Prelovšek je opozarjal na važnost ureditve kolodvora za urbanistični razvoj mesta. Prof. dr. Kral jc v imenu tehnične lakultete podprl načrt ing. Dimnika ter je naglašal pri tem da je Ljubljana važno križišče mednarodnih cestnih in železniških prog, ki pa se stekajo na ne verjetno majhnem in ozkem prostoru. Poglobitev proge bi zato bila idealna rešitev. Pri debati o resoluciji je univ. prof. ing. Horvat apeliral zlasti na zastopnike generalne in pa ljubljanske železniške direkcijc, naj podpro to akcijo ter naj odpošljejo enako kakor vse druge važne ustanove, svoje zastopnike v odbor za ureditev ljubljanskega kolodvora. Dr. Vrhunec je predlagal pozdravne brzojavke prometnemu ministru, obema slovenskima ministroma in glavnemu železniškemu direktorju s pozivom, naj se zavzameta za izpolnitev resolucije (Sprejeto.) G. Jelačin pa je naglašal, da bi bilo treba izvoliti posebno deputacijo, ki bi se zavzela pri odločujočih činiteljih za rešitev kolodvorskega vprašanja ter je ob tej priliki omenjal, kako je dr. Korošec kot promeini minister na prošnjo aepula-cije v treh tednih rešil vprašanje tretjega mostu v Mežiška dolina vas kliče! Ker se radi slabega vremena kmečki tabor v Kot Ija h ni mogel zadnjo nedeljo vršiti, bo i enakim sporedom v nedeljo, dne 25. julija, in ne L avgusta, kakor je bilo prvotno objavljeno. Zato vas odbor vljudno vabi k prireditvi. Posebno zanimiva bo igra »Koroške kmečke še-g ec. katere pisatelj je K u h ar j e v Aniej, kmečki sin. Igro režira g. Gošič z hclgrajskega gledališča, ki je na letovišču v Rimskih toplicah. Igrale so sami člani kmečkih družin. Prireditev bo oh vsakem vremenu. Prosvetni tabor v Mengšu v nedeljo, 25. julija Z veseljem in navdušenjem so pripravlja starodavni trg Mengeš, da v nedeljo dostojno sprejme odlične goste in velike množice ljudstva, ki se udeleže tabora. Spored: Sobota: Zvečer ob pol 9 koncert in akademija. Nedelja: Ob pol 9 zbiranje v Malem Mengšu, nato sprevod pred Društveni dom, kjer bo ob 10 sv. maša. — Po maši talior, na katerem govorita gg. Fr. Kremžar in Ivo Persuh. Popoldne ob pol 3: Litanije v cerkvi, nato telovadni nastop, srečolov in prosta zabava. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 8 05. Izstopite na postaji Jarše-Mengeš ob 8.39, nato 20 minut do trga Mengeš. — Vsi vabljeni. Zlatomašnik Andrej Češenj Ob vznožju razvalin mehovskega gradu, katerega gosjiodarji so sloveli že v 12. stoletju, 465 m nad morjem leži pod Gorjanci nad Novim mestom župnija Podgrad, ki bo obhajala jirihodnjo nedeljo 25. julija zlali mašniški jubilej svojega župnika gosp. Andreja Češenj. Jubilant je bil rojen v Smartnem pod Šmarno goro 22. novembra 1864 ter bil po končanih gimnazijskih in bogoslovnih študijah |>osvečeii v mašnika 10. julija 1887, na kar je bil prihodnjo leto poslan za kaplana v Radeče pri Zidanem mostu. Od tu je bil premeščen za kaplana v Zagorje ob Savi, potem pa v Moravče. Kaplanska leta so mu torej potekala v razseinih in težavnih župnijah, zato je umevno, da se moravški kaplan ni ustrašil podgorjanske župnije Podgrad, na katero je bil umeščen 30. julija 1894 ter jo nastopil naslednji dan. Slovesno so ga sprejeli župljani. katere je začasno vodil slo|>iški župnik in poznejši novomeški kanonik + Jakob Porenla, v nedeljo 5. avgusta pa je novega dušnega pastirja podgraj-skim vernikom predstavil njegov sorodnik (opijski župnik Janez Bahnik. Gosp. češenj vodi torej župnijo Podgrad nekaj dni manj kakor 43 let! V Podgradu ni gladkih [lotov, ni trgov in drevoredov, to je prava |>lanin-ska vas. Se v cerkev se gre iz župnišča jio stopnicah! V Novo mesto je nad 10 km, najbližja so:edn sla župniji Slopiče in Subor, ki pa je že onkraj Gorjancev, kolodvor in brzojavna postaja sta v Novem mestu, pošta je sedaj v Stopičah, pa je bila še do nedavnega v Novem mestu, pa vendar je vztrajal gospod v delu in skrbel za svojo čredo, nien vsestranski gospodarski in duhovni napredek, lejoto hiše božje, ostal pa je pri tem izredno svež in čvrst! Pozidal je veliko kapelo |>osvočeno I). M. pomočnici kristjanov na poti v Vinjo vas. Za katero je napravil načrte t prof. Gašper Porenla, kamenje pa so spuščali na stavbišče z me-hovske razvaline. Za njegovega pastirovanja je zrastla v Podgradu lepa in prostorna nova šola. Slovesna sv. maša gosp. zlatomašnika z zahvalno pesmijo bo v nedeljo ob 10. Pridigal ho prošt novomeški gosp. K. Cerin. — Gosp. z.l.ito-mašniku: še mnogo let, od zlate do biserne maše in čezI Tatinsko gnezdo Bloke, 21. julija. Že pred par meseci smo opozorili na neverjetne tatvino iavršene v velikem slogu. Takrat je šlo za vole in konje. Zdelo se je, da bo slvar potlačena in da bodo prišli bolj mirni časi na Bloke. Pa smo se bridko prevarali. Zadnje dni je tukajšnja žandarmerija odkrila pravcato gnezdo drznih uzmo-vičev, ki so kradli kot srake vse, kar jim je padlo v roke, zlasti pa kolesa. Neki 14-Ietni fantič se je posebno odlikoval v drznih tatvinah koles. Jemal jih je celo iz natovorjenih avtov, se odpeljal na njih, jih »dal« spraviti po hišah raznih vasi, odtod pa jih je peljal v Ravnik, kjer so kolesa prepleskovali, razne njihove dele preinenjavali in uradne številke koles pretaknili, da bi jih njihovi pravi lastniki ne mogli prepoznati. Tako : popravljena« kolesa so začeli ponujati v nakup. Vodo so, kakor se vidi, prav lepo napeljali na svoj mlin. Toda račun je bil narejen brez. krfmarja. Ker je baje zmanjkalo celo verig pri nekem naloženem vozu, in ker voznik ni mogel zato voza naprej peljati, so ljudje postali jo-zorni in tudi žandarmerija. Sled je peljala v Ravnik. Tu so odkrili pod nekim Skednjem kolo in mnogo delov raznih koles, in tako ee je sirena čoz-dalje bolj razmotavala, dokler niso zagrnbili za ko-ne: prišli so do gnezda tatov, ki so bijj dobro organizirani. Eni so kradli, drugi pa kolesa popravljali«, a tretji prodajali. Velik vihar v Prečni Velik vihar s točo je divjal po Prečni pred sv. Elijem popoldne ob 4. Kar v trenutku «e je nebo stemnilo in z velikansko silo je prihrumel dež h točo. Kozolci, založeni s snopjem, sto se zrušili in polomili; snopje jp bilo razmetano in žito se je osipalo. V Prečni je popolnoma zdrobilo fa-rovški kozolec 9 štantov; V Dol. Straži je prevr-nilo Koširjev kozolec. Toča jo naredila zlasti po Novi gori ogromno škodo po vinogradih; grozdje je razbito in odbito, listi razcefrani. Delo po vinogradih je bilo končano. Pričakovali smo zorenja grozdja. Sedaj je pa toča vso >pozori!a-. Bridko je to. Zidanem mostu, za kar se je Slovenija poprej trudila tri mesecc. Sprejeta je bila nato resolucija, ki opisuje težke razmere v Ljubljani in ki ugotavlja: Udeleženci ankete soglašajo v sklepih: 1. Železniška uprava naj nujno preštudira ter izdela poglobitveni načrt ter proračun z uvaževa-njem potreb države, banovine in mesta. 2. Železniška uprava naj takoj usmeri vsa dela, ki se izvajajo na ljubljanskem kolodvoru v obsegu že odobrenega kredita tako, da ne bodo v nasprot-stvu s poglobitvenim projektom. Po nujno potrebni preureditvi kolodvorskega poslopja naj predvsem premesti kurilnice in ranžiranje iz mestnega osrčja v smeri proti Zalogu in nato naj uredi medlim« perone, dostopne z mostički. Postopoma, po določenem programu naj končno železniška uprava izvede vso modernizacijo kolodvora po pcglchitve-nem načrtu. Drobne novice Kmetijska zbornica sklicana Ljubljana, 22. julija. AA. Ban dravske banovine gosp. dr. Marko Natlačen je z odlokom z dno 20. julija t. 1. 111. St. 4824 30 sklical zbornični svet kmetijske zbornice dravske banovine na prvo sejo, ki bo dno 26. julija t. 1. ob 9 v mestni sejni dvorani v Ljubljani. Koledar Petek. 23. julija. Apolinarij, škof m učenec; Lilorij, škof. Ščip ob 13.43. llcrscbl naj>oveduje veliko dežja. Novi grobovi -f- Na Vrhniki je umrl Ivan Jerovšek, upokojeni železničar, zvaničnik I. Pogreb bo v petek dopoldne ob 10. Naj v miru počiva! -f- V Ljubljani je umrl v 6redo v starosti 67 let podpolkovnik v p. g. Josip Rom. Pogreb bo danes ob pol šestih iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje. Osebne vesti Diplomiran je*bil za inženirja na tehnični visoki šoli Institut Industriel du Nord de Ia France v Lillu g. Ferdinand Ocepek iz Trbovelj. Na končnem izpitu, katerega je opravil z odličnim uspehom, je dobil največje šlevilo točk med 40 francoskimi študenti. Šolsko vodstvo mu je podelilo veliko srebrno medaljo. Najiskrenejše čestitke k izrednemu uspehu našega rojaka. Veliki popusti na poldni 1 • • zaključni proaaft od 20. julija do 14. avgusta A, Zlender Manujaktura LJUBLJANA Mestni trg 22 — Blagoslovitev oltarja lil. Nikolaja Tavelica v Jeruzalemu. V nedeljo, dne 25. julija 1937, ho blagoslovil pomožni nadškof zagrebški dr. Alojzij Stepinac novi oltar, ki so ga z veliko požrtvovalnostjo postavili katoliški Hrvati svojemu svetniku v znanem slovanskem svetišču na Oljski gori ob Jeruzalemu. K tej svečanosti je poromalo skupaj z gosp. pomožnim nadškofom 53 Hrvatov v sveto deželo, ki nosijo seboj dragoceno opremo za novi oltar. Hrvatski škofje so pozvali svoje vernike, naj se ta dan združijo v duhu z romarji v sveti deželi s skupnim sv. obhajilom ter naj obenem molijo skupaj z romarji kratko molitvico, ki se ble-sli na«I novim oltarjem v Jeruzalemu: »Blaženi Nikolaj Tavelič, prosi za hrvatski narod— Nikolaj Tavileč, frančiškanski redovnik iz šibenika, je umrl leta 1391 v Jeruzalemu mučeniške smrti. Na prošnjo jugoslovanskega episkopata je sv. oče l'ij XI. dovolil, da se obhaja spomin njegove mučeniške smrti od leta 1937 naprej v vseh jugo-lovanskih škofijah na dan 14. novembra v bre-virju in s sv. mašo. V isti cerkvi na Oljski gori sta ljubljanska in lavantinska škofija oskrbeli dragoceno okno s sliko sv. Cirila in Metoda. — Spomenik pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Slovenska matica naznanja, da se odkrije dne 19. septembra f. I. doprsni kip pisatelja dr. Ivana Tavčarja pred njegovo rojstno hišo v Poljanah nad Školjo Loko. Natančnejši program se še objavi. Sestavil se jc že v kraju pripravljalni odbor, ki vodi vso prireditev. — Og. duhovnikom, ki jih pot zanese na Pokljuko, javljamo, da jc tukajšnja kapelica sv. Antona popolnoma opremljena za službo božjo. Na razpolago so tudi hostije in ntašno vino. — Tudi druge izletnike v te kraje opozarjamo, da jc na Pokljuki vsako nedeljo ob 10 redna 6lužba božja. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani opozarja. da akviziler Maks Žemljic ni več njen zastopnik in tli več upravičen sprejemati zanjo naročil. četudi bi se izkazal z naročilnimi blankeli, ki jih knjigarna še ni mogla dobiti nazaj. — Turistični avtobusni izleti v Opatijo-Sušak za 70 Din. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72. — V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine od 21. t. m. jc objavljena »Uredba o nagradah za zatiranje tihotapstva z monopoiiziranimi predmeti« dalje »Uredba o iz-premembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet«, Ureditev plačilnega prometa s Švico«. »Tečaj državnih in po državi zajamčenih papirjev, ki se sprejemajo po posebnih zakonih za varščino po borznem tečaju«, Odločba o izvozu nestrojenih kož«, »Objava ban ske uprave o postavitvi dveh novih članov bano-vinskega odbora o pobiranju občinskih davščin v I 1937./38. in sicer za občine Bogojina v lendavskem okraju, Oor. Lendava in Košaki v okraju Maribor, levi breg«. — V posmrtnici pok. Ivana Lengeria je pomotoma izostala zahvala g. dr. Ernestu Demšarju v Zireh za njegovo skrb in trud. — Telefonski imenik. Poštna direkcija v LJubljani je ugotovila, da na njenem področju, šc posebno pa v Ljubljani ln okolici, nekatere osebe pobirajo podatke za sestavo telefonskega imenika. Hkrati pa izterjujejo pristojbine za razne uvrstitvi' in oglase v tem imeniku. Zalo opozarja poštna direkcija vso javnost na določbe člena 42 telefonskega pravilnika, po kalerem telefonski imenik izdaja izključno poštna uprava, privatnim osebam pa ee prepusti le po posebnem dovoljenju ministrstva pošte. t. in t. Izključna pravica izdajanja telefonskega imenika se nanaša tudi na druge publikacije pod raznimi imeni (adresarji in podobno), ki imajo značaj telefonskega imenika. Kdor pa izda telefonski imenik brez dovoljenju, se po s 78 zakona o |iošti kaznuje z denarno globo od 300 do 5000 Din in zaplembo telefonskega imenika. Poštna uprava nikomur ni izdala dovoljenja za nalisk telefonskega imenika za področje direkcijo v LJubljani. Ker pa bo poštna direkcija v Ljubljani v kratkem uradno izdala telefonski imenik, v katerem l*> tudi oglasni del, obveščamo javnost. da daje oglase samo listini, ki se izkažejo z izrcčnini pooblastilom le direkcije. — Osumljen umora. Jeseniški kotnisariat je aretiral in izročil v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča Alojzija K., poročenega sobosltkarja. ker jc osumljen nekega umora. K. zločin zanika. — Planinski izlet v Banpliinejo. Slovensko planinsko društvo pripravlja planinski izlet v Dauphinejske Alpe v Franciji. Izletniki bodo raz-dalisni un v«č ekunin. Izlet bo trajal od 7. do 22. avgusta letos. Morebil ni interesenti naj se javijo v pisarni Osrednjegu društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, I. nad. — »Jugoslovanski biseri«, znana mariborska turistična revija, objavlja, da se glasi počitniški naslov njenega glavnega urednika: prof. dr. Franc Mišic, Nazarje, gost. Remic, p. Mozirji. Dopisi naj se v glavnih počitnicah pošiljajo na navedeni naslov, vse drugo pa na upravo v Mariboru, Ob železnici št. 22. Prihodnja številka 6e bo nanašala na »Mariborski teden« ter na letovišča, kopališča in zdravilišča v Sloveniji. Gradivo za to številko se sprejema do 26. julija. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Oel. res. 8. br. 80474/3i. — Osumljen požiga. V Zelimlju je 17. t. m. izbruhnil ogenj v samotni Kovačičevi hiši. Orožniki v Borovnici so prijeli nekega hlapca, ki jc znan kot delomržnež in postopač in ga včeraj Uo-|x>ldne pripeljali v ljubljanske sodne zapore. Osumljenec, proti kateremu govore razni indici, odločno zanika krivdo požiga in zvrača požig na nekega ruskega begunca, ki je nekaj časa stanoval v doiieni hiši, pa ga je gospodar vrgel na cesto. Zato mu je večkrat grozil, da mu bo zažgal hišo. — Avtomohilistoni iu motoriklistom jc knjiga Šofer? od inž. Htolfe vedno potrebna, tudi potem, ko so položili predpisani izpit o ravnanju in streženju vozila. Pomisliti je treba, da je avtomobilska. nesreče večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično in praktično nepoznanje vozila ali pa nezadostno poznanje poli-cijsko-varnostnih predpisov cestnega reda iu avto-prometa sploh. V veliki meri skušajo odpraviti tc nedostatke v strokovnih šoferskih šolah in praktičnih tečajih. Izpraševalni komisiji za šoferske izpite ,-.4>a pripada naloga, da izbere sposobne, praktične in trezne voznike. K temu ho v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaku inž. Šlolfe: šofer in samovozač. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovunju, struženju in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 slik, ki |>oiiazo-rujejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga slane vezana 140 din. Izšla jc v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani i928. Knjigo loplo pri|K>ročamo vsem šoferjem, naraščaju in samovozačem, potrebna pa je tudi onim, ki stoje pred izpitom za šoferje. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemfte zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz. Joscf grcnčicc«. Ljubljana 1 Sv. maša zadušnica za t g. Ivana Ravnikarja. bo v soboto, 24. julija ob 7 zjutraj v ccrkvi sv Jožefa pri glavnem oltarju. Vabijo se vsi sejinarji! 1 Sv. maša ob obletnici smrti pok. ge. Kristine Koželj, roj. Osana, bo 24. t. m. ob 7 zjutraj pri frančiškanih. 1 Člani in članice Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije gredo v nedeljo na Krekov tabor k Sv. Gregoriju. Odhod iz Ljubljane ob 5.25. V Ljubljani kupimo povratni nedeljski voziti listek do Ortneka. sv. maša bo ob 10 pri Sv. Gregoriju. 1 Trnovo. F'anlovski odsek Prosvetnega društva ima drevi ob 8 sestanek v Prosvetnem domu. 1 Salezijanska prosveta na Kodeljevem vabi članstvo vseh odsekov na skupen sestanek. Ki bo danes ob 8 zvečer v prosvetnem lokalu v Mladinskem domu. 1 Rezervne častnike obveščamo, da bo v ponedeljek, 26. julija t. 1., II. vaja. Zbirališče na BIeiweisovi cesti pred bansko palačo ob 0 dopoldne. Udeleženci lahko pridejo v civilni obleki. Uprava pododbora UROIR v Ljubljani vabi lov. rezervne častnike, da se udeleže vaje v čim večjem številu. Vsa pojasnila dobijo rezervni častniki danes med uradnimi urami v društveni jrisarni od j>ol 18 do pol 19, Zvezda, II. nad. 1 Kavarna Slon jc z današnjim dnem prekinila obratovanje. Oli tej priliki sc |>ruv iskreno zahvaljuje vsem cenj. gostom, ki so nas s svojimi cenj. obiski počaščevali, obenem se jiriporoča z.a mnogoštevilni obisk liodočc nove kavarne. — Uprava. I Zaradi čiščenja uradnih prostorov ne posluje mestna blagajna v soboto od U dalje, v ponedeljek pa sploh ne. I Vsem ljubljanskim prirediteljem letošnjih mladinskih počitniških kolonij. Statistična pisarna socialno političnega urada MOL potrebuje za izpopolnitev podatkov o mladinskih počitniških kolonijah za 1. 1937 sledeče podalke od vseh ljubljanskih prireditev, ki so, odnosno, ki bodo še v letošnjem letu priredili kakršnokoli počitniško kolonijo za otroke: I. Naziv prireditelja. 2. število prosilcev za sprejem v kolonijo, 3. šlevilo otrok, sprejetih v kolonijo: dečkov, deklic, 4. kraj kolonije, 5. trajanje kolonije, 6. stroški za otroka. 7. skupni stroški, 8. event. pripombe. Omenjeni podatki so potrebni zato, da sc bo ugotovilo, od koga. kam. za koliko časa in koliko jc bilo poslanih ljubljanskih otrok v )>očitniškc kolonije. Podatki naj =e pošljejo socialno pol. uradu. ! Velike dražbe v avgustu. Na oglasni deski ljubljanskega okrajnega sodišča 6o za mesec avgust razpisane velike dražbe, ko pride na boben (> posestev v okoliških katastrskih občinah in 8 v razširjeni Ljubljani. V okolici bodo dražbe v kat. obč. Slanežice. Kašelj. Brczovica, Log in Dobru-tije. V mestu samem bosta 2 veliki dražbi, druge pa v občinah, ki so bile lani priključene mestni občini. Cenilna vrednost vseli posestev in hiš, ki bodo prišle avgusta na dražbo, jc določena na 8.U58.045 din. skupen najnižji ponudek pa znaša 4.631.063 din. V juliju, ker so sedaj sodne počitnice. jc bilo razpisanih le nekaj manjših sodnih dražb Glavne dražbe se prično od 12. avgusta naprej. Dolžniki se trudijo, da bi dosegli z upniki kak sporazum in da bi nato od dražbe odstopili. V nekaterih slučajih je upati, da bo dosežen sporazum. 1 Aretiran zaradi telesne poškodbe. Aretiran in v sodne zapore je bil pripeljan 41 -letni kroš-njar Niko Curič, iz Podutna pri Livnem. ker sc je v nedeljo spri s krošniarietn Krolom iu ga pretepel. Močno ga je poškodoval. Proti Curiču ie uvedena kazenska preiskava zaradi zločina hude telesne poškodbe. i Nočno službo imajo lekarne: mr. Leusiek, Resljevn cesla 1; mr. Bnhovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotur, Vič. Novi dom SSK Maratona v Rušah Maribor, 22. julija. V nedeljo, dne 25. I. m. ob 3 popoldno bo slovesna otvoritev š[K)rtnegu doma SSK Maratona, odsek Ruše. Otvoritev bo združena z blagoslovitvijo, katero Ik> izvršil gosp. dr. Jožef Meško, Ikj-goslovui profesor v Mariboru. Po blagoslovitvi bodo dodeljene časlne diplome najbolj zaslužnim članom odseka s primernim nagovorom častnega predsednika gosp. dr. Alfonza WankmUllcrja, višjega zdravstvenega svetnika iz Mariboru. Nato sledi kratek športni nastop, pri katerem bodo zastopane vse panoge in se ga udeleži odsek ltuše in moštvo iz Maribora. Ta nastop bo pokazal jxj-setnikom napredek naše športne mladine iz Maribora in one, ki se je pred nekaj leti pričela gibali v Rušah, a je vendar že zelo napredovala. Po prijetnem in zanimivem športnem programu bo prosta zabava z godbo in najboljšo postrež-Ih> v senčnem hladu na prostem. Novi dom leži ob gozdiču dravskega bregu, povsem zase, ločen od drugih objeklov. Komaj dobri dve leti je, odkar se je razgibalo zdravo misleče delavstvo in naraščaj v Rušah in si zastavilo nalogo, postaviti si svoj dom, v katerem bode združilo svoje moči in našlo mesto v vežba-nju š|k>rtnih panog. Odliko pa si je postavila tudi tovarna dušika Ruše s tem, da so našli športniki pri »jej popolno razumevanje za zdrav šport, da jim jo zgradila dom in odstopila primerni svel in dala brezplačno v najem, lako da sc bodo mogli Športniki neovirano vežbali v raznih šporluih panogah. Ne smemo pa ob tej priliki prezreti naklonjenosti okoliških in domačih posestnikov ter trgovcev, ki so prispevali s potrebščinami in materialom. Veselo dejstvo je, da imajo Rušani svoj športni dom, ki odgovarja vsem pogojem hlgierfe in novodobne tehnike. Poleg prostora za gimna-stične vaje za boks in rokoborbo ima dom tudi pršne kopeli, garderobo in je zračen na ventilator. Zunaj pa so si ruški Maratonci zgradili teka-lišče in proslor za lahkoatletska vežbanja. Prav ponosne so lahko Ruše, da je ravno tam zopet prodrla športna misel, kakor v nobenem podeželskem kraju in našla pri njih odličen odmev. Ko izrekamo največje priznanje vodstvu tovarno za dušik in marljivim odbornikom odseka gg. Kru-šiču, Čandarju, Jakopiču i. dr., želimo da z vnemo in resnostjo nadaljujejo svoje delo, fx>tem se nam ni bati, da bi zdravo šjKirlno gibanje na podeželju bilo ustavljeno v Rušah, marveč se bode razširilo po tem vzgledu v zadnjo vas našega lepega podeželja. V nedeljo nc sme manjkali na otvoritveni proslavi nihče, kateremu je res do lepega in zdravega š|>orta in naše nadobudne mladine. Noben Rušan in ne okoličan. Iz Maribora pa so povabljeni vsi prijatelji in člnni Maratona ter vsi ljubitelji špor-lu. Nu svidenje iu dobrodošli!! Posestnica Gsetmanova umorjena Morilec je ie znan ter ga orožniki zasledujejo Maribor, 22. julija. Strahoten zločin v Breslcrnici ob Dravi, o katerem smo včeraj obširno jioročali, je tik pred po-jasnilvijo. Danes zjutraj je bila sodna obdukcija trupla pokojne Kristine Gselmanove, ki je nedvoumno pokazalo, du je pokojnica j>oslala žrtev za-vratnega roparskega umora. Ugotovilo se je, da je bila Gselmanova zabodena s kuhinjskim nožem v prsi. Po izjavi zdravnika je bil izvršen zabodljaj v času, ko je pokojna stala nasproti svojemu morilcu. Rana je bila absolutno smrtna ter je nastopila smrt radi izkrvavitve. Komisija je ugotovila, da se je morala na mestu, kjer je pokojnica bila zabodena, nahajati velika mlaka krvi. In re, ki ne bodo za šentpetersko cerkev plačali nobenih prispevkov, 6C pa takoj oglasijo, kadar se jim nudi prilika, da se dražijo protikleri-kalni instinkti. Tudi ob tej priliki so se vznemirili in priobčujejo članke v «Jutru> in v «Slovenskem narodu >, da dajo duška strupenemu sovraštvu proti katoliški Cerkvi in njenim potrebam. Morajo pač v rednih presledkih naši javnosti nujati dokaz, da v uredništvu v Knafljevi ulici še nikakor ni izginil oni zlobni in frivolni duh, ki se je bil tam naselil pred kakšnimi štiridesetimi leti in polnil predale teh listov z antiklerikalno brozgo, s katero polnijo danes svoja glasila samo še naši marksisti. — Prepričani smo, da bo pretežna večina posestnikov davek za obnovo cerkve sv. Petra rada plačevala, da se zadeva te obnove vendar enkrat končno uredi v splošno zadovoljstvo, v kTas našega mesta in v ponos fare. «Jutro» samo priznava, da pokojni župnik take vsote s pomočjo prostovoljnih prispevkov niti malo ni mogel zbrati, tako da je ostalo pri delnih popravilih, s katerimi se je sicer storilo najnujnejše v notranjosti, in 6icer večinoma na zelo lep in srečen način, dočim zunanjščine nikakor ni bilo mogoče temeljito popraviti in predelati. «Jutro» opozarja na zgled pokojnega župnika Malenška, ki je cerkev popravil skoraj izključno s svojimi lastnimi sredstvi, zakar se je treba pokojnega gospoda gotovo spominjati z globoko hvaležnostjo. Toda vsakdo bo priznal, da so to redki in izjemni primeri, ki jih ne gre sedaj postavljati za pravilo, ko se bo menda po vsem svetu težko našel en 6am župnik, ki bi mogel žrtvovati za obnovo svoje cerkve blizu dva milijona dinarjev iz lastnega žepa. Tudi edinega gozda, ki ga ima šenlpcterska župnija in trnovske parcele ne kaže odprodajati, ker bo pač cerkev tudi po svoji zunanji obnovi imela še vedno znatne stroške za vzdrževanje, nolrania dopolnila in podobno. Gospodje pri «Julru in »Slovenskem narodu naj le mirno zaupajo zastopnikom občin šenlpelcr-ske župnije, da so našli najboljši izhod, in naj ne zagovarjajo prejšnjega občinskega 6veta, ki je, kakor nam ie sedaj izdajo «Jutro», tako rešitev preprečil, kakor je preprečil oziroma tudi marsikatere druge dobre in potrebne reči ni naredil. — Svoje prave namene kažejo naši framasoni s tem, da sedaj po šentpetenski fari atfitirajo zaradi te zadeve za odstop iz katoliške Cerkve v pravoslavje ali v tako imenovano starokaloliško cerkev. — Gospodje, ki ,so to aranžirali, naj izstopijo kar sami, ker katoliški Cerkvi za takimi svojimi člani gotovo ne bo preveč žal, ljudje pa iim gotovo ne bodo nasedali. Sicer pa so ti gospodje kaj smešni; saj morajo pravoslavci za potrebe 6Voje cerkve plačevali več kot dvakrat toliko, nego bodo sedaj skozi deset let plačevali katoliški posestniki v šentpelerski lari. Res je zloba, združena z neumnostjo, najhujša stvar na svetu. Maribor tli reški bogoslovci na Slomškovem grobu. Skupina čeških bogoelovcev, ki se udeležuje kongresa Slaviao Catholicae v Ljubljani, pride v Maribor v nedeljo z vlakom ob tri četrt na 8. S kolodvora bodo odšli na Slomškov grob, kjer bodo |>oložili vence svojih društev. Nato bo na grobu sv. maša, potem pa bodo češki bogoslovci odšli v škofijski dvorec, kjer bodo g. knezoškolu izročili spomenico s podpisi za beatifikacijo škofa Slomška. m Prosilcem za sprejem v šolo železniških delavnic. Za razpisana mesta v obrtni šoli železniških delavnic v Mariboru se je prijavilo zelo veliko število interesentov. Večina prosilcev pa je v svoji prošnji izpustila najvažnejši doslavek, in sicer izjavo očeta ali varuha, s katero dovoljuje vstop v obrtno šolo, hkrati se pa zaveže, da bo sin, ozi« roma varovanec ostal po dokončanem šolanju v službi železniške uprave v slučaju, če ona to zahteva, najmanj tri leta, pri izstopu iz službe pred potekom te dobe pa se obvezuje, da bo kril vso stroške, ki bi jih imela železniška uprava s šolanjem sina, oziroma varovanca. To izjavo morajo interesenti v prošnji dostaviti, drugače se njihove prijave ne bodo mogle jemati v obzir pri sprejemu. m Znamenje časa. Uprava Mariborskega tedna sprejme vsako leto za čas prireditev nekaj rediteljev. Letos se je prijavilo za to mesto s pismenimi prošnjami nič manj kakor 290 oseb. m Popravilo vojašnic. Dne 30. julija bo v pisarni referenta inž. štaba dravske divizije v Ljubljani ofertalna licitacija za popravilo objekta v Maribo ru. Proračunska vsota je 91.697 din. m Društvo jug. akademikov v Mariboru priredi predavanje o temi »Naša največja narodna manjšina« drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. m 1100 mojstrov in pomočnikov je absolviralo 25 mojstrskih tečajev. Obrtno-pospeševalni urad zbornice TOI v Mariboru je zaključil sedaj 6voj 25 tečaj mojstrsko izpitnih predavanj, katerega je obiskovalo 42 mojstrov in pomočnikov iz mesta in okolice. V dosedanjih 25 tečajih je dobilo nad 1100 mojstrov in pomočnikov potrebno podlago za polaganje mojstrskega izpita. m Volitve, ki so razburile železniške nameščence. Na podlagi določb zakona v tisku blagovolite sprejeti sledeči popravek glede navedb notice, objavljene pod zgornjim naslovom v »Slovencu« z dne 13. julija 1937: Volitve ie vodila že tretjič ena in ista oseba, kar je v skladu s pravili, ki določajo, da vodi nove volitve vedno prvi dosedanji delegat; 2. Pri nabiranju glasov izven določenega časa sc ni zgodila nobena nepravilnost. Postopalo se je 6trogo po pravilniku, ki predvideva, da razdeli zaupnik glasovnice med člane, odnosno člani so sami dolžni jih dvigniti; 3. Lista Jakoba Ropreta je oddala 317 glasov, kar so ugotovili na-vzočni skrutinatorji, 81 glasovnic se v volilnem lokalu ni mogla izgubiti, ker jih jc komisija naštela samo navedeno število. Pri štetju so bili navzočni zastopniki obeh list: 4. Ni res, da so hoteli nasprotniki združene liste zmagati na vsak način, res pa je, da so to hoteli pristaši Ropretove liste. Predsednik IXX. volišča. m Orožniki v Selnici ob Dravi so prijavili oblastem 23 oseb, ki so osumljene, da so v zadnjem času izvršile 11 vlomov v raznih krajih Štajerske. Osumljeni vlomilci so naredili škode skupaj za 18.700 din. Nekatere od prijavljenih oseb so žc aretirali, nekatere pa sc še skrivajo in so razne orožniške postaje krepko na delu, da jih čim prej spravijo pod ključ. Trbovlje Nova masa. V nedeljo ob 10 bo imel novo mašo g. Kurent Alojz, trboveljskega rudarja sin. Že sprejem novontašnika je bil izredno lep, saj so mu Trboveljčani postavili kar 11 slavolokov, ob cesli pa, koder se je vozil s kolodvora, ga je pričakovala in veselo pozdravljala velika množica. Novomašniku želimo v njegovem dušepaslirslvu obilno božjega blagoslova. Skrivnost sv. maše. V nedeljo |>opoldnc ob 4 so vprizori v Društvenem domu krasna igra »Skrivnost sv. maše na čast novomašniku. Igro spremlja Krekov pevski zbor ob sodelovanju društvenega orkestra. Vrat si je prrrezal. Živčno bolni rudar Kaplar Franc, si je, ko je prišel v torek ob 3 jiopoldne it službe, prereza! vrat. šele pred nekaj dnevi je prišel iz bolnišnicc. Drugače jc bil pa vesten in marljiv delavec.