fhrofinlna mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi aLb/UI

VENEC
ček. račun: Ljubljana it 10.650 il 10.349 za inseratei Sarajevo itv, 7565. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunuj 24.797
Telefoni »rednlitvai dnevna slnibo 205» — sočna 2994, 2994 ta ION
Uhaja nak dn zjntraj. razen ponedeljka ta tUera po praznika
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2991
Naš gospodarski položaj
Le še malo časa nas loči pred novo žetvijo, ki je odločilnega pomena za razvoj našega gospodarskega življenja Kaže, da bomo imeli letos dobro letino, v kolikor se seveda v zadnjih dneh vremenske razmere ne izpremene. Lani pa smo imeli v nekaterih krajih države prav slabo letino, kar je povzročilo deloma pomanjkanje, deloma pa dvig cen žitaric na splošno v državi.
Če bomo torej imeli dobro letino, se bo kaj kmalu moralo začeti misliti na vnovčenje te letine. Predvsem bodo za to posebna znatna sredstva, če hočemo pritisk blaga na trg v prvih mesecih olajšati, da ne nastopijo slabe posledice v znižanju cen.
Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da so poleg poljedelske proizvodnje važni tudi drugi kmetijski proizvodi, zlasti pa proizvodi živinoreje in lesnega gospodarstva. Glede živine in njenih proizvodov se je že »pomladi začela akcija, katere namen je bil, doseči tudi za živinorejce ugodne cene, kot so jih zaradi slabe letine pri nas in v svetu dosegli poljedelski proizvodi. Po nekoliko mesecih trajanja te akcije, zlasti na Hrvaškem in v Sloveniji, moramo objektivno ugotoviti, da je akcija vsaj v glavnih potezah dosegla zvišanje cen, kar se vidi tudi v tozadevnem indeksu cen, ki je naraste! od 53.8 v februarju na 56.5 v aprilu [podlaga so cene v letu 1926 vzete kot 100).
Poleg tega pa je zlasti za naše kraje važen tudi les, kjer smo izgubili italijanski trg, katerega ne bo mogoče več tako lahko dobiti nazaj. Zato mora stremljenje naše gospodarske politike iti tudi za tem, da tudi našemu lesu najde boljšo prodajo v državah ob Sredozemskem morju in da se izvede organizacija lesnega izvoza, ki bo nastopala na zunanjih trgih enotno in preprečevala prodajo po takih cenah, ki pomeniijo več kot izgube.
Drugače pa nam indeksne številke o razvoju našega gospodarstva kažejo, da se polagoma obrača na bolje. Število zaposlenih delavcv narašča, čeprav ne moremo tega trditi o mezdah, ki kažejo nagibnost k padanj«, v kolikor jih delavske organizacije ne vzdržujejo na višjem nivoju ali pa celo povišujejo. Rudarska proizvodnja v vsej državi narašča, čeprav imamo pri nas v Sloveniji — vsaj na polju premogovne industrije — še vedno velike težkoče, ki nočejo kar nič ponehati in bi se še poslabšale, če ne bi bilo energičnih prizadevanj naših ljudi, da se prepreči padec proizvodnje.
Železniški promet izkazuje višje številke kot lani, pravtako tudi pomorski. Neugodna pa je postala za nas trgovinska bilanca, ker se je zaradi napovedane kontrole uvoza, ki se še sedaj praktično ne izvaja, uvoz povečal. Mesto lanske aktivnosti, je letos trgovinska brlanca pasivna To se da razlagati tudi s padcem našega izvoza v Italijo in smo mogli za ta izpad dobiti le deloma nadomestila drugod. Sicer nam pa tudi lanska trgovinska bilanca ni dosti pomagala, saj je bila dosežena na ta način, da imamo velike zmrznjene terjatve, katerih mobilizacija je mogoča le tedaj, če povečamo vsaj uvoz iz dotičnih držav, kjer imamo mnogo takih terjatev. S tem pa so dotične države tudi dosegle svoj cilj, katerega smo mi plačali za ceno likvidacije zmrznjenih terjatev, saj nismo mogli več kreditirati velikim državam, ki so gospodarsko močnejše kot mi, stotine milijonov dinarjev, ko sami tako nujno potrebujemo obratnih in investicijskih kapitaiov za naše gospodarstvo.
Razvoj državnih financ ie razmeroma ugoden. Državni dohodki so že od oktobra lani znatno višji kot so bili v odgovarjajočih mesecih predidočega leta. Samo v marcu 1936 so znašali 4« milijonov dinarjev več kot v marcu leta 1935 Poleg tega pa je državi uspela emisija kratkoročnih blagajniških zapiskov, ki je pomagala državni blagajni čez dobo, ko so državni dohodki dotekali bolj slabo, obveznosti pa so ostale ne-izpremenjeno znatne.
Seveda se ne smemo udaijati prevelikemu optimizmu, toda prav je, če se pove, kateri znaki nnm kažejo izboljšanje razmer. Ne smemo pa tudi zamolčati senčnih strani, ki ogrožajo vzgon gospodarstva in katerih odstranitev bi v našem gospodarskem življenju pomenila največji napredek.
Predvsem imamo v mislih našo kmečko krizo, katere najbolj viden odraz so kmečki dolgovi. Moratorij, ki traja že od leta 1932 dalje za kmečke dolgove, ie imel sicer to dobro stran, da ie nekoliko razbremenil krnela najbolj nujnih dajatev, na drugi strani pa je kupna moč našega kmeta še vedno nizka Ln se ne bo dala drugače dvigniti, kot samo s povečanjem cen, ki jih dobi kmet za svoje proizvode, delno pa tudi z znižanjem cen potrebščin, katere mora kmet kupovati. Na vsak način pa bo treba vpostaviti tudi zopet kreditno sposobnost kmeta, da se mu tudi na ta način pomaga zopet k boljšim razmeram.
V isto vrsto važnosti ugodne rešitve vprašanja kmečke krize, posebno pa vpostavitve kreditne sposobnosti našega kmeta, spada tudi vprašanje mobilizacije naših denarnih zavodov Od leta 1931 dalje traja odtok vlog iz denarnih zavodov in razmere se tako polagoma izpreminiajo, da izpremembe na boljše niti ne opazimo Te naše kreditne krize smo se že tako navadili, da je niti ne občutimo več tako močno kot v začetku. Toda vsi dobro vemo, da brez dobro po-slujočega kreditnega sistema nc moremo shajati in da je količkaj pomemben gospodarski napredek odvisen od tega Saj moramo reči, da bi svet danes ne bil to, kar je, če ne bi kreditni sistem omogoča! nove velike investicije in tvorbo velikih kapitaiov. Ne moremo si več dovoliti, da ostajamo v primitivnih razmerah, ko se kupčija Vrši le ob takojšnjem plačilu, ko ne moreš niti sa najbolj potrebne in rentabilne investicije, pa za sam obratni kapital, dobiti kredita po primerno nizki obrestni meri.
Ne rečemo, da je naš nekdanji kreditni sistem bil zdrav, toda če pogledamo samo izrodke, vidimo, da je v celoti bila, saj kar se tiče Slovenije, organizacija dobra. Sicer pa nam je sedaj možno, v kolikor so se pokazale napake, to popraviti in jih za bodoče preprečiti.
Drugod so kreditno krizo že zdavnaj prebrodili. Poglejmo samo Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Italijo, da naštejemo samo naše sosede Pri tem se je pokazalo, da se ie sicer mobili-
Prvi dan Btumove vlade:
Vlada bo zavarovala delavske interese, delavstvo pa naj ohrani red in mir ter naj čim prej konča štrajk
Zlato beži iz Francije, industrija zahteva, da delavstvo zapusti tovarne, panika na borzi
Ponoffi ob 9.30 je bil, potem ko je poslanska zbornica izvolila za svojega predsednika Herriota s 377 glasovi proti 150 glasovom desnice, katere je dobil senator Vallat, proti običaju, to je brez konzultacij parlamentarnih faktorjev, od Lebruna poverjen z novo vlado Leon Blum.
Vlada šteje celih 36 članov
Blumova vlada je pač najštevilnejša, kar jih pozna sploh kakšna vlada na svetu. Blum je namreč svoje ministe razdelil v šest skupin. Vsaki skupini bo predsedoval neke vrste nadminister, ki bo izvoljen od ministrov samih. V vsaki skupini so pravi ministri in podtajniki, med njimi tri ženske. Vse osebje ministrstev obsega nič manj kot 36 članov, ki so sestavljeni tako-le:
Ministrsko predsedstvo: Leon Blum (socialist), podtajnika min. predsedstva: Domoy (socialist) in De Tasean (radikal), ministri: Paul Faure (socialist, gen. sekretar stranke), Chautemps (radikal) in senator Viollet (skupina Paula Boncoura).
Ministri prve skupine: vojna Daladier (radikal), mornarica Duparc (radikal), mornariški podtajnik Franc Salengro (radikal), letalski minister Pierre Cot (radikal).
Ministri drugo skupine (sprošna uprava): notranji minister Rudiger Salengro (socialist), notranji podtajnik Aubaud (radikal), pravosodstvo Ru-card (radikal), prosveta Jean Zay (radikal), podtajnik za tehnične nauke Jullien (radikal), podtajnica za znanstvene raziskave Jolliot Curie (so-cialistka), podtajnica s še nedoločenim delokrogom ga. Bruswich (radikalka).
Ministri tretje skupine: zunanje zadeve Delbos (radikal), državni podtajnik Vienot (socialistična unija), kolonije Mouttet (socialist).
Ministri četrte skupine: narodno gospodarstvo Spinasse (socialist), javna dela Bedouce (socialist), podtajnik za rudnike Ramadier (socialistična unija). podtajnik za trgovsko mornarico Tasso (socialist), kmetijstvo Monnet (socialist), kmetijski podtajnik Lyautev (radikal), pošta Jardillier (socialist).
Ministri pete skupine: finance Auriol (socialist), pokojnine Rivieret (socialist).
Ministri šeste skupine (Socialna solidarnost): delovni minister Lebas (socialist), ljudsko zdravstvo Selier (socialist), podtajnik za telesno vzgojo De Sarnauls (radikal), podtajnik za delavsko razvedrilo Lagrange (socialist), podtajnica za zaščito otrok ga. Suzana Lacorre (socialistka), visoki komisar za zgradbe v Parizu Morizet (socialist).
Zaradi harmonizacije vseh lunkci* države
Ker manjka še eden minister oziroma podtajnik, ki je socialist), je francoska vlada sestavljena iz 36 osel), od katerih je 20 ministrov. 15 državnih podtajnikov in en visoki komisar Štiri osebe ministrstva so izvenparlamentarne. 19 ministrov je iz socialistične stranke. 14 je radikalov oziroma meščanskih levičarjev, 3 pa so od socialistične unije, ki je svojevrstna socialistično-meščanska stranka, katero vodi Boncour.
Velikoštevilo ministrov in podtajnikov je Blum sam razložil s tem, da je treba upoštevati vse panoge državnega življenja, ki morajo biti med seboj organično povezane in biti pod enotnim političnim vodstvom, da se spravijo v sklad tako različne funkcije in interesi državnega življenja. Čisto nove funkcije, ki jih ne poznajo druge vlade, so: skrb za razvedrilo delavstva, zaščita otrok in telesna vngoja oziroma šport, katere vodijo ministri, potem tehnično šolstvo in znanstvena raziskovanja, ki sta v rokah podtajnkov, oziroma podtajnice, pa visoko komisarstvo za zgradbe v prestolnici.
Blum sam ima samo predsedstvo celokupne vlade. Kakor vidimo, so radikali dali vladi na razpolago veliko število svojih članov, kar seveda še ni jamstvo za to, da bi bila meščansko-socialistič-na koalicija zasigurana za vedno.
Tesno prijateljstvo z Anglijo
Leon Blum je pariškemu dopisniku Reuterjeve agencije izjavil, da bo nova francoska vlada stremela za tem, da v tesnem sodelovanju z angleško i demokracijo zavaruje spoštovanje mednarodnega j prava in da organizira dejansko kolektivno varnost 1 na podla-gi vzajemne pomoči ter da končno privede do razorožitve v svetu .. .
V resnici so vsi angleški časopisi Blumovo vla-i do sprejeli zelo prijazno ter ji želijo kar največ i uspeha v trenutku, ki je v vsakem oziru jako re-I sen, in sicer ne samo zaradi zunanjega položaja,
zacija in sanacija denarnih zavodov zavlekla, toda danes imamo skoraj povsod popolnoma čist položaj in opažamo naraščanje denarnim zavodom zaupanih tujih sredstev.
Tudi pri nas so dani predpogoji za ugodno j rešitev tega vprašanja. Saj opažamo tudi že pri sedanjih dokaj neugodnih razmerah denarnih za-! vodov, da pojema odtok tujih sredstev in še več, da priteka denar nekaterim zavodom, da ne govorimo privilegiranim zavodom. Posebno mnogo je na razpolago kratkoročnega denarja. V sedanji krizi našiti denarnih zavodov so se najbolje odrezali privilegirani denarni zavodi. Res so ti zavodi služili predvsem financiranju državnih potreb, toda pripomoči bodo morali tudi k uposta-vitvi likvidnosti drugih denarnih zavodov, ki so ravno zaradi odtoka vlog v privilegirane zavode trpeli. Ce se nam posreči urediti še vprašanje mobilnosti naših denarnih zavodov, potem je dnna možnost za ugodnejS razvoj našega gospodar-i stva kot doslej.
ampak tudi zaradi velike stavke francoskega delavstva, ki objema že 750.000 delavcev in ogroia francosko narodno gospodarstvo.
Velike težave na poti nove vlade
Največja težava, ki čaka novo vlado, je, kakor že rečeno, stavka francoskega delavstva, ki se je zdaj razširila skoro na vse industrijske panoge in ki bo kmalu lahko postala usodna, ako se pridružijo stavki ludi železničarji in pošlarji, posebno pa še rudarji. Pariz je zdaj brez mleka, plina in elektrike in cene živil rapidno rastejo. Občutno pogreša francosko občinstvo tudi časopisov, ker stavka vse tozadevno osobje. Zato namerava baje vlada izdati odločne ukrepe, da se stavka neha, oziroma poravnajo vsi spori i delodajalci. >Daily Tele-graphc pravi, da so vsi prijatelji Leona Bluma zaradi socialnih nemirov v Franciji v skrbeh.
Beg zlata iz Francije
Štrajku se pridružuje beg zlata iz Francije. V zadnjih dneh je šla zopet v izgubo ena milijarda zlata iz emisijskih bank, deloma, ker zasebniki izmenjujejo papirnat denar za zlalo, ki ga hranijo, deloma pa je odšlo v inozemstvo Šterling znaša danes 76.54 frankov, česar ni bilo že cele dve leti. K temu prihaja nova kampanja za razvrednotenje franka.
Spor med socialisti in komunisti
Komunisti očitajo socialistom, da so se predolgo mudili s sestavljanjem novega kabineta, dočim socialisti očitajo komunistom, da so podtalno aranžirali generalni štrajk zato, da delajo Blumu težave. Zato so komunisti objavili včeraj manitest na narod, v katerem pravijo, da se obvežejo, da bodo Blumovo vlado lojalno podpirali, toda da so istočasno popolnoma solidarni s štrajkujočimi, katerih zahteve se morajo izpolniti. Zaradi tega biti nejevoljni zlasti radikali in nekateri zmed njih so že ugibali, ali naj sploh vstopijo v vlado. Končno pa je odločil Herriot. ki se je izjavil za najtesnejše sodelovanje.
Sovražno je bila vlada sprejeta od desnice in znana »Action francaise« naravnost piše, da se sedaj nahaja Francija pod oblastjo Zidov. Splošno pa javnost ne odobrava visokega števila ministrskih in podtajniških mest in očita Blumu, da je hotel na ta način spraviti do visokih položajev kolikor mogoče veliko onih, ki so zanje reflektirali.
Blumov radio-govor Poziv delavstvu, naj opusti revolucionarne metode
Nova vlada se bo predstavila poslanski zbornici in senatu v soboto. V petek ob 12.30 pa je imel Blum govor o notranjem položaju in o štrajku v radiu, v katerem je izjavil približno slodoče: Vladni program je program ljudske fronte. Vlada bo sknšala v prTi vrsti uzakoniti 48 umi todnik, obvezne kolektivno pogodbe in plačan dopust.
Delavstvu pa je Blum dejal, naj varajo mir hi (tisciplino. Vlada bo skušala ustreči vsem upravičenim zahtevam delavstva, izjavlja pa, da jim '••> ustregla le v okviru zakona. Vsaka revolueioniu akcija je vredna obsodbe, ker bi to služilo le temnim naklepom nasprotnikov ljudske fronte, ki ie zdaj razmišljajo o reakciji. Delavska akcija na noben način ne sme ogrožati narodnega gospodarstva in je posebno treba varovati ukinitve dela v podjetjih, ki so neobhodno potrebna zti prehrano ljudstva.
Vlada pa pravtako zahteva od delodajalcev, da delavske zahteve proučijo s širokih vidikov in v spravljivem duhn. Naposled je pozval Leon Blum vse prebivalstvo, naj ohrani mirno kri, ker se odpirajo vrata velike bodočnosti francoske demokracije.
Stavba sc širi — Delavstvo naj se spametuje, ker bo vlada uzakonila socialne zakone
Pariz, 5. junija. AA. (Havas). Delovno ministrstvo je iidalo tale komunike: Najnovejše vesti kažejo, da se je stavkovno gibanje razširilo. Vzrok gibanja je, da delavci zaradi zmage ljudske fronte mislijo, da je napočil trenutek /.a dosego boljših delovnih pogojev. Toda politični položaj »e je po nastopu nove vlade popolnoma izpremenil. Program, ki ga bo predsednik vlade jutri prečital v parlamentu, popolnoma ustreza vsem delovnim zahtevam. Zato pozivamo delavce, dn slrogo upoštevajo izpremembe, nastale v političnem položaju. Vlada bo brez obotavljanja predložila zakonski načrt, ki sc nanaša v glavnem na delovni čris in zaščito mezd in bo gledala, da bodo ti zakoni v naj krajšem času sprejeti. Zato apeliramo na zdravi razum delavstva, da nc hi karkoli ogrozilo uspehe, na katere se smejo delavci zanašati.
Blumov poziv ni nič izdal
Socialistični notranji minister poziva h koncu stavbe
Pariz, 5. junija, c. Stavka v Franciji se še zmeraj širi vkljub temu, da jc prevzela oblast socialistična stranka. V Parizu danes dopoldne ni izšel noben časopis in so ljudje izvedeli za najno-| vejše dogodke samo iz poročil, ki jih ves dan oh-I javljajo vse francoske radiopostaje. Stavka jc da-| nes zajela v Parizu tudi velike trgovine, baje pa ; so lastniki teh velikih trgovin s skladišči sami za-i prli trgovine, ker sc boje navala množic na skla-] dišča z živežem, ki ga v Parizu zmeraj bolj pri-! manjkuje. Zanimivo je, da je delavstvo postavilo straže v vseh predmestjih in ob mestnih dohodih. Te straže so imele za nalogo, da preprečijo dovoz živeža na trg. Velik živilski trg v središču mesta danes sploh ni bil odprt in ponekod se ie pojavlja med množico panika.
Tudi v provinci sami sc stavka hudo širi. Delavstvo trumoina zapušča delo v vseh vrstah narodnega gospodarstva in v večini slučajev sploh ne- imenuje opolnomočenih zastopnikov, ki naj hi sporočili zahteve delavstva. Stavka se je posebno razširila v industrijskih središčih Rouena, Versa-illosa. Niinesa in Ncvcrsa. Toda v Toulouseu je bil sklenjen sporazum med delavci in podjetniki v tovarni Citroen.
Vlada se jo takoj po prevzemu vladnih poslov sestala na sejo, na kateri se je govorilo o stavkovnem gibanju. Po tej konferenci je novi notranji minister socialist Salengro poklical k sebi voditelja strokovno centrale Jouhauxa in zahteval od njega, da naj lipliva, da se s t a v k a č i m -prej konča in zaključi tako, da ne bo nikjer prišlo do hudih dogodkov.
Treba pa jc pripomniti, da je delavstvo doslej disciplinirano ter da dosloj ni prišlo še nikjer do nobenih izgredov.
. . . toda stavka se širi in zapuščajo delo tudi kmetski delavci
Danes stopa v stavko hoteljersko, kavarniško in restavratersko osebje, ki enako, kakor delavstvo ostalih gospodarskih panog, zahteva zvišanje plač in pa zboljšanje delovnega časa. Tudi bencina je danes ie težko dohiti. Vse kaie, da ho seduj pričelo stavkati še železniško delavstvo, ki tudi zahteva zboljšanje delovnih pogojev in višje mezde.
Vse tovarne težke industrije so zasedli stavkujoči delavci, ki sc nočejo umakniti iz njih tako dolgo, dokler ne bo sklenjen sporazum z delodajalci. Nič bolje se ne godi tekstilnim tovarnam in tovarnam pomorske industrije. Najbolj nevarno pa jc. da se je stavkovno gibanje sedaj preneslo še na poljedelsko delavstvo, ki je ie pričelo zapuščati deio.
Pogajanja, ki so so vodila med dvema največjima mlekarnama v Parizu, namreč med mlekarno Maggi in mlekarno GFC0 i ene strani ter delavskimi zaupniki i druge strani, so se razbila. Obe mlekarni preskrbujeta povprečno tri četrtine Pariza z mlekom. Delavci zahtevajo zvišanje plač od 10 do 30% s plačanimi prazniki in nedeljami in so pripravljeni oditi na delo šele tedaj, ko bo podpisana pogodba.
Komunistični organ »Hunianite« pravi, da sedaj stavka nekaj nad 500.000 delavcev. Nekateri drugi listi pa pišejo, da bo število stavkujočih še vedno naraščalo, kar je z ozirom na stavkovno gibanje v raznih drugih industrijah, kjer doslej delavci še niso pričeli stavkati in z ozirom na polje (lelsko delavstvo, ki je pričelo tudi simpatiziratl s stavkajočimi, povsem verjetno.
Industrijci postavili Blumu ultimatum
Pariz, 5. junija, b. Zveza francoske industrije je poslala davi zopet pismo predsedniku vlade, Leonu Blumu, v katerem ponovno poudarja v imenu vseh francoskih industrijaleov, da zaradi revolucijonarnega značaja sedanje stavke francoski industrijci odklanjajo vsaka pogajanja z delavstvom. V pismu izraža zveza francoske industrije upanje, da bo vlada storila vse potrebno, da izpraznijo delavci tovarne, ki so jih zasedli, kajti samo v tem slučaju so delodajalci pripravljeni nadaljevati pogajanja z delavskimi zastopniki ob posredovanju francoske vlade. V nasprotnem slučaju pa francoska industrija odklanja vsako odgovornost za katastrofalne posledice, ki so po njenem mnenju neizogibne.
Kapitalisti odnašajo zlato v letalih
Pariz, 5. junija, b. Zlato iz Francije pa beži z nezmanjšano hitrostjo in so se francoski kapitalisti v ta namen poslu žil i zlasti letal. Trdi se, da so z letali odprcniili ogromne količine zlata v Ivondon. Beg zlata se je pričel takoj, ko se jc pričel delavski pokret, vrhunec izvoza zlata pa jo dosegel v sedanji stavki, v kateri vidijo francoski kapitalisti največjo nevarnost za svoj« gospodnrske interese.
Pa tudi francosko borze so brez glave, kajti nekateri vrednostni papirji so doživeli katastrofalni padec, medtem ko so drugi narastli. Nikdar odkar obstoja francoska borza, ni doživela tako velikih sprememb.
Sedanji dogodki v Franciji pa so povzročili zmedo tudi v sosednih državah, ki sc zelo bojijo neizogibne devalvacije frankn. Nizozemska narodna banka jc ie povišala kreditno obrestno mere od 2 na 4.50%, pa tudi v Švici pripravljajo slične ukrepe * varstvo svojih interesov.
Naš dobri papa
profesor
bivši deželni in driavni poslanec ter podžupan ljubljanski
je danes, spravljen z Bogom, umrl.
K večnemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek, dne 8. junija ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Zarnikova ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo brale v več ljubljanskih cerkvah.
Ljubljana, dne 5. junija 1936
Marija roj. O m a h e n , soproga. Mihael Omahen starejši, tast. i, V o j t e h , I v i c a , Mihaela,« otroci.
I Profesor Evgen Jarc
Ljubljana, 5. junija.
Ob zaključku lista nam je iznenada prišla vest, da je nmrl nocoj ob pol 9. uri v 58. letu svoje starosti g. profesor Evgen Jarc.
Z njim je izginila iz našega javnega življenja močna osebnost, ki se je udejstvovala na vseh poljih našega javnega življenja. Pokojnik je Ml eden izmed prvih katoliških starešin, ki je začel organizirati za časa dr. šušteršiča, dr. Kreka in dr. Lam-
peta našo laično inteligenco. Bil je zelo delaven v našem društvenem življenju in je postal deželni poslanec in deželni odbornik na Kranjskem. Kot tak se je zlasti pečal s povzdigo našega kmetijstva in se sploh specializiral v gospodarskih vprašanjih, v katerih ga je odlikovala iniciativa in načrtnost. Bil je izvoljen tudi za državnega poslanca na Dunaju, kjer je predvsem branil pravice slovenskega naroda. Odlično je bil udeležen tudi pri prevratu ob strani dr. Kreka in dr. Korošca. Postal je občinski svetnik Ljubljane in podžupan in si je na tem polju pridobil neprecenljive zasluge za gospodarski procvit, zlasti pa za olepšavo naše prestolice.
Rajniku sveti večna luči Slovenski narod p* ga bo ohranil v hvaležnem 6pominul Goepej soprogi, hčerkam in sinu naše globoko sožalje!
Knez - namestnik odpotoval
v Romunijo
Mala aatanta hoče spoštovanje svojih meja
Belgrad, 5. junija. AA. Danes se je odpeljal v Romunijo Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle na obisk k romunskemu kralju Karolu. V spremstvu Nj. kr. Vis. kneza namestnika so bili minister dvora g. Milan Antič. prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Vojin Čolak Antič in ordonančni častnik Nj. Vel. kralja kapetan I. klase Milan Prosen. Na Železniško postajo v Topčideru sta se pripeljali z Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom Nj. kr. Vis. kneginja Olga in kneginja Elizabeta. Na postajo so bili že prišli predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji ministeT dr. Anton Korošec, minister za vojsko in mornarico aitnijeki general Ljubomir Marič, maršal dvora Bo-ško Čolak Antič, poveljnik kraljeve garde general Stankovič, upravnik dvora polkovnik Leko, romunski poslanik na našem dvoru g. Guranesco z vsem osebjem romunskega poslaništva in češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Girsa.,
Razstanku so prisostvovali tudi namestnik upravnika mesta Belgrada, načelnik notranjega ministrstva g. Lazič in pomočnik ravnatelja državnih železnic mž. Jojič.
Priprave za sprejem v Bukarešti
Bukarešta, 5. junija. Priprave za sprejem Nj. kr. Vie. kneza namestnika Pavla in predsednika češkoslovaške republike g. dr. Beneša, se nagibajo k Iboooo. Včeraj in davi so uredili še poslednje priprave za veliko vojaško revijo, ki P bo prisostvoval kralj Karol z visokimi gosti, člani vlade, diplomatski zbor tn zastopnik civilnih in vojaških oblastev.
Vsa notranja politika je pod vtisom priprav-tjajočega ee obiska. Po zaslugi intervencije g. Ti-tniesca se je med vlado in opozicijo dosegel tih sporazum. Vsi listi posvečajo veliko pozornost sestankov poglavarjev treh držav članic Male antante, in priobčujejo tudi izvlečke iz člankov ev-ropeiuh listov. Večina listov priobčiij« Rador-jevo brzojavko, ki posatiskuje članek pariškega »Teotpsa« pod naslovom »Politična vznemirjenost t Srednji Evropi« ter poudarja, da pomeni sodelovanje med tremi poglavarji držav Male antante reakcijo na napad nekih držav na evropski terito-rfjalni statut.
V Bukarešti je napovedan prihod okoli 100 najuglednejših tujih novinarjev. Med njimi so že prišli
Jules Sauerwein, Viktor Samara in Gajda ter več
jugoslovanskih novinarjev.
Praga, 5. junija. AA. ČTK: Češkoslovaški listi posvečujejo največjo pozornost prjedstoječemu sestanku državnih poglavarjev držav Male antante v Bukarešti. »Lidove Noviny« pišejo, da je zanimivo, da je prvo potovanje predsednika Beneša posvečeno sestanku s poglavarji držav Male antante, List pravi, da ima ta sestanek sam po sebi zelo veliko važnost in da je ta značaj še podčrtan zaradi tre-notnega mednarodnega položaja. Mala antanta ostane čvrsto odločena zveza držav, kakor je to bila zmeraj. Ona je že često dokazala svojo moč, pa bo tudi v bodoče to dokazala. List našteva nato vrsto odličnih osebnosti, ki spremljajo Beneša na poti v Bukarešto.
Tudi »Prager Tagblatt« podčrtava, da je prvo potovanje dr. Beneša posvečeno sestanku držav Male antante. List meni, da se bo tudi ob tej priliki pokazala sila Male antante, ki se |e manifestirala na nedavnem sestanku v Belgradu.
Bukarešta, 5. junija. Uradni »Viturul« piše: Naša prestolica bo počaščena z obiskom dveh državnih poglavarjev narodov, s katerima nas vežeio vezi prijateljstva in zavezništva, kneza namestniki Pavla in predsednika republike dr Beneša. Prihajajo kot gosti našega mnogo ljubljenega kralja, prinašata pa s seboi čuvstva spoštovanja m prisrčnosti, s katerimi so te države vezane na našo domovino. Zaradi tega flh romunski narod sprejema z istimi čuvstvi, ki so prežete z istimi ideali, kakor čuvstva jugoslovanskega in češkoslovaškega naroda, to je z ideali spoštovanja miru in mednarodnih pogodb. S kraljem Karolom pripravlja romunski narod prisrčen sprejem obema državnima poglavarjema, da ee bo videlo, kako močne so vezi, ki vežejo naše narode in njihove poglavarje.
»Adeverul« piše, da se bo konferenca šefov držav Male antante vršila v nemirnih trenotkih in da tem posvetom vsa zapadna Evropa pripisuje veliko važnost. Manifesti bodo sprejeti obenem z vso pozornostjo, s katero se spremlja ves mednarodni položaj.
»Neamul Romanesco« piše pod podpisom Ni-kole Jorge, da bo obisk državnih poglavarjev sprejet s posebnim veseljem, posebno zaradi položaja, ki je zelo resen.
Sankcije se ukinejo, če I,al'ia pristane
Seja ZN bo 30. funlja	"" Š°,ove POgOfe
London, 5. junija. V četrtek je imel bivši .zunanji minister, sir Samuel Hoare, važen razgovor z ministrskim predsednikom Baldwinom, ki se je v to svrho vrnil iz svojega letovišča v London. Razgovor se je sukal okoli tega! ali bi sir Hoare prevzel mornariško ministrstvo, katerega je zapustil lord Monsell.
Hoare je stavil za pogoj čimprejšnjo odpravo sankcij in pa odpoklic britskega brodovja iz Sredozemskega morja. Sankcionisti so zaradi tega seveda zelo razburjeni.
V zadnjem trenutku se izve, da ie vrnitev sira Hoarea v vlado gotova stvar in da bo notificirana mogoče še tekom današnjega dne. To bi na vsak način pomenilo, da je angleška vlada v načelu sklenila, da sankcije likvidira in pride z Italijo do spo- ' razuma.
Italijanski jroslanik Grandi nadaljuje svoje razgovore z Edenom. Dočim sankcionistični krogi pravijo, da se Italija nima razgovarjati z Anglijo, anijiak samo z Zvezo narodov, se zdi, da se angleška vlada že meritorično razgovarja z Italijo o sporazumu. Baie zahteva Anglija od Italije za priznanje italijansKe suverenosti nad Abesinijo sledeče:
1. Pakt glede Sredozemskega morja, ki naj določi stalno razmerje med številom oziroma močjo posameznih vojnih brodovij.
2. Enak pakt med Italijo in Anglijo glede Rdečega morja, ob katerem Italijani ne smejo zgraditi trdnjav.
3 Francoski interesi v Rdečem morju, vklju-čivši železnico Džibuti—Addis Abeba, se morajo trdno garantirati.
4.	Treba je zasigurati narodne pravice Abesin-cev pod italijansko upravo.
5.	Italija ne sme ustanoviti v Abesiniji črne armade, ki bi ogrožala angleške in irancoske kolonije.
Medtem pa se je, kakor je bilo sedaj sklenjeno, tako plenarna seta Zveze narodov kakor seja Sveta Zveze narodov, ki naj bi se bila po dosedanjih di-sjKJzicijah vršila 16. junija, odgodila do 30. junija. Med tm časom pa naj bi se dosegel sporazum med Italijo in Anglijo oziroma Francijo. Tudi Mala zveza stoji na stališču, da se mpra doseči sporazum med njo in Italijo, ker abesinska zadeva tudi Malo zvezo zelo interesira. Ako Italija pristane na tak sporazum, bo seja Zveze narodov vprašanje sankcij likvidirala na ta način, da bo dobila formulo, ki ne bo škodovala njenemu prestižu ▼ načelnem vprašanju krivičnega napadalca. Ako pa bi Italija sporazuma ne sprejela, se bodo seveda sankcije nadaljevale ali pa celo poostrile.
Ugodna rešitev našega
rudniškega vprašanja
. Belgrad, 5 iunija. m. Kakor znano, so vsi strokovni uradi zahtevali, da se letošnja količina nabavke premoga za potrebe državnih železnic v Sloveniji zopet znatno zniža in sicer najmanj za 4000 ton. Radi te zahteve je bilo vprašanje razdelitve premoga aktuelno že od meseca februarja dalje. Ker slovenska zastopnika v vladi nikakor nista hotela in mogla pristati na znižanje, se je odločitev zavlekla do sedaj. Znane so tudi ponovne deputacije slovenskih rudarjev, številne konference in nastopi slovenskih ministrov radi koristi in zaščite našega rudarskega delavstva.
Sedanja razdelitev ne samo da ne predstavlja nikakega znižanja napram lanskemu leta, ampak celo povišanje. Slovenski rudniki bodo po tej razdelitvi dobavili sledeče kontingente: glavni rudnik TPD 2 8.600 ton, to je 1600 ton mesečno
več kot lansko leto in Kočevje 1000 ton, to je 200 ton mesečno več, kakor prejšnje leto. Ostali slovenski rudniki bodo dobavljali iste količine, kakor lansko leto. Celotno snaša povišek kontingenta napram lanskemu letn 1800 ton.
Z ozirom na velike težave, ki so se pojavile pri tem vprašanju, pomeni ta razdelitev vsekakor znaten uspeh. Odpadel je vsak strah sa redukcijo rudarskega delavstva tn nameščencev ali sa poslabšanje plač in dragih materijelnih koristi. Radi tega je pričakovati, da bo naša rudarska industrija znala ceniti te napore in da bo tudi od svoje strani vse storila, da bodo slovenski rudarji in nameščenci v rudarskih podjetjih ohranili vse svoje dosedanje ugodnosti in pravice. Samo s tem more naša rudarska industrija opravičiti zaščito, ki jo je uživala pri reševanju tega vprašanja.
Belgrajske vesti
Belgrad, 5. junija, m. Na velike slarnosti, ki bodo te dni v Bukarešti ob priliki proslave 6 letnice vladanja romunskega kralja Karla, je odšla tja tudi večja skupina jugoslovanskih časnikarjev. Od uredništva »Slovenca« bo tem slavnostim prisostvoval dr. Alojzij Kuhar.
Carigrad. 5. junija, m. Anatolska agencija poroča: Jugoslovanski minister bres porttelja dr. Šefkija Behmen je prispel v Carigrad. Na železniški postaji so ga sprejeli med drugimi tndi pomočnik guvernerja in predstavniki zunanjega ministrstva. Minister dr. Behmen potnje jutri v Ankaro.	jsa
Smiljan, 5. junija, m. Člani odbora za zgraditev instituta Nikole Tesle v Belgradu so z delegati raznih inozemskih znanstvenih ustanov obiskali tudi rojstni kraj našega velikega izumitelja Smiljana pod Velebitom. Vsem gostom je tukajšnje prebivalstvo priredilo topel in prisrčen sprejem.
Zahteve stavbinskega delavstva
Maribor, 5. junija.
Nocoj je bilo na verandi »Uniona« veliko zborovanje mariborskega stavbinskega delavstva. V Mariboru ip mariborskem okraju je okrog 1200 gradbenih delavcev, od tega pa jih živi samo v Mariboru okrog 900. Profesionisti stanujejo povečini v okolici, navadni delavci pa se rekrutirajo iz Ptujskega in Dravskega polja, Slovenskih goric in Prekmurja. Zadnje gibanje stavbinskega delavstva smo imeli v Mariboru pred 12 leti. Tedaj so znašale plače delavcev na uro od 8 do 14 Din, od tedaj pa do danes pa so neprestano padale, tako da zaslužijo sedaj preddelavci povprečno 4 do 6 Din, zidarji in tesarji 3.25 do 5 Din, delavci 2 do 3 Din, vajenci pa 2—2.75 Din. Tako znaša približna mesečna plača preddelavca največ 800 dinarjev, zidarja 640 do 800 Din, delavca pa od 360 do 480 Din. Jasno je, da stavbinsko delavstvo s takšnimi plačami ne more izhajati, saj dela maksimalno na leto največ osem mesecev, štiri mesece pa morajo radi slabih vremenskih razmer p>onavadi počivati. Delavci lahko živijo samo tako, da živijo ob skrajno slabi hrani, stanujejo po raznih šupah in stavbiščih, kjer pa so izpostavljeni nahujšim vremenskim nezgodam.
Delavci so postavili pri današnjem zborovanju sledeče zahteve:
1.	Odpravo akordnega dela, v slučaju neizogibnosti pa se mora akord z obojestranskim sporazumom določiti.
2.	Urne mezde: preddelavee I. kategorije 8.50 Din, II. kategorije 7.50 Din, zidarji in tesarji I. kategorije 7.50, II. kategorije 6.50 Din, železo-krivoi, odrarji I. kategorije 5.50 Din, II. kategorije 5 Din, delavci I. kategorije 4 Din, II. kategorije 3.50 Din, vajenci prvo leto 3.50 Din, drugo 4 Din, tretje leto 5 Din.
3.	Sprejem novih delavcev se sme vršiti izključno le po Borzi dela. Odpust delavcev se izvrši po predhodnem dogovoru z organizacijami, ki imajo v vsakem podjetju svojega obratnega zaupnika.
4.	Kvalificirano delo smejo izvrševati le profesionisti.
5.	Delovni čas sme trajati, kakor to določajo zakonski predpisi. Za nočno delo se plača 100% premijo na normalno urno mezdo.
6.	Izplačilo mezd se vrši v kuvertah, na katerih morajo biti označeni zaslužki, nedeljski odtegljaji za bolniSko blagajno, davek, eventuelni predujmi in končna vsota, ki jo mora delavec prejeti.
7.	Določila socialne zakonodaje bodo izvedla brez predhodne opozoritve.
Šahovski turnir
Moskva, 5. jun. Danes so igrali predzadnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Capablanca in Lilienthal sta se po 21. potezi zedinilr za remis. Lasker je po krasni igri premagal L&wenfischa, Botvinik Rogozina in Flohr Eliska-zesa. Igra Rjumin—Khan je ostala remis.
Po 17. kolu je stanje sledeče: Capablanca 12 Botvinik 10H (1), Flohr 9 (1), Lilienthal Ro gozin 8, Eliskazes in Lasker 7>4, Khan, Lfiwen-fisch. Rjumin 7 točk.
Jutri bo odigrana prekinjena partija Rotvl nik— Flohr, nakar bo zadnje 18. kolo 8. junija.
Kralj Peter II. in njegova brata v katoliški cerkvi
Belgrad, 5. junija, m. V spremstvu svojega učitelja in dežurnega adjulanta si je danes Nj. Vel. kralj Peter II s. Nj. kr. Vis. Tomislavom in Andrejem ogledal Jenkove orgle v cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici. Nj. Vel. kralj Peter n. se je do vseh podrobnosti zanimal za tehniko orgeL Nj. kr. Vis. Tomislav pa je sedel za orgle in ljub.ko zaigral »Sveto noč« in »O Brezmadežna«. Medlem se je kljub nalivu zbrala velika množica ljudstva pred cerkvijo ter je ob odhodu Nj. Vel. kralja Peira II. in Nj. kT. Vis. Tomislava in Andreja navdušeno vzklikala.
Visoki obiski v Splitu '
Split, 5 junija, m. Prhodnje dni bo prispel v šibenik znameniti anleški pisatelj Bernard S h a w, kjer bo ostal nekoliko dni, nato pa se bo podal v Split in Dubrovnik. V Dubrovniku bo bival dalj časa na j>očitnicah. Tu se pričakuje tudi |>rihod nemškega generala Gdhringa.
Stavka v Belgradu končana
Belgrad, 4. junija. AA. Po končanih pogajanjih in sklenitvi kolektivne pogodbe med zastopniki gradbenih delavcev in delodajalci — o reguliranju delovnega razmerja pri gradbenem delavstvu — so med delavci zmagali treznejši elementi in so delavci izprevideli, da so dosegli maksimum svojih zahtev, kar jih je danes sploh moči doseči v tej vrsti dela, ker so se vrinili na delo. Tako se je danes začelo spet delo v vseh podjetjih gradbene stroke v Belgradu.
Osebne vesli
Belgrad, 5. junija, m. S kraljevim ukazom je upokojen Ludvik Prezelj, zvaničnik na ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Postavljeni so: za poverjenika prometao-komercijaln,ega oddelka ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani Ivan Kepec, poverjenik istega ravnateljstva s sedežem v Ptuju; za višjega kontrolorja splošnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani Štefan Šifrer, višji kontrolor na postaji Zidani most, za kontrolorja sekcije za vzdrževanje proge Novo mesto Franc Fabijančič, kontrolor gradbenega oddelka železniškega ravnateljstva; za kontrolorja prve sekcije za vzdrževanje proge Zidani mosrt Ludvik Fatur, kontrolor gradbenega oddelka v železniškem ravnateljstvu; za kontrolorja prometno-komercijatnega oddelka na žel. ravnateljstvu v Ljubljani Friderik Beraot, kontrolor istega oddelka s sedežem v Novem mestu.
Belgrad, 5. junija m. S kraljevim ukazom sta upokojena višji carinski kontrolor VI. pol. skup. periodskega poviška Alojzij Pipa in Alfonz Gepan, finančni svetnik IV. pol. skup. 2 stopnje na dravski finančni direkciji v Ljubljani.
Belgrad, 5. junija, m. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno cdravje ter zastopnika pravosodnega ministra so postavljeni za kancliste X. pol. skup. naslednji uradniški pripravniki: pri okrajnem sodišču v Škofji Loki Ivo Berčič, pri okr. sodišču v Ljubljani Vinko Jeločnik, pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani Josip 2uet, pri okrajnem sodišču na Brdu Niiko Trstenjak; za uradniške pripravnike dnevničarji zvaničniki: pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi Štefan Gorički, pri okrajnem sodišču v Kamniku Franc Čuk, pri okrajnem sodišču v Ljubljani Martin šprent, pri okrožnem sodišču v Ljubljani Adela Faganel in pri apelacijekem sodiššu v Ljubljani Franja Kuštrin. Premeščeni so: za pisarniško uradnico k okrajnemu sodišču v Kozjem Hilda Gril, dosedanja uradniška pripravnica pri okrajnem sodišču v Kočevju; k okrajnemu sodišču v Laškem Josip Hribar, kanclist pri okrajnem sodišču v Kozjem: k okrožnemu sodišču v Mariboru Marij Pire, kanclist pri okrajnem sodišču v Kamniku, m k okrajnemu sodišču v Ljutomeru Josip Geder, kanclist pri okrajnem sodišču v Dol. Lendavi.
Dunajska vremenska napoved: Značaj vremena negotov.
Zagrebška vrera. napoved: Preteino ob!»čnn, hladno in vetrovno, nrehodno deževje še vedno
mogoče.
Bodočnost Ljubljane v poglobitvi
h g* ni^ndp Veiike Prednosii poglobitve
fjrugtz 7 let dela - Stroški 80 milijonov din
Tloris okolice kolodvora po poglobitvi železnice. Severno od kolodvora so vrisane nove ulice po prof. Plečnikovem regulacijskem načrtu za svetokrižki okraj. Resljeva cesta, ki bo vodila čez kolodvorske tire, se bo ugodno priključila na projektirane ceste svetokrižkega okraja. Resljeva cesta bo s tem omogočila najkrajšo zvezo s tem sedaj popolnoma odrezanim okrajem, ki je prav zaradi slabih zvez sedaj tako malo zazidan. 1 je staro postajno poslopje 2 je novo kolodvorsko poslopje, ki bo stalo nad tiri ob mostu Resljeve ceste. 3 je carinarnica 4 je tovorni kolodvor ob Kolinski tovarni. 5 glavna nova pošta ob Resljevi cesti. P pa so prosti tiri Za razširjenje kolodvora je severno od sedanjih tirov še dovolj prostora.
Ljubljana, 5. junija.
Na svoji zadnji seji konec maja je ljubljanski občinski svet napravil važen sklep, ki ga moranro
Eo važnosti primerjati le še odločitvi regulacije jubljanice. Občinski svet je namreč dokončno odločil, kako naj se rešuje v Ljubljani tako pereči problem preureditve železniške proge in kolodvora. S tem, da je padla odločitev za poglobitev proge, je določen za dolga leta naprej razvoj mesta v vseh smereh, omogočena definitivna regulacija vseh okrajev, rešeno pa zlasti prometno vprašanje, ki je vprav radi železniških prelazov postajalo vsak dan bolj pereče. Ce upoštevamo, da se je neprimernost ljubljanskega kolodvora in nekdanje južne proge pokazala že v prejšnjem stoletju, je to dovolj jasen dokaz, koliko let že trpi Ljubljana na svojem razvoju in prometu radi zastarele in urbanistično nesodobno speljane železniške proge. Že leta 1895 je bil zaslišan železniški strokovnjak, ki je za tedanje čase prinesel moderno rešitev, naj bi se dvignila vsa proga s kolodvorom vred na nekakšnem mostu tako, da bi šle vse ceste pod njo. Ta rešitev za današnje čase pač ni primerna, pa tudi predraga. :» tbu;
Kurilnice sredi mesta
Železniški problem Ljubljane ima tri najbolj s*yi#Wrane. Najprej imamo kurilnice takoj ob kolodvorih, radi česar trpi čistoča zraka. Že sami sanitarni razlogi govore za to, da se kurilnice odstranijo iz mesta. To delajo tudi povsod drugod. Tako je Dunajsko Novo mesto šele po svetovni vojni prestavilo vse kurilnice daleč ven v okolico, Praga pa je v obsegu 20 km samo radi dima elektrificirala vse proge, ki vodijo v mesto. S tem, da bi šle kurilnice iz Ljubljane, bi bilo odpravljeno na ljubljanskem kolodvoru tudi premikanje vlakov in vozov, kar se je zgodilo že med vojno. Na žalost se je premik po vojni zopet preselil iz Zaloga nazaj v Ljubljano, kar dokazuje večni ropot in dim nasproti Ko-iinske tovarne.
Težave osebnega prometa
Drugo, nič manj skeleče nesoglasje nastopa ob sedanjem osebnem prometu na glavnem kolodvoru. Se mi, ki smo navajeni na svoj kolodvor in vse n)e-gove nedostatke, godrnjamo. Tujec pa. ki že s proge zagleda nebotičnik in grad, je prav gotovo neprijetno presenečen, ko se bori, da pride s kolodvora v mesto. Le izredni vestnosti uradnišfva se moramo zahvaliti, da pri večji gneči in pomanjkanju prostora doslej ni bilo večjih nesreč. In končno vendar tudi ni treba čakati na nesrečo, ki naj bi šele do: kazala, da je osebni promet na kolodvoru že skoraj nemogoč.
Oviran cestni promet
Tretje, radi česar najbolj trpi ljubljanski cestni promet, pa so prelazi čez progo. Vsi poznamo nesrečna križišča na Tyrševi in Gosposvetski cesti. Vendar za silo danes še gre. Ce pa pomislimo, kaj bo čez 20 let, ko bo tudi pri nas več motornih vozil, si moremo komaj predstavljati, kako bi izgledalo vse to pri sedanjih prelazih.
Že zdavnaj so bili znani vsi ti nedostatki, vendar nismo imeli do zadnjega časa niti v principu nobene rešitve, ki bi kar najbolj odgovarjala. G. inž. Dimnik je izdelal skupno z železniškima inženjer-jema Leskovškom in Zelenkom idejni načrt za poglobitev proge in kolodvora, ki ga je že pred nekaj leti dal v javnost, o čemer smo tudi že poročali. Tedanja rešitev, ki ie predvidevala poglobitev proge v toliko, da bi šle vse ceste in mostovi čez njo, je prav v Ljubljani glede na terenske razmere zelo
ugodna, kar so fiokazale tudi kasnejše preiskave sveta. —
Poglobitev proge
Po tem načrtu naj bi se začela proga zniževati pri Glinški ulici na Viču in šla približno v globini 6metrov skozi mesto ter bi se pri Predoviče-vem selu pri Mostah v bližini Kemične tovarne zopet v stari višini zvezala z dosedanjo progo. Na Viču in v Rožni dolini bi bilo treba v ta namen od-kopati le dosedanji železniški nasip, prav tako od Šmartinske ceste naprej proti Selu. Le nekako od tobačne tovarne naprej bi bilo treba v resnici poglobiti progo ter tako zarezati jarek, po katerem bi lekla železnica skozi mesto. Največja jama bi seveda nastala na sedanjem kolodvoru samem. Odva-žanje nakopanega gramoza v Ljubljani ne bi delalo mnogo težav, ker so povsod ob progi, zlasti pa v bližini kolodvora velike gramoznice, kamor bi z majhnimi stroški odlagali nakopani material. Ker b' pri teh delih nakopali večinoma najboljši gradbeni gramoz, bi tako bili ubiti dve muhi na en mah. Stroški za odvažanje bi bili majhni, velike jame, ki dosedaj kvarijo lice mesta, pa zasute.
Ugodnosti poglobitve
S poglobitvijo bi bila izvršena tudi važna kanalizacija od Gosposvetske ceste do sedanje Šmartinske ceste. S tem bi bila šiška od Celovške ceste naprej zvezana z velikim zbiralnim kanalom do Most in bi odpadle za vedno neprijetnosti, ki nastanejo v Šiški. kadar ob nalivih voda udarja iz kanalov. Tudi dosedaj precej močvirnati Podrožnik bi dobil močan odtok ter bi ves svet v tem okolišu pridobil na vrednosti. Najvažnejša korist, ki bi jo imela Ljubljana, bi bila v premostitvi skoraj vseh cest, ki križajo progo, v dosedanji cest višini. Tako bi šle Tyrševa, Gosposvetska, Kolizejska. Aleksandrova, Nunska in Erjavčeva cesta z mostovi čez progo. Nastala pa bi še radi odstranitve Gorenjskega kolodvora nova cesta ob gorenjski železnici, katero sedaj močno pogrešamo. Prav tako bi dobila Resljeva cesta most čez kolodvor in tudi Šmartinska cesta, pri kateri bi se sedanje razmere vprav za menjale. Končo bi sledila še dva nadvoza v Mostah. Novo postajno poslopje naj bi stalo povprek nad kolodvorskimi tiri ob Resljevi cesti. Dohod do peronov bi bil tako iz Masarykove kakor tudi z mosta na podaljšani Resljevi cesti. Na kolodvoru bi bili pokriti otočni peroni s tiri za posamezne proge, kakor gorenjsko, kamniško, dolenjsko itd. V tem primeru bi bila orientacija in varnost osebnega prometa prvovrstna, kar bi koristilo ne samo Ljubljani, amjiak tujskemu prometu Slovenije sploh. Istočasno bi se odpravil sedanji kolodvor v Šiški ter se prestavil višje v Dravlje, hkrati pa bi se postavili postajališči na Viču in v Mostah.
80 milijonov dinarjev
Za to veliko delo, ki bi v resnici v marsičem spremenilo lice Ljubljane, je g. inž. Dimnik s tovarišema izračunal tudi stroške, ki sicer niso majhni, vendar glede na gosjx>darsko važnost in razvoj mesta ne preveliki. Tako bi odkopavanje nasipov in izkop za poglobitev v mestu, pri čemer bi bilo treba odnesti skoraj en milijon kubičnih metrov gramoza, stalo 11 milijonov dinarjev. Betonski oporni zidovi ob cestah in stavbah v mestu bi stali 6 milijonov, vsi mostovi že omenjenih cest bi zahtevali 9 milijonov, zbiralni kanal v temeljih ofiornih zidov, ki bi bil dolg 2800 m, bi bil zgrajen za 1.5 milijona Nad 18 milj. bi stale tirne naprave, pri katerih bi se uporabil deloma tudi železniški mate-
rial s sedanje proge. Prenos kurilnic in ranžirno tirje je ocenjeno na 20 milijonov, ureditev postajališč gorenjski kolodvor, Vič in selo Moste bi potrebovala 6 milijonov, novo postajno poslopje ob Resljevi cesti s skladišči 10 milijonov, signalne naprave pa en milijon dinarjev. Skupna vsota teh milijonov znese nekaj nad 80 milijonov, h katerim bo prispevala država, banovina in mesto. Podrobnejše proračunske podatke je prinesla revija »Tehnika in gospodarstvo«, št. 5—6, leto 1936.
Dela za več let
Vendar tudi ta vsota ni nezmogljiva, ker je ne bo potreba položiti na en mah, amj>ak v obrokih. Za ljubljansko občino bi prišla kot prispevek v poštev približno četrtina cele vsot^, ki bi se pa razdelila na lepo vrsto let. Dela bo treba pač začeti f>o pravilnem načrtu, in sicer tako, da se bodo v prvem in drugem letu prenesle najprej kurilnice in ran-žirni kolodvor. V tretjem gradbenem letu bodo gradili novo postajališča tako, da bo glavni kolodvor čim bolj razbremenjen. V četrtem letu bo zgrajena začasna proga ob sedanji, ki bo omogočila odvažanje nakopanega gramoza. V petem in šestem letu bo proga poglobljena, zgrajeni oj>orni zidovi s kanalizacijo in ceste povezane z mostovi. V zadnjem, sedmem letu pride na vrsto novo postajno poslopje, s čemer bi bila glavna dela opravljena.
Ne zamudimo priložnosti!
Ta v resnici velikanski načrt se sicer še ne bo začel jutri izvajati, vendar moramo biti veseli, da je nakazana vsaj jx>t do njega.
Kakor moramo biti hvaležni inž Dimniku in inž. Leskovšku in Zelenku. da so s svojo iniciativo in požrtvovalnostjo prinesli najprimernejšo rešitev tega problema, tako moramo tudi priznati veliko razumevanje in uvidevnost občinskega sveta, ki je potrdil pravilnost rešitve. Še bolj pa je treba odobriti dejstvo, da je občinski svet kljub težkim časom odobril kredit 100.000 Din, ki se bo jvorabil za izdelavo podrobnih načrtov, kajti za tako delo bo treba najeti precej osebja za merjenje in za risanje ter ustvariti pos'ben tehnično-gradbeni odsek, ki bi pripravil vse potrebno, da vsai takrat, kadar pride priložnost, te priložnosti ne zamudimo.
Pasionska drama v Šoštanju
Danes, dne 6., jutri dne 7. in v četrtek, dne 11. junija, vsakokrat ob 8 zvečer, uprizoritev drame »V času obiskanja« iz Kristusovega življenja in trpljenja. V slučaju slabega vremena bo uprizoritev prvič dne 8., oz. 11. junija ob istem dnevnem času na prostem.
Prosvetni tabor
V nedeljo, dne 7. junija ob pol 10 dopoldne prosvetni tabor v Šoštanju s sv. mašo na prostem. Govorili bodo govorniki iz Maribora in Ljubljane.
ne
zato zelo po-
povsod UNION KAKAO,
Škof dr. Tomažič v Celju
Celje, 5. junija.
Lavantinski knezoškof g. dr. Tomažič je bil ves ta teden na vizitaciji jx) celjski dekaniji. V torek je delil sv. birmo na Polzeli (280 birmancev), v sredo v Sv. Petru v Sav. dolini (21»), v četrtek pa v Žalcu (424). V vseh treh lepih župnijah Sav. doline so pripravili verniki svojemu nadjiastirju nad vse veličastne sprejeme.
V četrtek popoldne je g. škof dospel s svojim spremstvom v Celje. Tudi Celjani emo se pripravili, da sprejmemo svojega nadpastirja z vsemi častmi. Zal je slabo vreme precej pokvarilo zunanji gijaj, zato pa je bil s|>rejoin v Mahničevi sobi v opatiji bolj prisrčen. K slovesnemu sprejemu bo se zbrali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti in uradov. Zastopani so bili župan g. M i -h e 1 č i č s jx>džupanom g. S t e r m e e k i m ter večjim številom mestnih svetnikov, okrajni glavar g. dr. Zobec, za upravno sodišče g. dr. Likar, predsednik okr. sodišča g. dr. Vidovič, predsednik okr. sodišča g. N e n d 1, drž. tožilec g. dr. Požar, zastopnika 39. pp. in vojnega okrožja, ravnatelji vseh celjskih šol, upravnik pošte gosp. Boc, šef davčne uprave g. Čuš, predstojnik mestne policije g. T č r n a r , zastopniki katoliških organizacij, gasilci, šolske sestre in usmiljenke, 00. kapucini in lazaristi ter polnoštevilno domača duhovščina. Prevzvišenega je najprej pozdravil župan g. M i h e 1 č i č, nakar se je škof g. dr. Tomažič zahvalil za pozdrav. Sledil je fiozdrav vseh navzočih zastopnikov, posebno tof>el pozdrav je izrekel našemu duhovnemu nadj>astirju predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, ki je jx>zdravil Prevzvišenega kot predstavnika božje pravdo. Škof g. dr. Tomažič se je 7, vsakim prijazno pogovarjal. Zatem je jx>zdravil Prevzvišenega opat g. Jurak, nakar so sledili jxrzdravi šolske mladine, za deklice učenka pri šolskih sestrah Zuževa in za fante Kolenc, učenec okoliške osnovne šole. Oba sta izročila nadpaslirju tudi šoj>ek cvetlic.
Po tem oficielnem, pa zelo prisrčnem sprejemu, se je podal Prevzvišeni s spremstvom v opa-tijsko cerkev, kjer je bil najprej blagoslov, nato se je pa začelo izpraševanje otrok celjskih osnovnih šol.
Ob 8 zvečer je pevsko društvo »Celjski Zvon< visokemu gostu v žast priredilo pred opatijo pod-oknico Prevzvišenega je j>07.dravil predsednik g. Jerič, ravnatelj Ljudske posojilnice
Prečni rez poglobljene proge. Skica kaže na levi, kako položno se bo spuščalo pobočje ob progi tam. kierbo dovolj prostora, tako ob tivolskih nasadih ,nobBle,wc,sov, ceskPo poboctu bodo vodila tudi pota, stično kakor ob okusno meiemh nabrezj.h GradaSčice. Na desni pa vidi mo, kako bo obzidana poglobljena proga tam, kjer bo šla železnico tik ob cestah Ponekod bodo seveda na obeh straneh lepa pobočia, drugod na en. strani pobocie, nti drugi ob zidie ali cek) - zlasti v sredi mesta - zid na obeh straneh. Skica lasno kaže da Položna po-bX nc bodo zapirala razgleda, tako da se ni treba bati, d« b- v- skoz, Ljubljano vozil, kakor
y tunelu.
Tehnična novost na velesejmu
Nov varilni aparat
Dipl. tehnik Jože Furlan, Črnuče št. 102, vodja delavnic Kranjskih deželnih elektrarn, je izumil transformator za električno varjenje s posebno zelo obširno in poljubno regulacijo, ki omogoča za vsako varjenje primerno varilno napetost. Na ta transformator se mu je posrečilo montirati pripravo za točkasto varjenje, ki pa je regulirana z istimi vzvodi in ročaji (dva na strani in eden zgoraj), kakor tuljave za varjenje na plameni tok. G. Furlan je podal tudi zanimivo izjavo s trditvijo, da se stroj zaradi montiranja priprave za točkasto varjenje ni popolnoma nič povečal, kar ima za posledico, da bodo taki združeni stroji zelo poceni. Tako imamo pred seboj aparat tako malih dimenzij, da bi kmalu dvomil v njegovo uspešno delovanje; saj seže komaj do kolen. G. Furlan nam je s praktičnim varjenjem dvom kmalu odpravil. Sicer pa vendar ni tako lakeh, saj tehta 72 kg. Po prostornini, ki jo stroj zavzema, in uporabnosti predstavlja pravi tip sedanjega modernega stroja, v katerem je popolnoma izrabljen vsak prostor. Ako ga primerjamo s kakim prevoznim motor-ge-neratorjem, ki tehta najmanj 400 kg, je to prava igračka — toda zelo koristna in poceni. Nadalje pripoveduje, da mu je mogoče variti s tem stTojem od 1 milimetra debele pločevine dalje do zelo močnih profilnih in fasonških želez, ker je mogoče regulirati varilni tok od 30—240 amp. Na pripravi za točkasto varjenje pločevine pa lahko tudi se-
KINO SLOGA SS3Š
Večno lepa in popularna opereta
Pri belem konflCku
Petje, zabava, humor in smeh!
Danes ob 16, 19-15 In 21-16 url Jutri v nedeljo ob 15. 17, 19 in 21 uri
greva krajša železa, kakor zakovice in podobno. Pod regulacijskima ročajema se nahaja skala, ki varilca vedno sproti opozarja, 9 kakšnim varilnim tokom vari in katero elektrodo na; uporablja, ker je naveden tudi premer elektrode. Transformator je grajen za omrežno napetost 220 in 380 voltov, izvršuje pa transformatorje za vse napetosti. Tehniku Furlanu želimo, da bi se mu iznajdljivost tudi poplačala z uspešno in obilno prodajo. Domače obrtnike opozarjamo, da si pred nakupom varilnih aparatov ogledajo ta aparat. Kljub visoki kvaliteti stroja je cena zelo nizka.
MiMBBaai^HBBaBBsaHnBaa
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«.
Sporazum med zidarji in stavbeniki
Ljubljana, 5. junija 1936.
Danes dopoldne je bila skupna obravnava mezdnega spora v stavbeni stroki. Razpravo je vodil v imenu banske uprave inšpektor dela ing. Baraga, udeležili pa so se je zastopniki stavbenikov ter zastopniki stavkujočih zidarjev im težakov. Po daljših pogajanjih ie bil dosežen v načelu sporazum med obojnimi zastopniki. Po tem sporazumu bi delavci nekoliko odstopili od svojih zahtev, enako pa tudi delodajalci Vendar pa obojni zastopniki niso imeli potnomočnih pooblastil ter morata doseženi sporazum potrditi še shod stavbin-skega delavstva, ki bo jutri, v soboto dopoldne in pa sestanek ljubljanskih stavbenikov, ki bo prav tako jutri. Ako obe zborovanji potrdita doseženi sporazum, kar je zelo verjetno, saj smo sredi največje stavbne sezone, prične zidarsko delavstvo žc v ponedeljek delati. Po tem sporazumu bo položaj zidarskega uoldr»lv« precej zboliSas,
Drobne novice
V nedeljo, 7. junija: Slovenski tabor v Mengšu
Slovenski tabor v spomin majniške deklaracije in v spomin proslave 60-letnice našega voditelja dr. Korošca bo v Mengšu prihodnjo nedeljo, dne 7. junija. Sv. maša bo že ob devetih. Med mašo se bo formiral sprevod, zato naj udeleženci po možnosti opravijo svojo versko dolžnost že zjutraj. Ob 10 se bo začel pomikati sprevod udeležencev po trgu na zborovalni prostor, kjer nastopijo govorniki. Svojo udeležbo je obljubilo več gospodov ministrov bi bodo zastopani tudi drugi odlični predstavniki stranke.
Koledar
Sobota, 6. rumja: Kvatre Norbert, škof; Ber-hrand, oglejski patriarh.
Novi grobovi
•f- V LJubljani je po dolgi in mučni bolezni mimo v Gospodu zaspal gospod Emest Varga-ron, načelnik ravnateljstva državnih železnic v p. in rezervni kapetan I. razreda. Pogreb bo danes ob 5. popoldne na glavni kolodvor, odkoder bodo truplo blagega pokojnika prepeljali v rojstni kroj Središče, kjer bo v nedeljo ob 2. popoldne pokopano na župnem pokopališču. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje!
Osebne vesti
—	Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Umeščena sta bila Marko Sagaj za župnika pri Sv. Pavlu pri Preboldu in Matej Weiss za župnika ▼ Skalah. Za soprovizorja sta bila postavljena Gre-gorij Potokar pri Št. Janžu na Vinski gori in Janez Krušič v Breznu ob Dravi. Nastavljena sta bila Martin Lupše za kaplana v Škalab in Martin Uranjek za kaplana pri Sv Pavlu pri Preboldu.
= Na Brezjah sta se poročila 4 junija vrla domačina g. inž. Kleindienst Matej z Dobre-gapolia iin Finžgar Minka iz spoštovane gostilne na Brezjah. Bilo srečno!
= Poročil se je na Brezjah g. Viktor Prodnik ii Kamniške Bistrice z gdč. Rozko Sušnik, hčerko goetilničarke iz Krivčevega. Predsedniku IRZ za občino Kamniška Bistrica, predsedniku Kat. prosvetnega društva, našemu vrlemu pevcu in kulturnemu delavcu, iskrene čestitke in obilo sreče!
= Promocija. Danes bo na univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja prava g. Čeferin Emil iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Upokojen je topniški narednik-vodnik 1. razr. 32. topn. polka Mirko Skrem.
= Iz vojaške službe. Odrejeni so za zdravnika inženjerske podčastniške šole in v službo m. pri začasni voj. bolnišnici v Mariboru sanitetni nadporočni kdr. Milivoje Srčič; v službo pr; poučnem oddelku glavnega generalnega štaba inž. podpolkovnik Dragan Kober; za vršilca dolžnosti (»o., kontrolorja orožniškega poveljstva v Belgradu nižji voj uradnik II. razr. ekon. stroke Franjo Deželak in za kontrolorja dunnvske divizijske. oblasti nižji voj. kontrolor I. razr. Mihael Delci.
= V nižjo šolo intendanske akademije sla sprejela za slušatelja int nadporočnik Luka Ve-čerina in peh. nadporočnik Dragoslav Arežina.
„CLI0" šumeča limonada v tabletah
po 1'— Din ali 50 par je izvrstna brezalkoholna osvežujoča pijača za mlado in staro.
Obiščite
oaviljon ..CUO"
začetkom velesejma - levo!
vsebina cit. dopisa iz Kočevja. V zvezi s »Kultur-forseherjem« namreč pripoveduje kočevski dopisnik razgovor z nekim tujcem. Ta se je neznansko čudil, odkod toliko nemških imen na Belokranjskem, kakor Kunz, Oberinann, Schiller itd. Še bolj se je pa tujec čudil, da ti ljudje nimajo nemških šol. Na pojasnilo dopisnika, da se ti ljudje sami štejejo za Slovence, pa tujcu nI šlo iz glave vprašanje, odkod ta nemška'imena. Zato ga je dopisnik napotil na Kovača. Pripomnil pa je, da bo moral tudi Kovač vkljub svojemu ogromnemu znanju ugotoviti, da so ljudje s temi imeni pravi Nemci. Naj bo s temi imeni kakorkoli, zanima me samo vprašanje, odkod toliko slovenskih imen med štajerskimi Nemci, kakor razni Skoberneti, Langgerji, Woggi itd., o katerih rasni čistosti celjski nemški listič nič ne dvomi. Morda bo »Cilijerca« toliko ljubezniva, da bo ob prihodnji priliki razpisala še eno mesto za kakega »Kulturforscherja«, ki nam bo pojasnil to nasprotje med imenom in narodnostjo. Najbrž bo potem ugotovila, da so se vsi ti Nemci v naše kraje preselili iz Nove vasi pri Berlinu. Upajmo, da bo »Cilijerca« naši prošnji kmalu ustregla.
Vi boste v praznikih
fotografirali.
Razvili io kopirali
Vam bodo pa v Špecialni foto-trgovini
JOŠKO SMUČ
Selenburgova ulica 6
S pošto poslane filme razvijemo, kopiramo in odpošljemo še isti dan. — Nakazilo po položnici.
Premiera krasnega velefflma la cpodovlne slavnih Stradlvarlfevlh gosli ..Benlrlcel
Umetnina reftlserja OEZE BOIVABT-JA
—	Izlet v Postojnsko jamo z avtom v nedeljo. 21. junija. Prijave sprejemamo do 15. junija, pojasnila pošljemo zastonj. Pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
—	Celodnevni avtoizlet »neznano kam« je posebnost pisarne »Po božjem svetu« v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica. Izlet bo v nedeljo, 21. junija in bo nudil obilo veselja, zanimivosti in -pouka. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj. Prijaviti se je treba do 15. junija.
—	Zveza obrtnih društev dravske banovine v Ljubljani vabi obrtniške organizacije in njihovo članstvo, da se v nedeljo, 7. t. m. udeleže proslave 15 letnice Obrtnega društva v Zg. Šiiki pri Ljubljani.
POSKUSITE NASA ODLIČNA VINA
PROŠEK, ZLATO KAPLJICO, VEHMOUTH, PLAVAC
NA LJUBLJANSKEM VE. CE.S FLJM.U
v paviljonu H koja št. 256 PERO KOLlC — DUBROVNIK
—	Mesto pred oltar, v kriminal. Vinko je nesrečen človek. Mlad, pa je bil že 26 krat obsojen zaradi malenkostnih tatvin. Specijalist je za staro železje, pločevino in cevi. V maju je zagrešil več tatvin pločevine, ukradel je tudi tvrdki Zalta 2 cevi, vredni 1000 Din. Zaradi tatvin je bil obsojen že pri okrajnem sodišču na 2 meseca, prišli pa so na to, da je za presojo pristojno okrožno sodišče. Ko je ukradel cevi, so ga 2. maja prijeli. Nameraval se je drugi dan poročiti, a je romal v kriminal. Vinko je pred sodniki vse odkrito priznal. Za njega je tudi izvoljenka prosila in predsedniku malega senata obljubila, da ga bo na pravo pot spravila. Senat je v kazen šte! tudi že prestani 2 mesečni zapor in preiskovalni zapor in mu naložil s&daj še dokaj milo kazen 8 mesecev strogega zapora. Vinko je kazen sprejel, prosil pa je za 1 mesečni odlok, da se more z zaročenko poročiti Obljubil je, da bo začel novo življenje.
BLATNO KOPALIŠČE
PI$TYAN:
—	Otroški tabor Marijinih vrtcev za laskor-ško dekanijo bo letos na dveh krajih, in sicer v tem-le redu; dne 21. junija popoldne ob 2. na Bučki za župnije: Skocjan, St. Jernej, Kostanjevica, Bučka in Raka; dne 12. julija (ne kakor je bilo mišljeno že 14. junija) isto tako ob 2. popoldne v Rajhenburgu za župnije: Sv. Križ, Cerklje Čatež, V. Dolina, Leskovec, Krško, Sv. Duh, Studenec in Boštanj. Točen spored prireditve bodo voditelji Marijinih vrtcev v krotkem dobili.
—	Gasilska zajednica dravske banovine opozarja vse prostovoljne gasilske čete in župe na razglas v »Finartsijskem Zborniku« št. 22 z dne 28. maja t. 1., ki pod člerv>m 39. dovoljuje finančno ministrstvo vsem dobrotvornim in humanim društvom na njihovih zabavah s humanim ciljem točenje alkoholnih pijač na drobno brez ptačanja takse, ako izvršujejo to točenje v lastni režiji. Pravico za to točenje, iti sicer za vsak posamezen slučaj posebej izdajo pristojna finančna direkcija po prošnji društva (čete) in predlogu pristojne davčne uprave, ki potrdi na podlagi predloženih in overovljenih društvenih pravil, da je cili društva v resnici dobrodelen in človekoljuben. Na dravsko finančno direkcijo naslovljene s kolkom 5 Din kolkovane prošnje je vlagati vedno le pri pristojnem davčnem uradu. Njih rešitev bo prosilcem vedno sporočena potom finančne kontrole doličnega kroja. Trošarina se bo plačevala. Glede poslovnega dovka bo poučila prosilce davčna oblast. — Zajcdnično predsedstvo.
Pri ftemoMidih (zlati žili)
■aprtju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prinaša vporaba
Frasiz-Josefove
grenke vode prijetno polajftanje. Ee«. po min. »oc. pol. In nor. lAr. 8-hr. 1M*5, ». V. tt.
—	»Kulturforscher« gesurht. Pod tem naslovom ee je zadnja >CiIijerea« obregnila ob nekega Kovača Julija, ki je baje dokazoval, da sestoji 90% nemške občine Koprivnik (Nesseltal) iz samih pristnih Slovencev. Ni moj namen zagovarjati tega Kovača ali deba.tirati s celjskim lističem o pravilnosti Kovačevih izvajanj. Pač me Da zanima ostala
Strodlvarl
Danes ob 16., 19'15. in 21'15. uri Nov foxov zvočni tednik!
8 »Nesmrlne gosli"
Med grmenjem topov . . , med sviranjem ciganskih melodij . . . poje svojo visoko pesem ljubezen
VBtopnlce si nabavite v predprodajl!
Gustav Frohlich Sybila Schmitz Albrecht Schonhals
KINO UNION JŽ5F-
Ljubljana
Slava 16. top. polka
Ljubljana 5. junija.
Dan 5. junija je za 16. topničarski polk domač praznik, spomin na isti dan 1. 1919., ko so baterije tega polka ob koroški ofenzivi prvič odkorakale na Gosposvetsko polje. Kakor vsako leto, tako je tudi letos polk ta spominski dan prosja-vil z vso slovesostjo. Kmalu po 10. so se pričeli na dvorišču lepo okrašene vojašnice zbirati visoki vojaški in civilni dostojanstveniki, ki so se odzvali vabilu domačina polkovnika M. Lukanca in se udeležili spominskega slavja. Vojaške slovesnosti je vodil pomočnik poveljnika divizije general g. Jovanovič, družabna stran slavnosti pa je bila poverjena topnič kapitanu g. Verkoviču, ki ie zastopa! odsotnega polkovnika Med vojaSkimi dostojanstveniki smo opazili tudi upravnika vojaškega geografskega Zavoda divtz. generala g. Boškoviča. Slave se je udeležil tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ki je v rnienu kr. banske uprave čestital domačinu, oziroma njegovemu zastopniku k polkovi slavi. V imenu škofijskega ordina-riata je čestital mestni župniik kanonik dr. Klinar, v imenu mestne občine ljubljanske pa podžupan dr. Ravnihar. Univerzo sta zastopala g. rektor dr. Samec in dekan jur. fak. dr. M. Dolenc, trgovsko akademijo ravnatelj dr. Pirjevec, Prosvetno zvezo pevovodja g. Puš, železniško direkcijo dT. Fa-tur, okrajno nnčelstvo Ljubljana okolica načelnik Maršič, policijsko upravo poveljnik Bedenk. V imenu župnije sv. Cirila in Metoda je čestital župnik p. Kazimir Zakrajšek.
Slovesnost je začela vojaška godiba, ki je v pozdrav gostom odigrala krepko koračnico, nakar je pravoslavni vojaški kurat po tradicionalnem običaju blagoslovil in razreza] kolač, zahvaj-ne molitve sta opravila tudi katoliški in muslimanski kurat Kapitan Si Verkovič je v imenu odsotnega polkovnika v jedrnatem govoru poudaril pred zbranim moštvom pomen današnjega slavja in poživil spomin no težke dogodke, ki so se 1. 1919. odigrali na Gosposvetskem polju, kjer si je nekdaj sloveski narod svobodno volil svoje kneze. Po pozivu k zvestobi do vrhovnega poveljnika jugoslovanske vojske Nj. Vel. kralja Petra II. je godba zaigrala državno himno, nakar je sledil paradni pohod polka, noto pa je zastopnik domačina kapitan Verkovič povabil goste no okusno pripravljeno zokusko v nalašč za to prirejeni jahalnici, kjer so jim gg. oficirji z vso vljudnostjo in eleganco postregli s tečnim prigrizkom
Po starem običaju vojaki na ta dan nimajo vežb, zato se vedno razvije na dvorišču vojašnice prosta zabava, da vsakemu vojaku slava njegovega polka ostane v najlepšem spominu. Seveda je tudi 16. topnič. polk obdržal to tradicijo in vojaki so se neovirano zabavali po dvorišču velike vojašnice do kasnega popoldneva.
TEL. 22-21
KINO UNION
TEL. 22-21
Za mladino ln zabave Seljne danes ob 14-15 ln jutri ob 10-30 burka
Enotne znižane
cene 4 "50 Din Salve smeha 2 uril
OLIO VIII
Po starodavni tradlctl kopališča ozdravi se nepričakovano REVMA protin, I8IA8. Denar lahko nahatete po-mammmmmmmmmmmtmmm^sm tom vsnhe lufiosinv poŠte. — Pojasnila ln pavšalni cenik: Zagreb Piešt.any Informator, 8trossmayerov trg l/JI,
—	Goljufivi ciganski triki. Ljubljanska policija je bila obveščena, da hodijo po deželi goljufivi cigani, ki sleparijo na star, toda še vedno uspešen način. Ciganski trik je namreč ta, da pride cigan h kakemu kmetu, trgovcu ali gostilničarju ter prosi, naj mu zmepja tisočak v stota-ke Nato prosi, nai mu spremenijo stotake v srebro, končno pa se premisli ter zahteva tisočak nazaj pri tem po tako spretno manipulira, da se njegovih rok vedno prime kakšen petdesetak gji stotak. Oslepariene žrtve navadno šele kasneje spoznajo, da so nasedle. O več podobnih primerih poročajo iz št .Pavlo pri Preboldu
ZaarebSha delnlšha pivovarna
in tovarna slada prinese na trg nov sladni preparat SALVOMALT, ki vsebuje vitamine in encime in je izvanredno dobro hranilno sredstVo za otroke, bolne na želodcu in čre-vih, slabokrvne, tuberkulozne i. L d. Da bi se uživanje Salvomalta omogočilo čim širšim slojem občinstva, se prodaja po zelo nizki ceni.
—	Brezposelni oče z osmimi nepreskrbljenimi otroci se obrača na usmiljena srca za nujno pomoč. Kdo se ga bo usmilil? parove sprejema žtipni urad v Cerkljah na Gorenjskem.
Jesenice
V nedeljo ob pol 9 zvečer bo v Krekovem domu gostoval igralski odsek Akademske zveze s Hal-bejevo dramo »Reka«. Gotovo je, da se bo velik uspeh, ki ga je igra dosegla že po mnogih krajih v zvezi z idejo zgradbe Jegličevega akademskega doma. ponovil tudi pri nasj zato je prireditev vredna, da ji posvetimo vso pozornost.
Ribnica
Igralska družina »Akademske zveze« v Ljubljani bo vprizorita v nedeljo 7. junija tridejansko komedijo »Postržek« v Prosvetnem domu ob 3 popoldne. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo novega akademskega doma. ki bo nosil ime nadškofa Jegliča. Odzovite se vabilu ter s tem podprite slovenske katoliške akademike.
O Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodi turistov^kih vlakov.
© Možje in fantje, na Slomškove dneve v Maribor! Bližajo se mariborski Slomškovi prazniki, na katerih mora biti tudi prestolica Slovenije častno zastopana. Ljubljanske može in fante, kateri ne pojdejo s kolesi, bo vozil 28. proti večeru poseben vlak, da bomo v Mariboru za nočno procesijo in polnočnico. Možje in fantje, prijavite se čimprej ali pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, ali v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem, ali v Salezijanskem zavodu na Rakovniku.
© 7. junija iin ne 27., kot je hotel begati včeraj tiskarski škrat, izletimo s križansko kongre-gacijsko družino na Vrhniko.
O Sestanek gostilničark, ki ga je priredilo cxb priliki gostinskih kongresnih dni Društvo gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje v restavraciji Zvezde, je bil prav dobro obiskan. Uvodni besedi predsednice ge. Minke Kroftove, so sledile navzoče z živahnim zanimanjem. Opozorila je na nepregledne zasluge, ki pripadajo gostilničarski gospodinji za vzgojo gostinskega ženskega uslui-benstva v času, ko ni bilo za te namene pravih in zadostnih šol. Govornica je omenila, da zabranju-jejo premnoge' gostilničark e svojim vajenkam obisk obveznega strokovnega pouka in jih poživlja, da naj ee otresejo taiko nazadnjaških nazorov. Izrazila je tudi prošnjo, da skrbe po svoji vesti in moči za moralno varstvo tisočev mladih bitij, ki so zaposlena v njihovi 6troki, zakaj znano je premnogo slučajev, kjer se morajo vdinjati nevedna dekleta pod sramotnimi pogoji. Zanimivim izvajanjem je sledilo poročilo ravnateljice ge. Franje G o 1 m a -j e r j e v e o ustroju novoustanovljene gostilničar-ske gospodinjske šole. Podala je pregledno sliko notranjega dela z važnimi utemeljitvami in opozorila na vse posebnosti, v katerih se razlikuje šola od ostalih gospodinjskih šol. Goetilničarke so «i ogledale nato šolo na Privozu. Nato je sledil skupen ogled gostinske razstave.
0 Razstava slikarjev bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 9 do 19. Kljub neugodnemu vremenu je obisk dokaj lep. Posebno ugodnost imajo dijaki, ki plačajo v skupini (najmanj trije) le po 1 Din vstopnine.
0 Opozarjamo na izlet društva »Pravnik« v nedeljo, dne 7. t. m. iz Škofje Loke čez Crngrob na goro sv. Jojšt in v Kranj na Gaštej, kjer bo okoli 16 ure skupen sestanek in obed. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 6.45 in ne kakor je bilo prvotno javljeno ob 7.15. — Prijave za izlet sprejema vratar iustične palače v Ljubljani — Odb,or.
© Kino Kodeljevo. Danes ob 20.30 opereta »Moj dragi je lovec« in avijatiški film »Sinovi neba«.
0 Ukradene znamke. Te dni smo poročali, da je bilo na fitatelističnem sestanku v neki ljubljanski r&stavraciji ukradenih znamk za 2000 Din. Na prošeni smo izjaviti, da te znamke niso bile ukra dene na sestanku Slovenskega filatelietičnega dru štva in tudi nobenemu članu tega društva.
0 Strogo obsojena žeparica. Pred malim ka ženskim senatom je bila včeraj obsojena Ivanka Majdič, 40-letna natakarica iz Domžal, zaradi treh žepnih tatvin na 1 leto strogega zapora in v iz gubo drSavlianskih častnih pravic ra 3 leta. Maj dičeva je prijavila Droti sodbi reviziio in oriziv
Je premetena žeparica, ki s« preživlja edino le s
tavinaimi. Bila je že neštetokrat kaznovana. Kot torišče za svoj nepoSteni poklic si je izbrala Vodnikov krg. V marcu je bilo več žepnih tatvin in so bile žrtve varčne gospodinje. Obtožnica ji je naprtila 4 žepne tatvine in sicer: tatvino 14. marca, je bila Marta Kravanja oikradena za 200 Din, marca, ko je bila Katarini Bizjakov! vzeta denarnica s 103 Din gotovine, 27. marca, ko je Maj-dičeva vzela Zori Lokarjevi 20 Din in 24. februarja, ko je Elizabeti Logarjevi izginilo 70 Din. L« tatvino 20 Din je Majdičeva priznala, ko so jo takoj po tatvini zasačili, druge tatvine je tajila. Bila je zaradi prvih treh tatvin sojena, zaTadi četrte pa oproičena.
Maribor
□	Slava mariborskih topničarjev. Včeraj dopoldne je praznoval 32 artiljerijski polk v Mariboru svojo slavo kot spomin na obletnico, ko so jugoslovanske baterije privozile na Gosposvetsko polje. V vojašnici Vojvode Putnika v Stritarjevi ulici se je danes dopoldne zbralo poleg časntikov mariborske garnizije veliko odličnih gostov, med njimi sreska načelnika dr. Popovič in dr. SiSka, mest inpodžupan Zebot, predstojnik policije dr. Trstenjak, vodja obmejne policije Krajnovič, vodja carinarnice Mlhajlovič, predstavnica ženskih organizacij gospa Maistrova io drugi. Obrede pri proslavi sla opravila vojaški kurat Zavadlal m pravoslavni duhovnik iz Celja. Slavo je otvoril kot zastopnik mestnega poveljnika polkovnik Petrovič, poveljnik voj. okrožja. V odsotnosti poveljnika 32. ari. polk. podpolkovnika Eriča je imel na zbrane vojake ognjevit nagovor kapetan Golob, ki se je v svojih izvajanjih spominjal koroških junakov Po nagovoru je bil defile vojakov, potem pa je sledila zakuska.
□	Izletniške karte veljajo iz Maribora za postaje v Dravski dolini do Prevalj z odhodom iz Maribroa ob 5.44 in s povratkom v Maribor ob 20.30, in sicer ob nedeljah ter ob sledečih praznikih: 11. in 29. junija, 15. avgusta, 8. septembra ter 1., 8., 25. in 26 .decembra. Ce sledijo ti prazniki nedelji ali nedelja praznikom, se veljavnost razširi na nedelje in praznike. Cene so iste, kakor za nedeljske povratne karte.
□	Mariborska literarna nagrada. V četrtek zvečer jp imel upravni odbor mestne občine svojo sejo. Na predlog obč. svetnika prof. dr. Suš-nika je sklenil, da se ustanovi iz sredstev, ki so določena v vsakoletnem proračunu v kulturne svrhe, literarna nagrada mesta Maribora. Sklenilo se je votirati v ta naimen vsako leto dne 26. septembra — na dan smrti Antona Martina Slomška. Podelitev nagrade se bo uredila s posebnim pravilnikom.
□	Prva otroška kolonija, ki bo letovala v Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, odide iz Maribora — glavni kolodvor, v petek 12. junija, z vlakom ob 9.45. Svojo prtljago naj prinesejo v sredo 10. t. m. oib 9. uri v Zdravstveni dom, Koroščeva ulica 3, kjer bodo tudi zdravniško pregledani. Na kolodvor nai, pripeljejo starši svoje otroke vsaj pol ure pr«r odhodom vlaka.
□	Priznanje notranjega ministra. Ob priliki orožniške slave sta dobila od notranjega rninistm nagradi tudi dva orožnika mariborske čete, in sicer poveljnik postaje v Selnici ob Dravi Frane Cizl 1000 Din, kapi ar Filip Simčič v Mariboru pn 500 Din.
□	Mariborčanke gredo k gledališču. Te dni
se je mudil v Mariboru upravnik gledališča v Skoplju. Gospodična Milena Godinova rz Maribora je imela pri njem avdicijo ter jo je angažiral za prihodnji sezono v Skoplje. — Za gledališče v Nišu je bila angažirana gospa Tita Veljakova iz Maribora.
□	Slovo Maksa Furijana. V četrtek zvečer je bila v gledališču poslovilna predstava igralca Maksa Furijana, ki odhaja v Osjek. Uprizorili so Lichtenbergovo komedijo »Karijera kainclista Vin-ciga, «v kateri je nastopil FuTijan v vlogi ministra Almbichlerja. Gledališče je bilo polno ter je občinstvo prirejalo prijlubljenemu igralcu zelo prsrčne in živahne ovacije.
□	Zaradi slabega uspeha v šoli je izginil z doma 16 letni dijak I. razreda trgovske akademije Franc Kosi iz Poličke vasi. Oče, la je prijavil beg policiji, sumi, da se fant potika po Mariboru.
□	Maistrovi borci priredijo drevi na vrtu Narodnega doma prijateljski sestanek v spomin na obletnico, ko so jugoslovanske čete dospele na Gosposvetsko polje.
□	Zavod »Vesna« v Maribora priredi od 6. do 9. t. m. razstavo perila oblek in vezenin. Razstava je odprta od 9. do 13 in od 14. do 10.
□	Bogata občinska reva. Mestna občina je podpirala revno staro ženico, ki je morala te dni zadeta od kapi, v bolnišnico. Sedaj so ugotovili, da ie imela ubožico domo shranjene zlatnine v vrednosti 80,000 Diin in hranilne knjižice, glaseče se na 60.000 Din. S takim premoženjem bi si bila lahko preskrbela brezskrbno starost, je pa vse krčevito hranila za svoja dva otroka. Sm ji je državni uradnik v Celovcu, hčerka pa dobro poročena v Belgradu.
St. Vid nad Ljubljano
Nova šolska zastava Državne meščanske šole. V nedeljo 7. junija ob pol štirih popoldne priredi meščanska šola slovesno akademijo, na kateri bo blagoslovljena tudi nova šolska zastava. Zastava ima obliko modernega prapora in je zelo lepo umetniško delo. Narejena je iz bele svile. Na eni strani ima podobo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, na drugi pa z zlatom vezeno oporoko našega velikega pisatelja: To troje najvišje: Mati, domo-• vina, Bog. Pod podobo in napisom je prapor okrašen v narodnih barvah s slovensko narodno orna-mentiko. Pozlačen nastavek predstavlja globoka v soncu, znamenje mirovne ideje, sončni žarki pa si-jejo iz sonca v obliki križa. Na obeh straneh belega prajx>ra visita rdeč in moder svilen trak, darilo absolventov meščanske šole. Načrt za prapor je iz prijaznosti napravil nadarjeni umetnik tukajšnji arhitekt Tomaž Štrukelj, sliko sv, Cirila in Metoda pa naš priznani umetnik Tone Kralj, izvezla je zastavo gdč. Nada Zirkelbachova, uslužbena pri tvrdki Hat-ner. Za zastavo so darovale zlate in srebrne žeblje mnoge tukajšnje ugledne osebe in podjetja. Boterca novi zastavi je gospa Marija Česen iz elektrarne na Brodu. Na sporedu akademije so zborne deklama-cije, zborne igre, dramatični prizori, telovadni nastopi in petje priznanega mladinskega pevskega zbora, jadranski siražarjii K veliki udeležbi vabita učiteljstvo in mladina meščanske šole.
Še tri dni velesejma
Večja polovica velesejma je za nami. Zato danes lahko že izpregovorimo nekaj več o kupčijah na velesejmu. Zabeležene so bile osobito ugodne kupčije v pohištvu, avtomobilih, preprogah, najrazličnejših strojih, vozovfh, košarstvu, radijskih aparatih, tekstilnem in pletitnein blagu, v kemični in živilski 6troki Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da eo se dobro odrezali tudi prodajalci najrazličnejših patentov in novosti za najneverjet-nejše prilike v človeškem življenju.
Vkljub dopoldne slabemu vremenu je bil danes obisk kaj dober. Posebno se opaža mnogo skupin dijaštva. Tako je posetilo doslej velesejem nad 8 osnovnih, meščanskih, obrtnonadaljevalnih, srednjih šol in visokošolskih skupin iz vse države. Prav posebno pa je velik obisk tujcev, kakor ga že dolgo časa ni bilo. Med tujci so na prvem mestu obiskovalci iz Avstrije, Italije, ne manjkajo pa tudi iz Nemčije, Francije itd.
Med posameznimi razstavami omenjamo razstavo monopolske uprave, katero je uredila ljubljanska tobačna tovarna. Razstava je zelo poučna ter nem pokaže razne vrste surovega tobaka, nato pa najrazličnejše proizvode našega monopola.
obligacij Pred nedavnim je prišlo do sporazuma, po katerem bo država odkupila vse proge, ki so bile last družbe Dolenjskih železnic, proge Ljub-
Sianje Narodne banke
Dne 31. maja 1936 je bilo stanje Narodne
banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom dne 22. maja 1936):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.465.16 (+ 5.4), zlato v inozemstvu 49.45 .(+ 7.75), valute 0.12 (— 0.17), devize 16.15 (— 7.14), skupno podlaga 1.538.63 (+ 5.84), devize izven podlage 324.7 (+ 28.85), kovani denar 410.3 (— 27.3), posojila: menična 1.372.8 (+ 15.0), lomb. 250.76 (— 0.06), skupno 1.623.45 (+ 14.96), prejšnji predujmi državi 1.672.9 (+ 0.04), razna aktiva 600.2 (+ 19.26).
Pasiva: bankovci v obtoku 4.843.56 (+ 150.95), drž. terjatve 9.55 (— 7.95), žiro 704,1 (— 59.4), razni računi 911.6 (— 75.3), skupno obveznosti po vidu 1.625.25 (— 142.6) obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 270.9 (+ 33.36), bankovci v obtoku in obveznosti po vidu 6.468.8 (+ 8.34), podlaga s primom 1.977.14 (+ 7.5), samo zlato v blagajnah s primom 1.882.7 (+ 6.9), skupno kritje 30.56 (30.48), od tega samo v zlatu v blagajnah s primom 29.10 (29.03).
Zlato je ponovno naraslo zaradi izpremembe deviz v zlato, narasle pa so tudi devize izven podlage. Med aktivi je omeniti še znatno povečanje meničnih posojil.
Med pasivi se je povečal obtok bankovcev, v nekoliko manjši meri pa so se zmanjšale obveznosti po vidu. Posebno so se zmanjšali razni računi, kar je najbrž v zvezi z razvojem kliringa.
Od log plačil Zadružne zveze
Ministrski svet je na seji dne 23. maja 1936 po predlogu ministra za kmetijstvo z dne 27. aprila 1936 št. 44.912-V-34 in na osnovi čl. 1 in 2 uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 ter čl. 1, 17, 19 in 24 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934, sklenil:
Na prošnjo Zadružne zveze r. z. z o. z. v Ljubljani z dne 12. aprila 1934 se ji odobrava: '; 1. Odlog plačil za 6 let, računajoč od dne, ko je bil ta sklep Sprejet, t. j. od 23. maja 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale do 30. ^jpjja 19S4.
2. Obrestna mera sa »tare hranilne vlqge in vloge v tekočem računu se odreja na 2.5% od 30. junija 1934 do 31. decembra 1935, od 1. januarja 1936 dalje pa po 2%.
Odkup železnice Zagreb — Čakovec
Naša država je prevzela po prevratu tudi obratovanje številnih lokalnih, vicmalnih prog, ki so še sedaj zasebna last in obratujejo na njih naše železnice skoro brez odškodnine za lastnike delnic, prvenstvenih delnic ter prvenstvenih in navadnih
Ijana—Vrhnika in Kranj—Tržič. Sedaj je država stavila podobno ponudbo tudi družbi, ki je lastnica železnice Cakovec—Zagreb, ki je bila zgrajena leta 1886 in obsega te - le proge: Zaprešič—Cakovec 98.400 m, Zabek—Krapina 16.100 m. Po vojni je bila družba dalj časa pod sekvestrom. Dokler je bila družba f>od sekvestrom, je naša država redno plačevala sicer majhno odškodnino za obratovanje železnice: letno 120.000 Din. Od 1920 do konca 1931 je država plačala najemnine za železnice 1,412.269 dinarjev, leta 1933 180,p00 Din. leta 1934 120.000 dinarjev, lani pa nič. Družba se je že tožarila z našo džavo, vendar pa ni dosti dosegla. Pri družbi je bil zelo udeležen tudi inozemski kapital, zlasti Berlinski.
Družba ima |X> izvedeni valorizaciji leta 1920 temeljne glavnice 69,440.000 Din, od tega 12.400 osnovnih delnic po 100 Din, 13.8% prvenstvenih delnic po 4400 Din in 1604 prvenstvene delnice po 4400 Din. Nevnovčeni kuponi znašajo 42,960.020
Modna revija, ki je vsak dan dvakrat, popoldne in zvečer, ima namen pokazati našemu občinstvu, da tudi naše obrtniee in obrtniki lahko izdelujejo oblačila, ki odgovarjajo tudi najbolj razvajenim zahtevam. Seveda s tem ni rečeno, da se predvajajo samo najdražje stvari, ampak je dosedanja revija pokazala za vsakega nekaj. Modna revija je postala že kar stalna institucija ljubljanskega velesejma in bi jo težko pogrešale zlasti naše dame, ki jim ne gre samo za nakup enakih ali podobnih oblek, ampak so zadovoljne, da samo vidijo kakšen lep model obleke.
V soboto, nedeljo in ponedeljek bosta vsak dan jx) dve predstavi varieteja, prva od pol treh zaradi podeželskega občinstva, druga ob 8. zvečer. Po vsaki predstavi varieteja vedno modna revija v paviljonu K.
• • •
Opozarjamo, da veljajo vozne olajšave za obisk ljubljanskega velesejma za dopotovanje do vključno 8. junija in za odhod do vključno 13. jupija.
dinarjev. Investicije so izl&zane z 69.440.000 Din. Ker ima družba letno nad četrt milijona stroškov (1933 259.000, 1934 286.000 in 1935 270.000) se je morala zadolžiti, ker je dobila samo gori navedene vsote najemnine letno in tako so upniki narasli od 0.13 milij. leta 1933 na 0.3 milijone, 1934 in 0.57 milijonov dinarjev lani.	(
Sedaj se je družba pogodila z državo za odkup prog in je sklicala občni zbor za 13. junij, na katerem bodo delničarji sklepali o tej pogodbi z drža;-vo ter o likvidaciji družbe. Pogodba predvideva, da bo država dala družbi za odstopljene proge 16 na dinarjev se glasečih polletnih državnih blagajniških bonov, ki zapadejo v plačilo od 15. julija 1944. Diskont teh bonov je družbi zagotovljen. Po odbitku stroškov ostane družbi 20 milijonov dinarjev za razdelitev lastnikom prvenstvenih delnic. Kaže, da bo mogoče ta znesek spravili v kliring in računajo delničarji po jx>ročilu Stalne komisije za varstvo injeresov nemških lastnikov inozemskih vrednostnih papirjev, da bodo dobili na delnice (imenske vrednosti nekdaj 200 gld. 400 mark) 1400 Din.
Tečaj delnic na berlinski borz' bil zelo nizek 6—8% imenske vrednosti.
Pogodba o prevzemu prog pa vsebuje tudi rezerve jugoslovanske vlade glede izplačila bonov velikemu številu delničarjev. Kaže, da bo potrebno nemškim delničarjem dokazati, da njih delnice niso bile v smislu čl. 260 versajske pogodbe oddane reparacijski komisiji. Omenjena komisija priporoča nemškim delničarjem, da odobre pogodbe z državo, ker je sedanji predlog pogodbe najboljša rešitev za delničarje.
Hranilne vloge
Po podatkih Narodne banke so se hranilne vloge pri naših denarnih zavodih povečale v teku meseca marca za 53 milij. Din, tako da so znašale dne 1. aprila 1936 10.360 milij. Din, dočim so dne 1. qprila 1935 znašale samo 10.298 milij. Din. Ta dvig je tem pomembnejši, ker vloge naraščajo že od začetka leta. Največji del dviga odpada na Poštno hranilnico in Drž. hipotekanno banko z 22 milij. Din. Vloge v 20 največjih bankah so se v marcu celo zmanjšale za 28 milij. Din.
V aprilu beležita Drž. hipotekama banka in Poštna hranilnica dvig vlog za 20 milij. Din, 20 največjih bank pa izkazuje prirastek 4 milij. Din.
Stanje 20 največjih barok v državi kaže, da te banke še nadihe znižujejo dolžnike Tud: n;.!-gotovina je padla od 367 milij. Din, na koncu januarja do konca aprila na 302 milij. Dm, to pa v glavnem zaradi vpisa drž. blagajniških zapiskov.
Promei na naših borzah.
Efektni promei na naših borzah jc znašal v prvih 4 mesecih letos 84 milij., dočim je znašal v istem času lani 204 milij., 1934 pa 197 milij. Na drugi strani pa se ie povečal devizni valutni promet od 335 milij. v prvih 4 mescih leta 1934 na 467 v prvih 4 mescih lani in 840 milij. v prvih 4 mesecih letos.
Bilance
Izvozna banka v Belgradu: glavnica 30, tek. računi 53.5, vloge 8.86 čisti dobiček 1.07 milij. Din.
Splošno jugoslovansko bančno društvo v belgradu, ki ima tudi podružnico v Ljubljani, izkazuje za 1935 povečanje, vlog od 170.8 na 210.96 ter zmanjšanje upnikov zaradi odplačil deviznih obveznosti od 71.6 na 53.2 milij. Din, med aktivi se je povečala gotovina od 72.5 na 86.4 ter dolžniki od 168.3 na 174.74 in vredn. papirji od 6.7 na 18.9 milj. Din, dočim so se zmanjšale menice od 49.4 na 38.46 milij. Din. Pri donosu 25.2 (25.3) milij. Din znaša prebitek 3.66 (4.4) milij. Din. Odpisi dubioz so znašalj 1935 3.6 (1934 5 pritegnitvijo jspecijalnih rezerv 16.4 milij. Dinl.
Francosko-srbska industrija cementa izkazuje za 1935 4.0 milij. Din čistega dobička, dočim je izguba iz prejšnjih let na koncu 1934 znašala 2.9 milij. Din.
Rada se peni,
zelo osvežufe,
Izdatna pri uporabi.
NI VE A PASTA zA ZOBE
Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10"—.
Taksa na račune elektrarn. Ministrstvo financ, oddelek za davke, je pod št. 31.854 z dne 20. maja 1936 jiojasnilo, da se mora plačati računska taksa pri računih, ki jih izdajajo elektrarne (občine, elektr. zadruge itd.) potrošnikom električnega toka, od odškodnine za električni tok pri Ste vš i stranki zaračunjene zneske za državno in občinsko ozir. banovineko trošarino, odpravnino, dostaviiino itd., ker gre za terjatve, ki končno tudi izvirajo iz posla elektrarne (občine, elektr. zadruge itd.), ki ga ima ista 6 potrošniki toka. Cim torej celokupni stranki zaračunjeni znesek znaša več kot 50 Din, se mora račun, če se ga sploh izda (kar izza aprila 1996 ni več obligatorno) tudi kolkovati, najsi znaša znesek, ki odpade zgolj na uporabo električnega toka, na prim, samo 47 Dih. Ker so kazni po taksnem zakonu zelo občutne in se po čl. 4t> ne smejo milostnim potom zniževati, še manj pa odpuščati, se opozarjajo zlasti zadruge ua predmetno pojasnilo fin. ministrstva.
Padec potrošnje mesa v naši državi. Po podatkih Urada za kontrolo izvoza živine in proizvodov potrošnja mesa v naši državi pada. Tako je znašala potrošnja govejega mesa leta 1929 10.50 kg, 1931 9 kg, 1934 pa 8.50 kg, nadalje je padla potrošnja ovčjega mesa od 1.94 na 0.90 in 0.66 kg. svinjskega pa od 4.3 narasla na 5.5, pa zopet padla na 4.2 kg (na enega prebivalca). Skupna potrošnja je znašala 1934 129 milj. kg govejega mesa, 9.24 milj. kg ovčjega in 58 8 milj. kg svinjskega mesa.
Povišanje diskonta v Holandiji. Od 18. do 25. maja se Je" zlati zaklad Holandske banke zmanjšal za 14.2 milij. goldinarjev, v dojit od 25. maja do
2.	junija pa za 43.6 milij. goldinarjev, kar je ena največjih izgub zlata banke. — Dne 2. junija je znašal zlati zaklad banke le še 640.2 milij. goldinarjev, kar je pa še vedno več kot v najslabših časih lani, ko je padel prehodno celo na 536 milij. goldinarjev. Radi izgub zli^ta je Holandska banka zvišala dne 30. maja diskont od 2.5 na 3.5%, dne
3.	junija pa nadalje od 3.5 na 4.5%.
Odtok zlata iz Francije. V dobi od 22 do 29. majn je Francoska banka izgubila za 437 milij. frankov zlata, dočim je znašal odtok od 15. do 22. maja samo 56.5 milij. frankov.
Borza
Dne 5. junija 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.95—9.05, na zagrebški borzi pa se je neznatno učvrstil na 8.8950 —8.9950, na belgrajski borzi pa na 8.8820—8.9820. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.25 bi., v Belgradu 29.75 bi. Angleški funt je notiral na ljubljanski borzi neizpremenjeno na 249.20—250.80. Španska pezeta je v Belgradu beležila 7 bi.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.87 —14.07, v Zagrebu na 13.74—13.94, z medio in ultimo julija na 13.50—13.70, v Belgradu pa so ' beležili 13.80—14.
Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 4.243 milij. dinarjev.
Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2978.15—1992.75
Berlin 100 mark...... 1756.08—1769.95
Bruselj 100 belg...... 744.54— 749.60
Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.29
London 1 funt....... 220.69- 222.75
Newyork 100 dolarjev .... 4374.28—4410.59
Pariz 100 frankov...... 290.25— 291.69
Praga 100 kron ...... 182.12— 183.22
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,126.081 Din.
Zlirih. Belgrad 7, Pariz 20.38, I>ondon 15.565, Newyork 309.625, Bruselj 52.35, Milan 24.35, Madrid 42.225, Amsterdam 209.1R. Berlin 124.50, Dunaj 56.45, Stockholm 80.25, Oslo 78.25, Kopenhagen 69.50. Praga 12.795, Varšava 58, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.86, Buenos-Aires 0.86.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% inv. pos. 82.50—84, agrarji 47 —49, vojna škoda promptna 358—360, begi. obv. 67—69, 8% Bler. pos. 83—84, 7% Bler. pos. 73— 75, 7% pos. DHB 84.50—&5.50.
Zagreb: Drž. pap.: 7% invefjt. pos. 82—84, agrarji 45—47, vojna škoda promptna 358—359, begi. obv. 68—69 (68.25), 8% Bler. pos. 83.50 den., 7% Bler. poe. 73.75-74.50, 7% pos. DHB 84.75 —86. — Delnice: Priv. agrarna banka 227—230, Trboveljska 125 den., Isis 20 bi., Osj. sladk. tov. 145 bi.
Belgrad: Dri. pap.: 1% inv. pos. 82—83 (83), vojna škoda promptna 357.75—358.25 (358), begi.
obv. 67.25^-67.75 (67.50), 66-66.50 (66.10), 8% Bler. pos. 83.50—84, 7% Bler. pos. 73.50- T 1.25. Delnice: Nar. banka 6-100 bi. (6380), Priv. agr. banka 226.50—227.50 (226.50).
Žitni trg
Sombor: Pšenica bč. okol. Sombor 116—UK. gr. bČ. 118—120, juž. ban 118—120, slav., srem. in gr. ban. 119—121, bč. ladja Begej 123—125. — Oves bč. iu ban. pol. šlep 125 127, bč., srem. in slav. 112.50—115. — Ri ne notira. — Ječmen bč. in srem. 03 C4 kg 115—120, bč. in srem. 67—68 kg 120-125, bar. 67 -68 ka 125-135. — Konita: bč. in areni, nova gar. Koal. 98—100, bč. in srem. za julij 100-102. - Moka bč. Og in Ogg 197.50— 212.50, >2« 182.50-192.50, »5< 167.50-177.50, >6< 147.50 -157.50, »7« 117.^)-127.50, »8« 100-105,-Otrobi bč. 95-97, sr. 93—95. — JMiol ne notira. Tendenca omahujoča. Promet 35 vag.
Novi Sad: Vse je neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji.
Dobilbi vojne Shode
Na 22. vloOnj-n dol)Hkov Lotrij« i ln pol odšteta«
ao bil«	i/Areban« *l«*le<>		wri|}« lo Itovttke:	
Sm-U Rtov vlika		PobHok		ftteittk*
mia	460	J.000	5044	4(7
5094	365	5.0(10	5097	497
5100	316	5.000	5191	179
5106	:»7	3.00H	iW	150
5(307	107	10.00(1	5BW	22»
5376	232	3JH10	5M7	n«
.M.M	249	20.0011	ŠOBO	691
5HI7	117	3.000	MU"	103
»37	939	:i.oo«	.5544	679
55M	159	3.000		m
56R3	819	5JM0	sen	71
5W 5735	S46	1,000	ma	m
	540	3.000	57S6	906
574(1	579	3.0110	5780	9
SS03	H«2	5.000	.->818	899
5627	L16	3.000	5602	977
5874	826	3.000	5M8	M
5077	506	a.m	5984	m
590(1	m	5.000	■006	Mft
6007	919	20.0(10	60M	»1
RftfU	28	20.000	cm	613
«176	Ul	5.000	6194	53«
S23B	799	50.000	6208	
«205	457	1,000	ssn	8n
<K»l	58	1.000	6»!	10»
R.V.3	818	1.000	63T7J	79«
M9H	2S2	3.000	6404	876
64S7	11	1.000	6518	«61
6546	876	1.000	6552	74»
66M	n	50.000	6441	8»
WG6	K>	1.000	065«	m
6006	486	3:000	trio	w
6712	86	5.(100	6771	678
67SO	17*	s.uoo	«22	801
66:13	3.U	3.000	684.3	2»
6R56	498	5.ono	6SA5	7»
69(10	904	lilOO	6935	471
«9sr.	29	1.000	S9T7	21«
69!*1	506	5.000	7042	40«
708.1	657	3.000	7090	827
710fi	84n	5.000	71M	683
TI 68	664	1.000	TISi	598
7310	»47	1.0(10	7358	19
7301	299	i.m	ma	U»
7SR5	H«	s.m	'114	562
7530	640	3.000	7536	462
7561	266	3.000	7589	915
7607	144	3.000	7613	♦21
76S1	700	i.noo	7611	171
7658	«7	5.000	767»	»M
7709	527	i.m	7704	m
77«	460	5.m	77®	344
77,53	4-32	5.000	77«	189
77SM	113	5.000	7790	144
7907	59Ž	5.m	7812	801
■mM	974	3.000	7856	180
7910	744	5.000	7946	»38
7948	911	3.0(10	7958	978
7963	610	100.000	8001	245
KI64	757	5.000	8166	155
8180	380	20.000	R191	626
an i	260	5.000	8211	580
R230	2T3	1.000	»292	893
8203	281	3.000	8323	1(1
R334	255	3.000	8335	201
83M	61«	5.(100	8XU	360
8406	592	3.000	8417	363
84C11	741	5.000	84 SI	126
8158	371	1.000	8465	559
»52«	967	5.000	8003	879
Rf.l«	261	i.m	8681	799
8ft86	468	5.m	87W	144
8793	314	100.000	8817	491
88.T1	795	3.000	8884	265
8894	51	j.m	89M	730
8M9	899	5.000	mt	751
89«	18	5.000	8W3	693
9006	182	20.000	9006	492
9020	59	3.000	9068	637
9143	595	3.0(10	9144	129
»IM	»99	i.m	»18«	»1
»188	688	«00.000	91»	»
9718	150	5.000	934«	202
9316	854	5.0(10	93«	«74
9381	949	3.000.		
, i.m i.m i.m
iS
s. 000 1.0*0
1.0«
i.noo
3.000 hJMV 1.000 UM VJMN I .ono 5. ono
1.000
100*
1.000 s.ono
3.000 1.00(1 i.ooe
5.one i.ooe
3.m
■VftOO
s.oon
3.1100
a.m
5.00« i.««i
5.000 2p.fW
3.oop J0.000 «1.00«
s.nni :.n niio s.non
3.(100 3.000 2(1.00(1 3 1100
5.nra
3.000 3.1100
3.000
50.000 3.00(1 3.01*1 50.000 3.000 3.000 li»0fl 20."00 3 m« 20.000 3.ono
S.noo
5.000 3.000 5.000 s.noe
3.1100 3.0(10 5.0(10 ».000 i.m i.m i.m 1.900 »m i.m
tfa/kfuuino irebnmjc dobitkov, t kol&o M potmbn«, b« na podl«*i rrdfmjn oitnlntrAtT« dn« 10. januarja 1936 5. Jimlj* t«knfara l«t».
i.m M.m
trn Ml« i
Kulturni obzornik
Dr. F. Neubauers TBC — Jetiha; zdravim v pouk, bolnim v tolažbo
Izdala Protituberkulozna liga v Ljubljani. 1936. Str. 84. Cena 5 Din.
Vodja zdravilišča za jetične na Golniku dr. F. Neubauer je napisal posebno in nad vse potrebno knjižico o tuberkulozi, ki ji je predgovor napisal dr. Joža Bohinjec, predsednik protituberkulozne zveze, poudarjajoč, kako f>otrebna je borba proti tej bolezni. V tej borbi mora sodelovati tudi vse ljudstvo in prav temu je ta knjižica, ki sta jo omogočila banovina ter papirnica v Vevčah, namenjena kot katekizem, v katerem naj najdejo pouka zdravi, a bolni tolažbe. Knjižica kaže v uvodnem poglavju žalostno sliko umrljivosti za jetiko po svetu in v Jugoslaviji, ki * tem pred-njačimo vsem evropskim državam, saj pri nas umre za to boleznijo vsak osmi prebivalec oziroma izgube vsako uro štirje Jugoslovani svoje življenje zaradi TBC! Nato »zdravim v pouk« razloži postanek jetike, bistvo in značaj Kochovega bacila, vse okolnosti, ki pospešujejo razvoj tega nevidnega sovražnika, nesnago, nered, kašelj, pljuvanje na tla, poljubovanje. Več govori o Cel-mettovem cepivu, o katerem želi, da bi popolnoma uspelo. Natanko razbira prve znake obolenja, ko je potreben takoj zdravnik, kajti jetika je ozdravljival — Drugi del govori »bolnikom v tolažbo«, kako se je treba zdraviti, daje navodila za merjenje temperature, za uačin lege, varovanja
sonca, pa iskanja svežega zraka — vse v obliki pisem iz zdravilišča človeka, ki ima veliko volje do zdravja. — Zadnji del pa obravnava socioloiki pomen jetike ter je uvrščen pod geslo »Boriti se hočemo!« V njem navaja naloge, ki čakajo naše zakonodavce v borbi proti tej kugi ubogih ter poudarja važnost protituberkuloznih lig, ki so si nadele to težko nalogo, izpeljati borbo z bacilom do konca. Knjižica je praktičnega pomena ter gotovo nov granitni kamen v naši poljudno znanstveni literaturi ter jo priporočamo vsem v nakup, kajti z njo ne bomo pomogli samo svojemu lastnemu zdravju, temveč podprli bomo tudi človekoljubno delo protituberkuloznih lig, ki so v današnjem težkem položaju iporda najbolj podfiore potrebne, kajti njihovo delo je v pravem in najvišjem smislu — humano.
Nekaj novih nemških zgodovinskih romanov. Alfonz von C z i b u 1 k a opisuje v romanu »Der Miinzturm< (P. Neff, Berlin, 1936, Mk, 4.80) življenje kiparja Andreja Schltlterja, kf je napravil kip kneza Fridricha na konju ter vodil zgradbo njegovega gradu v Berlimi. Obravnava čas, ko je Schltiter vodja gradbe novega dvora poznejšega velikega kralja Fridricha I. ter konča s pozivom umetnika v Petersburgu za časa Petra Velikega, ko ta diktator v strašnem zadnjem nastopu zahteva od njega perpetuum mobile. — Roman H. Bauerja: »Meister Erwin und Uta« (R. Olden-burg, MUnchen, 1936, Mk 4.80) opisuje začetek XIV. stol., ko sta se*f>otegovala za krono Ludvik Bavarski in Fridrich Avstrijski, ko nastopa kuga, bičarji, znani pridigar mojster F.kkehardt itd., središče pa tvori ljubezen Er\vina von Steinbncha.
velikega arhitekta ti6tega časa, že starejšega v letih, do mlade Ute, ki ga ljubi z vsem spoštovanjem njegove umetnosti, kar je napolnjeno s tragiko skorajšnje ločitve. — Franz Z> i s e je v romanu »Die Armadam (Rovvohlt, Berlin) opisal Don Juana d'Austria, življenjsko pot tega častililepneža, don Carlosa borbo pri Leprontu s Turki ter boje na Nizozemskem, /kjer umre junak za kugo itd. — R. KOhler-Ming pa kaže v romanu »Die Lauwiser und ihr See« razmere okoli 1. 1831 v vasi Lungern (Lauwis) v Švici, ko se vrše haji za jezero, ali naj ee izsuši ali pa naj ostane kot doslej, te borbe v vasi so trajale pet let, dokler niso z največjimi žrtvami, z zdravjem in skupnim naporom ter celo s smrtjo voditelji dosegli, da so izkopali podzemske rove, po katerih se je odtekla voda ter pustila vaščanom plodno zemljo in pašnike, ki so jih tako pogrešali. Roman je poln vaškega življenja in humorja.
Srbohrvaška knlturna kronika. V skoraj vseh velikih zapadnih mestih Evrope obstojajo poleg državnih gledališč tudi čisto zasebna. In zdi se mi, da to v precejšnji meri učinkuje na državna gledališča. Pri nas smo podobnih slučajev imeli doslej prav malo. Sedaj pa se v Belgradu in v Su-botioi snuje zasebno gledališ*e. Ze zadnjič sem na tem mestu obširneje poročal o nenormalnih razmerah v prestolnlškem gledališču in ostrih napadih, ki vse vprek letijo nanj. Med tem časom pa se je razvedelo, da bivši ravnatelj belgrajske drame, upokojeni g. Radivoje Karadžič, snuje zasebno komorno gledališče. Po dopisu, ki ga je poslal Igralskemu društvu, poročam, da bo gledališče gojilo izključno dramo in bo začelo s predstavami z novo gledališko sezono. Odprto bo v začetku meseca novembra. Ta korak priznanega
odrskega strokovnjaka je treba vsekakor toplo pozdraviti.
Pred nekaj leti je zbudil (plodno zanimanj«
književnega sveta v Belgradu g. IHf-JeJo. Takrat
je bilo namreč eno njegovih proznih del nagrajene s prvo nagrado »Cvijete Zuzorič«. V torek, dne 12. maja pa je bila v belgrajskem gledališču premijera njegovega dramatskega dela »Sarlov« ženidba«. Ze pred nekaj leti je to delo izšlo v obliki romana v zasebni knjigj, potem ga je pa pisec tudi dramatiziral. Illč-Jejo spada med naj-skromnejše prestolniške pisatelje. Po poklicu je poštni uradnik. Vendar je doslej napisal že sorazmerno veliko. V splošni tekmi navzgor stremečih mladih pisateljev pa ni mogel priti do veljave. Še za časa balkanskih vojn je pisal odrska dela (»Mašvanka«, »Vojaška smrt«), kasneje pa je s pisanjem nadaljeval (petdejanka »Palača«, komediji »Trčenje« in »Povozili so«, dalje »Kraljevič Marko in Mina od Kostura«, »Orešnica«). Razen »Šarlove ženidbe« je napisal romane »Pod tujim nebom« in »Svet z ulice« in ep ».Judac. Zadnji čas je posebno pozornost zbudil novi Chaplinov Hlm »Moderni čas«. To pa zate, ker je Illč-Jejo svoj čas poslal slavnemu filmskemu igralcu svoj roman »Šarlova ženidbat, v katerem je irlaviii junak isti Chaplin, pa mu je zvezdnik odgovoril, da teksta ne more porabiti v filmu, ker tekste iz principa piše sam, sedaj je pa v omenjenem filmu porabil vsebino omenjenega romana IliČa-.Ieje Vendar zamerja pisatelj zvezdniku, zakaj ni te meljjteje obdelal moralno stsan romana.
Docent na beograjski univerei g. dr. EVago slav Stranjakovič je objavil razpravo »Politička propaganda Srbije u jugoslovenskim pokrajina m*«, ki bi zaslužila, d« jo človek oodrobneje pretfled«. Cena i0 Din.
Deset milijonov golobov
Nov angleški šport	tekmuje
Malokomu bo znan ta novi šport, ki se mu pravi tekmovanje golobov. Ta šport je res še nov, vendar pa ima že mnogo prijateljev, zlasti po Angleškem in Ameriki. Pa tudi po mnogih evropskih deželah ga goje. Seveda ga v Evropi goje bolj premožni sloji. V anglosaških deželah pa ga goje ne le kralji, milijarderji, člani vlad, ampak tudi delavci, obrtniki, železničarji itd. Vsi pa pri gojitvi tega športa špekulirajo na večji ali manjši dobiček, katerega bi jim prinesli njihovi urni golobi.
Kakor pišejo angleški športni listi, se na Angleškem s tem športom vneto peča celo kraljeva hiša. Je pa na Angleškem celih 40.000 vpisanih članov tega športa, na stotisoče pa je gotovo takih, ki niso uradno vpisani v to športno bratovščino. Sodijo, da vsako leto tekmuje vsaj 10 milijonov golobov ter da je pri raznih stavah najmanj 8,000.000 prometa.
Goloba urne vrste lahko že dobiš za kakrti 2000 dinarjev. Najboljši golob pa te bo veljal že skoraj toliko, kolikor stane plemenit konj-dirkač. Nekoč so na javni dražbi za takega goloba ponujali nad 50.000 dinarjev. To je bilo seveda v Londonu, kjer na take reči mnogo več dajo. Vendar pa pravijo poznavalci tega športa, da se ne splača pri cenah skopariti, ker se pri tekmah slab golob dostikrat niti ne vrne več, ne glede na to, da dober golob zanj izdani denar kmalu zasluži in ga gospodarju zopet vrne.
Prehrana golobov-tekmovalcev pa je sila preprosta. Za te golobe je sicer treba posebne piče, vendar je ne porabijo mnogo. Znan londonski go-jitelj golobov-tekmovalcev pripoveduje, da ima družino 50 golobov-tekmovalcev, pa ga njihova prehrana na mesec ne stane več kakor kakih 500 dinarjev. Za naše razmere je sicer tudi to že prav deden denar. Vendar, kdor toliko lahko pogreša, se mu izplača, ker golobi to gospodarju vrnejo.
Možnost dobička je namreč precej velika! — Pomnite pa. da vse to velja za Angleže, kjer so pač take tekme zelo priljubljene. Kdor da kakih 1000 dinarjev za dobre golobe, je s tem že postavil skromno podlago za svoje novo premoženje. Pri velikih tekmah sodeluje kakih 2000 do 4000
golobjih tekmovalcev. Od teh je 30 do 40 najboljših nagrajenih. Največja nagrada znaša nekako 20.000 dinarjev, najmanjša pa kakih 200. Seveda tudi pri teh tekmah Angleži za žive in mrtve stavijo. En sam dober golob je nekemu ameriškemu gojitelju zaslužil na ta način poldrugi milijon dinarjev v našem denarju. Toda to je seveda velika izjema. Vsekakor pa vsak količkaj dober golob gospodarju zasluži vsaj toliko, kolikor ga stane vsa oskrba.
Po vsem tem seveda ni čudno, če ta šport vpliva tudi na gospodarsko življenje in celo na promet. Kadar je sezona za golobje tekme, odhaja iz mest vedno polno posebnih vlakov, ki vozijo same golobe iz domačih golobnjakov v mesta, kjer bodo golobi morali nastopiti svojo tekmo. Ti kraji golobjega starta so navadno več stotin kilometrov daleč.
Na Angleškem je vsako leto pet golobjih tekem za kraljeve pokale. Na tekmovanju v San Se-bastianu morajo golobi preleteti razdaljo celih 800 kilometrov. Najdaljša in obenem za golobe najbolj nevarna je tekma z otokov Faroer. Pri tej tekmi morajo golobi preleteti celih 1260 km, med njimi 400 km, ko suhe zemlje sploh ne vidijo. Čeprav torej take tekme od golobov veliko zahtevajo, vendar so te zahteve v skladu s povprečno sposobnostjo golobov. Zgdilo se je že, da so golobi brez prestanka preleteli 1600 km. Neki belgijski golob je 7 let zapored vsako leto preletel 1100 kilometrov in bil vsako leto prvi. Na kratkih progah so golobi dosegli že 1800 m v minuti.
Med gojitelji golobov so pravi mogočnjaki, ki imajo golobnjake z 200-300 golobi. To so seveda sami bogataši. Toda tudi med delovnim ljudstvom je mnogo gojiteljev, in sicer večina, ki ao prav za prav hrbtenica tega angleškega športa. Golobi pa se seveda ne ozirajo na to ali prebivajo v golob-njaku kake palače, ali pa v golobnjaku delavske hišice ali siromašne koče. Prav dobro poznajo svoj domači golobnjak in se po vsaki tekmi zvesto vrnejo tja, odkoder so zleteli, če so seve kaj prida. Samo zanikrne narave pozabijo, kje so doma. Taki golobi pa nimajo na golobjem trgu nobene cene.
Pri nas preveč, na Angleškem premalo. Medtem ko je pri nas že precej preveč vode, pa v neka-ferih angleških okrajih vlada suša. V okraju Etdworth pri Doncastru morajo vo.lo voziti v posebnih avtomobilih, kamor jo hodijo žejni prebivalci iskat.
Sedmi mož
Edvard VIII. kol princ med vojnimi žrtvami
Ko je sedanji angleški kralj Edvard VIII. bil mlad prestolonaslednik, je kmalu po svetovni vojni obiskal neko bolnišnico, v kateri so bili spravljeni tisti invalidi, ki so v vojni dobili najhujše poškodbe. To so bili taki siromaki, ki nikdar vec ne bodo mogli sami brez tuje pomoči živeti. Mladi prestolonaslednik se je ustavil ob vsaki postelji ter je z vsakim poškodovancem spregovoril nekoliko prisrčnih besed, tolažeč jih in bodreč. Vsa: kemu je iskreno stisnil roko. Celo uro se je mladi princ mudil v bolnišnici. Nato so ga spremili k
Papeževa 80 lctnica. Oh priliki papeževe 80 letnice je bila v cerkvi sv. Petra v Rimu pontifikalna
sveta maša.
UršuUnke na Aljaski
O življenju katoliških sester visoko na severu podaja k-tko sliko pismo jezuitskega patra O' Connors, misijonarja v vikariatu na Aljaski. »Delo sester se omejuje na misijonske šole. Imamu tu na severu Aljaske štiri take na strateških točkah ležeče misijonske postaje. Srednji in Zgornji Yu-kon sta izročena sestram sv. Ane, Nome in Koe-buk, deželo pa oskrbujejo iz Pilgrim Stringa uršu-linke, katerim je poverjen tudi Zgornji Yukon in okraj Beringovega morja. Pet sester uršulink se nahaja v Akuluraku, v naselbini, ki leži 20 milj južno od reke Yukon in prav tako daleč vzhodno od Beringovega morja.
Ta kraj je daleč od ceste, ki vodi v Yukon, in če pride katera sestra semkaj, tedaj vzame v resnici slovo od vseh enakega obraza. Ima samo družbo sosester. — Duhovnik, ki daleč na okoli opravlja dušno pastirsko službo, pride še v stik s prodajalci kožuhovine, vladnimi uradniki, letalci itd., toda sestre ostajajo vedno le na svoji postaji... Kvečjemu prihajajo na postajo še starši
obiskat svoje otroke in pri tem prejmejo tudi zakramente.
Sestre nimajo namena, da bi iz teh eskimov-skih otrok ustvarile belce. Šola mora namreč služiti za to, da vzgoji otroke v dobre katoliške može in žene, ki bodo v svojem domačem krogu dajali zglede lepega življenja. In sad dozoreva. Kadar pridem na svojem potovanju skozi oni okraj, me nekdanji učenci v nizkih igloos (koče Eskimov) z veseljem pozdravljajo, kot duhovnika pa me sprejemajo s častitim spoštovanjem. Večerno molitev in rožni venec opravljajo z vso natančnostjo. Sv. mašo pazljivo poslušajo, zraven pa pojo pesmi, ki so se jih naučili na misijonski postaji.
Uršulinke ne prihajajo s sadovi svojega dela nikoli v neposredno dotiko: živijo zaprte za svojimi sneženimi stenami, ki vsekakor nudijo večjo varnost kakor pa kamniti zidovi.
Njihov nauk pa gane in ogreje marsikatero srce, ki je sicer otrplo od mrzlih vetrov arktike.«
Municijshi parnih
ne ve, kam bi
Dne 20. aprila je angleški parnik »La Santa Maria« iz neke finske luke odpeljal tovor vojnega materijala za Abesinijo. Ko je parnik srečno pripeljal do Gibraltarja, je bila v Abesiniji vojna že končana. Kapitanu se ni zdelo več umestno, da bi bil vozil vojni materijal v Vzhodno Afriko, zato se je hotel svojega tovora iznebiti drugače. To se mu pa do danes še ni posrečilo. Kamorkoli parnik pripelje, da bi izkrcal svoj tovor, povsod inu pristaniške oblasti prepovedo izkrcavanje. Nazadnje se je angleški parnik odločil, da bo izkrcal svoj tovor na Angleško. Toda angleško notranje ministrstvo je odredilo, da se to ne sme zgoditi. Sedaj nihče ne ve, čigav je tovor. Na parniku je med drugim tudi dve toni dinamita, 200 vžigalnih
»Črna legija«, skrivna zločinska drufcba, katero sedaj preganjajo v Ameriki, se je posluževala posebne obleke in orožja. Na siiki vidimo obleko in orožje »črne legije«, kar je bilo zaplenjeno pri neki hišni preiskavi v Detroitu.
izhodu. Naenkrat pa se je princ obrnil k sestri predstojnici ter jo vprašal:
»Ce sem prav razumel, imate tukaj 36 bolnikov, kako je pa to, da sem jih videl samo 29?« Sestra mu je pojasnila, da so drugi tako spačeni od poškodb^ katere so dobili v vojni, da ne morejo princa peljati k njim. Princ pa je mirno vprašal:
»Ali me niste peljali k njim zaradi mene ali zaradi sebe?«
»Zaradi Vas, Visočanstvo!«
»Torej hočem, da me popeljete tudi k njim!«
In peljali so ga v sobo, kjer je ležalo več ranjenih in poškodovanih veteranov. Pri vsaki postelji je princ postal ter se siromakom zahvaljeval, ker so se žrtvovali za angleško domovino. — Zagotavljal jih je, da jih Anglija nikdar ne bo pozabila. Ko je obšel vse, je vnovič ogovoril predstojnico ter ji rekel:
»Tukajle sem videl le šest mož, kje pa je sedmi?«
Predstojnica pa mu je odgovorila, da tega moža ne sme nihče videti. Siromak je slep, ves skažen, tako strašno spačen, da ga morajo imeti samega v posebni sobi, katere nikdar več ne bo živ zapustil. »Kraljevsko Visočanstvo, prosim, ne zahtevajte, da bi videli še tega!«
>Jaz ga pa moram videti!«
»Odsvetujem Vam, Visočanstvo! Pogled je prestrašen!«
»Hočem, da me peljete k njemu!«
Pokazala mu je pot v temno sobo, kjer je princ odločno stopil k postelji. Bil je ves bled in ustnice je imel stisnjene. V motni svetlobi je gledal pred seboj na postelji človeško bitje, katero je nekoč bilo cvetoč mladenič, danes pa je sama groza, če ga človek pogleda. Princu so se zasol-zile oči, nakar se je sklonil ter ostudni obraz spa-čenega vojaka iskreno poljubil.
S tem se je mladi princ oddolžil spominu 900.000 mrtvih angleških vojakov ter milijona invalidov ter sklenil, da na žrtve vojne ne bo nikdar pozabil ter jih nikdar ne bo zapustili
Stari gobezdač: »Da, spoštovana gospodična, strašno trpim, ker ne morem zaspati. Ko bi Človek le vedel, kako zdravilo pomaga zoper nespečnost!«
Gospodična (zdehaje): »O, to ne bo težko svetovati I Potrudite se nekaj časa samega sebe zabavati I <
bomb, 40 strojnih pušk s potrebnim strelivom iD 3 letala. V tangerski luki se je kapitanu nekoč že posrečilo, da je izkrcal svoj neprijetni tovor. Toda pristaniške oblasti so pravočasno zvedele za to, nakar je moral parnik svoj tovor zopet naložiti in opdeljati.
»vat
Prva misel po avtomobilski nesreči. Ona se zave iz omedlevice: »Oh, pravkar sem se spomnila, dragi mož, da nisva snela perila, ki je viselo na vrtu, preden sva se odpeljala na izlet!«

»Moja žena je s sabljo že zopet rezala čebulo.«
Korupcija na Japonskem
Na Japonskem so 28. maja prijeli in zaprli več visokih uradnikov železniškega ministrstva in železniškega ravnateljstva v Tokiju, ker so osumljeni, da so se dajali podkupovati. Za podkupnino so uradniki oddajali dela pri zgradbi predora na železnici med Modži in Š&imoseki, ki veže južni japonski otok Kiušiu s polotokom Hondo. Zaprli so tehničnega ravnatelja v železniškem ministrstvu Širaija in voditelja gradbenega oddelka Ku-roda, kakor tudi voditelja gradbenega oddelka v železniškem ravnateljstvu, Furuja.
Brezžična slika iz Nevv Yorka nam kaic orjaško angleško ladjo »Queen Mary«, ki je pravkar priplula v ncwyorško pristanišče.
Stev. OB.
tflLCTfEJTTOC«, <fne Junija
Stran 7
Svojega moža ubila SSftrjfc
Maribor, 5. hmija.
Pred malim senatom ie danes dopoldne sedela na zatožni klopi 26 letna Julijana Kučar, ki je dne 8. marca t. 1. v Radizelu ubila svojega moža Jožefa. Obdolženka se je poročila s pokojnim svoiim možem pred 6 leti. Nekaj časa sta živela na domu ženine matere v Radizelu, potem pa sta si postavila v Hotinji vasi majhno hišico. Zakonsko življenje ni bilo vzorno. Žena je silno nagle j«*e, poleg tega pa je rada škilila za drugimi moškimi. Moža je to jezilo. V ljubosumnosti se je opijal in ženo zlostavljal. Zaradi tega ga je pred dvema letoma zapustila ter se s svojo 31etno hčerko preselila nazaij k materi na RadizeL Mož pa je še vedno upal, da se bo vrnila nazaj in jo je hodil večkrat pregovarjat. Dne 8. marca je šel Jožef Kučar v družbi Franca Šimeka na Radizel kupovat drva. Po sklenjeni kupčiji sta se VTačala mimo hiše, v kateri je bivala Kučarjeva žena Julijana. Videla sta jo na hodniku v družbi Franca Laha V Ku-čarju, ki je bil nekoliko vinjen, je ob pogledu na
Klavirski večer gojencev	j
prof. Toneta Ravnika
(IV. javna produkcija)
Klavirski pedagog našega konservatorija Tone Ravnik je priredil po svoji uspeli praksi tudi letos produkcijo lastnih učencev ter jo to pot v mikavnosti poživil s posebnim sporedom, ki je obsegal izključno štirirošpe skladbe klasičnih in romantičnih skladateljev Mozarta, Beethovna, Schumanns, Webra, Schuberta, Viteslav* Novaka in Regerja. Prednost tega sporeda je poleg tega, da je v njem z okusom izbrana resna umetnost, tudi v tem, da nas je seznanil s štiriročno klavirsko literaturo, ki je v splošnem dandanes precej prezrta, čeprav so jo enako ustvarjali največji glasbeni tvorci in je v njej podan enako idealni spoj kristalne oblike in bogate vsebine. — Prireditev pa je bila privlačna še po svoji prisrčnosti, ki jo je izvabljala tiha sorodnost vseh nastopajočih, 9orodnost, ki dobiva iz skupnega cilja, zastavljenega pri najvišji in najgloblji umetnosti, svojevrstno toplino.
Nastopilo je na produkciji pet gojencev različnih razrednih stopenj, ki jim je pa razliko spretno zabrisala sposobnostim jako primerno izbrana tva-rina. Zato so izvajajoči (Gojmir Demšar, Marija Mantuani, Majda Jug, Samo Lovše, Bojan Adamič) mogli ustvariti kar koncertno razpoloženje, še posebno, ker je bila prireditev silno skrbno pripravljena in z vidnim prizadevanjem spravljena v okvir resnega umetniškega občutja. Tako so vse skladbe, zlasti pa Beethovnove Variacije in Regerjevi Valčki, zaživele v pristni zgradbi in v svoji iskreni vsebini ter tvorile lepo celoto pianistične umetnosti. — Z odlikami posameznih gojencev se je bilo j>a težje seznaniti v tem okviru, ker je bilo težko oddeliti izvajalna svojstva učenca od mojstra, ki je sodeloval vseskozi v »secondo« delih in odigral s tem tako rekoč svoj koncert dovršeno z izrednim ob-tutkom za lepoto pianističnega zvoka enako, kot za vsebino umetnin. Vendar so izstopale vrednote tehnične preciznosti in intuitivne zanešenosti Adamiča, vrednote lepega udarjanja ter toplega ijbcu-tevanja Lovšfta in vrednote estetskih fines Man-tuanijeve; a tudi Demšar in Jugova sta dokazala svoj zdravi razvoj v smislu pianistične umetnosti.
Produkcija je bila lep dqkaz znanja vrednega dela in v vsem pojav, ki dela čast našemu konser-vatoriju.	U-
Celie
0 Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji v Celju. Na drž. realni gimnaziji v Celju bodo sprejemni izpiti za prvi razred v petek, dne 26. t. m. ob 8 zjutraj. Najpozneje do 23. t. m. je treba predložiti ravnateljstvu pismene prošnje, kolkovane s 5 Din, rojstni in krstni list ter zadnji šolski izkaz.
0 Dar Vincencijevi konferenci. Notranji minister g. dr. Anton Korošec je poklonil Vincencijevi konferenci sv. Danijela v Celju, večjo vsoto, za kar mu odbor na tem mestu izreka naiprisrč-nejšo zahvalo.
0 Ob priliki sv. birme bo jutri, v nedeljo ob pol 11 dopoldne v žalostni kapeli sv. maša Ob koncu birme, L j. okrog 12 bo še ena sv. maša.
0 Proslava 65-letnice Prostovoljne gasilske čete v Celju. Danes m jutri proslavi Prostovoljna gasilska četa v Celju 65-letnico svojega obstoja. Danes bo ob 20.30 bakljada, nato pa velik ognjemet na brvi v mestni park. Jutri v nedeljo bo ob 8.30 v Marijini cerkvi sv. maša. Po sv. maši blagoslovitev novega rešilnega avtomobila pred magistratom, nato pa slavnostna seja v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Ob 11 pramenadni koncert v mestnem parku. Ob 14 velika tombola na mestnem poglavarstvu.
0 Prejeli smo in radevolje objavljamo sledečo notico: »Razne objave v »Glasu naroda« iz Celja, tn pa povpraševanje od mnogih strani, zakaj tako, me silijo zaprositi Vas, da bi zabeležili, da jaz teh in takih reči ne pišem in da nimam z listom nikaike zveze. — Gabereki.«
0 Smrtna nesreča. Dne 30. maja si je pri izobešanju perila na Drenskem rebru pri Šmarju zlomila desno nogo 45-letna posestnikova žena Ko-lar Marija. Prepeljana je bila v celjsko bolnišnico, Ifcjer je pa za poškodbami umrla.
ps Gostovanje ljubljanske drame. V torek, dne 9. junija bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z V. Lichtenbergovo veseloigro »Mladi gospod šef«.
0 Združenje pekov v Celju je dobilo od obrtne oblasti dovoljenje, da smejo pekovski mojstri v nedeljo, dne 7. t. m. peči pecivo in sicer zaradi birme in zaradi gasilske slavnosti.
0 Slike za birmo izvršuje solidno in najceneje ter se priporoča Franjo Kunšek fotograf, Cankarjeva.
0 šentpetersko prosvetno društvo obvešča svoje člane da je izlet v Velesovo preložen na prihodnjo nedeljo 14. . m. in bo le poldneven. Več bomo še objavili
Zagorje
Gasilska četa v Zagorju priredi tombolo v nedeljo 7. junija ob 3 po|X>ldne pred gasilskim domom v Zagorju. Glavni dobitek je moško kolo, prašič. kos moškfga blaga in veliko drugih lepih dobitkov. Segajte po tablicah!
Pavlo Govejšek, prerano umrlo soprogo avto-podjetnika in restavraterja v Zagorju, smo v torek popoldne spremili k večnemu počitku na farno pokopališče. Kako zelo je bila rajnica priljubljena, je pričal veličasten pogreb, ki se je pomikal proti pokopališču Pred krsto so nosili nebroj svežih vencev in cevtja, katerega je rajnica tako ljubila. Pokoj njeni duši! Žalujočemu g. soprogu in sinčkoma naše iskreno sožalje!
Poroka. Na binkoštni ponedeljek se je poročil na Sv. gori ugledni čevljarski mojster Kovač Ai-bin iz Zagorja, z gospodično Minko Mihevčevo, šiviljo iz Zagorja. Bilo srečnol
ženo zavrela kri m začel je njo in Laha zmerjati. Lah je na njegovo izzivanje stopil s hodnika ter šel proti njemu. Kučar je baje takrat potegnil nož ter grozil prišlecu. Ko je Julijaaa Kučar to videla, je zgrabila za kol in železne vile ter skočila na pomoč. Lahu je dala vile, sama pa je vihtela kol nad glavo. Njen mož se je bes^e žene ustrašil ter zbežal. Tekel je kakih 100 korakov, ko ga je žena dohitela ter s vso močjo od zadaj udarila po glavi. Zvrnil se je kakor snop po tleh ter obležal. Žena in Franc Lah sta šla nazaj v hišo, čez nekaj ur pa je žena le prišla pogledat, kaj je z možem. Našla ga je mrtvega. Šla je potem v Hoče ter se sama prijavila orožnikom.
Na današnji razpravi se je skušala zagovarjati a silobranom, kar pa ji sodniki niso verjeli, ker je zadala svojemu možu udarec med begom m od zadaj. Sodniki in poslušalci so se čudili, kje je vzela ta neznatna ženska, ki je čisto drobne postave, tako silo in tako energijo za smrten udarec. Obsojena je bila na 4 leta robl|e in 3 leta izgube častniih pravic.
TPD v Zagorju je dogradila že tretjo peč za kuhanje apna, vsled česar bo možnost zaposlitve več delavcev in bo vsaj nekoliko omiljena ogromna socialna beda, ki vlada v naših revirjih. Upamo, da pride tudi do gradnje četrte peči.
Skolia Loka
Kakor blisk se je raznesla vest, da železničarji zgubimo zdravnika g. dr. Ivana Hubada v Škofji Loki. Takoj smo se zavedli tega udarca, ie z ozirom na lo, ker vemo, kako hudi so za nas udarci ljudi, ki odločujejo pri Bolniški blagajni drž. žel. G. dr. Hubad je bil gotovo eden izmed tistih, ki se zavedajo svojega poklica in vedo, kaj je zdravnik za bolnika. Ta dejstva so nam bila od strani g. dr. Hubada neštetokrat izkazana s tem, ker nam je bil vedno in vsak trenotek naklonjen v slučaju f>otrebe in to najsibodi podnevi, ponoči, v lepem ali slabem vremenu. Nikdar mu ni bila nobena pot do bolnika pretežka. Zato je gotovo, da do tega koraka ni prišlo od strani pritadetih, poč pa po volji peščice ljudi, ki eo jim bile socialne razmere žel. članov Bolniške blagajne le še v zabavo. Proti tem sp pa bom« morali železničarji in upokojenci boriti, da si bomo mogli obdržati pri Bolniški blagajni zdravnike, ki so res svojega poklica vredni, med katere spada brez dvoma g. dr. Hubad. — G. dr. Hubad, Bog Vas živi še mnoga leta! — Prizadeti železničarji.
Kamni k
Zadeva vodarine. Da se pomiri razburjenje, ki
je bilo vsekakor upravičeno med hišnimi posestniki, e sedanja občinska upraya zadnji sklep bivše občinske uprave z dne 21. februarja t. 1. v zadevi jx>-biranja vodarine od leta 1932 dalje, omilila na sledeči način: 1. Vse nevplačane in neizterjane vodovodne pristojbine, predpisane zaključno do 31. marca 1935, se odpišejo lastnikom hiš za nadstropne inštalacije. 2. Za čas od 1. aprila do 30. septembra 1935 se predmetne in nevplačane pristojbine za nadstropne napeljave odpišejo le onim hišnim lastnikom, ki dokažejo, da jim vodovod še rti deloval.
V	tem slučaju so prizadete stranke dolžne nepreklicno do 15. junija t. 1. predložiti mestni občini pismeno, s 5 Din kolkovano vlogo z navedbo števila nadstropnih pip in dokazati, da vodovod m deloval 3 Vsi drugi zaostanki iz vsakoletnih predpisov do danes morijo biti brezpogojno vplačani odnosno nakazani do konca junija t. 1., sicer se bo proti zamudnikom vpeljalo izvršilno postopanje. 4.
V	bodoče se bo proti zamudnikom plačila vodarine postopalo po predpish z vso strogostjo. 5. Plačilo vodarine od strank, ki se oskrbujejo z vodo iz javnh vodnjakov, se do nadaljnjega prekliče in se vsi zaostanki odpišejo.
Sv. Lenart v Slov. gor.
Redka slovesnost. V nedeljo 7 jijnija se vrši tukaj nenavadna slovesnost. Ob 2 popoldne se odkrije na mestu, kjer je stal že nekdaj — na novo postavljeni zgodovinsko znameniti »črni križ« v gozdu ob glavni cesti iz Maribora, 1 km pred trgom, v »črnem lesu«. Spominski kamen, blizu dva metra visok, stoji na mestu, kjer so bližnji Hrastov-ski graščaki pred 400 leti sežgali po nedolžnem ob sojene čarovnice. Ena izmed njih, leta 1600 sežgana in tukaj pokopana, je bila Agata pl. Štubenberska, kakor bo to pokazala igra »Črni križ«, pretresljiva žaloigra, ki se bo ta dan na prostem, dve uri po zneje predvajala v trgu na posojilničnem dvorišču Ob spominskem nagrobniku pa bosta dva govorniKa predočila ljudstvu zgodovinski in za danes vzgojni pomen tega spominskega kamna za ljudstvo Zapeli bodo štirje združeni mešani zbori mogočno novo pesem »Črni križ«. Takoj nato se predstavlja omenjena igra ob 4 na dvorišču mi pros'em pri »Narodnem domu«. V slučaju dežja se preloži <lavnOo. ra prihodnjo nedeljo. Pridite vsi.
Naznanila
Liubliana
1 Kino Kodeljevo igrn danes ob pol 9 opereto »Moj dragi je lovec in avijatiški tlim .Sinovi neha..
1 Redni občni zbor Sluikinjtkega doma r. z. t o. t. bo v nedeljo 14. junija ob 5 popoldne v Domu, Kriiev-niška ulica 2 s sledečim sporedom: 1. Poročalo načelstva ln nadzorstva, 2. potrjenje računskega zaključka za leto IMS, J. volitev načelstva, 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Služkinje — član!cc zadruge, ki imate zadružne deleže, vabljene.
1 Koncert najodllinejSih absolventov ljubljanske CM konservatorija lahko po pravici tmenu.leipo III. Ju hilejuo produkcijo povodom 10 letnice podržavljanja na šega konservatorija. Kot pevca nastopita gospa Pavla Lovšetova in Jože GosMč. kol pianista Marijan Mpov-Sak im Pavel Slvic, dalje nn-stopi violinist Karlo Ruped, Ljubljanski godalni kvartet, ki ga sestavljajo gosjvodje Pfeifer, Stani«, SuAterSič ln Mttllcr te.r združeni go dalni orkester iwd vodstvom prof. L. M. Skerjanea. Spored sestavljajo dela domačih ln tnjilh Mtoratrar med temi Se več del prvič javno l7rea.ta v Ljubljani. Juhi-lojna produkcijo bo v ponedeljek, dne 8. !. m. ob četrt na 7 v Filhamionični dvorani Spored, ki je Obenem vstopnica, se dohl 7-a 5 Din » knjigarni O-lns bene Matice
1 Nohta služba imajo lekarne: dr. K-mM. TjrUev« oasta 41: mr. TVn.koraj- ded.. Mestni trg 4. m mir. Hstar, Solenburgova n.Hcn 7.
Maribor
m Obveifamo članstvo <Pod>pornoga društva žel. del in »služb.« v Mariboru, dn se vrši Jutri, dnf 7. t m., ob 8 redni letni občni zbor društva v Mariboru - Gambrlmova dvorana — Gregorčičeva ulica Vstop dovoljen lc s članskimi i 7ik upnicami. — Odbor.
Ignbl|nnshp glprtnlKfo
DRAMA: Začetek ob 20.
Sobota, 6. Junija: Tiran. Red B.
Nedelja, 7. Junija: Mladi gospod Sej. Izven. Globoko
•/.nižane eene od 14 Din nav7xlol.
OPERA: Začetek ob 20
Sobota, 8. junija: Vesela vdova Premieri, Izven Nedeljo, 7. Junija: l'esela vdova. Izven. Ponedeljek. 8. tonila: Zaprto.
Spoti
Lahhoatletika na olimpijskem dneva
Sobota, b. t. m. ob 18, nedelja, 7. t. m. dopoldne ob 16, igrišče ASK Primorja, Tyrševa cesta.
Tudi lahka atletika kot temetjna telesno-vzgpjna panoga, nazvana kraljica šjx>rta, hoče doprinesti svoj delež k čim večjemu propagandnemu in gmotnemu uspehu letošnjega olimpjjskega dneva, tem prej, kot lahkoatletske igre na olimpijskih igrah tvorijo vedno glavni del programa. Gardo najboljših atletov, ki oodo nastopili, bodo predvedili ing-. .Stepišnik, Bručan in Zupančič (vsi Ilirija) v družbi s Primorjaši Krevsoni, Gabrškom, Gorškom, Ple-terškoin, Martiniem in mnogi drugi.
Brograin sobotnega dneva se prične ob 18 na igrišču ASK Primorja, vsebuje naslednje zanimive discipline: 1. tek 100 m, 2. met diska, 3. tek 5000 m, 4. skok v daljavo, 5, tek 4110 m. 6. štafeta 4X800 m. Izid teka 100 m v odsotnosti Kovačiča in Stena je neizvesten in gredo v borbo z enakimi izgledi Sodnik, Pleteršek, Cerar Drago, Urbančič, šušteršič in Weibl. V mestu diska je ing. Stepišnik favorit, toda za ostala mesta se bo vršila ogorčena borba med Jegličem (II.), Seršetom in Kajfežom (Pr.). Tek 5000 m v znamenju borbe med obema najboljšima jugoslovanskimi dolgoprogašema Krevsoni (Pr.) in Bručanom (II.) Za ostala mesta izenačena borba med Primorjaši Srakarjem I. in Krpanom ter Star manom I. (Hermes). Zmage v teku na 400 m ne bo nobeden od nastopajočih mogel odvzeti Pleteršku (Pr.) temmanj, ker nastopi sedaj najmočnejši štiri-stometraš v naši državi Gabršek v štafeti 4X800 m. Višek tekmovanja prvega dneva bo dosežen v sta-reti 4X800 m, kjer se srečata moštvi ASK Primorja, ki je pred kratkim v Grazu kot reprezentanca Ljubljane fiostavilo nov državni rekord (8:15.6) s jx>vprečnim časom za poedinega tekača 2:03.9 in GLK iz Ciraza, ki je sicer v zadnjem srečanju med Ljubljano in Grazom bilo pioraženo,
toda moštvo je bilo od nastopov istega dneva utrujeno. Za njegovo veliko kvaliteto govori dejstvo, da je v minulem letu na Dunaju |>ostavilo nov avstrijski rekord v časju 8:0b.8. povprečno za vsakega tekača jx>d 2:02 min. Ker je tudi moštvo ASK Primorja danes v stanju doseči isti rezultat, s čemer svedo.čijo rezultati poedinih tekmovalcev, ki so jih dosegli v zadnjem času: Goršek	Ga-
bršek (v štafeti v Grazu) 2:00, Czprda (v štafeti v Grazu) pod 2:04 in Skušek istolam 2:04, je izid borbe do cilja fiopolnoma neizvesten. Pričakujem^ da bo športno občinstvo v velikem številu posetilo
Negovati se, to je umetnosti Mali strošek vsakomur dostopen!
*A krema, puder Mnbi#nimii in milo
Izdeluje: LEKARNA DERENC1N, Koprivnica
to zanimivo tekmovanje, ker je vstopnina propagandno nizka, istočasno bo doprineslo svoi oboi, da omogoči našim lahkoatletom udeležbo v Berlinu.
Tekmovanje prične v nedeljo popoldne ob 16 z naslednjim programom: tek 110 m zapreke, skok v višino z zaletom, met ksogle, tek 1500 m, troskok. tek 1500 m, štafeta 4X100 m, met kladiva m olimpijska štafeta 800X400X200X200 m, ob kateri pri liki bo moštvo ASK Primorja skušalo rušiti tudi državni rekord v balkanski štafeti 800X400X200X 100 m.
Pri tekih na 1500 m ter štafeti 4X800 m ter
olimpijski štafeti nastopi drugo moštvo Primorj« s handicapom.
ALBATRIN
SK Reka t SK Slovan
V	nedeljo, dne 7. t. m., se vrši na igrišču Reke ob 10 dopoldne prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Slovan, do sedaj še edino moštvo v tem razredu, ki ni izgubilo tekme, bo skušal svoj sloves obdržati, dasi je že končni prvak II. razreda. Ker pa je ogorčena borba za drugo mesto med Reko, Grafiko in Jadranom, bodo Vičani go tovo napeli vse svoje sile in položili v to tekmo vse svoje znanje, da obdrže drugo mesto.
Po izidu pokalniji turnirjev na Mladiki in Jadranu, izgleda, da je Reka prebolela krizo in da bo kos težki nalogi, ki jo čaka. Po trenutni formi obeh moštev obeta ta tekma res prvorazreden športni užitek ,zato bodo gotovo prišli kibici obeh strank na svoj račun.
SK Grafika : SK Jadran
V	zadnjem kolu se srečata stara dva nasprotnika v boju za točke. Okolnost, da gre v tej igri lahko tudi za II. mesto, bo naredila borbo še bolj zanimivo in napeto. Vsako moštvo nastopi v najboljši postavi, tako da bodo gledalci prišli si-gttrira- vsi na svoj račun. Začetek ob 10. igrišče Hermesa.
Razpis
meklubske kolesarske dirke ta prvenstvo Maribora,
katero pri,red' v nedeljo 7. junija Id:* na krožni progi! Maribor—Kamilica—Maribor kolesarska sekcija Športnega kluba Železničar, Maribor.
Start je ob tojutraj na Vodnikovem trgu. cilj pa v KoroSčevil ulici pri gostilni Kosič. Proga k do^ga i km ter se prevomi 12-krat: »kopno 60 kim. Prnjavnkna znaša S Dim ln 2 Din 7.n olimpijski fond. Prijave je poslati na na«lov SK Zoloaničnr, Maribor, naiipor.nftje do 6. junija 1!W>. sir,ur dvojna prijavnima. Za zmagovalce je razpisano 6 nagrod (44 praktična darila Uir dve kolajni). Ra'«! elite v nagrad se vrši po končnmi dirki v prostorih gostilne Kosič.
' Splošna določila: Voroi ae na la/ttuo odgovornost po oestno-policijskem reda ter po ,>ravilf!i Kolesarske 7,v<y«i kraljevine Jugoslavije Startati snjejo samo vori-fič-iraui dirkači, člani v Kolesarski z ver j včlanjenih klubov. Eventualne proteste je treba vložiti nainpaneje v teku 10 minut po prihodu na cilj r. vložkom m! .10 Din. V slučaju pozitivne reSttve »e isti vrne, sicer pa. napade. Prireditelj si pridrži praivioo v slučaju slabega vremena preložiti dirko na dru« termin.
Glavna skupščina JZSZ
Glavna skupSHna JZSZ Je v nedelj«, dme 7. t. ra.. v beli dvorani hotela Union. SknipSMnn prične ob 8 -/.jutra,} ter imajo pristop na skupščino snrno ilolfigati s pooblastili. Vsi udeleženci skupščine uživajo od 4. do 10. junija popust na žclc7.nicah (50%). V soboto ob 17 |wpoldme iima svojo skupščino Zibar smuftkih učiteljev, ki je v OTenni pisarni Tyršova cesta 1/IV. Nadalje je v soboto ob 15 informativni sestanek kongres-noga iu referatnega odbora, ob 30 J« v damaki sobi kavarne Emona sestanek vseh delegatov radi rav.govvra o poteku skupščine. Poročila funikoijonarjev so izdana v tisku ter jih prejmejo vsi zveomi člani iai podrcveza po pofltl dostavljena.
★
Ljubljanski olimpijski pododbor Drevi ob 18.SO iz.redno važna seja v damskii sobi kan-arne Emona. Prosimo gg. odbornike polnoštevilne ndelažb«. — Tajnik.
Radio
Programi Radio Ljub liana i
Sobota. «. junija: 12.00 Plošče za ploftčo, napsv v
napev 12.4.5 Vremenska napoved, pomočila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošča za ploščo.
tvn>ev v »apev 14.00 Vremensko ponočljto, 18.00 T,a delopu«t (Radiijakl ariteater) 18.4» Poaovor •
poslušalo! 19.110 Na<ix>v«d časa, vrenu»n*k« napoved. |K>ročiJa, objav« siiored«, obvestila 19.1)0 Nacionalna ura: Janko Vesellnovič (Pavlovlč iz H«lgra«l») ».10 Zunanji jvoliMčni pregled (g. urednik dr. AIoJbU Knh*r) JO.M Idrijski večer - Sodelujojo: gg. Bcdič, Bratina. Prelovec, Rudolf. Ko« im Pinnat: dalje Ljmbljanelri ira mel kvarlet in moški zbor 33.041 Naiiovod čas«, vremem ska naipoved, poročila, objava siioreda 32.16 Koncert radijskega orkestra.
Drugi programi»
SOBOTA, t. Junija. Belgrad l: lt.SO Stri« > de
v ponočnem Belgradu 22.00 Radlj«kii orkester 23.00 Ple-«ne plošč« — Helgrad II: 14-05 Manevičevo predajanj« «IjOV na jegnlje' — Zagreb: 30.00 Pianino 2U.45 Vokalni koncert 21.15 Manjlolnie lil kitare 21.4« R»iJ»k1 ork» ster 32.15 Lahka glasba — Dunaj: 1«.4S Vesel rečnr Dunajski slavnostni tedml: rboiri ln pihala >1.48 FHm 22.10 Chopinov a klavirska glasim 23.06 Plesna glasba — BudimpeSta: 20.011 Igrn 21.15 Glasbene parodij« In šale ; 22.80 Dlesne plošče 23.15 Plesna glasba - Trst-Milam: 30.45 Bixetove opora <I.ove.1 biserov. — Rim-ltari: 17.15 Pestra glasba JO.45 I«ra 21.30 Orkestra!«' kononrt 2B-W Plašna glasha — Prana: Vfl.15 Radijski pol,pori »L35 Zlx)rov.ski koncert 22.15 Plošče 22.30 Plesna glasba H Karlovih Varov — Varšara: 20.45 Prenos Blretove ope re >I,<wei biserov« I« Turlua — Berlin- Konigtfrrrn Uamburn-KSln: 20.10 l7-loč.itae radijski" tok me — T'ro tislava: 30.10 Na kmete gremo — Lipsko: 30.10 Pester Točer — Prmkfvrt: 29.10 Istmenjarva sporedov med ran. nVml postajam! — Stuttfiart: 30.10 I« norih opere* —
Sah
Tehnični odsek Slovenske tahovske Tjfti Je na
svoji taduji seji med drugim tn<U sklenil, da pritrdi
v i>osame7;nih nieeliih braoturnirje la prvenstvo dotlč-nega kraja Kot prvi (mk brzotunur sc vrši v Ldnhl.ia.ni 8 Junij« v vrtni dvorani restavracije .Zverda«. Prijave v »nosku 10 Din Je Položiti d« 10. ure. istega dine. Za-če^sk igranja ob 19.16: pravieo ndo!c£he p« imajo samo prvoraM-edm! igralni Iju-hlJamsklil Rah«vwk:ih Hnbor. — Prvinplaslrani dobi naslov »Prvak Ljubljane za 1. 19S»«. Cisti dobiček teh brzotumdrjev je nnmeinjon 7-a t.iimrr |MwniincKnikov, ki ho še tekom teg« mrsocji v okvirju Slovenske šahovske zveze in ki bo določil annatn-skegs prvaka dravske banovino. Igralo! I,jublj£.ne, pri^a-vijte se v čilm večjem Morita, k«- na ta načta po<lipo-«*»
Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa tope vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo zelo dpbre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša Franz-Joseiove grenke vode zjutraj na te*če ali zvečer preden greste k počitka.
Ogl. teg. S. br. 3M74/M.
Iz Podsmrehe-Vel. Lašče
Trata, nagnjena proti poldnem, eadaj breg i gostim grmovjem, izmed katerega se dvigafo tapetam ter se prijazno svetijo bela brezova djbla; na levi podolgat hrii}, da grefe,eini ura gleda Ma cerkvica izmed temnega smrečja; ob robu njegovem naznanja jelševje potok, ki teče po globokem jaijtu med gozdom in trato; proti jugu gledaš pred eabo dobravo z redkim leičevjem, brinjem in tanjam. Poglej proti večeru! Gorica se wsti za gorico, ia dalaft zad stoje ter zapirajo svet velikanske planine. — Tako opisuje svojo rojstno pokrajino ul {ustnik, pisatelj, kritik J,o*ip Stritar, čigar stoletnico rojstva bomo praznpvali dne 5. folija 193* z odkritjem spominske plošče v Podsmreki. K tej proslavi, ki se bo začela ie nad predvečer, vabi pripravljalni odbor ves slovenski narod- — Spored proslave bo odbor pravočasno objavil.
Naš srčno ljubljeni, nepozabni soprog in oče, gospod
Ernest Vargazon
načelnik divekcije državnih telesni« v hjibljui v p-,
rezervni pešadijski kapetan I. klas«
je sredi svoje življenjske poti. posvečene rodbini, sočloveku in sreči Jugoslavije, v četrtek, dne 4. junija t. 1. ob 21.30 zvečer, previden z zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo plemenito dušo. Na poslednji poti ga spremimo izpred hišo žalosti, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13, v soboto 8. junija t. 1. ob petib popoldne, do glavnega kolodvora, odkoder bo prepeljan v svoj rojstni kraj Središče ob Dravi, kjer se bo vršil sprevod izpred kolodvora v nedeljo 7. junija L 1. ob dveh |>opoldne na središko njivo miru.
V Ljubljani, dne 5. junija 1936.
• Alojzija roj. Jnvančič. soproga, Dnšan. Bogomil, sinova. In ostalo sorodstvo.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
Prodaja tudi na daljše obroke
PAVILJON
prodaja orientalskih preprog
izdelanih v skopljanski tkalnici Radi razprodaje
dajem največji popust pri cenah
Vsak predmet lahko obnovite z novim emaiMakom ,.RUTHAX"
,,Kuthax email-lak za vse in vsakogar". Idealno prepleskanje sa leseno ln kovinsko pohištvo. Uporabila se tudi za tramvaje, avtobuse, tovorna vozila, motorna kolesa, blclkle, tehtnice, vse vrste pladnjev, otroSke Igrate Itd. En poskns vae bo prepričal!
Pazite na originalni modri zavitek!
Dobiva ae v vseh bolj&lh proda|alnah te stroke, kjer ga nI, ga zahtevajte pri: »astopstvu za dravsko banovino: Commerce d. d., Ljubllana, Krekov trg 10, telef. 38-66.
Mali oglasi
Službodobe
Pri župnijski cerkvi v Marenbergu se odda s 1. julijem 193 6 služba
organista in cerkvenika
v eni osebi. Reflektantje ae naj predstavijo pri župnem uradu.	(b)
Pedikerja
.samo izvrstnega, z do brlm nastopom za takoj išče specialni salon »Hol-lywood«, Zagreb, Ilica 11. mezzantn.	(b)
EMAI L
Tinček in Tonček Lotf deielcJiva
Tinčku in Tončku je kmalu pošel bencin.
»Kaj pa zdaj?« je zaskrbljeno dejal Tonček. »Če se avtomobil ustavi, naju bo lev, ki dirja za nama, zgrabil in pohrustal, kot bi mignil.«
»Veš kaj?« je svetoval Tinček. »Ustaviva avto kar sredi trga, potem pa hitro skočiva iz njega in jo ubriševa v prvo hišo.«
»Dobro,« je rekel Tonček in z zadnjo močjo pognal avtomobil.
Služkinjo
za hišna dela, lahko začetnico, sprejmem. Naslov upravi »Slovenca« pod štev. 8332.	(b)
Donasalka
pridna, poštena in dostoj na, čedne zunanjosti, do bi službo pri »Levu«, Go-sposvetska c. 16, LJubljana..	(b)
mmm\
Vajenca
za urarsko obrt sprejme juvellr Otmar Klffmann. Ljubljana, Mestni trg 8.
Stanovanje
sončno, 2 sobno, v I. nadstropju, se takoj odda. -šmartlnska cesta 6. (č)
Enosobno stanovanje
oddam takoj samo orti dami v tretjem nadstropju - sončno in čisto. Go-sposvetska c. 10-1. (č)
Sredi trga je medtem vladalo pisano življenje. Tam je bilo taborišče cirkuških klovnov, artistov in krotilcev divjih živali. Na sliki vidite velikana, na njegovi desnici pritlikavo mladenko, na njegovi levici pa ženo, ki ji raste gosta brada. Potem sta tam še dva: umetnik v stradanju, ki je suh kot prekla in debela Berta, ki sama tehta toliko, kot vsi njeni štirje tovariši skupaj.
Enosobno stanovanje
center, oddam z julijem ugodno. Mestni trg 11-1, Cigllč.	(ČX
IBEEESI
Preden se odločite za
nakup pianina
oglejte si na velesejmu na razstavnem prostoru
v paviljonu »F« zadnjo novost modelov tvrdke R. WARBI NEK
1.32 m visok, 1.45 m širok polna pa.ncer plošča repeticljska mehanika 7 oktav lep pojoč ton
5 letna garancija Din 8.500-
Posestva
Vežstanovanjska hiša
lepim vrtom se proda Ljubljani. Naslov pove uprava Slov. št. 8284. p
Modna trgovina
vpeljana, v središču Ljubljane, se zaradi bolezni proda. Ponudbe pod šifro »Odkup 60.000« št. 8259.
Otroške jopice
po 12 Din se dobijo pri Trpinovem bazarju, Maribor, VetrlnJaka 16.
Kolesa
prvovrstna, malo rabljena, ki odgovarjajo novim, kupite zelo ugodno edino pri »Promet« — nasproti ltrlžanske cerkve. (1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčujc terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Vaše terjatve
pri hranilnicah ln posojilnicah vnovčujem hitro ln pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovolje-pisarno ln priložite znamke. — Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.
Alojzij Planinšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1
vnovčuje najbolje terjatve
vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. (d)
mam
POHIŠTVO
gllUBII,
Na velesejmu paviljon E 9—13
CBESffl
Vsa letna oblačila,
lister, buret, kaša, v odlični izdelavi dobite po ceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14.
Krušno moko
za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.75 za 1 kilogram Jos BAHOVBC, Ljubljana — Sv. Jakoba trg 7.
Zadnje dni Velesejma
Cena za preproge, ročno delo, 600 Din za kvadratni meter. Izdelava in barve brez konkurence!
Tkalnica preprog »Mekka« paviljon E
rt-oj; z«, izdel. sladoleda
kateri Istočasno izdelajo dve vrsti različnega sladoleda, brez elektrike, se predvajajo na Velesejmu v paviljonu B, zunaj. Zastopstvo za Jugoslavijo : Drago Ceferin, LJubljana.
Dražba
Prodajo se na jav. dražbi
v javnih skladiščih Ljub ljana, Tyrševa cesta 33, dne 6. junija 1936 ob 2 popoldne rabljeni pred meti trgovske oprave, in sicer: stelaže, pulti, pisalne mize, navadne mize, stoli, tehtnica, kopirna preša in ročni kovčki. 1
Meso
se bo prodajalo po zni žanlh cenah na novo otvorjenl stojnici. Druga pri Zmajskem mostu. 1
Ure
budilke 55'. žepne . 36*. zapealnc95'. 14 kar. ogr. lice . . 100'
Kupujem zlato ln srebro po naJvlSllh dnevnih cenah. Popravila strokovno ln po nalnlijl ceni
0. KIFFMANN. Ljubljana
Mestni trg 8. Zastopstvo tvrdke A. KIFFMANN, Maribor.
Kolesa
kromlrana in ponikljana po 750 Din. Nova trgov! na, Tyrševa 36. Velesejem paviljon F, zunaj. (1)

Obiskovalcem velesejma
se priporoča tvrdka
Ivan Javornik
Mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesar
Lastni izdelki in moderna hladilnica
LJUBLJANA — Domobranska cesta 7
PODRUŽNICE: Šolski drevored (poleg Zmajskega mostu) WoIfova ulica št. 12 in Dolenjska cesta št. 49
(nasproti Rakovnika) Telef. 27-03	Telef. 81-67
Inserirajte v »Slovencu«!
B
Novo!
Novo!
F. M. Willam
DasLebcnllarias
der Huflcr Jesti
587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani
I
Plise, entel, ažur, gumbe
gumbnice, monograme — Izvrši takoj Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj, žepni robe!, plenice, ročna dela. (t)
Moderno spalnico
izvršeno po dogovoru izvršim, za zamenjavo zidno opeko. Poizve se na Velesejmu, paviljon »E« -Slovša.	(t)
ZAHVALA
Za vse sočuvstvovanje ob prebridki izgubi ljubljenega sina
BOJANA
izrekam prav vsem najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 5. junija 1936.
Josip L o v š a.
L. Ganghofer:
104
Stiiif HiMus
Roman
»Da te ne puščam rad, si lahko misliš.« Kmet se je ozrl proti spečemu otroku. »A ne gre več drugače, zdaj moram sam z glavo skozi zid. Najboljše, ia odideš kar jutri zarana. Kovčeg pošljem pozneje za teboj. Ali je prav tako?«
»Mali je vstala izza mize, stopila k zofi in ppgladila z roko otroka po laseh. »Ali bi mi ne dal Ančice s seboj? Lepo bi skrbela zanjo. In sestra bi je bila vesela.«
Odločno je odkimal. »Sestra ima dovolj majhnih ust. In če bi ne imel svojih otrok, kaj bi mi še ostalo? Nobenega ne dam. Za nekaj dni mi bo priskočila soseda na pomoč, pozneje se moram ozreti pač po pripravni ženski. Naj velja, kar hoče! Rajši garam, da mi bo kri brizgala izza nohtov. Tako! Zdaj lezi spat! Pol noči je že itak spet pri vragu!«
Kljub temu opominu so minile še ure, preden je v Brucknerjevi hiši ugasnila luč.
Sledeči dan. nedelja, je spravil pokonci vso vas. Toda ljudje, prihajajoči od glavnega opravila iz cerkve, niso imeli v zobeh morda Brucknerjeve Mali, ki je zgodaj zjutraj z majhno belo culo in rdeče obrobljenimi očmi odšla iz vasi. Ta pol »•seli, pol začudeni šunder je povzročil oklic s .»rižnice: »V sveti zakon sta namenjena stopiti pošteni in čednostni mladenič Andrej Pointer in poštena in čednostna mladenka Elizabeta Zauner, oba odtod.«
To veliko novico je čul tudi Patscheider, ki je pred poldnevom stopil pred Jezerskim dvorom z voza in si naročil čoln. Pa je samo zmignil z rameni in skočil v ladjico. Ko se je izkrcal pri hudourniku, se je začel neutegoma krepko poganjati vkreber in je prispel, kakor je bil svojemu gospodu obljubil, še pravi čas v vilo Tram. Groi Egge je stal pred kočo, že pripravljen za odhod na lov. S puško na hrbtu je bral pismo, od katerega je ležala kuverta pretrgana na tleh. Moser, ki je s klobukom v roki stal pred grofom, je menda pismo pravkar prinesel. Tudi France je bil popolnoma nared; sedel ie na klooi pred kočo in je nemo vprašujoče pogledal Patscheiderja, ko se je ta približal. Lovec je prikimal in izginil v kočo.
Grof Egge je bil pismo prebral in zdelo se je, da ga nekaj razburja in se ne more prav odločiti. Nenadoma se je obrnil proti Moserju in zarežal nanj: »Pa prav zdajle moraš priti s tem pismom! Zdaj vendar ne utegnem pisati, sicer zamudim zilazl« Spet je preudarjal. Ni bil dolgo neodločen. Vtaknil je pismo v žep pri jopiču. »V božjem imenu! Kar z besedo ji povej. Zadovoljen sem, 'da odpotujeta dami pojutrišnjem.« Ugriznil je v brke in iskal pravih besed. »V Monakovem naj ne ostajata dlje ko potrebno. V palači je vse zanrto in zaklenjeno in duh po kafri bi jima utegnil škodovati. Boliše bo, če gresta čez opoldne v hotet in odpotujeta takoj po obedu s poštnim vlakom dalje. Tako se izogneta vsem obiskom.« Okoli oči grofa Eggeja se ie zdrznilo. »Z Eggeberga naj mi takoj brzojavita, da sta srečno prispeli. Potem jima že pišem — kadar bom utegnil. In moji hčerki lahko poveš, da sem vesel, ker je hotela priti jutri k meni v kočo. Preveč bi bilo zanjo. Ti dnevi so meni stopili v noge — koliko bolj so morali
t:
pretresti ubogega dekleta. Naj si odpočije. Želim ji, da bi dobro potovala. Prav dobro. In da bi srečno prišla na Eggeberg. In dobro prebila zimo. Povej ji to! Preden odpotujem, se oglasim morda za kak dan na Eggebergu. Moj brat ima sicer lov, da se Bog usmilil Toda dekletu na ljubo. Povej ji to!« Popravil si je klobuk. »Hornegger!« Grof Egge je krenil na stezo. Ko ga je France dohitel, je vprašal: »Kje ,meniš, stoji kozel?«
Tri ure pozneje, pod večer, je prinesel France v vilo Tram gamza, ki ga je ustrelil njegov gospod. Toda grof Egge ni prišel domov takšne volje, kakor navadno po uspelem lovu. Pri zalazu je komaj fijkal, da bo smel ustreliti. Ko mu je pa ležal plen pred nogami, je brez vsakega veselja gledal ro-fflvje. In na poti proti domu ni govoril kakor dru-Šekrati na dolgo in široko o zalazu, temveč bil čemerno molčeč.
Po večerji je odpovedal Patscheider svojo službo. In tedaj je zagrmelo. Grof Egge je kričal, da so šklepetala okna.
France se je umaknil k studencu, da bi proti volji ne moral čuti, kaj sta govorila onadva v izbi. Trajalo je skoraj celo uro, preden je bilo spet mirno v koči. Ko se je France vrnil v kuhinjo, je Patscheider s tresočimi se rokami pospravljal svoie stvari v nahrbtnik, dočim so v gosposki sobi pele citre.
»Hvala Bogu, France, zdaj sem prestal! Svojo culo odnesem seveda s seboj. Toda zdaj morem vsaj mirno mvsliti na ženo in otroke.«
»Miha! Kaj pa je? Zakaj pospravljaš tako v naglici?«
i »Proč moram, brez odlašania, je rekel Danes ji-napravil zmano kakor zadrjič s tabo! Namesto, da bi prizanašal moji uhogi diiSl, namesto, d» bi
bil vesel, ker sem se usmilil reveža očeta —« Patscheider je nadaljnje besede požrl. »Tedaj se nisem mogel več zdržati. In vrgel sem mu vse v obraz, vse, kar me je morilo te dni. Vse! Vse!«
»Miha, za božjo voljo, mar si ob pamet?« se je ustrašil France. »Saj veš, kako hitro se razburi in kako je trd! In vidiš, zdaj ga je zadela še grozna nesreča. To zmrvi človeka! Kako mu moreš potem kaj zameriti? Miha, Miha!«
Patscheider se je popraskal po glavi. »Mogoče imaš prav, mogoče bi bil moral res stisniti jezik za zobe. A nisem se mogel obvladati. Bruhnilo je iz mene. Metal mi je v obraz očitke —« Spet ga je prijela jeza. »Strela božja, mislil sem —«.
V izbi so utihnile citre in grof Egge je hripavo zavpil: »Ali bo že kmalu mir tam zunaj!« Potem so strune spet zapele.
Lovca nista črhnila nobene besede več. Ko si je bil Patscheider zadel svoj tovor na hrbet, je po-mignil tovarišu. Molče sta odšla v noč. Čez nekaj časa se je Patscheider oklenil Francetove roke. »Z Bogom! In Bog povrni, ker si mi dovolil, ogledati se za novo službo. Da tebe ne bom pozabil, bodi prepričan. Vse drugo je za menoj. Križ čez in pozabimo. Zate, France, pa ostanem stari. Bog te ohrani, tovariš!« Pritegnil ga je k sebi, poljubil ko raznežen medved in izginil v noč.
France sprva ni zmogel nobene besede. Šelt ko so utihnili Patscheiderjevi koraki v temi, je zaklical za njim: »Bog te ohrani, Miha! In dobro naj ti gre, kajne!« Med potjo domov je večkrat obstal in sc ozrl proti dolini. V koči jc sedel na ognjišče Ln strmel v tlečo žerjavico. Končno je j vzdihom vstal in zlezel na svoje ležišče v pod-streš ju.
Za >.luRoslovan=ko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefi.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Viktor Cenčii.