ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA DELA Leto VI 17. avgusta 1930 Štev. 33 Foto p. F. Ošur. K letošnjemu velikemu Šmarnu in današnjemu zagrebškemu evharističnemu shodu Veliki oltar s čudodelno podobo Matere božje v znameniti slovensko-hrvaški božjepotni cerkvi na Trsatu. 25« z vseslovanskega gasilskega kongresa, ki se je vršil od i. do 4. avgusta v Ljubljani ob velikanski udeležbi slovenskih gasilcev in ob izredno mnogübrojnem zastopstvu ostalih slovanskih ter raznih drugih inozemskih gasilcev. Pogled na zbrano gasilsko armado z balkona univerze ob priliki pozdravnih govorov. Pogled na Kongresni trg ob priliki slovesne sv. maše, ki jo je daroval gasilski kurat dr. M. Opeika. Službe božje se je udeležilo kakih 12.000 uniformiranih gasilcev z nad 25 godbami in 90 zastavami. Po službi božji se je razvil po ljubljanskih ulicah mogočen sprevod mas slovanskega gasilstva in inozemskih zastopstev. Na desni: Proste vaje s sekiricami, ki jih je izvajalo pod vodstvom g. Hojana okroglo 900 slovenskih gasilcev v nedeljo 3. avgusta popoldne na igrišču Ilirije ob prisotnosti tiso-čev gledalcev. Na levi: Člani jugoslovanske in bolgarske mešane komisije za likvidacijo dvolastniških posestev, ki posluje v Vrnjački banji. Dvolast-niška posestva so netila stalne nesporazume med nami in Bolgari, zato gotovo vsi želimo, da konča komisija svoje delo čdm uspešneje. Spodaj: Jeseniški fantje, ki so splezali preteikli mesec po debelo za-, padlem snegu na Triglav in našli Aljažev stok) ves zasnežen. Kakor vidimo s slike, so ga odkopali toliko, da moli iz snega vsaj vrh. Franc Terseglav, znan slovenski kulturni delavec in ideolog slovenskega katolicizma, urednik »Slovencac in duhovit uvodničar, je meseca julija praznoval 25 letnico, odkar je vstopil v uredništvo >Slo-venca<. Bil je za svoje zaslužno dedovanje kot časnikar 1.1928. odlikovan na predlog tedanjega ministra za prosveto dr. Kumanudija z redom sv. Save 3. stopnje. 259 Na desni: S tekme koscev, iki jo je priredila meseca julija slovenje^raška podružnica kmet. druatva ob priliki svojega krasno uspelega kraetiškega dne. Tekmovalo je devet koscev, ki so vsi cerkveni fcvii iz Šmartnega. Zmagal je kot orvi Organist I. Krpač (1), ki je pokosil 90 m» v 6-8 minutah, njemu so pa sledili M. Kres-uik, Uršej in Slemnik. Po košnji so prišla domača dekleta trosit pokošeno seno, koscem so pa prinesla južino (klobase, kruh in jabolčniK). Slika nam kaže pridne kosce, dekleta in navdušene opazovalce te izvirne tekme. Spodaj: Prostovoljno f^asilno društvo v Vižmarjih pri Ljubljani ob priliki slovesne blagoslovitve svoje nove motorne briz-galne, ki se je vršila pred kratkim. V sredini je videti kumico gospo Al. Čebu-larjevo, načelnika Arharja in 12 družic, ob strani pa stoje vozniki slavnostnega sprevoda. Spodaj: Ljubljanski otroci na letovanju v Kraljevici. »Opeko podajamo in streho pokrivamo.« Zgoraj na levi: K pasijonskim igram v Oberammerfau je odpotovala 16. julija letos že druga slovenska skupina, ki jo je organizirala in vodila ljubljanska Prosvetna zveza. Na levi: »Saladin«, najboljši dirkač v Sloveniji, kii je odnesel pri zadnjih konjskih tekmah v Mariboru prvo zmago. Vzredil ga je znani konierejec in vozač g. Filipič, ki si je priboril to pot že šesiti jugoslovanski >Derby«. Pri prejšnjih tekmah je voail s konji: Silvia, Soja, Gonda, Bessie in Bubikopf. 260 261 Mati božja trsatska Pogled na Trsat in Gobnič-kopdp(X). Vse slike za to serijo je posnel fran- čiškanski pater tr-satskm samostani, č, g. FilipOstir. Slovenci zahajamo od leta do leta v večjem številu na morje. Ker nas loči od našega lastnega slovenskega Primorja med Gradežem in Koprom državna meja, posečamo Kvarner. Ko se pripeljemo preko Karlovca na Plase, se nam že odpre veličasten pogled na naše divno morje, ki ga lahko potem uživamo ves čas do Sušaka. Če na Sušaku nimamo ravno nujnih opravkov, tedaj gotovo izrabimo ure čakanja do parnika, ki nas popelje kamorkoli dalje, za to, da obiščemo znamenito trsatsko božjo pot, saj je iz Sušaka na Trsat le kratek skok. Avtobus nas popelje tja v par minutah za bore 3 Din. Staro izročilo pripoveduje, da so zjutraj dne 10. maja 1291 zag edali trsatski drvarji na ravnici blizu znamenitega frankopanskega gradu siromašno hišico v obliki cerkve, ki je še prejšnji večer ni bilo tam. V njej najdejo križ in sliko Matere božje, a tedanji težko bolni trsatski župnik je še tisti dan ozdravel, razen tega mu je pa bilo razodeto, da je to hišica Matere božje, ki so jo ponoči prenesli angeli iz Nazareta na Trsat. Glas o tem čude'žu se je naglo razširil po vsem Primorju, posebno poslanstvo, ki ga je poslal knez N. Frankopan v Sveto deželo, se je pa prepričalo, da je župnikovo razodetje točno. Marijina hišica je ostala na Trsatu tri leta in sedem mesecev, a dne 10. decembra 1294 je bila na sličen čudovit način prenesena v okolico Ankone, kjer se je končno ustalila v Loretu in kjer je ohranjena še dandanes. Na Trsatu, kjer je »tala nekoč ta hišica, je bila pa zgrajena cerkev, ki so jo polagoma širili do današnje velikosti. Hrvatje so za Marijino hišico jako žalo- vali in jo pridno obiskovali potem v Loretu, a papež Urban je poslal Trsatčanom v nadomestilo sliko »Matere milosti«, o kateri pripoveduje izročilo, da jo je naslikal sam sv. apostol Luka in ki je bila obdarjena z mnogimi milostmi. Sredi 15. stoletja so se naselili potem na Trsatu frančiškani, vzeli v oskrbo cerkev s čudodelno podobo in ti jo upravljajo še dandanes. Leta 1629. je upepelil samostan in njegovo dragoceno knjižnico silen požar, toda pobožno ljudstvo je hitro zgradilo novega, še večjega. Pri tem si je pridobil posebnih zaslug tedanji provincijal, goriški Slovenec M. Kumar. V samostanu je pa daljši ali krajši čas živelo in delovalo mnogo znamenitih frančiškanov, med katerimi je bilo tudi več Slovencev. Iz poznejše zeodovine te božjepotne cerkve bi bilo omeniti, da je bila čudodelna slika Matere božje leta 1715. svečano kronana, cerkvi so bile pa darovane mnoge dra- ; gocenosti, relikvije itd. Pobožno ljudstvo je v" vseh časih rado romalo k svetišču in na stotine ; čudežnih pomoči se pripisuje priprošnji trsatske • Matere božje. ¦ Trsat pa ni samo znamenita božja pot, nego ¦ tudi prekrasna izletna točka. Malokje najde čk)- ; vek v našem Primorju tako čudovit razgled nu ves Kvarner, kot ravno s Trsata. Kakor na dlani [ gledamo ob lepem solnčnem dnevu pod seboj ; Sušak in Reko s svojima lukama, Istro z Opa- ; ti jo, Lovrano in Učko, dalje otoke Krk, Cres itd.* in končno lep del Hrvatskega Primorja doli do Crikvenice. Nič ni zato čudnega, če obiskujejo ! še dandanes Slovenci in Hrvatje radi in v veli- ! kem Številu Trsat, zaradi česar ga tudi lahko : imenujemo skupno slovensko-hrvaško bo'žjo pot. ' Pogled s Sušaka na Trsat (X). Na sliki je zaznamovana tudi državna meja med Jugoslavijo (na desni) in Italijo (na levi). Na desni: Notranjščina trsatske cerkve. Spodaj : Samostanski letni refektorij. Spodaj na desni: P. Vend. Vošnjak, večletni provincijal in sedanji gvardijan trs. samostana, odi. z r. sv. Save II. r. in Karadjordjevo zvezdo. Pogled s samostanskega vrta proti jugovzhodu. Na levi: Zrinjsko-Frankopanska grobnica v trsatski cerkvi. Pogled s; samostanske^ Vrta na Sušak ,. in njegovo'ttko. Razvaline Frankopanskega gradu na Trsatu. Na levi: Čudodelna slika Matere božje v trsatski cerkvi, ki jo je baje slikal apostol sv. Luka. Spodaj : V samostanski knjižnicL Spodaj na levi: S romaki čaikajo na vsakdanjo hrano pri samostanski porti. Pogled s samostanskega vrta proti zapadu: Reka in Opatija. Na desni: Pogled s samostanskega hodnika na dvorišče. 262 Muslimanska žena zgodovinsko dejstvo je, da je ženo dvignilo in jo osvobodilo nekdanjega popolnega robstva šele krščanstvo. To nam prav nazorno kaže še danes usoda, ki jo ima žena pri skoraj vseh primitivnih ne-krščanskih narodih, zlasti pa še jjri muslimanskih. Njim je žena ali objekt za uživanje, ali pa tovorno živinče, hrez kakršnihkoli pravic, pač pa s celo vrsto težkih dolžnosti. Kjer vidimo, da se to v najnovejši dobi izboljšuje, kakor na pr. v moderni Turčiji, se godi le pod vplivom krščamske kulture. Enako pa na pr. vidimo tudi pri krščanskih ljudstvih, katerim se še pozna stoletni muslimanski vpliv, na pr. v južni Srbiji ali Črni gori, da je žena še vedno povsod jako zapostavljena. Današnja serija nam kaže nekaj nazornih primerov usode, ki jo je preživljala ali jo še preživlja žena pri muslimanskih orientalcih. Spalnica sultana Murata III. v Serailu. Serail, to je harem turških sultanov v Carigradu, je bil 400 let skrbno zaprt očem vseh nepoklicanih. O njegovih bajnih razkošjih in krasotah so krožile najrazličnejše pripovedke. Kakor mnogo drugih skrivnosti nekdanjega Carigrada, je odprla Kemalova moderna Turčija sedaj tudi Serail in ga napraivila dostopnega radovednim obiskovalcem. Pri obisku je marsikdo razočaran, ker ne najde onega potratnega razkošja, kakršnega je pričakoval. Slika na levi nam kaže salon sultanovih žena v Serailu, ves v blazinah in preprogah, ki jih orientalec tako ljubi. Žena v Tunisu. Dočim se je položaj žene v Turčiji zadnja leta prav bistveno izboljšal, pa preživljajo njih sestre v Tunisu še vedno v polni meri vso svojo stoletno trdo usodo. Žena mora izvrševati sploh vsa dela, dočim ljubosumni mož le leno kadi svojo pipo in pije svojo črno kavo ter se zanima kvečjemu za to, da žena res pridno dela. Slika na desni kaže Tunezijke pni tkanju preproge. Statve so opremljene s kraguljčki, da v bližini ležeči mož vedno sliši, če pridno delajo. Spodnja slika nam kaže prizor izpred tuniške »kavarne«. Možje se krepčajo pri mizi, žene jih pa v bližini kleče čakajo, obrnjene z obrazi proti zidu. Prizor z ogromne manifestacije carigrvjskih Turkinj, ki so jo priredile v proslavo za(jl.nje Kemalove reforme, ki je dala ženam aktivna aasivno voilvno pravico za parlament. Vse sp seveda že odkrite. 263 stoletnico rojstva cesarja Franca Jožefa I. bodo obhajali jutri v Avstriji razni upokojeni generali, dvorni svetniki in vsi oni, ki se še danes ne zavedajo, da |e mož uničil stoletno monarhiio s svojo popolno nesposobnostjo. Bil je prepričan, da so narodi zaradi monarha in države na svetu in ne narobe. Spodnja slika nam kaže cesarja (X) ob priliki enega izmed svojih obiskov v Berlinu. V spremstvu cesarja Viljema (XX) pregleduje častno četo v ber-» linskem Lustgarten. Indijska palača v Londonu, ki jo je pred kratkim slovesno otvoril angleški kralj v spremstvu vseh v Londonu navzočih indijskih knezov. Stalna razstava v palači nudi obiskovalcem popoln vpogled v vse indijsko kulturno, gospodarsko in socialno življenje. Na desni: Nemci proslavljajo desetletnico prebiscita v južnem delu vzhodne Prusije, ki se je končal ugodno za Nemce in neugodno za Poljake; za te je glasoval le neznaten del prebivalstva, kar je pripisovati predvsem njegovi nizki kulturni stopnji. Slika na desni nam kaže pogled na veliko proslavo v Marienburgu, sedežu nekdanjega nemškega viteškega reda. Na desni: Prof. Woldemaras, dolgoletni litavski ministrski predsednik in nato diktator, katerega so 25. julija zaprli in konfinirali v Kownu, ker se mu je še vedno skominalo po diktaturi. Spodaj: »Hindenhorg«. največja nemška oklopnica, ki so jo po vojni potopili Nemci z drugim svojim vojnim ladjevjem vred pri Skapa Flowu. Angleži so jo sedaj zopet dvignili, toda pri odpeljavi je zavozila na sipino, s katere jo skušajo sedaj osvoboditi. Devetstoletnico katedra« le v Speyru so slavili pred kratkim. Kakor znamo, je zgradil Strossmayer svojo djakovsko katedralo po vzorcu speyrske. Na levi: Egiptski kralj Fuad, proti kateremu so naperjeni sedanji nemiri v Egiptu, ker je odslovil nacionalistično vlado in zatvoril parlament. 264 S plavalnih in skakalnih tekem za drž. prvenstvo Juniorsko plavalno prvenstvo. V dneh 8., 9. in 10. avgusta so se vršile v kopališču Ilirije juniorske plavalne tekme za prvenstvo države. Poleg juniorskih plavalnih tekem so se vršile tudi tekme v skokih seniorjev in juniorjev. Ta tekmovanja so se vršila letos prvič ločeno od seniorskih, ki se vrše danes v Dubrovniku. Pokazale so ogromen napredek v plavallnem sportu, ne samo pri nas, temveč tudi v celi di-'žavi. Še posebej je pa razveseljiv napredek plavalnega sporta v Ljubljani. Tekme so pokazale, da bi si Slovenci, če bi nastopili enotno, ne kot dva kluba, osvojili državno prvenstvo. Tako si je pa osvojila prvenstvo Viktorija Sušak s 169 točkami pred Jadranom iz Splita, ki je dosegel le 156 in Ilirijo z 92 točkami. Prvenstvo v skokih je pa ostalo zapet Iliriji, ki v tej panogi sporta sploh nima konkurence. Četrto mesto je pa dobilo Primorje z 62 točkami. Na levi: Lep skok Kordeliča s stolpa 10 m iz stoje na rokah. Lep skok Pretnarjeve s stolpa. Priborila si je prvenstvo v skokUi senionk. Na desni: Wilfan Draško, najboljši plavač v tem prvenstvu. Na vseh progah, kjer je nastopil, je postavil nove državne rekorde. Na levi: Plarvači štafete 4X50. V tej točki je bila boriba med našimi in Viktorijašicanii najostrejša. Od leve proti desni: Wolfart, Jenko, Bradač, Lampret (vse Ilirija). Start juniorjev na progi 100 metrov prosto. A. Derental: Singapurska krasotica Povest »Sam ne morem podpisati pogodbe — je rekel Rah-manov. — Moram poprej vprašati miss Kate Page, s katero nastopam. Gospodična bo odločala.« »Miss Page mora priti vsak trenutek sem. Pravkar je bila pri meni in je obljubila, da se zopet oglasi. Če želite, lahko počakate.« Rahmanov se je vrnil v čakalnico. Tu je sedelo več ljudi z običajno izrazito zunanjostjo mednarodnih potujočih igralcev. Kmnlu je prišla Kate. Videti je bilo, da je zelo razburjena. Stopila je k Rahmanovu: »George! govoriti moram z Vami!« »Vedno sem Vam na razpolago! A vendar — ali se nočeva najprej domeniti, kam bova odpotovala? V Singa-puru ni zdaj nobenega zaslužka.« Kate je nestrpno zgubančila čelo, kar je pri njej vedno kazalo nemir: »Pustiva to, George! Kaj me zdaj briga zaslužek! Povedati Vam moram jako resne stvari. Pojdiva v kako kavarno. Tako sem se bala, da pridem prepozno, in Vas ne bom našla tukaj! Kje bi Vas potem iskala? Nikoli več ne pridete k nam na dom. Se morate že drugod bolje zabavati!« »No, saj se tudi Vi ne dolgočasite v moji odsotnosti. Baš danes sem imel priliko Vas opazovati.« Kate ga je milo pogledala: »Oh, George!« je rekla tiho in očitajoče. Odšla je iz pisarne in Rahmanov ji je sledil na ulico. »Deklica se mi res smili!« — si je mislil in včasih bežno noffledal Kate, medtem ko sta molče korakala po ulici Severnega mostu med zaposleno množico, ki je ob tej hladni uri hitela po svojih opravkih. »Ta Pablo Mora-leda je seveda podlež! Razen slabega ne more ž njim " ničesar doživeti. Sicer pa kaj hočem? Saj je že polnoletna in nimam nobene pravice ji ugovarjati, ker nisem njen varuh.« .is* Kate je urno, drobno stopicala zraven in se trudila ne zaostajati za Rahmanovom. Niti enkrat se ni ozrla nanj. Stisnila je usta, in njena sicer vedno rožnata lica so za spoznanje pobledela. V holandski kavami je vladal hlad: zunaj so bile zaprte oknice, znotraj pa spuščeni ; zastori. Prazna dvorana se je zdela napoltemna očem, ki so pred tem gledale zunaj na ulici žgoče solnce in sinje ,s ; nebo. Rahmanov in Kate sta se usedla v najbolj oddaljeni kot. »Vam preti nevarnost!« je pričela Kate z od rtizbur-jenja drhtečim glasom, ko je natakar spustil na mizo pred njima ledeno kavo in odšel. »Zoper Vas obstoji zarota! Lahko mi ne verjamete, a čutim dolžnost, opozoriti Vas!« Rahmanov je začudeno dvignil glavo: »Zarota? Kakšna zarota? Kdo pa se je mogel zoper mene zarotiti?« »Pač one osebe, ki jih Vi itak predobro poznate! Vi mislite, da so Vam prijatelji. Vi jim zaupate. V resnici, pa hočejo ti ljudje... Kratkomalo, ne smete več hoditi v Malajsko gledališče, ne smete srečati onih! Saj sami veste, koga mislim. O, George, saj ste vendeir Evropec, beli človek!« Kate je umolknila. Rahmanov je skomiznil z rameni: ' »To mora biti samo nesporazum! Ne morem razumeti, iz katerega vzroka bi se kdo zoper mene zanotil? Jaz bi mislil narobe, da me hočejo ti ljudje pridobiti za se. A predvsem: odkod Vam je znano, da zahajam v Malajsko gledališče? In če je to tudi res, zakaj ne bi smel več tja hoditi? Raztolmačite mi to!« BaKrolIsK Jugoslov, /Iskame v CfuM/tUli — Vonatls poaame*aiO slllc aovot/cn le 9 privolfenlem uredništva