stav. 4f* Posamezna številka '2U stotitiK v Trstu, v sriae 2 J- fewuarial92i Posamezna stevi \a 20 stotini Utnik XLVI shs}« — Izvzema ponedeljek - vsak den /Jutraj. — Uredništvo- ulica sv. •?ran«Sk« AslSket" 20, L nadstropje. — Dopisi nej se poSlijajo tired-JStvu. — Kef t tiran pl»raa se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vr-.Csjo. — udajatelj In od^, vorn. .srednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk ustuirne Edinost. — Naročnina znaia na mesec L. 7-—, pol „ta l 32._ in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trs:.', ::i okolici po 30 stotin!*. — Oglasi se računajo ? blrckosti ene kolone (72 mm. — Oglasi trgovcev in obrtulko* mn po 40 stot% osmrtnico, zahvale, poslanice in vabila * po t t.—, ogia l denj.ni'.i zavodov, mm po L 2. — Mali ogi^f po stot. beseda, najmanj pa L 2. — Os^tes!, naročnina in reklamacije se po?iti3jo izključno uprav! Ed!nos!F. v ulica sv. Frančlfika AsISke^a štev. 20,1, tiadsiropje. — Telefon urednldtva In uprave 11-57. ProtirevolucUa brez revolucije Pred včerajšnjim se je vršilo v Trstu zborovanje italijanske sociabstecne Stranke za Primorsko. Prvič po razkolu v Livornu je stranka mogla pregledati in prešteti svoje vrste. To zborovanje je dokazalo pred celo javnostjo, da sc faahaja italijanska socialistična stranka v popolni nemoči. Sodrug Passigli, ki je peroeal o položaju primorskega delava stva, je s pogumom in odkritostjo, ki zasluži upoštevanje, izjavil, da se celot? ao delavsko gibanje nahaja v zelo res* nem in žalostnem položaju: »Razmere so se spremenile. Poštenost zahteva, da to priznamo in da aovnnmo odkrito. Buržoazija se je oddahnila, navzela se je pogtma, začela je združevati svoje vrste in prehaja k napadu. Naša dob znost je, da razjasnimo delavstvu da? našr.ii položaj in se pri tem prav nič ne strašimo. Bovjše je, da nas izžviž&ajo, ker izvršujemo svojo dolžnost, nego da bi nam -ploskali in bi mi pri tem izda? j ali ko "sti delavstva. Buržoazija razpo? laga danes z rednimi oboroženimi sila« mi, ona ima na svoji strani novo arma; do, ki se imenuje fažizem. Alfi danes ni? mamo oborožene sfe, da bi se mogli upirati. Pojav fažizma se ne sine preži? jati in tudi ne smemo misliti, da je ta pojav nelogičen. Buržoazija se pač bra? ni omi sredstvi, kakor se tudi mi z vst sredstvi branimo. Fažizem ima jasen in določen proigram: on hoče uničiti našo stranko in naše naprave. Tu? kaj na Primorskem ima ta&izezn še dru? g o nalogo, streti hoče Slovane. Fašisti so javno raszglasili, da hočejo S'ovence na. naibolj nasilen način pokončati. Da? rtes hočejo Slovane oropati kratkotna'o volilne pravice. Fašizem dokazuje, da e nahajamo v Italiji sredi proti revolus cije, ne da bi bili imeli prej revolucijo. Mi trpimo in prenašamo vse nesreče in \yC neprilike te protirevoTuciie. Kaj naj n ipravimo? AK naj se umaknemo in opusfcTmo vsak boj? Ne, sodrugi, mi moramo vztrajati in se ne smemo urnak? niti od svojih mest.« Tako govori m beseduje največja in nn j mogočne :ša stranka Italije. Čudno pristofa ta krotka govorica oni stranki, :>red katero so trepetale še nedavno vse (italijanske vlade. Človek ne more poj? movati, kako leži najbolj revolucionar? na stranka države kar naenkrat na tleh pred fašisti. Stranka, katera ie hotela postaviti na glavo ves državni in dru?; žabni red Italije, katera se je vedla, k a? kor da sc upa z enim samim udarcem podreti! ves obstoječi red, ima, čez noč porezane vse peruti. To stranko lahko fašisti suvajo, pretepajo, mrcvarro, ka= kor jih je volja. Ko trešči udarec v obraz, tedaj zniža ta vsemogočna stran* ka $avo in vzklikne: Treba je vztrajati na svojem mestu, treba je potrpeti. Iz tega j® razvidno, da njeno deseda* nje oblastno in mogočno govorjenje ni odgovarjalo njen? moči. Obnašanje te stranke je bilo v popolnem nasprotju z njeno resnično močjo. Njena vsemo? gočnost ic obstoj a" a le v njeni do? mašljijćL Silna je bila v besedah, nepre* magijiva na papirju. Delavstvu je ozna* n j evala tri leta revolucijo, napovedova? la mu je prihod nove dobe, a ob pTvem udarcu je z'ezla pod mizo. Kdor ve, da nima moči, naj ne dela obljub, naj ne vara delavstva. Socialisti in komunisti so toliko časa govorili in pisali o nasilju in revoluciji, da s je italijanska buržo* azija ustvarila fažizem, ki ic postal bič delavskega ljudstva. Socialisti so o na? silju pisali, fašisiš so ga izvajali. Socia= 'isti so z napadi grozili, fašisti so na* pade izvrševali. SociaVsti in komunisti so s pesrio pretili, fašisti so s svojo pe? stjo udarili. Oni, ki je nasilje obljubljal, je nasilie pretek Vse delo xt ?* janske socialistične stranke je bila velika de? magogija. Ogoljufano pa ie ubogo de? lavstvo, ki je svojim voditeljem dalo vero, in ni vedelo, da so bi njegovi vo? ditelji možje velikih besed in majhnih de:auj. Danes sc zvija delavstvo pod udarci ki padajo na niegove organizac:? je. Danes delavstvo krvavi, ker so jih možje njihovega zaupanja za to zaupa? nje prevarali. Trpeti pa mora tudi slovensko ljudstvo, ki vidi, kako prodirajo tolpe fašistov v n:egove vasi in njegove domove. .Naše "judstvo sc teh napadov ne plaši, nasilju se bo postavilo po robu in ga bo znalo premagati, a nikdar ne bo pozabilo, komu mora izreči hvalo za dobrote in lepote fašistovskih obskov. Socialistom bo ohranilo trajen spomin. ii/go$fayija Seja ustavnega odseka. — Naziv; države. - Zastava in grb. — Službeni jezik. — Plemstvo odpravljeno. BEOGRAD, 19. Štirinajsto sejo ustav? nega odseka je otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčić ob šestnajstih. Prvi je govoril dr. Ante Duiibić (Jugoslovenski klub), ki je zahteval, naj se imenuje dr? žava Srbov, Hrvatov in Slovencev« »Ju? goslavija«. V tiskanem načrtu ustave Jugoslovenskega kluba pa stoji, naj se država imenuje »država Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Dr. Dubilič je zahteval, naj se v drugem členu ustave poleg dos ločil o državni zastavi vstavijo rudi do? ločila glede trgovinske zastave jugoslo? venske trgovinske mornarice. Dr. Sima Marković (komunist) izjav? ! a, da so komunisti za sovjetsko repu? bliko, ali, dokler jim je to nemogoče do? seči, jim ni vse eno, ali bodo živeli v ab? solutistični monarhiji ali pa v demokrat? &ki republiki. Vprašanje ureditve drža? ve na buržujski način za komuniste ni načelno vprašanje, temveč vprašanje praktične politike. Radi tega bodo ko? munisti v podrobni debati o vseh vpra? šanjih razpravljali s čisto praktičnega stališča. S krivega stališča presoja to vprašanje oni. ki jemlje za podlago u? stave drugih držav. Če bi imeli na izbe? fo angleško monarhijo aH francosko re? publiko, bi se gotovo odločili za konsti? tutivno angleško monarhijo. Moti pa se, kdor vidi v monarhiji simbol cdinst 'a. Monarhija je nasprotno eden izmed naj? VLČ'ih zaprek narodnemu edinstvu. Kar se tiče nazivanja države, predla? ga jo komunisti ime »Jugoslavija«. Kar pa se tiče grba, jim je pač čisto vseeno. Glede državnega jezika pa tisti, ki mi? sli jo, da je slovenski jezik dialekt, ni? majo prav. Slovenski jezik je samostojen litera* rcn jezik, ki se v nobenem primeru ne more degradirati na ..avaden dialekt. Govornik zahteva dalje, varstva za na? rodne manjšine, katerim bi se z ustavo morale zajamčiti njihove pravice, da morejo prosto posluževati sc svojega materinega jezika. Nato predlaga, da jc treba v prvi del ustave sprejeti tudi do? ločila o upravni razdelitvi države. Kadikalec Ljuba Jovanov.'č se izjavi za monarhijo. V vprašanju državnih o? blasti je treba sklepati v bratskem spo? razumu. Glede službenega jezika pred? laga srbskohrvatsko ? slovenski jezik in izjavlja, da zahteva v imenu radikalne in demokratske skupine. V istem imenu zahteva tudi, naj se slovenski ščit v firbu sestavi tako, da bo imel tri zvezde in polmesec pod njimi. Minister Marko Trifkovič izjavi, da je za predlog dr. Laze Markoviča z ozirom na člen 1. V členu 2. sprejema predlog Ljube Jovanoviča, naj bo grb tak, ka? -kohrvatsko - slovenski jezik službeni iezik. Nato pa poda v imenu vlade nastop? no izjavo: »Vprašanje nazivanja države je bilo rešeno v sporazumu z vsemi kompetentnimi činitelji, a ko se je u? stvarjala naša država, je bila že pod tem imenom mednarodno priznana. Uporab? Ijanje tega naziva (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) se opravičuje ta? ko, da se s tem naznači, da je vsak iz? med treh delov jugoslovanskega nrroda isto tako cenjen in da so vsi trije med seboj ravnopravni. Tega se je zavedalo že tudi Narodno Veče. Radi tega pred? laga vlada, naj to ime ostane še dalje službeni naziv države«. Demokrat dr. Tomislav Tomljenovie izjavlja, da si more predstavljati edin? stveno državo samo pod imenom Jugo? slavija. Radi tega je naziv SHS nedvom? no nedostaten za narodno edinstvo. Vlada se je postavila na stališče, da je njena naloga v tem vprašanju samo ta, kar se je določilo pri ustvarjanju drža? ve, a samo nerešena, vprašanja, ki so ostala naj pretresa skupščina. Poslan? cem, ki podpirajo to vlado, je dano dyo? jc na izbero: Ali da ne pritrdijo vladi v tem vprašanju in imajo pred očmi vse morebitne posledicc, ki bi nastale, ali pa da odobre njeno stališče. Vlada Paši če? va ima veliko nalogo, da zgradi veliko misel narodnega in državnega edinstva do konea. Morda je edinole ta vlada zmožna, da reši to nalogo. Zatorei mo> ramo podpirati to vlado. Govornik iz? javi, da se strinja z vlado v tej točki. Minister Trifkovič iziavi v imenu vla? de, da je treba sprejeti v ustavo poseb? p^ ^olorVi1* o ki'Humih in gospodarskih vprašanjih, vse to v sp&razrmu s skupi? nami, ki so to zahtevale. Nato se pre? ide na glasovanje. Glasuje sc z vsta'a? njem. Kdor vstane, se smatra, da je gla* soval proti, kdor obsedi, glasuje za. Prvi stavek prvega člena: »Država Sr? bov, Hrvatov in Slovencev je ustavna, parlamentarna in nasledstvena monar? hi j a«, se sprejme s 33 proti 9 glasovom. Dru^i stavek: »Službeni naziv države je kraljevina Srbov, Hrvatov in Sloven? cev« se sprejme s 26 proti 16 glasovom. Drugi člen: »Grb kraljevine je dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu. Vrh glave ie krona kraljevine. Na prsih ima orel ščit, na katerem so srbski grb (beli križ na rdečem ščitu z ognjenimi žarki v vsakem kraku), hrvatski grb (25 rdečih in srebrnih polj) in slovenski grb (pete? rokraka zvezda in polumesec pod njo). Državna zastava je modro ? belo ? rde ča v horizontalnem položaju napram vertikalnemu drogu«. Ta člen se sprej? me z 32 proti 10 glasovom. Tretji člen: »Službeni jezik kraljevine je "srbsko hrvatsko slovenski, se sprejme z vsemi glasovi, razen s komunističnimi. Predlog poslanca dr. Žuvičiča, naj bo tr? govinska zastava državni grb na mo? drem polju, se odkloni. Predlog dr. La? ginie in dr. Hrasnice, naj se tukaj vsta? vi en člen iz načrta narodnega kluba, ki govori o pokrajinah, se na predlog dr. Simraka odkloni dotlej, dokler se ne pri* de do mesta v vladnem načrtu, ki govori o tem vprašanju. Člen 4.: »Državljanstvo je v vsej kra? ljevini eno. Vsi državljani so pred za? konom enaki in uživajo enako oblastve? no zaščito. Plemiški naslovi in kakršni* koli privilegiji, ki izvirajo iz rodu, se ne priznavajo. Fidejkomisl se bodo icše? vali na podlagi posebnega zakona. Čla? ni kraljevske hiše — v kolikor ta ustava v posameznih primerih drugače ne dolo? ča — imajo iste pravice kakor ostali državljani. Priznavajo se samo naslovi, ki značijo funkcije.« Divac (socialni de? niokrat) predlaga, naj se odpravijo tudi vsa odlikovanja in vsi redovi. Dr. Du* blič predlaga, naj se priznavajo samo oni naslovi, ki značijo funkcije, da ne bi kdo pod pojmom »nas'bv« mislil še na kaj drugega. Dr. L a gin j a predlaga, naj se mesto besede »gradjani« rabi raje beseda »državljani«, ker sc pod pojmom »gradjani« razumejo tudi kmetje. Zivko Jovanovie predlaga, naj se v stavek: »Vsi državljani so pred zakonom ena? ki«, vstavita besedi »obeh spolov«. Mi? nister Trifkovič izjavi, da se ne strinja z nobenim od teh predlogov, nakar se sprejme ta člen z ve£:itno glasov. Člen 5. se na predlog poslanca Kurbegoviea od? godi do prihodnje seje. Seja je bila kon? čana ob 19. in pol zvečer. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 9. dopoldne. f&škoslovaika Preds. Masaryku gre na bolje PRAGA, 22. Vesti iz Berolina in z Dunaja, češ da ie zdravstevno stanje predsednika češkoslovaške repubike Masarvka obupno in da Se bliža njego? va smrt, se uradno zanikajo. Poročila iz Prage pravijo, da so se takšne vesti vrgle v svet v svrho borznih Špekulacij Uradna brzojavka z dne 22. t. m. ob 15 javlja, da gre predsedniku Masaryku na boljše in mu je mrzlica popolnoma pro nehala. Upa se, da bo predsednik čim prej mogel odpo tovati v Ca pri, kakor > bilo že javljeno. V Capriju se že pri? pravlja stanovanje za predsedniksi in njegovo spremstvo. Poljska Vsebina francosko s poljske pogodbe PARIZ, 21. Besedilo francosko ? polj* ske pogodbe, ki je bilo podpisano dne 19. februarja, jc bilo sporočeno zastop? nikom Anglije, Zedinjenih držav, Ja? ponske in Šclgfrje v Parizu, Pogodba vsebuje uvod, v katerem se naglasa že? Ija obeh vlad do vzdrževanja miru, in sledeče štiri določbe: 1. Obe vladi se obvezujete, da se sporazurnete o vpra? šanjih zunanje politike, ki se tičejo obeh držav, in o vprašanjih mednarodnih od? nošajev v duhu mirovne pogodbe in pravilnika Zveze narodov. 2. Obe vladi se boste sporazumeli tudi glede skupne? ga delovanja za gospodarski naiprede1' 3. V slučafu napada, ki bi prišel proti eni ali drugi državi,, ne da bi ga bila sn* ma izzvaki, boste obe vladi skupno nili svoie ozemlje rn varovali svoie konite koristi. 4. Obe vladi se obvezv? iete, da se boste ena drugo vprašali za mnenje, prede« bi sklenili nove vore o napra? vile na konferenco glabok vtis. ? Rekel je, da imajo Grki v Mali Aziji kvečjemu 7—8 uiviz! j, od katerih so tri po? trebne za bojišče pri Brusi, tako da o? stanejo za smimsko fronto le štiri di? vizije, največ pet. Angora pa ;je od Smirne oddaljena 6011, od Bruse pa 300 km. Za takšno podjetje bi bi'o treba najmanj 300.000 mož. In tud.^ s tako močjo bi bilo napredovanje zelo nevarno, ker bi sc moralo iti po ozemlju, kjer bi bili prebivalci napredi :oči vojski po? polnoma sovražno razpoloženi. Operacije bi se pri takšnih okohiostili morale i z preme niti v gvcrrje brez konca in kraja. Bolezen Tevvfik p^še ovira pogajanja s Turki LONDON, 22. Sestanek med zavez? nrki tiln turškimi zastopniki, Id bi moral biti jutri, se ne bo mogel vršiti, ker je Tewfik paša hc'an in mora os Lu n po navodilu zdravnikov v postelji. Njego? v] ostali tovariši pa ne želijo priti k se? stanku brez njega'. Angorsko odposlanstvo prišlo v London. — Izjave Cekir bega PARfZ, 22. Posebni poročevalec agen? ciie Ha vas javlja iz Londona: Turško odposlanstvo iz Angore jc prispelo v London. Na postaji je Turke pozdravil en uradnik ministrstva za zunanje za? deve in trije člani carigrajskega od po? slanstva. Beku* Sani beg je izjavil za? stepniku agencije Havas, da samo od? poslanstvo iz Angore zastopa pravza? prav turški narod in da se noče nikakor strniti s carCgrajskim odposlanstvom. Bekir Sani beg pa jc vendar izjavil, da : ; i ve]iko spoštovan i e do sultana in Tevvfik paše. On je prišel v London s čustvi pomfirljivosti. Bekir Sani beg ie pohvali' lojalnost generala Gouranda, dasi se ta poslednji vojskuje v Ciliciji nroti turškim narodnim četam. Odločno ie zavrnil očitanj e, češ da jc njegova vlada boliševiška. Mi smo s sovjetsko vTVo v nriiate''skih stikih kot debri so? sedi, toda zavračamo njene ideje, ka? ieie bi tudi drugače ne mogle imet: ni? kakršnega uspeha med turškim ljud? stvom. Zdi se, da prihaja angorsko od? poslanstvo v London z jasnim načrtom za neodvisnost. Vsled tega bo morala carigrajska vlada popuščati, ako se iz? kaže potreba obrazovanja enotnega tirr? škega odposlanstva. Ljudsko glasovanje v Gornji Sieziji napovedano na dan 20. marca LONDON, 21. Konferenca je Nemčija Izidi volitev v pruski deželni sbor BEROLIN, 21. Ob 14 so bili znani sledeči izidi volitev v pruski de/e ni zbor: Nacionalisti >5, ljudska strankd p t*e ' BERO L IN, o > Po zadnjih vesteh o izidih volitev so dobili nacionalisti 57, ljudska stranka 46, center 67, demokrati 17, večinski socialisti 95, neodvisni 29, komunisti 23, gospodarska 1 poslanca. BomumUs Romunske delavske organizacije proti IfL internacionali BUKARE5T, 20. Vsled razkola v ro? rnunski socialistični stranki se ic večina delavskih organizacij pridružila social? nim demokratom, ki ne odobravajo m»n skovskega revolucionarnega postopati i a, temveč se hočejo boriti za svoje zalite* ve v mejah parlamentarne ustave. Zi'sza nirsdiv Priprave za mednarodno konferenco v Barceloni PARIZ, 21. Svet Zveze narodov se je sestal danes prcdpoldne. Seja je skleni? la, da sc oblast vlade sarske kotline, ki je bila ustanovljena v zmislu vcrsaillc? ske pogodbe, znova potrdi za eno leto računajoč od 13. februarja 1921. Bila je imenovana posebna komisija za pripr v? Ijanje shoda, na katerem sc bo razprav? Ijalo o mednarodnih prometnih zvezah in ki se bo otvoril v Barceloni dne 10. marca. V7 zmislu tozadevnega sklepa ob* čnega zbora Zveze narodov je svet ^k c: nil, da povabi Nemčijo, Ogrsko in Lk? vator, naj pošljejo svoje zastopnike na to konferenco. Predsednik francoske rc? publike Millerand je priredil v čast čl a? nom sveta Zvezo narodov pojedino. Vprašanje izpremembe pravilnika PARIZ, 21. Danes popoldne je bila druga seja sveta Zveze narodov. Na prvem mestu dnevnega reda je bi b vprašanje imenovanja komisije za pro^ uičitev popravkov zvezne pogodbe. S cd? mero raznih držav je predložilo enajst popravkov. Vsi ti predlogi razen kanad? skega, ki se tiče čl. 10., stremijo pa boHj za tem, da bi se sedaaiji členi izpopoT? nili kot da bi sc temeljito izpreanen i. čila, da se bo ljudsko glasovanje Gornjo Šlezijo vršilo dne 20. marca 1921. Anglija pošlje Štiri batalijone v Gornjo Šlezijo RIM, 21. Važen dogodek današnjega sestanka, k ga je treba naglasiti, je dej? stvo, da je Anglija sklenila poslati v Gornjo Slezijo št:.:i bataljone vojaštva. Dosedaj Anglija ni hotela poslati svojih čet v to deželo. Anglija Angleško poročilo o položaju v Črni gori LONDON, 21. Gospod Roland Pay? ce," uradnik \T min "s trst \-u za zunanje zadeve, je predložil angleški vladi poro? čilo o svojem potovanju po Črni gori, kjer je bil po naiogu angleškega ministr? stva za zunanje zadeve. Poročilo se ob? širno bavi s položajem z ozSroin na gi* banje za neodvisnost Črne gore spričo srbske zasedbe. Poročilo naglasa, da so bile srbske čete ob času volitev v usta? votvorno skupščino zapustile Črno goro in s tem dali ljudstvu svobodo glasova? nja. Poročilo pa tudi povdarja, da mi? si jo celo nekateri pristaši priključitve Črne gore k Srbiji, da položaj, ki je na? stal, ni najboljši. Trdijo pa, da bodo črnogorske koristi bolje zajamčene v ustavodajni skupščini potom izvoljenih poslancev kot bi bile v neodvisni Črni gori. _______ Francija Aretacija dveh Italijanov v Marseillu PARIZ, 21. Agenti marsejske tajne policije so aretirali dva Italijana, ki sta danes prcdpoldne napadla dva orožnika italijanska sbortifca Rim, 21. febr. 1921. Zbornica razpravlja še vedno o posa> meznih členih žitnega zakonskega na? črta. Sedaj jc na vrsti tisti del zakona, ki govori o raznih davčnih nakladah. Sprejeti so bili 4. 5. in 6. člen, s kateri« mi se zvišujejo razni dohodninski da/? ki. Vse ipzreminjevalne predloge sccia* listov k omenjenim členom je zbornica zavrnila in sprejela vladne predloge. Sedmi o!en govori o davku na vino, ki je določen na 30 lir za hektoliter. Fa davek se bo pobiral na prdetke iz leta 1920 in 1921 in ludi na ostanke prejšnjih let. Davek bo pobirala direktno država, ki bo tozadevno pomnožila davčno oso bjc. Proti temu davku so nastopili za* stopniki ljudske stranke, toda ni dvo? ma. da bo tudi ta točka sprejeta na tor* ko vi seji. Na sobotni seji ministrskega sveta so se določili predmeti zborničnega raz-A ^ pravijanja, ki pridejo na vrsto po spre? dolo? i jetju žitnega zakonskega načrta. Za; ?a Jconska dveh zakon? rešena pra 'v* načrta o delavskem nadzorstvu in o državnih izpti-lib prideta v zbornico bržkone še le po velikoncCnih prazni: kili. Omenjena načrta bi utegnila namreč postati nevarna sedanji vladi, zakaj zelo je dvomljivo, a'd bi dobila potreb* no večino zbornice zanje. Zato pridejo po žitnem zakonskem načrtu v raznravo manjše in manj važne zakonske predloge. Tako si hoče vlada zagotoviti mirno in gotovo življenje do po velikonov nih praznikih. Ministrski svet jc na tej seji sklenil, da se ukine vojno stanje v Julijski Be nečiji. Vkljub odgoditvi onih skih načrtov ni še vlada vseh skrbi. Nastala je majhna kriaa vsled postopanja parlamentarnega ocl seka za zunanje stvari. Nenadoma se je pojavilo zopet reško vprašanje. Čire se namreč za baroško luko. Z baroškim pristaniščem nekaj ni v redu. V omenjenem odseku se je raznesla vest, da jc pristanišče Baroš po rapallski pogodbi prisojeno Jugoslaviji. Giolittijevi na? sprotniki so v parlamentarnem odseku uporabili to zadevo ter zahtevajo od vlade, da sc izjavi, kaj je z baroško luko. Vlada pa noče z besedo na dan. Nekateri člani omenjenega odseka so zahtevali od vlade, naj spravi baroško vprašanje takoj pred zbornico. Vlada pa hoče, da se ta razprava odgodi za šest mesecev, ko bo zbornica razprav? Ijala o bilanci zunanje politike. Parlamentarni odsek za zunanje stva? ii je sprejel dnevni red, ki ga je pred' ložil poslanec Fedcrzoni, in v katerem ie rečeno, da je baroško pristanišče re- Enega orožnika sta ubila s puško, a druM^ državi za njeno gospodarico in na-o-Pda -inUfl f rodnostno zivljenie neobhodno potteb t>ega težko i.miia. Taka rešitev reškega vprašanja ne --------------------nasprotuje trgovinskemu sporazumu z Jugoslavijo. V tem zmisiu ie treba ra* zunieti rapallsko pogodbo. Zato poziv* ija vlauo, naj zagotovi Reki njene bis t* vene dele, ko se bo vršilo razmejevan je i jaslic rabo na trgu, ali kak avtomobil, za Jis^erega *c k plačal le davek za poskusno vežnjo, v druje tivr'ac, g.t kaznuje 1 ustnik z glcbo v desetkratnem znesku razlike mt-d plačano s**oto in «vcto. k: je »ned Italijo in Jugoslavijo. Radikalna skupina poslancev je na svoji seji sprejela dnevni red, v kale* Tem zahteva, naj sc baro^ka zadeva obravnava istočasno z bilanco zunanje po; litke, ki pa naj pride takoj Ar razpravo. Iz povedanega je razvidno, da najbrže ne pride še do odkritega boja med Gio* litujem in njegovimi nasprotniki, toda ne bo dolgo, ko se bodo nasprotstva po« ostrila, in bo morala sedanja vlada pre* stajati krizo. Baroško vprašanje je bilo privlečeno t ako rekoč za lase v razpravo. To dejstvo govori samo ob sebi dovolj iasno. Domač® vesti Ffcškti ib tirolski KeaicL Bccenski dnevnik ^Dtr Tircler« prinaša po4 naslovom =Po!itika blazno-'»tia članek, ki se peča s trentinskimi faižgii in njihovo grožnjo, da bedo z nasiljem nastopali, ako %c ffljibova aahteve ra fafnena TireIskeca nc izvrSijo, Fašisti nameravajo, opravi članok, vpeljati na južnem Tirolskem slične žalostne razmere, kakor vladajo v Italiji, kjer eo barbaiaki ir.grodi na daev-atm redu. Kljub včemu, kar eo Neradi morali v zadnjih letih pretrpeti, «e vendar niso- dali zave» »ti k dejanjem, ki bi imela, krvav zaključek, Jasn-o j>a je, d", bi imelo nasilno postopanje »talijanskih nacionalistov na južnem Tirolskem hude posledice. .Nemci bi se jim postavili v bran, da ohranijo evoje pravo in svoje uredbe. Brca dvoma bi pri-Slo do rednih spopadov, ki bi utej?niii zahtevali tudi človeške žrtve. Zatorej svarimo, pravi list, pred n»>-eilstvi, kajti mi hočemo imeti mir v deželi. Opo» sarjame že danes italijansko vlade na njene dolžnosti Naj se nikar ne vara in .misli, da bi gledali ivenici križem rok, kak- && kisi njihova avobedr. tn njihove uredbe. Italijanska i laJa bo oJ^vorcc, ako pride do .spopadov. Danes, 23. t. m. točno ob 19 in pel bo znanetv«-no predavanje v s.vetoivanskcm Narodnem domu. Predaval bo g. župnik Janko Maieihofer: »Einsteinova teorija — preobrat moderne filozofije:. Po predavanju debata o tem. Nato prijateljski sesta. nek. — Vabimo vse prijatelje napredke! Imeni teorija - filozofija naj nikar nikogar ne plašila, kajti g. predavatelj bo kolikor meječe poljudno obravnaval predmet. VŠrStC Neteča; z* Irfchko, Finančno nad orniStvo rti' giaša, da so začasno podeli razpečevakiica moro polov (tratk ) 113 v Trsiu, trg S. Franceseo 8. Osebe, ki se potrjujejo zate, da bi H511 kil- podeljena, morajo predložiti odnosno prolnjo finančna mu ravnateljstvu do IS. marca 1921. Prednost imajo vojui invalidi ter vdove in tirote po padlih vojt kili. Kdcr želi podrobnejša pojasnila, naj se obn?i. na finančno nadzorništvo na tekaHšču Cavcur St. 6. III. — Trst, 17. februarja 1921. Davek na koleta, m6iocikJ«, aTiom&bUe ia motor-, ne č&Ice. (Nadaljevanje ia koaec) Kdo odloča, kedaf s* plača nižji davek O tem, ali «o dani vsi poboji za to, da se odmeri nižji davek, L j. ali se ima smatrati kako vozilo za tako, ki izključno in stalno služi kot javno ali za prevažanje na gotovi pregi itd., cd'oča v Trstu K likovni urad, na deželi pa odnosni davčni urad. Ti uradi lahko zahtevajo, da se doprinesejo potrebni dokaza. Proti njihovi odločitvi lahko vloži lastnik priliv p:i pristojnemu finančnemu cblaslvu 1. instance (Finasčnera nadrorniitvu), ki odloči kenčnoveljavno. Km&S 5. z ozirom na veinjo s kolesi, motocikli, avte-mcLtli In rao t črnimi čolni: a) ako marka ni pritrjena nu predrkao način Ur nn. predpisanem me rt it, laatcik 15 lir globe b) akt nima vozilo, ki je cproSčcno davka, predpisane marke, plača lastnik, ako gre za kako kole ali slične napravo, 5 lir, ako pa gre za kak tocikel, avtomobil ali motorni čeln, 10 Kr g!cbe. 6, z ozirom na vofcao) z motocikli, avtomobili ki motornimi čolni: ake na kakem javnem vozilu ni pritrjena tablica si napisom: »Javna služba*, sv. plača globa v znesku 1000 lir. Dalje se vsak, ki neupravičene prodi-ja predpisane marke, ali jih kupi ed osehe, ki ni upravičena jih p odajati, kaznuje z globo v znesku od 100 dc 500 lir. Ravnciako se kaznuje tisti, ki kako marko tudi farne za-časno odstopi drugemu. Z globo v istem znesku se kaznuje tiill, ki predaja marke ceeefe, kskor je p-redpieano. K dur krii predpisa, ki veljajo za rabo iisuh mark, ki so izdajo za po&kuano vožnjo, plača globo v 2'a-iiku 100 lir, ako gre za kak motocikcl, in. 300 lir, ako gre za kak avtorncbil ali motorni £o?n. Vsak drug prestopek sa kaznuje z g'Gbi* 15 Hr. Kolesa ia slične naprave, H sc za a s či je na javrni ulici brez predpisane marke, se zaplenijo, ako do-tičnik nc plača taikc-j gkbe ali na položi odnosne kavcije. Isto velja tudi za rr.olociide, avicmobile in mev-torne čolne. iiitšen^ko postopanje Proti globi so lahko ^loži. nekolekevana p-roinja na finaji&ic obiastvo 1. instance (Finančno naazoi-niStvo). V tem slučaju ec ne napravi liaztcska ovadba. Proti odločitvam 1. instance je dcpuičen priziv na deželno Finančno ravnateljstvo. Priiv se mera vložiti tekom 15 dni od dneva, ko je bila znan j en* odločitev J. instance. Ko -je enkrat kazensko postopanje zaključeno in c'j«ojcacc ne plača gl^be, se zaplenjeno vozlju proda. Z izkupičkom so pokrije globa in vsi ttroš-ik, in kar ostane, dobi lastnik. Ce bi z izkupičkom globa in ttroški ne bili kriti, jamči lastnik xa svoto, ki se mtnj-I:a, — Trst, IS. februarja. — Finančna naizorfližtvo. £t«ije epa sne, so g« odnesli bolniški strežclki v II. j oddelek, kjer je kmalu -potem umrl. Njegova žena J ki ie bila zaslišana od policijskega agenta Klarič.i. je irjavila, da je njen mož prejšnji večer pil limonado >rcs£e-f, K«r pa se je počutil drugo jutro slabega, ga je pripeljala v bolniinicc. Tam službujoči zdravnik je naznanil oblastvu Zude^igovo čudežno smrt. Aretiran žepsr. Sinoči ;c stepala po ulici della Guardia Marija Zucco, stanujoča v ulici Garlbaldi. K nje^ se je bil pikhnžil mladenič ter ;i strgal iz rok ročno torbico, v kateri se je nahajalo neka Kr. Zucco je začela kričati za bežečim žtparjem. Nekemu nočnemu čuvaju se je pcerečilo prijeti predrznega žepaija. Peljal ga je na policijo, k}«*' fc bil zaslišan. Mladenič, ki se pise Anton Feghitz, je i^r javil, da je bil prisiljen iti krast, ker jc brez dela. Izgovor mu seveda nt nič pomagal in odpeljali so ga v zapor v ulico Coioneo. Nesreč« v LL£ydoT«m prsenalu. Včeraj popoldne jo bil nemudoma pozvan z.dravnik rešilne postaje t Llcydov arsenal. Tam je potreboval nujne zdravniške pomoči 64lctni Ivan Skocijaj, stanujoč v ulici Ccncordia et. 44, kateremu je bil padel kes železa na fciavc. Z voijo družino. V hiši bi vladal inir in sloga, ko bi ga ne kalil sin Peter. Bratje in sealre S3 ga zavidale, ker je ravnal grdo z očetom. Večkrat so ga posvarili, naj se spreobrne in naj ne ravna grdo z c-četom, ki skrbi za družino. Pete? se ni niti ozira! na ta svarila, če stokrat jim je an-rovo odgovo.il: *To je vse laž. Vi me ne trpite v hiši, zato p ..'opate tako z menoj.« Ni bilo večere, da bi ne 5el Peticr v gostilno ter ce opijanil. Pijan je prišel do Premud« . • » • Tripcovicli s • • Ampclea ...» Cement Dalmatla Cement Soalato. Tečaji; V Trstu, dne 22. februarja 1921. • a o a o o t a m • o o » o '' ' oo«0»aco09S0oo ooeđ3o0oo3«ooa O-30 oaosoaoesaaoooi r .-JJ| D90 e»»aeo»ooooa*» 233 458 OB««*®®«"*®*0* ' ■ •••»•a*®**®«® Tuja valuta ua trimskem trgu; V Trstu, dne 22. februarja 1921. Neprcpečaicnc kron2 . . avstrijsko-netnške krone ® češkoslovaške kron« ® « dinarji lejl .*■••«»»•• marke ••a®®«*® dolarji .....««• francoski franki • • « ® švicarski franki . . . « angleški fanti pspimfiti • anglešlu funti, zlati „ • rubii ...... * • 4 50 - S..10 4.25 - 4.75 34.50 35 73 75 74 35 -3s-- 38 5» 44.50— 45.25 26.90 - 27 — 195-197. --4-54 lOts —106 25 116.--117.— 13.--14. - 02.-- 93 — nspolecni Švicarski tečaji 2ENEVA, 21. L'ra. 2195, marka 9J50, avstr. krona 1'2625, angl. funt 23'43, fr. bilo njegov^1 frank 43'20, dolar 69593. Poslano IZJAVU faz preklicujem, kar sem govoril žaljivega glede vina Kon suni nega društva v Lonjerju, ker lo toči v svoji gostilni vedno pristna vina. V Trstu, 2!. februaip 1921. ČOK ANTON (176) pri Pušarju 163 v Lonjerju ] Parili pralni skroi Jneobhsdno potreben za vsako drr.fino, restavracijo^ »zavod v največji meri higijer.iCen In ekoaomičen. — Pečica se lahko uporablja kot Sledilni!;. (!67 NOVI DOHODI, tag« &>&hi & M, ViddvkH Trst, ¥lt Šarili u vo^it Via (»orpcrsiUi Za. pod tem naslovom otl^ovaria ured- ništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. &e reSuaajO po stollfik bcssda, — NajniaBjJa prisiofbiss L Dcb«le £r"ke 40 etotittk »rlalojbln* L 4.— Kdor 18 če tJačba plača polevič ao ceno. KUPUJEM bela bi barvane cuafc ter ]i!i plačam cd 1 do 4 lir k 1. SclitariO !. 314 3^I.£T£JM mladenič, zmolea elovcjuke^a, ituliiaa-ikege. jeriku ia račtin»tva, želi slaibe kot nad-zorailt, Čuvaj tJa k ti) iličaeja. Tle^o, Skedenj S t. 991. ^ 315 PKAKTIKANT ** l*sco ekl»di«Čc « sprejme. Ponudbe pod »Vesten« na upravo. 310 IZGUBIL SEM 18. i. d. ob 7 zvečer na državnem žtolodveru v Gorici, panzlj^kG knjižico 2t. 25519 glasečo E3 na ime Mrak Ignacij ter L 75. Prosim poštenega naj-iilelja da. jo vrne po pošti froti plačilu. MrIgnacij, Slap ob Idriji. 311 j£RQNE plača vedno par cent. vsč nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Pcvh, trgovina Piazza Garibaldi Ž t. 3. te»el. 3-29 (prej tr^ BarieriJ FOTOGRAF ANTON JER3CIČ, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorice, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim soro^akom. (35 ZLATO in srebrna kupci. Albert Po-drv;inej?a trga). krone plačam več kot dru^ urar, M&'rzini 46 (v blilini 537 KROJAĆN1CA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi li 34. III. nad. f^ dobreznana krojačnica v Trstu. 395 GraSCInsko posestvo blizu d??, Cfcifa, 35 orelo\s ee preda za 4'5 miljona loron cd teh 65 cral. prvovrstne njive za hmelj in travnike, ostanek gozd. Graščinska hiša v dobrem, stanju, £OSp. poslopje, prvovrstna suSnica za hmelj, veliki mrtvi in živi fuaiu^ Poseetvo leži pri 2elcznici za industrijo pripr. Na prodaj imam velika in mala posestva, hetel z restavracijo, kavarno, mesarijo, pekarno pri Celju, hotel na Gorenjskem, trgovine, gostilne, tovarne, hisc, vile m dr.. Naslov Karol »reiaik, Dolgopolj« St. 3. 0". MAČEK LEOPOLD! ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vlttorio Einanuele III. 24,1, spremni od M2 in otf 15-11. BrczbolcstnD izdiranje ,-ob, !rJonc, zlati mo-brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški In Švicarski sistem. stovi Županstvo občine Hren o vi cc ofcr. Postojna razpisuje službo ebžfnsktgii tajnika« Prosilci, vešči v opravljanju občinskih po-in zmožni slovenskega in iiali anskega jezii-ra v govoru In pisavi, naj vlože svo|3 prošnje do 5. 3. t. I. Plača po dogovoru. Zvlasiti se v občin, uradu v HruSevju. Služb-3 je nastopiti 15. marca 1921. Župan : A. Milharčlč. lil «ii slov ■J- INsznanjajo^ nažo preselitev fz Via S. 1 Franccsco 9 v ul. C^roneo it. 13, i S si dovoljujemo ob tej priliki opozoriti £ I cen], gg. trgovce In go tilnićarje na g izredno ugoden nakjp i ČEŠKE STEKLEtllHE | I tm m J ^ Cilindri, raznovrstne steklenice in kozarci za S vino, pivo in žganje. Sipe, raznovrstne svetiike m in druga kuhinjska poiDda. vse po Uonkur. DEBIASIO & DOMENIŠ I 165 Trst, Via Coroneo 1% tel. 12-31 Mdftassi acsamanas NAZNAN IlO. Županstvo občlae Št. Vid und Vipavo naznanja, da se po starem običaju dnt 14. marca* 15 junija ii! 20. novembra vrSiJo re^sii živlmkl in HramarsKi semnje na katere se vabi prebivalstvo na živali no udeležbo. (172 Izdelani raznotoartfAi <1 ■) fi, Di Masi & t Sfer m Mavricija WackvStza nasledniki Trst, uL lm Mooci 3Z, It!efbn Z9-B3 v>lika izbira majoličnili ia železnih peči snamke „Premier1', ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne v* likosti, ražnje v in cevi za peči. Cene zmerne. c>4 Piugi št. 5, 6, 7, 10, b £ ie, cepiči, sita, stiskalnice za grozdje, Skr. pituiki, meh z i žvepljanje, vrči za mleko, parni apa ati za krm ■ itd. — Tehtnice za sol, toi-^k, za mesnice h družinsko rabo. — Železni in mede ■ i uteži. ING. RIGHl & ViDOVICH - Tr.t 166) Via SaiiitA vogal Via Porportlla Ustrojenje, IziIcSovanje in barva:>je sa izvrfiujc z Jamstvom. — Kupujejo s-n navadne lisičjo koAe (n kune. :: Irpvjoa imtom - Trsi, Via Oatleri 32 173 RAK3US. Gospodarski odbor na Uncu pri R^k ku proda £a skupaj jo imel dati Sadijo vim onega dne ose mino semdesot lisoČ kron. Vodili »o so mimo zapužčenib velikaških hiš, ki jim bila velika vrata in okna okrašena s 'kamenimi v&zbarijami in grbi, a sedaj so bile izpremt-njene v konjske hleve. Med sedeži in stebri na dvoriSču in v preddverju so puhteli £vedš kupi t'-noifi. s. na sol uvele oalmo sc žalostno povesile Kdor hoče kupiti vrvi® strange, oglavje, (Hr-lftre), opa ivnice, vrvi za zvonove in ■ * ■ ,r • re, sploh vse v mojo stroko spa- pa srebrno svetlo, pa visoke bregove in kmetske J dajOt^e potrebščine, naj Se obrne Ha staroznano vrvar o v P stolno Aloisli Vt£l,eka, 173 nastlbiiic visoko tam »ori, a doli o-l» vodi trdno« zaprle gosposke hiie v vrlih, kakor da 30 zaprle oči pred premočno lučjo. In kt čtjaža sta zataknila bičo v nožnico, pak ste začela vt žiti pc<ča*i po ravnici, kakor da raz-* migljata tudi ona o nečem. Pclcg pota z desne se je prislonil ob breg krasen in dcbio ohranjen dveret z \eliktnii, viđoklmi okni — bila sta prav za prav dva dvorca, spojena po parku in železni ograji. Videlo e.e jc, da je to star vrt, ker je bil tako go^t m temen, da se je videlo j v njem le malokdaj. Samo na enem čistejšem mt-stu te bilo videti odprtiii^ pečine in nekoliko no. vejtih, belih stopnic. p~ katerih ee jc moglo v globino, menda k nekakemu jezercu. Globok molk. — Pk, četudi je bilo vse skrbno podira ! Ta čutsiva F* bšla tem teija, ker ni imel doline ic v senci, dočim jo leva žarela od močne kakor da vesla sipino srebro; kraj poU pravda razloga, da bi luoi31 in ee mučil, niti ne, svetlob«, ki jo ie solnee sipalo nanjo cd vzhoda, kmet — a ne da b« ee mu mudilo start »d že da bi kazal svoje oxiovodenje. I Pogl«! jo bil tako krasen, da so vsi obmolknili davno zgorele hiie; gruča ctrck £ suhladjo na ram» Ali, ni ae mogel nadvladovati; poniževal *c je m pczabUi svoje prejšnje misli ter *o molče mo< prihaja *H goJčave — pciem zopcL star dvorec, epresian.- \ Madinib cćch in začel se fe bati, da trili tiho vodo, z ene stran temno modro, z druge teman in mračen. Spetič Karel trgovec z vinom, likerji In opojnimi pljefeml <125) se toplo priporoča slav. občinstvu. ! Zaloga na Katinari pri TrstU (Stara šranga) Oobroznnnn tvrtko — Trst — nI. Torre&M 22, t:L 13-M uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet začela trgovali z raznovrstnimi vini, likerji in sploh z vsauovrstnimi opojnimi p jač^mi na debelu. Priporoča se najtopleje udani A. FERFGLJJL (124 ^ _ . ,i mi _ ■ ti_____ * I c-.a I mnh m, B'jSrcyniH, K9»r, Kranj, Liu> ■ ijtrnc, Marinar, MetRouit mu Sarajevo, I tnm tihonik. Zctfdr. Zavreli Trst, (i)iei ANK i sprejemu vloge na hranilne Knjižice, žiro In tom vlose pod nojusodnejšlmi pogoji, j»Znl[iliJ . Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Posloune zvsžžzuseml oecji Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoj Poslovne zuszezuseml ocniml krajlotu-inlnozemstim;