Stev. 154 V Trstu, v petek 6. junija 1919 letnik XLIV L«h«j* v»ak daru udi ob nedeljah in praznikih, »jutraj. — Uredništvo: uUca jv. Frtnčfflui ArlSkcga Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poiiljajo uredništvo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tia* tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leta L 18'— In celo leto L 36—. - Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotin*. — Oglasi se račnnajo v. sirokostl ene kolone (72 mri). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—■. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti, Naročnina in reklamacije se pošiljajo ii^jačno upravi Edinosti. Uprava in insciatni oddele.-t se nahajata v Tr>tu, ui. s»*. Franćiika As 2(X Jadransku vprašanje. Apel na Orlanda in Sonnina- Včerajšnja tržaška >Era Nuova* naslovlja tia italijanskega ministrskega predsednika Orlanda in ministra zunanjih stvari Sonnina naslednji genljivi poziv*. »Govoriti hočemo v imenu mučenikov, ki so žrtvovali svoje življenje na avstrijskih veša-lih, v imenu junakov, ki so padali na stotisoče za odrešitev teh zemlja — in ne pozabite tistih, ki so padli v Albaniji za rešitev bežeče srbske vojske in prebivalstva, in mislimo, da smo tolmači najvišje misli, ki mora biti sveta nam in vam; govoriti vama hočemo v imenu mater in žena padlih, v imenu otrok, v imenu pohabljencev in v imenu vseh, ki so se borili, in mi-sl.mo, da smo tolmači volje, ki mora biti sveta nam in vam; - in govorimo vama iz Trsta, prepričani, da smo tolmači duše te c. rešene zemlje: in rotimo vaju, da slušata opomin Reke; rotimo vaju, da ne zamujata niti ene*a trenutka, saj je šc čas, in se odtegneta poravnavam, ki na njenih življenjskih organih krneč Juii^KO Benečijo in zadušujoČ dih nove Italije, izpreminjajo zmago v poraz.« Pogaisnta se nadaljujejo. Kj.A, 3. V današnjem ministrskem svetu je ministrski predsednik Colosimo sporočil vest, ki mu je dospela od ital;jansketfa odposlanstva v i ^ zu, ter je zatrjeval, da se pogajanja zaradi Reke nadaljujejo. Orlando se je tekom dneva razgovarjal z Wilsonom. Nova odgoditev rešitve. RIM, 5. Tukajšnje politiške kroge, ki so se oddelnili včeraj ponoči, ko je prispela vest o končni rešitvi jadranskega vprašanja, je danes zjutraj iznova objela nervoznost, ker ni bilo v časopisju nikakršnih vesti. »Konec na vsak način«, se je čulo iz ust vsakogar, tako da se je vest o rešitvi zazdela, kakor da bi se bili rešili more. Napoljski »Mattino« in fiorentinska »Nazione«, ki sta dospela včeraj opoldne v Rim, sta potrjevala vesti, vendar pa se je pozneje na Monticitoriju (v parlamentu) raznesla vest o ponovni štiriindvajseturni odgeditvi, ki jo je objavil »Piccolo Giornale d'Italia«, še pozneje pa je krožila vest o verjetnosti še daljšega čakanja. Če se presoja položaj z vso mir-r.ostjo, se more trditi, da se začenja izpremi-njati na slabše, kajti rešitev se ne more več zavlačevati dolgo, ker se zavezniki in Wilson strinjajo z načrtom. Sumi se samo, da bi dejstvo, da se je kompromitiral s svoio znano poslanico, moglo ovirati Wl:sona, da bi storil odkrit javen čin. Temu dejstvu je očividno pripisati zr-dnji neposredni \Vilsonov poizkus, da bi pregovoril Jugoslovane. Italijansko odposlanstvo je v vsakem slučaju odločeno, da zahteva uveljavljenje londonske pogodbe. Italija je dokazala, da je najpotrpežljivejša dežela na svetu, toda njena potrpežljivost more trajati le še malo časa. ZAROTA PROTI TRSTU. Snočnja »Nazicne* objavlja pod tem zagla-vjem naslednji zanimivi članek iz peresa nekega L. Tancredija: Od skupne tržaške trgovine je odpadalo približno 19 odstotkov na Levanto, predvsem Smirno, 7 odostotkov pa na Jadran. Izvzemši bosenski les, ki se je večinoma nakrcaval v Dubrovniku, se je trgovalo z vinom, poljskimi pridelki, oljem, premogom, aluminijem, cementnim laporjem, kar je vse prihajalo iz srednje Dalmacije med Zadrom in Splitom z zaledjem do Dinarskega hribaja ter z dalmatinskih in korčulanskih otokov. Zedinjenje samo polovice Dalmacije z Italijo bi bilo olajšalo in povečalo to trgovino, in niti Split se bi ne bil mogel odtegovati njenemu vplivu, ker bi Italija nadzorovala kninsko železnico. Sedaj pa je, v itnijiu poravnave, o kateri razpravljata Orlan-do in Sonnino v Parizu, ta vir blagostanja za Trst že skoraj popolnoma izgubljen. Brez dinarskega zaledja, kjer je naravno bogastvo največje, torej brez možnosti, da bi se Zader zvezal z železnicami, ki se zgrade v Dalmaciji, brez obali med Zadrom in Šibenikom, celo brez otoKov v smislu londonske pogodbe, kaj ostaja še/ Ostajate le še oni središči (Zader in Šibe-*3ik) kot muzeja italijanstva, pričakujoč, da se gospodarski zpremenite v pokopališči. Trst in Reka sta si bila vedno tekmeca, kar se tiče njenega zaledja proti vzhodu in severovzhodu, ker je Trst obvezno trgovišče za sever in severozapad, Reka pa za jugovzhod. Tržaški pristaniški promet je iznašal 1913. leta 5.480.000 tonelat, reški pa 2,564.700 leta 1912. Dalmacija (Zader, Šibenik. Split in Korčula PODLISTEK Rose Mer/. (8) Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—č. Oh! Ohf — Castor i Pollux!---jc vzkliknila stara baronica, pokimavši z glavo dva- trikrat. Kodri in peresa so se zanihala kot prazno klasje in posmeh, spremljan od pome-rukojočega pogleda je pozdravil mladeniča — C'est une merveille! — Dobro sem slutila, da bom srečala koga simpatičnegal — A kam, gospoda? ... Vračava se domov..! je odgovoril grof Hugo vrgši pogled na zasukani obraz Margite. Nocoj ples ... Ah! da — res, grande-maman! ... je izpre-govorila Margita z nategnenim naglasom. Moramo hiteti... ti hočeš tudi v gledališče ,.. A seveda! — je rekla stara. — Pomislite, Branski — pevali bodo Mignon___najmilejo mi opero! Ko gledam tisto malo cigansko de- so imele 3,487.300 tonelat prometa leta 1910. Sedaj bo Reka, s pristaniščem pod Zvezo narodov, četudi bi bila zasedena po Italiji, mogla ravno tako tekmovati s Trstom, kot da bi bila v smislu londonske pogodbe izročena Hrvatom. Toda njeno protitržaško delovanje bo o-lajševala opustitev Dalmacije, praktično, v gospodarskem oziru, celo, mogla bo izpodriniti Trst v prometu z vzhodnim Jadranom. Kar se tiče zaledja (Ogrska, Nemška Avstrija, Češka), bi bila posest Istre v smislu londonske pogodbe in potemtakem posest pasu Št. Peter-Volosko, nudila obrambno orožje proti morebitnim bojkotom in železniškim izsiljevanjem na slovenskem delu proge Trst-Ljubljana-Du-naj. Izgubljajoč severozhodno Istro ostanemo tako brez orožja, dočim pa imajo Slovani v svoji polni in nenadzorovani posesti železnico Reka-Zagreb-Budimpešta. Pripominjamo, da vkljub premirju, ki priznava vsej ententi pravico do uporabe in nadzorovanja železnic v sovražnih deželah, Italija. in Italija sama, ne more odpraviti niti enega človeka niti enega grama blaga, ob tolikem neoviranem an^Teško-francosko-amerikanskem proirieTu. Vsekakor pa je treba razumeti, da Jugoslovanom v svrho oškodovanja Trsta z u-metno železniško politiko ne bo niti treba zgraditi najdirektrejše zveze Ljubljana-Reka, ki že posluje do Kočevja, saj bodo imeli na podlagi kompromisa glede Istre, ki naj bi ga podpisala Italija, že v posesti, neposredni ali posredni, vse obstoječe dovozne črte. Zadnji pomoček bi ostal za Trst, da se mu priznajo vse pristaniške olajšave, ki jih Zveza narodov zagotovi Reki, in da se potom dogovorov z Nemško Avstrijo in Ogrsko, trgovina teh dveh držav, ki nista tako nespravljivi naši sovražnici, kot so nam Jugoslovani, napoti v Trst. Ali nikakor ne! WiIsonizem SHS je že prekoračil narodnostno-jezikovno-zemljepisno mejo Karavank in Drave ter se polastil popolnoma nemškega (?) Marburga, prekrstivši ga v slovanski Maribor. Tako bo tak kos proge Trst-Trbiž-Celovec-Spodnji Dravograd-Mari-bor-Središče-Kaniža-Budimpešta tekel po jugoslovanskem ozemlju, da bo dovolj velik, za preterganje te pr- ^e. Ostanete le še progi od Trbiža in Celovca proti Dunaju: prva, zapadna, preko Št. Vida, druga, vzhodna pa preko Št. Pavla. Le-ta se odceplja od proge Celovec-Maribor v vozlišču Spodnji Dravograd, kjer se stika z cdcepkom, ki vodi proti jugu, proti Ljubljani. In ravno sedaj je pričela srbsko-hrvatsko-slovenska ofenziva, s francosko artiljerijo, na 50 kilometrov dolgi fronti, proti štajerskim in koroškim železnicam. Železniško vozlišče Spodnji Dravcgrad je morda sedaj že zasedeno, in je tako pretrgana ena najvažnejših komunikacij med Nemško Avstrijo in Ogrsko. Kaj še več? Ofenziva napreduje tudi severno Karavank, ogrožajoč Celovec, katerega tudi zahtevajo Jugoslovani zase. Tako pade v roke ■Jugoslovanom vsaka direktna zveza Trsta z Dunajem, tudi ona, ki bi jo Itaiija zgradila ob gorenji Soči preko Predela do Trbiža, z ozirom na to, da sedanja proga vodi preko Jesenic, ki so jih tudi že zasedli Slovenci. In Italija, ki ima svojo vojsko pripravljeno v bližini bojišča, ne posreduje, vkljub pravici, ki ji jo daje premirje, da sme preprečiti kršenje premirja po drugih v njeno škodo. Vkljub temu pa bi se, uporabljaje velike o-vinke severno Trbiža in Beljaka, še mogel o-hraniti Trstu češki in nemškoavstrijski trg. Toda znano jc že, da je sklenila Češka, da bo uporabljala nemška pristanišča in reke za svoj uvoz in izvoz. Italija, ki je podpisala najkrivič-nejše klavzule v »vrho gospodarskega oropa-nja Nemčije, med njimi pomednaroditev nemških rek, dobiva tako dolžno odškodnino, ki je k nje dosegi pripomogla sama. Končno, po tej bridki izločitvi, prihajamo do Nemške Avstrije, avstrijskemu zaledju, ki o-stane tržaškemu pristanišču, z nekoliko svobodnimi železniškimi progami, to je, toliko svobodnimi, kolikor bodo vodile v velikem o-vinku okoli mejnikov severno — jugoslovanskega vvilsonizma. Toda Nemška Avstrija je edini sovražnik, ki ga smatra konferenca za iakega in kateremu namerava uničiti gospodarsko življenjsko moč. Ce torej hočemo, da bi živel in harnil Trst z onim, Česar mu je treba, ne smemo prispevati k njegovemu uničenju in se moramo odreči vsaki odškodnini, ki bi bila pretežka za njegove sedanje borne razmere. Slika je končana in se nam zdi popolna. Trst 18 km od meje, takorekoč brez prostora, da bi mogel razvijati svoje neposredno teritorijalno delovanje in brez lastnih direktnih železniških zvez niti z Dunajem, niti Budimpešto, niti Ljubljano in tudi ne z Reko, ker voz- kletce, koliko se muči« dokler pride do sreče... emouvante!... Branski, ali ste čuli novost? — je zaklicala Margita leno, prekinivši prazno brbljanje starke. V malo dneh bomo imeli interesanten nastop... V operi? Da — to je: v baletu. Slednjič! — se je oglasil častnik veselo. Grof Hugo, to spada v vaš športi ga je vši-nila Margita, nasmehnivši se zvito izpod solnč-nika. Zdi se, da je nekaj a parte (posebnega)... francoska plesalka. Kakor govore: une beau-te ... lepotica. Grof Branski se je zdrznil nehote. Zakaj mu je v tem hipu šinil preko glave spomin na ma-dre nogavice ...? Ali je že prišla? — je vprašal skoro plaKo. Ahf Ah! ... Torej tudi vi? — je nadaljevala Margita francoski ter vrgla hladen drzen pogled iz otroških oči... Zdi sc, da je. Intendant trdi, da je druga Sangalli... a naš dobri baron se menda razume ... Pohitim, da ga poprasam .., je prekinil grof Hugo. Ali se bomo nocoj videli?... lišče Št. Peter na Krasu ne bo v italijanski posesti in ker nam odstopitev vzhodne Istre odvzame enega ali tudi morda oba izhoda predora skozi Učko ali Planik, s katerim bi se mogla podaljšati železnica Trst-Buzet in tako tvoriti najdirektnejšo zvezo, ki bi tudi vezala Reko s Pulo. O vi vrli odrekljivci, ki nam kažete v zrcalu bogate kolonije, ki nam jih ne bodo dali, resno opominjajoč Italijo, da naj se drzne sama reševati »idealističnega« jadranskega vprašanja, glejte tu »gospodarske* rezultate svoje modrosti. Dasiravno izroča Reko Hrvatom,a toda šentpetrsko železnico Italiji, je londonska pogodba za Italijo in za Reko samo manj pogubna z ozirom na njun bodoči gospodarski raz-voj. Uničimo Trst, Dalmacijo, Jadran in Italijo. V zameno poprosi Bissolati Grško, da bi prosila Francosko, da naj bi Senegalce umeknila iz Herakleje, če dovolite Angleška in Amerika ter stvar odobri zopet oživljajoča Rusija. Italijanski glasovi o reškem vprašanju. Dr. Arturo Chiopris je poslal v »Giornale d'Italia« z Reke daljšo situacijsko sliko, kjer pravi, da vesti, prihajajoče iz Pariza, so napravile na Italijane na Reki bolesten vtisek. Re-čani da so se sicer izreldT za vsakršno žrtev, toda pod pogojem, da todo čuvani vrhovni interesi Italije. Načrt Tardieua jih je razočaral, ker ne uresničuje programa, za katerega je šla Italija v boj. Rečani priznavajo sicer, da se je italijanski delegaciji boriti z velikimi težavami, priznavajo tudi, da je pokazal Orlando ganljive simpatije do Reke. Toda sedaj se ponuja rešitev, ki ne ogroža le Reke, ampak tudi ita-lijanstvo raznih občin vzhodne Istre. Zahteva da se od Italije veliko veča žrtev, nego bi se zdelo. Z izključenjem železnice Reka-Št. Pe-ter-Logatec bi izgubila Italija ozemlje s 100.000 prebivalcev, prisojeno ji z londonskim paktom. Kajti — nadaljuje pisec — nič ne bi koristilo, ako bi se udajali iluzijam; Vmesna država po-menia konec italijanstva raznih občin Kvar-nerja, in pa. da se narodni boj hrvatsko-slo-venskega elementa prenosa na zapad do blizu Trsta, Gorice in Pule. Vrhu tega upravni svet na Reki ne bo imel italijanske večine. Petega člena bi izvolili kmetje nove države, ki so Hrvatje in na-pol analfabeti. Tudi statut, ki naj ga dobi država, ne bi dal varnih garancij italijanskim občinam. Reka je že imela statute, ki so ji jamčili narodne in politične pravice, vendar je ogrska vlada našla sto pretvez, da je kršila avtonomijo in potiskala italijanstvo. (Potem pa ne razumemo, kako so mogli biti reški Italijani večni zavezniki Madjarov, sovražnikov mestne avtommiiie?! Prip. ured.). Ali to ni še vse — pravi nadalje dopisnik. Italija ne bi žrtvovala samo Italijanov, za katerih odrešitev se je borila, ne le da bi se morala odreči obsežnega ozemlja; ne le, da bi se narodni boji približali Trstu, Puli in Gorici: marveč bi ji bila tudi odvzeta tista poziciji na Jadranu, ki so ji jo prisodili tudi zavezniki. Če izgubi železnico Reka-Št. Peter-Logatec, se obrne na Reko ves železniški promet, ki jc prej gravitiral proti Trstu. Dočim bi bila — če bi imela Italija rečeno progo — preprečen vsak poizkus zaprečenja trgovine med Trstom in zaledjem, bi po načrtu Tardieua izgubila t» orožje in Trst bi imel eno samo zvezo, to je: Trst-Videm-Pontafelj-Beljak, ki bi pa bila predraga, ker dolga. Tako nastaja nova nevarnost: Reka, ki ima veliko sposobnost za razvoj, bi z močnimi denarnimi podporami, ki bi jih ne manjkalo, potegnila na-se velik del tržaške trgovine. Trgovina Trsta bi padala od leta do leta in Italija bi stiskala le pest peska, ki bi izbegnil iz rok neizogibno. Dopisnik zaključuje: »Reka bi med tem bogatela vedno bolj. Tako ji zagotovljajo — des-interesirani prijatelji. Rečani odklanjajo sicer zlato, pa naj prihaja od kogar-si-bodi----Ne gre več za Reko, ampak najvišji interesi Italije so v igri. Pozicija Italije na Jadranu je o-grožena. Če sedaj Reka kliče *na krova, ne kliče za-se, ampak za vso domovino.« Dopisnik rimskega lista odpira — ka*kor vidimo — vidike, v katerih se more bistreje presojati pomembnost .reškega vprašanja. In »Giornale d'Italia« je glasilo Sonnina! Drugačno pesem peva Maria Borsa v milanskem -»Secolu«, govoreč o »eriteri straiegici«. Mi smo — pravi — zadovoljni le tedaj, če se nahajamo vpričo jasnih logičnih in določnih formul! »Strategični kriteriji* — to je zmota. Prav gotovo ne bo besedilo statuta, ki reši i-talijanstvo Reke in Zadra, ampak to more biti politika, ki jo bomo delali bližnjih deset ali dvajset let. Ne bodo več ali manje ugodna klavzule kakega dogovora, ki določijo našo ekspan- Brez Saus doute!... se je odzvala stara. Margitice ni plesa. Adiču messieurs ... — Baronica .. .1 Comtessa!... Aaieul Še nekoliko poklonov in pozdravov in kočiji ste odleteli kot streli vsaka na svojo stran. Marko niti opažal ni več kočij, ki so huele po hladnem drevoredu, a ni čul tudi besed Hu-govega »telegrafa«. Na zapadu je izginjalo rdečilo v sivkasti svetlobi. — Tam nad Dunajem je visela raztegnena plavkasta megla, ki je zakrivala obzorje. Drevored praterja se je po-daljšaval teman in gost v dve ravni črti — čul si še med vejevjem pivkanje vrabcev, ki so se tepli pred počitkom. Nevidna koprena turobnost je udušila prejšnji plamen ... Duša Branskega je bila ozlovoljena. Plesalka?___ne, ni možno — je vzkliknil mladenič sam sebi, sponmlvši se besed odločne Comiesse... Rose Mery se je priplazila skozi zapad solnca v njegovo dušo. Videl jo je belo in gledal rože njenega klobuka in tiste črne zapeljive trepalnice: med ropotom kočij je prodirali tisti tanki £las, posmeh, besede... (Dalje.) zijo na drugi strani Jadrana, ampak inicijativa, delavnost, točnost naših trgovcev. Zato ne stavljajmo si v glavo, da bo varnost Italije o-grožena, Če bi — recimo — dobili kak otočič manje, kajti, ni je bolj čudne figure, nego jo dajejo naši deželi tisti, ki vse stavljajo le na previdnostno vojaško in pomorsko obrambo. Vsto-pivši v vojno, ni imel 40milijonski narod tistih naravnih obrambnih mej, a je vendar zmagal. In tak narod naj bi se sedaj sprijel z narodom malo milijonov duš, z malo vojsko, ob prepovedi, da ne sme imeti niti ene vojne ladje, a z eno samo utrdbo ob obali! Mario Borsa opominja: Ta mir, slab ali dober, odpira za nas, kakor za druge dežele, novo dobo. Glejmo, da uberemo novo pot z manje predsodkov, a z večjo jasnostjo v namenih in na delu! Amerikanski pritisk na Jugoslovane. PARIZ, 4. Pozornost četvorice je osredotočeno na nemške protipredloge, pa se zdi, da je jadransko vprašanje stopilo v drugo vrsto. Toda zavezniki in amerikanska delegacija še vedno upajo, da bodo pregovorili jugoslovansko delegacijo, da sprejme predloženi kompromis. Doslej niso vsa prizadevanja imela sploh nikakšnega uspeha. Wilsonovi zastopniki nadaljujejo svoje prepričevalno delo. Mirovna Konferenco. Protesti Nemške Avstrije proti mirovnim pogojem entente. BASEL, 4. Z Dunaja poročajo: Velika komisija se je sešla v torek i« ii je predsedoval Seitz. Državni tajnik za vnanje stvari Bauer je predložil podrobno poročilo, iz katerega izhaja, da v slučaju. da bi ententa vztrajala pri predloženih pogojih, bi bila republiki Nemške Avstrije odvzeta vsaka možnost življenja. Na razpravu ki je sledila, so fz-astepiliki vseh strank odobrili "poročilo Ba-•u-srjevo. Predsednik Seitz, podpredsednik Fink in državni tajnik Bauer se podajo v Fckikirch, da sc sestanejo z Rennerjem, ki pride tja v kratkem. Tudi nemška Češka protestira. BASEL, 4. Z Dunaja poročajo: Deželni zbor nemške Ccške je naslovi* na nemško ljudstvo Češke apel, ki odlotno protestira proti miru uničenja, narekovan-emu od entente. Izjavlja, da ententa tepta pravico samoodločbe nemškega ljudstva na Češkem, prorušoajoč je brez orožja in brez o-brambe razsodbi dednega sovražnika, gospodstva-Željnega in pcinega sovraštva. Apel zaključuje re-kši, da češki Nemci ire smejo mirovati, dokler ne bodo *zopet svobodni Ijudie na svobodni nemški zemifi. Ogorčenje na Štajerskem. BASEI*, 4. Iz Gradca javljajo: Deželni .zbor štajerski je odobril besedilo poslanice, ki naj se odpošlje avstrijstki delegaciji v Salnt Germainu; v spomen'ci se izražata ogorčenje in bol deželnega zbora štajerskega radi nasilja, ki te namt;r.ijcjo vlasti entente na škodo štajerske republiko; zahtev« od -delegacije, naj stori vse, da se zagotovi tzmaga pravice. Četvorica proučuje nemške protipredloge. PARIZ, 4. Četvorica glavarjev vlad, je nadaljevala popoludne s 'proučev-anjem nemških proti-.predlogov. Pričakuje se, da -dovrše to delo do četrtka ter da bodo mogli potem definitivno skleniti glede odgovora, ki sc ima dati. Pogodba z Nemčijo se modificira. PARIZ. 3. Današnji dan je bil eden najvažnejših dnevov, kar jih je doživela mirovna konferenca. Kvadrumviri se nahajajo nasproti velikemu vprašanju: ali naj zavrnejo en blcc nemške protipredloge, ali pa naj modificirajo nekatere klavzule? Ko so izro-čHi v Triatfonu nemškj delegaciji mirovno pogodbo, se ni »dvomilo o definitivni vred-jiosti tega degovora; toda v treh tednih, ki so od tedaj mimiH, se je veliko, teg-a izpremeni-lo. Posebno v Angliji in Ameriki so se pojavile struje, -kl .gredo za tem, da se nekatere klavzule ub a-žijo. Ta tendenca obvladuje posebno deiovanje angleške vla-de, ki je dostopnejša izvendiplomatskim viplivom. Pariški amerikanski krogi so pritiskali na Anglijo, da W ona delovala pri Franciji ter jo sklonila na popustljivost v nje odporu proti modifikaciji mirovnih pogojev. Medtem je dobilo amerikansko časopisje nalog da izjavi, da se \Viison protivi bcdisikaikšni reviziji mirovne pogodbe. Vzroki tej izjavi leže gotovo v notranji ameriški politiki, ker se amerikanski parlamentarni krogi izjavljajo nasproti temu, -da \Vilscn še nadalje ostane v Parizu, ier bi to motilo delo na obnovitvi in rednem poslovanju amerikanske -politike. lasno je, da bi preočitno W:!sr>novo strinjanje z revizijo mirovne pogodbe bilo zelo nepopularno, ker bi lahko zategnilo njegovo povrnitev na nedoločen čas; v takih stvareh se pa zna, kako se začne, toda ni znano, kako se konča. Ena komisija odpre pot ceii seriji preiskovani in stvar se lahko zavleče na tedne. Zato se je danes v hotelu Crrllom. sedežu amerikanske <ćelegac:ie. govorili da \Vilson ne pristaja na pravo revizijo »>cgodbe. Na vsak način la-njajo javnemu mnenju in da vpoštevajo nemške razmere ter da bodo popravili napake prvotnega teksta, da na ta način olajšajo nemški vladi podpis versailskega miru. »Chicago Tribune« piše, da so tovariši prvega angležikega ministra. Lloyda Georgea, ki so prišli iz Anglije, iznesli v nedeljski kabinetni seji v Parizu želje liberalcev in luburistov, iki zahtevajo da se ndkateri mirovni pogoji ublažijo. Lloyd George je baje tem zahtevam popusti! ter bo gledal da doseže take pogoje, da jih Nemčija lahko sprejme. Predvsem se je Lloyd George obrnH na nemško delegacijo, da vidi, kakšne izpremembe zahteva, m da jo vpraša, ali bo podpisala, če ji te izpre-membe «dovolsjo. Zdi se, o Francijo in Belgijo, da ne bo zelo težavno delo. da se tudi Wi!son pridobi z a modifikacijo mirovne pogodbe.. Komentarji dunajskih listov. BASEL, -4. »Neue Freie Presse« nng'aSa: Določbe, >ki obvezujejo Nemško Avstrijo, naj vsem vla-stim konference, kakor tudi narodnim državam, dovoli z-a pet let klavzulo prednosti v trgovinski izmenjavi: tvorbo ncprekoračljivo .zapreko proti gospodarskemu združenju z Nemčijo. To zahtevajo možje, ki so pod demokratično krinko najhujši ce-spoti in orodje za zatiranje narodov. -Neuer Tagz prav, da odposlanci Nemške Avstrije ne morejo žrtvovati ozemelj, ki ne pripadajo njim, ter razpolagati z imetjem, ki ni njihova last. *>R-eichsposU označa pogodbo kot rop. Ta pogodba da sramotno razkrinka svetovne ideale, ki jih je proglasila ententa. Sedanja Avstrija tti }u-ridično splošna dedinja stare Avstrije. i>Neues \Viener Journal« pravi, da so mirovni pogoji nespremenljivi, ker so navdahnem od .pohlepa po osveti in od krute brezobzirnosti. Nemški Avstriji sc narinjata smrt In razpad. sOesterreichische Volkszeitung« in »Dcutsches Volksblatt« pravita, da mirovni pogoji pomenjajo smrtno obsodbo za Nemško Avstrijo. Drugi listi izrekajo nado, da še ni izrečem zadnja beseda. Kaj pravi beroHraki »Vorvvarts«. CURIH, -1. Iz Berolina javljajo: Ozemlje stare avstroogrs-k-e države mora po brutalni volji tujih ljudi postati pekel za vse, posebno pa ®a nafe nemške soplemenjake. To je mir nasilja, ki ne more definitivno ustvariti novega zakonitega reda, in ki še trdneje spaja Nemško Avstrijo z Nemčijo radi skupnega pritiska na ta dva naroda. Jugoslovani zadovoljni? PARIZ, 4. Jugoslovanski delegati so podatt *Tempsu« naste-dnje Izjave: Besedilo pogodbe, kolikor se jc izročila avstrijskim delegatom, nas -zadovoljuje. Kcniercnca je hotela pravično odložiti glavna vprašanja, ki nas zanimajo: toliko tista, ki se nanašajo na naše tneje, kolikor ona, ki se nanašajo na narodnostne manjšine. Renner je pokazal včeraj v svojem spretnem govoru vso razliko, ki je med pruskim baltaštvom in dunajsko vpo-gljivostjo. Hotel se je kazati bolj pravdarja, ki prihaja, da se ]>odredi razsodbi, nego (pa premaganca, ki hoče ptačati, kar je dolžan. Poizkušal je, da bi -narode, osvobojene od stare monarhije, spravil na svojo stran. Je to morda preenostavno postopanje: edino le Madžari In Nemci stare rao-naihije so hoteli vojno; -zato morajo oni sami nositi posledice. Finančne -klavzule pogodbe so celo komplicirane. Tudi te so odložene. V tem pogledu smo ml že v soglasju z našimi velikimi zavezniki. Revizija pogodeb med Belgijo in Hofandsko. PARIZ, 4. Petorica ministrov za vnanje stvari velevlasti, so se sešli popohidne. Zaslišali so Ka-vnebeeka, ministra za vnanje stvari Nizozemske, ki je obvestil v odgovoru svoje vlade na zahteve Huvtnansa, belgijskega ministra za vnanje stvari, glede revizije pogod iz leta 1839.b Razpravljali so le o postopanju, ki se ima povabiti, a ni še prišlo do sporazuma. IZ NEMČIJE. Začasna vlada hoče biti zastopana na par?škl * konferenci. CURIH, 4. Lz Frankobroda javljajo: Ka;kor poroča »Frankfurter Zeitung*. je noka delegacija pro-vizorične vlade porenske republike zahtevala pooblastitev, <4a nemudoma odpotuje v Pariz ter obrazloži mirovni konferenci voljo dvanajstih milijonov Porencev. Porenska republika. BASEL, 4. Iz Frankobroda javljajo: Dorden je odposlal poveljniku angleških čet v Kolnu francoski sestavljeno brzojavko, v kateri pravi, da so •delegati iporenske Pru>ije. Nassaua porenske Hes-senske in Palatinata, v soglasju s teritorijalnim značajem, pred več, nego šestimi meseci od poren-skega prebivalstva, in po razgovorih, ki so se vršili v Aqiw9grami, Wiesbadenu, Moguncijl in Spira: dne 1. t. m. proglasili avtonomno porensko republiko v nemški konfederaciji. Novi republiki bo glavno mesto Koblenc, a vlada ima začasno svoj sedež v \Vicsbadenu. V želji, da pride do sklepa miru čim najhitreje in brez nikaklh komplikacij, prosijo delegati mirovno konierenco, naj »pripozna obstanek nove države, ki se ji statut določi z ljudskim glasovanjem. Zvesta svoji domovini, zadeti od nezaslišane nesreče, toda, v svesti si grozne odgovornosti, ki jo je pruski militarizem naložil vsej Nemčiji, ne išče vlada porenske repubiike nobene pretveze da bi se odtegnNa obvezam, naloženim jI v porazdelitvi In glede poprave škod, povzročenih Belgiji tu Franciji. 2eleč, da bi svobodno razpolo-galo samo s sabo, trdno odločeno, da se definitivno osvobodi od ievdali-zma in pruskega militarizma, prosi porensko ljudstvo zavezniške in .pridružene jim vlade, naj je ščitijo seda] in v bodoče proti srdu in željam po maščevanju tistih, ki ne morclo razumeti pravičnosti njega zahtev In njegovih stremljenj. Berolinska vlada proti novi republik?. CURIH, 4. Listi »poročajo, da je ministrski prod-se-dnik Scheklemattn prejel od Dorpeua. predsednika porenske republike brzojavko, s katero rmi priobčuje proglasitev republike na Reni v objemu nemške republike, ter zahteva pooblastila, da more brez odloga uvesti volitve za porenski deželni zbor. Zahteva tudi ej^ga zastopnika začasne vlade na mirovni konferenci. Fnaka zahteva je bila tudi odposlana glavarjem zasedajočili držav. Vlada nemške republike je naložila državnemu pravdnišivu, naj proti Dorpemi in drugim članom vlade porenske republike uvede proces radi vele-kzdaje. BASEL, 4. Iz Berolina javljajo: Ministrstvo sc je bavilo /niitolega torka s političnim položajem, posebno pa s separatističnimi načrti v poreuskih krajinah. Aretacije komunistov v Monakovem. CURIH, 4. lz MonaKOvega poročajo: Dijaka Tol-lerja ki je bil že med načelniki monakovskih so-vjetev, so aretirali. Skril se je bil ma stanovanju pisatelja Reichela. Tudi tega so aretirali s soprogo vred. JMfL »ĐHftOSi« «t«f. IM. v inu, oii «. fuqn m«. Levili obsojen na smrt. CURIH, 4. Le vin, ruski boljševik, ki je bi! na čelu bavarski komunistični republiki, je bil obsojen na smrt. Sprejel je obsodbo z vzklikom: »Živela svetovna republika- Znano mi je, da smo mi, komunisti, samo mrliči na dopustu. Od vas je odvisno, gospoda, da mi podaljšate ta dopust, ali da me pošljete, da se najdem z Liebknechtom in Rozo Luxemburgovo.« Obtoženci Zirnmer, SaLz in Schmidt so bili oproščeni. _ JZ JUGOSLAVIJE. Kraljestvo SHS pripoznano od Anglije, PARIZ, 4. Službeno se poroča, da je angleška vlada pripoznala novo kraljestvo SHS. Ministrska kriza v Jugoslavlfl. BELGRAD, 4. V parlamentarnih kro-ffih vlada mnenje, -da je ministrska kriza neizogibna. Govori se, da je ta kriza potrebna, da se sanira notranji položaj. Angleška misija v Jugoslaviji. BELORAD, 4. V Belsrad je prišla angleška misija, da pregleda jugoslovanske gozdove in rudnike. Boji na Koroškem* BAZEL, 4. (Uradno.) Iz Celovca se poroča: Položaj 3. junija ob 3 popoldne: V splošnem sovražnik ni prekoračil črte, ki jo je dosegel minulega meseca januarja. Da se prepreči po-rušenje Velikovca, se je to mesto prepustilo sovražniku. Vzhodno Celovca se vzdržujemo na črti Trušnje-Šmarjeta-Rak in potem severni breg Drave. V odseku Grabštanj-Humberk-Podrožica je položaj neizpremenjen. Pripomba uredništva: Po tem poročilu se da sklepati, da je zapadni del velikovšlcega okraja _ črta Trušnje (Trixen)-Šmarjeta-Rak (ob veliki cesti Celovec-Velikovec) gre naravnost od severa proti jugu v razdalji 4 do 5 km zapadno Velikovca, proti Celovcu — še vedno v nemških rokah. Iz trditve, da je položaj v grabštanjskcm, humberškem in podroškem odseku neizpremenjen, bi bilo razvidno, da jugoslovanske čete do 3. t. m. še niso prekoračile pod izlivom Krke in tudi ne Krke same, ker leži Grabštanj približno 12 km vzhodno Celovca, na severnem bregu naravnost od zapada proti vzhodu tekoče Krke. Humbei*5ki grad je na strmem severnem bregu Drave ob cesti Celovec-Ljubelj, tik nad dravskim mostom (cestnim in železniškim Podrožica-Celovec), 9 km južno Celovca. Če je Podrožčni položaj neizpremenjen, je potemtakem še ves gornji Rož v nemških rokah in bi Jugoslovani menda sploh ne bili skušali prodirati skozi jeseniški predor na ono stran proti severozapadu, proti Beljaku, na drugi pa proti severovzhodu, proti Celovcu. Ententno posredovanje. BASEL, 4. Z Dunai? se poroča: Načelnik italijanske premirne komisije, general Segre, se je odpeljal včeraj na Koroško, da kot italijanski odposlanec in član sodeluje pri entenlni komisiji, ki naj bi vodila pogajanja med nemškimi Korošci in Jugoslovani. Vojno stanje v Sloveniji. LJUBLJANA, 4. V Sloveniji je vsled bojev na Koroškem proglašeno vojno stanje Slovenija se smatra za vojno ozemlje. Prepovedano je sha anje in osnivanje novih društev. Tuda svoboda tiska je omejena. Ruskojugoslovanskl odbor. BELORAD, 4. Pred nekaj dnevi je bil tukaj osnovan ruskojugoslovanski odbor. V odboru so zastopani voditeiji kulturnih jugoslovanskih ustanov iz vsega kraljestva, a z ruske strani cdlične ruske osebe, ki so ušle pred boljše viki. Odbor bo izdal proglas na ves nared ,v Latrem e rdeča vojska uničila bende, podkupljene od ruskih in francoskih kapitalistov, in sovjetske čete so pritekle na pomoč tudi Madjarom proti romunskim bojarom. Rdeče čete so prešfle Dnjester hi se sedaj nahajajo 13'km od Kičenevoga ter so razun tega za-čel? operirati tudi ni gališki fronti. Szamnely je izjavil, da ni vlasti, ki bi mogla uničiti rurko sovjetsko republiko. Szarnuely}eva izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Cicerin je poslal Beli K-hunu naslednji brzojav: Entenlni brzojavi širijo fantastične vesti, da je Lenin ponudil Kolčaku premirje. Gre zopet za nesramno laž. Tudi- če bi KolOak prišel k Leninu s tako ponudbo, bi jo Lenin gotovo odbil. Mi nadaljujemo zmagovit pohod proti Kolčaku in nočemo premirja. Tudi vest, ca je sovražnik zavzel Pe-terhof, je izmišljena. Položaj na petregrajski fronti se je zboljšal. Železnica iz Bordeauva v Odeso. BORDEAUX, 4. Odbor za železnico Bordeaux-Odesa je organiziral za 14. t. m. v Bordeauxu mednarodno zborovanje, h kateremu so poklicani zastopniki Italije, Jugoslavije, Cehoslovaške, Grške, Romunije in Poljske, ki se nahajajo v Parizu, ter zastopniki mest in prizadetih švicarskih organizacij. _ Bivši Kaiser je abnormalen. PARIZ, 4. Bivši nemški cesar se dan na dan vedno hujše razburja. »Echo de Pariz« piše, da so ga pred kratkim videli, kako je bežal po grajskem parku, kako je gestikuliral in sam seboj glasno govoril. Pred nekaj dnevi sta ©a obiskala Zim-mermann in Sourbach. Likvidator njegovega privatnega imetja je pred enim tednom odpotoval v Berolln. Po vesteh, ki prihajajo iz Curiha in Amsterdama, sta se baje podala dva visoka nemška častnika na Holandsko, da pripravijo bivšemu cesarju pot za beg, samo da ne bi bil izročen ententi. — V Berollnu dementirajo vest, češ, da vrhovno poveljstvo pripravlja z Ludendorfiom veliko narodno vojno. nov kron, ali 8 milijonov Ur, se nameruje izvesti dve emisiji skupnih 60 miHjonov lir namenjenih po polovici sedanjim delničarjem, skoro izključno Triačanom, ostala polovica pa znamenitim tržaškim tvrdkam, deloma pa bankam v kraljestvu. Torej bo ves ta kapital v italijanskih rokah. Kapital in koristi ostanejo v Italiji. Dopisnik rimskega lista govori tudi o »monopolizaciji tekočih računov«, o »operacijah menjave«, o »podrinjenih imenih«. Ona oseba odgovarja, da si ne more niti misliti, na kaj naj se nanašajo ti nedoločni izrazi: -hočejo metati senco tja, kjer je vse jasno; ščuvati se hoče proti edini tržaški banki brez vsakega razloga.« Z ozirom na nameščenje uradnikov kreditnega zavoda nadaljuje ona oseba: »Hočejo se ohraniti zveze z zaledjem. Resnica je torej ta: niso tu nikaki manevri avstrijske finance, pač pa obstoje manevri italijanske finance. Tista, ki je hotela potikati palice v kolesa tržaške komercijelne banke, je bila neka velika italijanska banka. Tista, ki je hotela odnesti vse uradnike te banke, da bi jo prisilila v opustitev poslovanja: je bila neka velika italijanska banka. Je to boj za interese, ki ga hočejo skrivati za steno narodne obrambe, ne da bi mislili na škodo, ki se dela s tem našemu mestu. Začeli so z napadi na tržaško komercijelno banko, ker je obdržala enega ravnateljev Kreditne banke, da-si vedo, da v Italiji sedaj ni dobiti dobrih bančnih tehnikov. Dokaz je tale: Začetkom okupacije so prišle tri velike italijanske banke sem v Trst, da bi najele ravnatelje in uradnike. Odvedle so ravnatelja tržaške komercijelne banke in potem so nam hoteli odnesti — vso banko. Poizkus se je izjalovil in sedaj kriče. To je gola resnica. Grška proti ItalijL CURIH, 4. Grško in Grkom naklonjeno časopisje nadaljuje svoje delo v škodo Italije. Hoče namreč, da bi se italijanske čete, ki imajo zaseden severni Epir nadomestile z mednarodnimi četami, in*če mogoče, z grškimi. Će bi prišlo do te nadomestitve, bi Italija veliko izgubila na veljavi napram Albancem in Epiro-tom, in Grški bi bilo mogoče napraviti veliko politično-teritorijalno spekulacijo, kakor pred-kratkim v Mali Aziji. Grško časopisje protestira proti albanski vladi v Draču, od katere naj bi bila odvisna uprava Epira. To časopisje trdi, da je položaj krščanskega prebivalstva slab ter da vojaški zbori in albanske čete, ki jih je sestavila in jih trpi Italija, povsod postopno ustvarjajo anarhijo. Skratka: Italijani in Albanci terorizirajo, tiranizirajo, ustvarjajo kristjanom življenje neznosno, Z ozirom na ta dejanski položaj je en sam pomoček, kakor pravijo grški listi: da severni Epir zasedejo Iz bančna sveta tržGškčgn. Glasilo Sonnina, »Giornale d'Italia«, je priobčilo dva dopisa iz Trsta o »mahinacijah avstrijske finance v Trstu.« »Lavoratore« od srede 4. junija odgovarja: Zdelo bi se, da je to alarmanten klic po bram-bi narodnega kapitala. Ali, dozdevno le je tako.^ Kajti, iz obeh dopisov se kaže jasno boj proti edini tržaški banki v prilog bankam, ki so prišle semkaj od raznih strani Italije, da zapo-sedejo mesto. Ta boj za kapitalistične interese nas ne zanima dalje. Ugaja pa nam, ko vidimo, kako lažnjiva in neresnična je ta hiinje-na ljubezen izvestnih ljudi do Trsta, za njegovo gospodarsko neodvisnost. Orožje, ki se rabi v prikrivanje lastnih kapitalističnih namenov, je vedno isto: »narodna obramba*, »potreba boja proti tujcu«, »vrhni interes domovine«. Čitajte v »Giornale d'Italia« od 31. m. m.: vse je le zasramovanje proti tržaški komercijelni banki, zakaj.... Ta zakaj nam pravi eno, resnični zakaj je pa drugo. Za veliki italijanski bankovni kapitalizem je velika krivda tržaške komercijelne banke v tem, da se ni pustila torpedirati. Vsi poizkusi, direktni in indirektni, da bi absorbirali edino tržaško banko, so se izjalovili. Torej: po nji! Ponavljamo: mi žvižgamo na vse banke, ker vemo, da vse zasledujejo svoje interese proti resničnemu interesu delavskega razreda. Ali nočemo, da bi se verjelo v kako narodno brambo tam, kjer gre e-nostavno le za brambo kapitalističnih interesov, to je: bank iz Rima, Neaplja, Genove, Milana proti interesom edine tržaške banke. To sramotno igro treba razkrinkati. V ta namen se je »Lavoratore« obrnil do neke osebe, ki pozna bančne tajne. Ta oseba je potrdila, da so to le »mahinacije velike italijanske finance proti tržaški financi.« Na pripombo, da obdolžujejo tržaško komercijelno banko, da posluje s tujim kapitalom, da najemlje tuje osebje ter da nič ne upošteva italijanskega značaja mesta, je odgovorila ona oseba: »Sodelovanje tujega kapitala je gola izmišljotina: delniški kapital tržaške komercijelne banke je in ostane samo italijanski z edino to razliko, da bo v bodoče pri tej banki znatno zastopan tudi kapital iz kraljestva poleg tržaškega. Uradniki, ki smo jih sprejeli, so sami Tržačani, večinoma očetje družin; ono malo število, ki niso Tržačani, «o že 20 do 25 let v Trstu! Od 200 uradnikov, Id smo jih sprejeli vsled dogovora s podružnico banke »Union«, je le 15 Ne Italijanov: Ogrov in Nemcev.« Ona oseba je tudi pripomnila, da jp dobil dopisnik lista »Giornale d'Itali« potrebna pojasnila, vendar pa dvomi na tem, kar mu je rekla banka, da, oporeka celo energično. Dopisnik rimskega lista priznava, da je od 68 milijonov delniškega kapitala 38 milijonov v posesti italijanskih delničarjev, toda vprašuje, čegavi da so ostalih 38 milijonov? Ona oseba odgovarja: V dodatek k sedanjemu kapitalu 20 milijo- Domače vesti. Najvišje cene za goveje meso so, kakor nam sporoča občina, takole dciočene: Sprednji deli z k!oklado 7'80 lir kg, zadnji deK z doklado 9 lir kg, poledvica 10 lir kg. Za telečje meso veljajo naslednje cene: bedrno meso, karč in hrbet z do-klado 16'60 lir kg, drugi deli 8'60 lir kg. Izplačevanje vojaške najemnine za majnik se bo vršilo na komisarijatu za vojaške nastanitve, na trgu Edinosti, št. 4 I. nadstr., vrata 26, od 9—12 po naslednjem redu: 10 m 11 junija črke A—B, 12 in 13. junija C—D, 14. junija E—F, 16. junija G—H. 17. junija I—K, 18. in 20. junija L— 7 pop. Dnevni red zborovanja je bilo, stanovanjsko vprašanje. Udeležba je bila ogromna. Govorniki", Laurencich, Cerniutz i. dr., so naglašali, kako ie gubernatorova naredba o stanovanjih in najemnini hudo zadela ves Trst. Vpoštevati se mora, da so bili tudi najemniki morda še hujše zadeti po ti vojski od hišnih gospodarjev. Kako pridejo toliko reveži v Trstu do tega. da jim se zviša najemnina in da se jih vrže na cesto, ker ne morejo plačati zaostankov, čeravno so brezposelni, čeravno ne najdejo pri vsej želji sploh nikakšnega dela? Kako se to mora zahtevati od invalidov in drugih? Zborovalci so govornikom živahno odobravali. Sprejela se je resolucija, ki protestira p-roti gubernatorovi naredbi in zahteva da se ta naredba takoj prekliče. Zborovanje se je (zaključilo z raznimi ogorčenimi klici na različne naslove, toda do izgredov ni prišlo. Slovensko gledališče. Jutri, v soboto, dne 7. t. m. ob 8 zvečer je premijera Anton VVildgansove drame »Uboštvo«. Nastopijo ga.. S. Paulinova tu gdč. Mezgečeva ter «g. Skrbinšek, Martineevič, Kralj, GabršČik, Bratuž. Požar in Sila. — Predaja vstopnic med 9—12 in 3—6. — Kakor smo že poročali se vrši sploh zadnja predstava na binkoštni .ponedeljek ob 8 zvečer, ko se uprizori šestič v prid Cankarjevera spomenika I. Cankarjeva drama »KRALJ NA BETAJNOVU kot poslovilna predstava ravnatelja s* Skrblnška. Cankarjevi »Hlapci« so se ponovili snoči pred skoraj praznim gledališčem. Skoda! Igralo pa se je vkljub temu prav dobro in zaslužijo vsi, pred-vsemi pa izvajalci znamenitejših ulog, kakor gg. Kralj. Šimenc, Martinčevič, Sila, Gabrščik, ki ie bil sedaj nekoliko umerjenejši m zato tndi boljši, ter gdč. Kavčičeva vse priznanje. Ostali so lepo zaokrožili celoto. Skupni uspeh prav .dober. Slabi obisk je pač pripisovati dejstvu, da je bil po več ■deževnih dneh zopet lep večer. Smo pa tudi že v juniju! »Njiva«, 6. številka, trna naslednjo vsebino: Marija Kmetova: Golobovi -(Dalje). I. Ribičič: Spoznanje. Igo Gruden: V bregu pod Nabrežino (pesem). Ferdo KJehranrvr: Proletarijat m šola Pa-siuškin: MHi dom (pesem). L Pahor: Socijalazem in književnost Pastuškin: Možu s programom (pesem). Dr. Lavo Cermelj: O solnčnem mrku 29. cnajnika t L Pregled: književni, šolski, -gledahšlo, umetniški, literarni, gospodarski, socijalni. Roparski vmor. Zelo bogatega trgovca Jurfe Seversa, 3d stanuje v nI. Palladio 2, so našli vče-raj, ob 11*50 predp. v njegovem stanovanju mrtvega na tleh. Ležal je brez jopiča v iuži krvi sredi sobe, a pri ajem je ležala razbita Šampanjska steklenica, s katero je bržkone zločinec ubil svojo žrtev. Vse omare so bHe odprte, a obleka m perilo je bilo razmetano po tleh: zložincem, ali zločincu, se je bržkone mudilo. Umor se Je moral izvršiti zelo hitro, kajtr ob 11*30 je neka žena, ki tudi stanuje v oni hiši, videla pokojnika, ko se ie, kakor po navadi, vrnil domov na kosilo. Ob 11*50 pa sta ga dva gospoda, fci sta prišla v t«ovsloh •zadevah k njemu, našla fe mrtvega. Se ver s ni imel podov, temveč je stanoval z nekim Mihajlom Jorasom. Zločinci so ga bržkone v stanovanju pričakovali in, ko je prišel, planili nanj. Oblasti preiskujejo. Ko«) Jo k podrl *a tla. Marijo Kavčič, staro 40 *et, je včeral v ulici GivJia podrt aeki konj. Peljali so jo v bolnišnico. Odnesli so blagajno. Neznani tatovi so »drH v skladišče Antona Ouarantotta, v ulici G. Parini, 14, ter odnesli blagajno. Ko so pa zapazHi. da jih zasledujejo, so vrgli blagajno ob tla in zbežali. V blagajni se je nahajal bankovec 1000 lir. Eksplozija granate. — Štiri osebe težko ranjene. V ulici deHa Guardia 27, se je včeraj ob 12 igral deček Bruno Pellizzari e neko Točno granato, ki jo }e našel v prosti iuki. Naenkrat je -granata eksplodirala in težko ranila njega ter druge tri dečke, ki so bili v bližini. Telefonirali so postaji, ki jih je dala odpeljati v mestno bolnišnico. Avtomobil ga je podrl. Včeraj je podrl v u..ci Carintnia neki avtomobil delavca Antona Vidanija, starega 46 let. Revež je dobi-l razne poškodbe. Peljali so ga v mestno bolnišnico. Borzna poročila« Trst, dne 5. junija 1919. Vsled realizacij borza nekoliko šibkejša. Tendenca slabejša. Tečaji: Cosulich (Austroamericana) 770— 790 Dalmatia (Parobr. dr.) 360— 380 Gerolimicb 1800— 1870 Lloyd 1150— 1200 Lussino 1800— 1870 MartiuoJicb 530— 550 Navigazione Libera Triestma 1900— 1950 Oceania 540— 5S0 Premuda 700— 730 Tripcovich 670— 690 Assicurazioni Gene radi J6S50—17150 Riuuione Adriatica 3150— 3300 Ampelea 440— 460 Cement Dalmatia 280— 295 Cement Spalato 370— 390 Čistilnica riža (Pilatura riso) 400— 415 Krka 365— 375 Ladjedelnica v Tržiču (Cantrere) 375— 390 Tržaški Tramway 225— 235 Tržaška tvornica olja (Oleifici Triest.) 675— 710 ^HLB OCiLUSl VOZ s kcšom, dvojnim, toda lahkim, se išče takoj. Bergamas, ul. Stadion 10, IV. 3292 DVE KRAVI, vsaka z 10 litri mleka, se prodaste. Naslov pove ins. cdd. Edinosti. 3762 PRODAM razne odrezke volnenega blaga. Pero-jević, ul. Lazzaretto vecchio 39, III. 3760 a TEHTNICA s krožniki za 20 kg in uteži se proda za 200 lir. Peroiević, ul. Lazzaretto vecchio 39, III. n. 3760 b POHIŠTVO, postelja z vzmeti, starinska pisalna miza iz močnega lesa, (kuhinjska omara, zrcalo in zavesnice proda Perojević, Lazzaretto vecchio 39, m. 3760 c HIŠA (dvorec) z lepim razgledom, 15 prostori in iecwm vrtom pri Sv. Ivanu se takoj proda po Jv) Centrala: TRST Via Cassa di Rispm 5 - Via S. M) 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub Jjana, Metković, Opatiji Sptit. Šibcniif Zada-Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b tnčno stroko spadajeie poslc- Spreiema vloge na hranilne knjižice proti i/-'00 letnim obre-stim v bancogiro-prometu proti iWo letnim o-brestim. Na odpoved navezane znesce spre-leraa po najugodnejš h pogojih. Ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Saje v najem varati praiila (Siias tailul Blagajna posluje od 9 do 13. Dobrozna zaloga vina GDGUELMO mit v Trstu o!. Valdirivo 23- Tel. 29-33 opc zarja svoje cenjene odjema'ce, da je te dni on svojo podružnico na Božjempolju pri ProseKu. Podružnica je preskrbljena z najboljšimi belimi in Črnimi italijanskimi in dalmatinskimi vini. — Prodaja liter po L 2.20 in več. Zavarovalna zatfrjga ^ Zagrebu, Je edina do- » mača zavarovalnica coao UllMOvIjMa 1M4 Mi. CENTRALA: Zagreb, v lastni pala«, vogal Ma - rovtk« In Preradovitava ulica. CROATIA i II i SI h Podružnica v Trstu, ul. Lavatoio 1, II. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. PrMI po-tarnim škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega bla-a. gospodarskih strojev itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zajar*.vjnie •(•klMlh ilp. UL Na življenje. I. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje ^ glavnic za slučaj doživljenja in smrti, b) Zavarovanj dote. c) življenske rente. | m umm i i