30. StBlIBl.
V MMIIHHj V ^^mw« %• iMNVJfl UH*
Xtilll. lito.

.Slovenski Narod* vdji V ifaMfnl
fia đom dostavljen:               •           * opravništvu prejcoan:
cc1o leto naprej   .   •   #   .   K 34*— I eek> leto aaprej   .   #   .   .   K 22-—
pol leta       „       .....12*— I pol leti       „       •   •   •   .    . 1I-—
četrt leta     m       •   •   •  •    .   6*— I Četrt leta     „      •  •   •   •    #   5*50 na mesec    m      i • • •   •   2— ■ M m*»«c    ,      • • • •   #   190
Dopfsf naj se frankirajo, Rokopls! se ne vračajo. Uredalštro i KaaHova ulicm *L 5 (v pritličju levoj teltloa *L 94,
hiserati veljajo:   peterostopna  petit  vrste  za enkrat  po   16 via., za  dvakrat po U vin-, xa trtkrat ali  večkrat  po 12 vin.  Pa rte in zahvala vesta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru.
UpravnlStvu na) ae poiiljajo naročniae, reklamacije, inseraii Ltd.
to je administrativne stvari
■               Fottamtuu itevtlka vftlfa It vtaarl«*.   ——
Nt pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnrae ft ne osin. „Mai-oJm tipkanu" *!•!•■ it ti.
„Slovenski Narod* valfa po poitli
Si Avstro-Ogrsko:                •                    za NemSjot
cefo leto skupaj naprej     •   K 25*— I ćelo leto naprej       .   .   .   K 30*—
Šutit :   : :: : le» I «■ A»eriko •■ »• *»*dežd«
na mesec    m        m    •   •    •   2*30 ■ ćelo leto naprej   .   .   •   .   K 3S.-~
Vpraianjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamfca. Vivsvalitvo (spodaj, dvorište levo), KaaHova ulica it 5, telefon it 85.
Svetovna vojna.
Ljuti boji v Karpatih. — V Bukovini se Rusi umrkajo. — 1200 Rusov vjetih. — Naša ar-mada je zavzela Kimpolung. — Uspešen napad naših letalcev na franeoske transporte v Adriji. — Nemci so zavrnili vse napade na Fran-coskem. — Ponesrečeni ruski napadi na crti Humin-Bzura. — Nemci so vjeli 1000 Rusov.
SRDITI    BOJI   V   KARPATIH.  —
V BUKOVINI SE  RUSI UMIKAJO.
—  NAŠI   SO   ZAVZELI   KIMPO-
LUNG.     —     AKCIJE      NAŽEGA
ZRAĆNEGA    BRODOVJA  V
ADRIJI.
Dunai. 7. februarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 7. februarja:
Položaj v ruski Poljski in zapadni Galiciji Je neizpremenjen.
Ob karpatski fronti se vrše srditi boji.
V fazni Bukovini prodlrajo nspe-sno naše čete, dočim se Rusi na vsi crti umikajo.
Včeraj se Je poročalo o 1200 vfetnikib. Vplenfli smo števflen vojni materijal. Popofdne so med velikim navdušenjern prebivalstva naše čete vkorakafe v Kimpolung.
Na južnern bojišču ni nobene spreme rabe.
V Adrifi |e imei zračni napad naših vrlih letalcev na franeoske transporte dober uspeh.
Več bomb je dobro zadelo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fzm.
*             •
BOJT   V   KARPATIH.    —    ODBIT RUSKI   NAPAD   PRI   LOPUSZNU.
Dunaj, 6. februarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 6. februaria:
Na ćeli karpatski fronti in v Bukovini se se vrše boji.
Situacija v Poljski in v zapadni Galiciji je nelzpremeniena.
Ruski noćni napad pri Lopusznu smo odbili.
Na južnem bojišču se v zadnjem času ni prigodlo ničesar bistvenega.
Namestnik nače?nika generalnega štaba pl. Hofer, fzm.
m                            m
NEMCI   SO   ODBILI   RUSKE   NAPADE    NA   FRONTI    HUMIN-BZURA.
Berolin. 6, februaria. (Kor. nr.) VVolftov urad javlja:
Veliki glavni stan dne 6. febru-arja.
Vzhodno bojiš če: Rusi so izvršili včerai na vzhodno - pruski meji, kakor tudt južno od Vis'e, napad proti naši fronti Kumin - Bzura odsek. Vsi napadi so r?5P odbiti. Vjeli smo 1000 mož in vplenili 6 strojnih ptišk.
V prvi prsti z angleške, pa tuđi s franeoske strani se neprestano ponavlja trditev, da so Nemci takore-koč v proslavo rojistnega dne Niego-vega Veličanstva ce^arja uprizorili šunke v velikem stilu, ki so se vsi končali s terkimi reakciiami za nas. Da je ta trditev z zahrbtnim name-nom enostavro izmišljena, dokani-Jejo naša u radna poročtla o d'Grodklh v dotičnih dneh. Tak*no vfievanie se naravno tuđi ne more tik-i ti vladar jeve osebe. Nernško armadno vodstvo pa reče opustiti primke, da bi takega voievanja ne postavilo v vsi njegovi nizkoti pred vsem svetom na sramoten oder.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški cesar v okopih.
Berolin, 7. februarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Cesar Viljem je obiskal včeraj Šlezijske domobrance v strelskih jarkih pri Gruszczynu vzhodno od VVios^czewa.
Poročilo ruskega generalnoga štaba.
Ruski generalni štab je izdal 3. februarja to - le poročilo: V vzhodnji Prusiji so se naše čete utrdile pri va-s; Oross Medunischken, na levem bregu Angerappa. Na desnem bregu Visle so spopadi s sovražnikom bolj pogosti. Naibolj resni spopadi so se vršili na fronti Linno - Bejun. Naše čete so v naskoku zavzele kraj Skempe te zavrnile pofkus sovražni-ka, vzeti vas Blino, pri čemer so mu rrizadjaie naše čete velike izgube. Tu smo vjeli poveljnika nekega ba-taljcna, tri druge častnike in 100 vo-jikov. Na levem bregu Visle se je boj na crti Borzymow - GuninAVola Chielowska - Scierce Bnlimovski dne 2. februaria z enako silo nada-Ijeval. Sovražnik ie postavil v boj ^ad 14 polkov. Velika množina artiljerije, med njimi tuđi težke, strelja dan in noc. Posebno trdovraten je bi! boj v vaši Mumin, kjer smo silne napade v krvavem boju moža proti možiT odbi!'. Ds^^ra^'no irra 5CvraI- ' nik neprestano silne izgube, vendar rošilia neprestano nove čete v boi. Sovraznikovi poskusi. napadati ob Visli. nišo imeli nikakršnrga uspeha, Boii se razvi ja jo in Tavz^mrno veđno bolj trdovraten značaj. Konstatirala se je na\^očnost moćnih nemških čet.
*
Novi poveI5nik ruske armade.
-Berliner Ta?:h!att< poroča. da je prispel franeoski general Pau na Rusko, da prevzame \Thovno vrd-stvo ruske vojske, kakor je to izrec-no želela franeoska vlada.
BOJI   V   KARPATffl.
•-Daily Telegraph* poro ča iz Pe-trnjrrada. da se dogodki v Karpatih in na zapadnem Poljskem obračajo na odločitev. V Karpatih pošilja so-vražntk (v tem poročilu seveda mi) nove čete skozi prelaze. Zdi se. da je število nerrških čet, ki operirajo v Karpatih. mnogo večje, kakor se je prvotno mislilo.
Vojni kritiki smatrajo boje v Karpatih kot eno samo veliko bitko, ki se razteza preko vzhodnjih Beski-dov, gozdnih Karpatov in severno-zahodnje Bukovine. Bojna fronta se da razdeliti na tri, precej določene oddeike, V prvem oddelku, v vzhodnjih Beskidih, se vrše boji med sedlom pri Konjeczni in Lupkovu. Koncem januarja so prodirali Rusi tu na frontah Zboro - Alsopagcnv, Dukla-Czeremcha, Mezolaborcz - Lupkov-Ozosz - Ruszka. Naše Čete so se umaknile iz Galicije v prelaze, kjer je ustavila Ruse armada Boroević. V drugem oddelku, to je med prela-zom Uzsok in Pantvr, so pridobili zavezniki prostora v smeri Turka, Škole in Leopoldsweiler - Zielona. Sedaj se bcjujejo tu z močnimi so-vražnimi četami, ki dobivajo neprestano ojačenja. V tretjem oddelku, med prelazom Jablonico in zgornjim tokom Moldave (v Bukovini), uspe-šno prodira skupina Pflanzer. Zdi se, da namerava rusko vrhovno povelj-ništvo z vsemi razpoložljivimi četami odbiti našo ofenzivo v vzhodnjo in sredno Galicijo. Druge naše frcn-te so vsled tega razbremenjene in bo imelo to najbrže že v kratkem dobre pesledice. Nikakor pa vsled razsež-nesti fronte in težavnega terena ni pričakovati  neposredne  odločitve.
•                       m.
m
BOJI   NA   RUSKEM    POLJSKEMT
Franeoski listi poročajo iz Pe-trograda, da je bitka pri Borzymowu prava titanska bitka, Nasprotnika sta enako močna, enako neustrašena in trdovratna. Artiljerijski boj je na-ravnost strašen. Ogenj Nemcev je tako silen, da dobivajo posamezni ruski strelski jarki po sedem do osem granat naenkrat V blizini Bor-zymowa so imeli Nemci 50 strojnih pušk, od katerih so Rusi vzeli 14, Boji so zato tako silni, ker je nemški cesar zaukazal, da morajo nemške čete za vsako ceno prebiti rusko fronto Borz3Tmow - Gumines,
>Ncwa Reforma« poroča, da je pričakovati velikih izpremo nb v vodstvu ruskih čet v Galiciji. General Radko Dimitrijev bo baje imenovan za poveljnika treh vzhodnjih ar-madnih zborov; za poveljnika oble-govalnih Čet pred Przemvslom bo imenovan dosedanji poveljnik pete ruske armade, general Brusilov.
Vojaški kritiki so mnenja, da je napor  avstro - ogrskih in  nemških
Čet v Galiciji in na ruskem Poljskem ter v Karpatih dosegel svoj višek,
* V VaršavL            i « * f
»Frankfurter Zeitung« je baje iz-vedela, da varšavski meščanski ko-miteji in magistrat že tri tedne ne dobivajo živil. S postaje Solnoi Zawod so po-slali pred več tedni nekaj vago-nov soli, ki pa so dospeli v VarŠavo sele Čez 82 dni. Ti dolgi transporti baje nišo nič izrednega. Trgovinsko ministrstvo se je dogovorilo z želez-niskim ministrstvom zaradi gradbe nove provizorične železnice. V Ar-hangelsku leži baje za več milijonov rubljev živil, namenjenih za Varša-vo. Kdaj pa bodo ta živila dospela v Varšavo, je popolnoma neznano.
Za prebivalstvo v ruski PoljskL
Beroiin, 6. februarja. (Kor. urad) Pod predsedstvom kneza Hatzfelda je bil danes popoldne v parlamentu osnovan osrednji odbor za podpira-nje prebivalstva v onih pokrajinah ruske Poljske, ki so jih zasedli Nernci.
Ruske fantazije.
Stokholm, 7. februarja. (Kor. ur.^ Petrograjske »Birževije Včdomosti« piŠejo v številki z dne 26. januar ja: V položaju smo, pojasniti nazore ruske vlade o nekaterih vprašanjih zunanje politike. Od časa do Časa se razširjajo vesti o možnosti separat« nega mini z Nemčijo, z Avstro-Ogrsko in končno samo z Ogrsko. Te vesti nimajo nobene podlage. Z Nemčijo bo sklenjen mir le po definitivni popolni zmagi. Zakaj, samo tako bo zavladal v Evropi resničen in trajen mir. Ta uspeh bi se dal že sedaj doseči. V ta namen pa bi se moralo žrtvovati 200.000 do 300.000 člo-veških življenj. Da se ne zgodi tako krvoprelitje, smatra vlada za potrebno, odmakniti termin zmage, toliko bolj, ker je prepričana o končni zmagi ruskega orožja. Separatni mir z Avstro - Ogrsko je faktično nemo-goc. Ce bi monarhija prosila za mir, bi morala priznati, da je premagana. Pogoji, ki bi se v tem slučaju stavili monarhiji, bi bili nesprejemljivi. Monarhija bi morala v tem slučaju računati ne samo z našimi zahtevami, ampak tuđi z zahtevami Srbov in Črnogorcev.    Brez temelja so tuđi
LISTEK.
Amerikanka.
Franeoski  spisa!  Pierre  de Cou-levaiiu
(Dalje.)
George Ottis pa se po muhah gospodične May ni dal oplašitL Na-daljeval je s svojimi zasvojevalnimi poskusi s tako stanovitnostjo, da jo je slednjič ganil in to tem globokejše, ker je bil osebno izboren človek. Za-ročila se je ž njim prve dni decembra in, ker je bila obljubila spremiti svojo sestrično, so poroko odložili do povratka iz Evrope. Da odškoduje svojega zarocenca, dovolila mu je, da jo srne obiskati v Rimu.
Po smrti svojih staršev je gospodična May stanovala pri Villar* jevih. Obe sestrični ste se iskreno ljubili. Ta je bila lepša in sijajnejša, ona lntehgentneiša in bogatejša; vendar nikdar zavist ni motila nju-ninega prijateljstva. Klara je skle-nila, da hoče Annie skrbno Čuvati ter je bila odločena, da jo pripelje za vsako ceno nazaj v Ameriko.
Eni izmed spremljevalk gospodične Villars pa je to potovanje po-vzročalo golo veselje. Bila je to Ka-
tarina Makav, njena stara bona. Trka, ki je bila obenem njena prijateljica, pa tuđi celj njenih dovtipov.Velike in suhe postave je Katarina imela izra-zovitc, nekoliko trde poteze, ki jih je pa omili! njen dobrohoten smeh. njeno sočutje in njena dobrota. Njena izobrazba je bila sicer precej po-manjkljiva, toda njena domovina ji je dala dober dcl svoje duše, tište strastne, po idealih hrepeneče duše, ki se tako Iahko povzdigne proti ne-skončnosti.
Imela je čut za naravo, lepoto in že ćelo za poezijo, njena glava je bila polna pravljic, pripovedk in anek-dot Njena vernost je bila ognjevita in amerikanski katolicizem je ni nikdar zadovoljit. Kar je slišala pridig, niti ena ji ni dovolj živo naslikala pe-klenskih strahot, pa tuđi ne nebe-škega veselja; cerkve so se ji zdele presvetle, prenove. Kotnaj je čakala, da more poklekniti v kaki stari katedrali, da se čuti bližje Bogu in De-vici.
Bona, kakor so Jo vsi imenovali, je prevzela Annie, ko je bila ta še v zibelki in ji ni žrtvovala samo ves svoj čas, ampak tndi ves zaklad svoje ljubezni. Otrok jo je hudo mnčil s svojim svojeglavnim značajem in za-ničevanjem vsega čudovitefa. Annie ni hotela poslušati dragih kakor res-ničnih ali vsaj verjetnih pripovedk. VerovaU ni v čarovnice, pravliice so
se ji zdele nespametne in ni imela najmanjšega čuta za poezijo. Njeno obožavanje jo je napravilo nestrpno, njena ginjenost in vznesenost pa ste se ji zdeli smešni. Tako je prišlo med Katarino in otrokom do smešnih na-stopov, do prepirov in sprav in do diskusij brez konca in kraja, Navzlic temu je Irka značaj male Amerikanke omilila, mala Amerikanka zo-pet je s tem. da je Irko dosledno po-vedla nazaj k realni resnici, isto precej umirila. Bona je bila ^krajno Ijubosumna na Annino učiteljice Iz lastnega nagiba, da se ne urine kaka druga tujka, je sprejeJa pri mladi de-vojki mesto sobarice. Vsako jutro jo je sama zbudila in }i na pozlačenem podstavku prinesla čašo izborne kave, pogostokrat tuđi cvetlic. Ko ie zvečer skrbno počesala njene divne lase, jo je položila v posteljo kakor otroka, se vsedla k postelji ter ji pri-povedovala vse mogoče stvari: kaj je čitala in kaj je slišala, Annie jo je mnogokrat z veseljem poslušala, zakaj, pripovedovaa je čudovito dobro. Ko je deklica zatisnila oči ]o ie zavila v odejo, jo objela in prekrižala. In ta preprosU žena je vsadila Annie v srce zrno tdealnost?, ki ie imelo   vzkliti   \n   se   razeveteti v
Evropu                  —
HL
Amerikanke, nal si so še   tako bogate, potaje*   priprosto.   Oospa
Villars ni vzela s seboj kakor Katarino Makav. eno sobarico in enega služabnika, zanesljivega moža, ki je služil že večiim osebam v njeni rodbini. Po nasvetu neke prijateljice je najela prvo nadstropje hotela Casti-glione,
Lastnica, kateri ie bila zlata knjiga amerikanska znana, je vedela ceniti vrednost svojih novih klijetk. Storila je vse, da je bil prvi vtis dober. Ko jih je povedla v dobro pre-greto in dobro razsvetljeno, s cvet-licami okrašeno sobo, so od veselja vzkliknile. Velika, odprta vrata so odpirala pogled v lep, z marmor-jem okrašen in elegantno opravljen salon, v visoke, vesele in sveže spal-nice ter v obednico, kjer je bilo že vse pripravljeno za dinć. Ta interijer, ki so ga oživljale cvetlice in ogenj v kaminu, je tako malo spominjal na hotelske interijere, da so bile Amerikanke tako] prevzete tistega pri-jetnega občutka, ki ga nudi dom in gospodična Villars, ki je bila posebno dobre volje, je v enomer ponavljala: — Prav dobro se bodemo tuka] počutili, prav dobro.
Komaj je Annie drugo jutro vstala, že Je tekla k oknu, da si ogleda Pariz. Njen pogled Je zapla-val po rue de Castiglione, nato sa* pet taza); obstal je na levi na eie-gaoUib UoUnh &nto  KtotiMc   na
domu invalidov, na desni na ven-domski sohi in slemenih opere. Bila je vsa navdušena in vzpodbudena po radovednosti je hitela s svojo to-aleto. Kakor hitro je bila opravljena, podala se je s Klaro in bono na trg Madeleine, kupila tam košaro cvetlic iz Niče, nekaj večjih rastlin in se vrnila, da dokonča opravo svojega stanovanja.
Kljub svojemu nagnenju do po« tovanja je Amerikanka zelo tesno zvezana s svojimi rojaki in svojo domovino. Razun svojega molitvenika, svojega Baedekerja, svojega dnevnika in knjižnice z naslovi nosi širom po svetu slike svojih staršev, svojih prijateljev, pogosto fotografijo posebno ljube ji živali, domače hirše, v Čas ih ćelo zastavo Združenih dr-žav, knp stvarij, ki so tako rekoč njeni hišni pogovori in s pomočjo katerih si povsod ustvari nekak in-timen okvir, ki omiluje kanaliteto hotelskih stanovanj.
Gospa Villars in mladi devojki so razpostavile svoje pisalne miže, razvrstile svoje osebne spomine ter razdelile po sobah cvetlice. Priaesli so jim tuđi glasovir. Nato so se čuti-le popolnoma doma ttr nišo prav nič pogrešale sijaja svoje domače hiie na Madison Square.
.(D«iM prikodaii&i:
S"an 8.
•SLOVENSKI NAROD*, tnt I fcbnur)a 1!H&,
20 *te*.
govprice o separatitem miru samo z Ogrsko na pod 1 agi ločitve Ogrskc od Avstrije. Prvi in najvažnejši pogoj take pogodbe IH bi od naše in naših zaveznikov stranu da se Ogrska ne toči samo od Avstrije, nefo tuđi od Nemčijc in da stopi na na$o stran. Tega pa ni priča kovati, da bi Ogrska sprejela pogoj, ki bi Jo silil, se z oroi-Jem v roki bojevati proti Avstri,i. •     *     •
Ruske flnaace.       h    '
Pariz, 7. fefcruarja. (Kor. urad.) Ruski finančni mi ni ste r Bark je izja-vil nekemu sotrudniku »Tempsa«, da krije Rusija, kakor Francoska in Anglija svoje izdatke za vo.'no z notra-njimi posojili pri ruski državni banki fn s kreditu ki jih je odprla Rusiji Anglija. Na proračuna za 1914. in 1915. izredni vojni izdatki le malo Vplivajo. Prepcved alkohola je pro-vzročil v drugi polovici I^a 1914. za 470 milijonov rubljev manj dohod-kov. Dohodki iz drugih davkov so vsled vojne tuđi zaostali za proračunom. Ta izpad kri.ejo višji dohodki prve polovice leta 1914. in lanskega leta, tako da se konca računsko leto 1914. brez deficita. Vsled prepovedi alkohola se je delo delavcev zvišalo za 30 do 50vc. tako da je bojazen. da bo vsled mobilizacije zmanjkalo de-lavnih moči, neutemeljena. Padanje kurza rublja Je posledica zatvoritve meje. Velike množine žita, ki jih ima Rusija, omo^očajo uvoz žita na Fran-cosko preko Arhangelska tn Vladivo-stoka, Francoskemu uvozu v Rusijo se odpira vsled eliminiranja nemške trgovine veliko oolje. S francesko banko je hila sklenjena pogodba. Ruske banke dclgu'ejo franeoskim ban-Kam velike zneske. V trenutku je za ruske banke težko dobiti zneske za poravnavo teh đolgov. Ruska vlada Je prevzela jamstvo samo napram Francoski tanki ter bo ta izn'ačsla franceskim hankam vsote, ki jih dol-gujejo ruske banke,
Rusija kapute baker.
Base!, 7. februar ja. (Kor. urari.) vBaseler Nachrichten« javljaio iz Milana: Rusija je nakupila v Antenskih Združenih ćržavah 25 milijonov fun-tov bakra, ki se prepelje v Rusijo preko Vladivostoka.
*
Konfiskacija netn^vni posestev v Rusiji,
Glasom poro čil iz Krdanja, Poroča ^Russkoje Slovo«, da so Rusi v Kijevu zapjenili kakih KO nem^kih posestev v vrednosn mnogo mrljo-nov rubljev. Tuđi '»Palače - hotel«, last nekega Avstrijca. je zaprt
Mine v Finskem zalivu.
Pod vhodom Finskega zafiva položene mine trga led. Iz Raumo na Finskem poročajo. da se je led pričel trgati in da vleče mine seboj. Ledene ploče so sprožile de-etero min. 2e jeseni so govorili ribiči in čolnarii, da bo led najbrže finske vc5e očisti! Tnm. kar se je naposled tuđi zerodi'o. Rusi so tamkaj kar na stepo natrosili min, da zadrže tako nernške vojne ladje.
Letalci nad Ceiiniem,
vM. N. N.-f Javljalo iz Budimpešte: Letalec Štetan Dahos se je dvig-ni! nad Cetinje ter je vrgel 6 bomb. Tri so padle na arzenal, 2 na neko vojašnico, 1 je zadela neko privatno tiišo.
BREZPOMEMBNI  BOJI  NA VZHODU    IN    ZAHODU.
Berolin, 7. februaria, (Kor. or.) Wo?ffov urad poroča;
Veliki glavni stan dne 7. tebru-ar}a.
Južnovzhodno od Vpema smo zavze!i francoski strelski jarek in smo pri tem vptenili dve angleški strojni puški. Južno od kanala pri La Basseju ?e vdri sovra^nik v ene-ga izmed naših strelskih Jarkov. Boj tamkaj *e se vrši. Vobče ni na obeh bojiščih ražen artiljerijskih nojev H-stvenib dogodkov.
Vrhovno armadno vodstva,
SOBOTVT   KOMUNIKE   S FRANCOSKEGA   BOJIŠCA.
Berolin, 6. februarja. (Kor. ur.) Wo1Kov urad javlja:
Veliki glavni stan dne 6. febra-
*****                                       -
Zapadno  bojliće: Fmm*
ni rrancofki napadi proti pozicijam sevemo od Marsiges, kl smo ilk pridobili, so osta'i brezuspešnL Takisto so se ronesrečili sovraini smkl ▼ Argonih.
Vrhovno armadno vodttv*.
Poročilo franco5kesa senerahiega Slaba.
Popoidanski  komunike franeos-#fa generalnega štaba z dne 4 fe-
bruaria pravi: Severno od Lpat at se vriili artiljerijski boji, ki so bili posebno močni v okolici Nieuporta. Pri Nrtre Dame de Lorftte m itver-no od Reimaa ie nala artiljtrii* dne i februaria đopoidne odbila ntmški napad. Obstrcljevanje čest« Arras-Oethune smo preprečiti, V pokraji-nah Albert, O«estoy hi ob Santerri smo razbili već stražnic, Povsod v dolini Aisne so se vršili artiljerijski boji, v katerih smo obdržali premoć. Tri napade na naše strelske Jarke v okolici Perthesa, Lesmenila, Les Hurlesa m Masigesa, o katerih smo poročali v soboto, so izvršile na treh kraiih sovra^ne čete, močne po en bataljon. Oba prva napada je naša artiljerija popolnoma razbila. Tretji nanad. severno od Ma>sigesa, je iz-rabil eksplozijo mine, da so nenrkc čete prodrle. Vse pozicije so naši za-vzeli in zgradili tam nove strelske jarke, kjer so stare razbili nemškf saperji, V Argonili ie potekel dan mirno. V dolini Veudre in Lele so imele naše prednje straže usrehe ter razbile sovražne transporte. V Vo-Kczih se je srečavalo nekaj patrulj smučarjev. 7aznamovati ]e napredovanje naših čet južno cd Holschlaga in severozahodno od Martn^annswei-lerkonfa. Sedai začenja sneg kapneti. Ob 11. ponoći izdani komunike pravi: Artiljerijski boji v Bekiji in severno rd Arrasa. Zahodno od ceste iz Lilta v Arras smo zavzeli o?0 inetrov dole: sovražen stre!cki jarek. Pri Hebuternu v blizini Alberta je zadel naš o^enj z^rane sovražne čete in tren. Že!o ucirkujoč egenj naše artiHerije v dolini Aisne je zavrnil sovražne napade. Razstrelili smo Cais-sons in poznali letala v beg:. Pred Verduncm smo rMii reko 'etalo in letalce vjeli. V Alzaeiji se je pone-srečil nemski napad pri Uffh^lzu.
m
Sprettietrbe v franeoskf  generafiteti.
Puriz* 7. februarja. (Kor. urad.) Na inesto generala .V.ercier - Milona ie imenovan za rovetinika severnega de!a utrjenega inbcrišča v Parizu prejsnji vo'aški guverner pariSki divizijski general Michel. Za povcljni-ka iužnega dela pa divizijski general Lamaze.
S FRANCOSKUf  BOjlSC
Iz Mfihlheima na Badenskem noročajo. da je rrtefal dne 4. februar-3. cb pel 4. pepoidne neki sovraini letalec več bomb na mesto. Dve bombi s^a cadfi kakih 1W m od gar-nizijske boln^nice "a nolje, ništa pa napravili   nobene   škode.
Nad Antverpnom ie krožil dne 5. februsrja neki aniGrIe?ki aeroplan. Streliali so na njega s srapneli, nišo ga pa zajdeli.
Iz rranko^roda noroca'o. da traja akcija ob flandrski obali pri Westendu se vedro. V roči na .S. te-hrnana in dan poprei so neprestano grmeli težki topovi. Sovražne poiz-vedoyalne čete so poskusile dognati P07lci]e neinšk:h čet ob severni obali. V pretekli noči so streliali Nemci na neki sovražni aeroplan nad flev-storn. ki je nperiral z rcflcKtnrii. >e sHnejšc je bilo ^rmenje tooov dne 5. februarja ob pol 5. ponoldnc. T*si topovi in vse strojne puške mf ' Hey-stem in Zeebriiggom so stre! li na aeroplan. Videti je bi!o o?enj n dim šrapnelov. Letalec je izginil nr T mor-jcm. Strc^JanJe je traiaJo 2^ rr *iut V DrOgRe in Osterde prnaia mn-^o ra-rfencev. An^leske križarke stražijo oba!, najbrže z ozirom na nemško ^rožnj^ proti an^leškim transportom čet. r)ne 5. februfr'^ <;o s+re!;r»fe ?n-pr!e?ke ladje v blizini Ze^bnigga. Obrežne baterije so odgovarjale.
Napadi angteškft letaicev na belRf}-sko obaJ.
Iz Amsterdama poročajo: An-prfeski letalci napadajo v zadnjem čašo sistematično belgijsko obal. V soboto ?e pri?pelo zopet ćelo zračno brodovje. da obmetuie nemške pozicije z bombami. Nemski topovi pa so Angleže zopet pregnali.
Zračna obramba Parl/a.
Lyon, 7. februarja. fKnr. m.) *Lyon republicaine" javlja iz Pariza: Zračno ladjevje izvrsuje z največjo tiatančnostjo stražo nad Parizr-m. Neprestano, tuđi pon^či. krofijo letala nad Parizom in okolico. Francoski fetalci so prisilili dva nemfEka zrakoplova, ki sta se včeraj 0-rlbti-žaia Parizu, da sta at vraila.
m                       •
Doftt BefgDe AagTlL
»Hamburger Nachrichtcn« poročajo iz Brusi ja: Angleška banka k dovolila belgijski vladi v Havra nov kredit 250 miliionov frankov, tako da ]e seda] Belgija dolžna Artgliji 600 milijonov frankov.
Aofleikl sodlallad trn Yt**w
Lom**, 7. ftbruarja. (Kor. ir.) Večle itevilo znanih socUalislov. mM
■ftari Hymšmum TtarM» li dftetetfa-ažlo uiavo, v katari i* r*č*M,   ^a
priznava celekupna organizacija delavcev. Ml se vojna Mdailujc, 4o» kler ne bo odstranjena fc Prvake i$» hajajoca nevarnost mif* in avobodL
•     »     •
Iz Pariza poročajo, da dobivalo sedaj na Prancoskem 20.000 ton pre-moga. Ostali prentog uvaiajo z An-
gleškega.
Franooakf mmmt
Pariz, 6. februarja. (Kor. urad.) »Agence Ha vas« javlja: Francofki senat se je odgodi! do 18. februaria,
m
Nemski vojni vjetnlki r Maroku.
Kakor poroča ^Tenips«, je bilo izza 1. februaria v Maroku 4001) nem-skih vojnih vjetnikov. V oddelkih po 100 do 30i1 mož so jih nastanili v okolici Sanla in Dukala, 2000 v okra-ju Rabat, 5C0 v okraju Fezf 5r»0 v okraju Mekinez. Dobivalo isto dnev-nino kaor francoski vojaki, zraven pa še 20 santimov za vsak delavni dan. Vjetniki morajo oprrvliati cest-na in zemefiska dela. Disciplina je prav dobra, zdravstveno stanje dobro.
Vojna v Južn! AMkt
London, 7. fehrnana. (Kor. ur.) -»Times* poroča: Kan:tnfacila Kan p-sa in vsak trenutek pričakov^na kapitulacija Maritza, sta politično in sćrategično veleva?na do^odka. k^iti vedno se te bi?o hati napada Čez mA-jo in vlada vsled teza ni m^c-la v?eh sil csredotočiti nn glavni ci!j vojne. Kamps in M.aritz sta imela kakih 12i'O do l"00 Bnrov. Pri Komp^ovem odc'elku io bil Hendsbnrp. ki ie imel ve! k vnliv in nosi velik ć^ odgovornosti, da je narta! upor (Resničnost tega noron;la *e ne da kortrolirati. Opomba Wo!fiovega erada.)
Bnrska vsta^a.
London, 6. februaria. (Kor. ur.) Rcuterjcv urad javlja iz K'^pstadta z dne 4. februarja: Kaempf, Maritz in De\'illers so clos.neli pod zaštito be!e zastave dne 30. jannarja v Upirgton. Pogaja^ja so imela ta uspah. da se je Kaeirmf s 40 častniki in 517 možmi vdal. Vojni vjetniki so večiroma iz Trarsvala in Oranja. Kaempf je bolan in so ga poslali v boinišnico.
BLOKADA ANGLUE.
Potopljena engleska transportna tedja ra čete.
Berlinska -»Post* poroca: Iz po-rcčila ansrle^.ke admiralitete o po+op-Ijeniu parnika ^Viknor^. je razvidno. da je bil parnik ^adja za prevažanje čet. Potopilo se je tuđi 194 podčast-nikov fn pomorskih vojaknv. ražen-tega osemdeset mornarjev.
Razpoloženie v An^lS|l.
V Angl'Ji so ražen Flectwooda zaprli sedaj tuđi pristanima Barrow in Hevsham za ves privatni pornor-ski promet. Svetilke v pristaniščih so zakrili ter ugasnili svet'lnike. Tuđi v drugih pristaniščih ob vzhodnji obali so izvršili enake odredbe.
Iz Londona poročajo: Oznanilo nemske blokade je povzročilo med prebivalstvom nedvomno nafvečji vtisk ter vzbudH velike skrbi. Časo-pisje skuša, v dolgih člankih razpr-siti panično raspoloženje komercijalnih krogov. Izvajanja strokovnjakov soglaraio v tem, da je smatrati nemške poskuse blokiranja kot brez-predmetno grožn*o, ker je uspeh, ki ga je dosegel *U 21* v Trskem morju, 1c slučajen. ^Pall - Mali - Gazette-poziva nevtralne države, naj se zdru-žijo v protest proti Nemčiji. Razni mornarički strokovnjaki, med temi neki sodelavec lista *Dai!y Chroni-cle^. poudanajo, da je napad najbolj-sa obramba. Nasvetuiejo Churchillu, naj poskusrjo odločen ndarec proti nem.^kemu brodovju.
London, 7. februarfa. (Kor. wr.) Mornarički poročevalec »Timesa« piše: O uporabi nevtralne zastave od strani trgovinskih lađil, se piše mnogo neumnosti. Admiraliteti ni bilo treba izdati tozadevnega ukaza. Ne verjamem. da je bil Izdan. V na-vadnlh razmerah nima noben lastnik trgovinske lad]e uporabljati nevtralne zastave, toda mornarski običaj in mnogi precedenCni šlačaji dovolju-Jejo to, če 5kn?a niti sovra*nikorti. Vsak narod, ki Ima Ie količka] po-membno trgovinsko mornarico, bo naSel take slučaje V svoH zgođovinl Anglija sama Je pred leti priznala to pravico, ko ie bila sama nevtralna in le tor, informirala svoje zastopnike v inozemstvu. Ce aporabllajo naic trgovinske ladje nevtralno zastavo, da odvrnejo pazljivost sovražnega pod* morskega čohia, Maj |e pravica na njihovi strani. (Stttdi! *9*L Wott iovega nradaj
L&mšm^ 7. februaria. (Kor. ar.) »Montntgposf« piše v nvodnem Članku p zgroženi nemiki blokadi od strani podmorskih CoJnov: NaJboiJU način vojskovanja Je tu ostane po-vsročati »ovrafniku kar najvefjo škodo, da se čim prejc peda. Mi smo bref uspeh* posknšali drug način vojskovjinj«. Sovrainik nas sili k praktičnim odredbam. »Dafly Mali« piše: Cestokrat pravijo, da hnajo različni narodi različen okus za do-vtipe. Dovtip o nemski blokadi brit-ske oblasti je imel povsod takoj uspeh. Vsakdo more proklamirati blokado; težkoče sele nastanejo. če jo skuša izvesti.
•             •          -
BLOKADA ANGLLFE IN NEVTRALNE DR2AVE,
KodanL 6. februarja. (Kor. urad.) Zastopniki tukajšnjih eksporterjev so zavzeli napram vprašanju eksporta v Anglijo po 18. februarju svoje sta-lišče ter izjavili, đa je nevtralna trgovina prisiljena, vsled naznanila ''Reichsanzeigerja, po 18. februarju ustaviti vožnjo, če nočc priti v ne-varnost, da bodo nemski podmorski Čolni in druga vojna sredstva porušile njene ladle. V eksportnih krogih vlada veliko razburienje, ker je trgovina Danske z Anglijo zelo velika. Časopisi so mnenja, da Nemčija ni bila nikakor upravičena, storiti te odredbe.
Gotsbcrg, 5. iebruarja. (Kor. ur.) ijiancelstidning obžaluje nenavad-ne oblike, ki jih ie zavzela pomorska vojna za nevtralne države ter konstatira, da so nepromišljene izjave angleskih Časop^sov nasvetovale an-gleškim trgovinskim ladjam obramb-ne odredbe. Najbrže bodo imele od zdaj naprej vse angleške trgovinske hćle tonove, rfa se ubranifo podmorskih čolnov. Brezdvomno bo mogla Neničija izvesti svojo namero.
Kristijanifa, 6. februarja. (Kor. urad.) Povodom naznanila admirala Pchfa v sRelchsanzeigerju*, je vpra-Ša! sAftenposten« voditelja nordske-ga ladiepiovnega društva, Jantzena, za mnenje in ta je izjavil: Nemško naznanilo se mora smatrati kot dobrohotno svarilo, ki nima namena, delati ovir nevtrainemu ladjeplov-stvu. Vsled tega smemo misliti, da se bo to vršilo kakor dosedaj. Skoro ni vzrcka, da bi bili zaradi tega v skrbeh. kvečjemu da se mogoče zgode nesreće vsled nesporazumljenja. Obstoja nekak riziko. nikakor pa ne direktna nevarnost Vsled tega le treba biti previđen. Na vprašanje. ali smatra za megoce. da bi nemške vojne ladjc brez natančneiše preiskave potopile ladjo z nevtralno zastavo, je izjavil Jantzen. da tako postonanje ni mogoče in bi seveda pomenjalo surovo kršitev mednarodnega prava.
\Vashington, 7. februarja.^ (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo. V urad-nih krčkih pričakujejo pojasnjujoče spomenice berofinskegra zunanjega urada o ozračbi britskega vodovja kot boiišče, ki ga naj dobi amerikansko poslaništvo v Berolinu. Upajo, da bo ta pojasnila točke, ki so še dvomljive. Ce spomenica ne bo obrazložila previdnostnih korakov, ki fili morajo storiti nemski kapitani, da konštatirajo, ali so ladje z nevtraini-mi zastavami v resnici nevtralne, te-daj bodo Zedinjene države najbrže izjavile, da ne boco trpele, da se bodo uničevale nevtraine ladie, ki ne voziio konterbande, ter poškodovali pasa žir ju
Stokholm, 6. februarja, (Kor. u.) $tf>kholmske ladjeplovne tvrdke iz-javljajo, da bo ćelo, četadi se Nem-c^m ne posreći, izvesti blokado an-glije, nastal položaj nesigurnosti, ki bo zelo omejeva! ladjenlovstvo med švico in Anglijo. Pot skozi kanal se mora smatrati za zaprto. Tuđi zveza s Hulfom - Liverpoolom - Glaspo-wotn ni dosti boljša. Na vsak način bo tečko, sprejemati v angleških pristaniščih premog, ki ie potreben za prekomorske transporte. Vendar pa menije, da se Nemci z ozirorn na Ameriko ne bodo upali, uničiti atlantsko trgovino, smatralo pa, da je kanadsko ladjeplovstvo v Severnem morio vsled omenjene odredbe Nem-čije popolnoma onemogočeno.
Holandska in itemšfta spomenica.
Amsterdam. 5. februarja. (Kor. urad.) »Handelsblad« poroča: Danes dopoldne ob 11. se Je vršila izvan* redna stja itiinistrskega sveta, na kateti so se po^vetovali o uradnem nemškem sporočilo. s kaUrim se označujete angleika vodovja rtttt bo-Jišče. Kakor poroča omenjeni list, vlada ie ni končno določila svojega sttllSčsu ker le treba o nekaterih toč-kah nemške spomenice $e pojasnila. HoUndsko časftftisi* se bdji novih ntv*mosti ft ntvtralno UdjeplOv-sivo.
V Rottćrdamu d«Ia)e)o ttigteiM elementi, ki obetftjo ladjeplovskim krofom oštro amerikansko interven-cQo t#r Jih ikiililo piipfavHi do tefA, 4a M aaeeH   pritiskati na bolandsko
vlado. Vendar pa so tu uvfđefi, da hoCeJo ti elementi amerikansko vlado le zlorabllati. Ladjeplovci nika-kor nodejo biti orodje angleških želi« po maičevanjii,
Berolinska »Deutsche Tageszci-tunge poroča \z Amsterdama: tlo-landske ladjeplovne družbe so vsled nemške blokade ustavile plovstvo skofi Kanal.Molandsko časopisje cc-nl škodo, ki jo ima angleško trgovinsko ladjeplovstvo^ na dve milijardi šiiingov.
Posfedfce pomorske bitke prf HelgDlandu*
London, 7. februarja. (Kor. ur.) Listi omenjajo opetovana nemska porocila, da se je potopila,neka an-gleška vojna ladija, najbrže »Tiger« v pomorski bitki dne 24. )anuar*a, in se sklicujejo na uradne angleške tz-jave, da so vse angleške ladije, ki so se udeležile bitke, došie v pristani-šče, in na poročilo admiralitete, da poškodbe »Tigra« in »Lvona« nišo resne. (Zakaj so potem ^Lvona* vlekli in zakaj upalo, da ga bodo ohranili mornarici, če poškodbe nišo resne. Opazka Wolffovega u rada.)
KONfERENCA riNANC>fTH MINI* STROV TROJNEGA SPORAZUMA.
Pariz, 6. februarja. (Kor. urad.) Konferenca finančnih ministrov trol-nega porazuma je sklenila, da se združilo skupna finančna in vojaska pomožna sredstva za nadaljevanie vojne do končne zmage in se zago-tovi medsebojna financijalna pomoč tako za države, ki se že sedaj voj-skujejo. kakor tuđi za one, ki se bodo v prihodnje pridružile zavezni* kom. Ta sredstva se bodo pokrila s skupnim posojilonu ki se najme v imenu vseh treh velesiL Končno se je sklenilo, da se nakupi pri nevtral-nih državah izvrše skupno* da se s tem ustvarijo   ugodnej§e   eksportne
razmere za Rusijo.
*             •
TURSKA VOJNA-
Turska armada pred Suešfctai kanalom.
Carigrad, 6. februarja. (Kor. un> ^Agence Milli« javlja: Komunike gjavnega stana pravi: Naše spred-nje čete so dospele v okolico vzhod-no od Sueškega kanala ter potisnile angleške predstraže preko kanala. Pri rei priliki so se vršili v okolici Isrnailije in Kantare boif, ki š^ trajalo.
* Trancoske lađie v SueSkem kanalu.
Pariz, 6. iebruaria. ('Kor. urad.) »Agence Havas^* javlja: Pri obram-bi Sueškega kanala dne 3. t. m, so so-delovale tuđi franeoske ladie =>Re-quin^ in *D' Antercasteaux t.
Boji v Crncm morjo*
Carigrad, 6. februarja. (K6r. ur.) i>Agence Millf- priobčuje brzojavko, da je neka turska vojna iadja srečaTa v blizini Batuma 4 ruske vojne laćje ter \\h jela obstreljevati. Turska vojna Iadja jih je prisilila, da so se umaknile v Baturn, jih zasledovala tjakaj in bombardirala mesto.
*
Severoperziiska plemena se đvignejo prot) Rusom?
>Agence Telegraphique Ottoma-ne Milli« napoveduje, da se bodo se-veroperzijska plemena skorai dvig-nila proti Rusiji. Nekatera plemena se že borijo z ruskim i četami oziroma so poškodovala nekaj ruskih naprav. Uprlo se je pleme Talus^ in del plemena Šelvan.
*
ANGLEŽI SO HOTELI VPASTI NA HOLANDSKO.
»Wiener Aligemeine Zeitung« poroŽa iz Berolina: Tukajšnji politični krogi imajo brezdvomne dokaze o kršenju mednarodnega prava, ki je je nameravala izvršiti Angliia v zadnjem času, da zlomi vojaško pre-moč Nemčije. Ti krogri so neoporeč-no dognali, da je angleška vlada od-krito nameravala kršiti nevtralnost Holandske s tem, da bi izkrcala čete na holandski obali, ki naj bi potem prijele nemške Čete y Belgiji v hrbtu. Za ta namen so dobili določeni veliki angleški transporti, ki so bili le na-vtdezno določeni za ojačenid angle-šk6 - franeoske fronte.
Iz tega se dajo sedaj razlagan tuđi poročila nernških listov o moč-nih utrlavalnlh detih v Antverpnu In razumljiva je potetti tuđi izjava ho-landskcga zunanjega ministra v hr> lanski tbomici, ki je odgovori! na vprasanje, taka) Holandska mobilizira svojo armado, đa 0 te] zađevi ne more CUti poiasoil
RMnftafaatfia grik« arinadt.
OrSkem« parlamentu bo predio-len v prihodnjem easedanju zak^n o reorsaniiacUi kM» arouuta. Ja ■**
SO. ftte*
.aiUJVbMSKI HAHOU*. mm 8. tebnurja UMS.
Stran 3.
obstoja v bodoče iz 5 armadnih rbo-
rov„ katcrih vsak ho Stel po 3 divi* rije, vsaka sestoječa iz 3 polkov. Ustanoviti bo 21 mest brigadnih generalov, ki bodo poslovali kot divizijski poveljniki in načelniki najvaž-nejših vojaško - upravnih in nadzoro-valnih narodov.
Grško posolilo v AngfUt
Angteški Reutcr javlja: OrSka vlada bo v najbližjiti dnch dobila v Angliji posojilo 100 milijonov fran-kov. Prvotno je hotela 200 milijonov.
Velika skladlšča živil za grško brodov]e.
Dekret grškega kralja odrejuje ustanovitev velikega skladisča živil za grško brodovje. Skladišče se bo nahaialo v Pire ju.
Italija ostane do aprila nevtratna.
*Kolnische Zeitung* poroča po nekem kodanjskem poročilu, da je urednik rimske •*Tribune« izvede! cd ?ako odlične italijanske politične ose-be, da bo Italija gotovo ostala mirna do aprila. Do takrat bo ena izmed vojskuiocih se strank dobila premoć in Italija bo tedaj intervenirala za mir. Ža vojno se zavzemajo razne tajne družbe, većina italijanskega prebivalstva je po silnem potresu za mir.
*
Romunija in Bolgarska.
Kakor smo že poročali. je skle-Bila Romunija s Srbijo in GrŠko dogovor, po katerem v. slednji dovolju-ieta, prevažati vojni materijal preko Soluna. Niša in Prahova v Romunijo. Dunajski Hsti javljajo sedai, da se bodeta tuđi Romunija in Bolgarija skoro sporaztimeli. Bolgarska vlada bo dovolila Romuniji prevoz sanitet-nega materijala preko Sofije. Romunija pa ne bo ovirala za Bolgarijo namenjenih transponov po svojih železnicah,
Nemčija hi Švica.
Bern, f>. februarja. (Kor. urad.) Zastopnika š\icarskega lista Bund % Stegemanna. je sprejel nemški državni tajnik Jagow. Glede nemško-Švicarskih odnošajev se je izrazil .Ta-gow, da je napravilo strogo nevtra!-no stališče Švice v NemČiji najbolisi vtisk. Nemčija ima živ interes na rte-vtralni. neoavisni in za obrambo sposobni Švici. Državni tajnik je po-udarjal humanitarno in karitativno delovanje švice. s čemer si je zago-tovila hvaležnost vseh vojujočih ir-žav. Stegemann je govoril tuđi z državnim kanceTaren% ki se je v ena-kem smislu izrazil, kakor državni tajnik Jagow.
Vojni davek v ŠvicL
Bern« 7. februarja. (Kor. urad.) Švicarski zvezni svet ie sklenil raz-pisati v pokritje vojnih priprav, ki so v zaščito nevtralnosti potrebne, en-kratni direktni vojni davek. Ta sklep morajo odobriti še stanovi in pa ljudstvo s plebiscitom.
*              *
*
Ameriška trgovina-
Iz Haaga poročajo, da so Zedi-niene države amer^Ve skl°ni^ da bodo v bodoče spremljale vojne lad-je ameriške  trgovske parnike.
Hodejdsk! incident poravnao.
Rim, 7. februarja. (Kor. urad.) »Agenzia Stephani" javlja iz Masau-ah z dne 6. fehruarja: Danes so izro-čili argleskega konzula italijanskemu konzulatu, na katerem je zavihrala italijanska zastava, pozdravljena od turskih oblasti. Angleški konzul se je podal nato pod zaščito italijanske vojne Jad je i>Marco Polo« na krov ansrleške pomožne križarke >Impress of Asia«. S tem je incident poravnan in prisrčni odnošaji med ita!i?anskitn konzulatom ter turškimi lokalnhni oblastmi v Hodejdi zopet obnovljeni.
KAKO JE V KAKPATDL
Vojni por očevalec »Fester Uoy-da« poroča iz Karpatov: Na razsežni snežni poljani, skozi katero teče na-pol zasnežena železniška proga, sto-iim pred samotno gostilno skromne-ga mesteca. Že tedne se naliaja tu poveljništvo enega armadnega zbora. V hiši me sprejme fmL Josip vitez Krautwald, ki mi radevolie od-govana na moja vprašania:
Poglejte skozi okno, pravi, in videli boste novega silnega sovražnika, to strašno vreme. Bolj s seve-ra so mi ravno danes poročali, da imajo 15 stop i nj mraza. Mnogo iz-gub imamo vsled ozebljenja, se daj sem zapovedal, da si ljudje izrežemo iz odej kose in privežejo na noge, po-leg tega sta mi dve dami »RdeČega križam obljubili, da pošljejo 20 000 krp iz impregniranega platna. Toliko samo v orijentacijo glede najno-veisih težkoč. Zdi se, da so to samo detajlna vprašanja brez večie važnosti. To pa ni tako. Vse to vpliva na naš sedanji položaj. Če še dostavim, da stojimo tu v visini 300 m, dočim stoje prve čete od tod proti severu « že 800 metrov visoko in če vam po-vem, da je mogoče na tem ledu priti 1000 korakov naprei kema] v dveh urah, boste razumeli, da je mogoče govoriti o ofenzivi le v skromnih mejah. Kljub temu smo do danes Rusom kos, kar je pred vsem zasluga nevpogllivega duha naših čet in izbornih pozicij naše artiljerije, ki jih je pa mogla sevreda zavzeti samo po velikih izgubah. Rusi imajo, ražen na enem mestu, samo gorske baterije, mi pa smo svoja artiljerijo razložni in spravili na saneh, ki s^ Hh vlekii konji in moštvo naprej. Kljub silno narasčajoči premoći sovražnika smo se vzdržal" na gorskih grebenih, ki bi jih bili morali brez artiljerije zapustiti.
Severno od moje meje gredo naše pozicije v zapadni smeri preko gerskegra grebena. Tu so se vršili že najljutejši boji v različnih frontah in v vedno se menjajočih utrdbah, se-veda tuđi z menfajočo se srečo. Opetovano smo vzeli Rucom gorski greben in oba nasprotnika sta tu napravila svoje utrdbe.
Ruski način boja se da označiti z načebm: N'kdar nikam^r koraka brez predidočeca utrjenja. Rusi se previdno zakopljejo ter si napravijo vse mogoče ovire.
Sedaj se borimo za neko opori-šče. ki smo je pred tremi dnevi za-vze!1* in je cd tedri drr'mo.
Ni mi treba otneniti, da zahteva ta zimska vojna, ki ie ni mogoče pri-meriati niti s prehodom Rusov preko Balkana, največje žrtve naših čet, Če je bila vojna že v močv:nu i^i ne-skončnem deževju jeseni sila težav-na, se sedanji napori s tem niti prl-merjati ne dajo, kar nas pa ne mnti, da ne bi vztrajali v zaupanju na zrnato.
STRATEGTČNE IZKUŠNJE VOJNE.
>Strefflers Militarbbtt^ doka7u-je, kako je postavila sedania vojna mnogo dosedanjih načei na prlavo. V daljšem člarku o boiih v Galiciji in na Poljskem, piše list:
V mirnih časih se je nogo sto govorilo, da velika vojna prihodnjosti pač ne bo več nudila tr   ko   strate-gičnih problemov,    kak  r dosedonje vojne. Mnogo važnejša  bo tehn^čna stran vodstva. Zlasti se ie naglašal pomen prvega uspeh a. Skoto vsak do je zanikaf mofnost, da bi kaka velika armada večkrat odstopila od bo-jišča fn da bi mogla takoj nato zopet napadati. Noheni vojski nišo prisoja-li silne mnralične moči, izvršiti    kaj takega. Tako so smatrali vojno raz-meroma za nekaj enostavnega, mor-da kakf dve odločilni bitki in potem diktat. Tuđi se je vedno domnevalo, da bo vojna že iz ekonomičnih vzro-kov trajala le malo časa.
V  resnici se ie zgodilo drugače. Naši boji na severovzhodu ^o pokazali sliko, ki se bistveno razliki'iejo s temi domnevanji. Teorija o odločilni vrednosti prvega uspeha se je izka-zala za nevzdržno. Avstro - ogrska vojska je pokazala pred celim   svetom, da moralični element moderne armade tuđi po trikratnem, iz stra-tegičnih ozirov izvršenem umikanju, ne trpi. dokler ni zaupanje v voditelje omajano. Vodstvo zavezniških ar-rnad je imelo Rusom nasproti dosti-krat priliko za strategične poteze, na katere je mogel sovTažnik samo iz-početka vsled svoje velikanske premoći odgovarjati s protipotezami, tako v veliki bitki pri Lvovu s tem, da je zastavil silne čete na sevemem krilu proti armadni skupini nadvojvode Josipa Ferdinanda in Dankla, v bitki ob Sanu s stranskim sankom pri Varšavi in Novogeorgijevsku. V bitki pri Krakovu je bil ttčinek protipo-teze že mnogo manjši, postavili   se nam nasproti neka] đivizi] z iužneg; brega Visle ter ustavili naš   napad pri Slomnikih in Wolbromu. Nič bol] uspešna ni bila niska protiofenziva v sabođiiii   Q*hd& po oaiea jutpdui'
liri Ltmanovt Ib ravno preteku te-đea sno potisnili na wgornfem Ost« skem in v tužni Bukovini sovražnika nazal.
liijnl ii »hi iloimkl nlikl.
(Kratice: p. = polk; komp. •» kompanija (stotnija); r. = ranien; nx s mrtev; v = vjet.)
(Iz seznamka irgub štev. 101. z dne 31. januarja.)
Novak Jakob, 87. pešp., 6. stot., r. Okom Ivan, 87. pešp, 12. stot., vjet Okrogelnik Ivan, S7. pešp., 9. st., v. Oman Alojzij, 47. pešp^ 12. stot, r. Onišak Anton, 87. pešp., 12. stot., v. Orehovec Anton, 87. pešp., 6. st, r. Ovčak Franc, 87. pešp., 6. stot., r. Ožir Franc, 87. pešp., 12. stot., vjet Pail Franc 47. pešp., 1. stot, ranjen; Pangerl Josip, 87. pešp., 1. stotM r.; Papeš Tomaž, 47. pešp., 2. stot, m.; Paradiž Ivan, 87. pešp., 2. stot, r.; Pavko Anton, 87. pešp., 12. stot, v.; Pavlinič Mat, 87. pešp., 8. stot., v.; Pecar Anton, 47. pešo,, 6. stot., r.; Pečnik Anton, 87. pe^p., 8. stot., r.; Pecnik Jakob, 87. pešp., 1. stot., r.; Peklar Franc, 47. pešp., 11. stot., r.; Perstl Franc, 47. rcšpolka,   mrtev; Pesjak Pankracij, 87. pešp., 3. st, r.; Petek Alojzij, 87. pešp.,   2. oddelek
strojnih pušk, vjet; Petek Ivan, 67. pešp , 5. stot., ranjen; Pintar Ivan, 87. pešpolk, 2. oddelek
strojnih pušk, vjet; Pintarič Ivan, 47. pešp., 1. stot., r.; Pinter Martin, S7. pešp., 4. stD*., r.; Pivec Josip, 87. pešp., 9. stot«, vjet; Planine Karei. 87. pešp., 6. stot, r.; Planko Ivan, 87. pesp., 9. stot., vjet; Plaznik Franc, S7. pešp„ 10. stot., v.; Plećko Anton, 47. pešp.. 10. stot., r.; Plećko Franc, 47. pešpolka. vjet; Pleterski Vinko, 87. pesp., 6. stot., r.; Pliberšek Peter. 47. pešp., 7. stot,, r.; Podlesnik Avgnst 87. pe^p., 6. st, v.; Podmeninšek Jos.. S7. pe^p., 6. st, r.; Po^orevc Simon, 87. pešp, 5. st, r.; Poharec Anton, 87. v*r.ry., 4. stot, r.: Pokrlšek Franc, R7. pešp., 9. stot, v.; Polmin Vinko, 47. pesp., 4. stot, r.; Potočnik Milan, S7. pešp., 12. st, m.: Potre Alojzij. 47. pešp., 2. stot, r.; Potre Ivan. 47. pešp., 7. stot, vjet; Požgan Avgust 47. pešp., 7. st, v.; PreloR Franc, 87. pešp., 9. stot, vjet; Prešern Štefan. 47. pesp., 7. stot, v.; Pšaker Ciril 87. pešp., 12. stot, v.: Pugelj Andrej, 87. pespolka, 2. oddelek strojnih pušk, vjet; Puki Konrad. 3. dom. p„ 5. stot, r.; Pur^aj Jos., 47. pp. 3. m.-st, vjet v
Slohodskem. gub. Vjatka, Rusija; Ranner Ivan, 47. pešp. 4. nad. stot.,
vjet   v  Slobodskern,   fcub. Vjatka,
Rusija:
Ranz Tvan. 47. pesp., 10. stot. mrtev: Repnik Mati ja. 47. pešrj., 7. stot.. v.; Rizmal Jernej. 87. pešp., 4. stot, r.; Robnik Tvan, 87. pešp., 9. stot, vjet; Ropič Anton, 87. pešp., 3. stot., vjet; Rozman Anton. 87. pesp., 1. st, r.; Rozman Franc, 87. pešp., 1. stot, r.; T?ožnik Josip. 87. pešp., 8, $tot-> r.; Ruprct Franc, 87. pešp.. X stot., r.; ^ehutner Ivan, 87. pešp.. 9. stot., r.; ^esrula Ivan. 87. pešp., 2. stot., r.; Sekol Josip. 3. dom. t>„ 10. stot. r.; Semlič Franc. 47. pešp.. 1. stot. m.; Senekovič Aloizij, 47. pesv^ 4. st, r,; ^eruora Jr>sip. 87. pešp., 5. stot., r.; ?irovnik Martin, 87. pesp., 6. st# r.; Šket Frnnc, 87. pešp., 9. stot, vjet; Slenđer Franc, 87. pešp., 9. stot, v.; ?neider Ivan, ^7. pešp.. 6. stot. r.; Sober Josip, 87. pešp.. 9. stot., vjet; Špan Franc, 87. pešp., 2. stot, m.; Spes Tvnn, 87. pe*p.. 9. stot. vjet; Spindler Ivan, 47. pešn., 1. nadomest.
stotnija. vjet v Slobodskem, grub.
Vjatka. Rusija;
Spindler Josip. 47. pešp., 10. st, r.; Spindler Lovrenc, 87. pp.. !2. st, v.; ^tangl Matija, 47. pešp.. 9. stot, r.; Sternad Franc. 47. pešp.. 9. stot. r.; Štor Friderik, 87. pešp., 12. stot, v.; Strilčič Ivan. 7, pešp., 4. stot., r.; Strucel Franc, 87. pešp., 8. stot, r.; Stvarnik Anton. 87. pešp., 10. st. v.; Supanc Josip, 87. pešp., 12. stot., v.; Svenšek Ernst, 87. pešp., 9. stot, v.; Svenšek Franc, 87. pešp.. 8. stot, r.; Tavornfk Franc 87. pešp., 6. stot, v.; Terbovšek Martin, 87. pp., 2. st., r.; Teršek Alojrjj. 87. pešp., 9. stot, r.: Teršek Aloizij, 87. pešp., 9. stot, r.; Tersteniak Franc. 87. pešp., 7. st, r.; Toman Ernst 87. pešp., 9. stot. v,; Tramsek Ivan. 87. pesp^ 6. stot, v.; Trunk Franc 87. pešp., 9. stot, v.; Uftger Joftfp, 47. pešp., 3. stot, r.; Uran Anton, 87. pešp., 12. stot, vjet; Vakc KifA 47. pešp^ 10. stot, r.; Vakc Kard, 47. pešp., 10. stot, r.; /asle Anton, 87. pešp., 9. štit, .; /erhovnik Anton, 87. peip^ 6. st, r.; 'eselko Martin, 87. pešp., 9. stot, v.; ;irant Franc 87. pešp^ 12. stot, v.;
isentin Dominik, 87. pe^p^ 9. st^ v.;
ofrinec Anton, 87. pete., 12. stot,
mrtev (novembra 1914): /oler Franc 87. peSpw 9. stot, v«; Voleviek Franc, 87. ptip., a at, v.; Vo* rrafe 87. peipbt 4 mu *>i
Vrenko Pavel, 87. peSp.# 9. stot., v.; Vreš Juril, 87. pešp., 5. stot, ranjen; Zavc Andrei, 87. pešp.. 8. stot., r.; Za vratnik Ludvik, 87. pešp., 4. stot.,
iz Luč, ranjen;
Zerak Jurij, 87. pešp., 10. stot, vjet; Zjpil Josip, 87. pešp., 9. stot, vjet; Zipp Herman, 87. pešp., 9. stot., v.; Zmagar Franc, 87. pešp., 12. st, v.; Zobec Ivan, 87. pešp., 9. stot^ vjet;
Dopolnila in popravki iz seznamka izgub št 24.
Crbeš Karei Peter mesto Karei, 47.
pešp., 5. stot., vjet v Slobodskem,
gub. VJatka, Rusija, izkazan kot r.; Frass Franc, 47. pešp., 13. stot, vjet
v Slobodskem,   gubernija   Vjatka,
Rusija, preje izkazan kot ranjen; Kozar Simon, 47. pešp., 4. stot, vjet
istotam; Prasel mesto Prassel Ivan Anton, 47.
pesp., 3. nad. st, vjet istotam; Ribič Anton, 47. pešp., 1. nad   stot.
mesto 3. stot, vjet Lstotam; Turk Anton, 47. pešp., 2. nad. stot.,
vjet istotam; Vites Emil, 47. pešp.,    2. nad. stot,
vjet istotam.
H rodno-nopredno ženstuo v službi milospčnosti.
(Dalje.)
Čutim se primoranega 15a tem mestu se enkrat decidirano izjaviti, da je moj namen opisati le ćelovanje narodno - naprednega ženstva. S tem nikakor nočem kratiti raslug drugih dam, nasprotno moram priznati, da sem prav pogosto opazoval tuđi pri nfih odlično sodelovanjc pri delih mi-JosrČnosti. Popolnoma po zaslugi oceniti delo naših dam pa bi se ne posrećilo nikomur, ker dame iz skromnosti niti nočejo. da bi smel objaviti vse kar 50 storile za udobnost, preskrbo in postrežbo naših vojakov v bolnicah in za naše vojake na bo-jišču. Slike, k! jih morem podati, so le senca delovanja naših dam.
Cigarete.
Iz pripovedovanj ranjencev, ki so se \Tnili z boiišča, smo slišali, kako trda gre vojakom časih za cigarete. Posebno izpocetka vojne, ko vojaki še nišo vedeli, kako se založiti s cigaretami. je bilo kai dostikrat slišati, da so morali vojaki ćele dne-ve pogresati cigaret. Kaj ie to za strastnega kadilca, si nikdo ne more predstavljati, kdor ni skusil sam.
Po mojem mnenju je še najbolj praktično, dajati vojakom, ki gredo na bojišče, tobak, in ne napravljenih cigaret. Te je vojaku težko mogoče spraviti, da 5e ne zlomijo, dočim naiđe za tobak kmalu prostora in more vzeti tuđi neprimemo večje množine s seboi. Za bolnišnice pa so napravljene cigarete boli prikladne. Vojak, ki je ranjen v roko ali ozebljen. si ne more zviti cigarete sam in je navezan vedno na prijaznost drugih. Pri-poročljivo je tuđi, da darovalci pri-našajo za vojake cigarete, ki so jih sami napravili. Prepričani so lahko, da vojaku v bolnišnici ni toliko za kvaliteto tobaka, kakor za to, da ima sploh kaj kaditi. In naravno je, da morejo darovalci prinašati ranjencem več cigaret. ki so jih sami napravili, kakor ra rrrncgo dražjih kupljenih cigaret. Vojak, ki leži v postelji, pa tie more čitati, ima vsai nekaj razvedrila, če kadi. Vojaki pa, ki so razvaje-nu da si zažele boljših cigaret. so na-vadno tuđi tako situirani, da si lahko sami kupijo cigarete. Gre tore] pri obdarovanju vojakov v bolnišnicah predvsem za najrevnejše. Kljub temu pa se seveda dobe vedno darovalci, ki darujejo tuđi boljši tobak.
V tem smislu so delovale tuđi naše dame in omenim tu. da je veči-na cigaret, ki so tih darovale dame, bila namenjena za vojake v bolnišnicah. ali pa za božićnico vojakom na bojišču in v bolnišnicah. Skozi roke Županje gospe dr. Tavčar-jeve, ki je tuđi tu, kakor pri vseh drugih akcijah rncijativno in odlično sodelovala» je šio za naše vojake 66.000 cigaret
Žc v zadnjem poroČilu sem ome-nil že dame, ki so v Mladiki darovale in izdeiale cigarete. Teh dam tu ne bom še enkrat omenil. Darovale so, kakor sem že poročal, 16.000 cigaret.
Darovale pa so poleg tega še po-sebej gospa Franja dr. T a v č a r i e-v a 3000 cigaret Ražen gospe Županje so darovale cigarete še te - le gospe in gospodične: Bizjak Ce-cilija 1000, Fr. Č e b u I i 600, Jerica Dolenčeva 400, Pepina Dolen-čeva 2000, Elsbacherjeva 500, Ivana Prischova 500, Vera Hočevarjeva 1100, dr, Jcnkova 500, Kajfeževa 500, Laho-vji 500, Lipovževa 5000, Fr. Li-povž 3700, Marttnakova 500, Pcsekovi 500* Terezina Pice-kovi 600» Podvasnikova 700, Alojzija Pokornova 500, Cv^e-nija PopovUeva 400, Scrai-nikova 860, Sirca 400, Anica TaplakpTtrTMb Vtrbalsova
400, Marija Vidmaf jeva 1000, Albina Višnikarjeva 1000. Poleg teh dam pa je darovala velike množine cigaret tuđi podžupanja ga. Berta dr. T r i 11 e r i e v a ter jih sama razdelila med ranjence, zlasti za božićnico. — Tridesettisoč cigaret, ki jih je darovala mestna občina ijub-Ijanska, so dame izročile deželni vla* di za vojake.
Đenarni prispevki.
V teh tcžkih časih si je vsak pri* trgal, kjcr si je mogel. Čaši so dragi in nič pravega u panja ni, da bo mogoče v kratkem živeti ceneise. Tem več hvale zasluži akcija naših dam, zlasti  učiteljic rnestnega   dekliskega liceja, zbrati tuđi denarne prispovke za nabavo raznih potrebščin.
Koliko je treba! Ražen gorkega perila, cigaret in drugih potrebščin, ki jih vojak na bojišču težko pogre-ša, se je v bolnicah pokazalo, da je prav hitro zmanjkaio najpotrebneisih stvari, oziroma je bilo nekaterih potrebnih predmetov premalo. Poglej-«no samo v operacijske sobe. Priznati moramo, da so bile dobro opremljene, manjkalo pa je izkusenosti in prav kmalu se je pokazalo, da je začelo primanikovati zelo potrebnih predmetov. So tuđi predmeti, ki nišo za operaciisko sobo neobhodno potrebni in vendar utegnejo ciajšati ra-njencu bolečine, Izkazalo se je. da so gotove vrste instrumenti prikladne}-ši pri nekaterih ranah. Službena pot, dolga pot. Koliko je mogla tu pomagati privatna radodarnost! Malo veselje našim bojevnikom na bojišču, majhen opomin na ožio domovino, koliko nežnega čustvovanja je polo-ženegavta skromna darila!Razvredri-lo bolnim in ranjenim, vse to ie bilo našim gospem in gospodičnam pred ocrni, ko so skleniie zbirati denar za vse te potrebe.
V  Mladiki in na liceju je bilo nabranih 850 K, večji del tega   zneska se je porabil za nabavo volne in blaga. Darovali pa so: Županja ga. Franja ćr. Tavčarjeva, ravnateli in učiteljski zbor lnestnega dekliškega H-ceia in   licejske   ljudske   sole,   prei Mladike. golenke liceia   in   ltcejske ljudske sole ter gojenke  trgovskega tečaja mestnega dekliškega liceja.
Za božićnice ranjencem v po-slopjih mestnega dekliškega liceja in Mladike so se trudile z nabiranlem prisrevkov bodisi v denarju. bodisi v blagu zlasti ga. Roza dr. B I e i -w e i 5 - 1 ršteniška. ga. Silva Lahova, ga. Leonija dr. S o u v a-nova, c;a. Olga dr. Stareto^ v a , ga. Franja dr. Tavčarjeva i i! ga. Thea dr. Zaniikova poleg vseh gospa in gospodičen. ki so so-delovale vedno tuđi v drugih odse-
kih.
(Dalje prihodnjič.)
ZAHVALA.
Bošnjaki. katerim sem prosila civilne obieke. so oblečeni in to tako dobro, kakor sami zatnujejo. Še nišo bili nikaar. Presrčno se zahvaljujem v svojem in njihov em imenu vsem darovalcem. ki so se mojemu pozivu odzvalL ter rade volje nanesli, oble-ke, perila in črevljev. P. n. darovalci so gospoda: En.il D 0 b r i č, Josipina Hatn. Bogoniil Kajzclj. Marija L i k a r . Marija M o r a n, polkovnik P o 1 a j n a r, J. S 11 o 3 • Josipina V i d m a r in dva neimenovana. Go-spej trgovki S n o j v Kolodvorski ulici, se še posebno zahvaljujem, ker je poslala, pcpolnoma novo težko pelerino in dve novi zimski suknji. — Ana Podkrajšek,
Poljudna razpravo 0 novem poravnalnem redii.
D r. A 1 b i n Smola, odvetnik v Ljubljani,
L Uvod.
\' interesu dolžnika kakor tud? upnika in sploh vsega narodnega gospodarstva je, da se prepreci otvori-tev konkurza o dolžnikovem premo-ženju.
Trgovski svet je to že zdavnaj spoznal in je iskai v izvensodni po-ra\Tiavi sredstvo za obrambo konkurza.
Taka izvensodna poravnava se vrši običajno sledeče:
Kakor hitro priđe dolžnik v take denarne zadrege, da ne more več za-dostiti svojini obveznostim in place-vati tekoče račune, ko mu začnejo razHčni upniki rubiti premoženje, se, obrne z dopisom na svoje upnike, jim obrazloži svojo premoženjsko stanje in ponudi v polno poravnavo neki od-stotek njihovih terlatev. Većina up-nikov sprejme rajši tako poravnavo kot da bi gnala  dolžnika v konkurz.
Pri takih poravnavah dobe upniki po navadi mnogo višjo kvoto kakor bi jo dobili potom konkurza. Ražen tega ostane doIŽnik, kateremu se ohrani gospodarska eksistenca, **-(Uljni odkootec *mto*L ^ -   *
diran 4.
»&uV£NSKl NAROD*, đoe i. fcttmija 1§16.
30. štev.
Sorodniki so večinoma pripravljeni do žrtev, katerih bi v konkurzu ne storiii. Dolžniku priskočilo na pomoć, mu prcskrbe potrebna denarna sredstva, jamčijo upnikom itd.
Dolžnikom pa ie zelo ljub ta izvensodni način poravnava, ker ostane stvar kolikor toliko tajna in se varuje s tem dobro ime dolžniko-vo in njegov kredit, ter ne trpi njegovo podjetje.
Vendar imajo take izvensodne peravnave vzlic mnogim prednostim na sebi mnogo hib.
Upnikom primanjkuje kontrole, ali so dolžnikove navedbe resnične, ali ne. Vpogleda v njegovo premo-ženjsko stanje nimajo.
Upnfld, ki so previdnejši ali boljse informirani in ki izvedo še pravočasno o pravem dolžnikovem stanju, zarubijo v zadnjem hipu kolikor možno veliko dolžnikovega pre-moženja.
Na ta način si dobe prednost pred drugimi upniki in jih prikrajša-jo pri poravnavi njihovih terjatev.
Preden se začne poravnanje, začne dclžnik nairazličnejše transakcije, katerih namen je njegovo pre-moženje navidezno zmanjšati in od-tegniti upnikom. Sklepa kupne pogodbe s sorodniki, fingira različne dolgove, ženo zavaruje na zemlji-ščih itd.
Mnogi upniki se sploh nočejo poravnati, zahtevajoc zase polno plačilo. V drugem slučaju groze s pred-logom na otvoritev konkurza. Taki upniki onemogočijo mnogokrat poravnalno akcijo tuđi tedaj, če so v manjšini.
Te napake pa kolikor toliko od-padejo ali se vsaj izdamo skreijo, ako se uvede možnost sodnijske porav-nave, ako se postavi poravnalno postopanje pod sodno kontrolo.
Možnost, da se poravna dolžnik sodno s svojimi upniki in sicer brez konkurza, se ie Dri nas uvedla sedaj s cesarsko naredbo z dne 10. decembra 1014. dr. z. št. 337.
Najvažnejše določbe te nove. nad vse važne postave hočem na kratko obrazložiti v sledečih po-rfavjih.
II. Predpogon za ofvoritev poravna!-nsga postopanja.
Materijalni predpogoj otvoritve poravnalnega postopanja je, da po- j stane dolžnik plačila nezmožen, for- ! malni pa, da predlaga pri sodišču uvedenje    poravnalnega postopanja.
1. Plačilna   nezmožnost d o 1 ž n i k o v a.
Pravilo je, da srne dolžnik Ie tedaj predlagati oivoritev poravnalnega postopanja, ako je plačila ne-~ m o ž e n. Le pri zapušcinah in tako zvanih juridičnih esebah. to je pri korporacijah, drustvih, ustano-vah. se srne tuđi takrat predlagati otvoritev poravnainega postoparja, kadar se nahajaio v stanu p r e z a -dolženosti.
Plačilna nezmožnost in preza-dolženost sta si sicer sorodna, pa ni-kaker ne istovetna pojma.
Dolžnik je plačila nezmožen, kadar nima in si tuđi ne more pridobiti razpoložh'ivih sredstev. da bi poravna! terjatve svojih plačilo zahtevajc-čih upnikov. Zunanji znak take pla-čilne nezmožnosti ie pri tr^ovcih po navadi ta,   da ustavijo svoja plačila.
Prezadolženost t. j. dejstvo. da so pasiva visia kot aktiva, ne usta-Tiavlia vedno plačilne nezmožnosti. Tuđi prezadolženi dolžnik more z ozirom na kredit, ki ga uživa ali pa vsled pridobitka, ki ga črpa iz svoje delovne moči, izpolnjevati svoje te-koče obveznosti.
Vprašanje o plačilni nezmožnosti se po tem takem ne odločuje samo po objektivnih momentih, po iak-tičnem premoženju, temveč tuđi po subjektivnih mementih po dolžnikovem kreditu, njegovi delovni prido-bitni moči. Te ravnokar imenovane okolsčine, ki napravljajo dostikrat dolžnika vzlic njegovi prezadolže-nosti plačila zmožnim, pa odpadejo pri iuridičnih osebah in zapušcinah. Radi tega zadostuje pri teli, kakor sem omenil za otvoritev poravnalnega postopanja dejstvo prezadolženost!.
2. Predlog za otvoritev poravnalnega postopanja.
Formalni predpogoj za otvoritev poravnalnega postopania je tozadev-ni od dolžnika pri poravnalnem sodišču stavljeni predlog.
a) Legitimacija za predlog.
Tak predlog sme staviti Ie dolžnik. Upnik ni opravičen po poravnalnem redu predlagati, da se otvori o dolžnikovem premoženju poravnalno postopanje. Upnik sme seči le po skrajnem sredstvu, t. j. on sme predlagati otvoritev konkurza. Preden resi sodišče ta upnikov predlog, mora zaslisati dolžnika. Pri tem zaslišanju in sploh v celem času od stavljenega konkurznega predloga do njegove rt-
Stvc, ima dolžnik priliko, uhraniti se pretečega konkursa na ta način, da predlaga otvoritev poravnalnega postopanja. Tega sredstva se bode gotovo tuđi poslužil vsak dolfnik, ki mu Je vsa] še nekoliko na tem, da si resi gospodarsko eksistenco.
b) Poravnalna ponudbi
Obenem s predlogom za otvoritev poravnalnega postopania mora staviti dolžnik določno poravnalno ponudbo. Dolžnik mora napovedati, kaj nudi svojim upnikom v poravna-vo svojih dolgov, t. j. na kak način se želi z njimi poravnati.
Poravnalna ponudba mora bit} primerna gospodarski moči dolžniko-vi in skupnemu interesu upnikov. V tem v postavi očrtanem okviru so do-pustne vse poravnalne ponudbe nairazličnejše vsebine.
Podlago in vsebino dajejo po-ravnalni ponudbi gospodarske raz-mere dolžnikove. Marsikaterega se resi gospodarskega poloma že na ta način, da se mu dovoli daljši cdlog v plačilo zapadlih obveznosti.
Drugemu dolžniku je le tedaj pomagano, ako mu popuste upniki del njihovih terjatev in se zadovolje s primerno kvoto, ki je ali takoj plačljiva, ali sele v določenem Času, ali pa v obrokih.
Interes upnikov zahteva v posa-meznih sluČajih. osobito tedaj, kadar dovolijo dolžniku daljše roke ali obroke, da dobe kako poroštvo, da bode izpolnjeval dolžnik svoje obveznosti.
Tuđi v tem oziru stavi lahko po-ravnalna ponudba konkretne predlo-ge. Dolžnik lahko ponudi upnikom kontrolo čez svoje premoženje ali se izjavijo tretje osebe, osobito sorodniki, da jamčijo za dolžnika.
Kakor rovedano ima poravnava lahko nairazličnejšo vsebino, krog možnih predlogov ni sklenjen.
Glede vsebine poravnalne ponudbe določa sicer poravnalni red, da mora znašati kvota, ki jo ponudi dolžnik svojim upnikom. najmanj 25^ poravnalnih terjatev in da je plačljiva vsal najpozneje tekom 2 let.
Ta postavni predpis pa za sedaj z ozirom na dejstvo, da so se pooštrile gospodarske in pridobitne razme-re vsled vojnih dogodkov, še ni stopil v veljavo in so dopustne sedaj tuđi poravnalne ponudbe z manjšo kvoto, plačljivo v daljši dobi kot 2 leti.
Poravnalno ponudbo mora predložiti dolžnik v toliko izvodih, da ostane eden za sodnijski akt, drugi se pa dostaviio posameznim upnikom.
c) Priloge k poravnalni po-n u d b i.
Sodišče se mora prepričati, ali je poravnalna ponudba dolžnikovim gospodarskim razmeram primerna.
Radi tega mora predložiti dolžnik obenem s poravnalno ponudbo sodišču seznamek svojega premo-ženja.
Seznamek premoženja mora vse bova ti:
1.  vsa aktiva in pasiva;
2.  dolžnikovo ponudbo, da je pripravljen  položiti  razodetno  prisceo, da so vse po 1. imenovane   navecibe resnične in popolne;
3.  seznamek  mora dolžnik Inst-noročno podpisati.
V  seznamku premoženja je     e-ba natančno navesti vse premoženj-ske   sestavine,   terjatve in dolgove. Pri terjatvah je treba napovedati, ali in v koliko so izterljive.
Pri dolgovih je treba navesti:
a)  natančen naslov upnikov;
b)  ali obstoji   med   upnikom   fn dolžnikom    kako   sorodstvo ali sva-štveno razmerje.
Ta zadnja zahteva je zelo opra-vičena. Znano je, da se vobče, preden priđe do poloma, sklepajo z bliž-njimi sorodniki najrazličneiŠe navi-dezne pogodbe, katerih namen je. od-tegniti premoženje upnikom. Dejstvo, da so se sklepale v zadnjem Času pogodbe s sorodniki. fe nekako znamenje za upnike. da te pogodbe nišo reelne. Zato nalaga postava dolžniku, da mora naznaniti, če je v kakem sorodstvenem razmerju z upniki.
V  poravnalnem postopanju se sicer ne dado take    pogodbe izpodbi-jati. Če pa pridejo upniki do spozna-nja. da so te pogodbe sumljive in ne-reelnega   značaja,   ne bodo spreieli poravnalnega     predloga,      temveč predlagali    otvoritev    konkurza.    V konkurzu je pa dana možnost izpod-bijalnini   potom  preiskati takim po-godbam srce in obisti in doseČi,   da se vrne premoženje.   ki so ga hoteli na omenjeni način odtegniti skladu.
Razven tega seznamka, ki dale podroben vpogled v dolžnikovo premoženje« mora predložiti dolžnik za vsakega upnika pregled čez svoje premoženjsko stanje in stanje dolgov, ki obseza glavne sestavine premoženja in vsoto dolgov. (D*l> prlbodnjie.)
Dnevne vesti.
—  Izpreamaba v stoupum* II-m»6m« mtimbtrMvu. Oficijozno   se poroča: 2e naznanjeni odstop skup-nega   finančnega   ministra vit. B i -1 i n s k e g a, je, kakor izvemo, izvršen. Za njegovega naslednika je bil imenovan bivši ministrski   predsed-nik Ernest pl. Koerber, ki ga bo cesar te dni zaprisegeL
—  Slovo koroškega   deželnega predsednika. Sedanji tržaški namest-nik, Fries - Skene, se je poslo-vil dne 5. februarja    od    referentov koroške deželne vlade.
—  Občtna Nabrežioa   ie imenovala bivšega tržaškega   namestnika, princa    Hohcnlche, za častnega cbčana.
—  Odlikovanje.    Radi hrabrega in neustraŠenega vedenja    pred so-vražnikom, je cesar odlikoval nadpo-ročnika in povelinika 4. baterije pol-ka poljskih topov št. 9, Mihaela L u-kanca pl. Savenburga.  Dobil je »Signum laudis« na rdeče - belem traku. Mladi nadporočnik se Je pred par tedni še zdravil v Ljubljani    pri svojih starših in  sedaj je zopet    na bojišču. Vrli rodbini, ki ima tri sine v boju in od katerih sta dva že odlikovana, čestitamo, z željo, da bi se vsi trije zdravi vrnili.
—  Živa In zdrava. Ker je dospe-la na bojno polje vest,    da se   je v Ljubljani razširila govorica,    da sta podpisana padla v zadnjih bojih, jav-ljata    tem   potom    vsem   cenjenim znancem in znankam ter prijateljem, da se nahajata še popoinoma zdrava in čila pri domačem domobranskem pešpolku št. 27 v rojni crti. — Anton Jeglič, četovodja;    Stane    Der-g a n c, poddesetnik.
—  Iz Pul]a je premeščen v Komorno na Ogrskem   profesor   Josip R e i s n e r, rezervni oficijal oskrbo-valne branže.
—  Ranjenci v Ljubliani. V mest-ni dekliški licej in v Mladiko so do-speli do 7. t. m. še tile ranjenci iz naših krajev:    gfr.    Blaznik   Fran, dom. p. 27. stot. s Krškega ima ozeb-line na obeh nogah, inf. Bovha Iv., dom. p. 27, s Krškega, strel v d. ko-leno; inf. B o ž i č Grgo, p. p. 97. st. 7. iz Bresta, strel in zmrzline na d. no-gi; inf. Brinovčan Martin,   dom. p. 27., nadom. st. 4., doma   pri   Kr-škem, ima zlomljeno roko; inf. Bu-č a r Ivan, dom. p. 27.. st 3„ s   Cer-kelj, strel v 1. roko; stotnik   Gvidon Crusiz, lov. b. 7., iz Ljubljane, di-abetes; lov. Cuderman Fran, lov. b. 7., iz Dvora, strel   v stegno;    inf. Ć e s n i k Josip, p. p. 17., st. 15., doma pri Postojni, strel v 1. roko: inf. Crtane Fortunat,   dom. p.   37., iz Ljub^ane, strel v 1. roko; Daron-k o Rudolf, p. p. 97., nadom, st,    iz Trsta, kila;  lov. F e r k u Č Edvard, lov. b. 7. nadom, st., doma pri Gorici, strel v d. bok; inf. G a b r i č Ivan, dom. p. 27'., st. 1., iz Krania, ozebline obeh nog; top. G 1 i n š e k Josip, top. p., b. 2.. iz Zelimelj, strel v d. stegno; Golob Fran, p. p.  17., pion. odd., iz Ljubljane, strel   v   1.   nogo;    inf. G r a m a r Alojzij, p. p. 17„   nadom. st. 2., iz Prečne, ozebline obeh nog; inf. Heimbring   Jakob,    doin. p. 27., st. 4., doma pri Kršfcem. ozebline I. noge; lov. Hladnjak Fran, lov. b. 20., st. 2., doma pri Ptuju,   strei v d. roko (amputirana); inf.   Kartuš Ivan, dom. p. 27., nadom.   st. 2., iz Ivanjdola, ozebline obeh    nog;    inf. K a s t e 1 i Č Alojzij, p. p. 17., st 10., iz Višne gore, strel v 1. nogo   in   d* bok; trenski v. Kavčič Ivan. tren. div. 3., iz Idrije, rekoncalescent   po legarju; inf. Kern Fran, dom. p. 27., st 3., doma pri   Krškem,   ozebline; korp. K e r ž i č Fran, dom. p. 27., nadom, st., iz Ljubljane,    ozebline    na obeh nogah in 1. roki;    inf. K e z e 1 e Stanko, dom. p. 27., st. 1., iz Ribnice, strel v 1. pleča; ir?f, Komparc Josip, p. p. 97., st. 12., doma pri Gorici, ozeMine, na obeh nogah;    inf.   Koša k Fran, brz. p.. iz Sp. Šiške, ranjen na d. nogi; podlov. K o š a k Fr., lov. b. 7., doma pri   Novem   mestu, strel v d. bok; inf. K r a I Ivan, dom. p. 27.. st. 4., doma pri Krškem, ozebline; inf. Kregar Josip, p. p. 17., iz Štepanfe vaši, ekcem na d. nogi; lov. K r i s t a n Jakob, lov. b. 7„ iz Vodič strel v I. nogo; Križa] Ivan, lov. b. 20., st 4., iz Medvod, strel v d. nogo; Kumelj Josip, san. odd. 8„ doma pri Novem mestu,   bolan;   inf. Lazar Fran, črnovoj. b. 29., in Kan-d r š, strel v d. roko; narednik L e -g a t Ivan, p. p. 17„ st U iz Breznice, strel v 1. roko: inf. Let nar Anton, dom. p. 27., iz SuhadoL ozebline obeh nog; korp. Levjn Anton. p. p. 97., st 4., iz Idrije, revmatteem;   M e d -v e d Josip, lov. b. 7- ft 4, iz Tacna, bolan; Metnon Ivan« I*. P- 97., st 4, iz Dekanov, ozebline; Miimas Pe-ter, dom. p. 27^ iz Kala bolan; M1 e -k u i Fran. lov. b. 25^ is Bovca, bolan; čmovol.   zdravnik   dr. Mor-pargo Portanat. Pmzhu bolan; Na* gode Fran, čraovoj, p. 29^ st 3^ iz Lo&k*. itrd v I aofo; korp. Or«
1 i č Nikolai; dom. p. 27., b. 2., iz Metlike, ozebline na obeh nogah; Pan-t a r Josip, p. p. 17., st. U6.9 iz Ljubljane, strel v L pod lak t; P e t e r 1 i n Iv., dom. p. 27« st 1., iz Suhadol, strel v 1. podlakt; P o b e z i n   Ivan, lov. b. 20., nadom, st., doma pri Ptuju, bolan; Pucher Ferdinand, dom. p. 4., st. 16., iz Kranja,   strel   v   d.   lice; Rački Josip, dom. p. 27., iz Kočevja, strel v d. stegno; Rutar Fran, dom. p. 27., st. 14.. doma pri Tolminu, strel v L roko; Schel Andrej, p. p. 17., ra. k. 4., iz Budanj, strel v   1.   nogo; S i r o t i č Ivan,   p. p. 97., st. 3.,   iz Brda, bolan; S k u b i n Josip, lov. b. 20.. Tolmin, strel v 1. nogo; Sluga Juri, p. p. 97., iz Buj, bolan; Smole Josip, dom. p. 27., st. 3„ iz Kremeni-ce, strel v d. nadlakt; S t e r 1 e Lud-vik, p. p. 97„    doma    pri    št Petru, strel v L nogo; kadet Struchl Fr., dom. p. 27., iz   Ljubljane,   ozebline; praporščak Svete   Fran,   dom. p. 27., st. 3., iz Ljubljane, strel   v   obe nogi;  škerjanc Josip, p. p. 97., st. 5., iz Hruševja, revmatizem; korp. Šušteršič Alojzif, dom. p. 27., st. 3., iz Kamne gorice, strel v d. stegno; ŠušteršiČ Anton, dom. p. 4., st. L, iz Zg. Šiške, strel v d. roko; pra-porsčak T a v č a r Fran, top. p. 25., b. 6., iz Ljubljane, strel    v    1.    prsi; T o m š i č Josip, lov. b. 20., st. 2., iz Baške, strel v d. nogo; narednik T u-r e k Hugon,    brzoj,    p., iz    Planine, revmatizem;  V i r a n t Josip,    p. p. 17., nadom. st. 4., iz Sodražice,   bolan; V o d i č a r Ivan, p. p. 17., st. 8., doma pri KcČevju, strel v    1. roko; V o d i š e k Aibin, p. p. 17., st. 10., iz Ljubljane, bolan; Widmann Alojzij, lov. b. 7., st. 2., doma pri Novem mestu. strel   v glavo;    V i š k o v i c Edvard, p. p. 97., dema   pri   Gorici, ozeb'ine;  Zajec Avgust, p. p. 17., st. 12., iz Ljubljane, strel v   1.   podlakt; Z a v r š n i k Fran, dom. p. 27., st.   5.,   iz   Sent   Janža.    ozebline; Z g r a b I i č Ivan. p. p. 97.,   nadom. st. 4., iz Pazina, bolan, Z u c c o Iv., dom. p. 27., iz Tržiča, ima zlomljeno 1. nogo; gfr. Župan Mati ja, dom. p. 27., st. 3., iz   Radovljice,   ozebline;
2 i b e r t   Fran, p. p.   17., st 4..   iz Primskova, strei v 1. nogo; nadporočnik Z i t n i k Anton, dom. p. 5.. iz Vranovičev pri Crnornlju. bolan; Živu 1 i č Anton, dom. p. 97.,   nadom. st. 5., iz Dinjana. bolan.
—    parilo    »Rdečemu    križu*;. Vodstvo in osobje kurilnice južne že-leznice v Ljubljani je darovalo društvu »Rdečega križam   50 K   mesto venca na   krsto   umrlega strojnega mojstra Franca Makovica.
—  Zahvala. Josip Perdan, vele-tržec v Ljubljani, je darova! objektu V. v belgijski vojašnici 10 steklenic konjaka in 4 steklenice ruma.   Bodi mu v imenu ranjencev izrečena pri-srčna zahvala.
—  Brezplačno izročente prtljage beguncev. C. kr. železniško ministr-stvo je pooblastilo    c. kr. ravnateljstva državnih železnic,    da    smejo revnim,    tačas v državni   oskrbi se nahajajočim beguncem iz Galicije in Bukovine prtljago. kat ero so rzročili ob priliki pobega železnici in katere še nišo prevzeli, izrociti, ne da bi se zahtevale predpisane pristojbine. ki se radi oskrbe beguncev prevzamejo na račun ministrstva za notranje za-devre. Prtljaga se izroči proti odvzet-ju lista o prtljagi in potrdila, katero izda politična okraina oblast. Za to-zadevno   postopanje velja   sledece: 1. Oni, v državni oskrbi se nahajajo-či begunci, kojih prtljaga se nahaja že na železniški postaji njih sedanje-ga bivališča, se morajo najprvo obr-niti na politično okrajno oblast,   da jim rzda ornenjeno potrdilo.   S   tem potrdHom in z listino o prtljagi morajo potem prositi   pri železniškem postajnem uradu za izročenje prtljage. 2. Ako je prtljaga ostala na kaki drugi, lastniku znani železniški postaji, si jo mora lastnik pustiti poslati proti povzetju    pristojbin na kraj svojega bivališča   ter mora,   kadar prejme obvestilo,    da je prtljaga v kraj   njegovega   bivališča   dospela, postopati kakor je zgoraj pod št. 1 povedano. 3. Ako je prtljaga zaostala na kaki neznan! postaji, treba je najprvo potom železniškega   postaj-nega u rada poizvedeti, k]e da se nahaja. Kadar se je našla, je postopati na pod št. 2 omenjeni način.
— Vojne nunnke ta Jnbfleine do-* pfenice. Od dne 4. oktobra se dobe pri vsch c kr. poštnih uradih, kakor tuđi pri drugih prodajališčih poštnih vrednotnic nove   pisemske  znamke po 5 m 10 vinarjev (vojne znamke) po prodajni ceni 7, oziroma 12 vinar-Jev v drobni rasprodaji ter 5K40 v, oriroma 9 K 35 vin. za ćeli list z 80 kosi. Cnako so od dne 2. decembra 1914 napre) pri vseh eraričnih in pri večjih neeraričnih poštnih uradih v rasprodaji jnbilejne dopisnice, izdane meseca avgust« 1906 in opremljene z novim natiskotn po prodajni ceni 15 vinarjev pri podrobni prodaji ter 4 K 05 vin. za zavitek s 30 kosi Jo-bilejne   dopisnice si   pa   občfastvo Itkko ostavi tsdl oci ostaltli DoilnOi
uradih. Cisti dohodsk, ki izhaja iz po-viška v ceni, se porabi za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Vpričo dejstva, da so se te vrednotnice takoj sprva splošno priljubile in z ozi-rom na to, da ima njih razprodaja zelo človekoljubni namen, kakor je to ravno podpora itak težko prizadetih ubožnih vdov in sirot padlih vojakov, se prjporoča občinstvu, da iih uporablja kolikor največ mogoče.
—  Aretcvan  poslanec.  Lvovski drž. poslanec Ernest Breiter je bil v Lvovu aretiran. Rusi so pri njem izvršili hišno preiskavo in našli pri ti priliki njegov dnevnik,    v kateri    je zapisovai  vse važnejše  dogodke, ki so se primerili v Lvovu,    odkar    so Rusi to mesto zasedli. Ker so bile be-ležke v dnevniku Rusom   sovraine, je bil Breiter aretiran.
—  Obrabljeni bankovci   po 2 K»
V prometu je sedaj jako mnogo ban-kovcev po 2 K, med tem ko so srebrne krene nekam redke postale, zlatih pa sploh že dolgo ni videti. Meci bankovci po 2 K, je vse polno že močno cbrabljenih. Avstro - ogrska banka sicer vse zamenja, a ker ta banka ni ravno vsakemu pri rokah, je finančno ministrstvo zaukazalo vsem drž. blagajnam in davkarijam, da morajo tuđi ti uradi zamenjavati raztrgane in zamazane bankovce po 2 kroni.
—  Iz  jiistične službe.   Avskul-tanti: Henrik Eder, Gustav Bar-I e, dr. Ivan H o j n i k, dr. Ivan K r a-š e k, dr. Henrik S c h r e i n e r,   dr. Ivan Moćnik, Albreht S c h w a b, ćr.    Matija    Zorjan,     dr.    Blaž Reichmann,   dr.   Josip   Pam-rn e r. dr. Henrik    Poschacher, dr. Franc Ženko, dr. Alojzij L eš -n i k in dr. Armin G u b o, so bili imenovani za sodnike za okoliš graške-ga nadsodišča.
—  Iz državnoželezniške  službe. Ravnatelj ravnateljstva državnih železnic v Trstu, dvor ni svetnik Alek-sander G a 1 a m b o s, je bil na last-no prošnjo vpokozen. Tem povodom mu ie cesar pode Hl    komturni    križ Franc Jožefovega reda. Za niegove-ga naslednika je bil imenovan  dose-danji namestnik ravnatelja za administrativno   službo    državnoželezni-škega ravnateljstva na Dunaju, dvor-ni svetnik dr. Rudolf Schmitz. — Adjunkt oddelka VI-, Aloizij   Mul-1 e y, je bil prestavljen k železniško-obratnemu uradu v Ljubljani.
—  Proti tiskovni cenzuri. Nižje-avstrijska   odvetniška   zbornica   \t sprejela na svojem glavnem zboro-vanju resolucijo, v kateri   poudarja, da gre sedanja cenzurna praksa da-leč preko one mere, ki bi odgovarja-la državnim, oziroma posebno vojaš-kim interesom ter pozivlja vlado, da naj ta nedostatek lemeljito odpravL Posebna deputacija zbornice    izroči resoiucijo vladi.
—  »Soča« — ustavljena. Izdaja
xSoče« z dne 22. januarja 1914 je bila ustavljena od goriške politične oblasti. Prihodnja številka |e dne 29. januarja redno isšla, v četrtek, dne 4. februarja pa je dobilo uredništvo »Soče« odlok. da je izdajanje >Soče« sploh ustavljeno. Nekateri gospodie v »Gorici« so se zedinili. da izdajajo drug list.
—  Malo   gledališče v Lfubljani.
Gledališki oder se postavlja v gr-škem slogn; v pročelju slika iz posebne prijaznosti gosp. VavTotič medaljon. Delajo se nove kulise za otvoritveno predstavo »Vojne idile«. Kostume za jahačice v tem novem komadu, ki je na reportoiru vseh av-strijskih gledališč, je posodilo ravna-teljsn^o kralj, zemaljskega kazališta \r Zagrebu. Angažirane so poleg starih naših moči še štiri nove sile, da izpopolnijo vrzel našega ensambla, Predvsem nam ie omeniti gospodično Stelo Lehotsko, rodom iz Karlovca, salonsko Ijubljenko, Ta lepa mlada, stasita dama je dovršila svoje studije v Parizu; angažirana je bila na južnih gledališčih in je pred kratkim z vso dovršenostjo gostovala v Zagrebu v najtežavnejši vlo-gi salunskih dam igre »Gospodja sa suncokretom^ Gosp. Danilo se je peljal v Zagreb, da jo je pridobil za »Malo gledališče«. Gdč. yera Dani-lova je poznana iz prejšnjih sezon in Je bila preteklo leto angažirana na nemškem gledališču v Stevru, kjer js pela in z velikim uspehom odigra-la marsikatero važno vlogo. Gosp, Fr. 2eleznik je tuđi naš znanec, saj je pričel svojo karijero na našem gledališču; obiskoval je potem dramatično solo na Dunaju ter bil zadnja leta angažiran na nemških gledali-Sčih; in končno še gosp. Ferdo Trampuž. nadebuden salonski Ijubi-mec ki Je pravkar dovršil Ottovo Solo na Dunaju ter se sedaj povmil v Ljubljano. Za »Malo gledališče« je tuđi angažiran mali orkester pod vodstvom znanega koncertnega mol-stra gosp. B. Cernega. — Gosp. A. Arko, veletržec m posestnik v Zagrebu, ki Je nedavno povedel cvet izmed ljubljanskih dam v Zagreb, Je dtroval »Malenm dedalii&ic  noto
30. §t*r.
»SI OVCN5KJ NAROD* đae 8. februarja I9I&
Stran 3*
100 kron m s tem zagotovil moderno
opremo vMalemu gledališču«.
— Umrla ie v Zgornji HruSid pri
Ljubljani včeraj popoldne gospa Marija C i u h a v starosti 71 let, mati znane in spoštovane rodbine, in si-cer ravnatelja mestne elektrarne, župnika, magistratnega oncijala, trgovca, nadučitclja, ki je sedaj v vojski, najbrže v ruskem vjetništvu, ter učiteljice. Naše iskreno sožalje!
—  Še tega   je bilo   treba.   Svoi čas se je strogo pazilo na to, da   so prođajali   hlapci    premog   samo   v plombiranili vrečah. Ta umestna odredba menda danes ne velja več. Ta-Ko se je moglo zgoditi, da je   prodal neki hlapec v soboto na Mestnem tr-jfu neki stranki namesto 50 kg pre-rnoga samo 43 kg. Poznejc so druge stranke vpričo redarja dognale    pri istem hlapcu, da je manjkalo v vre-čah po 3 do 4 kg. Pri sedanji draginji in pri sedanjih cenah premoga je to nezaslišana nepoštenost.    Vrhu tega pa je še najbolj čudno, da je isti hlapec iste tvrdke zvečer zopet preva-zal in proda|al premog.    Čas bi    bil, da se ščitijo   odjemalci pred   takimi nepeštenimi Ifudmi.
—  Pamet. Hudje! Protekli teden se je na Ijubljanskem trgu zgodil ka-rakterstičen slučaj.   Neka ženska je fmela na prodaj kuro in je zahtevala ranio 1 K 80 v. To je že itak tepa cena, a zbrane kupovalke so med seboj kar licitirale to kuro in končno je bi-*a ta kura prodana za 3 K.   Seveda, če konsumentje sami tako nesmisel-no draže, kar je na    prodaj,    potem inora seveda draginia postajati    če-dalie huja.
—  Maksimalne cene za   prasiče na dunajskeni   trgu.    Nižjeavstrijsko ces. namestništvo je uveđlo na    du-najskem trgu maksimalne    cene    za : rasice, in sicer 1 K 60 v do 2 K 50 v /a nemške. 2 K do 2 K 90 v za angle--ke, 1 K 40 v do 2 K za slabovrstne praiiče.
—  Svoji ženi iščeta. Zimermann Kiot iz županije Poviek vaši    Kupie volje išče   svojo   ženo   Zimermann Marijo. Boida Basil iz    Kocmana   v Bukovini pa svojo ženo Bojdo Marijo. Naj biagovolijo   tista   županstva* kjer se nahaiajo    begunci,   sporociti gospe dr. Tavčarjevi v Ljubljani, če se iskani ženi morda nahajata tam.
V  Šmihelu pri Noveni tnestu bo na korist ^Rdečega križa«  predstava, ki jo prirede gojenke   in   učenke navoda »De Notre Dame<<    11. in 14. februaria.
De!o za vojake. Učiteljica Marija Zgur v Radomlju je nabrala v družbi dveh deklet: Katarine Cerar in Katarine Jerman znesek 76 K. za kateri znesek se je kupila volna. Pri izdelovaniu volnenih izdelkov so so-delovale vaška dekleta m šolske deklice. Napletlo se je pod vodstvem učiteljice Marije Žgur 22 parov noga vic, 19 parov zapestnikov. 12 havb, 16 parov rokavic in 3 pare ko-lenic. Prvo izvršeno delo. 5 parov nogavic in 2 para zapestnikov se je poslalo na pristojno mesto v Ljub-liano, vse drugo se je razdalo med vojake domačine. Poteg tega se je nabralo tuđi mnogo živi!: krempirja, Jaic jabolk, bele moke m leće. Vsa ta nabrana darila so se poslala v domobransko bolnišnico v Ljubljane Vsem darovalcem iskrena hvala! — Sedaj se pa prav pridno izdelujejo papirnati izdelki, katerih se je že edposialo 1545 parov.
Dijaki c. kr. državne realke v Idrijf prirede v soboto. 13. U nu na korist rodovinam vpoklicancev v c. kr. rudniškem gledališču predstavo, ^ii sicer vprizore dramatično sliko v enem dejanju »Filozofe jn dramo v enem dejanju &Dedščina<. Obe igri ie spisal E. G a n g 1. — Pri predstavi sodeluje dijaški orkester. Začetek ob 8. uri zvečer. — Z ozirom na blagi namen idealnih prirediteljev je pri-ćakovati mnogobrojne udeležbe.
Družba »Rdečega križa« na ,Je-enicah. šesti izkaz. V mesecu prosincu so došli naslednji darovi: Urad-ilki in uslužbenci postaje Jesenice 5. Mrka. 110 K 14 v; uradniki Kranjske obrtne družbe 5. zbirka 75 K; zbirka xelezniškega mojstra Gorupa 50 K 40 v: župnik Ignacij Fertin, Zasip 20 kron; ravnatelj Avgust Trappen in ?ospa, mesto venca pokojnemu le-Karnarju Crnestu Koželj 20 K; gospa ravnateljeva Gisela Trappen izkupi-Cek za cvetke 5 K; prispevki pospete vateljev 20 K; članarina 48 K; imizje železničarjev 2. zbirka 9 K: razna maniša darila 7 K 01 v; skupaj 564 K 55 v.
Sneg v Trnovskem gozdu. V ob-
;ini Dol - Otlica ]e sneg zapadel tako isoko, da seže cio prvega nadstrop-a ondotne sole in so morali izkopati K)seben dohod do tega poslopja.
Poročil se ie gospod Slavko L u-'• a ri c. asistent južne žel. z gospic© 'i r e š o v n i k o v o iz Podklanca pri Sp. Dravogradu. Bilo srečno!
V  konkurz   je   prišel   krojaski ;iojster Alojz Pukmeister v Celiu.
V   Polzeii v Savinski dolini se p*h:i.a kakio 500 poljskih beguncev.
NamesA^ni so   deloma v tamkaiiaii
tovarni, deloma pa po privatnih hf-šah. Krakovska »Nowa Reforma« priobčuje dopis iz Palzele, iz katere-ga posnemamo te - Ie podrobnosti: »Tukajšnje prebivalstvo se vede na-pram Poljakom ttto prijuao. Cene stanovanj in živil nišo posebno visoke. Na prošnjo poljske kolonije je lu-kajsnji župnik na Božič bral posebno maso za Poljake. Pevski rbor in or-hester je vodil učitelj Wilczynski, Vsem nam se je zdelo, da plava naš« molitev pred božji prestol, da bi se usmilil naše ljubljene domovine in njene nesrečne dece ter ji naklonil lepšo bodočnost. Ko pa so po službi božji odmevali od sten gorske cerk-vice zvoki pesmi -Bože Oj *ze, Two-je dzieciv, ni bilo mogoče razumeti niti besedice te pesmi, ker jo je zaglušilo glasno ihtenje vseh navzočih izgnancev. Po inicijativi šolskega nadzornika iz Bochnije, Pietrzykow-skega, je učiteljstvo zasnovalo poljsko solo za otroke galiških begun-cev. Po zaslugi domačega nadučite-Ija so dobili Poljaki za pouk lepo dvorano s postrežbo in kuriavo. Na soli, ki obsega štiri razrede, poucu-jejo učitelji in učiteljice iz Galicije. Vodstvo sole, katero obiskuje okrog 60 otrok, je prevzel nadučitelj S\vi-rad, Vobče se počutimo ta dobrot ako bi nas ne navdajalo domotozje po zapuščeni domovini Vsakomur izmed nas begajo misli v drago, od nas tako oddaljeno domovino, katero vojni vibar spreminja v strašno po-kopališče. Vsi samo koprnimo po trenotku, kq nam bo mogoče vrniti se pod dragi očetovski krov.^c
Pegasti tifus na Spodnjem Šta-jerskem. Kakor nam poročajo iz Celja, sta se pngodila 2 slučaja pegaste-ga tifusa v Celju, 1 slučaj pa na V r a n s k e m. V Cel'u sta obole'a na te] bolezni neki uslužbenec južne že-feznice in njegova sestra, na Vran-skem pa baje neki gaiiški begunec. Raznašalec te bolezni je mrčes. Da se očuvamo te grozne bolezni, je pred vsem treba skrbeti za snago in čistoto. Varovati se ie treba vseh vrst uši. bolh in stenic.
Iz Gradca. Tukajšnii listi poročajo, da pegasti legar v taborišČu ga-liških internirancev v Thalerhofu po-jenju.e. Smrtnih slučajev je dan za dnevom mani. Ker so postavili d\c novi baraku se je prejšnia prenapol-nienest nekoliko ublažila, kar ;e tuii na šlrjenje bolezni vplivaio. V sobot > so iz taćcnščne boinišnice odrjusti!i 70 oseb. fcer 5e je lzkazalo. da nlina-jo pegast^ga iegarja. V tabonšjj *c doslej zhu.tlo na tej bolezni 5 zdrav-nikov; eden (dr. Maver) ie umri, tri-je, dr. Lavacker, dr. Pollak in c:r. Morina, se zilraviio v graški Ježeini bol-nišnici. Pri dr. Steindlerju, k" *e do-šel še fe pred kratkim iz Trsta v Thalerhof. se še pegasti legar ni z vso sigurnostjo dognal. Tuđi v Ka-pfenber^u je zholel en vojak v tamošnji ljudski Soli na pegastem le-garju.
Drobne r.ovice s Štaferskega. \z Maribora. Mestni svet je nadai-nje svinjske sejme iz aprovizacijskih ozirov prepovedal. — Iz Celja. V konkurz je prišel krojač A!ojz Puk-tneister. Konkurzni komisar je & žel-no^odni svetnik dr. Jos. Komik, upravitelj konk. mase pa fc-njač Wambrechtsamnier v Celju. - Iz Gradca. V soboto zjutraj jt iz-bruhnil v deiavnici mizarske zaiiru^e v Lagergasse velik požar, ki je de-lavnico .s stroji vred unići!. ZaKrivil ga je delavec. ki je s svetilko tajal zamrznjeno surovo olje. — Zlato p o r o k o sta obbajala pri Sv. Lov-rencu na Dr. p. zakonska Osenjak,
Trojćke je porodila Marija Dže-Talija v Unešiču pri Drnišu v Dalmaciji. Vsi novorojenci so krepki, zdravi dečki, ki so dobili ime Peter, Simon in Anton. Njih oče Je v vojski.
Crne koze na RekL Na Reki je obolela J3letna Lina Ručić na crnih kozah.
Književnost.
i
— Pav. Flere: Babica prioove-duje ... II. Založila ^Učiteljska ti?-karna*. Cena 60 vin. Knjižica obsega štirinajst pravljic.
Rozne stvori.
♦  Za postne poiOlatvc v   StIco
velja do nadaljne odredbe  preraču-njevalni kurz 100 frankov - 111 K.
♦   100.000   •ksenplaflev Valtet Bloemsovejat* alialkega romana »te* gubljena domovina« se je prodala od začetka decembra do konca Januarja na Francoskem in v Italiji.
9 Grozeča stavka n Antfefkeni. V Leedstt bo prihodnii teden stopilo v ondotnih predilnicah 36.000 delavk v stavko, ker so se razbfla pogajanja z delovalci radi zvilanja piač.
♦  Srbskl prtoc M   Trancoskem. Kakor javlja korespondenčni urad iz Pariza* Jt Oospel   r Cap  € A»   pri
Niui &rbski princ Juri v svrha zdravljenja. Princ lebilv vojni tež-
ka ranjen-
*  SiiAaau^ldaa wtGđto&v aradaia kn*a v BeiHas. Berliaski magistrat je odredit, da smejo peki prodajtti v bođoće kruh te   tegitivriraai*   ftse-bam. V ta namen se bodo izdajaJe na magistralnih nradih  đražmskim go-spodarjem posebne znamke natanć-no po številu članov družine.
*  Mednarodao socUalistično kon-ferenco skticniejo angleški socijalisti v London, l'deležili se je bodejo delegati   angieške,   franeoske,   ruske, belgijske in  srbske   internaeijonaie, Konferenca se narnerava pecati s se-danjim sve tovnim   položajem.   Švi-carji in Italijani ne pridejo,
*    Kovine   in   koviaske rmesL \z    Budimpešte    poročajo:     Uradni list priobčuje razgias ministrstva glede prijave zalog posameznih kovin in kovinskih    zmesi.    Odredba    domo-branskega ministrstva določa, da je tekovine in kovinske rmesi mogoče vporabiti v vojne svrhe,
*  haiijonskega  potresa  posledi-ce.   Po   poročilu    ^Matina-     znaša skupno število smrtnih žrtev potresa od   13. januarja 44.650. Trideset krajev je kakor pometenih,  15 kra-jev  razdej&nih do dveh  tretjin, 200 občin je pa postalo za stanovanje nesposobnih. 600.000 oseb je brez strehe, brez obleke in kruha. Potres se je raztezal čez petero provinc.
*   Koliko veljajo težki  izstrelki. Z ozirom na to, da vladajo o vpra-šanju. kofiko veljajo težki  tzstreiki, napačua mnenja, opozarja -Die Zeit-sehrift   des   Verbandes    deutscher Techniker* na cene, ki so jih stavile različne tovarniške tvrdke pri zadnjemu konkurznernu razpisu severo-ameriški  artiljerijski   upravi   Tako stane en izstrelek za 10*2 ceptimetr-ski top 42 kron, za   127centimetrski top 54 kron in   za   55'6centimetrski top 1920 kron.
° Mati znanesa madžarskega sll-kar]a Laszla umrla. Pred par dnevi je umrla v Budimpešti gospa Laub, mati znanega madžarskega slikarja Filipa Laszlo. Madžarski listi poročajo, da jo je spravila pod zemljo žalost nad dejstvom, da je njen sin posta! ob izbruhu vojne — angleški dr-žavljan. Različnost v imenu je posle-dica dejstva, da si je slikar Laub dal svoje ime ma«džarizirati v Lasz'o, kakor je to pri ogrskih Židih sedaj navada.
*  franeozi na čaši Srbile.   Dn-najski listi jhvljajo: V Parizu so priredili preteklo nedeljo   veliko   slav-nost -na Čast Srbiji^. Slavnosti se ie udeležil srbski poslanik Vesnić, pred-sednik republike Poincearć se ie dal zastopati. predsednik zbornice   Paul Ocschanel ?e posial pismo, v katerem izraza Srbiji svoje občudovanje   ter izjavlia. da je sedania vojna  boj za svobodo Evrope in civilizacijo  sveta. Popolnoma v tem toriu je govori] glavni govornik znani bivši   nemški poslanec abbe NVetterlć, ki je   slavil junaštva srbskepa naroda.
*  PoJJski legionar.    Roman Vi-eharek iz Oalicije je postal leta 1912. uradnik pri avstritskem konzulatu v Chicagu. Ko se je začela vojna, mu je oce pisal, da te vzlic svoji starosti stopi! prostovoljno v armudo.   njegov 16!etni sin pa da je pri poljskih lr?ijf»narjih, Pozval je s\*ojc?a sina Ronidna, naj priđe tuđi on domov In naj po5tane Iegijonar. Roman Vicha-rek si je preskrbel službo knrjača na parm'Ku. ki se je pefja! v Evropo In je prišel dne 15. decembra v Oporto na Portugalskem. Tain >o bile ravno đemoristracife. Po uticali se ?e stre-
HaJo in policija je aretirala mnogo ljudi. Tri dni pozneje je bil Roman Vicharek že na ŠpanskeTn.kier ni vi-del niti najmanjih voiaških priprav. V Malagi si }e zopet preskrbel službo ni narniku, ki !e pellal v Neapoli. Toda franeoska pomorska policija Je parnik preiskata m Runana Vicha-reka vzela kot sumljivo oseho seboj v Ajaccio na Korsiko. Ker tam ni bil pod nadzorstvom, je pobegni! in se z rekiir Rrskim parnikrm pripeljal v Solun. Tu «o gra smatrati kot vohuna in ga zaprti, a avstrifskf konzul ga Je rešit in mu pomagal, da !e prišel če/: Romunijo v Budimpešto. odko-der pojde na Dunaj^ da vstopi v poljsko legijo.
Brzoatna porailili
Gmcral ir. Filip Ptcfc mmn.
Dona}, S. februarja. (Kor. urad.) Kakor poroča »Morgen«. je včeraj umri na pegasten! legaria načelnik vojaS!c6zdravniikega častn'Skega kora in predstojnik 14 oddelka v vol-tiem ministrttvU* gentral vlill štabni zdravnik dr. Fil^o P e c k. Bolezni se je nalezel ob priFki inspekcije ruskih vietniških Uboriit
SUiibm boOm trn mir.
Rta, 7. fefcniari*. (Kor. urad.) Danes dcpoldre ^e |e v bazil'kl Sv. Petra vršila služba božja za mir, ki J+ Jt Odredi! papci.
MttvinlMsi Nmaikft.
KrisdiMiU* 7. februarja. (Kor. urad.) Mfeiistrski predsednik je na vp rasan je švedskega lista »Dagens-Nihcter^ izjavil, da je Norveška krepko odi oče na, varovati v sedanji vojni najstrožjo nevtralnost.
Obsojeo francoskl vjetnilu
BerollB» 6. iebniarja. (Kor. or.) Kakor poročajo Nsti iz Hannovra, je bil iraneoski vojni vjetoik Leszuyr obsojen radi razžaljenja Veličanstva v dveletno ječo, ker je koncem novembra v botnišnici y Verdenu iz-taknil oči tamkaj viseći cesarjevi siiki. Zastopnik obtožbe je poudarjal potrebo, da se slučai presoia v na-spro*jB z brcr<^>z»ra'm postopanjem franeoskih sodišč z največjim mirom in največjo objektivnostjo. Obtežilno je bilo, da je obtoženec ob^oliil zločina nekega drugega.
Tri tedne pod razvaflnamL
Avezzaso, 7. februarja. (Kor. u.) Danes so v Paternu vojaki potegnili rzpod razvalin nekega Cajoto, ki ga Je dne 13. januarja zasul potres. Ca-jo!a, 331eten mož, je popotnoma zdrav. Ležal je pod razvalinami nekega stebra in se je živel izkliučro od vode. Z avtomobilcm so ga pre-peljati v Avezzano. Izstopil je iz voza brez vsake opore.
Novi portugalski ztmanji mtnisier.
Lisabona* 7. februaria. (Kor. u.) Za zunanjega ministra v kabinetu Castro je imenovan artitieri.KVT pol-kovnik Jose Rodrignes Monteiro.
Kofera v Petrograđu.
Hamburg« 7. februaria. (Kor. nr.) Kakor poročajo ^Hamburger Nach-richten^ preko Stokholma iz Petro-grada, je tamkaj izbruhnila kolera, ki se vsak dan silno širi. Dogodilo se je že zelo mnogo smrtnih slučajev.
Cena pšenici v Londonu.
London, 7. februarja. (Kor. ur.) »Evening Standarda poroča, da se bo cena pšenici drugi teden zvišala na 60 šilingov za kvarter. Cena kruhu se je zvišala na S pencev za hle-bec štirih funtov. mleka na 4* /4 pen-ce za en kvart in premogu na 34 ši-lingo^r za eno tono.
Izvoz in uvoz v AngKiL
London, 7. februarja. (Kor. tir.) Po porocilu trgovinskega ministrstva je znašal uvoz v Anglijo meseca Januarja t 1. 67 milijonov 401.006 funtov proti 68,005.000 funfov    ?an-
$kcga leta; «v«  w  38 miiijcmov
247.592 funtov proti 4730(51(55 lan* sko leta
Kanadski Mrtameiit.
Loadofv 7. februaria. (Kor. ur.J T^Times« javljalo iz Ottawe: V pret. stolnem govoru ob otvoritvi parla^ menta, se poudarja, dasebo v zase* danju parlamenta razpravljalo samo o vojnih zadevah.
Zopet navi predsedaik v MebiRL*
London« 7. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz El Paso: General ViJIa se ie proklamira! za predsednik ka mehikanske republike ter )e $esta-r vil svoje civlmo ministrstvo iz teth svojih privržencev.
AansinK Ksr Atrceaa 6 stran1«
Izdaiatef! in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina m dsk »Narodne  tlskame«,
HeteorolosKno norofilo.
WWa maš sorfea Mi*2              Srcfafl enzmi tUk 73« mm
*"     nm*    w mm   £5   '________________
6.  (ZpopJ 7^6 6    —3-7; si. jujj I obUčno n i 9. zv. ! 738 1     —2-1? si. ivzb. J
7.  ' 7. *t.J 7391 !     0-2 * si. sever f     đc2
n   2.pop}imrt>\     ? 3 ! si. tfzih.
„    9. zv.f 741 2 I      II; brezvetr.         .
8.    7. z\.    741*5       0-9 i       „            mcgfa
Srednja temperatura sobote —4^°, norm* — I 1, nedelie —1 2°, norm, — I0e. Padavina v 24 uiah 0*0 mm  in   105   mm.
uranili pomoćnik
ml d, veiaSčine prost Zaradi vojaškib ozirov 6CTTJ orimoran pterneni<i službo. Ponudbe naj se robijalo na: Fran !fo*rak, vrarakl pomoćni*, Trnovo, Notranjal&o,         365
Troovski Mik
spcccrijskc stroke,  boljka   moč,   dobet ekspcdijent in đisaonent
Wmr %m sprelme tafeot "•«
PoDu^ibe  pod   „pOftlOTOđJa" ua
upravo. »Slor. Naroda«.                 .3^
Potrti globoks žalosti naznanfamo vsem sorodnikom, prflatclicra ni znancem, da )e na*a nes-kunčoo ljubljena mamica, stara mamica, sestra in teta, gospa
Marija Glnba
v ncđcijo, dne 7, t. m. ob 9. ari zvečer previđena s  sv. zakrtmenti
mirno v Gosrodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 9. t m. ob pol 5 nri rppoMne *z MSe žalosti v HruŠid na pokopališće pri Bo2jem giobu v Štepanii vaši.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi pri Božjem groba ia ftini cerkvi Sv. Petra v  Ljubljani.
Ljublieno pokoinico priporoćamo v molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, đne a febniarja 1915.
tal«iocl estelL
Brez posebnega naznsijHa^               Meatn? pogrebni zavod v Ljubljani.
Wm\W umetmške razglednice
M^L   •"        pisemski papir
^F     2đarijcL  Ttoar, LjuJbticurtcL,
Sv. Tmira cesta #«*  2S            —            J??$l;*va cesta gtav. ?
Slavko Lukanc
aslSttnt ffln* jkMjntct
Tončka Lukanc «>/ Orešćtnik
JfitH    8- tmfmut fMf.     f*0(ant tri St. 9ttn+tm&
Stran 6.
■&0VEN8KI NAROD-   &m S. febnurja 1915.
30. Stev.
Sukno, volncno  blago,  vse  vrste  ptrils« Hag«,
sifoni, preproge, odeje, zastori in izmta« gotov«
možko perilc se dobi po najiiijik ceiak
v manufakturni
in modni trgovini
i im
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Oglejte si
zalogo ali zahtevajte
ion         vzorce.
Ovčjo volno
kdor jo ima na prodaj, tiaj jo ponad i t*ko|              t
J. GROBELMIKU ^?£Z?l2~,. \
Kupim vsako   vrsto, tuđi   Črm in neočilčeno po  fcreikMln-reniol   česi.   Posebno   pa   te   plača   lepo   belo   tpraM po na|vii|l cenl, ki se zanjo lahko nadi.            44
Ukaz glede porabe in mesanja moke
katerega   mora   imetl  vsak   pek,   slaščičar, gostilničar, krčmar in enake obrti javno nabit,
se dobi natisnj3n na karton
v „Narodni knj garni"
v Ljubljani, Prešernova ulica.
1 izvod stane 25 vinarjev, s pošto 30 vinarjev.
~ perle
puh
v   veliki  Izbiri  ia   po   fake   alzkik  eeaah  prfpftraća  tvrdka
Aa   &   ID.   Skaberne
_______LJUBLJANA, Hlestni trg žtev. 10._____«
SJBSSI^SsVHbssssssssVbssssVssIbssssss^^^bssssssssssSssssssssssssI
C. hr. avstrl*she   i& drtavne želemtce,
VOZNI RED
i,                     Izvleček z veljaVnostjo od 1. septembra 1914-                      ■
Z vcljavnostjo od 1. septembra 1911   >< d     o ili da prtkllct  v okraiu
tuk-ajinega ravnateljstva   s  o-iai   navedeni   ^laki  po od  1.  maa   1914   vHiavnem poletnem  voznem   redu.   Teh   vlaVov    se lahUo   nos1u*.uicjo   vsi   Civilni potoiki
brez prisilne«** legitimiran!a-
Civilnl potniki, ki  se  pel'e'o   ▼ Puli,  morala imeli  leffititnaci|e ad c i. kr. povclUtva valne *nke v Pol a.
ODHOD  Iz Ljubljane  glsvni  kolodvor,
samo osebnl vla!rl: 6-OO zjuiraj v Kranj (Tržič),  Jesenice, v
Trbiž.
8-05 dopoldne v Grosunije 'Kotevje), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-T-oolicc), Bubniarci.
11-3O dopoldne v Krani, Jesenice. Trbiž.
12-92 popoldne v Grosuplje, Trebnle, Nr.vo   mesto   (Straža-Topiice),   Bubnjarci
6-30 zvečer v Kranj, Tržič, Jesenice, Celovec čez Salcburg na Dunaj.
£*38 zvečer v Grosuolje (Kočevje), Treb-fTe, Novo mesto, Bubnjarci.
PRIHOD  ▼ LJnbliano  gladni kolodvor, osebnl vlakl:
7*35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Trži(a).
8-56 dopoldne   iz  Novega rresta,   Treb-
njega (St Janža), Grosupija (Ko^evja).
11-ie dopoldne iz TrbiZa. Jcsc  ic, Kranja
2*35  popoldne    iz    Bubnjarcev,    Noveea
mesta fStra*e-Top1ic), Trebnjcga, Gro^uplja
•'22 ponoći  iz   Trbiža,  Jesenic,   Kranja.
(Tr?ie?i>.
3*23 ponoći iz Novega mesta, Stra*e-Tophc), Trebnjega (St JanZa), Grosupija, (Kočevja).
Kam niska lalaznica.
01B0S i irsavaefa ke'ed -era v laiaili
i aieiaa^vil ▼:ekl
7*40 dopoldne, 2*M pepeldne in ob 7*1* xv«cer.
FBiaOB is Kamili« ▼ Lfval'ase ea S-42 xiwtreif   11-aO   dopoltfne   in   ob S-1S zve&or.
Ckr. državno-želemlikopavoateljitroi Trsta.
SANATORIUM ■ EMONA
ZA MOTRANJE IN KTRi IRGlCNE  BOL^ZKO R^RODTiJf^NDCA
'LuJUBL-uIAJSlA  KOMENSKLGA ULICA **
SEJF-zo**** pRrvsHkJ DR FR DERGANC
Prodajalka
z vefletno prakso želi vstopiti v trerovino Špecenfske ali mehane stroke. Vstop na željo takoj                                                  376
Ponudbe pod mMmrl\\vm8t*1 na upravn. »Slov. Naroda«.
Bakre, svete češka       3802
krvave in Jeterae kloliase
aa doblvafo vsak torek la petek. Faćaaka ad mlatflk pre£ čkev, !!■• preVafeaa aieso, akuane kreaavkela sslfal^de se dob va o nri
1 Chalupnik, Stari trg 19.
Tako! aa da v nafema
2 elepli stanovani
na solnčni   le^i, vsako   obstoieče \z 4
sob,   predsobe,   kopa1nxe,   kuhinje   in
z V5emi prifklinami.
1 pođprimcno staooiai
obstoieče iz 2 sob in pritiklin
Naslov   ?c   poiive   v   upravoi^tvo »S'ov.  Naroda«.                                   324
Zadnja 2 dneva. X5or hoće zadn i trenotek
še ceno nakupiti
naj se potmH še v pmedel.ek in torek v trgovino
Malvine Weisz,
Selenburgova ulica 1.
378
posojilnica v Jflariboru
reg i stro vina zadru?a z ome], poroštvom
vabi na
ffllll. in ztor
v flđelta, Ine 21. %nlvxi 1915 90-
pl5se ob 10. vri ▼ zadružni pisani
(Marodal dom).
DNEVNI RED:
1.   Poroč 1o ravnatel^tva.
2.   Č tanje   zapisnika   lanskega   ob£-rif*ffa  «bora
3.  Porobilo nadzorna.
4   O lobrcnje   računov  ta teto  1914 ter razielitcv čfctega dohička.
5   Volitev đveh članov ravnateljstva« 6. SluĆajDosti.
384                              lavaatelfatfa.
Viz!fnic8 in kuverte s firmo
~                      priporoča              ,
::     „Narodna tiskarna".      ::
••
Odlikoran aa razstavt w Bađovljfcl 1.1994 m ćasteo diplomo in kolalno I vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebna priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
GABRIJELU ERŽENU
Zapuže,   pošta  Begunje   pri   Lescah,   Kranjsko.
Sa prittaost se lamćL              3^3               Cene zmerse.
Prodaja vina.
Ravnateljstvo  nadSkoSiskln   posestev  prodaja
približno 300 hl 1912, 400 bi 1913 In
1400  hl  1914,  zajamčeno naravno
vino, največ belega rislinga.
Natančnejša   prjasTii]  daie   ravnateljstvo nađškofi]skUi posestev v Zagiebo, Vlaška nlica 75.
V naročbo priporočamo
prvi slovenski leposlovni mesečnik
UU1I21
kateri lzhala ie 34. leto.
I itihff ffNf III  timu"   ***!* mdd svolbnl sotrndnl&l t LjUUljuIljlU   ZvOn       naia   nalboljše   prlpoveđnlke.
=   pesnlko In kritike;
I lithiiffltflli   4nim((   poroča B€prlstraiisko o vseh tiLIUDIlUnSliI   IMUn      vaiaelilli  tlovensSdH  In   tlo-
^=   vantUh knJiioTnlh novostih;
LMlkFflllvVi   f flllll*1    ri   1°   tokom   svojega   33 let-UUI Unjlll   iVUn      nega iihajaola prldobU v na-
—>   iem ilovstvn   odlično   mesto,
Naroča se:
Uiravnifo ..Lit zvona" linit Uva ul. i
Cena: CeloletnoK9.20, polletno K 460, četrtletno K2*30.
JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani.
Centrala v Jrsfo. foftn&iice ia IHuufi, t Ihikrotiiki, Xoton, Jfetkovite, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
8 ZIvahM svtsa i Amrffc*. ■                    Delniftka gf«wnio« K 8,000.000.                    U*ađ* w imUk« la akr^UM.
Sprejema nove vloge » kateriml se zamore vedno raspolagati,     M II    0 brez ozira na doloćbe moratorija ter JUi obrestuje po distih   ^  I2     °