HCI KUPILA OSTANEK MATERE Stran 14 RAZBILI MAMILAŠKO ZVEZO Stran 27 S KURJO KOZO V NOVO LETO Stran 10 NOVI TEDNIK ŠT. 52 - LETO 57 - CELJE, 24.12.2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn CELJSKI ROKOMETNI BOTER Stran 6 DUHOVNIK V VOJAŠKI UNIFORMI Stran 8 VOŠČILA, KI DIŠIJO PO PRAZNIKIH Stran 9 2 V letu 2003 bo pust na torek, ure bomo na poletni čas prestavili 30. marca, zima se bo za- čela 21. decembra in celo leto ne bo volitev. To je le nekaj novic, ostale boste našli sproti v spo- redu Radia Celje in na straneh Novega tednika. NOVI TEDNIK Vesele praznike in srečno v novem letu! Kolektiv NT&RC: (od leve stojijo) Franček Pungerčič, Branko Stamejčič, Matjaž Marinček, Branko Jeranko, Janja Intihar, Sebastijan Kopušar, Simona Brglez, Viki Klenovšek, Srečko Šrot, Vojko Grabar, Igro Šarlah, Bojana Jančič, Teja Podgoršek, Zlatko Bobinac in Tone Vrabl. Sedijo od leve: Suzana Rober, Majda Klanšek, Sabina Kotošek, Teja Podpečan Veler, Tatjana Cvirn, Marjela Agrež, Urška Selišnik in Nataša Leskovšek. Čepijo od leve: Mitja Tatarevič, Ivana Stamejčič, Vesna Lejič, Petra Vovk in Gregor Katic. Manjkajo: Jože Cerovšek, Franjo Bogadi, Milena Brečko Poklic, Vera Gmajner, Sašo Matelič, Vera Grešnik, Bojan Pišek, Mateja Podjed, Polona Rifelj, Simona Šolinič in Stane Špegei., KRATKE-SLADKE Dobrčanov ni Glasilo Občine Dobrna z imenom DOBRČAN je prijazna brošura ter v lepih barvah, nekaj pa je z njim vendarle hudo narobe. To je njegovo ime. Če boste vzeli v roke Slovar krajevnih imen ali Krajevni leksikon Slovenije, lahko hitro preverite, da so prebivalci Dobrne Dobrnčani in ne Dobrča- ni. Vsega pa res ne morejo vedeti... »Neznamo dobra slovenska. Znamo pa dobra ke- bab napečt.« (napis na kiosku na Trgu celjskih knezov, kjer te dni ponujajo odličen turški kebab) Dvomi Novinarji, ki so prisostvovali podpisu pogodbe o najemu zemljišča za gradnjo bazena v Žalcu, niso preslišali novega vabila - čez 99 let, ko poteče stara, so vabljeni na podpis nove pogodbe. Novinarska srenja se bo vabilu soglasno od- zvala (tudi iz onostranstva) samo v primeru, da o štirih na- črtovanih bazenih razen z odprtja ne bo treba poročati in da bodo čez 99 let (še - že?) obratovali. Leto 2003 bo odlično Matematični dokaz: številčna vsota leta 2003 je 2-t-0+0+3=5, ali na kratko 2-i-3=5. 5 = odlično. Ergo, leto 2003 bo odlično! Sejmarji navdušili Sobotni bolžjak na Glavnem trgu v Celju je v vseh pogle- dih zasenčil mestno žalost in sramoto, ki so ji nadeli ime božično-novoletni sejem. Razen običajnih pravih ali kvazi starin in predmetov smo med ponudbo na kakšnih petnaj- stih,stojnicah videli tudi ogromno zbirko vinilnih plošč, ki je bila za zbiralce pravi magnet. Mogoče je bilo kupiti smrečice, stare smuči s kandahar okovjem, stare čevlje, slike in raz- glednice, igral je mladi harmonikar, ko je počival, smo po- slušali glasbo z gramofona na 78 obratov. Žal nam je, da starinarji s svojo ponudbo niso kar ostali na ulicah, saj bi pri njih dosti lažje našli primerna, izvirna in lepa darila. Pametno, dedek, pametno! Dedek Mraz je vsakemu vitanjskemu svetniku prinesel čeden fascikel, v katerega bodo lahko zlagali zapisnike sej. Za začetek jim je vanj pripel Poslovnik o delu občinskega sveta in še nekaj enako pomembnih dokumentov. Zgovarja- nje v stilu »tega pa nismo vedeli« v bodoče odpade. Pamet- no, dedek, pametno! Simbolika po vitanjsko Novi in stari vitanjski župan Slavko Vetrih in Slavko Krajnc sta si pred skupno sejo novega in starega občinskega sveta skupaj s svetniki ogledala čistilno napravo, ki zaen- krat še nič ne čisti, je pa vzdignila toliko prahu, da ga bodo tudi v naslednjih štirih letih Vitanjčani komaj počistili. No, to je simbolični spomin na preteklost. Po seji pa so se druž- no odpravili na zanesljivo najbolj nevtralno točko v celi občini - v gostilno Kuzman. Dobro kaže. Št. 52 - 24. december 2002 DOGODKI 3 Direktor Mirko Strašek je z družbo KLS prehodil vseh 30 let. Z Ljubnega proti Evropi v petek so na Ljubnem proslavili visok jubilej, 30 let dela gospodarske druž- be KLS, ki je zrasla iz nek- danjega kovinarskega obra- ta znotraj podjetja Gradbe- nik. Začetki delovanja družbe KLS segajo v leto 1972, ko so za tedanji Gradbenikov »tozd« položili temeljni ka- men za novo halo. V treh de- setletjih je danes uspešna družba doživela kar nekaj bo- lečih padcev. Najbolj sta jo prizadela razpad jugoslovan- skega trga in huda poplava. Včasih že brezizhoden polo- žaj so reševali z vztrajnostjo ter iskanjem novih progra- mov. Po končani privatizaciji pred petimi leti so se v druž- bi KLS, ki je v lasti zaposle- nih, kapitalskega in odškod- ninskega sklada, pida Vipa ter Železarne Ravne, odloči- li za ozko specializirano iz- delovanje zobatih vencev za avtomobilsko industrijo. Razcvet in dinamičen razvoj sta se po besedah direktorja Mirka Straška začela po le- tu 1999, do letos pa so v po- sodobitev proizvodnje vložili 5 milijonov evrov ter za šti- rikrat povečali proizvodnjo. Največja kupca sta koncern PSA in italijanski Fiat, zobate vence z Ljubnega pa vgraju- jejo še pri Ivecu in Fordu. Let- no 78 zaposlenih delavcev iz- dela skoraj 2 milijona kosov, večino prodajo na tuje, v za- hodni Evropi pa dosegajo 12- odstotni tržni delež. Letos načrtujejo nekaj manj kot 70 milijonov tolarjev dobička, v naslednjih štirih letih pa na- meravajo prodajo povečati še za petino in se postaviti ob bok najuspešnejšim evrop- skim proizvajalcem. US Spominski 23. december Dobro desetletje nazaj je bil 23. december, čeprav ga nikoli nismo uradno uza- konili za praznik, kar tri leta zapored za Slovenijo po- memben, zgodovinski dan. Najprej, v letu 1990, smo državljani odšli na volišča. Na plebiscitarno vprašanje, ali naj postane Slovenija samostojna in neodvisna država, je odgo- vorilo kar 93,2 odstotka vseh državljanov. Med njimi je bi- lo »za« zavidljivo visokih 95 odstotkov, preračunano na ce- lotno volilno telo pa kar 88,5 odstotka. Zatem, pred enajsti- mi leti, je bila sprejeta prva slovenska ustava, zato velja 23. december po sklepu Ustavne- ga sodišča RS iz leta 1997 za dan ustavnosti. Še leto kasne- je, pred natančno desetletjem, se je prvič sestal Državni zbor Republike Slovenije. Letošnji 23. december je zgodovinski le v toliko, da je na čelo Slovenije prav te- ga dne stopil novi predsed- nik. Prvega predsednika Predsedstva RS in zatem v dveh 5-letnih mandatih pred- sednika RS Milana Kučana je zamenjal dr. Janez Drnovšek. Zato pa je Slovenija le dober teden pred tem datumom do- bila novo, zanesljivo spet prelomno sporočilo. Potem, ko so se duhovi po povabilu v zvezo Nato le malce pomi- rili, je Slovenija kot ena od desetih kandidatk zaključi- la pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Članstvo se nam obeta s 1. majem 2004; dotlej pa bo treba izvesti referendum med državljani, ali želimo vsto- piti v evropsko družino, zla- sti pa temu ustrezno spreme- niti našo ustavo. Po enajstih letih, kolikor je zdaj stara, bo to njena tretja, a resnično bistvena sprememba ustave. Z njo bomo del svoje suve- renosti prenesli na Evropo, poskrbeli, da bo evropski pravni red neposredno veljal tudi na slovenskih tleh. Za oboje imamo dobro leto ča- sa; morda se bomo spet od- ločaU 23. decembra? IVANA STAMEJČIČ Lučka za celjske ljubčke Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v sklopu donatorske akcije Lučke za naše ljubčke celjski po- rodnišnici kot drugi med vsemi slovenskimi porod- nišnicam podarila svetil- ko za fototerapijo, ki jo upo- rabljajo za zdravljenje zlatenice pri novorojenč- kih. Zlatenica je pri novorojenč- kih zelo pogosta, saj se poja- vi pri skoraj polovici novo- rojenih otrok, huda zlateni- ca pa lahko poškoduje mož- gane. Skupno je Vzajemna za 14 svetilk namenila 10 mili- jonov tolarjev. Vodstvo celj- ske bolnišnice, še posebej pa predstojnik ginekološko po- rodniškega oddelka Vladimir Weber, so se darila, ki jim ga je izročil predsednik upra- ve Vzajemne zdravstvene za- varovalnice dr. France Ar- har, razveselili, tako kot se vsakega novega aparata, s ka- terim lahko nadomestijo do- trajane. MBP, foto: AŠ Občinski odbor Liberalne demo- kracije Slovenije Vojnik se zah- valjuje vsem občanom občine Vojnik za podporo na lokalnih in predsedniških volitvah. Ob enem želimo vesele božične in novoletne praznike ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2003. Predsednik Občinskega odbora LDS Vojnik Mag. AdolfVidenšek ZA IN PROTI »Zaicon o zdravniicllifc Delovnega časa zdravnikov ni mogoče urediti v skla- du z Zakonom o delovnih razmerjih, ki prične veljati 1. januarja 2003, in hkrati zagotoviti državljanom pravico do stalno dostopnega zdravstvenega varstva. Zato je mi- nistrstvo za zdravje predlagalo spremembo Zakona o zdravniški službi, ki je bila sprejeta letos junija. Očitno pa spremembe niso bile dovolj domišljene, saj sedaj ministrstvo predlaga dopolnitve. Državni zbor se bo do njih opredelil januarja. Zdravniki zakonski ureditvi tega vprašanja nasprotujejo. Simon Vrhunec, državni sekretar v ministrstvu za zdravje: »V Zakonu o zdravniški služ- bi je bilo ministrstvo prisilje- no predlagati daljši delovni čas zdravnikov: najdaljši skupni delovni čas zdravnikov je ome- jilo na največ 24 ur brez pre- kinitve, pred tem in po tem pa bi morala biti zagotovljena pra- vica do 12-urnega počitka. Ministrstvo je ob prejema- nju zakona predvidelo različ- ne rešitve: začetek rednega dela praviloma ne pred 8. uro zju- traj, v izvenhospitalni dejav- nosti, namenjeni storitvam za uporabnike, pa mora najmanj petina delovnega časa potekati po 16. uri; dežuranje preko no- či in ponovno delo v dopol- danskem času. Hkrati je predlagalo vsem bolnišnicam zmanj- šanje števila dežurnih mest. Ob poskusu uvajanja teh spre- memb so direktorji naleteli na nasprotovanja. Ob nepriprav- ljenosti na spremembe ob koncu leta zato posamezni manjši oddelki slovenskih bolnišnic ne morejo zagotoviti rednega de- la in dežurne službe v dosedanjem obsegu, ne da bi zdravni- kom podaljšali delovni čas preko 24 ur. Zato je ministrstvo pripravilo spremembo zakona, ki v bistvu legalizira stanje, ki vlada vsa zadnja desetletja in je bilo po doslej veljavnem Zako- nu o delovnih razmerjih nezakonito: delovni čas je po nočnem dežurstvu mogoče podaljšati še za nadaljnjih 8 ur. Bistvena prednost predlagane novele Zakona o zdravniški službi je, da se državljanom Republike Slovenije še naprej omogoča pravica do stalno dostopnega zdravstvenega vars- tva, ki jim jo zagotavlja Zakon o zdravstveni dejavnosti.« Konrad Kuštrin, predsed- nik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides: »Novela je v nasprotju s sta- rim in prihajajočim zakonom o delovnih razmerjih in z us- tavo Republike Slovenije. V postopku sprejemanja novele smo ji nasprotovali zdravni- ki združeni v Fidesu, Zdrav- niški zbornici in Zdravniš- kem društvu, mnogo pri- pomb pa je iz pravnega vidi- ka imela tudi parlamentarna služba za zakonodajo. Zdrav- niki smo noveli nasprotova- li predvsem zato, ker posega v življenje in delo zaposle- nih zdravnikov, ne da bi bil pred tem dosežen vsaj mini- malen dogovor z zdravniki samimi. Vsebina novele je prej ko slej materija, ki se mora urediti v kolektivni pogodbi ne pa v zakonu. Ministrstvo za zdravje pred sprejemom ni naredilo po- trebnih analiz, ki bi jih za funkcioniranje javne zdravstvene službe imel sprejem novele zakona o zdravniški službi. Di- rektorji javnih zdravstvenih zavodov so v novembru opozo- rili, da se bodo zaradi te spremembe, ki tudi omejuje delov- ni čas zdravnikov, podaljšale čakalne dobe za specialistične preglede in operacije za najmanj 20 odstotkov, prav tako pa bi bilo nemogoče zagotoviti normalno delo na manjših od- delkih. Popravke sporne novele je minuli teden zavrnil par- lamentarni odbor za zdravstvo in socialno varstvo. Zdravniki se zavedamo da bomo tudi v prihodnjih letih mo- rali delati več kot večina državljanov, saj je v Sloveniji veliko manj zdravnikov kot je povprečje v EU. Pričakujemo pa, da se bo obseg dela preko polnega delovnega časa, največja možna obremenitev, odmori, počitki in plačilo za opravljeno delo uredili v poklicni kolektivni pogodbi za zdravnike in zoboz- dravnike. Tak način je bolj prožen pa tudi bolj demokratičen.« Št. 52 - 24. december 2002 4 AKTUALNO Tvegan posel, imenovan politika Mnenja o vlogi in moči dr- žavnega sveta RS so različ- na. Različne so tudi poti, kdo in kako postane njegov član. Glede na dogajanja v minu- lem tednu pa je jasno, da tudi državni svet obvladujejo lo- biji, preko katerih se izra- žajo takšni in drugačni in- teresi. Med kandidati, ki se je izrazito potegoval za pred- sednika te edinstvene insti- tucije, je bil tudi Jožef Je- raj, po domače Frešarjev Jo- že z Rečice ob Savinji. \ Njegova prizadevanja so bila jasna in odkrita, še bolj odkrito pa so jih »zatolkli« s člankom, objavljenim mi- nuli ponedeljek v časopisu Delo. Da je kot generalni konzul med manjšino na av- strijskem Koroškem delal razlike, da si je nabral kar nekaj bogastva, da ga ne pod- pira niti lastna stranka... Jože Jeraj je vse očitke zani- kal, vendar kaj, ko nje- govega pi- sma vsaj do sobote v že imenova- nem časopi- su niso hote- li objaviti. Zakaj, Jeraj ni vedel. Prepričan pa je, da je pro- tiudarec njegovim prizadeva- njem prišel iz vrhov LDS in tudi SLS ter da je av- tor različnih obtožb nekdo, s katerim se je Jeraj spustil v odkrit konflikt. Posledica - v torek je bil po drugem krogu za mesto predsedni- ka DS izvoljen Janez Sušnik. »Prav to pisanje je razlog, da me niso podprli sindikali- sti. Zato sem izgubil,« je pre- pričan Jeraj. »V ozadju pa so druge zadeve. Ni tako po- membno, ali sem predsed- nik jaz ali ne - krog se je vr- tel okrog nasprotovanja gos- podarske zbornice izvolje- nemu predsedniku ter pred- vsem vprašanja, kdo bo ge- neralni sekretar DS - na tem mestu je LDS hotela svoje- ga človeka.« Malce zamere, vsaj v ne- katerih krogih, si je Jeraj pri- služil že pred meseci. Naj- prej zato, ker se je na zad- njem kongresu SLS name- raval potegovati za položaj predsednika stranke, kasne- je pa je kandidaturo umak- nil. Še več zamere pa je na- stalo potem, ko je v samo- založbi izdal knjigo Preko Karavank. V knjigi (»po- membnem dokumentu do- ločenega časa in prostora,« je zapisal eden izmed recen- zentov) v obliki dnevnika po- pisuje osem let, ki jih je kot generalni konzul RS preži- vel v Celovcu. V uvodni be- sedi se je Jeraj opravičil vsem, ki jih je morebiti pri- zadel s svojim pisanjem. V bistvu pa publikaciji ne oči- tajo toliko osebnega gleda- nja na potek dogodkov, tem- več bolj to, da je v dnevniš- kih zapisih najti tudi opis dogodkov, o katerih diplo- mati - molčijo. Iz takšnih ali drugačnih razlogov. # Teh razlogov Jeraj, vsaj po lastnih besedah, ni hotel spregledati in zamolčati. Ker da je v politiki in v diplo- maciji veliko spreneveda- nja. Verjetno lahko trditev tudi zaradi Jerajevih izku- šenj mirno sprejmemo. Za seboj ima številne aktivno- sti tako na področju gospo- darstva, dela v SLS kot raz- ličnih drugih organizacijah in društvih, ki oblikujejo člo- veka. Tako je bil, med dru- gim, prvi predsednik Zgor- njesavinjskega študentskega kluba (mimogrede - diplo- miral je na biotehniški fakulteti), minister za trgovino v prvi sloven- ski vladi, ak- tivno se vključuje v delo četrtne skupnosti v Črnučah, kjer živi. Ob tem pa osta- ja predvsem Rečičan, ki se rad vrača v svoj rodni kraj. Če se le da, ne za- mudi nobenega pogreba, ob- letnice ali praznovanja. Na Rečici in v Frešarjevi druži- ni, ki nosi pomembno me- sto v Jerajevem srcu, so se izoblikovali njegov odnos do življenja, ljubezen do rod- ne grude in lepe slovenske pesmi. Ta navezanost je verjetno vplivala na njegov odnos do slovenstva, nacionalnega in- teresa in ponosa. »Sloveni- ja bo z vstopom v Evropsko unijo postala neke vrste manjšina,« je prepričan Je- raj. Ob tem izraža željo, da bi se državni svet, instituci- ja, ki ji sedaj pripada, »znal malo bolj postaviti za nacio- nalni interes in preprečeval nacionalne ekscese.« Kot sooblikovalec odločitev v dr- žavnem svetu je tako Jeraj, kljub temu, da je s 64-imi leti najstarejši svetnik, po- stavljen pred nove izzive. Že pred časom je napovedal, da bi bilo vredno prebrati tudi dogajanja okrog izvolitve v državni svet. V tej knjigi, se- veda če bo ugledala luč sve- ta, bomo mogoče lahko po- drobneje prebrali, zakaj je Jeraju tik pred torkovim gla- sovanjem zmanjkalo sreče. »Ker je v tveganem poslu, imenovanem politika,« za- trjuje Jeraj, »potrebno ne- koliko sreče in veliko po- guma.« URŠKA SELIŠNIK Jožef Jeraj Kdo se boji dedka Mraza? v celjskih vrtcih imajo različne pristope do pravljičnih bitij, ki obdarujejo otroke v prednovoletnem času Politične spremembe zadnjega de- setletja se prenašajo na številna po- dročja življenja, sežejo pa celo v otroš- ko domišljijo. Potem ko je v desetlet- jih po drugi svetovni vojni sloven- ske otroke obdaroval prijazni mož s sivo kučmo in belo brado, ki smo ga uvozili iz Sibirije, je po osamosvoji- tvi Slovenije na tem področju nasta- lo kar nekaj zmede. Medtem ko je za Božička veljalo, da simbolizira ka- toliške praznike, se je dedka Mraza prijel sloves nekakšnega komunistič- nega simbola, ki smo ga, vsaj v za- četku devetdesetih, neizmerno občut- ljivi na vse, kar je prihajalo iz »rde- čih dežel«, želeli izkoreniniti. Vendar se je kar kmalu pokazalo, da se je v pol stoletja dedek Mraz med slo- venskimi otroki zelo zakoreninil in da ga ne bo mogoče kar tako pozabiti. Ded- ku Mrazu se je pridružil še Božiček, ki ima skoraj v vsaki državi po svetu raz- lične pomene in »naloge«. Oba dobra moža pa dokaj politično neobremenje- no že od nekdaj spremlja tudi sv. Mi- klavž, eden najbolj priljubljenih svet- nikov, za katerega je značilno, da prid- ne otroke obdaruje s skromnimi daril- ci, poredne pa kaznujejo njegovi zve- sti spremljevalci - parkeljni... Ob podatkih o tem, da so ponekod v vrtcih že zdavnaj ukinili dedka Mraza, drugod pa šele letos, smo ugotavljali, katero pravljično bitje sploh še obiskuje otroke v javnih vrtcih in šolah. Dvakrat odpuščeni dedek illlraz v Vrtcu Zarja so dedka Mraza ukinili že v začetku devetdesetih, vendar so ga pozneje na željo staršev znova uvedli. Letos pa so se odločili, da bo obisk ded- ka Mraza v njihovem vrtcu nadomestil obisk »treh dobrih mož«, za katere je otrokom prepuščeno, da ga - v skladu z običaji, ki jih gojijo v njihovih druži- nah, poimenujejo sami. Marija Gre- šak, ravnateljica Vrtca Zarja, pojasnjuje to odločitev z načeli multikulturacije, ki jo delavcem javnih vrtcev predpisu- je njihov kurikulum. »V nekaterih dru- žinah otroke obdaruje Božiček, v dru- gih dedek Mraz ali Miklavž in če bi da- rila v vrtec prinesel samo eden, bi to otroke samo dodatno zmedlo,« meni Grešakova in dodaja: »Otrok je fanta- zijsko bitje, ki ne potrebuje konkretne predstave o raznih simbolih, saj si le- to ustvari sam.« Na vprašanje, kakšen je odziv staršev na »ukinjenega« dedka Mraza, odgovori, da je nekaj staršev si- cer vprašalo, zakaj ga ni več, vendar je šlo le za peščico; vsi ostali so obvestilo o »ukinitvi« sprejeli kot nekaj samou- mevnega. »Otroci dedka Mraza ne po- grešajo, mi pa smo se odločili za na- čin, ki v otrokovi glavi ne povzroča do- datne zmede,« pravi Grešakova, in do- daja, da je pravljični december v vrtcu poln zanimivih prireditev, ki otrokom vsebinsko zapolnijo dogajanje v praz- ničnih dneh. »Vidimo le njegove stopinje...« Podobno meni Betka Vrbovšek, rav- nateljca Vrtca Tončke Čečeve, kjer so dedka Mraza s tremi dobrimi možmi nadomestili že pred dvanajstimi leti. »Načelo demokratičnosti in pluraliz- ma zahteva, da vzgojitelji uporabljajo različne metode in načine dela s pred- šolskimi otroki. Tako je bil prvi teden v decembru poudarek na doživljanju in spoznavanju pravljičnih vsebin, v dru- gem tednu na izkustvenem učenju, v tretjem smo se učili medsebojne po- zornosti, pripravljali smo darila za pri- jatelje v drugih skupinah, narisali ali napisali smo pismo želja, okrasih bo- žično drevo, se pogovarjali o različnih navadah praznovanja v družinah ter po- slušali praznično glasbo. Poiskali smo tudi darila, ki jih je na skrivnostni na- čin (otroci so videli le njegove bele sto- pinje, njega samega pa ne) prinesel mož, ki ga otrok pozna od doma, o katerem mu govorijo starši. Za nekatere otroke je to Miklavž, za druge dedek Mraz, za tretje pa Božiček,« je povedala Betka Vrbovšek, ki poudarja, da so se za tak- šen način obdarovanja odločili tudi zato, ker otrokom ne želijo vsiljevati nobe- nega od treh »dobrih mož«. »O tem, kdo bo otroke obiskal in obdaril, naj odlo- či družina...« »Oiiranjamo, kakršnega poznamo!f€ Drugače je v Vrtcu Anice Černejeve, kjer po besedah ravnateljice Ane Ram- šak dedka Mraza niso nikoli ukinili. »V začetku devetdesetih smo o tem veliko razmišljali in se spraševali, ali ni morda dedek Mraz nekaj, o čemer razmišljamo in kar si želimo starejši, otroci pa ne. Potem smo za mnenje vprašali starše; le tos smo jim že konec septembra ponudi- li ankete in na podlagi rezultatov ugoto- vili, da si ga starši še vedno. Tako ni bilo nobenih težav, otroci so se s pravljičnim vlakom odpeljali v park, kjer jih je pri- čakal dedek Mraz in jih obdaril.« Dedek Mraz brez zadržkov obiskuje tudi otroke v prvem razredu devetlet- ke na 11. OŠ v Celju. »Vsako leto na ro- diteljskem sestanku razredniki staršem povemo, kaj pripravljamo v novem šol- skem letu in med temami, ki jih obrav- navamo, je tudi obisk dedka Mraza v šoli,« pravi pedagoginja Alenka Mu- žar. »Razredničarke se s starši o tem pogovorijo in nikoli se še ni zgodilo, da bi kdo od staršev želel, da bi dedka Mraza imenovali kako drugače oziro- ma, da bi otroke v šoli obiskal kakšen drug mož. V primeru, da bi posamezni starši vztrajali, da dedka Mraza ne že- lijo, bi zadevo najbrž rešili tako, da bi te otroke v času, ko bi ostale obiskal dedek Mraz, odpeljaU. Pomembno je, da se otroci zaradi morebitnih razlik ne čutijo prikrajšane. Zaenkrat pa te- žav ni, in dedek Mraz obišče vse otro- ke, vsem prinese tudi darilo in voščil- nico.« Težave zaradi razlik imajo pred- vsem z otroki, ki izhajajo iz različnih jezikovnih okolij, vendar ob sodelova- nju s starši tudi te počasi rešujejo. Podobno meni tudi psihologinja Si- mona Sanda: »Obisk dedka Mraza je zelo lep običaj, ki se mlajšim otrokom - ti v pravljična bitja vsekakor verja- mejo - vtisne v spomin. Dedek Mraz je avtoriteta, ki otrokom nekaj pomeni. Dejstvo, da nekatere otroke obdaruje- jo trije možje oziroma možje z različ- nimi imeni, pa ni nekaj, kar bi otroka lahko zmedlo na kakršenkoli način. Otroka zmedejo druge stvari, na pri- mer, problemi doma ali nasilje v dru- žini. Vzdušje ob obdarovanju, priča- kovanju in praznikih pa nanje deluje zelo pozitivno. Otroku, ki verjame v dedka Mraza ali katerokoli drugo prav- ljično bitje, se ponavadi vtisne v zelo lep spomin, saj prinaša nekaj lepega in dobrega. Prav nobenega razloga torej ni, da bi se morali odrasli tega bati, saj vemo, da pravljična bitja - ne glede na to, od kod izvirajo - otrokom prinaša- jo lepa in pozitivna doživetja, ki se jih bodo zagotovo še dolgo spominjali...« ALMA M. SEDLAR Št. 52 - 24. december 2002 ANKETA 5 Vsi uspešni, vsi zadovoljni Nekatere znane Celjane smo vprašali, kako ocenjujejo iztekajoče se leto Kakšno se je vam zdelo leto 2002? Koliko načrtov ste uspeli uresničiti in koliko sanj se vam je izpolnilo? Če vprašate celjske politike, gospodarstvenike alr kultur- nike, so vsi po vrsti zadovoljni in z velikimi pričakova- nji stopajo novemu letu naproti. Vsaj tisti, ki smo jih srečali na tradicionalnem prednovoletnem srečanju celj- skega župana. čan, da so prav naložbe ti- ste, ki potegnejo voz iz kri- ze, kar potrjuje tudi stati- stika gospodarskih gibanj, zmanjševanje brezposelno- sti in podobno. Upam, da bo podobno tudi v nasled- njih letih, ko se pripravlja- mo na nekatere velike in- vesticije - prenovo IV. os- novne šole z dograditvijo te- lovadnice in prizidka, pri- čeli bomo reševati težave osrednje knjižnice, srčno upam, da bomo pričeli gra- diti tudi novo športno dvo- Mag. Branko Goropev- rano. Čaka nas torej živah- šek, direktor Osrednje no, naporno in naložbeno knjižnice Celje: naravnano leto.« »Bil bi neskromen, če bi rekel, da preteklo leto ni bi- lo uspešno, za kar gre zah- vala predvsem kolegom in kolegicam, ki so zelo dobro delali. S svojega zornega ko- ta pa si bom leto zapomnil predvsem po tem, da smo veliko dela vložili v potreb- ne spremembe vseh aktov. Moja največja želja za pri- hodnje leto pa je, da se čim prej reši problem Osrednje knjižnice Celje, preprosto zato, ker nam zmanjkuje prostora, ker že težko sle- dimo potrebnim spremem- bam tehnologije, ki ji bo- mo v prihodnjem letu mo- rali nameniti več časa in pro- stora, da bodo z našimi sto- ritvami zadovoljni tudi upo- rabniki. Celjanom in Ce- Ijankam želim vse najlepše in da bi čim večkrat obiskali našo knjižnico.« Bojan Šrot, župan Mest- ne občine Celje: »Po moji oceni je bilo to leto eno najuspešnejših za Celje, pri čemer ne mislim zgolj na tisti del, ki sodi med naloge mestne občine. Do- življamo celo vrsto naložb, ki se izvajajo tako z javnim proračunskim denarjem, kot z zasebnim kapitalom. Trdno sem namreč prepri- Anton Guzej, predsednik uprave Avto Celje: »Za našo družbo je bilo to eno uspešnejših let. Prodali smo več kot dva tisoč novih in rabljenih avtomobilov, kar je zelo dobro. Še zlasti se je >obnesla< Toyota, zato ima- mo s tem programom v pri- hodnjem letu kar nekaj no- vih načrtov in smo veliki op- timisti. Sicer pa ugotavljam, da se naše območje preveč usmerja v trgovsko dejav- nost, čeprav Celje slovi kot tradicionalno trgovsko me- sto. Pogrešam več naložb v industrijo, pa tudi socialna slika je slabša kot na primer v Ljubljani ali na Primor- skem in Gorenjskem. Pogo- ji gospodarjenja v državi tre- nutno niso najboljši, največji problem je likvidnost, ki pe- sti vse po vrsti, tudi državo. Kljub vsemu upam, da bo prihodnje leto vsaj takšno, kot je bilo letošnje. Napo- vedi za našo dejavnost so do- bre, in če bo res tako, se ni- mamo česa bati. Čeprav ves čas poteka neusmiljena se- lekcija, ki s prizorišča vsa- ke toliko odpihne kakšno podjetje. Vse je pač odvisno od tega, kako dobro znaš de- lati.« Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin: »Leto 2002 je bilo za Celj- ske mesnine zelo uspešno, saj smo presegli tako koli- činske kot tudi finančne na- črte. Začeli smo graditi no- vo tovarno mesnih izdelkov, ki pomeni eno največjih na- ložb v zgodovini podjetja. Ostajamo osrednja klavni- ca v tej regiji in tudi daleč največji proizvajalec me- snih izdelkov na tem ob- močju. V letu 2003 se bo- mo še bolj intenzivno kot doslej in seveda z velikim spoštovanjem pripravljali na prihod Evrope. V prvi fazi bo prodor tujih izdelkov na slovenske police zelo velik, vendar pričakujemo, da bo- do kupci tudi v prihodnje raje segali po domačih iz- delkih, saj so, glede na mo- je poznavanje te branže, bolj kakovostni in manj inten- zivni kot zahodni. Poleg konkurence pričakujemo z Evropo tudi nove trge, na ka- tere, upam, bomo prodali del svojih izdelkov. Od ob- činske oblasti pričakujem, da bo še naprej tako dobro sodelovala s podjetji, za no- vo vlado pa upam, da bo hi- trejša in bolj operativna kot je bila dosedanja, predvsem pa, da ne bo zatirala naše branže, kot se je v preteklo- sti že večkrat dogajalo.« , Marjan Mačkošek, direk- tor Inexe: »Zaradi hude jeklarske kri- ze je bilo leto 2002 dokaj stre- sno, zaradi ukrepov, ki so jih najprej sprejele ZDA in nato še Evropska unija, pa smo imeli kot podjetje iz države, ki še ni članica unije, še do- datne probleme. Kljub tež- kim pogojem poslovanja pa nam je na nekaterih trgih us- pelo prodajo celo povečati - ne zaradi večjega povpraše- vanja, ampak na račun tega, da smo naši konkurenci prev- zeU posle, ki so bili doslej za nas nedosegljivi. Poslov- no leto bomo zato zaključili celo z nekoliko večjo proda- jo kot smo jo imeU lani. Le- to bi sicer lahko bilo še bolj uspešno, vendar glede na po- tek krize v prvem polletju lah- ko rečem, da smo zadovolj- ni. Čeprav še ne bomo imeli dobička. Leto 2003 smo si zastavili zelo ambiciozno, saj načrtujemo za 15 odstotkov večjo'proizvodnjo in proda- jo, predvsem na račun pro- daje na tuje trge. Delež izvo- za želimo namreč povečati na 60 odstotkov. Pri tem je zelo pomembno, da bomo povečali prodajo v Španiji, Franciji, na Nizozemskem in v prekomorskih državah, to je na trgih, ki so neodvisni od Nemčije, kjer je še vedno velika recesija.« Aleksander Svetelšek, di- rektor Engrotuša: »Za Engrotuš je bilo to zelo pomembno leto. Tiho, vendar zelo temeljito smo se pripra- vili na prihodnost. Obnovili smo vsa stara skladišča in zgra- dih nova, kar je ob novem in- formacijskem sistemu bistve- na osnova za naš nadaljnji raz- voj v naslednjih štirih letih. Ve- liko smo tudi vlagali v zem- ljišča, ki jih bomo aktivirali v naslednjem letu, in prestopili mejo v razvoju s prvim Plane- tom Tuš. Na enem mestu smo združili široko ponudbo, jo nadgradili z multikinom in zdaj čakamo še na svojo prvo bencinsko črpalko. V trgovski branži je trenutno treba izred- no veliko vlagati, saj bodo v naslednjih dveh ali treh vse do- bre lokacije za trgovske cen- tre zasedene. K sreči je ma- kroekonomsko okolje, vsaj za sedaj, naložbam naklonjeno. Gradbenikov je dovolj, pa tu- di obrestne mere za dolgoročne vire so se celo nekoliko zmanj- šale, kar je za tako velikega investitorja, kot je Engrotuš, zelo pomembno. V glavah imamo samo rast, seveda zdra- vo, vendar zelo pazimo, kaj počnemo. Vedno stojimo na varni strani ceste. Res pa je, da je pri tako močnih investi- cijskih ciklusih vedno treba iti tudi malo k robu, saj se dru- gače ne moreš premakniti na- prej.« Boštjan Dermol, pevec skupine Nude: »Leto 2002 je bilo zelo plodno, v več pogledih. Plod- nost se bo izkazala v letu 2003, ker nekateri plodovi pač potrebujejo čas, da do- zorijo. Od prihodnjega leta si obetam še več, saj smo pri- čeli nekaj projektov, ki bo- do, tako vsaj pričakujem, pri- hodnje leto dosegli svoj vr- hunec. Pripravljamo se na pro- slavo 10-letnice skupine Nu- de. Že skoraj pol leta priprav- ljamo res velik koncert, naj- brž na Starem gradu in za- nesljivo v sodelovanju z mla- dimi godalci.« Marko Brezigar, direktor celjske filiale Intereurope: »Bilo je dobro leto, tako za mesto kot za nas. V Celju se je zgradilo veliko stvari in me- sto se je, vsaj na področju tr- govine, začelo prebujati. V proizvodnih dejavnostih zade- ve sicer še niso stekle tako kot bi želeli, vendar ugotavljam, da podjetja glede na razmere v svetu še kar dobro stojijo. Poslovanje našega podjetja je nekakšen odraz dogajanj v proizvodnji in deloma tudi v trgovini, in reči moram, da smo razmeroma dobro delali. Upal bi si trditi, da celo bolje kot lani. Tudi zato, ker je naša naj- večja stranka Gorenje povečala proizvodnjo in smo tudi mi imeli nekoliko več dela. Sicer pa je bilo za nas leto 2002 leto preizkušnje. Lani smo postali del Intereurope in letos smo se morali prilagoditi novim lastnikom. Mislim, da smo to dobro opravili, saj na trgu ni bilo opaziti kakšnih posebnih sprememb. Za prihodnje leto želim Celju in tudi nam, saj smo del tega mesta, da bi še naprej rasli. Zelo bi bil vesel, če bi ljudje imeli več pobud, predvsem pa ne bi smeli obu- pati, kadar jim kakšna stvar ne uspe. Bolj bi morali držati skupaj, saj lahko le tako Celje popeljemo naprej. Zadnje ča- se je mesto nekoliko omrtve- lo, vendar sem prepričan, da ga bomo Celjani s pomočjo tr- govcev spet oživili.« Franci Pliberšek, direktor Mika: »Leto 2002 je bilo za nas zelo uspešno in najbrž velja enako tudi za celjsko obči- no, saj je mogoče opaziti ve- liko novih stvari. Če je bilo leto uspešno, pa še ne pome- ni, da je bilo tudi lahko. Za- radi vsega, kar smo že doslej naredili, predvsem pa zara- di truda, ki vlagamo v jutriš- nji dan, lahko pričakujemo, da bo tudi leto 2003 vsaj ta- ko uspešno kot je bilo letoš- nje. V dosedanji zgodovini našega podjetja je pomenilo veliko prelomnico, saj smo proizvodnjo povečali za več kot dvakrat. Kaj pričakuje- mo od lokalne skupnosti in države? Ničesar. Morda le ne- koliko več moralne podpo- re, ki lahko v določenem tre- nutku zelo veliko pomeni. Vsi, ki delamo v Miku, smo po duši Celjani. Zato upam, da bomo tudi v prihodnje, ko bomo načrtovali širitev pod- jetja, deležni pri občini in dr- žavi vsaj malo moralne pod- pore in posluha. Za vse osta- lo bomo poskrbeli sami.« JANJA INTIHAR BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC St. 52 - 24. december 2002 m 6 INTERVJU Celjski rokometni boter Prvi slovenski pivovar Tone Turnšek o novem vzponu celjskega rokometnega kluba Nekateri so lani menili, da bo Pivovarna Laško po spodrsljaju na evropski, predvsem pa na do- mači sceni zapustila celjski ro- komet. K sreči - za rokomet - so se motili. O novem vzponu celj- skega kluba je razmišljal pred- sednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek. Kaj žene vrhunskega mene- džerja, ki ima zagotovo dovolj skrbi in stresnih situacij ter mu primanjkuje časa, da se tako pre- da nekemu športu? Pivovarna Laško si je že pred več leti izbrala - in to ne po naključju - štiri športne ekipe, ki v športnem marketingu reklamirajo našo fir- mo. To so Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, Košarkarski klub Laško, Nogometni klub Maribor Pivovarna Laško in Veslaški klub Bled. Z njimi želimo ostati v do- brem in slabem. Ni športnega klu- ba ali posameznika, ki v svoji bo- gati športni karieri ne bi doživel vzpone in padce. Veličina kluba se ne meri takrat, ko je na vrhu, ampak takrat, ko pride v krizo in se iz nje zopet dvigne kot zmago- valec. To se je zgodilo tudi roko- metašem. S strategijo, ki smo si jo zastavili, sem prepričan, da bo- mo zopet krojili slovenski in evrop- ski rokometni vrh. Treba pa je ime- ti veliko potrpljenja. Da pa vse to zdržiš, motaš imeti šport rad in to se v športnem marketingu na dol- gi rok obrestuje. Zdi se, da je letošnja ekipa za gledalce bolj privlačna, kar se vi- di tudi po obisku prvih tekem. Kakšna je nova »filozofija« celj- skega kluba? V novo filozofijo smo bili na nek način tudi prisiljeni. Sredstva, ki jih namenja gospodarstvo za šport, so vedno bolj omejena in tudi mi, če govorim kot direktor pivovarne in ne kot predsednik kluba, smo ocenili, da je pri zmanjšanem pro- računu povratni učinek še vedno dovolj dober. Seveda bo ta vložek še vedno dovolj visok za to, da bo rokometno Celje ostalo v sloven- skem vrhu in ciljalo visoko tudi v Evropi. Jasno je, da je zaradi tega klub pomladil moštvo, da smo pri- peljali lastne mlade igralce, saj je osnovna želja spremenjene strate- gije ta, da spet postanemo »bolj pri- jazni« domačemu Celju. Res je obisk nekoliko boljši, zavedamo pa se, da bo samo z dobro in privlačno igro še boljši. Celje je znano po rokometnih talentih - mlajše selekcije so vse- skozi tekmovalno uspešne. Bo- do mladi dejansko dobili pravo priložnost? Odgovor je na dlani. Toliko, kot so igrali v prvih sedmih krogih le- tošnjega prvenstva, prej niso v ce- lih sezonah. Seveda nam bo zaradi tega kdaj pa kdaj tudi spodrsnilo, vendar je le to pravi način, da se mladi igralci uveljavljajo. Če so lah- ko v vseh kategorijah najboljši v državi, če osvajajo najmočnejše mednarodne turnirje, spomnimo se samo vsakoletnih zmag v Veszpre- mu pa na Dunaju in nazadnje v Špa- niji ter v Parizu, zakaj ne bi mogli biti skozi pravilen proces dela en- krat najboljši tudi v članski kon- kurenci. Celje je bilo nekdaj znano po »celjski rokometni šoli«. Se bo s prenovljeno ekipo pod Golovec vr- nila privlačna kombinatoma igra? Celjska rokometna šola je seve- da pojem v slovenskem prostoru, ki pa v minulih letih vsaj v članski ekipi ni prišla toliko do izraza za- radi naših zelo visokih evropskih ambicij. Tudi trenerji, ki so vodi- li ekipo, so imeli pred očmi glav- ni cilj, vrh Evrope. Je pa bilo to naše delo, ki je v ozadju in ki ga ni videti, vsekakor v velik plus slo- venskemu rokometu, saj vemo, koliko celjskih igralcev je vsako leto igralo in še igra v drugih slo- venskih klubih. Dobrih rokome- tašev in trenerjev je bilo in je še vedno veliko, za Celje, ki ima eno rokometno moštvo, seveda preveč. Poglejte, kdo vodi naše reprezen- tance in uspešne klube. Tudi mi smo v delo mladih selekcij vklju- čili nekdanje igralce in rezultati so tu. Morda jih pred nekaj leti, ker je to pač proces, še ni bilo to- liko, ocenili pa smo, da je čas za preobrat napočil. V ozadju je vsaj 130 mladih igralcev, od mladin- ske preko kadetske ekipe do mno- žice nadebudnih rokometašev v ekipah starejših in mlajših dečkov. Športnemu direktorju Slavku Ive- ziču, ki skrbi za te povezave v na- šem klubu, se lahko zahvalimo, da so z načrtnim delom pričeli že v drugih in tretjih razredih vseh celjskih osnovnih šol. To je »ar- mada« rokometašev, iz katere mo- ramo izluščiti nove rokometne bi- sere. Bi lahko torej rekli, da je lan- ski tekmovalni spodrsljaj klubu celo koristil? Ravno s stališča tega, kar sem ome- nil prej, lahko rečem, da je tako, četudi smo večje sprememl3e zara- di že prej omenjenega vseeno na- črtovali. Klub slovi, da je denarno ure- jen. Kako vam to uspeva? Vsako leto naredimo finančni plan, za katerega vemo, da ga bomo lahko realizirali. Nič ne prepustimo naključ- ju in praznim obljubam. Do igral- cev smo vedno hoteli biti korektni. Res pa je, da nam vsi tega niso vedno vračali v enaki meri. Od sedaj na- prej bodo lahko zastopali barve na- šega kluba samo tisti, ki bodo igrali za klub s srcem in ne samo za denar. Tej strategiji primerno bo formira- na tudi ekipa za prihodnje sezone. Trdim, da je RK Celje Pivovarna L^ško še vedno velik in v Evropi cenjen klub. Zato mora biti vsakemu igralcu čast, da lahko igra v našem klubu. Tri vrhunske športe v Celju pod- pirajo Ljubljančan (nogomet), Go- renjci (ženska košarka) in vi, Laščani (rokomet), Če odštejemo CM Celje, se celjska podjetja ne postavljajo na čelo vrhunskih ekip. Zakaj? Tega ne bi želel komentirati. To je stvar strategije vsakega podjet- ja. Osebno pa misUm, da bi lahko nekatera dobro stoječa celjska pod- jetja bolj pomagala celjskemu špor- tu, kulturi - v kontekstu marketin- ga ali pa donatorstva. Kako kaže z novo dvorano na Hudinji? Kaj bi to pomenilo za celjski rokomet? Zadeve so še v fazi dogovorov, četudi, kot veste je projekt že v iz- delavi. Potem, ko so svojo priprav- ljenost pokazali občina in poslan- ci v celjskih klopeh, čakamo še na zagotovilo države po manjkajočih sredstvih. Prav kmalu mora biti vse jasno. Seveda pa bi to za celjski ro- komet, a ne samo zanj, temveč tu- di za druge športe in razvoj le teh, pomenilo ogromno. Priložnosti, da bomo na račun evropskega prvens- tva dobili novo dvorano, verjetno ne bo več. Če kdo, potem si dvora- no zagotovo zasluži športno in ro- kometno Celje. Ste svojčas hodili na celjsko - ljubljanske rokometne obračune? Celjski rokomet aktivno spremljam že od leta 1965, ko sem prišel v Laš- ko. Gledal sem vse derbije in sprem- ljal vzpone ter padce tega kluba in občudoval ljudi v klubu, sponzorje, ki so vse to zdržali in pripeljali klub med deset najboljših na svetu. Včasih Slovan, zdaj Prule; ka- ko ste videli zadnjo tekmo s Pru- lami? Žal te tekme zaradi službene ob- veznosti nisem mogel spremljati - ra- zen po mobitelu. Ni mi bilo lahko. Pa z Izraelci? Z Izraelci sem gledal obe dve tek- mi in bil zadovoljen z igro in re- zultatom. Kako visoko segajo letošnji ci- lji celjske ekipe? Cilje smo opredelili na začetku sezone in jih medijsko predstavili. Domača cilja sta naslov državnega in pokalnega prvaka, v Evropi pa se želimo prebiti čim višje v poka- lu pokalnih zmagovalcev. Menim, da je želja kljub pomladitvi ekipe povsem športna, saj imamo v moš- tvu še vedno precej vrhunskih in izkušenih igralcev. Nova zasnova lige prvakov pri- hodnje leto prinaša več evropskih tekem, več šova; tudi vaši ekipi je verjetno bolj pisana na kožo? Vsekakor je zasnova nove lige zanimivejša od dosedanje, kar že nekaj časa vedo v košarki in no- gometu. Predvsem gre za večje šte- vilo tekem ter za sistem, pri ka- terem ti že takoj na začetku ni tre- ba trepetati, ali se boš uvrstil na- prej. Spomnimo se samo, kohko tekem so včasih izgubljali košarkarji Olimpije, pa so se vseeno uvrščali naprej in dosegali zelo dobre rezultate. Vsekakor pa je več »pra- vih« tekem magnet za gledalce, sponzorje in tudi medije. Vsi bo- mo imeli več od tega. Je mogoča tudi v rokometu ne- kakšna jugoslovanska liga po vzoru košarkarske? Seveda je možna. Predlogi o tem so bili pripravljeni, a zadeva ni po- tekala tako, kot bi morala. Orga- nizatorji MEHL (srednjeevropske ) lige so najprej vstopili v kontakt s klubi in nato z zvezami, moralo pa bi biti obratno. V dogovoru z nacionalnimi zvezami bi se mo- rali dogovoriti o načinu, pristopu, financiranju, idr., da bi se o zade- vi sploh lahko resno pogovarjali. Če nastopaš v takšni ligi in evrop- skem pokalu, ne moreš v držav- nem prvenstvu, te stvari pa seveda še niso dorečene. Zato za zdaj še nismo v tej igri, kar pa ne pome- ni, da smo od tega povsem odsto- pili. Kaj bi prinesla vašemu klubu? Iz marketinškega vidika je bila za Pivovarno Laško zanimiva. To so naši trgi bivše Jugoslavije, kjer prodamo 40 odstotkov svoje proi- zvodnje. Sevedai pa se mora ta liga podrediti strategiji Evropske roko- metne zveze in Rokometne zveze Slovenije. Provokativno vprašanje: bo Ce- lje imelo kdaj evropskega roko- metnega prvaka? Res je to v tem času provokativ- no vprašanje. Ni enostavnega od- govora - da ali ne. Naša želja je, da se temu cilju čimbolj približamo. Ne glede na to pa je Celje bilo, je in bo ostalo ena od rokometnih pre- stolnic Evrope. Žal bolj cenjeno v svetu, kot doma. DEAN ŠUSTER Foto: TRIARTES Od sedaj naprej bo- do lahko zastopali barve našega kluba samo tisti, ki bodo igrali s srcem in ne samo za denai:. Veličina kluba se ne meri takrat, ko je na vrhu, ampak takrat, ko pride v krizo in se iz nje zopet dvigne kot zmagovalec. Domača cilja sta na- slov državnega in po- kalnega prvaka, v Evro- pi pa se žeHmo prebiti čim višje v pokalu po- kalnih zmagovalcev. St. 52 - 24. december 2002 GOSPODARSTVO 7 Nizka donosnost. počasen napredek O razvojnih zagatah celjske regije smo se pogovarjali z direktorjem območne gospodarske zbornice Jožefom Pušnikom čeprav je trenutno na vo- ljo bolj malo podatkov o le- tošnjem poslovanju gospo- darski družb, pa je bolj ali manj očitno, da gospodar- ska rast na Celjskem še na- prej usiha. Regija kot celo- ta sicer daje vtis, da ima so- liden razvojni potencial, ven- dar voz naprej vleče le ne- , kaj njenih uspešnih delov. Kazalci gospodarstva na Celjskem niso dobri, temveč v glavnem le pozitivni, pou- darja tudi direktor območne gospodarske zbornice Jožef Pušnik. Regija ima še vedno nizko dodano vrednost, nizek donos na kapital in skromen čisti dobiček. Tudi gradbeni žerjavi, ki jih je bilo letos kar veliko posejanih po regiji in so dajali občutek, da se ven- darle nekaj premika, so bolj slaba tolažba. »Bilo bi bolje, če bi se naložbe dogajale za tovarniškimi zidovi, brez žer- javov,« pravi Pušnik. Kateri od že znanih po- datkov se vam zdi najbolj zaskrbljujoč? Stopnja registrirane brez- poselnosti je še vedno zelo visoka in krepko nad pov- prečjem države. Naslednji, nič kaj dober podatek, je ve- zan na stečaje. Letos je bilo v Sloveniji začetih 532 ste- čajev ali prisilnih poravnav, od tega v celjski regiji 88 ali 16 odstotkov vseh. Veliko ste- čajev in prisilnih poravnav se sicer nanaša na obrtne delav- nice, vendar je na seznamu tudi nekaj večjih podjetij, na primer Gruda-Jurmes, Mik in Tekstilna tovarna iz Prebol- da, E-šport, Kors, Scala Zar- ja, Mesarstvo Šentjur... Sa- mo v tekstilni branži je delo izgubilo 470 ljudi. Ali že lahko rečemo, da pomeni leto 2002 zaton tek- stilne industrije na Celj- skem? Najverjetneje. V takšnem stanju, v kakršnem je sedaj, bi bilo tekstilno dejavnost ne- smiselno, pa tudi nemogoče razvijati naprej. Po doslej znanih podatkih plače v regiji še vedno zao- stajajo za republiškim pov- prečjem, delež izvoza v skup- nem slovenskem izvozu je iz leta v leto manjši in še bi lah- ko naštevali. Ali regija torej ponovno nazaduje ? Dovolj je, če pogledamo sa- mo nekatere najpomembnej- še kazalce. Že pri prvem - za- poslitveni strukturi, opazimo veliko neskladje. Celjska re- gija, kjer živi 9,8 odstotka vseh prebivalcev Slovenije, ima 8,3 odstotka vseh zapo- slenih in kar 12,3 odstotka vseh brezposelnih v državi. To vsekakor ni obetavno. Drugi takšen, zelo pomem- ben indikator, je kupna moč. Izraženo skozi bruto plačo na zaposlenega regija dosega 91 odstotkov kupne moči v dr- žavi, po osnovi za dohodni- no na prebivalca pa le 87 od- stotkov. Po dodani vredno- sti zaostajamo za slovenskim povprečjem za 15 odstotkov. O razvitosti oziroma nerazvi- tosti veliko pove tudi poda- tek o družbenem produktu na prebivalca. Na Celjskem je v zadnjih desetih letih s 95- odstotnega povprečja države padel na 91 odstotkov. Oce- no, ali je regija razvita ali ne, najbrž ni težko narediti. Kje lahko iščemo vzroke za stagnacijo celjske regije? Kaj so vzroki in kaj posle- dice, je zelo težko ugotovi- d. Dejstvo je, da lahko go- vorimo o razvojnem zao- stanku regije, ki ga oprede- ljuje slabša izobrazbena struktura. Prav iz tega pa iz- hajajo slabši poslovni rezul- tati, nizka dodana vrednost, nizke plače in na koncu beg možganov. Treba je tudi po- vedati, da ekonomska moč srednjih in malih podjetjih, ki je sicer nekaj časa rasla, spet pada. To pomeni, da se vsi omenjeni kazalci v glav- nem nanašajo na večja pod- jetja, značilnost teh pa je, da nimajo nekih novih, pro- dornejših tehnologij, ki bi dale visoko dodano vred- nost. Prevladujejo delovno intenzivne panoge, ki so teh- nološko na srednji oziroma nizki zahtevnostni ravni. Naj dodam samo še dva podat- ka - po raziskovalno-razvoj- nih vlaganjih je regija za približno 20 odstotkov pod povprečjem Slovenije, zapo- sleni pa so se v povprečju šo- lali 10,8 let. Kje je po vašem izhod iz takšnega stanja? Kot sem že dejal, ohranja- nje slabih podjetij za vsako ceno ni ekonomsko upravi- čeno, pa čeprav se ta ugoto- vitev zdi še tako žalostna. Re- gija vsekakor potrebuje ne- kakšen povezovalni element, ki bi voz potegnil naprej. Tre- nutno namreč ni nikogar, ki bi se čutil poklicanega in tu- di odgovornega za takšno de- janje. Zato bomo v zbornici in regionalni razvojni agen- ciji prihodnje leto storili vse, da bi povezali gospodarstvo ter sposobne, izobražene in inovativne ljudi. Če ne bo- mo delali skupaj in nadgra- dili tradicionalne gospodar- ske panoge s storitvenimi de- javnostmi in novo ekonomi- jo, bomo v prihodnjih letih samo še tarnali zaradi vse slabših rezultatov. Se lahko prihodnje leto v celjski regiji zgodi še kak- šen »pretresljiv« prevzem? To bi zelo težko napove- dal, je pa dejstvo, da imajo tujci na tarči vsa dobra pod- jetja. Kako se bo po vašem končala pivovarska vojna? Upam, da v dobro regije. Da bo regija tudi s Pivovar- no Laško ohranila svojo vi- talnost in z njeno pomočjo segla še kam dlje iz svojih meja. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Gorenje kupilo Glin K&M Skupina Gorenje bo po prvih ocenah letošnje po- slovno leto sklenila s 178 milijardami tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 11,4 odstotkov več kot enakem obdobju lani. Čisti dobiček matične družbe se bo v primerjavi z lani povečal za skoraj petino in bo znašal 3,8 milijarde tolarjev, vrednost vseh naložb pa bo znašala 13,3 milijarde tolarjev. V Gorenju, kjer je nadzorni svet konec minulega tedna sprejel tudi strateški načrt skupine, ki predvideva 6-od- stotno letno rast in 231 milijard tolarjev konsoUdiranih čistih prihodkov od prodaje v letu 2006, so s poslovnimi rezultati zelo zadovoljni. Vse načrtovane cilje so namreč presegli. Ker v prihodnjem letu ne pričakuje bistveno drugačnih razmer na trgih, na katere izvažajo, v Gorenju načrtujejo umirjeno 7-odstotno rast konsoUdiranih čistih prihod- kov od prodaje. Prodajo bodo povečevali zlasti na trgih, za katere so ocenili, da jim to še lahko uspe, drugod si bodo prizadevali obseg prodaje zadržati. Načrtujejo pred- vsem prodajo tehnološko zahtevnih, sodobno oblikova- nih in okolju prijaznih gospodinjskih aparatov. Boljšo prodajo kot doslej si obetajo tudi na področju stroje- gradnje in orodjarstva, večji obseg poslov pa načrtujejo tudi pri pohištvu. Gorenje Notranja oprema, ki je nosil- na družba skupine na področju pohištva, je pred kratkim od nemškega podjetja Kruse&Meinart odkupil 74-odstotni delež v Glin K&M in postal stoodstotni lastnik tega nazar- skega podjetja. V Gorenju bodo prihodnje leto za naložbe namenili 17,6 milijarde tolarjev. Vlagali bodo predvsem v utrjeva- nje svojega položaja na tujih trgih ter v druge dejavnosti skupine. Matično podjetje naj bi čisti dobiček povečalo na 4,5 milijarde tolarjev. JI Upehani regijski izvozniki Prispevek gospodarskih družb s Celjskega k skupnemu izvozu države letos še manjši - Porast prejemkov tudi na račun prodaje premoženja Po podatkih celjske po- družnice agencije za plačil- ni promet (tokrat zadnjič, saj bo s 1. januarjem obde- lovanje in objavljanje po- datkov o finančnih giba- njih v gospodarstvu prev- zela agencija za javnoprav- ne evidence in storitve), so podjetja na Celjskem v pr- vih osmih mesecih izvozi- la za 521,7 milijona dolar- jev blaga in storitev, kar je za 6,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Žal tudi letos izvoz raste po- časneje kot na ravni drža- ve, zato je tudi delež regije v izvozu slovenskega gos- podarstva še manjši kot je bil lani. Z lanskih 8 odstotkov v pr- vih osmih mesecih je namreč »padel« na 7,9 odstotka. Je pa vsekakor dobra novica, da ima gospodarstvo celjske re- gije tudi letos pozitivno zu- nanjetrgovinsko bilanco, kar še vedno ne velja za državo, ki je z izvozom sposobna po- kriti le dobrih 95 odstotkov uvoza. Podjetja na Celjskem so namreč v omenjenem ob- dobju uvozila za 427,3 mili- jona dolarjev blaga, kar je za 4,5 odstotka več kot v lan- skih osmih mesecih. V prvih devetih mesecih so podjetja za naložbe nameni- la realno za 6,3 odstotka manj sredstev kot v enakem lan- skem obdobju, in sicer 14,7 milijarde tolarjev Polovico te- ga zneska so porabili v pre- delovalni industriji in v trgo- vini, s tem da se je v predelo- valni dejavnosti, ki je po šte- vilu zaposlenih, ustvarjenem čistem dobičku in še drugih kazalcih, najmočnejša pano- ga v regiji, obseg naložb real- no zmanjšal za 18,3 odstot- ka, v trgovini pa se je realno povečal kar za 34,1 odstotka. Glede na teritorialno raz- deljenost se je letos obseg na- ložb krepko zmanjšal kar v trinajstih občinah. Investicij- sko najmočnejša je še vedno celjska občina, kjer se je v primerjavi z lani število in- vestitorjev sicer zmanjšalo, vrednostno pa so se naložbe povečale za skoraj 19 odstot- kov. Celju sledi občina Laš- ko, vendar se je njen delež v skupnem obsegu naložb v re- giji zmanjšal za 3 odstotne točke. Letos so obseg inve- sticijskih vlaganj povečali tu- di v občinah Tabor, Vojnik in Radeče, vendar je njihov delež v skupnem znesku za- nemarljiv. Delež prihodkov od prodaje letos manjši Podatki o finančnih giba- njih kažejo, da je letos po- slovna dejavnost na Celjskem zelo živahna. Obseg prejem- kov (vsi prejemki se ne šte- jejo v prihodke!) je znašal 898 milijard tolarjev, kar je realno za skoraj 14 odstot- kov več kot v enakem lan- skem obdobju, obseg izdat- kov pa je bil še višji in je znašal dobrih 900 milijard tolarjev. To pomeni, da se je v prvih devetih mesecih obseg denar- nih sredstev na transakcij skih računih zmanjšal za nekaj več kot dve milijardi tolarjev, lani ob takšnem času pa je bilo na računih za 165,6 milijar- de tolarjev več sredstev. Največ prejemkov so imele predelovalne dejavnosti (39,5-odstotni delež), ki jim sledi trgovina z 28,9-odstot- nim deležem, delež ostalih dejavnosti pa je precej šib- kejši. V primerjavi z lani so imeli največjo rast prejem- kov na področju prometa, skladiščenja in zvez, vendar gre povečanje predvsem na račun prodaje premoženja. Več kot polovico vseh pre- jemkov so zabeležila podjetja v celjski občini, sledita Laš- ko in Žalec, realno manjši ob- seg prejemkov kot lani pa so imeli v občinah Podčetrtek, Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik in Zreče. Najpomembnejši delež v strukturi prejemkov predstav- Ijajo prejemki od prodaje (65,1 odstotka), vendar je nji- hov delež v primerjavi z lani padel za 8,5 strukturnih točk. Povečali pa so se prejemki, dobljeni z dezinvestiranjem, ter prejemki iz izdaje delnic. V strukturi izdatkov zavze- majo največji delež izdatki za poslovno dejavnost, ki so v primerjavi z lani realno os- tali skoraj nespremenjeni. Nad povprečjem pa so se po- večali izdatki za pridobitev lastniških vrednostnih papir- jev. JANJA INTIHAR Delež naložb po posameznih dejavnostih v obdobju januar-september 2002. (Vir APP) Št. 52 - 24. december 2002 8 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Duhovnik v vojaški uniformi o nekdanjem mizarju iz Arciina, ki je postal duhovnik, oblečen v vojaško uniformo - Matej Jakopič je vojaški kaplan Slovenske vojske Duhovnik Matej Jakopič, ki ži- vi v sobici celjskega župnišča v Novi vasi, bo na sveti večer v vo- jaški uniformi. Jakopič je eden od vojaških kaplanov Slovenske vojske, ki preživlja delavnike in praznike v vojaški obleki. Nocoj bo opravil polnočnico v Saraje- vu, kjer ima beseda božični mir poseben pomen. Maševal bo vernim slovenskim vojakom in vojakinjam, ki so tam v okviru mednarodnih mirovnih enot. Za razliko od lani, ko je pre- živel sveti večer med nekaterimi stražarji na vrhu Boča, ki so oprav- ljali svoje vojaške dolžnosti ter bi- li na družinski praznik osamljeni. Po Balkanu Pisarni vojaškega kaplana Mate- ja Jakopiča, ki odhaja na delo iz Celja, sta v prostorih generalštaba ter elitne prve brigade. Jakopič, ki ima čin podpolkovnika Slovenske vojske, skrbi v okviru projekta Ce- lostna skrb za pripadnike SV za ver- ske potrebe vojakov ter njihovih ož- jih družinskih članov. Tako, na primer, opravlja priprave na krst, obhajilo, birmo ter poro- ko za vojaka ali njegovega najbliž- jega, ki izrazi takšno potrebo. »Pri tem je prozelitizem, nagovarjanje k veri, seveda strogo prepovedano,« poudarja mladi duhovnik. Ob ne- deljah mašuje, pri maši se zbere od petnajst pa vse do kakšnih dve- stopetdeset vernih vojakov. V vo- jašnicah opravlja maše v jedilnici, učilnici ali večnamenskem prosto- ru, na terenu se zgodi, da prepro- sto položi prt na terensko vozilo. »V vojski se dogaja pogosteje, da doživljajo fantje krize. Ločeni od družine, od deklet, med napornim usposabljanjem. Zato čutijo večjo potrebo kot sicer, da jih nekdo po- sluša, razume in svetuje.« Tudi pogrebi niso tako redki, kot bi človek mislil. Tistim svojcem. ki ga želijo, stoji vojaški kaplan ob strani tudi v teh najtežjih trenut- kih. Za posamezne mlade vojake so usodni vikendi, ko so doma pre- več sproščeni, zato včasih pride do nesreč. Takšne tragedije poznamo žal tudi na Celjskem. Mrtvim pri- pada pogreb z vojaškimi častmi, vo- jaški kaplan pa opravlja zadnje slovo skupaj z domačim župnikom. Vojaški kaplan, podpolkovnik Ja- kopič, je dobrodošel tudi med slo- venskimi vojaki mirovniki v Bosni in Hercegovini ter našimi opazo- valci na Kosovu. Vedri vojaški ka- plan s Štajerskega zna nasploh po- skrbeti za primerno vzdušje. V ro- ke vzame kitaro, kot nogometni Zdaj ima naša vojska štiri vo- jaške kaplane, med njimi mla- do evangeličansko duhovnico. Vsi so v službi v Ljubljani, od koder pokrivajo vso Slovenijo. navdušenec postane vratar, skupaj prepevajo... Druge vojske imajo v mirovnih enotah na Balkanu stalne kaplane, slovenski opravlja enotedenske obi- ske. Tako odleti s helikopterjem ob petkih v Sarajevo ter je ob koncu tedna na letališču Butmir, kjer je sedež mirovnih enot, čez teden pa je z vojaki na terenu, po vsej Bosni in Hercegovini. Delo v državi, ki jo je izmučila vojna, ni brez nevarnosti, saj na vo- jake prežijo ostanki min. Na po- deželju opažajo med ljudmi tudi veliko revščino. »Slovenski vojaki uživajo med prebivalci ter enota- mi iz drugih držav izjemni ugled. To je posledica poznavanja jezika, kulture ter navad,« je ponosen slo- venski vojaški kaplan. »Kljub revš- čini so zelo gostoljubni, ne glede na narodnostno pripadnost.« Kaplan Jakopič bo odšel v januar- ju še med slovenske opazovalce na Kosovu, v Prištino. V februarju na- merava med naše mirovne opazo- valce na Golansko višavje, kjer sta se nekoč borila Izrael in Sirija. Go- lansko višavje je obiskal že kot štu- dent teologije. Arciinski božič Med doživljanjem letošnjega bo- žičnega miru v Sarajevu se bo Ma- tej Jakopič posebno rad spominjal praznovanja božiča v domačem Arclinu pri Vojniku. Tam so trije Jakopičevi otroci družno postavljali smreko in jaslice, mama je poskr- bela za potico, oče za praznično osvetlitev. »Pred odhodom k pol- nočnici je vsa družina, skupaj s sta- rimi starši, zapela. Po vrnitvi iz voj- niške cerkve so bila pod smreko božična darila. Po osnovni šoli je končal lesno šolo v Mariboru, kjer je bival v ma- lem semenišču. »Takrat še nisem vedel, ali bom duhovnik. Malo se- menišče je kraj, kjer fantje odkri- vajo sami sebe, k čemur jih kliče življenje.« Nato se je zaposlil ter približno dve leti delal kot mizar v Pohištvu Celje. Kmalu se je pr- vič srečal z vojaščino. Vojaški rok je služil še v jugoslovanski vojski, v Ljubljani. »Tam sem imel veliko časa za pre- mišljevanje o poti svojega življe- nja. Odločil sem se, da bom du- hovnik, po vzgledu vojniškega žup- nika Antona Pergerja.« Po tistem se je začel poglabljati v sveto pi- smo in verske resnice. »Prišel sem do spoznanja, da zahteva duhov- niška služba zares veliko križev in odpovedi. Obenem daje veliko bla- goslova.« Po veliki odločitvi je moral naj- prej preveriti maturitetno znanje, saj mature v lesni šoli takrat ni hi- lo. Sledilo je šest let teološkega štu- dija na fakultetah v Ljubljani in Ma- riboru. Zadnje, šesto študijsko le- to, je preživel kot diakon v župniji Ravne na Koroškem. Leta 1998 ga je škof Kramberger posvetil v du- hovnika, v enega od treh novoma- šnikov iz župnije Vojnik, ki so se odločili za duhovniški poklic v ob- dobju komaj petih let. Prvo Jakopičevo kaplansko me- sto je bilo v Brestanici pri Krškem, pri tamkajšnjem župniku Jožetu Špesu, prav tako iz Arciina. Tam se ga spominjajo tudi po ustanovitvi nogometne lige mladinskih skupin, za kar je poskrbel skupaj s sodelav- cem. Nato ga je pred letom in pol mariborski škof vprašal, če bi bil pripravljen opravljati službo vojaš- kega duhovnika. Po usodnem po- vabilu je odšel na usposabljanje v Kanado, v posebno častniško šolo za vojaške kaplane. Štirimesečno izo- braževanje je bilo izjemno zahtev- no, zlasti po fizični plati, saj so mo- rali navsezgodaj preteči več kot pet- kilometrsko razdaljo. Slovenca so razglasili za odličnega v generaciji, z največ doseženimi točkami, zato so njegovo ime vklesali v častno mar- morno ploščo. Iz Severne Amerike se je vrnil pred letom dni. Matej Jakopič živi danes skrom- no kot vojak, zadostuje mu majh- na sobica v enem od celjskih žup- nišč. Od tam se, če ima čas, rad odpravi v Arclin, kjer za njegove obvezne kratke lase ter za brezhib- no uniformo poskrbi kar mama. V Celju je redko dalj časa. Če že ni na Balkanu, ga je mogoče v enem samem dnevu srečati na dveh raz- ličnih koncih Slovenije. BRANE JERANKO Duhovnik v vojaški uniformi ima med dmgim na skrbi krstne obrede za verne pripadnike vojske oziroma njihove najbližje. Pravica do veroizpovedi je ena temeljnih človekovih pravic tudi za vojake. V Evropi so brez vojaških duhovnikov samo tri države. Duhovnikov med vojaki pri nas doslej nismo bili vajeni. Toda pravica do veroizpovedi je po mednarodnih deklaracijah med te- meljnimi človekovimi pravicami, ki jih mora spoštovati vsaka de- mokratična država. Tudi če gre za vojake, zato so samo tri evropske države (Albanija, Makedonija in Moldavija), ki so še brez vojaških duhovnikov. Vojaški kaplan Jakopič opravlja redne obiske med slovenskimi vojaki v Bosni in Herce- govini, kjer so v službi miru. Tudi na terenu, kjer prežijo na njih mine. Do organizirane verske oskrbe slovenskih vojakov je prišlo na zaprosilo slovenske vlade, ki se mu je Cerkev z veseljem odzvala. Predlani je bil podpisan sporazum, najprej s katoliško, nato še z evangeličansko cerkvijo. Uvajanje je vodil dr. Jože Plut, današnji vojaški vikar s činom polkovnika. Lani avgusta je postal prvi vo- jaški duhovnik Slovenske vojske, ki se mu je kmalu pridružil naš rojak Matej Jakopič. Vojaški kaplan Matej Jakopič. Podpolkovnik Slovenske vojske v svoji skromni sobici, v župnišču v celjski Novi vasi. Št. 52 - 24. december 2002 NOVI TEDNIK REPORTAŽA 9 Voščila^ ki dišijo po prazni kili Pisma iz kartonaste škatle v knjižnem prvencu Ane Četkovič Vodovnik - Prispevek k duhovni globalizaciji in darilo otrokom vsega sveta »v življenju sem se šti- rikrat selila. Pravijo, da je to malo manj hudo, kakor pogoreti. Vsakič je bilo tre- ba razumno pretehtati, ka- tere stvari bodo imele v pri- hodnosti zame še resnič- ni pomen. Ob tehtanju me je ustavila zajetna karto- nasta škatla. V njej so bi- li shranjeni z različnimi trakovi povezani snopiči pisem in voščilnic, ki sem jih leta zlagala vanjo. Za- čela sem jih pregledovati in prebirati. Spomini na ljudi, ki so jih pisali, so drug za drugim oživljali pred menoj kot v filmu. Ponovno sem začutila do- tike njihovih besed; neka- tere so me mogoče še bolj ganile in mi povedale več kot takrat, ko sem jih pre- jela. Začutila sem poseb- no hvaležnost do ljudi, ki so mi jih poslali...« To so prve misli iz uvoda v knjigi z naslovom Dotiki be- sed avtorice Ane Četkovič Vodovnik, znane in spošto- vane Celjanke, ki je pred pe- timi leti postala prebivalka Rogaške Slatine, tako kot njen soprog, umetnik Vasi- lij Četkovič-Vasko. Še ena Anina selitev torej, še eno obdobje prilagajanja in urejanja niti s preteklost- jo ter umeščanja v sedanjost, da bi se te svilnate povezave s srci ohranile. Zdaj so mno- ge med njimi našle mesto v knjižici, dotaknile se bodo vseh tistih, ki jo bodo vzeh v roke. In razmišljali, jih po- sredovali naprej ali spletali lastne miselne nitke. Pred- praznični čas je kot nalašč za dotike besed, ki nastajajo z voščili in se selijo v srca. Ker pa je čas, ki ga živimo v na- glici in duhovni površnosti, vse manj naklonjen tovrst- nim miselnim tokovom, so Anini Dotiki prava spodbu- da k dejanjem, ki jih preveč lahkomiselno opuščamo. V naših poštnih nabiralnikih je vse manj takšnih pisem, ki nam govorijo, da nas ima nekdo zares rad. »Z zbirko meni dragih voščil, ki sem jih dobivala ali sestavljala sa- ma - večinoma ob novem le- tu, želim vsakogar, ki jo bo vzel v roke, spodbuditi k pi- sanju,« pravi Ana Četkovič Vodovnik. Voščilo že po svoji naravi ne more biti stvar dolžnosti, lahko je samo stvar sponta- nega vzgiba. In samo tedaj diši, kot dišijo prazniki. Praznil«, prijazne postaje »Prazniki so kot prijazne postaje v našem življenju. Pre- prosto sodijo v svet medčlo- veških odnosov v vsej svoji večplastnosti in barvitosti. Pišemo si voščila, ki so pra- va zakladnica dobrih misli in želja: ob svečanih trenut- kih lepe besede še bolj zaži- vijo med nami. Pisanje voš- čilnic je torej posebna pri- ložnost za izkazovanje pozor- nosti in naklonjenosti ose- bam, ki so nam blizu in nam nekaj pomenijo,« so misli av- torice Dotikov. In še: »Zelo težko razumemo paradoks, da so prostorske in časovne razdalje vedno manjše, čus- tvene pa vedno večje. Odtu- jeni smo celo sami sebi.« Ana hoče biti drugačna, zato v svojo navezo vključuje veli- ko ljudi - da bi bila ta ogrli- ca iz drobnih biserov medč- loveških odnosov čim dalj- ša. Pisanje voščilnic je zanjo obred. »Za vse, kar na voš- čilnici napišem, želim, da se dotakne duše človeka, ki mu je voščilo namenjeno. Zgo- di se, da zvečer ne morem zaspati, ko iščem prave be- sede. Nisem literat in posku- šam se čim bolj izogibati pa- tetiki. To so preproste misli naklonjenosti, pričakovanj, potreb po odpuščanju in po vsem tistem, kar bi nekomu rada povedala, pa mu nisem utegnila.« Njene čestitke in voščila so vedno rokopisi, ni- koli natipkane besede,»... da se začuti človeška roka...« Take in podobne iskrice življenja nas lahko vodijo in povezujejo vsak dan, ne le ob praznikih. Besede rado- sti, dobrote in modrosti od- pirajo poti vase in do drugih... Še ena Anina škatla iz kar- tona, v njej posušeno in skrb- no »zlikano« jesensko listje čudovitih barv. Ko se je pre- selila v Rogaško Slatino, se je najprej oprijela narave in vsako jesen nabirala odpad- lo listje. »Občudujem dreve- sa, toliko različnih vrst jih je, vsa sem navdušena nad te- mi barvami. Letos sem se od- ločila za indijanske, rdeče barve,« pravi. Ob zatonu le- ta bo napisala okoli dvesto voščil in jih poslala dragim osebam. Vsakemu voščilu bo priložila jesenski list. »Na vsakem voščilu, ki ga z Va- skom komu nameniva, je tudi najin logotip in simbol, pti- ca lastovica,« doda. Prazniki se vrstijo po do- ločenem zaporedju, ki smi- selno izhaja iz človekove bi- vanjske in duhovne poveza- nosti z naravo, njenimi let- nimi časi, okoljem in ljudmi v njem, verovanjem, religi- jo. Izražajo naše večno iska- nje in potrjevanje smisla in lepote življenja. Naporen obračun s preteklostjo Zakonca Četkovič sta se na silvestrovo leta 2000 do- končno preselila iz zaselka Prekorje blizu Celja v arhi- tekturno razkošje Vile Bled v Rogaški Slatini, v njen pod- strešni del. _bbPred selitvi- jo sem se soočala s hudo sti- sko, kaj pustiti in kaj odne- sti s seboj v novi dom. To je bila prava notranja očišče- valna akcija in naporen obra- čun s preteklostjo, ko ma- terialnost pustiš ob strani. Tako je večina predmetov ostala na Prekorju, z mano pa so se selile nostalgične vse- bine preteklosti, med njimi tudi škatla iz kartona, v ka- tero sem leta in leta sprav- ljala najrazličnejše voščilni- ce in čestitke prijateljev, znancev, otrok,« je sprego- vorila o tem času sprememb, ki je s sabo prinesel nove vse- bine v življenju zakoncev Četkovič: nove bližine in než- nosti, pozornosti. Ko se je Ana Četkovič Vodovnik leta 1996, prav na vrhuncu svo- je poklicne kariere in ustvar- jalnosti, upokojila, ji je so- prog podaril računalnik, ki je vrsto let ostal nedotak- njen. Ana preprosto ni čuti- la potrebe po njem. Potem je v Rogaški Slatini spozna- la njegovo praktičnost, ko je segala v kartonasto škatlo z voščilnicami, jih vnovič no- stalgično prebirala in drago- cene vsebine vnašala v raču- nalnik. Tako so nastali za- metki za Dotike besed, ki so izšli pred kratkim, zahvalju- joč tudi razumevanju v pod- jetju Cetis d.d. Celje, založ- niku te estetsko opremljene knjige. Vsak dan se žal srečujemo z dejstvom, da si ljudje vse redkeje pišemo - tudi za praz- nike. Generaciji, ki je odraš- čala v informacijski družbi, v kateri je računalnik temelj- no sredstvo komunikacije, je menda branje in pisanje že pravi napor... Ambasadorka z najvišjo donacijo Ana Četkovič Vodovnik je Dotike besed izdala v sode- lovanju z Unicefom. Knjiga na topel in razmišljajoč na- čin govori o praznikih in praz- novanjih, o voščilnicah in voščilih, predvsem pa je bo- gata (tudi slikovno) in dra- gocena v delu, kjer so nani- zane tople in preproste mi- sli o sreči, življenju, uspehu. zadovoljstvu, ljubezni, vese- lju, dobroti... Dobršen del knjige predstavljajo izbrana voščila, ki so v preteklih le- tih polnila avtoričin poštni nabiralnik. S tem izborom jim je Ana izrazila zahvalo za vse tople misli in dobre želje, ki so ji bile namenje- ne. ...pride čas, ko staro leto leže k počitku in se mlado življenje, polno upanja, za- zre v nov dan. Čeprav smo z njim starejši in bogatejši za kup izkušenj, smo v njem obenem tudi na začetku no- vega izziva in zato znova mladi. Ob prebujanju nove- ga leta si zaželimo veder po- gled v prihodnost, ki naj bo polna ustvarjalnih dni in mir- nih noči. Dosedanji odzivi na knji- go kažejo, da bodo Dotiki besed prava prodajna uspe- šnica. Ves izkupiček od pro- daje je Ana namenila vsem otrokom, za katere ta svet nima prijaznega obraza. S to donacijo bo bržkone posta- la slovenska donatorka in am- basadorka civilne družbe z najvišjim denarnim prispev- kom. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN Nove bližine... Ana Četkovič Vodovnik, profesorica pedagogike in psi- hologije, je na začetku svoje poklicne kariere poučevala na Učiteljišču v Celju, od leta 1968 in vse do upokojitve leta 1996 pa je bila ravnateljica Vrtca Anice Černejeve v Celju. Njeno delovanje je močno zaznamovalo utrip in dogajanje v strokovnem, družbenem in političnem živ- ljenju celjske regije in države. Za svoje strokovno delo je prejela vrsto priznanj, odlikovanj in nagrad, med dru- gim leta 1996 nagrado R Slovenije za dosežke na področ- ju šolstva. Bila je tudi pobudnica in najvplivnejša krea- torka v dolgoletnih prizadevanjih za uveljavitev znaka »dobra igrača«. Je soproga akademskega kiparja in li- kovnika Vasilija Četkoviča-Vaska, Od leta 2000 oba ži- vita in ustvarjata v Rogaški Slatini. Dotiki besed, govorica srCd Št. 52 - 24. december 2002 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK S Kurjo kožo v novo leto Sodobno preoblečena štajerska ljudska glasba - Poskočne viže za ples če se našega srca kaj do- takne, če nas kaj tako prev- zame, da nas kar stisne v grlu, nas zmrazi, nenado- ma dobimo kurjo kožo. Ta občutek so trije fantje mu- zikantje, ki so začeli oživ- ljati štajersko ljudsko glas- bo, vzeli za ime tria, ki se je rodil v Celju na začetku leta 1992.14. decembra zve- čer so tako pravzaprav le še za rep ujeli praznovanje desete obletnice muzicira- nja in nazdravili novemu letu s prijatelji. Člani tria s tem nenavad- nim imenom živijo vsak na svojem koncu Slovenije, vsak s svojimi obveznostmi in družinami: Drago Kunej je magister elektrotehnike v in- štitutu za narodopisje pri SAZU v Ljubljani, njegov mlajši brat, Peter Kunej, je magister farmacije v tovarni Krka v Novem mestu (v dneh od nastopa v Celju se jima je z ženo najbrž že rodil priča- kovani drugi otročiček), tretji član, Nenad Firšt, pa je prof. glasbe, skladatelj in vodja glasbene dejavnosti pri ZKP Celje ter dirigent celjskega godalnega orkestra. Ljubitelj- sko in profesionalno druže- nje in veliko prijateljstvo vseh treh daje čutiti in slutiti, da bodo temu jubileju, ozaljša- nim z izidom druge, drugač- ne zgoščenke s prav takim na- slovom Kurja koža drugič drugače, sledili še drugi. Drugič drugače Pod križnimi oboki knež- jega gradu v Celju, v Galeriji sodobne umetnosti, ob zbra- nih prijateljih, ljubiteljih ljudske glasbe, starših, ženah in otrocih so tisti večer in poz- no v noč zvenele trstenke, drumUca, ustna in diatonič- na harmonika, violina, bo- ben, lončeni bas ter enojne in dvojne piščali, kontrabas. Vsi ti zvoki, ki jih znajo iz instrumentov izvabiti Drago, Peter in Nenad, so za poslu- šalce in kasnejše rodove za- mrznjeni tudi na drugi zgoš- čenki s 16 vižami, ki so jih godci nekdaj igrali za ples, zabavo in dobro voljo. Zdaj jih nekoliko drugače, a po is- tovetnem izročilu, igra Kur- ja koža. Da te spreleti! Etno trio Kurja koža je že od vsega začetka navduševal z ljudskimi vižami, vzbujal začudenje nad izbranim ime- nom in s svojim igranjem tudi hitro zlezel pod kožo ljubi- teljem tovrstne glasbe in stro- ki, ki se ni mogla ogniti ugod- nim ocenam in komentar- jem. V desetih letih je skupi- na z nastopi obletela dobr- šen del Slovenije, mednarod- ne in domače festivale, kot so Okarina na Bledu in Dru- ga godba v Ljubljani, pa Trn- fest Evrope in ponesla štajer- ske viže celo v Južno in Se- verno Ameriko, pa na EBU festival na Azorske otoke, po- tisnjene tja daleč v Atlantik. Za rojstni kraj velja Celje, kjer se je vse skupaj začelo in zavrtelo. »Priložnostno smo se zbrali kot trio trstenk in zaigrali vižo kot vmesno točko pri nastopu celjske fol- klorne skupine, v enaki se- stavi kot danes,« se spomi- nja skromnih začetkov Dra- go Kunej, vodja Kurje kože, ki se tega naslova otepa, češ da so vsi enakovredni člani. A v imenu Kurje kože prav on najpogosteje nastopa kot pripovedovalec ali povezova- lec zgodbe o skupini. O tem, kako so si trstenke, na kate- re igrajo še danes, naredili sami, tako kot jih je te spret- nosti naučil (žal pokojni) Franc Laporšek iz Haloz. »Prav njemu, kasneje še ne- katerim drugim godcem, se moramo zahvaliti za naše us- pešne začetke. Trstenkam so se pozneje pridružila druga glasbila, doslej manj pogo- sta za Kurja kožo. Zato da smo, ne samo deset let sta- rejši, ampak s svojim muzi- ciranjem zares drugačni.« Glasba za Prešerna Petra boste prepoznali po igranju basovskih instru- mentov, dobri volji in nalez- ljivem smehu, dovtipih in po resnosti, kadar gre za delo. Za muziciranje. »Štajersko ljudsko glasbo smo v teh le- tih ponesli tudi v mnogo slo- venskih šol, v vrtce in štu- dentske domove in povsod smo biU enako dobro spre- jeti. Skupaj smo prepotova- li velik del sveta. Veseli nas, da so ljudje spet postali dov- zetni za drugačnosti in da jih je stara ljudska glasba spet začela zanimati. Na takšnih delavnicah uživajo in se ču- dijo tako odrasli kot najm- lajši poslušalci.« O sveži glasbi na drugi zgoš- čenki pa Nenad Firšt vidi ozi- roma sliši drugačnost v kako- vosti zvoka, ki se razlikuje od tistega s prve zgoščenke, ki je doživela kar nekaj ponovnih izdaj. »Po nekajkratnem po- slušanju lahko rečem, da je izvajanje posameznih viž bolj utečeno. Sam zvok je zavoljo drugih in bistveno drugačnih instrumentov res drugačen. Bolj plemenit. Veliko vlogo pri tem je odigral kontrabas, ki ga na prvi zgoščenki še ni bilo. Prav tako nekoliko bolj pogosta je uporaba ustnih har- monik in bolj prepoznaven zvok pravih, diatoničnih har- monik.« Svojemu igranju bo Kurja koža tudi v prihodnje doda- jala nove instrumente, kar so na nastopih s folklornimi sku- pinami počeli že zdaj in če je bilo potrebno, so zaigrali tudi na rogove in na druga glasbila. Kurja koža ne igra samo na koncertih in festivalih. Če ni- ste vedeli, boste prebrali zdaj: Kurja koža je s svojim pris- pevkom sodelovala pri sne- manju televizijske nadalje- vanke in filma o Prešernu, kjer je prispevala nekaj scen- ske glasbe, tudi z nekoliko drugačnimi instrumenti. Etno glasba se je v zadnjih desetih letih, kar sovpada z obdobjem osamosvojitve Slovenije, ustalila in prido- bila na veljavi. Pojavilo se je precej etno ansamblov, ki de- lujejo še dandanes. »V tem ča- su smo se različne etno sku- pine združile v kulturno druš- tvo Folk Slovenija,« pravi Ne- nad Firšt. »Tako se občasno predstavljamo skupaj na let- nih koncertih. Skupaj smo iz- dali že dve zgoščenki, z gra- divom, kjer se predstavljajo vse skupine. Skupaj smo le- tos nastopili tudi v Celju na poletnih prireditvah, ko se je predstavilo sedem ansamb- lov in posameznikov, ki se ukvarjajo z ljudsko glasbo.« Trio tretjič? Konec leta je tudi prilož- nost za kovanje načrtov in do- brih želja. Na koncertu v Ce- lju, ob dišečem pecivu, ki so ga spekle mame ali žene, se je druženju ob čestitkah za jubilejni koncert z vmesni- mi komentarji in intervjuji dobre poznavalke Kurje ko- že, poznavalke in urednice ljudske glasbe na Radiu Slo- venija, Jasne Vidakovič, na- daljevalo tudi z vprašanji: »Kaj pa Kurja koža tretjič?« »Seveda bomo še igrali, ko se bo zbralo dovolj gradiva, tudi poskrbeli, da bo ostalo ohranjeno, saj želimo, da do- bi slovenska ljudska glasba mesto, ki ji gre,« so tisti ve- čer, ko je bilo pod oboki ga- lerije veliko pozitivne ener- gije in iskric tisočerih želja, zatrdili Drago, Nenad in Pe- ter. Zato smemo pričakovati Kurjo kožo na mnogih kon- certih, festivalih, gostovanjih in igranjih kar tako, za dušo in druženje. In s še tretjo zgoščenko. Spet drugačno. Hote ali ne- hote bo Kurja koža spet zai- grala drugače in se drugače predstavila poslušalcem. Da te kurja koža... Ob stiskih rok je bilo tisti večer slišati same laskave oce- ne. Mag. Dragica Zvar, zna- na zborovodkinja: »Čeprav drugačna, mi je ta glasba iz- jemno blizu. Res me je ob po- slušanju njihovih zvokov spre- letela kurja koža. To je naša izvirna, ljudska in izjemno dragocena glasba. Tega nika- kor ne smemo pozabiti. Ta ve- čer mi bo med dogodki leta ostal še posebej dragocen, prav zato, ker je bil drugačen, ker sem slišala nekaj druge- ga, drugačnega, saj se človek s tistim, kar sam počne, ali sliši po radiu ali kje drugje, že kar zasiti. Kar sem slišah nocoj, sUšim bolj poredko. Zato čestitke in - hvala.« Edo Gaberšek, dolgoletni vodja Celjske folklorne sku- pine: »Čudovit večer sva do- živela v domačem Celju s so- progo Eriko. Večer poln spo- minov, saj je Kurja koža prav- zaprav sfrčala iz našega, fol- klornega gnezda in skupne- ga dela in gostovanj doma in v svetu, ko smo skupaj pred- stavljali slovenske plese in glasbo. Nocojšnji večer, ve- čer za dušo, mi da slutiti, da se bo pot teh fantov nadalje- vala in zelo vesel in srečen jim želim veliko uspehov in še veliko novih zgoščenk, ki bodo to glasbo ohranjale.« Jasna Vidakovič, uredni- ca za ljudsko glasbo na Ra- diu Slovenija: »Kurja koža mi je sedla v srce takoj, ko se je pojavila in jo spremljam že od vsega začetka. Ohranja duh stare godčevske tradicije, zla- sti z igranjem na trstenke, ki imajo poseben zvok, poseb- no barvo, poseben dih. Všeč mi je, ker so fantje še vedno ostali zvesti tej komorni za- sedbi, glasbi, ki diha tiste pro- store, iz katerih izhaja in kjer je živela. Kurja koža nosi to glasbo naprej za bodoče ro- dove. Nam, zdajšnjim poslu- šalcem, pa čarajo utrip in raz- položenje dela slovenske de- žele, brez nasilnih vdorov tuje glasbe in nepotrebnega ropo- tanja in žvenketanja.« Tine Silovšek, član Celj- ske folklorne skupine: »Znova sem navdušen nad igranjem, ki se od tistih prvih začetkov, ko smo veliko nastopali, igra- li in gostovali skupaj, res raz- likuje. Jaz sem ta večer do- življal kot večer s prijatelji, večer nostalgije, ko smo sku- paj gulili parket pri Celjski folklorni skupini. Oni kot mu- zikantje, jaz kot plesalec. Zdi se mi sila pomembno, da se slovensko ljudsko izročilo ohranja. Še posebej v času, ko tako hitimo v Evropo.« MATEJA PODJED Foto: VINKO SKALE Trije fantje muzikantje: Nenad Firšt z violino. Drago Kunej s trstenkami in Peter Kunej z lončenim basom \ Št. 52 - 24. december 2002 NOVI TIDNIK REPORTAŽA 11 Željko Joksimovič, več kot Balkan Car »narodne glasbe« je zvezda tudi v zahodni in severni Evropi Torkovo oddajo Radio Balkan na Radiu Celje so preplavili klici poslušalcev, ki so kot za šalo od- govarjali na tri nagradna vpraša- nja. Telefonske žice so žarele, zde- lo se je, da cel svet živi samo za eno stvar - petkov koncert Željka Joksimoviča, trenutno najbolj pri- ljubljenega glasbenika na divjem Balkanu. Matevž Cene, sloviti bal- kanomuzikolog in avtor oddaje Ra- dio Balkan na Radiu Celje, je od- šel na sled za največjim ta hip. Domišljal sem si, da Radio Bal- kan na Radiu Celje poslušajo vsi; od predsednika do peka, hajduki in policisti, poslušalk pa raje sploh ne omenjam... Resničnost je seve- da drugačna. Zgolj napoved kon- certa v eni od prejšnjih oddaj je po- kazala, da glasbe Željka Joksimo- viča ne vrtimo le na Radiu Balkan ter da je omenjeni glasbenik prava pravcata zvezda ne samo v deželah Balkana, temveč tudi v zahodni in severni Evropi, sodeč po nastopih vse tja do Stockholma. Začelo me je zanimati, kako se bo vsa stvar odvila tudi pred pre- govorno hladno slovensko publi- ko, koncert in predhodna tiskovna konferenca sta romala na petkov urnik. A ni kazalo najbolje, ura je bila pet popoldan, »tiskovke« pa nik- jer. Slabo za nas in zvezde. Kmalu je postalo jasno, da zvezde zamu- jajo, ker pot iz Beograda do Celja pač ni izlet v Logarsko dolino, kot je postalo jasno, da bom toliko ča- sa nagovarjal rdečelaso Sonjo, osebo za odnose z javnostmi iz karavane, dokler mi ne pripelje vsaj nekoga izmed spremljevalnih godcev. Adi Sinanovič iz Sarajeva in član predskupine Črna ruža govori slo- vensko, živi v Sloveniji, ima tukaj dekle in dela kot producent s slo- venskimi glasbeniki, recimo s sku- pino Mambo Kings, pa s Sašom Vrt- narjem, Dadijem Dazom. Željko ga je povabil, da je na petkovem kon- certu ogreval publiko. Kot pravi, je znan po tem, da na svojih kon- certih razvija balkanske žure, hkrati pa mu je v veliko čast, da bo nasto- pal z Željkom Joksimovičem. Igrata precej podobno glasbo, v Celju pa je, tako kot Joksimovič, igral pr- vič. Za razliko od slovenskih ben- dov je znal tudi vodja predskupine pohvaliti zvezdo večera in vse po- vabiti na koncert. Končno! Tudi Željko! Po dvajset minutni aklimatizaciji, se je človek, ki moti sen prenekate- re mlade dame, burka govorice in povzroča zavist med ostalimi umet- niki balkanske zabavne scene, ko- likor toliko pomiril, da naju je s fo- tografom Aleksom sprejel v sobi 211. Prav simpatično in pregovorno pri- jazno sva bila posedena med tiskovno pomočnico in Željka, tokrat brez prisotnosti telesnega stražarja. Kje je bil to noč njegov osebni menager z imenom Mafijaš, nisva izvedela. Je pa Željko, ki mimogrede šteje pe- tintrideset (35) let in je rojen v Va- Ijevu, povedal, da ni prvič v Slove- niji, da je pred leti že kot osnovno- šolec videl Kranj in Ljubljano, ter po dolgih letih ponovno obiskal Slo- venijo pred mesecem dni ob pro- mociji svoje nove plošče. Mož, ki poje in igra kar enajst instrumentov, se lahko pohvali z diplomo glasbene akademije ter na- slovom Prva harmonika Evrope iz leta 1984, ki ga je pobral v Parizu. Da je eden najboljših v svojem po- slu, pričajo številne festivalske na- grade ter skladateljsko in produ- centsko delo za zasedbe in estrad- nike kot so Lep Brena, Ceca Raž- njatovič, Svetlana Ceca Slavkovič, Romana, Leontina, Koktel Band, Vesna Zmijanac, ter nekaj gleda- liških predstav »Za zabavnjake in narodnjake,« kot sam pravi. Željka Joksimoviča je promocij- ska turneja ob izidu zadnje plošče z naslovom 111 po koncertih v Ma- kedoniji, Bosni, Srbiji in Črni gori pripeljala na konec tudi v Sloveni- jo. Zaključuje pa jo v Beogradu na enem izmed velikih prednovolet- nih koncertov. Za Slovenijo pravi, da mu je všeč in bi se lahko kaj hitro odločil za nakup novega do- ma pod Alpami. Vse je kot iz škat- lice, predvsem pa se mu je zazdelo zelo zeleno, ko je na cesti pod pol- no luno ugledal laški grad in hribe nad dolino. Na vprašanje, do kam seže njegova slava, je smelo odgo- voril, da pripravlja predelavo ne- katerih pesmi za grški, ciprski in celo poljski trg, vse pa bo odpel sam, tudi v angleščini, kar mu pred- stavlja nekakšen nov izziv. Poliglot, ki mu laska pripomba, da je postal novi Zdravko Čolič, vendar se ob tem spoštljivo odmika od istovete- nja z njim. Po mojem namigu in provokaci- ji, da nekaj njegovih skladb vsebu- je elemente »turbo folk« glasbe, pa je umetnik zelo enostavno in kon- kretno razdelil glasbo na narodno in družinsko glasbo, kar pomeni, da je narodna glasba tista, ki jo po- slušajo široke ljudske množice, ter na družinsko glasbo, ki se posluša samo doma v družinskem krogu. Tretja zvrst glasbe ne obstaja. Pop, jazz, ročk in ostalo je seveda na- rodna glasba. Evf orija koncerta Željko Joksimovič se je pred kon- certom počutil kot gost, torej kot del publike, sam z vsemi, vsi z njim in je dobro vedel, kaj ga čaka pred dvorano Golovec. Z evforijo, za- maknjenostjo in vlažnostjo pred dvatisočpetstoglavo množico sva se z Aleksom srečala sama, brez slave in kopalk ter navodil za us- Željko Joksimovič pesen izkoristek kataloških lepo- tic, ki so kljub decembrskemu mra- zu kljubovale v mini krilih in pro- sojnih tančicah na stopnicah dvo- rane že debelo uro pred začetkom koncerta. Kar se je zgodilo po tem, ko so odprli vrata, si lahko ogle- date na priloženih fotografijah, kri- ke in jurišne vzklike pa sva slišala le midva, oba enotna, da kaj po- dobnega nisva že dolgo slišala, sploh pa ne v Sloveniji. Dvorana, ki je bila napolnjena čez dobri dve tretjini, se je ob prvih uvod- nih zvokih DJ-a zgrnila pred odrom v eno celo, kompaktno in homoge- no maso, ki ni popustila do konca koncerta tam nekje okoli dveh zju- traj. Razgibavanje in ogrevanje je nadaljevala zasedba Črna ruža, ki je potrdila svoj naklep, publika, se- stavljena predvsem iz mladine, je držeč se za roke, soglasno prepeva- la in poskakovala v jugo ritmih. Vme- sni otočki so nakazovali na obliko- vanje vrtečih se kol znotraj množi- ce ter šankov zunaj nje. Sama na- poved iz ozvočenja in izgovorjeno ime »Željko Joksimovič« pa je dvig- nila ne samo roke in glasove, tem- več ponoven val ekstaze vse do ne- ba, pardon, stropa dvorane. Po vmesni intervenciji redarjev med žarečimi mladci v preddverju prizorišča se je na odru zasvetila še ena zvezdica, tokrat mlada pev- ka Sanja Muhedinovič iz Saraje- va. Tudi njene skladbe je publika na moje presenečenje odpela od pr- ve do zadnje. Za tem pa finale, veliki finale. Željo Joksimovič osebno. Pozdravi, vid- na nervoza redarske službe, valo- vanje zaščitne ograje in solze sreče za njo, pri obeh spolih. Ni razlike, car je car in je naš in mi smo njego- vi. Hej, ljubavi stara, Rintam, Du- kati, Petak na subotu, Vreteno so skladbe, ki smo jih že vrteli na Ra- diu Balkan, Željko pa je odpel vse in ostale z vseh treh albumov, zelo enostavno. In bil je del publike. Foto: ALEKS ŠTERN Sanja Muhedinovič Št. 52 - 24. december 2002 12 REPORTAŽA Namesto jaslic - zibke Plevčakovi z Gabrovca pri Kostrivnici še vedno trdno vztrajajo pri družinskih vrednotah, kot so jih poznali nekoč Hitrost, s katero drvimo skozi življenje in tako po- zabljamo na drobne stva- ri, ki nam ga bogatijo, ne prizanaša nikomur. Tudi sedemčlanski družini Plevčak ne, čeprav Mari- ja in Tone z vztrajnostjo, predvsem pa ljubeznijo, ohranjata tradicijo in svo- je poglede na svet prena- šata tudi na svoje nasled- nike. Gabrovec je idiHčna va- sica, v kateri je le kakšen ducat gospodinjstev. Na šte- vilki 4 živi družina, ki se v marsičem razlikuje od si- vega povprečja. Če ne dru- gače, pa po številu otrok, za katere v današnjem živ- ljenju ostaja vse manj ča- sa. Pri Plevčakovih jih je namreč pet. Ker je bila Ma- rija edinka, si je vselej že- lela številčno družino, kar sta s Tonetom, s katerim sta v zakonu že skoraj dve de- setletji, tudi udejanjila. Otroci se po starosti pre- cej razlikujejo, kar je po svoje praktično, saj lahko starejša dva, Zvonko in Martina, sedaj tudi sama popazita na mlajše. Pri tem jima lahko priskoči na po- moč tudi Peter. V hiši se venomer razle- ga otroški živžav, za kate- rega v kar največji meri družno poskrbita štiriinpol- letni dvojčici Mojca in Tja- ša. Živahni deklici sta ne- pogrešljiv člen družine. S svojo neizmerno energijo in zvedavostjo očarata vsako- gar. Tako je bilo tudi ob na- šem nedavnem srečanju, ko sta hiteli razkazovati božič- no drevesce in čudovite ja- slice, ki so jih pripravili rav- no za naš obisk. Brez težav sta. navihanki pojasnili tu- di, kdo je kdo v jasUcah. »To sta naša dva biserčka, ki bo- sta ostala, ko bodo ostali otroci odšh od doma,« je lju- beče pripomnil Tone, ki družino v zadnjih nekaj me- secih bolj malo vidi, saj po novem službuje v prestol- nici. »Včasih, ko sem že res utrujen, pogledam otroke in ženo, in že sem boljše vo- lje,« je dodal Tone, ki ga okolica sicer pozna tudi kot slatinskega svetnika, pred- sednika cerkvenega sveta, nekdanjega predsednika ko- strivniškega turističnega društva, vinogradnika, pev- ca in še kaj. Še pol četrtega... Pevsko žihco je najverjet- neje po njem nasledila 18- letna Martina, ki se je med drugim štiri leta učila tudi solo petja, je zmagovalka nekdaj zelo priljubljenih karaok, trenutno pa s fan- tom Urošem ob koncu ted- na nastopa tudi v različnih gostiščih v okolici Celja. Ve- selje do petja pa je zakore- ninjeno tudi v preostalih družinskih članih, ki ob večjih dogodkih ali prazni- kih, zlasti pa ob božiču, ra- di zapojejo skupaj. Ker je na dva hektarja veliki kme- tiji vselej dovolj dela, si le- tega vselej porazdelijo, če- prav, priznava Tone, največ- je breme vselej nosi Mari- ji- . »Žena ne podpira le treh vogalov, kot pravi pregovor, ampak pomaga držati še če- trtega, ni kaj,« je ponosno povedal. »Je mati, kakršno si lahko otroci in mož le že- lijo. Skrbno bdi nad vsemi nami in nas budno sprem- lja na vsakem koraku. Nav- kljub ostalemu delu, ki ga opravlja čez dan, nas vselej pričaka s toplim kosilom in lepo besedo,« je z nasmeš- kom na ustnicah pripovedo- val Tone, ki je ženi ob zad- njem prihodu iz porodnišni- ce pripravil pravo slavje. Marijo in obe štručki je na- mreč pričakalo kar sto lju- di iz treh okoliških vasi, ki so z navdušenjem proslavi- h rojstvo dvojčic. Vendar pa tudi zakonce- ma Plevčak v življenju ni bilo vedno lepo. Pred dve- ma letoma sta iz različnih razlogov naenkrat oba os- tala brez dela. Da bi vsaj delno omilila finančno sti- sko, sta se odločila za rej- ništvo in v svoj dom spre- jela še enega člana, ki je os- tal poldrugo leto. V tem ča- su sta si Marija in Tone našla novi zaposlitvi in tako pre- brodila težave. Čeprav To- ne na njih danes ne gleda kot na velike življenjske preizkušnje. »Z ljubeznijo bližnjih lah- ko človek premaga marsi- katero krizo, saj mu vliva novih moči,« je pojasnil. »Le v sožitju smo lahko srečni, vendar pa nas vse žal vztraj- no nažira tempo življenja. A čeprav imamo vsak svoje obveznosti, si ob koncu ted- na vedno vzamemo čas drug za drugega.« Verjetno bi se morali te- ga držati tudi drugi, pomi- slim, pa bi bilo vse veliko lepše. Ali pa je to le utopi- ja. Očitno nekateri vendar- le znajo najti tiste drobne stvari, ki nam polepšajo živ- ljenje v stilu zapovedi, ki sem jo prebrala v neki praz- nični voščilnici: »Ne vred- noti svojega življenja po us- pehih in neuspehih na svo- ji poti... Rajši sprejmi vse, kar ti pride na pot. Uživaj v cvetlicah, prepusti se sonč- nim zahodom, smehu majh- nih otrok, dežju in ptičjemu petju...« Plevčakovi to že vedo. BOJANA JANČIČ Tone s svojima navihankama, ki sta težko pričakali božično drevesce. Celotna družina se običajno zbere ob koncu tedna; na fotografiji manjka le hči Martina, ki je v času našega obiska nastopala v enem od celjskih gostišč. Št. 52 - 24. december 2002 NOVI TEDNIK DRUŽABNA KRONIKA 13 Pogoreli županski kandidat, eldeesovec Borut Alujevič in župan Bojan Šrot koalicije sicer nista sklenila, sta pa očitno zakopala bojno sekiro in se prav prešerno nasmejala ob kozarčku rujnega. Kljub ostro našpi- čenim ušesom žal nismo razumeli šale, ki je Alujeviča spravila v tako prešeren smeh. Morda pa je Šrot obljubil novo gledališče... Za brezhiben protokol na sprejemu so vnovič, kot že tolikokrat doslej, poskrbele Valerija Kmecl, Aleksa Gajšek Krajnc in Nika Svetko. Hrup v dvorani je bil premočan, da bi uspeli izvedeti temo pogovora med direktorjem Engrotuša in Suzi Kvas, ki naj bi z novim letom postala direk- torica novega zavoda Socio. Se je pozanimala za nove oblike sodelovanja Tuša pri oskrbi brezdomcev in varne hiše? Ali pa je morda povprašala po kakšnem novem programu, ki bi ga lahko razvila za celjskega veletrgovca, če se bo njen direktorski stolček po odhodu v opozicijo zamajal? Županovem nagovoru je sledil imeniten nastop skupine Nude in mladinskega godalnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža Breznika. Za Celje, ki ga imamo radi v čudovito okrašeni dvorani Narodnega doma v Celju je v četrtek župan Bojan Šrot pripravil tradicionalni božično-novoletni sprejem za gospodarstvenike in družbene delavce ter politike Mestne občine Celje. Imeniten spored so oblikovale plesalke plesnega teatra Igen ter zelo zanimiv in inventiven nastop skupine Nude, ki je tokrat nastopila ob sprem- ljavi mladinskega godalnega orkestra celjske glasbene šole. V svoji poslanici se je župan ozrl na iztekajoče se leto, ki je mesto potisnilo med najbolj dinamična slovenska mesta. Naštel pa je tudi vrsto nalog, ki nas čakajo v letu 2003 in ob tem pozval vse prisotne, naj imajo še naprej Celje radi in delajo v njegovo dobrobit. Šele naložbeni zagon, ki ga v delu sicer lahko zagotavlja mestna občina, pretežno pa lahko za to poskrbijo le gospodarstve- niki, bo voz napredka občine, ki je dolgo tičal na mestu, potisnil še naprej, je menil. Družabnosti Nekoliko otožno obarvanemu slovesu od us- pešnega leta je sledila že tudi tradicionalna za- bava ob dobri hrani in pijači, za katero so to pot poskrbele Terme Zreče, z nepogrešljivo Ma- rijo Drev na čelu. Potem ko je direktor Engro- tuša Aleksander Svetelšek neustrašno pogasil še manjši, po nerodnosti nastali požarček med na kupček zloženimi servietami, so udeleženci lahko začeli sproščen klepet, poln novih, sve- žih načrtov, pozitivne energije in zahval ter če- stitk ob bližnjih praznikih. Skoraj vse zamere so bile, vsaj tisto uro pozabljene. Opazno je manjkal le prvak nove celjske opozicije Zdene Podlesnik, ki ga je bojda na posteljo prikovala bolezen. Nekaj utripa smo ujeli tudi v objektive naših fotoaparatov. BRST Foto: GREGOR KATIC, AŠ Del vodstva »županovega trobila« - odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn, njen pomočnik Sebastijan Kopušar in šefica marketinga Vesna Lejič, je sicer zamudil županov govor. A to le potrjuje, da so ga poznali že vnaprej. Nikakor pa niso zamudili v celoletnem služenju zaslužene »županove malce«. Trije ugledni celjski zdravniki Radko Komadina, Branko Mežnar in Jože Arzenšek, so na sprejemu skovali novo zdravstveno strategijo za Celje. Brez afer in nepravilnosti bo, so si bili enotni, poudarek pa bo na zdravljenju pljučnih in kožnih bolezni ter sanaciji poškodb. Celjski svetnik in kamerman celjske televizije Hari Flis, ki ga vsaka štiri leta pod imenom Harald volijo Zeleni, je bil prešerne volje, lakoto pa si je potešil s šunko. Upamo, da ni bila zelena. Št. 52 - 24. december 2002 14 NOVI HDNIK V tujini odiilcovaiije, v Celju ovadba »Ravnali smo prav,« komentira prodajo zemljišča v Gajih celjski župan - Šumak še vedno nedosegljiv Celjski policisti so pred dvema tednoma okrožnemu državnemu tožilstvu v Ce- lju predali ovadbi zopet celj- skega župana Bojana Šro- ta in prokurista Lokalnega podjetniškega centra Roma- na Šumaka. Osumljena sta, da sta pri prodaji občinske- ga zemljišča v Gajih nazar- skemu podjetju Viva Trade storila kaznivo dejanje. Župan Bojan Šrot naj bi pri tem poslu, vrednem 58 mi- lijonov tolarjev, prekoračil pooblastila, Roman Šumak pa naj ne bi spoštoval občin- skega pravilnika o načinu, po- gojih in postopkih prodaje občinskih zemljišč. Na po- Uciji o zadevi še vedno ne da- jejo izjav, prav tako še ni zna- no, kako se bo odločil držav- ni tožilec. S Šumakom se zaradi šte- vilnih službenih obveznosti, ki so ga popeljale tudi v tuji- no, v minulih dneh spet ni- smo mogli pogovoriti, Bojan Šrot pa ovadbi komentira ta- kole: »Za ovadbo proti meni in gospodu Šumaku sem, po- dobno kot to, da policija prei- skuje na osnovi prijave dom- nevne nepravilnosti pri pro- daji zemljišča v Gajih, izve- del iz medijev. Zato ovadbo zelo težko komentiram. Pre- pričan pa sem, da smo izpe- ljali za občino zelo dober in koristen posel. Lokalni pod- jetniški center je iztržil zelo dobro ceno za zemljišče, ki je bilo predvideno za proda- jo. Če bi v tujini kdorkoli pri- peljal v neko mesto takšno to- varno, kot je Viva, ki je med najuspešnejšimi gazelami, bi dobil odlikovanje, pa če bi zemljo prodal za en sam evro. Mi dobivamo ovadbe. Na nek način sem se takšnih reči že navadil, zame pa so navadna podtikanja. Kritje za hitre reakcije pri možnosti proda- je in pri tem, da v Celje pri- peljemo investitorje, je v vsa- koletnem proračunu občine, kjer je finančno ovrednoteno premoženje, ki ga želimo prodati. Kdo pa bo sploh še pripravljen priti v Celje, če ga bomo izpostavljali dolgotraj- nim proceduram in če ne bo- mo z vso odgovornostjo do občine, njenega premoženja in prebivalcev ravnali kot do- bri gospodarji? Osebno sem prepričan, da smo ravnali prav in dobro in da je le na takšen način, s hitrimi in za občino donosnimi ukrepi mogoče pri- peljati dobre investitorje, ki, nenazadnje, odpirajo nova de- lovna mesta. Če naj ne bi rav- nali tako, potem naj se s četo brezposelnih ukvarja kdo drug, občina drugače zanje pač ne more poskrbeti.« BS, IJ V Globočah pri Vojniku so se prejšnji teden stanovalci vselili v nov blok. To je v tej vasi že drugi blok za zaposlene pri obrtnikih in samostojnih podjetnikih (nov je na levi strani). V pn/ega so se vselili lani. Foto: BJ Za oživitev obrti Optimistični načrti novega vodstva Območne obrtne zbornice Celje Predstavitev novega vods- tva in programa dela v nasled- njem štiriletnem obdobju sta bili osrednji temi pogovora na novinarski konferenci, ki jo je sredi minulega tedna pri- pravila Območna obrtna zbor- nica Celje. Dosedanjega pred- sednika Zvonka Juterška je na vodilnem mestu zamenjal Miran Gracer, ki vidi prihod- nost domačega obrtništva v povezovanju in aktivnejšem delovanju. Program zbornice, ki de- luje na območju Mestne ob- čine Celje ter občin Štore, Vojnik in Dobrna, poudarja aktivnosti, s katerimi naj bi izboljšali materialni, socialni in družbeno politični status članov zbornice v okolju, kjer živijo, pa tudi širše. Pri tem postavlja v ospredje poveča- nje zborničnih aktivnosti v medijih in na območju regi- je, pripravo okroglih miz o gospodarskem povezovanju, internacionalizacijo, utrditev sodelovanja z regionalno raz- vojno agencijo, lokalnim podjetniškim centrom in gos- podarsko zbornico ter spod- bujanje dela sekcij. Po Gracerjevem mnenju je delo zbornice, ki združuje L550 obrtnikov, premalo pregledno, tudi za same čla- ne. Celjska zbornica naj bi v prihodnje prevzela vlogo re- gijske zbornice in na takšen način še bolj vplivala na de- lo Obrtne zbornice Sloveni- je. »Celje mora postati regio- nalno središče v vseh pogle- dih,« je poudaril Gracer in menil, da bi morala zborni- ca postati tudi glavni pobud- nik pri reševanja celjskega mestnega jedra. »Naši člani so tukaj najbolj na udaru, saj zasedajo največ poslovnih prostorov,« je povedal Gra- cer, ki se zaveda, da proble- matika ni le lokalnega zna- čaja. Ena od rešitev naj bi bil že nekaj let star načrt o po- kritju (zasteklitvi) križa med Stanetovo in Prešernovo uli- co in uvedba brezplačenga par- kiranja za stranke. Zbornica bo takoj po novem letu zbrala vse, ki bi jim lahko pri tem pomagali, med drugim tudi celjskega župana Bojana Šro- ta, podjetje Nepremičnine, ZPI in Kostro. Načrti so drz- ni, pravijo v zbornici, a jih bodo kljub temu poskušali uresničiti. V nasprotnem pri- meru bodo namreč Celjani izgubili še zadnje mojstre, ki znajo popraviti dežnik ali iz- delati klobuk. BOJANA JANČIČ Hči icupiia ostaneic matere Kompleks nekdanje tovarne tehtnic si delita Engrotuš in Libela Elsi Konec minulega tedna je novega lastnika dobila še zadnja tretjina nekdanje- ga kompleksa celjske Li- bele. Okrog 16.000 kva- dratnih metrov zemljišča z objekti je za 290 milijo- nov tolarjev kupila Libe- la Elsi, edina uspešna na- slednica nekdanje Libele. Kot je povedala stečajna upraviteljica Libele Alenka Pečnik, ki je julija letos na dražbi zelo dobro prodala večji del kompleksa (za 901 milijon tolarjev ga je kupil Engrotuš), se je tokrat od- ločila za neposredno proda- jo. Libela Elsi, dosedanja na- jemnica enega od objektov, je namreč sama poslala po- nudbo za nakup, ki sta jo Pečnikova in tudi stečajni senat ocenila kot »korekt- no in primerno«. Na vpra- šanje, zakaj je cena v pri- merjavi s tisto, ki jo je iztr- žila ob prvi dražbi, občut- no nižja, pa stečajna upra- viteljica odgovarja, da je pri prodaji ni vodila samo ma- terialna korist, ampak je že- lela, da se v okviru kom- pleksa nadaljuje vsaj del de- javnosti nekoč slavne Libe- le. Pečnikova in predstav- niki Libele Elsi naj bi vče- raj že podpisali kupoprodaj- no pogodbo, kupnino pa bo treba poravnati v 45 dneh. Tako kot večino denarja, ki ga je dobila od Engrotu- ša, bo stečajna upravitelji- ca tudi kupnino od Libele Elsi namenila za poplačilo hipotekarnih upnikov. Naj- večji med njimi je Banka Celje, s hipoteko pa sta svo- je terjatve zavarovali tudi zavarovalnica Triglav in Zavarovalnica Maribor. Bivši delavci ne bodo do- bili nič. Z uspešno prodajo Libe- linega kompleksa (Pečniko- va pravi, da ji je z ramen padlo veliko breme, saj se ji ne bo več treba ubadati z Libelo Maxima in Libelo Standard, ki za najem proi- zvodnih prostorov že vsa le- ta prav nič ne plačujeta), pa se zgodba o stečaju celjske tovarne tehtnic, ki traja že skoraj osem let, še ne bo končala. »Do zaključka stečaja je še daleč,« napoveduje Peč- nikova. Doslej so stečajni postopek zavirali denacio- nalizacijski postopki, odslej pa ga bodo pravdanja. Na sodišču namreč še vedno te- če kar 25 postopkov, v ka- terih je Libela bodisi tož- nik ali pa tožena stranka. Večina pravd je povezanih z izterjavo dolgov. JANJA INTIHAR Podžupan Štor je Kragelj Za podžupana občine Štore so na zadnji seji občin- skega sveta izbrali Jožeta Kraglja iz Združene liste so- cialnih demokratov. V občini, ki jo vodi ponovno izvoljeni župan Franc Jaz- bec iz Socialdemokratske stranke Slovenije, so se namreč po volitvah združili v koalicijo svetniki Socialdemokrat- ske stranke Slovenije, Združene liste socialnih demokra- tov, Stranke mladih Slovenije, Demokratične stranke upo- kojencev ter Nove Slovenije. Za opozicijo se je odločila le Liberalna demokracija Slovenije, ki ima v občinskem sve- tu tri svetnike. Svetniki so na seji tudi soglašali, da bo seje občinskega sveta vodil Marjan Teržan iz DeSUS-a. Sicer pa so na seji potrdili enajst delovnih teles občin- skega sveta, za sestavo štirih pa še potekajo usklajevanja, zato jih na dnevnem redu ni bilo. BJ Prifi interesenti za cono Na razpis občine Štore, ki prodaja komunalno oprem- ljena zemljišča za dejavnost v novi obrtno-poslovni co- ni Štore-vzhod, so se doslej javili trije različni interesen- ti, med njimi eden iz tujine. V preteklih dneh so potekali uvodni pogovori, sicer pa razpis ni omejen z rokom. V novi coni, ki je v bližini znane- ga lokala Gibi, deluje kot prvo že nekaj tednov podjetje Eho iz Laškega, ki proizvaja hladilne sisteme. Občina Štore ima zdaj tam na prodaj še dobrih 8 tisoč kvadratnih metrov zem- ljišč. Obrtno-poslovna cona Štore-vzhod je v tem kraju že druga v zadnjih šestih letih. (BJ) Po štiriii desetietjili 4. C razred celjske gimnazije, ki je v razredu prof. Nuše Strohsack maturiral leta 1962, se je pred časom ponovno zbral v Hotelu Štorman v Celju. 25 zbranih od 36 še živečih maturantov je pozno v noč s priljubljeno razredničarko obujalo spomine na dijaška leta. Obljubili so si, da se bodo poslej pogosteje srečevali. BF St. 52 - 24. december 2002 NOVI TEDNIK 15 V domu glasba ali knjiga? župan Bojan Šrot razmišlja, da bi v Celjski dom selil glasbeno šolo Celjski župan Bojan Šrot je ob nedavnem pogovoru z novinarji namignil, da močno razmišlja o tem, da bi v prostore Celjskega do- ma namesto knjižnice se- lil del dejavnosti glasbene šole. Na naše izrecno vprašanje, ali se bo to res zgodilo, je žu- pan povedal, da končne od- ločitve še ni. Je pa, potem ko mu je ravnatelj glasbene šo- le Vid Marčen predstavil pro- storsko stisko glasbene šole in izdelane načrte za drugač- no namembnost doma in unionske dvorane, pričel re- sno razmišljati o tem. Meni namreč, da ni osnovni cilj na- polniti prostore Celjskega do- ma, marveč, da mu najdejo najboljšo možno namem- bnost. Ob tem je treba pono- viti, da so naložbo v selitev knjižnice in v izgradnjo pri- zidka zanjo ob celjskem do- mu že obravnavali celjski svet- niki in jo tudi podprli, kot eno od prioritetnih naložb ob- čine v prihodnjih letih. Tudi projekti za prizidek so že iz- delani. Za komentar novih razmiš- ljanj iz županove pisarne smo najprej povprašali direktor- ja osrednje knjižnice Celje Branka Goropevška, ki je bil zelo kratek. »O tem še ni- sem obveščen in takšnih raz- mišljanj nočem komentira- ti,« je dejal. Tudi župan Šrot je povedal, do gre zaenkrat le za razmišljanja in da se bo pred kakršno koli odločitvi- jo oziroma predlogom mest- nemu svetu pogovoril z di- rektorjem knjižnice, da pa od- ločitev, kakršna koli že bo, nikakor ne bo vplivala na prioritetni vrstni red naložb, kar pomeni, da ostaja uredi- tev pogojev za delovanje knjižnice aU v Celjskem do- mu ali kje drugje, morebiti tudi v novogradnji, prvens- tvena naloga. Precej bolj zgovoren je bil ravnatelj glasbene šole Vid Marčen, ki je zelo podprl žu- panova razmišljanja. Ob tem je že tudi na glas razmišljal, kaj vse bi lahko glasbena šola v dodatnih prostorih počela. Rešitev, da bi v upravljanje dobili le dvorano kina Union, ne bi bila sprejemljiva, saj bi ta brez ustreznih pomožnih prostorov za garderobe in po- dobno le težko zaživela. Če pa bi dobili še malo dvorano in vsaj nekaj prostorov, bi va- nje selili del glasbenih kabi- netov za izobraževanje na sred- nji stopnji. »V prekrasni union- ski dvorani, ki je ena treh slo- venskih biserov za glasbene prireditve, bi pripravljali kon- certe in prireditve. Pri tem bi seveda ne pripravljali le kon- certov klasične glasbe, ampak tudi nastope zborov, narod- no zabavnih ansamblov, pri- pravljali bi elitne plesne pri- reditve, tudi zabavni glasbi ne bi zapirali vrat,« je povedal Marčen. S trženjem dvorane bi lahko zagotovili tudi nje- no vzdrževanje, z odkupom dela prostorov, kjer je sedaj trgovina Lesnine, pa bi lahko poglobili tudi oder in na ta način omogočili, da bi v Ce- lju lahko videli tudi kakšno opero. BRST Na Svetino še ne bo treba peš Občina Štore je med red- kimi, ki sofinancira del av- tobusnega javnega prevo- za. Gre za tri Izletnikove po- poldanske oziroma večerne povezave med Celjem in Sve- tino (skozi Štore), ob delav- nikih. Izletnikov pogodbeni izva- jalec opravlja prevoze s kom- bijem, ki odpelje iz Celja ob 16., 18. ter 22. uri. Z njim omogočajo predvsem delav- cem in dijakom, ki nimajo dru- gega prevoza, povezavo med oddaljeno vasjo in večjima sre- diščema. Sicer pa koristijo na Svetini omenjeni javni prevoz še nekateri občani Celja in Laš- kega, saj sta občinski meji ze- lo blizu vasi. Občina Štore sofinancira prevoze že od leta 1997, ko jih je nameraval Izletnik po- stopno ukinjati. Tako je priš- lo najprej do sofinanciranja prve povezave, vse do današ- njih treh. Z Izletnikom skle- pajo pogodbe za leto dni vna- prej, pri čemer se bo obsto- ječa iztekla na silvestrovo. Občinski svet v Štorah se je pred dnevi strinjal s podaljša- njem pogodbe za leto 2003, ki jo bo podpisal župan Jaz- bec v teh dneh. Sofinancira- nje prevoza pomeni za davko- plačevalce v tej občini več kot dva milijona tolarjev obreme- nitve na leto, zato bodo po- zorni, če bo v kombiju dovolj potnikov. BJ Božič v obnovljeni opatiji Obnovitvena dela v celj- ski opatijski cerkvi sv. Da- nijela, s katerimi so začeli septembra, so bila v zadnjih dneh zaključena. Tako bo- do v znameniti cerkvi, kul- turnem spomeniku najviš- jega reda, na nocojšnji sveti večer spet redni obredi. V zadnjem času so v sve- tišču nameščali nove klopi, sicer pa so opečnati tlak za- menjali z marmornim, zame- njane so alarmne naprave ter indukcijska zanka za slušno prizadete, vse instalacije, po- skrbeli so tudi za pleskanje gotskega ometa. Po novem je v opatijski cerkvi prav tako centralno ogrevanje. Pred tem so bila oprav- ljena obnovitvena dela pred več kot tremi desetletji, ko so še odpravljali posledice vojnih bombardiranj, pri tem pa so bile nekatere re- šitve začasne. Obnovo so opravili z darovi vernikov. V tem času so bili obredi v sosednji EUzabetini kapeli, ob nedeljah in praznikih pa v Marijini cerkvi. BJ Z OBČINSKIH SVETOV Začasno financiranje ŠTORE - Občinski svet v Štorah se je na zadnji seji sezna- nil z županovim sklepom o začasnem financiranju potreb iz proračuna v letu 2003, kar lahko velja najpozneje do konca marca. Odločitev velja do sprejetja proračuna za pri- hodnje leto. Pri začasnem financiranju je dovoljeno za po- samezne namene upoštevati toliko sredstev, kolikor jih je bilo porabljenih v istem obdobju po letošnjem proračunu. (BJ) Kdo bo odločal v komunali? ŠTORE - Občina je ustanoviteljica in lastnica Komunale Štore, javnega podjetja za urejanje in vzdrževanje javnih naprav. O različnih vprašanjih v zvezi s podjetjem odloča občina s pomočjo tričlanskega odbora za upravljanje druž- be. Občinski svet je na zadnji seji v odbor imenoval Mirana Bukovška, Srečka Križanca in Stanislava Šobo. (BJ) Dražje komunalne takse ŠTORE - Občinski svet je na zadnji seji povišal vrednost točke za odmero komunalnih taks za 7,2 odstotka. Poviša- nje je v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin v prete- klem letu, veljalo pa bo od novega leta. Sedanja vrednost točke znaša 8,193 SIT. (BJ) 30. december od 18.30 dalje - dvorišče Mladinskega centra Celje: Zbrane bo zabavala priljubljena skupina Kingstone, na- stopilo bo improvizacijsko gledališče M'rš u impro, pride tudi dedek Mraz z druščino. 31. december od 10.30 dalje - Pravljična dežela na dvo- rišču Knežjega dvorca: Silvestrovanje za otroke, ki jih bodo zabavala dekleta iz skupine Foxy Teens in celjske vile, točno opoldne odšteva- nje. Pride tudi dedek Mraz. 31. december od 21. ure naprej - Trg Celjskih knezov: Na odru, ki bo postavljen pred Prothasyjevim dvorcem, bodo zbrane zabavali skupina Journal in Iztok Gartner, ki obljublja tudi presenečenja. Ob pestri gostinski ponudbi obljubljajo organizatorji še voščilo predstavnika mestne ob- čine, čudežne iskrice, ki jih bodo delili med prisotne in ki naj bi zamenjale zoprne petarde ter takoj po polnoči tudi tradicionalni ognjemet. V Štorah bodo silvestrovali na prostem na Lipi, kjer se bodo uro pred polnočjo zbrali pred bifejem Kegljišče. No- vo leto nameravajo pričakati ob glasbi ter nasploh v vese- lem vzdušju. Silvestrsko srečanje pripravljata TD Štore in omenjeni bife. (BJ) Plesalce Plesnega vala je obiskal Božiček Plesni val Celje je v četrtek v dvorani Gimnazije Celje-Center pripravil predstavitev vseh njihovih aktivnosti. Posebne gostje prireditve so bile Full Cool Demo Topovke Radia Celje, ki so osvojile drugo mesto na javni finalni prireditvi in za nagrado med drugim dobile plesni tečaj v Plesnem valu. Mariina Skurnšek in »Čokoladice« - Nina Kristovič, Patricija Nemivšek, Sanja Marn in Teja Goropevšek ob spremljavi saksofonista Jureta - so navdušile s svojim petjem, z zanimanjem pa so dekleta opazovala plesne korake številnim plesalcev in razmišljale o tem, v katero skupino se bodo vključile. Dobra organizacija in navdušeni gledalci so na koncu pričakali tudi Božička. S.B. P NA KRATKO Top classic I. Gimnazije v Celju Top Classic je tradicional- na glasbena prireditev Kultur- nega centra Antona Aškerca I. Gimnazije v Celju, ki so jo pri- pravili v ponedeljek v dvorani Celjskega sejma. Predstavili so se dijaki s svojimi skladbami, prav za to priložnost pa so na- stali zanimivi dueti oziroma skupine. Skladbe, ki so jih predstavili, so bile večinoma avtorske, nekaj pa je bilo tudi priredb. Zanimanje za pred- stavitev na Top Classicu je med dijaki iz leta v leto večje. Le- tos so dobili 37 prijav, zato, ker je prireditev časovno ome- jena, pa so jo razdelili na dva dela. Prvi del je bil v ponede- ljek, drugi pa bo 20. januarja, prav tako v dvorani Golovec. Novoletne počitnice Oddelek za družbene dejav- nosti Mestne občine Celje in Športna zveza Celje sta pri- pravila program različnih športnih aktivnosti, ki so tu- di letos brezplačno na voljo mladim. V četrtek, 26. decem- bra, petek, 27. decembra ter v ponedeljek, 30. decembra, bo od 10. do 12. ure na voljo kegljanje na kegljišču Golo- vec, med 10. in 11.30 uro bo- do mladi lahko rekreacijsko plavali na bazenu Golovec ter drsali na celjskem drsališču. Štefanovo na Teharjah Krajevna skupnost Tehar- je tudi na letošnje Štefanovo pripravlja slavnostno prire- ditev z blagoslovom konj. Že tradicionalno teharsko štefanovanje se bo pričelo 26. decembra pri obeležju kra- jevne skupnosti na Ledini z mašo ob 10. uri, pol ure ka- sneje se bo pričel blagoslov konj. BS Z lučkami na čaj Planinsko društvo Celje matica vabi to soboto ob 17. uri izpred gasilskega doma v Zagradu že devetnajstič zapored na gruzinski čaj na Celjsko kočo. Tradicionalna akcija druš- tva ima korenine v alpinistič- ni odpravi na Kavkaz, kjer sta leta 1983 sodelovala tudi dva celjska planinca. Ob povrat- ku sta s seboj prinesla gru- zinski čaj in ga pred koncem leta ponudila zbranim v Celj- ski koči. Udeleženci so skle- nili, da poslej vsako leto pri- pravijo v spomin na ta dogo- dek nočni pohod s svetilka- mi na Celjsko kočo, tam pa zbranim vsakič ponudijo gru- zinski čaj. Pohodnike vabi- jo, da pridejo z izvirnimi sta- rimi lučmi, od katerih bodo lastnike najlepših tudi sim- bolično nagradili. BS 16 ŽALEC POLZELA MOZIRJE Naj kar tožijo, če hočejo Spodnjesavinjska turistična zveza se ukvarja s prosjačenjem - Sredi januarja podelitev priznanj najlepšim - Žalska zveza na prvi skupščini v Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline, ki naj bi kljub različnim mnenjem de- lovala kot neka krovna or- ganizacija na področju spod- njesavinjskega turizma, se poleg posameznih akcij, uk- varjajo predvsem s pomanj- kanjem oziroma izterjavo denarja ter pripravljanjem fi- nančnega plana za prihod- nje leto. »Vsem občinam smo posre- dovali plan dela, odgovore pa pričakujemo v teh dneh. Na- to bomo v začetku januarja pri- pravili finančni plan ter se do- govorili z župani, kako in ka- tere akcije bomo še naprej iz- vajali,« je razložila Božena Kosu, predsednica Turistične zveze Spodnje Savinjske do- line. V zvezi se od poletja uk- varjajo predvsem s financami, saj posamezne občine zvezi dolgujejo kar precej denarja. »V nekaterih primerih gre za dolg iz leta 2001, predvsem na račun osebnega dohodka za strokovnega sodelavca. Tako na primer občina Vransko, kjer so se sicer na eni izmed sej do- govarjali, da bodo poravnali vsaj del dolga, dolguje nekaj več kot 700 tisoč, občina Vran- sko pa več kot 400 tisoč tolar- jev. V Braslovčah ostaja dolg izpred dveh let, medtem ko so na Polzeli in v Taboru svoje obveznosti redno poravnava- li. Omenjam dolg iz naslova podpisanih in dogovorjenih po- godb. Tako Prebold kot Vran- sko pa iz naslova delitvene bi- lance skupno dolgujeta 1,7 mi- lijona tolarjev,« ugotavlja Bo- žena Kosu, ki sicer še upa na možnost normalnega dogovo- ra, hkrati pa se boji, da bo kot zadnja možnost ostal pogovor z odvetniki. Konec junija so se namreč na sestanku z župa- ni dogovorili, da mora skup- na zveza obstajati naprej, saj je storila veliko pozitivnega za promocijo spodnjesavinjske- ga turizma. »Delali bi samo to, kar bi se dogovorili s posameznimi ob- činami,« je poudarila Kosuje- va. Zato je še toliko bolj pre- senetljiv odgovor enega izmed županov, ki naj bi menda izja- vil »da naj kar tožijo, če hoče- jo.« Po dogovorih naj bi zveza vodila krovne akcije, z njenim sodelovanjem pa hi vsekakor lažje nastopali na pri pridobi- vanju različnih sredstev na jav- nih razpisih. Pri slednjem v tu- ristični zvezi računajo na po- moč Razvojne agencije Savi- nja Žalec, skupen cilj pa je se- veda dobrobit spodnjesavinj- skega turizma. »V Žalcu so stva- ri na področju turizma dobro zastavili. V ta sklop sodi usta- novitev žalske zveze, in upam, da bodo tudi drugi župani za- čeli drugače gledati na razvoj te dejavnosti,« je menila Ko- sujeva. Tako na Vranskem kot v Preboldu so sicer ustanovili svoja zavoda, ki med drugim vključujeta tudi turizem. Ko- liko bosta zavoda uspešna, bo seveda pokazal čas. URŠKA SEUŠNIK Minuli teden so se na prvi redni skupščini sešU člani Zveze turističnih društev občine Žalec, ki združuje 12 društev s približno 700 člani, kot zadnje pa se jim je pri- družilo Etnološko društvo Hmeljarska vas Šempeter. Na skupščini je predsednica zveze Ivica Čretnik podala poro- čilo o prvem letu dela, ki je bilo zaznamovano z mnogimi aktivnostmi. Med drugim so izbrali logotip, se lotili čišče- nja posameznih krajev, izpeljah številne prireditve, izde- lali turistične informacijske table ter poskrbeli za propa- gandni material. Skrbeli so za izobraževanje ter sodelo- vali na različnih turističnih prireditvah. Tudi za prihod- nje leto so si zastavili podobne akcije, poleg tega pa bodo spodbujali ustanovitev novih turističnih društev. (TT) Praznično v Žalcu Kulturno umetniško društvo Žalec želi z zanimivi predstavitvami svojega dela pri- dobiti med občani več zaupanja in ugleda. Zadnjo v sklopu prireditev so poimenovali Praznični december, z njo pa so člani KUD Žalec izstopili iz okvira tovrstnih, včasih dolgočasnih prireditev. Na domiselni praznični sceni je številne obiskovalce v dvorani Doma II. slovenskega tabora v dogajanje popeljala Sabina Plaznik, nato pa so se s skrbno pripravljenim programom predstavili Savinjski komorni zbor. Savinjski oktet, ansambel Dominik, gledališče Žarek, vokalna skupina Cantemus in njihovi prijatelji - dalmatinska klapa Vapor. Nastopajoče so v stilu celotne prireditve predstavljali z napovedmi Jožeta Groberja, Saške Pukl in Jožice Ocvirk, ki je bila tudi avtorica celotne prireditve. Člani društva so se posebej zahvalili Janezu Megliču, ki na področju kulture deluje že pol stoletja. TT Blagoslov konj Na god sv. Štefana bo v četrtek na Polzeli prvi blagoslov konj. Prireditev pripravlja Malteška konjenica Polzela. Obred, ki ga bo opravil dekan Jože Kovačec, bo ob 10. uri pri žup- nijski cerkvi na Polzeli. Silvestrovanja na prostem pripravljajo v Žalcu, Grižah, Gornjem Gradu, Mozirju in na Rečici, verjetno pa bodo na ulice ali v središče kraja povabili krajane tudi v drugih obči- nah. Utrip solin v mozirski galeriji Dobro jutro soline je na- slov fotografske razstave Cirila in Metoda Sema, ki so jo v petek odprli v Gale- riji Mozirje. Oče in sin, Ciril in Metod Sem iz Mozirja, sta v polet- nem času na sečoveljskih so- linah spremljala delo Mati- ca Pečnika, ki je v letošnjem letu postal solinar. Ciril Sem, ki se s fotoreportersko foto- grafijo ukvarja že dobra tri desetletja in je znan tudi na- šim bralcem, je ob morju spremljal predvsem ljudi, nji- hovo delo in življenje ter po- skušal tudi v Mozirju prika- zati utrip sečoveljskih solin. Sin Metod je ob solinah spremljal neživo naravo in predmete v njej ter na raz- stavi pokazal veliko trenut- kov, ujetih v tok časa. »Raz- stava pripoveduje tudi posa- mezne zgodbe o soli, ujeti v plitki kotanji, ki je milijone let čakala človeka,« je ob od- prtju razstave povedala Vlad- ka Planovšek iz mozirskega zavoda za kulturo. Oba avtorja, tako Ciril za fotoreportersko kot sin Me- tod za izrazno fotografijo, sta se večinoma odločala za čr- no bele fotografije. Razsta- va, ki sta jo ob odprtju obo- gatila učenca Glasbene šole Nazarje, Tamara Pustoslem- šek in Filip Steiner, bo v mo- zirski galeriji na ogled do 4. januarja. US Dnevi rdečili, srčniii želja Polzelani in Žalčani so bi- li v soboto deležni obilo predprazničnega utripa, ki so ga na Polzeli popestrili z božičnim sejmom in s po- stavitvijo jelke, v Žalcu pa so ob celodnevnem dogaja- nju spletli veliko zanimivo- sti. Tudi v tem tednu se ta- ko v Spodnji kot Zgornji Sa- vinjski dolini obeta veliko prireditev. Na Polzeli so člani tamkajš- njega turističnega društva po- vabili krajane, naj jelko na par- kirišču pred občinsko stavbo okrasijo z rdečimi okraski, ob krašenju pa naj ne pozabijo na lepe želje zase in za druge. Ta- ko je nastala jelka rdeča - jel- ka žareča, ki bo Polzelane in druge obiskovalce vse do sveč- nice opozarjala na številne, včasih žal neuslišane želje. Za- nimivo sejemsko dogajanje, na katerem so bile na voljo šte- vilne dobrote z okoliških kme- tij, voščilnice, različni okra- ski in božično-novoletna da- rilca, so popestrili otroški pev- ski zbor Cekinčki, mešani pev- ski zbor Oljka, kvintet Lastovka in Božidar A. Kolerič. Božično novoletne sejme so ob sobotah v izvedbi učencev, članov in sekcij KUD Svobo- da ter drugih gostov priprav- ljali tudi v Preboldu, kjer bo na božično sredo še tradicio- nalni koncert Pihalnega orke- stra Tekstilne tovarne Prebold. Na Vranskem bo na Štefano- vo koncert Mešanega pevske- ga zbora A Cappella iz Petrovč, v tamkajšnji šoli pa v nedeljo, 29., pripravljajo še literarni ve- čer z Nežo Maurer. Na Polze- li se bodo nocoj, 24., ob 21.30 z lučkami odpravili na Goro Oljko k polnočnici, na Štefa- novo bo ob 18. uri božični koncert v Andražu, na Polzeli pa po večerni maši koncert Se- bastijana Podbregarja. V sobo- to, 28., bodo po maši v pol- zelski cerkvi nastopili solisti mariborske opere, posebej pa pripravljajo silvestrovanje v planinskem domu na Gori Olj- ki. Posebej zanimivi bodo pri- kazi živih jaslic, ki jih priprav- ljajo v Hudi luknji, Šempe- tru in na Rečici. Žive božične jaslice v Hudi luknji, kjer bo na ogled tudi zanimiva jama, bodo postavili 25. in 26., oba dneva od 15. do 18. ure. Turi- stično društvo Šempeter bo v sodelovanju z domačim KUD Grifon pripravilo Božično skrivnost v jami Pekel. Božič- no zgodbo bodo v obliki po- sameznih prizorov »postavili« v spodnjem delu jame. Prizo- re bodo vklopili v čudovit jam- ski ambient ob spremljavi pe- smi in glasbe. Božično skriv- nost bodo lahko obiskovalci spoznavali na božični dan ter na Štefanovo, 25. in 26., od 16. do 18. ure. Člani Turistič- nega društva Rečica ob Savi- nji bodo žive jaslice postavili letos četrtič. Predstavi ob 17. in 18.30 bodo pripravljali 25., 26. in 27 v Dol-Suhi, v nepo- sredni bližini Rečice. Igrane prizore Kristusovega rojstva bodo obogatili člani kvarteta Joy. U. SELIŠNIK, Foto: T TAVČAR St. 52 - 24. december 2002 17 Zastava za e-občane OŠ Franja Malgaja in OŠ Hruševec iz Šentjurja med 16 slovenskimi e-šolami - E-učilnici odpirata vrata januarja v računalniških učilni- cah e-šol lahko učenci in občani popoldne ter ob so- botah ob strokovni pomoči skrbnikov učilnic spozna- vajo delo z računalnikom, brskajo po medmrežju, upo- rabljajo elektronsko pošto in druge storitve, ki jih omo- goča svetovni splet. Z ja- nuarjem bo tako tudi v dveh šentjurskih osnovnih šo- lah, OŠ Franja Malgaja in OŠ Hruševec, ki sta bili z letošnjim šolskim letom sprejeti v slovensko mrežo šestnajstih e-šol. Šentjurski šoli sta se za spre- jem v mrežo potegovali sku- paj, ob podpori lokalne skup- nosti, saj je občina prevzela financiranje računalničarja, ki bo občanom pomagal pri spoznavanju osnov informa- tike in informacijske tehno- logije ter jih uvajal v e-po- slovanje. Slednje je tudi cilj ministrstva za informacijsko družbo (MID), ki je lani sku- paj z ministrstvom za šols- tvo, znanost in šport po Slo- veniji začelo plesti mrežo e- šol. Ravnatelja obeh šol Mar- jan Gradišnik in Robert Gaj- šek sta se za skupno kandi- daturo odločila zato, da bi možnost računalniškega opi- Eden večjih dosežkov za obe šoli je stalni IP-naslov s samostojnim strežnikom, kjer je postavljen tudi strež- nik za pošto. Na strežniku http://www.hrusevec.org je že na ogled spletna stran, kjer bodo objavljena tudi vsa obvestila o dogodkih v obeh šolah, najprej za tri predavanja v januarju in fe- bruarju. smenjevanja tudi krajevno čim bolj približala občanom, hkrati sta zdaj v Šentjurju ure- jeni sodobni računalniški učilnici v obeh šolah. Od 5. januarja, med tednom od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure, bosta izmeno- ma odprti občanom, kdaj jim bo katera na voljo, pa bo naz- nanjala pred šolskim vhodom izobešena zastava e-šole. V MID-u so za obe šoli ure- dili računalniško mrežo ter financirali nakup 12 računal- nikov, strežnika, usmernika, dveh tiskalnikov, dveh sca- nerjev in videokonferenčne opreme. Za ostalo so poskr- beli v šolah, predpogoj, da so sploh kandidirali, pa je bi- la pripravljenost občinskega vodstva, da zagotovi denar za plačilo računalničarja, ki bo obiskovalcem pomagal pri delu. Slednje je v večini slo- venskih občin velik problem, zato je mreža e-šol še vedno razmeroma slabo prepletena. Slovesno odprtje računal- niških učilnic, ki so ga po- OŠ Franja Malgaja in OŠ Hruševec sta ob eni od ljub- ljanskih osnovnih šol edi- ni v Sloveniji, ki imata ADSL-povezavo (2048/512) na arnes. Vendar že iščejo možnosti, kako bi prišli do optične povezave s svetom in s tem še povečali hitrost. pestrih z videokonferenco učencev OŠ Hruševec z vrst- niki iz Velike Nedelje in Se- žane, so v Šentjurju pripra- viU prejšnji teden, za obča- ne pa bodo že v januarju in februarju pripravili prva tri predavanja. V sodelovanju s Telekomom na temo infor- macijska mreža in načini ko- munikacij, z Banko Celje o e-bančništvu in z Upravno enoto Šentjur o e-upravi in poslovanju. IVANA STAMEJČIČ Za računalniki so bili ob slovesnem odprtju učenci, po 6. januarju pa bodo na voljo vsem občanom. Izobešena zastava e-šole bo znak, da je računalniška učilnica e-šole odprta. Darila iz Božičkovih rok se je razveselil tudi Jernej Jakopič. Darila otrokom že peto leto zapored so v Območnem združenju RK Laško skupaj z občino in kulturnim centrom pripra- vili dobrodelno akcijo Laš- ko združuje dobre želje, v kateri so zbirali denar za obdaritev otrok. Zadnji dve leti so izkupi- ček dobrodelne akcije name- nili otrokom s posebnimi po- trebami, ki so povezani v društvo Sožitje. Z izkupič- kom, denarjem iz akcije RK Božiček in dedek Mraz po- trebujeta vas ter prispevkom Gorazda Seliča iz Laškega so nakupili darila, ki jih je Boži- ček v soboto razdelil vsem petdesetim otrokom, ki so jih predlagan v Sožitju. Akciji se je pridružil tudi Center za socialno delo Laš- ko, tako da je Božiček pri- nesel darila tudi šestnajstim otrokom, ki živijo v rejniš- kih družinah. Na prireditvi v dvorani kulturnega centra so nastopili Okrogli muzikan- ti in mažoretna skupina laš- ke godbe na pihala. IS, Foto: MM Laščani s proračunom za 2003 Laško je ena prvih, če ne prva občina na Celjskem, ki ima sprejet odlok o ob- činskem proračunu za leto 2003. V občinski blagajni se bo prihodnje leto zbralo nekaj manj kot 1,75 milijarde to- larjev prihodkov, na odhod- kovni strani pa je predvide- na za dobrih 125 milijonov tolarjev večja poraba. Po be- sedah župana Jožeta Rajha se v Laškem zadnja leta po- trudijo, da proračun za pri- hodnje leto sprejmejo še pred koncem iztekajočega koledarskega leta, saj tako za- gotovijo normalno financira- nje proračunskih porabnikov in finančno poslovanje obči- ne, vključno z novimi nalož- bami. To jim je, kljub lokal- nim volitvam, ki so po ob- činah za vsaj dva meseca zau- stavile »redno« delo, uspelo tudi letos. Prvo branje proračunske- ga odloka so v začetku no- vembra opravili še svetniki prejšnjega mandata, novoi- zvoljeni občinski svetniki pa so ga, vključno z nekaj do- polnitvami, dokončno potr- dih v sredo. Na predlog je bil v Laškem sicer podan amandma, ki je predvideval prerazporeditev proračun- skega denarja v korist kme- tijstva, vendar ga občinski svetniki niso večinsko pod- prli. IS Laško 31. december od 22.30 dalje - Aškerčev trg: Igra Ansambel Dori, poskrbljeno za gostinsko ponudbo, natančno ob polnoči voščilo župana Jožeta Rajha. Organi- zatorja Občina Laško in Turistično društvo Laško silvestro- vanje na prostem pripravljata že tretje leto, vselej pa poskr- bijo tudi za namestitev posebnih zabojnikov, v katere Laš- čani dokaj poslušno mečejo petarde. Šentjur 31. december od 22. ure - Tržnica na Drofenikovi ulici: Igra ansambel Vigred, poskrbljeno za gostinsko ponudbo, organizatorja Krajevna skupnost Šentjur-mesto in Občina Šentjur. Javna dela v Laškem Programi javnih del še vedno veljajo za najbolj učmko- vit prehod iz nezaposlenosti v odpiranje novih delovnih mest. Samo iz programa pomoči na domu naj bi v Laškem leta 2003 dobili zaposlitev štirje delavci oziroma delavke. V 12 različnih programov bo vključenih 32 delavcev, javna dela za prihodnje leto so ovrednotena na dobrih 40 mili- jonov tolarjev, od tega bodo četrtino denarja zagotovili v Laškem iz občinskega proračuna. Pravila e-šole Za obiskovalce računal- niških učilnic veljajo po- sebna, enotna pravila pro- jekta e-šol. Določajo, kate- ra opravila so dopustna, hkrati pa prepovedujejo vse ostalo, s čemer bi lahko priš- lo tudi do zlorab. Računalniki v e-učilnicah so namenjeni za pisanje in tiskanje (do 10 strani) bese- dil, oblikovanje gradiva, pri- pravo predstavitev, obdelavo slikovnega gradiva, dostop do storitev Interneta, z omejitvi- jo dostopa do določenih vse- bin, uporabo elektronske po- šte, optično čitanje oziroma skeniranje dokumentov in shranjevanje podatkov na us- trezne medije. Prepovedano pa je: tiska- nje gradiva, ki presega 10 stra- ni, pošiljanje podatkov z ža- ljivo ali pornografsko vsebi- no, razpošiljanje verižnih elektronskih sporočil (SPAM), komercialna upora- ba Interneta, uničevanje in spreminjanje podatkov dru- gih uporabnikov, prekomer- na uporaba programske opre- me za zabavo (igrice), upo- raba nelegalne programske opreme ter namerno mote- nje in onemogočanje dela drugih uporabnikov omrež- il-. Čas uporabe računalnika je omejen na eno uro, prednbst pri dostopu imajo obiskoval- ci za pripravo seminarske na- loge ali e-poslovanje z javno upravo. Obiskovalci morajo vse podatke shranjevati iz- ključno na strežnik, na kate- rem je tako kot na lokalnih računalnikih poskrbljeno za antivirusno zaščito. NA KRATKO Obiski in dobre želje še pred koncem leta bodo aktivisti in prostovoljci RK v Laškem obiskali številne bolne, starejše in osamljene občane, ki živijo doma ali v domovih starejših. Okoli 200 pomoči potrebnim občanom Laškega in Radeč delijo prehrambene pakete, ki jih je v občine posredoval RK Slovenije, v Laškem pa so jim pridali še 3-kilogramske zavitke pralnega praška. V teh dneh naj bi se aktivisti z do- brimi željami oglasili pri okoli tisoč ljudeh, razdelili bodo okoli 600 paketov pozornosti. Po podatkih RK narašča šte- vilo Laščanov in Radečanov, ki so v oskrbi v domovih starej- ših, letos je skupno število že 165. Za v želodčke in ušesa v Društvu prijateljev mladine Šentjur so poskrbeli za božično-novoletno obdaritev predšolskih otrok, ki niso vključeni v vrtce. Malce starejša mladež se že veseli koncerta, ki ga v druš- tvu s pomočjo sponzorjev pripravljajo v četrtek, 26. de- cembra, v športni dvorani Hruševec. V goste namreč priha- jata med mladimi silno priljubljena Sebastian in skupina Bepop. IS Št. 52 - 24. december 2002 18 Na podeželju »škripate znanje Projekti za manjšo brezposelnost, zlasti žensk v Obsotelju in na Kozjanskem z besedami »Na podeže- lju >škripa< znanje«, je pred- sednik sveta zavoda Raz- vojne agencije Sotla in ro- gaški župan Martin Miko- lič povzel bistvo problema- tike, ki najbolj pesti Obso- telje in Kozjansko. Da bi vsaj delno odpravili veliko brezposelnost, zlasti žen- ske populacije na tem ob- močju, ljudi ustrezno izo- brazili in tako pospešili raz- voj podeželja, so se na tam- kajšnji razvojni agenciji, ki deluje že dobri dve leti, od- ločili za izvedbo nekaterih projektov v tej smeri. Na predstavitvi, ki so jo v sodelovanju z zavodom Ro- gaška dediščina Rogatec pri- pravili konec preteklega ted- na, so predstavili le najno- vejše. Prvega, z naslovom Us- posabljanje turističnih vod- nikov, so se lotili z namenom, da pospešijo izobraževanje to- vrstnih ciljnih skupin, s či- mer bi jim zagotovili zadost- no znanje za kakovostno vo- denje turističnih ogledov. Projekt je vreden nekaj manj kot 25 milijonov tolar- jev, pri čemer bosta večji del prispevala EU iz sredstev Pha- re in naše ministrstvo za de- lo, družino in socialne zade- ve, četrtino pa bodo zagoto- vile občine in posamezniki. Na ta način naj bi med dru- gim povečali tudi možnosti za zaposlitev mladih in izbolj- šaU turistično ponudbo ozi- roma prepoznavnost območ- ja. V projektu poleg RA Sot- la sodelujejo še Savinjsko - Šaleška območna razvojna agencija, Razvojna agencija Savinja, Območna razvojna agencija Pohorje - Dravinja in Ljudska univerza Rogaš- ka Slatina. Drugi projekt, s katerim je agencija julija kandidirala na razpisu za pridobitev Phare sredstev, obravnava žensko podjetništvo kot zaposlitve- ne možnosti na podeželju, njegova vrednost pa se gib- lje okoli 20 milijonov tolar- jev. Tudi tukaj bodo tako vlo- ženi finančni deleži kot part- nerji enaki kot v predhodnem projektu. Ciljne skupine so kmečke gospodinje, brezpo- selne ženske in druge zain- teresirane, ki se želijo vklju- čiti v druge oblike dela ali pridobiti nova znanja. S po- močjo začrtanih aktivnosti naj bi le-te pridobile znanja za razvoj novih izdelkov in storitev, povečale naj bi se nji- hove možnosti za zaposlitev, izboljšal standard in ohrani- la kulturna krajina ter pose- ljenost podeželja. Projekt Aktiviranje neiz- koriščenih potencialov po- deželja pa je nastal pod okri- ljem rogaškega zavoda Ro- gaška dediščina. Predstavlja nadgradnjo že uspešno izve- denemu izobraževalnemu projektu Razvoj podeželja, prav tako pa je bil financi- ran z evropskimi in repub- liškimi sredstvi. Njegova vrednost znaša nekaj manj kot 28 milijonov tolarjev, cilj snovalcev pa je dvig izo- braženosti oziroma razširi- tev teoretičnih in praktičnih znanj z različnimi vsebina- mi, povezanimi s kmetijs- tvom. V partnerstvo so po- leg savinjskih in pohorskih razvojnih agencij vključeni še Razvojna agencija Sotla, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Srednja biotehniška šola Kranj in Šolski center Ptuj. Zanimanje za vse tri projekte je menda precejš- nje, zato bodo določene sku- pine tudi omejih. Ali bodo prizadevanja tudi dejansko obrodila sadove, pa je odvi- sno od še mnogih drugih de- javnikov. BOJANA JANČIČ Predsednik sveta RA Sotla Martin Mikolič (skrajno desno), direktorica agencije Zinka Berk in predstavni- ci zavoda Rogaška dediščina Rogatec, Simona Arzenšek in Suzana Likar. Z OBČINSKIH SVETOV Tretjina za naložbe ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarski svetniki so na zadnji seji sprejeli osnutek odloka o proračunu za leto 2003. Le-ta predvideva prihodke v višini nekaj manj kot 1,2 milijarde tolarjev in za dobrih 28 milijonov tolarjev več odhodkov. Proračunski primanjkljaj naj bi pokrili s sredstvi iz prete- klega leta in posojilom. V prihodnjem letu namerava šmar- ska občina za naložbe nameniti približno trideset odstot- kov manj denarja kot letos, a še vedno več kot znaša repub- liško povprečje.Člani občinskega sveta so predlagaH le ne- kaj sprememb glede financiranja krajevnih skupnosti, šmar- skega športnega parka in kmetijstva, sprejemljive predloge pa naj bi v prihodnje vključili v predlog proračuna, ki ga bo občinska uprava pripravila do sredine januarja. Imenovana podžupana ŠMARJE PRI JELŠAH - Obveznosti podžupana v šmar- ski občini bosta naslednja štiri leta opravljala predstavnika Slovenske ljudske stranke Stanko Javornik in Liberalne demokracije Erih Strašek. Predlog imenovanja kandida- tov so na zadnji seji sprejeli člani občinskega sveta, ki so med drugim obravnavali tudi predlog cen socialnih stori- tev. Za osebno pomoč bo tako poslej potrebno odšteti nekaj več kot 311 tisočakov mesečno, pomoč družini na domu pa bo stala nekaj manj kot 2.500 tolarjev na uro. Z občinskimi in državnimi subvencijami se bo le-ta znižala na tisoč tolar- jev na uro. Nove cene storitev bodo začele veljati po novem letu. Knjižnica odslej javni zavod ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarska knjižnica bo v začetku prihodnjega leta že začela delovati kot samostojni javni za- vod, ki bo knjižničarsko dejavnost opravljal tudi za občine Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. V njegovo sestavo bo poslej sodil tudi šmarski kulturni dom. Do razpisa za delov- no mesto direktorja knjižnice jo bo vodil dosedanji direktor Ljudske univerze Jože Čakš. Javni zavod je namreč pravni naslednik knjižnice Šmarje, ki je v preteklosti delovala pod okriljem Ljudske univerze Rogaška Slatina. Sredstva in pre- moženje bo po novem knjižnici zagotavljala ustanoviteljica, torej šmarska občina, ki je tudi že podala soglasje k sistemi- zaciji delovnih mest. Knjižnica Rogaška Slatina bo kot javni zavod začela delovati s 1. julijem 2003. (BoJ) Vodja Caligule Andjelko Kneževič - Janč (levo) in basist AC/DC Cliff VViliiams. Avstralsko-slovenska ročk naveza Rogatčan Andjelko Kne- ževič - Janč, sicer pevec in vodja skupine Caligula, se je v minulih dneh srečal z basistom svetovno znane, legendarne ročk skupine AC/DC Cliffom VVilliam- som. Prve stike je Janč s sku- pino navezal že pred izda- jo plošče rogaških rocker- jev z naslovom Rad zapil bi se z bogovi, ko so dobili do- voljenje za priredbo sklad- be Rock'n'roll damnation. Srečanje pa ni ostalo le na poslovni ravni. Ljubitelji te zvrsti glasbe tako upajo, da se bo iz njunega prijateljs- tva v prihodnje izcimilo še kaj izjemnega. Sicer pa naj bi skupina AC/DC prihod- nje leto nastopila v naši bli- žini, morda celo v Sloveni- ji, Caligula, ki bo drugo le- to proslavila 20-letnico de- lovanja, pa se menda že pri- pravlja tudi na snemanje spota za skladbo Rock'n'roll damnation. ,,^ODRI TELEFON Sterilizirano mleko Bralko Novega tednika zanima, zakaj Mlekarna Celeia kupcem ne ponudi steriliziranega mleka, ka- kršno je na primer Alpsko mleko. Direktor mlekarne Mar- jan Jakob pojasnjuje: »V Za- hodni Evropi prodaja steri- liziranega mleka vedno bolj upada. Kupci dajejo prednost bolj kakovostnemu, svežemu mleku, saj je v steriliziranem mleku vse življenje uničeno. Tudi v naši mlekarni želimo ponuditi kupcem najboljše, torej naravno sveže mleko brez dodatkov. Poleg tega sta na slovenskem trgu že dva prodajalca steriliziranega mleka, tako da bi novo znam- ko težko uveljavili. Naložba tudi ne bi bila ekonomsko upravičena, saj je zelo dra- ga, prodaja pa bi bila, še po- sebno po vstopu v Evropsko unijo, vprašljiva.« Parkiranje za invalide Mlada invalidka z otro- kom se je pritožila, da tež- ko najde parkirni prostor v neposredni bližini otroške- ga dispanzerja v celjskem zdravstvenem domu. Zani- ma jo tudi, komu je name- njeno parkirišče pred vho- dom v dispanzer. Odgovarja direktor Zdravs- tvenega doma Celje prim. mag. Brane Mežnar: »Inva- lidi, pa tudi drugi starši hudo bolnih otrok, se lahko pripe- ljejo neposredno do zgradbe zdravstvenega doma, kjer je 10 mest rezerviranih zanje in za dostavo. Do tega parkiriš- ča pridete mimo vratarnice na Glaziji. Z nalepko na avtomo- Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinarka Ivana Stamejčič. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. bilu oziroma z izkaznico vam je vstop zagotovljen. Parkiriš- če na dvoriščni strani zdravs- tvenega doma pa je namenje- no samo zaposlenim.« Pokrovčki na kisli smetani Bralka Jana je nezado- voljna s sedanjimi pokrovč- ki na lončkih s kislo sme- tano. Ugotavlja, da se pri odpiranju strgajo in lonč- ka potem ni mogoče več za- preti. Zanima jo, če name- ravajo to težavo v Mlekar- ni Celeia odpraviti. Za odgovor smo zaprosili direktorja mlekarne Marja- na Jakoba: »Najkasneje spomladi bomo uvedli nove, gladke pokrovčke, ki jih bo mogoče zapreti vsaj 6- do 7- krat. Ko smo jih preizkusili, smo bili z njihovo kakovost- jo zelo zadovoljni. Vse ima- mo že pripravljeno, samo na pokrovčke še čakamo. Mi- slim, da bomo prvi v Slove- niji zagotovili ustrezno zapi- ranje lončkov s kislo smeta- np. _ CMBP}. Št. 52 - 24. december 2002 19 Varčna uprava, bogate naložbe »če so bila osemdeseta leta velika zgodba o uspehu konjiškega gospo- darstva in se je v začetku devetdese- tih dobršen del te gospodarske uspe- šnosti sesul in se je skregala tudi po- litika, potem smo v zadnjih letih ven- darle znali in zmogli stopiti naprej. Stanje, ki smo ga skupaj dosegli, nam dovoljuje sanje...« je ob predlogu pro- računa za prihodnje leto dejal konjiški župan Janez Jazbec. Sam proračun pa stoji na trdnih temeljih. V občinskem proračunu pričakujejo več kot 1,5 milijarde tolarjev, ob tem pa še neposredno financiranje nekate- rih velikih naložb iz državnega prora- čuna. Razporeditev denarja ohranja raz- vojno naravnanost v vseh gospodarskih dejavnostih, ob tem pa skrbi tudi za vzpodbude, kot so štipendije, razisko- valne naloge, pomoč pri naložbah v kme- tijstvu, spodbujanje zaposlovanja, za- gotavlja uresničevanje programov CRPOV in uvaja celo sofinanciranje di- plomskih nalog. Zanimivo je, da na- menja na primer 6 milijonov za sofi- nanciranje dela mladih in za mlade, ohranja skrb za požarno varnost ter skuša spodbujati delo številnih društev. Čeprav je proračun obremenjen z od- plačilom čitalnice (odprtje napovedu- jejo 7. februarja), glasbene šole in ne- katerih že zgrajenih cestnih odsekov, pa predvideva številne pomembne na- ložbe. Poleg cest, mostov in stanovanj je med večjimi nadaljevanje izgradnje Centra za ekološko ravnanje z odpad- ki, priprava dokumentacije za izgrad- njo Gimnazije Slovenske Konjice, ki bi naj bila končana v letu 2004, pred- videva pospešene aktivnosti v zvezi s plinifikacijo v Slovenskih Konjicah in izkoriščanjem bio mase za ogrevanje v Ločah. Konjiška občinska uprava je vzgled racionalnega poslovanja. Namesto 23 zaposlenih, kolikor bi jih lahko bi- lo, vse delo opravi 16 ljudi. Več de- narja na prebivalca porabijo v kar 165 slovenskih občinah, pa čeprav je v dejavnost konjiške uprave vključe- na tudi plača župana. Podobno varčni so tudi pri delu občinskega sveta in odborov. Del denarja bodo porabili tudi za iz- vedbo turističnega dogodka leta - finalne prireditve evropskega tekmovanja Entente florale. Pričakujejo, da bodo čas med 18. in 21. septembrom, ko bodo Konjice go- stile Evropo v malem, uspešno tržno in promocijsko izkoristili. MBP P NA KRATKO Hotel pod Roglo v Zrečah, natančneje v Bo- harini, so ta teden odprli že četrti hotel. Lastnik Žan Te- žak ga je poimenoval Hotel pod Roglo. V njem je 16 dvo- posteljnih sob in 5 apartma- jev, od katerih je eden luk- suzno opremljen. Poleg tega bodo imeli tudi lastno pivo- varno in restavracijo za 150 ljudi. Obrtniki z novim vodstvom v Slovenskih Konjicah so na prvi seji novoizvoljeni po- slanci skupščine Območne obrtne zbornice izvolili no- vo vodstvo za štiriletno ob- dobje. Predsednik je postal Milan Padežnik iz Bohari ne pri Zrečah, podpredsed- nika pa sta Karel Zidanšek iz Skednja in Anton Tehov- nik iz Spodnjih Prelog. No- vi predsednik Milan Padež- nik pravi, da velikih spre- memb v prihodnje ne bo. Že- lijo si predvsem boljše po- vezovanje med obrtniki. Si- cer pa nameravajo prihodnje leto v Slovenskih Konjicah zgraditi dom obrtnikov. Razstava Konjiških likovnikov v Mestni galeriji Riemer razstavljajo Konjiški likovni- ki. 20 slikarjev se predstva- Ija s 40 slikami, predvsem manjšega formata, primerni- mi tudi za darila. Z razsta- vo, ki bo na ogled do 20. ja- nuarja, konjiški likovniki za- ključujejo leto, v katerem so praznovali 30-letnico delo- vanja. (MBP) Tudi v Vojniku LDS v opoziciji v občinskem svetu v Vojniku so se v vladajo- čo koalicijo povezali Slo- venska ljudska stranka, Nova Slovenija, Nova ge- neracija ter Socialdemo- kratska stranka Sloveni- je, v opozicijski drži pa bo- sta Liberalna demokraci- ja Slovenije ter DeSUS. Najmočnejša politična stranka v Sloveniji bo to- rej v Vojniku, podobno kot že v Celju in Štorah, v opo- ziciji. Sicer pa je občinski svet Vojnika prejšnji teden z javnim glasovanjem iz- bral za podžupana Janeza Korošca iz SDS, ki je opravljal to funkcijo že v preteklem mandatu. Prav tako je imenoval člane raz- ličnih občinskih odborov in komisij, pri čemer so se-. veda upoštevali volilne re- zultate. Pri tem sta bila za predsednika Nadzornega odbora predlagana vojniš- ka občana Peter Vrisk iz ljudske stranke (sicer prvi mož Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije) ter Izi- dor Krivec iz liberalne de- mokracije (direktor Celj- skih mesnin). Za razliko od Frankolovčana Krivca je bil z glasovanjem svetnikov iz- voljen Peter Vrisk, iz bliž- nje vojniške okolice. Svetniki iz frankolov- skega konca so po konča- nih glasovanjih ugotovili, da so imena iz njihovih lo- gov v odborih in komisi- jah nasploh v precejšnji manjšini. BJ Ko je otrok preveč v Vojniku so začeli pred dnevi s širitvijo vrtca. Za enoto Vrtca Mavrica je letos namreč toliko zanimanja, da so morali 28 malčkov odkloniti. Za polovico so us- peli najti mesta vse od Velenja do Šmarja pri Jelšah, blizu delovnih mest njihovih staršev, druga polovica čaka doma. Povečanemu zanimanju za vrtec botruje vračanje mla- dih družin na podeželje, nekatere družine pa se po novem odločajo za več otrok, opažajo vzgojiteljice. Za rešitev najhujših težav so v enoti javnega zavoda v Vojniku, ki vključuje zaenkrat 210 otrok, uredili prazne mansarde. Z deli, ki so jih začeli opravljati prejšnji teden, bodo pridobili prostore za dva oddelka (enota v Vojniku ima zaenkrat deset oddelkov). Skupaj s pomožnimi prostori seveda, kar pomeni blizu sto kvadratnih metrov novih po- vršin. Z deli nameravajo zaključiri sredi januarja. Vred- nost naložbe znaša 13 milijonov tolarjev, ki bodo iz ob- činskega proračuna. V javni zavod Vrtec Mavrica je v celoti vključenih 310 otrok. Obiskujejo enote v Vojniku, na Frankolovem, v Novi Cerkvi ter Socki. BJ Primanjkljaja ki ga ni Občinski svet v Vojniku je na zadnji letošnji seji spre- jel že tretji rebalans letošnjega občinskega proračuna z 838 milijonov tolarjev prihodkov ter 16 milijoni primanj- kljaja. Prvi popravek proračuna je bil zaradi nakupa gasilskega vozila, drugi zaradi nakazil za naložbe iz različnih ministr- stev, z zadnjim pa so prihodki nižji za 48 milijonov tolar- jev. Poglavitni vzrok za znižanje tiči v nepremičninah v ob- činski lasti, ki jih občina letos še ni uspela prodati. Med njimi so, na primer, parcele na Konjskem. Vzrok za 16 milijonov letošnjega proračunskega primanj- kljaja je v najetju kredita za gasilce v Socki. Z upošteva- njem računa finančnih terjatev in naložb ter računa financi- ranja, pa letošnji proračun kaže dejansko pozitivno stanje, v višini 1,2 milijona tolarjev. BJ Z OBČINSKIH SVETOV Podžupan je Andrej Poklic VITANJE - Svetniki so za podžupana soglasno potrdih Andreja Poklica, predsednika 00 SDS Vitanje, ki ima v občinskem svetu večino. Župan Slavko Vetrih bo delo župa- na opravljal neprofesionalno. Vsemu navkljub uspešno VITANJE - Na skupni seji starega in novega občinskega sveta so pregledali opravljeno delo v minulem štiriletnem obdobju ter finančno poročilo za letošnjih prvih devet me- secev. Ugotavljali so, da so kljub razkolu v občinskem sve- tu, ki ga je povzročila gradnja čistilne naprave na sporni lokaciji, naredili veliko. V zadnjih štirih letih so med dru- gim v občini zgradili 5 in pol kilometrov cest, med večjimi naložbami, pri katerih je z denarjem sodelovala tudi drža- va, pa izstopajo popolna obnova Tišlarjevega mostu, preu- reditev nekdanje šole v stanovanjski objekt, izgradnja či- stilne naprave ter dokončanje parkirišča za avtobuse in to- vornjake. Neupravičen protest SLOVENSKE KONJICE - Svetnika Nove Slovenije Leon Tisovic in Vera Zidanšek sta vložila protest zaradi nezako- nitega dela 1. seje sveta. Po njunem bi morali o kandidatih za komisijo za mandatna vprašanja in imenovanja ter admi- nistrativne zadeve glasovati s tajno, župan Janez Jazbec pa je odločitev o javnem ali tajnem glasovanju dal na izbiro svetnikom, ki so se odločili za javno glasovanje. Zahtevo obeh svetnikov po razveljavitvi sprejete odločitve so zavr- nili, saj je tudi ministrstvo za notranje zadeve, urad za lo- kalno samoupravo, potrdil, da so bili postopek imenovanja komisije in sklepi o imenovanjih veljavni. (MBP) Slovenske Konjice -Otroško silvestrovanje v torek, 31. decembra, ob 10.30 v dvorani Konjičanka -Silvestrovanje na prostem z ognjemetom, ob 22. uri na Mestnem trgu Zreče -Silvestrovanje na prostem z ognjemetom, županovo tor- to in šampanjcem v torek na Bazarju v Zrečah -V kulturnem domu na Stranicah v torek ob 23. uri, og- njemet ob 0.40 Vitanje -V Kulturnem domu Vitanje s pričetkom ob 22. uri, og- njemet in županova voščilnica na prostem ob polnoči Na Dobrni pripravljajo bogato silvestrovanje na prostem. Ob 22. uri bo začetek glasbe v živo, z ansamblom Izvir, dobro uro pozneje bodo prisluhnili kroniki leta, tik pred polnočjo pa bo novoletna poslanica župana Martina Brecla. Takoj po polnoči bo novoletni ognjemet. (BJ) Privlačna zimska pravljica Dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah bo še vse do konca leta poln življenja. V okviru »Zimske pravljice na Dvorcu Trebnik« se v dvorcu in njegovi okolici zbirajo otroci na ustvar- jalnih delavnicah in sodelujejo v predstavi Rešimo Božička (vsak delavnik ob 11. in 17. uri), starejši pa se prepuščajo romantiki ob svetlobi bakel in božičnih vonjavah. MBP St. 52 ■ 24. december 2002 20 ZANIMIVOSTI Zmagovita karting vožnja Bivša zmagovalka demotopa na Radiu Celje Saša Biderman je letošnja miss Univerze v začetku decembra so se študentke Univerze v Ljub- ljani zbrale na družabnem večeru, ki ga je pripravila tamkajšnja študentska or- ganizacija. Bolj za šalo kot zares so se udeležile prediz- bora za tekmovanje za le- tošnjo miss Univerze in za začetek odbrzele nekaj div- jih krogov karting vožnje. Menda se je z atraktivnim drvenjem najbolj izkazala prav Saša Biderman, 21-let- na študentka Pedagoške fa- kultete, doma iz Laškega, ki je bila na finalnem izbo- ru okronana za letošnjo miss Univerze. Saša je pred dvema leto- ma zmagala na enem od iz- borov za Fool cool demo top na Radiu Celje, ki ga že vrsto let pripravlja Simona Brglez, z njim pa si mladi pevci utirajo prve poti. Saši sicer brenkanje na kitaro in še zlasti petje še pred tem ni bilo nez- nano, saj je že sodelovala na festivalih Korajža velja. Pod klobukom, po domače z Do- riji, pela je v Big bandu po- leg Adama Bickeya v Šmar- ju pri Jelšah, zdaj pa se petja oziroma vokalne tehnike uči le še na fakulteti. Seveda laskavi naslov 176 cm visoki in 58 kilogramov težki škorpijonki še kako pri- ja, zdaj, ko so prvi občutki že mimo, pa po drobtinicah okuša prve slasti slave. Sicer velika ljubiteljica solat in sad- ja je dobila že kar nekaj po- nudb za delo fotomodela in za fotografiranje za kataloge znanih slovenskih modnih proizvajalcev, snubiti so jo začeli celo za Playboy. Zla- sti o slednji ponudbi bo še pošteno razmislila, saj gre menda za mikavne denarce... Saša je tokrat za seboj pu- stila dve tekmici, obe študent- ki Filozofske fakultete iz Ljubljane, sicer pa prijatelji- ci, 22-letno Elizabeto Purger, ki je bila njena prva sprem- ljevalka in 20-letno Špelo Stopar, ki je bila druga spremljevalka, najbrž pa to zanjo ni bilo zadnje tekmo- vanje. Vedno si je želela oku- siti tudi modne piste, člani tokratne komisije, med ka- terimi sta bila tudi Zmago Je- linčič Plemeniti in Sašo Pe- če, pa so ji namigniU, da ima dobre možnosti. Ker je Saša mlada in si želi v življenju preizkusiti še marsikaj, bo vse izzive sprejela, saj, kot pravi sama, je življenje eno samo in če zamudiš prvo pri- ložnost, tudi druge nimaš več. MOJCA MAROT NT&RC v porodnišnici Novi tednik in Radio Ce- lje že več kot 35 let takoj po novem letu obiščeta celjsko porodnišnico, kjer ob sode- lovanju mnogih dobrotni- kov čestitata predvsem ti- sti mamici, ki je prva rodi- la v komaj začetem letu. V Sloveniji ni porodnišni- ce, ki bi takoj po novem letu imela tako prisrčno srečanje, kot se to zgodi v celjski. To- kratni obisk bo v četrtek, 2. januarja, ob 9. uri dopold- ne. V programu bosta sode- lovala Viki Ašič st. z glasbe- nimi prijatelji in po nekaj le- tih ponovno priljubljena vo- kalna skupina Studenček, ki je bila sestavni del ekipe sko- raj dvajset let. Predstojnik gi- nekološko - porodniškega oddelka v celjski bolnišnici Vladimir Weber, dr. med., bo za to priložnost pripravil pre- gled skozi leto 2002, nato pa bomo med mamice razdeli- li darila, ki jih bodo pripra- vili sponzorji in dobrotniki. Od prvega obiska dalje je po- krovitelj Trgovsko podjetje MODA Celje, sodelujejo pa tudi Banka Celje, Mestna ob- čina Celje, Zlatarna Stožir, cvetličarna Ocvirk ter mno- gi drugi. O prvorojencu v le- tu 2003 in ostaUh vedrih do- godkih v porodnišnici bomo na Radiu Celje poročali 2. ja- nuarja po 12. uri, v Novem tedniku pa v prvi številki, ki bo izšla v petek, 3. januarja. TV Kdo bo avtor najlepše voščilnice? 31. decembra je zadnji dan za sprejem božično - novo- letnih voščilnic, ki ste jih v decembru izdelali doma in želite z njimi sodelovati na 6. natečaju v organizaciji NT&RC in pod pokroviteljs- tvom Občine Vojnik. Po dosedanjem odzivu bo tudi letos konkurenca huda. saj smo med bežnim pregle- dovanjem že prispelih voš- čilnic opazili nekaj izjemnih primerkov.Ustvarjalci so še vedno močnejši v likovnem delu, čeprav se tudi stanje na področju besedil izboljšuje. Tudi tokrat bomo nagradili najboljše med šolami in vrt- ci, družinami in posamezni- ki. Komisija bo prispele voš- čilnice pregledala v prvi po- lovici januarja, nato pa bo- mo skupaj z Občino Vojnik v obnovljenem gostišču Lo- vec v Vojniku pripravili raz- glasitev in podelitev priz- nanj. Tudi tokrat bodo vsi naj- lepši in še nekateri drugi pri- merki razstavljeni v knjižni- ci v Vojniku. Najboljši bodo dobili lepa priznanja, ki jih bo tako kot vsa leta izdelal znani slikar Jože Žlaus iz Glo- boč pri Vojniku, za obdari- tev pa bo poskrbel tudi NT&RC. TV Št. 52 - 24. december 2002 NOVI TEDNIK ŠPORT 21 Joli je seveda naj O prihodnosti z najboljšo slovensko športnico - Ostaja pri AK Velenje Jolanda Čeplak, evropska prvakinja na prostem in v dvorani, po izjemno napor- ni sezoni, v kateri je dose- gla svoje največje uspehe, ni imela prav dosti časa za počitek, kajti že konec ok- tobra se je začela priprav- ljati na nove podvige. Tudi počitnic ni imela prav dosti. »Svoj dopust sem pre- živela kar doma, saj sem mo- rala sanirati poškodbo teti- ve, ki se mi je vlekla že dlje časa, tako da sem tri tedne, ki so bili predvideni za poči- tek, porabila predvsem za te- rapije in rehabilitacijo,« je de- jala. Težave so mimo in svetov- na rekorderka v dvorani se uspešno pripravlja na novo sezono, ki se bo pričela v za- četku februarja. »Resnično sem utrujena od napornih tre- ningov. V tem začetnem ob- dobju je potrebno poskrbeti za osnove, ki so podlaga za hude napore med letom. Ogromno sem pretekla dalj- ših razdalij, tudi dela z utež- mi mi ni manjkalo. V glav- nem sem obnavljala in pri- dobivala vzdržljivost. Na ro- ko mi je šlo tudi vreme, saj je bil november zelo topel. Še pred novim letom se bom posvetila posebnim trenin- gom, ki jih bom opravila del- no v Velenju, nekaj malega pa tudi na Dunaju.« Ponavadi je Jolanda No- vo leto pričakala nekje na pripravah, toda letos ga bo preživela v Velenju. »Vsako leto sem bila zdoma, letos pa bom za silvestrovo v krogu družine. Januarja bom od- potovala na priprave za šd- rinajst dni, vendar pa še ko- lebam med toplimi kraji ter Cardiffom, kjer bi ponovno sodelovala s ColUnom Jack- sonom.« Februarja se začne zim- ska sezona in že na prvi tek- mi v Glasgovvu bo vidna ta- ko pripravljenost Čeplako- ve kot tudi ostalih tekmic. Do nastopa na svetovnem dvoranskem prvenstvu, ki bo v Birminghamu, pa bo evropska prvakinja tekla še na dveh mitingih. »Na treh tekmah pred prvenstvom bom testirala svojo in for- mo tekmic, o ciljih pa ne morem reči še nič konkret- nega. Seveda si želim pono- vitve lanskih rezultatov, toda v tem obdobju ni moč ve- deti, česa bodo sposobne moje tekmice. Vsekakor na- meravam tudi letos krojiti vrh teka na 800 metrov. Mi- slim, da bo že prva tekma odgovorila na nekatera vpra- šanja,« je zaključila najbolj- ša slovenska adetinja in tu- di najboljša slovenska šport- nica v letu 2002. V prihodnosti ji bo na mi- tingih pred SP v pomoč tudi vzpodbujevalka ritma iz Tanzanije. V taboru Jolan- de Čeplak, ki letos ostaja nes- premenjen, si tudi zaradi tm novosd obetajo napredek. Joli je zanikala novico, po kateri naj bi nastopala za LCC Dunaj: »To ne pride v poštev, saj se v Velenju do- bro počutim!« MITJA GAVRILOSKI Foto: GREGOR KATIC * MLADI ŠAMPIONI Bojan Čudič Novi ceijsifi »Stefanovičfc Kapetan slovenske kadet- ske rokometne reprezentan- ce Bojan Čudič je z 18-leti že v članskem moštvu Ce- lja Pivovarne Laško. Klub- sko vodstvo je namreč pred začetkom sezone pri pom- lajevanju ekipe pomislilo tu- di na mladega celjskega sred- njega zunanjega igralca. »Bil sem kar malo prese- nečen nad uvrstitvijo v član- sko moštvo. Trenutno dobi- vam bolj malo priložnosd, vendar časa za dokazovanje je še dovolj. Trudil se bom po svojih močeh, da bo tre- ner Miro Požun z mano za- dovoljen.« Začetki? Trenirati sem začel v 2. raz- redu osnovne šole pri Tone- tu Goršiču in nadaljeval v mlajših selekcijah Celja Pi- vovarne Laško. Najprej sem bil vratar tako kot moj sta- rejši brat Gregor, vendar sem bil preveč živahen za čuva- nje mreže. Kmalu so me pre- selili v polje. Očitno smo v družini vsi šli po Gregorje- vih stopinjah, kajti tudi mlajši brat in sestra trenirata roko- met. Tvoj prvi nastop v član- skem moštvu? Bilo je v lanskem državnem prvenstvu, ko nas je vodil Jo- sip Šojat. Proti Izoli sem odi- gral prvo uradno tekmo, pri- jateljske seveda že prej. Kako so vas, mlajše igral- ce, sprejeli zvezdniki v moš- tvu? Moram povedati, da zelo dobro. Vzdušje v ekipi je iz- jemno, starejši igralci nam s svojimi izkušnjami zelo po- magajo, od njih se lahko vsi veliko naučimo. In katere tekme se v svo- ji karieri najbolj spominjaš? Obračuna z Gorenjem v mladinskem državnem pr- venstvu. V prvem polčasu smo zaostajali s 17:18, v igro sem vstopil v drugem delu in na- pravil preobrat. Odigral sem svojo najboljšo tekmo, dose- gel sem 7 zadetkov za zmago s tremi goli prednosti. Največji uspehi? S klubom smo bili večkrat državni prvaki v vseh mlaj- ših selekcijah. S kadetsko re- prezentanco, pod vodstvom Matjaža Gučka, pa sem os- vojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah mladih v Španiji. Imate po končanem je- senskem delu prvenstva kaj počitnic? MinuU vikend smo s kadet- sko reprezentanco nastopili na mednarodnem turnirju, ki je bil zelo zanimiv in kvali- teten, čeprav nam v Celje ni uspelo privabiti bolj atraktiv- nih nasprotnikov. Mlajši igralci Celja Pivovarne Laš- ko trenutno treniramo z mla- dinsko ekipo, saj 2. januarja odpotujemo na turnir v Pa- riz. Načrti, cilji? Potrudil se bom, da bom ostal v domačem članskem moštvu. Če me bo vodstvo kluba posodilo drugam, se bom trudil, da bi se vrnil v Celje. Z reprezentanco si že- lim uvrstitve na evropsko pr- venstvo prihodnje leto na Slo- vaškem in tam kakšnega od- mevnejšega dosežka. Vzornik? Rastko Stefanovič! Šola, prosti čas, dekleta? Opravljam izredni program srednje gostinske šole v Ce- lju. V prostem času se dru- žim s prijatelji in igram no- gomet. Punce nimam, tako da lahko vse zainteresirane pokličejo 041 250 477... PETRA ŠAFRAN Foto: GREGOR KATIC Naporen teden Celjank Z izhodiščem pred finalom se ne obre- menjujejo - Strogi Bukvič zadovoljen Košarkarice celjskega Merkurja so v dvorani Gim- nazije Center v 11. krogu mednarodne Uge Trocal pre- magale hrvaški Gospič s 60:57. Po vrnitvi iz BIH so se med tednom zanesljivo uvrstile na zaključni turnir pokala Slovenije, po zma- gi nad Odejo za 40 točk. V tednu dni so Celjanke odi- grale štiri tekme, kar se je ned- vomno poznalo v končnici der- bija lige Trocal z Gospičem. Domačinke so imele namreč niti igre ves čas v svojih rokah, vendar v zadnji četrtini zaradi nezbranosti dopustile gostjam, da so se jim približale. V na- petem zaključku tekme so ven- dade kronale svojo premoč in se veselile že devete zmage v ligi. »V prvem polčasu smo igra- le zelo dobro, v drugem pa smo imele veliko težav z nji- hovo consko obrambo. Potre- bovale smo nekaj časa, da smo se ji prilagodile. V zaključku smo z zadnjimi močmi do- kazale da smo dobra ekipa in zasluženo zmagale,« je po tek- mi povedala prva strelka Ce- ljank Katja Temnik. Uvrstitev na finalni turnir je že zagotovljen (v Saraje- vu 24. in 25. januarja), ven- dar je boj za prvo mesto po rednem delu še vedno odprt. »Vodilni položaj pred turnir- jem četverice mi ne pomeni veliko. Zame je vseeno, na katerem mestu bomo kon- čali. V Sarajevo bomo priš- li dobro pripravljeni in mo- ja želja je, da se v finalu po- merimo z Gospičem,« je de- jal trener Dragomir Bukvič. PETRA ŠAFRAN Foto: GREGOR KATIC Zadnje obračune je Nadja Ramšak zaključevala pri vrhu najboljših celjskih strelk. Št. 52 - 24. december 2002 22 ŠPORT Jtova smola Šentjurčanov Laščani se še lahko izvlečejo - Rogla v odličnem položaju Predbožični krog v obeh najmočnejših košarkarskih Hgah ni bil uspešen za na- še ekipe. V Goodyear ligi so sicer Laščani igrali proti Gi- boni šele v nedeljo, v l.A SKL pa so tri od naših šti- rih ekip izgubile, vendar vse še naprej ostajajo v igri za ligo za prvaka. Težaven položaj v Ulebu Laščani so med tednom odi- grali tekmo evropskega pokala Uleb v Nemčiji in doživeli po- raz pri ekipi Opel Skyliners, s čimer so si bistveno zmanj- šali možnosti za napredova- nje v drugi krog tega drugega najmočnejšega tekmovanja v Evropi. Izgubili so namreč za sedem točk, (doma zmagali za štiri), tako da bo v prime- ru enakega števila točk ekipa iz Frankfurta pred Laščani. Obe moštvi sta dosedaj zbra- li po tri zmage, Nemci pa imajo sedaj praktično eno več. Laš- čane čaka tako zelo težko de- lo. V januarju bodo gostili ita- lijanski Euro Roseto z Mar- kom Miličem, nato pa odha- jajo v Jugoslavijo še k vodilni ekipi skupine B Železniku. Do- mača zmaga bo morda dovolj za napredovanje, kajti Nem- ci imajo težji razpored. Prosti meti spet usodni v 1. A SKL je uspela zma- gati le ekipa Rogle, na gosto- vanju v Kranju. Očitno je po seriji porazov zmaga minuli teden v Šoštanju vrnila samo- zavest moštvu Memija Beči- roviča. Zrečani so namreč s Triglavom imeli lahko delo. Z bistveno boljšim skokom (37:26) in razpoloženim Ma- riom Dundovičem (21 točk, 10 skokov) so Pohorci vse opravili že po treh četrtinah, z zmago pa so se prebili na četrto mesto, ki jim že odpi- ra vrata lige za prvaka. Na stežaj bi lahko bila odprta tudi za Šentjurčane, če ne bi imeli obilo smole na zadnjih dveh srečanjih, v Domžalah in v soboto v Sežani. Srečanje pro- ti Kraškemu zidarju je bilo namreč povsem identično srečanju v predmestju Ljub- ljane. Alpos Kemoplast je spet vodil vso tekmo, imel dvaj- set sekund pred koncem pred- nost 88:86 ter dva prosta me- ta najizkušenejšega igralca Damjana Novakoviča. Do tega trenutka razpoloženi igralec pa je zgrešil oba pro- sta meta (pred tednom dni v Domžalah Petrovič), doma- či pa so deset sekund pred koncem zadeli trojko. Sklep- ni napad Šentjurčanov, ki so zaigrali brez poškodovanega Huseina Kahvedžiča, pa je končal Jovanovič z zgreše- nim polaganjem mimo do- mačega obroča, za novo je- zo in žalost vseh v klubu. Samo Cizej je bil premalo Hopsi nadaljujejo s serijo slabih iger in porazov, tokrat so jo skupili v Zagorju, kjer jih je domača Banka Zasavje Peterka kroga: Meško, Dundovič (oba Rogla), Ču- stič (Elektra), Petrovič (Al- pos Kemoplast), Cizej (Sa^ vinjski Hopsi). ; Igralec tedna: Marici Dundovič (Rogla). j Trener kroga: Memi Be-1 čirovič (Rogla). premagala še drugič v tej se- zoni. Vse je bilo odločeno že po treh četrtinah, pri neraz- položeni polzelski ekipi, ki je dosegla vsega 65 točk, pa je bil edina svetla točka Mat- jaž Cizej (25 točk), kar pa je bilo odločno premalo za presenečenje v gosteh. Z negativno serijo doma- čih porazov (tretji zapored- ni) nadaljujejo tudi Šoštanj- čani. Po Kopru in Rogli, je točki iz šoštanjske dvorane v tem krogu odnesel še Slo- van. Samo srečanje je bilo prej slabo kot dobro, doma- či pa so imeli veliko težav z dobro obrambo gostov in ne- razumljivim kriterijem sod- nikov, ki sta skupno dosodi- la kar 69 osebnih in tri teh- nične napake. V finišu so do- mači po konstantnem zaosta- janju od vsega začetka, priš- li po zaslugi Miljana Čusti- ča (24) do zaostanka štirih točk, a so nato naredili na- pako v napadu in zmaga je odpotovala na Kodeljevo. Na lestvici ima Rogla na četrtem mestu šest zmag, Elektra in Alpos Kemoplast jih imata po pet, Hopsi pa šti- ri. Pred novim letom bo ve- čina ekip morala opraviti še s srečanji 4. kroga pokala Spar. V soboto bo tako Elek- tra gostovala pri Banexu v Slovenskih Konjicah, Alpos Kemoplast bo gostil Heliosa, Laščani pa bodo v ponede- ljek gostovali v Zagorju. Zma- govalci se bodo uvrstili v če- trtfinale pokala, kjer je že eki- pa Rogle, saj je med tednom slavila v Hrastniku, Hopsi pa bodo srečanje s Krko odigrali v novem letu. Prvenstvene tek- me bodo spet na sporedu 4. januarja. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATlČ Razpoloženi Matjaž Cizej je bil preveč osamljen. Laščane so v slabo voljo spravili Skylinersi in Cibosi. PANORAMA KOŠARKA POKAL ULEB 8. krog: Opel Skylmers - Pivovarna Laško 75:68 (51:48, 34:34, 18:21); Weaks 25, Dojčin 12, Kuqo 10, Mi- letič 6, Kobale, Popovič, Pa- vič 4, Nečas 3. Vrstni red: Železnik 15, Pamesa 14, Ro- seto 12, Opel Skyliners, Pi- vovarna Laško 11, Oostende 9. GOODVEAR LIGA 12. krog: Pivovarna Laš- ko - Gibona 75:80 (14:26, 32:46, 60:64); Pavič 16, Doj- čin, Weaks 13, Kuqo 11, Po- povič 10, Brolih 7, Kobale 3, Miletič 2. Vrstni red: Union Ohmpija 22, Maccabi, Crve- na zvezda, Zadar 20, Zagreb 19, Gibona 17, Krka, Široki brijeg. Pivovarna Laško, Bo- rac, Split 16, Bosna 12. 1. SKL - moški 12. krog: Elektra - Geoplin Slovan 70:78 (44:59, 24:39, 14:15); Čustič 24, Dražovič 12, Divjak 10, Latovič 9, Ru- preht 6, Goršek 4, Belanovi- č 3, Nuhanovič 2. Kraški zi- dar - Alpos Kemoplast 89:88 (66:66, 41:44, 21:21); Petro- vič, Novakovič 18, Novak 16, Ribezi 14, Maček P 9, Ma- ček A. 8, Jovanovič 3, Kočar 2. Zagorje BZ - Savinjski Hopsi 79:65 (65:46, 38:28, 19:10); Cizej 25, Čovič 15, Gržina 8, Tovornik 5, Vaši, Kadič 4, Arčan, Čatovič 2. Triglav - Rogla 73:85 (54:57, 35:37, 13:24); Dundovič 21, Meško 15, Sivka 13, Strnad, Mihaj- lovič 9, Starovasnik 6, Zi- nrajh, Brolih, Benič 4. Vrst- ni red: Geoplin Slovan 21, Ko- per, Helios 19, Rogla 17, Elek- tra, Alpos Kemoplast, Kraš- ki zidar 16, Savinjski Hopsi 15, Zagorje, Triglav 14, Bi- rokrat 13. TROCAL LIGA 11. krog: Merkur - Gospič 60:57 (51:45, 40:31, 20:17); Temnik 17, Ramšak, Jocič 15, Markovič 6, Potočnik 3, Jereb, Čonkova 2. Vrstni red: Merkur 9-3, Gospič 8-3, Željezničar 8- 2, Jezica 4-7, Wels 5-5, Mont- montaža 4-7, Jedinstvo 1-11. VATERPOLO 1.DL 4. krog: Posejdon - Olim- pija W:U (2:4,3:4,3:1,2:4); Zagernik 4, Štuhec 2, Tosič, Kacafura, Kordež, Čretnik 1. KRATKO Posejdon vse boljši Celje: Vaterpolisti Posejdo- na so v 4. krogu 1. državne lige po najboljši igri v tej se- zoni izgubili z ljubljansko Olimpijo s 13:10. Celjani so močno presenetili drugouvrš- čeno ekipo lige, saj so držali korak z njo vse do rezultata 10:10, nato pa so popustili in gostje so dosegli tri zadet- ke zapored. J.K. Peterica »prezimilacf Celje: Odbor za šport mla- dih pri Športni zvezi Slove- nije je zaključil z množični- mi tekmovanji v osnovnih šo- lah. Na državnem prvenstvu bo nastopilo tudi pet ekip iz našega območja: OŠ Hudinja v nogometu, OŠ Franja Mal- gaja Šentjur in OŠ Prebold z dečki v košarki ter OŠ Hudi- nja in OŠ Lava v ženski ko- šarkarski konkurenci. J.K. Zmagali Gučkovi fantje Celje: Slovenska kadetska rokometna reprezentanca je zmagala na 2. božično - no- voletnem turnirju. Varovan- ci trenerja Matjaža Gučka, med katerimi je pet Celjanov in štirje Velenjčani, so pre- magali Slovaško s 30:29 (Ga- jič, Bilbija 7), Romunijo s 34:31 (Kavtičnik, Rutar 10, Savič 4, Bilbija 3) in Češko z 28:23 (Bilbija 6, Kavtičnik 6). Slovenci so slavili pred Češko, Romunijo in Slovaš- ko, Velenjčan Vid Kavtičnik pa je bil izbran v najboljšo sedmerico turnirja. P.Š. Novi telovadci V Gaberju resno obudili zahtevno panogo športno društvo Gaberje poleg številnih športnih od- delkov v zadnjih nekaj le- tih ponovno goji tudi gim- nastiko z najmlajšimi, ki so se v soboto uspešno pred- stavili na internem tekmo- vanju. V svoji telo\adnici na Ma- riborski cesti so otroci po- kazali svojim staršem, kaj so se naučili v zadnjem obdob- ju. Pri Gaberju so pred ne- kaj leti namreč ponovno us- tanovili oddelek gimnastike, ki ga trenutno obiskujejo otroci od sedmega do dvanaj- stega leta starosti. Vadijo dva- krat tedensko, nad njimi pa bdijo štirje vodniki: Lejla Ja- hefendič, Mojca Murko, Klemen Adamič in Živko Beškovnik. Sobotno tekmo- vanje je bilo zanje pravzaprav prva javna preizkušnja, ki so jo, tako tisti, ki telovadbo obiskujejo že dalj časa, kot tudi novinci, po mnenju vodstva društva in vseh pri- sotnih gledalcev, v celoti do- bro prestali. Tekmovali so v treh disciplinah: v parterju, preskoku čez kozo ter na ma- lem in velikem kanvasu (prožni ponjavi). Med dekleti je prvo mesto zasedla Ileni Šomen, drugo Eva Bala in tretje Jasna Golež. Med fanti pa je bil najboljši Žiga Dva- najščak pred Jernejem Her- navsom in Andrejem Her- navsom. Podobne predsta- vitve in tekmovanja namera- vajo pri Športnem društvu Gaberje Celje v bodoče še več- krat pripraviti. ŽB Pušnik doma za Evropo Na tradicionalnem novoletnem sreča- nju Nogometne zveze Slovenije v ljubljan- skem hotelu Slon so izžrebali polfinalne pare slovenskega pokala. Vega Olimpija se bo pomerila z Relaxom Korotanom, CMC Publikum pa z Dravogradom. Prvi tekmi bosta 19. marca 2003, povratni pa 9. aprila. Direktor celjskega kluba Darko Klarič je pred žrebom vsem zbranim izzival- no dejal, da si želi za tekmeca Olimpijo, po žrebu pa vztrajal pri prvotni izjavi. Celjani bo- do torej svojo vizo za Evropo (Olimpijo vsi pač že vidijo na vrhu v obeh konkurencah) iskali v Dravogradu, kjer bo odigrana povratna tekma. Selektor naše reprezentance Bojan Pra- šnikar je za pripravljalni turnir na Portu- galskem v izbrano vrsto poklical pet novih igralcev. Med njimi sta tudi dva nogometa- ša celjskega Publikuma, zvezna igralca Do- men Beršnjak (pogodbe s Publikumom brž- kone ne bo obnovil) in Robert Koren. Pri Eri Šmartno so že znane prve spre- membe pred nadaljevanjem DP. Trener Bo- rut Jarc se je odrekel uslugam Duška Ka- ranoviča, v klub pa privabil Celjana Mar- ka Gobca ter Mateja Miljatoviča, ki sta zapustila Prevalje, in Brazilca Amarala. PŠ, DŠ St. 52 - 24. december 2002 NOVI TEDNIK REPORTAŽA 23 Spretna kuhalnica mojstra Pavla Pavel Martonoši iz Celja je kuhal za Romana Kvaternika in Martina Strela Ko je eden izmed vrhun- skih slovenskih ekstrem- nih športnih junakov pla- valec Martin Strel vztrajno premagoval doslej neprema- gani, skrivnostni in zahrbt- ni Mississippi, ga je sprem- ljala dobro utečena in ra- zumevajoča ekipa, v kate- ri je igral eno vodilnih vlog Pavel Martonoši iz Celja. Dolgo nismo vedeli, da gre za človeka, ki je rojen Ce- ljan in ki se je po končani srednji šoli ter študiju na pravni fakulteti najprej za- poslil v Celju, nato pa pre- stavil v slovensko prestol- nico. V času službovanja je opravljal zahtevne in od- govorne naloge na mini- strstvu za notranje zadeve, predaval in sodeloval pri pi- sanju učbenikov. Okoli leta 1980 je v sebi za- čutil nek notranji klic po skr- bi za dobro vzdrževanje tele- sne kondicije, zdravja in do- brega počutja. Odločil se je za obiskovanje hribov. Naj- prej nizkih in manj zahtev- nih, kasneje pa so se te vse bolj pogoste pod končevale na pravih vršacih visoko pod nebom. Ko je večkrat preho- dil vse pomembnejše in manj pomembne slovenske hribe, se je usmeril v evropska gors- tva. Štiri leta je bil predsed- nik PD Viharnik, ki združuje zaposlene v državnih službah. »Organiziral sem izlete po Slo- veniji, Češki, Nizozemski in drugod, bili smo na Ohridu,« se spominja tisdh lepih let, ko je v njem dozorela želja po videnju Himalaje. »S po- močjo PZS in Toneta Škarja, enega najbolj znanih sloven- skih alpinistov, sem leta 1992 prvič obiskal gorstva v Hima- laji. Tri tedne smo hodili po Nepalu mimo Anapurne s pe- timi znanimi vrhovi okoli 8000 metrov Sam sem šel do višine 5400 metrov.« Kuhar na jadrnici Leta 1994 je obiskal Ande v Južni Ameriki, kjer se je povzpel do novega osebnega višinskega rekorda 6100 me- trov na bolivijsko-čilski me- ji. Leto kasneje je bil na KiU- mandžaru v Afriki, nato na Kitajskem. Leta 1997 je pre- ko znancev izvedel za nasta- jajoč veleprojekt Romana Kvaternika, ki je v Izoli vztraj- no gradil takrat največjo slo- vensko jadrnico Horn 2000, veliko dvajset metrov. »Leta 1997 sem se upokojil in ta- ko sem imel čas, da sem ob- časno Romanu pomagal pri gradnji. Pot okoli sveta je bila razdeljena na 20 etap v treh letih, sam pa sem izbral so- delovanje v najatraktivnejši, peti etapi do znamenitega Horna, ki ga je Kvaternik s posadko in jadrnico dosegel kot prvi Slovenec. Romano- vo družino so spremljaU raz- Učni ljudje, sam pa sem se vkrcal 15. januarja v Brazi- liji in izkrcal po stotih dneh, 26. aprila, v Ekvadorju. Ro- manova zahteva je bila, da vsak na jadrnici nekaj dela. Sam sem se odločil za kuha- nje, saj je to moj drugi ko- njiček za obiskovanjem hri- bov. Kuharskih spretnosti sem se naučil doma pri ma- mi, ki je bila poklicna kuha- rica, kar pomeni, da je ku- hala v velikih količinah. Eno- lončnice so postale moja spe- cialnost, kar mi je pri kuha- nju na jadrnici in kasneje za Martina Strela z ekipo priš- lo še kako prav.« Preproste jedi z obveznim cvičicom Kuhanje na jadrnici in za Martina Strela se je močno razlikovalo. Na jadrnici so živeli od zalog, nabavljenih pred izplutjem iz pristaniš- ča, ter od ulovljenih rib, pri Strelu si je lahko pomagal z vsak dan kupljeno svežo ze- lenjavo, mesom in sadjem, kar daje hrani še poseben čar. Leto 2001 je bilo za Pavle- ta Martonošija prelomno. Najprej je z Vikijem Groš- Ijem, s še enim odličnim slo- venskim alpinistom, že dru- gič obiskal Azijo in se v Ne- palu udeležil najbolj znane- ga trekinga, kjer so se povz- peli do višine 5600 metrov. Poleti je srečal Martina Stre- la, s katerim se poznata od leta 1997, in ta mu je začel pripovedovati o velikem pod- vigu, ki ga pripravlja. »Ker je na Internetu pre- bral, da sem bil s Kvaterni- kom na Hornu, kjer sem men- da zelo dobro kuhal in so bi- li vsi zadovoljni, me je vpra- šal, če bi želel sodelovati tu- di z njim,« se spominja Pa- vel Martonoši. Na prejšnjih plavanjih je prav skrb za redno prehrano Martinu Strelu predstavljala največji prob- lem, ki se mu je hotel tokrat izogniti. »Zanimalo me je, ka- ko naj bi to izgledalo, pa mi je odgovoril, da mora bih hra- na preprosta, domača, ne pretežka in z veliko sadja ter zelenjave. Z obveznim cvič- kom! Pustil mi je povsem proste roke in rekel, naj pač kuham tisto, kar znam. Po- vedati moram, da je Martin zelo hvaležen jedec, ki ni iz- birčen, saj je praktično vse. Nad mojimi obroki - v 68 dneh sem skuhal 59 različ- nih jedi - ni imel niti ene pri- pombe, kot tudi drugi člani ekipe ne.« Samo še goveja juiia Pavle je vsako jutro vsta- jal prvi. Že ob petih. Do 8. ure je že imel skuhan veUk lonec prijetno dišeče eno- lončnice: »Nikoli nismo ve- deli, kdaj in kje bo kosilo, zato je morala biti glavna jed pripravljena v loncu, ki je ohranjal toplo hrano. Martin je jedel v jedilnici v avtodo- mu, pred njim, na čolnu ah tudi kar v vodi med plava- njem. Prostore je izbiral sin Borut, morali pa so biti var- ni in lahko dostopni. V stal- ni ekipi je bilo devet članov, za katere sem vsak dan pri- pravil po tri obroke, kuhal pa sem tudi za skupino 35 ljudi. Pripravljal sem tudi malice.« Ob enolončnicah so bile zlasti v zadnjem delu plava- nja, ko so bili napori hudi, dobrodošle slovenske gove- je juhe, vehko je bilo sadja in zelenjave, keksov, čoko- lade, peciva, palačink, jabolč- nega zavitka in premurske gi- banice, ki jo je naredil prvič po receptu, ki so ga našli na Internetu. »Zadnjih deset dni je tri- krat na dan jedel samo še govejo juho z rezanci. Naj- raje pa je imel kost iz gove- je juhe, ki jo je počasi in z največjo slastjo obiral. In cviček, ki ga je pil ob obro- kih.« Pavel se spominja, da ni še nikoli v življenju toli- ko delal. Ko je nakupoval za kuhanje, ga najprej ljudje v trgovinah niso poznali. Bolj ko se je Martinovo pla- vanje približevalo koncu, bolj so ga v trgovinah poz- dravljali »a vi ste pa od ti- stega, ki bo preplaval Mis- sissippi«? »Bilo je naporno, vendar smo zmogh in uspeh. Bil je tako utrujen, da smo ga ko- maj potegnili iz vode. Po zau- žiti hrani je bil spet stari do- bri Martin Strel, poln vese- lja, humorja in odločne vo- lje, da premaga Mississippi in se ponovno vpiše v knji- go izjemnih ljudi na svetu. Bili so trenutki, ko je med plavanjem spal. Spremljeval- ci so ga spretno vodih in po 68 dneh je bil velik cilj do- sežen.« O čem Pavle Martonoši, ki si ureja svoje domovanj sko kraljestvo pod celjskim Sta- rim gradom, zdaj razmišlja, ko je doma? »Skupaj pripravljamo knji- go o velikem Martinovem podvigu, ki naj bi izšla pred novim letom. Uredil sem si diapozitive za predavanja ter razmišljam, kam se bom po- dal v naslednjih letih. Želel bi spoznati življenje v vesolj- ski postaji, pa žal ni denar- ja,« zaključi hudomušno pri- jetno pripoved, ki je veliko bolj obširna kot ta reporta- ža. Morda pa se bo lotil svo- je knjige. Imel bi kaj napi- sati. TONE VRABL Na srečanju pri Pavlu so bili udeleženci deležni dišečega in slastnega pasulja, da o ostalih kulinaričnih dobrotah sploh ne govorimo. Pavel Martonoši (v sredini) je povabil na svoj ranč pod Starim gradom v Celju Martina Strela (levo) in Romana Kvaternika (desno), kasneje se jim je pridružil še znani alpinist Viki Grošelj. Martin Strel pod celjskim Starim gradom o Martonošijevih kuharskih spretnostih: »Bil je enostavno odličen.« Št. 52 - 24. december 2002 ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAV Janko KOS Vodja prodajne mreže 041736-541 Vlado MAJER Organizator prodajne mreže za območje Upravne enote Celje 041 250-114 Drago BERCER Cesta v Laško 6 3000 CELJE 031 792-746 Nova vas Miran BOH Pod kostanji 8 3000 CEUE 041729-414 Celje - Center- Dolgo polje Franc BRCLEZ Mariborska I cesta 763 I 3000 CEUE I 041 729-432 I Celje - Babnol EdIFIDLER Čopova ulica 14 3000CEUE 041 736-520 Celje - Skalna klet Marjan GORJANC Boletina 17 3232 PONIKVA 041 698-281 Celje - Zagrad - Košnica Ivan KOVAČIČ Pod gabri 31 3000 CEUE 041 425-694 Celje - H udinja Branko KOVČE Pod gabri 31 3000 CEUE 031 505-288 Celje - Ostrožno Nova vas Srečko SOVIČ Prijateljeva 22 3000 CEUE 041 917-625 Trnovlje Andrej SRABOTNIK Mariborska cesta 159 3000CEUE 041 324-725 Celje - Otok Primož ŠPES Na Otoku 6 3000 CEUE 041 731-065 Ljubečna Andrej TOMAŽIN Cesta v Laško 17 3000CEUE 041 729-451 Celje - Zelenica Ivan VREČAR Kompole 953 3220 ŠTORE 041733-257 Štore - Prožinska V3S Darko KRUŠIČ Organizator prodajne mreže za območje Upravnih enot L3Ško in Velenje 031 263-226 Marko ČESNIK Ulic3 OF2 1433 RADEČE 041 757-890 R3deče- Vrhovo Brane KRAMPUŠEK Njivšk3 cesta n.h. 1433 RADEČE 041 739-599 Radeče - Zid. most - Rimske T. Bojan OJSTERŠEK Badovinčeva 4 3270 LAŠKO 041720-251 Laško - Rečica Ivan Oto KREFT Cesta 1/1 3320 VELENJE 041 736-525 Velenje Milan MEVC j Splitska 46 3320VELENJEI 041 732-857 1 Šoštanj I Dani MLINŠEK Lipje i3b 3320 VELENJE 041736-507 Velenje - Ceste Ivan POLESNIK Podvin ib 3313 POLZELA 041 405-079 Andraž - Šmartno ob Paki Peter TAJNIK Ravne 180 3325 ŠOŠTANJ 041736-523 Ravne - Piešivec Roman TORI Prešernova cesta 7C 3320 VELENJE 041 714-423 Velenje - Center Milica STEGU Organizator prodajne mreže za območje Upravnih enot Mozirje in Šentjur 041 513-797 Alenka KORPNIK Primož 79 3333UUBNOOB SAVINJI 031 630-476 Ljubno Boris LAMUT Kropa 12 i 3342 GORNJI GRAD 041454-626 Bočna - Šmartno o! Dreti Jože LORGER Botričnica 1 3230 ŠENTJUR 041 731-708 Šentjur - Pesnica Ervin SALAMON Stopče 29 3231 GROBELNO 041 621-374 Šentjur - Stopče Janez Šl BAL Uniše7 3232 PONIKVA 041 731-706 Ponikva Stanko ŽIBRET Dobje pri Planini 2 3224 DOBJE PRI PLANINI 041743-741 Dobje pri Planini - Kalobje Mojca STE! NER Organizator prodajne mreže za območje Upravne enote Slovenske Konjice 041 513-793 Jože JAKOP Pod Hribercoi9 3205 VITANJE 041 474-626 Vitanje JožeJELENKO Dobrova 8 3214 ZREČE 041 720-573 Slovenske Konjice - Gabrovlje Branko KLANČNIK Delavska 9 3210 SLOVENSKE KONJICE 041 714-996 Slovenske Konjice Dražavas Tomaž MARKELC Polene 2a 3210 SLOVENSKE KONJICE 041455-367 Jernej pri Ločah Zofka KOVAČIČ Pristava 73 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU 031 803-509 Pristava Jli Matjaž OŠLAK Cerovec pod Bočem 4b 3250 ROGAŠKA SLATINA 041 727-259 Rogaška Slatina Franc PLAHUTA Pilštanj 35 3261 LESIČNO 041 733-253 Lesično - Pilštanj Mirko PLANINŠEK Vršna vas 3 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU 041725-740 Loka pri Žusmu - Zibika Leon PLEVNIK Spodnja Kostrivnica 253 3241 PODPLAT 041 727-298 Kostrivnic3 - Podplat Mitja PLEVNIK Podplat 33 3241 PODPLAT 041 240-015 Rog3Šk3 Slatina Sečovo Tomaž STIPLOŠEK Strsnje 23 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH 041 743-833 Podčetrtek Vlado VINDAR Sedlarjevo 24 3255 BISTRICA OB SOTLI 041 763-465 Bistrica ob Sotli Robert ŽVEGLER Tratna i8b 3231 GROBELNO 041 707-157 Šentvid pri Grobelnem Jože PODBORNIK Spodnje Roje n 3311 ŠEMPETER 041 736-538 Prebold Uroš PRISLAN Psrižlje 63 3314BRASLOVČE 041 613-451 B ras lovce Toni RAMŠAK Podvrh 110 3314 BRASLOVČE 041 526-678 Tabor Sandi RANČICAJ Tomšičeva ulica 1 3310 ŽALEC 041 748-902 Žalec - Ložnica Dejan URANKAR Hmeljarska ulica 10 3311 Šempeter 041 664-131 Šempeter Karli ZUPAN Dobriša vas 11 3301 PETROVČE 041 696-292 Petrovče Slavko OAKOVIČ Čopova ulica 17 3000 CEUE 041 729-423 Zastopnik za osebna zav. Miran KOVAČIČ Škofja vas 30 3211 ŠKOFJA VAS 041 577-615 Zastopnik z3 osebn3 Z3V. Aleksander PLAUSTEINER Hubadova ulica 3000 CEUE 041 433-860 Zastopnik za osebna zav. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.O., OBMOČNA ENOTA CEUE, MARIBORSKA CESTA 1 USPEŠNO, PREDVSEM PA VARNO NOVO LETO 2003 tri KVAR arska 117 loCEUE 729-418 rje - Škof j a vas Dragutin LUUK Pod kostanji 20 3000 CEUE 041 200-562 Celje - Ostrožno Franc MALI Proseniško 34 3230 ŠENTJUR 041 733-288 Proseniško Brane PEZDEVŠEK Ulica frankolovskih žrtev 3 3000CEUE 041 729-433 Celje - Lopata Metod PINTER Frankolovo 13 3213 FRAN KOLOVO 041 733-280 Frankolovo Mitja ROŠER Zavrh 3b 3204 DOBRNA 041 672-376 Dobrna Andrej SKALAR Pot v Konjsko 22b 3212 VOJNIK 041 331-834 Nova cerkev - Šmartno v R.d. Miran SKALE j Tkalska 5 j 3000 CEUE 041 404-801 Celje - Gabrje Tomaž SKAMEN Ivenca 233 3212 VOJNIK 041 733-281 Vojnik-Arclin ADEZNIK Tišek 29 LAŠKO 717-229 jentrupert Jelka TRAVNER Vrh nad Laškim i2a 3270 LAŠKO 041 717-201 Laško - Vrh nad Laškim Matej ZUPAN Ulica 0F4a 1433 RADEČE 041 717-231 Zidani most - Jurklošter Miran AHTIK Škalska 17 3320 VELENJE 041736-545 Velenje - Šalek Miran BRLOŽNiK Skale 66 3320 VELENJE 041 776-066 Velenje Zdravko JOŠT Goriška 40 3320 VELENJE 041 637-322 Velenje - Center Leon KAUZAR Laze iia 3320 VELENJE 041 738-160 Velenje - Črnova Marjan KITEK Šmarska 23 3320 VELENJE 041715:357 Velenje - Šentilj Vlado KOMPAN Topolšica 126 3326TOPOLŠICA 041733-259 Topolšica - Zavod nje fijarnin LAČNIK niča 24 [LUČEOB AVI NJI 396-639 ■Solčava Cvetka OMLADIČ Cesta na Rožnik 53 3330 MOZIRJE 041 736-493 Mozirje Božo PLESEC Šolska 12 3330 MOZIRJE 041 691-938 Rečica ob Savinji Marko POTOČNIK Bočna102 3342 GORNJI GRAD 041 629-917 Gornji Grad Ivan SOVINŠEK Rosuljska 5 3333UUBNOOB SAVINJI 041 698-260 Nazarje Dušan ŽUNTER Zadrečka 11 3331 NAZARJE 041735-143 Lepa njiva - Šmihel Nande BOŽIČ f Planina pri Sevnici 26 3225 PLANINA PRI I SEVNICI 041 794-i46 Planina pri Sevnici Stojan DOLAMIČ Primož 14 3230 ŠENTJUR 031 318-200 Dramlje Ivan UUBEJ Ulica Franja Malgaja 44 323oSENT)UR J 041 731-707 Šentjur - Hruševecl ilav RAJH irska 40 LOVENSKE )NJICE P6-666 Jrovnik Dušan REŠ Brdo 18 3210 SLOVENSKE KONJICE 041 554-125 Loče pri Poljčanah Miljan SKARLOVNIK Rimska 13 3210 SLOVENSKE KONJICE 041 714-257 .............. Črt ŽAGAR Planina na Pohorju 44 3214 ZREČE 041 714-256 Zreče Mirko HOSTNIK I Organizator prodajne mreže za območje Upravne enote Šmarje pri I Jelšah 041729-452 i ValterADRINEK Kocenova 2 3252 ROGATEC 041 733-254 Rogatec Darko ČEBULAR Kozje 943 3260 KOZJE 041 733-252 Kozje Dominik FAJS Gaj 11 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH 041733-261 Šmarje pri Jelšah Miran FAJS Mala Pristava 3b 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH 041 668-334 Belo - Mestinje I POTOČNIK Unizator le mreže za jeUEŽelec, Sstopnikov ^bna zav. 1513-798 Matej AŠENBERGER Železno 53 3310 ŽALEC 041 675-727 Galicija - Ponikva pri Žalcu Branko BIZJAK Šmartno ob Paki 1013 3327 ŠMARTNO OB PAKI 041 506-561 Polzela Rihard DERŠEK Dobriša vas 43 3301 PETROVČE 041 690-048 Žalec Aleš DOLŽAN Dobrišs v3s 52b 3301 PETROVČE 041 693-332 Leveč - Liboje Stanko KOLENC Gotovlje io6e 3310 ŽALEC 041 340-735 Griže - Zsbukovica Drago KOS Prapreče 15 3305 VRANSKO 041 574-967 Vransko Jože MEH Vrbje 96 3310 ŽALEC 041 736-529 Žalec - Gotovlje Leon PADER Čopova ulica 2 3310 ŽALEC 041783-770 Latkova v3s - Marija reka n PUCKO herjeva 8 'o CEUE 896-263 ^pnik Z3 '^na Z3V Štefan STERNIŠA Zgornja Kostrivnica 10 3241 PODPLAT 041 598- 697 Zastopnik za osebn3 zav. 26 MULTURA Pravljično v Trnovljah otroška in mladinska premiera v Zarji Otroci so bili v Trnovljah pri Celju minuli konec ted- na deležni kar dveh pred- stav, ki jih je pripravilo Kul- turno umetniško društvo Zarja Trnovlje. Minuli petek zvečer je bi- la na odru kulturnega doma v Trnovljah slavnostna pre- miera Andersenove pravlji- ce Cesarjeva nova oblačila, v priredbi Milana Jesiha. K postavitvi tega dela so pristo- pili sami uveljavljeni gleda- liški ustvarjalci tega odra, ki še posebej skrbi za mlade obi- skovalce in podmladek v svo- jih vrstah. Tako je režijsko vodstvo, koreografijo in glasbo prev- zel Ciril Jagrič, kostume je oblikovala prav tako stalna sodelavka tega odra, akadem- ska slikarka, kostumografi- nja Vida Zupan. Občinstvo je bilo še posebej navdušeno nad pravljični kostumi, ki so jih šivali v Srednji strokovni in poklicni šoli Celje pod vods- tvom Ane Lugarič, Marije Ži- bret in Stanka Čemažarja. Sceno je obHkoval Silvo Šo- lar, v tehnični ekipi sta bila še Ivo Galič in Klemen Jeran- ko. Masker in lasuljar je bil prav tako dolgoletni sodela- vec tega odra Vinko Tajnšek. Lučne efekte je oblikoval Ro- man Jeranko. Predstava je nastajala me- sec in pol. Režiser Ciril Jagrič je k sodelovanju povabil pred- vsem mlade igralce, ki so se izkazali za zelo obetajoče, saj aplavz na koncu pravljice dol- go ni ponehal. Kot pravi reži- ser, je to Andersenovo klasič- no pravljico izbral predvsem zaradi poslanstva oziroma spo- ročila, »da obleka ne naredi človeka, štejeta le razum in kultura srca.« S to predstavo namerava- jo tudi gostovati in nasploh nadaljevati tradicijo otroških in mladinskih predstav na tem odru, kjer so se v Cesarjevih novih oblačilih odrezali mla- di gledališčniki: Uroš Rošer, Katarina Melik, Urška Maj- cen mL, Jasna Simončič, Ni- na Majcen, Urška Arzenšek, Nastja Gregurič, Urša Maj- cen st., Klemen Jeranko, Ma- ša Tkavc in Tea Hrastnik. Pr- va ponovitev na domačem odru bo 10. januarja. Predstavo sta si ogledala tu- di režiser Miha Alujevič kot selektor in vodja sklada za ljubiteljske dejavnosti Mari- jana Kolenko. Oba sta poh- valila mlado gledališko eki- po in predstavo v celoti. Naslednje popoldne pa so na odru Zarje poskrbeli še za en praznični dogodek. Najm- lajša gledališka skupina se je pod vodstvom Alenke Ratej in ob sodelovanju celotnega odbora za prireditve predsta- vila s priljubljeno otroško igrico o Mojci Pokrajculji in prav tako navdušila mlade obiskovalce, ki jih je na koncu obdaril še Božiček. MP Celotni ansambel Cesarjevih novih oblačil z režiserjem in kostumografinjo Iskreni pripovedovalec pesmi Pesniški prvenec kiparja Andreja Ajdiča Zunaj časa Andreja Ajdiča so mnogi doslej poznah predvsem kot akademskega kiparja. A je v resnici umetnik, ki se izraža na več načinov. Ne po naključju. Že v svoji pri- marni kiparski in slikarski govorici napoveduje, da ga vznemirja več svetov. Eden teh je poezija. In rojstvo nje- gove prve, z risbami boga- to opremljene in obsežne pe- sniške zbirke je dokaz, da je res tako. Pesniško zbirko z naslo- vom Zunaj časa je Andrej Aj- dič posvetil svojima hčerka- ma Klaudiji in Katarini. Pred- stavili so jO pred časom v ga- stužu žičke kartuzije, čemur se je rojstvo pesniške zbirke še posebej podalo. Ajdičeve pesmi so svoje- vrstno odkritje. Celo za av- torja samega, saj so njegovi verzi kar čakali, da na lepem privrejo na dan iz dna duše in iz vsega srca. Z »Odkritje« je pesnik naslovil tudi prvi del pesniške zbirke s sicer skupnim naslovom Zunaj ča- sa. Kakor je njegov likovni svet poln simbolov in prizadete- ga odnosa do človeka in nje- govega okolja, ravno tako je v poeziji ostal zvest čisti for- mi z verzi, ki jasno pripove- dujejo pesmi. Najprej o lju- bezni, o dveh, ki se iščeta, se najdeta, se spoznata, se razi- deta. Vmes pa je hrepenenje po nedoživetem, iskrenem in prijateljstvu. Knjigo pesmi z risbami avtorja je, v za slovenske razmere dokaj visoki na- kladi 1.200 izvodov, izda- lo Založništvo Drago Med- ved s.p. s pomočjo sponzor- jev. Oblikoval in spremno besedo je napisal založnik in urednik zbirke, lektori- ral Jože Gašperič, fotogra- fije so delo Petra Marinška, grafična priprava Ateljeja Antolin, natisnil jo je Eu- rotrade-Print d.o.o. Ob pe- smih slovenjgraškega ok- teta Lesna je pesmi Andre- ja Ajdiča prebiral dramski igralec Vojko Zidar. Drugi sklop njegove poe- zije posega v svet stvarstva, v katerem pesnik na doživet in prizadet način govori o od- nosu do sveta, okolja in soč- loveka. Značilnost Ajdičeve poe- zije je, da piše v razumljivem jeziku. Njegov literarni slog je prepoznaven po posebnem ritmu, ki ohranja klasično zgradbo verza, a si hkrati pri- družuje določene dikcije, s katerimi je v resnici samos- voj in tudi v literaturi na nek način kiparski. Knjigo pesmi Zunaj časa bodo v zimskih uricah radi Andrej Ajdič, avtoportret Andrej Ajdič, rojen leta 1937 v Laškem, se je po gim- naziji v Celju izučil zlatar- ske obrti. Študij na Akade- miji za uporabno umetnost je končal na Dunaju, kjer je veliko razstavljal. Prav tako v New Yorku. Njego- va dela hranijo znani sve- tovni muzeji, galerije in zbir- ke. Njegovo zadnje veliko realizirano kiparsko delo je Vstajenje, postavljeno v Medjugorju in na Poljani v Zgornji Savinjski dolini, kjer živi in ustvarja. vzeli v roke ljubitelji poezi- je, saj bodo v njej odkrili is- krenega pripovedovalca, ki mu je tuja zaprtost poezije in ki se tudi v likovnem sve- tu zavzema za humanisdčna sporočila. MATEJA PODJED Otroci v manjših krajih imajo manj priložnosti za obisk novoletnih prireditev, ki se v večjih mestih, kot na primtr v Celju, vrstijo druga za drugo. Zato znajo toliko bolj hvaležno vzeti ponujeno v domačem kraju. V Grižah so minule dni navduševali domači kulturni- ki z veseloigro Žarka Petana, Obtoženi volk. Gre za nekakšno nadaljevanje igrice o Rdeči kapici, je tik [ired i)reniier(), ki je bilgor< povedat, da ni slike.« 1 minuta filma. Stop. Tema. Vstop čistilke: »On >gori< ji nič kriv. Mašina je kriva.« I minuta filma. Stop. Tema. oNestrpni« par proti edinemu izhodu. Zaklenjena vrata! Sre- ia - vstop čistilke s tehničnim delavcem: »Mašina ne dela!« Izhod vseh iz dvorane. 22.00. Pred blagajno. Ena blaga j ni- ($arka. 10 blagajn. 100 gledal- cev: »Lahko dobimo denar nazaj?« Blagajničarka: »Sem že klicala >gor<, da ne vem, kaj bi.« Z mobilnim telefonom, kljub desetim službenim ob blagajnah. 15 minut »pavze«. Vstop čistilke v avlo: »Film se spet vrti!« Večina nazaj v dvo- rano. 1 minuta. Večina nazaj. 10 minut »pavze«. Vstop ga- silca (!) v avlo: »Film si lahko ogledate v sosednji dvorani!« Večina v sosednjo dvorano. Manjšina: »Kako je z vračilom denarja?« Osamljena blagaj- iničarka: » >Gori< ne vedo, kaj bi!« Še zadnji nastop čistilke: »Film se konča tako, da se oni vidijo čez 28 let.« Izhod iz stav- be. Lestve med vrati. Na les- tvah delavci med izvajanjem pleskarskih del. Organizacija? Odgovor- nost? Varnost? Navedel sem le dejstva, ki jih ne bom komentiral, ker želim, da si vsak ustvari svo- je mnenje in prešteje leta, ko bo (spet) zašel v Planet Tuš. Jaz čez 28 let. MIHA BERCKO, Rogaška Slatina Že poka... I če hočeš dobro, to poveš 'enkrat, dvakrat pa tudi tri- krat - pa to tudi napišeš in objaviš. Vendar pri nas za tak- šno izboljšavo ni razumeva- nja. Varstveniki živali se že [desetletja zavzemamo, da se popolnoma prepove upora- ba zastrašujočih petard. Za- straševanje ljudi, živali in okolice nasploh ni simbol ve- selja, ampak je prav nasprot- no: to je znak sadizma, kajti kdor vrže petardo, se skrivo- ma hihita in uživa nad žrtvi- jo. Žal se je to »herojstvo« za- belo že v prvi polovici decem- bra, saj ti duševni pohabljen- ci jemljejo za tarčo zlasti ži- vali, starejše ljudi, invalide, niajhne otroke. Vprašujem te nasilneže, kaj bi počeli v ča- su vojne, ko bi držali v ro- kah orožje? Niti ne vem, ali ne berejo uradnih listov, dnev- nega tista, gledajo TV itd.? So namerno gluhi za navo- dila, ki jih dajejo policija, pe- dagogi, vzgojitelji, zdravni- ki, sociala. V tisku sem zasledila, da bo policija poostrila nadzor nad vozniki, če vozijo ako- holizirani; apeliram na po- licijo, da bo v »veselem de- cembru« poostrila nadzor tu- di nad zlikovci-metalci pe- tard ter kršilce zakonov, brez olajševalnih okoliščin, pred- lagala v postopek sodnikom za prekrške. Opozarjam na dva zakona, zakon o eksplo- zivih (Ur. list št. 96 z dne 145. 11. 2002) in zakon o zaščiti živali (Ur. list št. 98 z dne 3. 12.1999, alinea 5); s tem sled- njim je zagrožena kazen 100.000 sit, ki se izterja na licu mesta. Ker smo animalisti prepri- čani, da gre pri uporabi piro- tehničnih sredstev za akt na- silja in ker gre za vsiljevanje nevarnega in izredno mote- čega početja, je Zveza društev proti mučenju živali Slovenije sprejela ustrezno odločitev: »- Zaradi dolgotrajne, nevzdrž- ne ter preštevilne kršitve za- konov, nenadzorovane mno- žične uporabe in posledic upo- rabe pirotehničnih sredstev, je Zveza pričela z zbiranjem podpisov s pobudo za spre- membo Zakona o pirotehnič- nih sredstvih«. Zbrane pod- pise podpore bomo skupaj s predlogom predložili Držav- nemu zboru. Naš predlog bo- mo utemeljili s tem, da piro- tehnična sredstva: • ogrožajo zdravje in telesno nedotakljivost živali in lju- di (zastraševanje in fizič- ne poškodbe), • zvočno in fizično onesna- žujejo okolje (odpadki, ke- mične snovi), • povzročajo gospodarsko škodo (požigi in druge uni- čene dobrine). LEA EVA MUELLER, Ljubljana, svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali London Šentjurski planinci in planine šentjurski planinci v med- narodnem letu gora obisku- jemo vedno nižje planinske postojanke, saj so visokogor- ski domovi po petnajstem septembru zaradi prihoda zi- me že zaprti. Pa tudi domo- vi v sredogorju niso več od- prti vsak dan, ampak le ob sobotah, nedeljah in prazni- kih. Najvišji vrhovi počasi os- tajajo le še v prijetnem spo- minu na preživeto poletje in osvojene cilje. Življenje se se- li vse nižje, zato izkoristimo vse lepe dni za sprehode in tako uživamo v čudovitih barvah jesenske narave. Zadnjič smo se Šentjurča- ni povzpeH na 1699 m viso- ki Plešivec. Ob sedmi uri smo se z malim avtobusom odpe- ljali z avtobusne postaje v Šentjurju in prispeli do Sle- mena ter Andrejevega doma. Tam nas je pričakal prijazen velik kuža, kajti dom je bil še zaprt, čeprav je bila ura že petnajst minut čez odpi- ralni čas. Tako smo odšli brez pravega čajčka v gozd, bogat z lesom iglavcev. Največ je bilo smrek, nekaj bora in ne- kaj macesna. Skozi drevje nas je pozdravljalo jutranje son- ce. Šli smo po poti Sloven- ske planinske poti in v dveh urah in pol prispeli do gozd- ne meje, nekje nad 1600 m. Vrh je skalnat in s travo po- raščen (plešast) zato tudi ime Plešivec. Še vedno nas je spremljajo sonce, a kljub te- mu je bila temperatura dve stopinji nad ničlo. V lepo ure- jenem in ogretem planin- skem domu smo se prijetno ogreli, pisali kartice in se po- govorili s precej pisano mno- žico planincev. Potem smo si ogledali še cerkev sv. Ur- šule iz leta 1602. Odšli smo tudi na vrh, kjer je smerna plošča ter si ogledali doline in vrhove daleč naokoli. Na vrhu je tudi lepo urejen in ograjen RTV-oddajnik. Naš cilj je bil dosežen, zato smo se začeli spuščati v slovenj e- graško dolino. Pot je bila ze- lo strma, a vendar lepa, saj smo občudovali in ocenjeva- li čudovita drevesa smrek in macesnov. Po dveh urah in pol smo prispeli v dolino do po- štarskega doma pod Plešiv- cem. Tam nas je pričakala pri- jazna oskrbnica ter nam ob zaključku pohoda postregla z dobrim in zasluženim rde- čim vinom. Tam nas je priča- kal tudi šofer, da nas je pope- ljal v Mislinjsko dolino in sko- zi Velenje nazaj proti domu. Letos nameravajo silvestro- vati na Resevni. V društvu va- bijo, da se jim pridružite. Dom na Resevni bo do apri- la odprt le ob nedeljah in praznikih ali po dogovoru - prisrčno vabljeni. Na domu bi radi še letos zaključili izo- lacijska dela na podstrešju in opravili nekatera nujna vzdr- ževalna dela. IVAN STRAŽE, Šentjur Toplice nočejo umreti! Koncem novembra smo se najbolj zagrizeni ljubitelji rimske termalne vode zbrali na že tretjem srečanju v Fo- rum terme Rimske Toplice. Brez velike reklame in pom- pa, samo na osnovi vabila na oglasni deski: ob 16. uri pri- demo in plavamo, ob 18. uri v kopališki restavraciji pove- čerjamo - jedačo in pijačo pla- ča vsak sam. Naše vodstvo (Mojca in Slavica) in pred- vsem lepši del članstva so po- skrbeli še za kulturni pro- gram. Igral nam je tričlanski ansambel »Kurja koža« na starih ljudskih glasbilih, od »žvegle« do »pumparduma«. Ženske so napekle keksov po receptih naših babic in ime- li smo tudi sponzorje od Ko- vintradea do ljubljanskih pod- jetnikov, ki so nam za naš sre- čelov (vsaka srečka je zade- la) podarili kape, dežnike, kravate, čokolado, pisala in še in še. Ni bilo veliko, am- pak človek se pa le veseli, če kaj dobi. Natočili smo si ko- zarce termalne vode (rim- ske!) in se s tradicionalnim ceremonialom - v latinščini - zahvalili rimski termalni vodi, ki nas vse lepo osvežu- je, zdravi, osrečuje in zdru- žuje. Na taki slovesnosti se- veda ni šlo brez govoranc - uvodno je imela predsedni- ca Mojca, nato še »župan« Rimskih Toplic Drago Zu- pan, ki nam je orisal zgodo- vino in usodo tega kraja, od Kristusa (ki je po Aškerčevi legendi s palico prodri blizu pekla in ob utrujenem sopot- niku Svetem Petru odpri to- plo vodo za toplice), pa pre- ko »cvetoče« dobe, ko so Rimske Toplice postale evropsko, če že ne svetovno znane terme, pa vse do slo- venske države, ko so toplice postale »od nikogar spošto- vane«. Kopališki mojster je prižgal svečke na robu baze- na, tako da smo plavali v nji- hovem soju in soju lune ter zvezdic, ki so svetile z neba. Karikaturist Drago (ima jih že čez 80!) pa je s skico in pošvedranimi verzi ovekove- čil namen in pomen tega na- šega srečanja. In tako smo v prijetni družbi, bilo nas je okoli trideset, okoU polnoči nazdravili in si voščili: Ave - srečno - pa ne za večno! DRAGO ZAVRŠNIK, Celje Sram me je bilo... Sobota, malo pred pol dru- go uro popoldne. Pešačim proti središču mesta. Vrvež sobotnega dne se umirja, a še vedno je na glavni peš uli- ci mogoče srečati precej lju- di; vsi nekam hitijo. V dalja- vi vidim, da se pred lekarno nekaj dogaja - kak berač ali obnemogel klošar, pomislim. Po prečkanju prometnice je situacija povsem drugač- na. Na vogalu stavbe je gla- sno tarnal možakar brez ene noge, z berglama poleg se- be. Dokaj neurejen, tudi ne- kakšna lužica se je dala opa- ziti, a bil je trezen in povsem razumljiv v svoji prošnji z vi- soko dvignjeno roko. »Poma- gajte«, je prosil. Pa ni prosil denarja, le to je potreboval, da mu nekdo pomaga vstati, ker je pač padel. Ko sem ga spravil pokon- ci, je bil silno vesel in se zah- valjeval. »Je že dobro stric, a zdaj bo pa šlo?« sem ga na- govoril. In možak je hitel pri- povedovati, da je star že dvainsedemdeset let, da je že več kot trideset let brez noge in da je nekoč hodil v služ- bo, zdaj pa je brez vsega. Ve- liko življenjske energije in spretnosti v gibanju je kazal, ni pa pozabil povedati, da je že vsaj petdeset mimoidočih prosil za pomoč in vsi so šli mimo ter ga pustili na tleh. Iz Izlak, da je doma in da je nogo izgubil v nesreči z mo- torjem, je še hitel pripove- dovati, ko sem ga spremil še par korakov. Kar malo sram me je bi- lo, pa ne kramljati sredi me- sta z možakom brez noge; sram me je bilo zaradi tistih petdeset brezbrižnih mimoi- dočih prebivalcev knežjega mesta. Pa več sreče prihodnjič - njemu in njim. ALBIN A., Šmartno v R.d. (naslov je v uredništvu) ZAHVALE. POHVALE Policisti, vredni zaupanja v petek dne 25.10.2002, so me policisti s Policijske po- staje Celje poklicali po tele- fonu in mi predlagali, da pri- dem k njim na policijsko po- stajo, kjer imajo zaseženo ročno uro, za katero jim je urar iz Celja povedal, da imam prav tako uro tudi jaz. Ker je zlata ura vredna okoli 1 milijon tolarjev in mi je dra- gocen spomin, je ne uporab- ljam vsakodnevno in jo imam zato shranjeno doma, sem najprej odšla pogledati, če je še vedno na mestu, kjer bi mo- rala biti, vendar je ni bilo. Po postopku prepoznave, sem dobila mojo dragocenost nazaj. Policisti so me sezna- nili, da je osumljenec znan in da je s ključem, ki ga je našel, prišel v našo hišo, ko smo bili odsotni. Pišem zaradi tega, da bi se zahvalila policistom, ki so s svojim delom dokazali, da so profesionalci, ki jim je vred- no zaupati. Doma imam star- ša, ki bi bila zagotovo zelo pretresena, če bi policisti iz- vedli potrebne postopke v nju- ni prisotnosti. Skupaj smo po- skrbeli, da ju s tem nismo obremenjevali. Vsekakor me je prijetno presenetil poda- tek, da so policisti opraviU poizvedbe pri urarjih, ko so ugotovili, da zaseženega sumljivega predmeta niso našli v svojih evidencah ukra- denih predmetov in bi ga eno- stavno vrnili »kriminalcu«. Iz- vedela sem, da je bila tudi moja ura bila namenjena za plačilo mamil, in to za manj- šo količino in bi tako kmalu izginila neznano kam. Policistom, Ervinu Poljša- ku, Niku Viharju in Zvonetu Golobiču s Policijske posta- je Celje se s tem javno zah- valjujem. Prevečkrat zasle- dim razne objave, v katerih policistom ljudje očitajo ne- pravilnosti, nekorektnosri ipd., zato sem se odločila za to objavo, saj moja izkušnja dokazuje, da celjski polici- sti uspešno delajo. JELKA PERE, Celje Prijazne žalske prodajalke Odkar so v Žalcu odprii tr- govino Metro, redno kupujem pri njih, ker so tam prijazne prodajalke in ker imajo veli- ko izbiro blaga za vsak žep. Pred kratkim sem kupila konfekcijski izdelek. Ker se mi je v trgovini mudilo, sem šele doma ugotovila, da mi je premajhen. Takoj nasled- nji dan sem ga odnesla nazaj v trgovino in prosila za za- menjavo za večjo številko. Ker jim je zaloga pošla in mo- je številke ni bilo več, je pri- jazna prodajalka gospa Mi- leva to oblačilo odnesla v prodajalno Metroja v Celju, kjer so prodajalke prav tako prijazne. Brez problema so opravile zamenjavo, gospa Mileva pa mi je zamenjani izdelek potem sama prinesla v Žalec, da mi ni bilo treba ponj v Celje, za kar se ji is- kreno zahvaljujem. NADA SETNIKAR, Žalec Bili ste z nama Po tem, ko sva praznovala zlato poroko, ki je ni dano slaviti vsakomur, se iskreno zahvaljujeva gospodu dekanu Horvatu in dr. Ivanu Platov- njaku za lepo opravljen cerk- veni obred in besede, gospo- du županu in matičarju Pa- vletu za civilno poroko, izre- čene spomine in izražene srč- ne želje ter darilo, bratu Fran- cu, ki je bil starešina že pred 50 leti, sestri Gelci in vsem bližnjim in daljnim sorodni- kom ter prijateljem. Hvala si- nu Jošku z ženo Dragico in Marjanci z možem Dragom za starešinstvo in vso drugo pomoč, hvala sestrični Mari- ci Lesjak za zapolnitev s cvet- jem, šopki in presenečenje s pogačo, sosedom Albrehto- vim za vso pomoč ter sinu Branku in Simoni za vso skrb ob pripravi na veselo druže- nje. Ker najini vnuki že sode- lujejo v folklorni skupini Ma- rija Gradec ter glasbeni šoli Dušana Poženela, so se dopol- nilno naučili in skupaj zaigrali na svoje instrumente, zaple- sali in zapeli po vzoru treh se- ster. Lepa hvala gospe Aškerc za dobro hrano, prijazno in vljudno postrežbo. Enako muzikantom za glasbo, za skeče Ferdu Medvedu in Mar- janu Hercogu. Prav vsem še enkrat iskrena hvala. MARICA in JOŠKO MAČEK, Laško Zahvala osebju za pomoč in sočutje Pred približno enim letom se je naše življenje bliskovi- to spremenilo. Nismo se ni- ti zavedali, kakšni katastro- falni dogodki nas čakajo. Naša mama Fanika Kos, stara 61 let, je že nekaj časa slutila, da se je loteva bole- zen, ki ji pobira vse moči. Tako so jo septembra lani sprejeli v celjsko bolnišnico. Prijazne besede osebja spre- jemne interne ambulante in internega oddelka, kjer so mamo sprejeli, so nam vli- vale moči in upanje, da mo- goče le ni tako hudo, kot je kazalo. Ponoči se je njeno zdravstveno stanje poslabša- lo in oddelki, kamor so ma- mo prestavljali, so se vrstili kot po tekočem traku. Naj- dlje se je njeno zdravljenje odvijalo v enoti kirurške in- tenzivne nege (ETl). Tam je osebje dalo vse od sebe, da bi jo rešili, ob tem pa so si vzeli čas še za nas, svojce. Že v prvih dneh so nas postavili na trdna tla, povedali dejan- sko stanje ter vedno našli pri- jazno in spodbudno besedo. Št. 52 - 24. december 2002 46 INFORMACIJE NOVI TiDIHli Njene hčerke ne bomo ni- koh pozabile dneva, ko so nam povedali, da ji bodo morali odre- zati obe nogi in čez nekaj dni je ostala še brez šdrih prstov na desni roki. To so bili tako težki trenutki, da o njih še da- nes zelo težko pišemo. Težko bi jih prestali brez vsakodnev- ne podpore osebja, brez naših družin, brez sorodnikov in pri- jateljev. Nehote in kar naprej razmišljaš o smislu življenja, razmišljaš o invalidih, o ljudeh, ki so šli prej kar nekako mimo nas. Razmišljati smo morale tu- di o tem, kako naprej in kje bi mama po odpustu lahko bila, glede na to, da je potrebovala nego celih štiriindvajset ur, mi pa smo bili vsi v službah. Iska- li smo nasvete pri socialni služ- bi v bolnici in na centru za so- cialno delo. Vsepovsod so nas toplo sprejeli in nam poskuša- li pomagati. V tem času smo se obrniU na center za socialno delo, da nam nudi pomoč pri oskrbi oče- ta, ki je želel doma dočakati mamino vrnitev, sam pa je bil pokreten le s pomočjo bergel. Na žalost mame ni dočakal. Ko- nec novembra je tudi njega do- letela bolezen, ki je ni mogel premagati. Mama pa je počasi okrevala, pred odpustom je bila prestavljena še na ušesni od- delek, kjer je sprejela novico o očetovi smrti. Tako nam, svoj- cem, kot mami, je osebje tega oddelka dalo toliko, da se z be- sedami ne da povedati. To so ljudje, ki z dušo in telesom opravljajo svoj poklic. Mama se je potem odločila za nastanitev v domu upoko- jencev v Šmarju pri Jelšah, kjer so jo po novem letu sprejeh. Tam je našla svoj novi dom, osebje doma je vzela za svoje in tudi oni njo. V tej sredini se počuti odlično, vsak dan ji us- peva izkoristiti do zadnje mi- nute, vsak dan znova nas uči, da se splača živeti. Večkrat gre- mo po njo in jo odpeljemo na naše domove. Ko se vrača v dom v Šmarje, že pri vratih re- če: pa sem spet doma. To pismo je zahvala vsem do- brim ljudem, ki smo jih na tej preizkušnji srečali. Ostanite tak- šni, kot ste; v letu, ki prihaja, pa vam želimo: bodite zdravi in srečni! ZDENKAJURAK, Podčetrtek 20 VROČIH RC 2002 Podjetje BIRO BIT d.o.o. je tudi letos namenilo del sredstev iz novoletnega programa za dobrodelne namene. Letošnje leto so se odločili, da podarijo računalnik in dskalnik CANON Zavodu za usposabljanje in varstvo Dobrna. Darilo je ravnateljici Zavoda gospe Ireni ARTANK predal direktor podjetja BIRO BIT gospod Ludvik LONČAR. Letošnja miss Slovenije Nataša KRAJNC pa je otroke obdarila s sladkimi paketi iz Trgovine Logarska. HOROSKOP OVEN Ona: Ko boste opazili prijate- ljevo naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, ven- dar se boste morali tokrat potru- diti predvsem vi sami. Najbolje bo, da se prenehate slepiti in l