Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slog! je moči GLASILO SVO-BODOMISELJVIH SLOVEJVCEV V AME'RIK.I Slovénie Weekly devoted to the interest« oi the laboring classes Od boja do zmage! Stev. 20. Entered as SeoondCless Hatter July 8tb, 1903, at the Poot-OtBee at Chicago, tu., ander Aet ol March 3rd, 18IS Chicago, III., 16. maja 1913. Kdor ae mi&ft svobodno, se ne moca boriti sa svobodo! Leto XII. Razgled posvetu. AVSTRO-OGRSKO. Dunaj. — Situacija je dobila zopet vgodnejši položaj, ker je Čruagora pripravljena dati zadoščenje glede umora duhovnika Palica. kateri je s silo ljudi preobračal k rimokatolički veri, in pa glede omejitve osebne svobode avstrijskega stotnika Hubla, vojaški pobočnik pri avstro-ogrskem poslaništvu v Cetinju, ki mu je bil zabranjen pohod v Kotar. Nemčija. Berlin. — Prihodnji teden se bodo vršile volitve za pruski deželni zbor. Volilna agitacija je brez vsaikega zanimanja; druizega ni čuti kot nasprotno psovanje, kar pa maso pusti popolnoma brezbrižno. Toliko bolj presenetljiva je ta brezbrižnost, ko bo imel prihodnji deželni zbor sklepati o novi volilni predlogi. Francija. Pariš. — Tukaj zborujoči narodni mirovni kongres, je sprejel obsežen proigram z zahtevo, da ga francoska vlada mora podpirati na mirovni konferenci, ki se bo leta 1915 vršila v Haagu. Program vsebuje med drugem tudi resolucijo, v kateri se izreka priznanje predsedniku Wilsouu in •državnem tajniku Brvanu za trud v interesu svetovnega miru. Balkan. Sofia. — Odgovor zaveznikov Balkana na dopis velesil glede zborovanja mirovne konference v Londonu, je bil izročen poslaniku. V odgovoru je rečeno, da so zavezniki pripraVijeni ustaviti sovražnosti in tudi so zadovoljni, da se mirovna konferenca v Londonu sestane. Italija, Neapelj. — Nekaj dni sem Vezuv zopet deluje in nadejati se je, da je izbruh svoj višek dosegel. Pretres ogenj bljujoee gore je bilo razločno čutiti. Preiskava čudežev. Rim, 10. maja, -— Za to postavljena kongregacija se je sešla pred kratkem v Rimu, da razsodi tri nove čudeže, ki so se baje dogodili ne vidno za ogromnem obzidjem /imokatolišlke cerkve s prošnjo na -Joan of Arc za pomoč odkar jo je papež leta 1909 blaženim uvrstil. Prva na programu je bila neka nuna, “ki je trpela že tri leta z rakom v želodcu, in pred smrtjo se je še zatekla k Joan of Arc za pomoč in glej čudo, na mah je bila popolnoma zdrava.” Drugi slučaj, “bila je zopet neka nuna, ki je trpela na tuberkulozi in oteklinah po nogah, in ko je molila k Joan of Arc je bila še isti dan popqlnoma zdrava.” In tretji slučaj, “bila je pa zopet neka nuna, ki je bolehala za rakom že deset let, je popolnoma o-zdravela, ko je pet dni k Joan of Arc molila za odpomoč.” Dostaviti nam je, da Joan of Are (Orleanska devica),katero je rimokatolička cerkev proglasila “blaženim1” je baš ta cerkev isto “devico” kot copernico sežgala, na grmadi. Učenjaki so preiska-vali življenje “blažene” Joan of 'Are ter dognali, da je bila vse drugo kot pa “devica”, in da bi sedaj “čudeže” delala — brrr! Njeni čudeži in pa voda iz Lurda je krama za rimo-katoliške pope dokler jim — nese. Carnegie angleški podanik. London. — Gpe. Mae Scott-Troy, sufragetka iz San Francisco, je Andrew Camegie-ju brzojavila sledeče: “¡S kakšno pravico igrate Vi vlogo kot ameriški državljan. medtem ko se vendar Vaše ime nahaja v glasovnici občine Dornoch v Sutherland Co., Škotsko? Vi ste voililec št. 11, kar dokazuje glasovnica, katero mi je danes vročil County sheriff. (iOp. ur. Ali bo Carnegie sodno preganjan zaradi kršitve ameriških zakonov?) Zanimiva poroka. Iz glavnega mesta Copenhagen, Danske države poročajo, da je ministrski predsednik razglasil zaroko svoje 18 let stare hčerke A-nice s nekim revnim tesarjem. Poroka se bo v kratkem vršila. — Gpe. Bernstein je sama že štiri leta delala kot učenka za neke vrste mizarska dela. Njen oče je dovolil v ženitev le pod pogojem, da hčerka o’stane tudi po ženitvi pri svojemu delu v delavnici, v 'kar je dekle rada privolila. Ecuador. Guayaquil! — Vlada je pravočasno zasledila obširne načrte za novo revolucijo, ki je imela 12. t. m. izbruhniti, toda nakana je seveda preprečena. Priprave so naredili odlični konservativci, večinoma prijatelji umorjenega predsednika Eloy Alfaro v Quinto-, Guayaquill, Riobamba in Tulcan. Argentinia. Buenos Aires. — Vlada snuje priprave, da prične boj proti ameriškem “Beef Trust”, h komur Vodeči časniki že zdavnaj silijo. Da se zadeva vzame v pretres, je bila sklicana specialna kabinetna seja. Nicaragua. San Juan del Sur. — Kalkor je bilo tukaj zaznano, bo vlada Nica-rague v doglednem času prevzela narodno železnico, katera je Diia v minulem letu prenesena na ameriško bančno skupino kot varstvo za posojilo. Vlada je večji del posojila odplačala in dolguje bankam samo še $142,000. Mehika. Nagales, Ariz. — Več nego 500 mrtvih leži na bojišču nad Guay-mas, kot posledica tridnevnega o-bupnega boja, ki se je vršil minuli teden. Polkovnik Juan Cabral, ki je dospel v Hermosillo, pravi, da ceni število mrtvih nad 600. Z oljem in gorivom natovarjeni vlak je poslan na jug, da mrliče sežgejo. ✓ Washington. — Señor Don Algara de Terreros, upravnik me-hikanskega poslaništva se je zglasil pri državnem tajniku ter prosil za razgovor. Gre namreč za to, da bi Zdi*, države pripoznala vlado Huerta. Washington. — V državi Sonora, blizo mesta Chihuahua je prišlo zopet do resnih spopadov med vstaši in Huertovim trupam. Poročilo pravi, da so imele vladine trupe silne izgube. Douglas, Ariz. — Štiristo oboroženih Japoncev se je ponudilo v pomoč vstaškem governerju Pes-queira. Ponudba je bila hvaležno odklonjena in sicer s pripombo, da je to boj, katerega bojujejo izključno Mehikanci. Po brzojavnem poročilu, so bile vladne trupe tudi poražene pri Santa Rosa blizo Guayama. Manjšanje carine. Washington, D. C. — Prijemki vlade na eolninah so pričeli za mesec maj znatno pojemati, vzlie temu da je importiranje žnatno za spomladne mesece. Izvedenci pravijo, da izkušnja uči, da vselej kadar se vršijo tarifne revizije, importerji zadržujejo pošilja-tve, da si zagotovijo morebitne carinske ugodnosti. Prijemki col-nin v prvih 12 dneh maja meseca znašaljo $7,428,278, medtem ko^so v istem času lanskega leta znašali $40,768,975; to kaže zmanjšanje $10,768,975: to kaže zmanjšanje prijemki od 1. januarja do 12. maja $12,350,000. Razne novice. “PRED POSTAVO SMO VSI ENAKI”. V Cincinnati majni, The Monon-gahela River Consolidated Coal & Coke družbe pri Finleyville, Pa. so zadnji mesec nje lastniki žrtvovali 94 ljudi, knapov — delavcev v dar svojemu bogu mamonu, 'katerim so dividende več kot človeška življenja. Lastujoča drhal lahko mori žrtve plačanih sužnjev ne da bi se jih klicalo pred sodnika za umor, ker niso za to nikomur odgovorni. Enaka pravica za vse, ljudi kot prešiče. Aber nit! Legislatura države Indiana, je ravno pred zaključkom svoje po-stavodajne sezone sprejela nasvet ter dovolila $25.000 v obrambo bolezni svinj. V istem zasedanju pa je zavrgla predlog za samo $5000, ki bi se naj rabili v boljše oskrbovanje otrok. — Ne le v državi Indiana temveč vsi Ameriki, da cel svet s rimskokatoliško duhovščino na čelu, je samo ena sama godla delavci jo pa mešamo. V najbogatejši deželi na svetu obiskuje v mestu Brooklyn, najbogatejše Newyorske države v U-niji, šolo 31,000 otrok brez zadostne hrane. Poročilo Brooklyn Bureau of Charities pravi: 31,000 o-trok, ki obiskujejo dnevno šole grozno trpijo na pomanjkanju hrane. Nekteri vžijejo pred šolo le kavo, čaj ali kruh, nekteri pa so še celo brez tega. Preiskovalci stavijo svoje poročilo na podlagi za-slišbe 8,795 otrok. Od tega števila jih je bilo 131. ki so se izrekli, da ničesar predno gredo v šolo ne jedo ; na vprašanja, kako to in zakaj, so se revčki začeli jokati in po daljšem ihtenju izrekli, da ni-mago. Po tem izvestju pravi preiskovalni odbor, je 1000 otrok, ki pred šolo ničesar ne jedo, z eno besedo, da stradajo; ostalih 30,000 pa le deloma stradajo, ker dobijo “kavo” ali “čaj” ali “skorjo kruha” predno gredo v šolo. Jezuitizem v Beli hiši v Washing-tonu. Prišel nam je v roke list “The Watchman”, iz Nashville, Tenn., iz katerega posnamemo sledečo izjavo prestavljeno v slovenščino, ki se glasi: “‘Nihče se ne more nekatoliške-mu presidentu Zdr. držav druga-či predstaviti, kot skoz rknokato-liško protekcijo; presednikov tajnik Joe Tumulty, je namreč rimo-katoličan in član zloglasne organizacije “Knights of Columbus”, in ki nima popolnoma .nobenega pojma o ameriških svobodnih napravah. In, da se je dogodilo to v Beli hiši v Washingtonu je pač znamenito in pomenljivo. Da bo rimska cerkev znala izrabiti to o-kolnost v svoje agitacijske svrhe in naredi iz protestanske Amerike katoliško Ameriko je razumljivo.” Ne ,le, da človek, ki je papežu prisegel vedno pokorščino in še več — čuva nad našim predsednikom. kjer lahko vniči vsa njemu in njegovi cerkvi neljuba pisma na predsednika ter časopise in ljudi obiskovalce odvaja, katere tajnik Tumulty ne želi. da bi jih predsednik videl. Tudi predsednikova žena je istotako zapletena v pajčevino rimokatoliške cerkve, ker tudi ona ima rimokatolieanko za tajnico, da si je sama protestanka kot i predsednik. Republika kam ploveš ?! Rimski papež te že drži za vrat, kateri bo jaci? In kako se vam Slovenci to dopade, ki ste volili za Wilsona predsednikom in papeža vladarjem? Zelene poštne dopisnice. Washington. — Generalni poštar je odredil, da pridejo v promet 1 cent dopisnice v zeleni barvi. Ribiča je riba potegnila v vodo. Los Angeles, Cal., 12. maja. — William Laik um je tukaj na pomolu pri Rodonko obrežju s trnkom ribe lovil, ko se mu natakne morski volk in ga potegne v vodo za seboj. Larkum tudi plavati ui znal. Delavci neke lovske* jaderni-ce s kapitanom na čelu so ‘hiteli na lice mesta; kapitan videč, da človeka ni ven iz vode se je spustil sam v vodo in prestrašenega ribiča po hudem boju s volkem privlekel zopet na dan, ko je na to, ko je zopet k zavesti prišel se zagovoril, da na nedeljo ne bo hodil več ribe lovit. Priprosto domače zdravilo. Ob prehodu iz zime v pomlad povzroča vreme marsikateremu nadležen nahod, kašelj in slične katarne bolesti. Take bolezni se tembolj pojavljajo po mestih, kjer je zrak nasičen s prahom in sajami. Nekdo iz lastne poiskušnje priporoča sledeče sredstvo in pravi, da je popolnoma ozdravil: Napolni skledo z vrelo vodo in vlij v vodo nekoliko žlic terpentina ter postavi v sobo, kjer del j časa bivaš. Dotičnik je 8 do 14 dni to rabil v svoji spalnici, ko je šel spat. To je verjetno, ker terpentin zdravilno učinkuje na sapnike in pljuča. Krvavi izgredi. Huntington, W. Va. — Tukaj je nastala rabuka, ko je druhal nameravala razbiti socialističen protestni shod; eden je ubit več pa ranjenih. Socialisti so protestirali proti obsednem stanu, ki je proglašen čez premogovno okrožje v Kanawha Co. in proti ujetju delavskih voditeljev. Zaradi silue gnječe se ne da dognati, kdo je streljal. Veliko aretacij se je izvršilo. Protesti. St. Louis. — Socialistična stranka v St. Louisu je sprejela proteste proti začasni suspendaciji civilnih zakonov v premogovnih di-strilktih West Virginije in proti prepeljavi in zaprtju 80 let stare “Mother” Jones, kot tudi Charles H. Boswell', Paul J. Paulson, John Brown, Fred Merrick in druge ljudi, ki so sočutstvovali s štraj-kujočmi premogarji. Proteste so poslali na predsednika Wilsona, governerja W. Virginije Hartfield in na člane zveznega senata in zbornice. V protestu se zahteva, da kongres preišče odnošaje v W. Virginiji in. predvsem, da se procesira imenovane osebe. Poslednje se je baje godilo po vojnem sodišču, kar je proti zveznim in državnim zakonom in se tem v protestu odločno oporeka. Narodni komite socialistične stranke bo bržkone po celi deželi vprizorila tozadevne protestne shode. • Neprijetna vožnja. Altona, Pa. — Gladu in žeje so malo živega našli v zaprtim že-lezničnim vozu 34 let starega tesarja S. A. Harrisa iz Oleana, N. Y. po 200 milj dolgi vožnji: rešil ga je bil preglednik vozov potem ko je ¡prestal 40 ur v neprostovoljni ječi. Svojo nezgodo je sledeče pravil : Počutil sem se slabega in da se odpočijem zlezel sem v voz. — Stanje se ,mi je poslabšalo ter sem prišel ob zavest. Ko sem se zavedel, bila je noč, voz zaprt in peljal sem se nevede kam. Ko se je vstavil vlak, sem klical in trkal ob vrata, toda. nihče me ni slišal. Za jesti in piti nisem niče-ser imel : in ko je vlak prišel sem v Altona, sem bil preslab da bi klical. Slišal sem vprvič od zunaj glasove in tolkel sem z nogo ob vrata, da so me rešili. Resnica je, da v vsaki deželi, vsaki državi, kjer je rimska cerkev zavladala, je ljudstvo postalo trmasto, nevedno in zločinsko. Delavske novice. Porotne razprave. Springfield. — Socialističen poslanec Seymour Stedman je bil zmagovit v legislaturi. Z izvrstnim govorom je rešil takozvano Harris-predlogo. Predloga določa, da se naj delavcem, ki bodo procesirani v štrajkujočih zadevah, dovoli porotna razprava. Predloga je bila po komiteju neugodno poročena. V 20 minut trajajočem govoru je Stedman temeljito zagovarjal predlogo. Predloga vsebuje med drugim sledeče: “Nobena oseba ali osebe nimajo biti izročeni ječi in nobene delavske organizacije ali zveze nimajo biti kaznovane zaradi kršenja kake sodnijske prepovedi naj si bode kterega sodišča v tej državi za dejanja, ki izvirajo iz štrajka, izprt-ja ali drugih delavskih zmešnjav, izvzemši po .procesu pred porotniki, in samo takrat se nima razprava vršiti pred poroto, če se prizadeti tem pismeno odpovedo.” Republikanci, demokrati in naprednjaki so glasovali za Stedma-nov predlog, da se da načrt na dnevni red. Predloga je bila sprejeta z 92 proti 25 glasovi. Vložijo priziv. Washington. — Zagovorniki delavskih vodji Gompers, Mitchell in Morrisona so vsklicni oddelek višjega sodišča distrikta Columbija prosili za odlog izvršitve zadnje razsodbe, po kateri ima biti radi preziranja sodne odredbe, Gompers zaprt biti 30 dni, Mitchell in Morrison pa imata plačati globe vsak po $500. ter so obenem priglasili priziv na višje zvezno sodišče, Sodišče je dovolilo, da za-morejo predlog ponoviti, če jim ne bo ¡mogoče vložiti priziv v zakonitim času 15tih dni. Žrtev rovnih plinov. Hartford. Ky. — Tukaj v šohtn Taylor mine, je bilo od plinov pet moških usmrčenih. Rov je že pred dolgo časonn opuščen. Eden je šel v rov, češ, če bi se dalo kaj naredit. Njegove štiri tovariše, ki so ga hoteli rešit, je doletela ista u-soda. Trupla so spravili na površje. — Zginuii denar. Boston, Mass., 12. maja. — Za štrajkujoče tekstilne delavce in njih rodbine v Lawrence pred par leti je bilo po vsih delih dežele nabranega denarja $68,000. Danes je bil sklenjen obračun in pokazalo se je, da manjka $10,800. V katerih žepih denar tiči, se še ne ve! Neprijetne izkušnje. Komaj je minuli torelk ¡Christian Bach iz Nemčije sem dospel, že je naredil neprijetne izkušnje. Na poti je zgubil biležko, v kateri je imel zapisan naslov svojega svaka, peka Ivan Mueller-ja. Ko je svojo nezgodo pravil, mu je neki sopotnik dal naslov svojega prijatelja, Martin Polaska, št. 2649 W. Chicago Ave., katerega je tudi našel in do sedaj pri njemu bival. Zadnji petek večer pa je šel, da si nekaj kupi, a je bil od dveh lopovov oropan za $42, uro in verižico. Na W. Chicagi Ave. policijski štaeiji je prijavil svojo nezgodo in policija ga je pridržala ter išče sedaj njegovega svaka. V tej “osebno svobodni“ deželi ni človek nikdar dovolj previden. Delo in nesreča. Issaquah, Wash. — Dodatno k mojmu dopisu poročam še, da se je tukaj radi dela nenadoma iz-spreobrnilo; dela se sedaj vsaki dan. Dne 9. t. m. je v Black Diamond premoigovniku ubilo rojaka Josipa Fale, rodom iz Nove-štifte pri Gornjemigradu na Štajerskem. Poročil se je bil nekaj mesecev popred. — Kramer. ŠTRAJK POULIČNIH ŽELEZNIČARJEV. Cincinnati, O., 10. maja. — Danes so delo vstavili vsi poulični železničarji vsih prog Cincinnati Traction Company. ¡Štrajk je odredil izvrševalni komite nove umije pouličnih železničarjev. Ob 9. uri zvečer je stavlka stopila v moč; unija je poslala poziv na vse službo izvršujoče, naj izvršijo pričeti šiht in da se varujejo vsakih izgredov. Silna agitacija štrajkar-jev je imela za posledico, da so bili trije policaji s patrol-avtomobi-lom poslani v kolnieo poulične železniške družbe, kjer so razpodili štrajkarje in njih prijatelje. Cincinnati, O., 11. ¡maja. — Na današno nedeljo je štrajk pouličnih železničarjev zavzel resen o-brat. Prišlo je do spopadov med stavkokazi, stavkarji in teh prijateljev, tako da je morala nastopiti policija. Ko je železnična družba naredila poizkus voziti z nekterimi vozovi, bil je motorman Charles Weber, tako neprijetno potegnjen raz voza, da je zadobil težke notrajne poškodbe. Trije somišljeniki štrajka pa so porezani. Dva smrtna dogodka, ki se nanašata na štrajk, sta se tudi pri-godila. John Corehan, ki je prisostvoval zborovanju bečvamke unije. kjer je simpatija za štrajkarje prikipela do vrhunca, je padel doli po stopnicah in si zlomil vrat. Črnec William Good, je bil prišel v prepir radi štrajka z nekim: čm-com in bil ustreljen. Obedva sta ; sicer še pri življenju a ne bodeta okrevala. Štrajk, ki je bil uveden 10. t. m. večer, bil je danes ponovljen in tako temeljito izveden, da miruje ves' sistem pouličnih železnic. Dvesto ljudi, kateri bi opravljali posel voznikov in sprevodnikov, je danes sem dospelo. Nekteri so bili takoj vposljeni in. zavzeli službena mesta. 'Toda štrajkarji in njih privrženci so jim delali take ovire, da so kmali s poskusi prenehali. Eden voz je bil popolnoma razbit; druge so vrnili v kolnice. V kolnici na Brighton Str. je nastal požar, katerega so baje štraj- 9 karji zanetili. • Kolizija z ledenikom, Montreal, Kan., 11. maja. Za las je manjkalo, da ni usoda “Titanic” zadela tudi parnik “Chilterm Rango,” ki je zadel ob ledenik. Trčenje se je prigodilo vzhodno od New Foundland na poti iz Hull v Montreal, kamor je danes dospel. Parnik je poškodovan toda k sreči oddrknil je ob ledeno goro tako, da ni bilo večje nesreče. — Parnik je tovorna ladja iz Anglije. VABILO NA VRTNO VESELICO ¡Društvo “Planinski Raj” št. 107 ¡S. N. P. J. v St. Louis, Mo. Priredi dne 18. maja 1913 v Longwood Grove, 9401 to 9419 S. Broadway, vrtno veselico s šaljivo pošto in kegljanjem. Na dnevnem redu je tudi ples in prosta ¡zabava. Začetek ob 2. uri pop. Vstopnina 25c. Dame vstopnine proste. K mnogobrojni udeležbi vabi ODBOR. DENARJE V STARO BOMOfiiS pošiljamo: Za $ 10.30 50 ¡kron Za $ 20.40 100 kron Za $ 40.80 200 kron Za $ 81.60 400 kron Za $ 102.00 ................ 500 -kron Za $ 203.50 1000 kron Za $ 406.00 ................2000 kron Za $1015.00 .................5000 fferon ¡Poštarina je všteta pri telh svotah. Doma ¡S3 nakazane ¡svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. ¡poštno ¡hranilni ¡urad' v 11. do 12. dneh. Denarje nam pOsta/ti je najpriiiične-je do $50.00 v gotolvimi v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ¡po Domestic Postal Money Order alii pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O. OD PLUGA DO KRONE ZGODOVINSKI ROMAN. 9°ISAD JAKOB BEDENEK. k.------------------------------M DRUGI DEL. n ati račun. Vi, ognjičar, kako se pišete?” (.Nadaljevanje.) XV. -Bornbardirji šinejo na vse strani in iščejo stotnika po taboru, toda zaman. Naposled pride njega namestnik, nadporočnik Pauer, in poroči generalom, da je stotnik Vega pred dobro uro odšel proti desnemu krilu na ogled najodda-ijenejših zakopov, kjer so bili nastavljeni šestdesetfuntni možnarji, ki so še precej dobro izvrševali nalogo svojo. Takoj za temi proti zemunski strani so pa bili razvrščeni stofuntni možnarji, in s temi stotnik Vega ni bil prav nič zadovoljen. Premalo so mu nosili in sploh so bili prenezanesni. Bornbardirji se drug za drugim vračajo, vsak z novico, da o stotniku ni sledu. Blizu dve uri, trdili so sosedni topničarji, bode skoro, kar je šel stotnik Vega mimo njih. Ker so pa Turki jako ljuto granate metali semkaj, topničarjem pač ni ostajalo mnogo časa, da bi gledali za stotnikom, kam se obrne. In od tedaj, tako so sklenili soglasno svoje poročilo, videl ni več živ duh, kam je izginil. No, takih novic načelnik topništva, general grof Colloredo, ni bil kdo zna kako vesel. “Topničarji, bornbardirji kvišku! Dvajset cekinov dobi, kdor mi privede stotnika semkaj, ali pa mi prinese prvo določno vest o njem. Hajdite in iščite ga!” Bornbardirji se izpuste zopet v dir, kolikor jih namreč ni v službi pri topovih, sivi general in njih načelnik grof Colloredo hiti za njimi, kar mu le sapa dopušča. Že so preiskali ves prvi del tabora, t. j. tisti del, ki je bil blizu njih ležišč, toda o stotniku nikake-ga sledu. Bornbardirji hite v drugi, oziroma prednji del tabora, t. j. o-ni proti Belemu Gradu, general Colloredo pa za njimi. “Evo ga Vam, gospoda stotnika v zakopih!” vzkliknejo bom-bardirji in obstoje. Colloredo se o-zre, kamor kažejo, in res ugleda ondu stotnika Vego na zaboji sedečega, na kolenih priročno knjižico, vso polno računov, poleg sebe pa logaritme odprte. Računil je. Okolo in okolo je bila zemlja razrita od turških krogel, bomb in granat, ki so se ondu zarivale v mehko 'prst. ' *"'**• ■* ■ General Colloredo hiti k njemu in vzklikne tjakaj dospevši: “Za Boga svetega, kaj vidim? Tu-le se razpostavljate tako brezskrbno sovražnemu ognju, v glavnem taboru pa Vas pogrešamo tako bridko! Prav kakor svoje dni Arhimed ste bili zamišljeni v svoje račune. Le-tega je usmrtil rimski vojak, Vam so pa, kakor vidim, prizanašala sovražna streliva, ker Vas bode še tako silno potreba našemu koru.” “Ekscelenca, nikakor se nisem razpostavil lahkomiselno semkaj, temveč iz ljubezni do službe. Dolžnost me je gnala sem. Nadejal sem se danes najti pot in našel sem j°> po kateri se nam utegne posrečiti, da dobimo Beli Grad zopet v cesarsko oblast, če za nami pehota stori svojo dolžnost, o čemur sem prepričan, ker imamo ekscelenco Laudona meld sabo!” “No, in kaj mislite, kaj bi bilo napraviti, da dosežemo trdnjavo z našim strelivom?” “Mi rabimo na to daljo premalo smodnika in možnarji naši so premalo dvignjeni. Ako jih nastavimo — zlasti one, ki mečejo sto-fnntne bombe, tu-le in ondu-le; a-ko pomnožimo smodnik za polovico in ako možnarje le za pet stopinj pridvignemo, morajo, kakor so mi uprav prej pokazali računi, naše bombe od tu-le padati naravnost v trdnjavo na smodnišnieo, one od ondot pa v eitadelo.” “Kaj bi radi, bornbardirji?” vpraša stothik svoje učence, ki so na strani stali in kakor očarani poslušali, kar je razlagal generalu. Mesto bombardirjev se oglasi Colloredo sam, rekoč: “Pot so mi kazali, oziroma iskali so Vas. Da, res, s temi moram tudi še porav- “Lindner, ekscelenca,” odgovori nagovorjenec. ‘‘Dobro; stopite semkaj. Tu i-mate obljubljenih dvajset cekinov. Še jedenkrat toliko Vam jih dam pri vsaki bateriji, da si jih razdelite, ali porabite kakor hočete, ako pade Beli Grad v treh dneh.” “Ekscelenca, ne v treh, temveč že jutri zvečer mora biti ondu v sivem zidovji luknja pri luknji, da si bomo le kar izbirali, skozi katero podrtiho planemo v trdnjavo, zato sem Vam jaz porok!” pravi Vega. Colloredo ga potrka po rami rekoč: “Že pred leti se nisem moti! o Vaši bistri glavi, tem več me pa veseli sedaj, da uprav Vi rešite čast vse vojske.” In general se o-klene s svojo roko Vegove in oba odideta v glavni tabor kakor — oče in sin. Ko se generali zbero na večerno poročilo pri maršalu Laudonu, spozna le-ta na prvi pogled, da inu ima Colloredo, načelnik topništva, nekaj veselega poročiti glede na obljubo opoldne. “Kaj je torej ukrenila gospoda pri topništvu?” vpraša Laudon v zboru generalov. Colloredo mu odgovori: “Prav tako, kakor sem rekel ; v treh dneh, mogoče pa tudi že prej, kakor trdi moj stotnik Vega, mora Beli Grad biti naš!” Nato prične pripovedovati kje in kako je našel Vego in kaj mu je ta poročil. -Laudon vzame polo popinja in začne vpričo vseh risati po njem, ter zajedno načelniku generalnega štaba narekovati povelje vojški, kako naj se še v tej noči razpostavi. Pehoto je imel Laudon razdeljeno na dve veliki vojski, jedno ob Savi na sremskih, drugo ob Dunavu na banaških tleh. Prva je dobila nalog planiti preko Save na belgrajsko savsko predmestje, druga pa iti preko Dunava in naskočiti turško predmestje “Dorčol” Belega Grada. — Obema je Laudon strogo določil čas in uro, kdaj mora vsaka preko vode na sovražna tla. Više ob Savi je razpostavil konjico, ki je dobila nalog, preplavati Savo, kadar vidi oziroma čuje, da pada trdnjava in beži sovražnik, da ga zgrabi na srbski strani. Topništvo ostane po Vegovem načrtu na mestih, kakor jih je zazn ameno val. Nemudoma se povelje izroči navzočim generalom, in le-ti hite vsak v svoje področje, kakor bi jih veter nesel, nadeja je se, da je veliki trenutek pomenljivih dogodkov blizu. Topničarji in bornbardirji delajo v dveh polovicah malone vso noč; dokler je prva polovica pri delu, počiva druga. V jutro nastopi ob Posavji in Podunavji tako gosta megla, da človek na pet korakov že skoro ne vidi človeka. Kar rezali bi jo bili lahko. Le-to je Laudon izvrstno u-porabil, odkar je vedel, kaj na-merjajo bornbardirji. Če tudi sam ni bil strokovnjak v tem orožji, vendar je popolnoma zaupal učenosti in spretnosti bombardirjev, da izvrše, česar so se lotili. Ime profesorja matematike, stotnika Vege je bilo po Dunaji in po vsem rimsko-nemškem cesarstvu prav tako na glasu, kakor Laudonovo, Lacyjevo, itd. Topničarji in bornbardirji so pričeli streljati in metati streliva s preudarkom in strogo po določbah, kakor jih je stotnik Vega po-sebe določil za vsak top in za vsak mož-nar glede na mer in višavo streljanja. Dolgo časa našim vojakom ni bilo mogoče zvedeti, kakšen je uspeh streljanja v belgraj-ski trdnjavi, je-li kaj boljši memo dosedanjega, česar so se vsi nadejali z Laudonom vred, 'kajti meglo, ki je bila že zjutraj gosta, kakor bohinjski sir, zgostil je sedaj še silni smodnikov dim. Ko hi se ne bili Turki na oni strani tudi oglašali s svojimi topovi in ko bi našinei ne imeli s količi, za vsak top p oseb e v zemljo zabitimi, označene mere streljanju, bi uiti ne bilo možno več določno vedeti, kje stoji Beli Grad. Taka megla seveda pa vojskovodji Lauđonu samemu, ker se'mu ni bilo bati, da bi sovražnik pred časom zapazil njegovo namero. Predno ee dvigne megla, bodo njegove čete kolikor toliko že skrite za grmovjem in delale priprave, kako bi preplovile oba veletoka. Motil se ni. Prvi dan, 5. oktobra, stala je res megla od jutra do večera, kar je jako pospeševalo priprave za prepiov-bo. Dne 6. oktobra sta prišli naši krili na srbska tla, kjer so ji Torki šele opazili, ko sta bili že do poslednjega moža na oni strani, in še niso vedeli, koliko imajo gjav-rov pred sabo in ali le tukaj ali tudi na drugi strani trdnjave. In to je bilo dobro, kajti tako je biio našim vojakom mogoče Turke zgrabiti in vnieiti na obeh straneh, savski in dunavski zajedno. (Dalje prihodnjič.) CVETKE IZ FARSKIH ŽUPNIŠČ. Že nekaj mesecev je minulo odkar smo iz lista Glas Svobode vsako ime izpustili, to se reče: da pišemo stvarno. Iz dopisov črtamo vsa imena in pridevke popačenih imen; ali kakor je iz blagoslovljene žoljet-ske plenice razvidno ni to nje srboriteinu uredniku, blaženemu -Janezu od Kala, kvadrat-giavemu iu pošnofanemu Kranjcu po misli. Toda nadaljujmo brez vsakega zavijanja resnice dn vpletanje popačenih imen med čtivo, če prav neprijaznih nam oseh. Maziljeni Kranjec naj se potem jezi in na jezo šnofa in prska in — poči od jeze —- nam nič mar. Tudi nas ne boli, ko on pači imena, povemo mu pa, da kdor išče tudi najde, in on bo našel če bo vstrajno iskal, ker masla na glavi ima dovolj. Za danes pribijemo samo nekte-re cvetke iz farskih župnišč, ki smrdijo do neba, toda izvirajo iz dejanj Kramjcovih kolegov. Evo 'jih: “Dvojna pravica. List “Vorvvaerts” v Libercu piše : Že zopet eden. V hotelu v Ja-rorueru so zasačili kaplana Sovaka iz Arnaua pri spolnem občevanju z mladim, zapeljanim fantom. — “Visokočastitega gospoda”, ki se je šolal v Rimu, v svetem mestu, v bližini nezmotljivega papeža, so torej vendar dobili v tujem mestu pri naj gnusne jšem dejanju. — Šele sedaj izve javnost o početju tega duhovniškega vzgojitelja mladine, ki uničuje dušo in telo. Pater Sovak se je s častno besedo zavezal, da se ho sam javil oblasti in zato ga niso aretirali. Kako obzirne znajo biti varnostne oblasti! Istočasno pa so v Ustju gnali pri belem dnevui ubogo služkinjo, priklenjeno poleg umazanega potepuha, ker je svojemu gospodarju vzela nekaj kronic. To je bila seveda natakarica, človeški razred št. 2! Duhovniku nasproti so ohzirnejši in ga spuste in ta duhovnik, ki se je s “častno besedo” 'zavezal, da se javi sam oblastim, je že izrabil obzirno postopanje oblasti ter jo odkuril v švicarske gore, kjer je doma svoboda. Da se prizanaša služabnikom božjim in cerkvi s posebno pravico, to je že stara zahteva vladajoče cerkve. Svinjar v duhovniški obleki. Graški listi poročajo: V Gnasu (trg na Srednjem Štajerskem, blizu Cmureka) je zakrivil kaplan Alojz Bauer več 'zločinov po §§ 128, 129 ib 132 kaz. zak. Zlorabljal je dolgo časa šolariee, kate-Tim je bil katehet, ne da bi mu b-i-¡li prišli na sled. Ko so pa njegove zločine odkrili, se je delal duševno abnormalnega in posrečilo se mu je, celo zadevo dalje časa zavleči. Končno pa ga je deželno sodišče v Gradcu dne 38. m. m. le obsodilo na šest mesecev težke ječe.'Pri obravnavi se je pokazalo, da je Bauer svoje nedolžne žrtve zapeljaval z največjo rafiniranost j o in -s toliko previdnostjo, da ga res dolgo niso zasledili. — Takim brezvestnim ljudem naj zaupa ljudstvo svoje otroke, da jih versko in “nravno” vzgajajo. — Fe j beštje! Vzgledno obnašanje dr. Napotni-kovih kaplanov. Dne 21. aprila se je v Rogatcu na Štajerskem vršila pred okrajnim sodiščem kazenska obravnava proti kaplanu Kranjcu iz Žetal, ker je naprednega posestnika in župana Pokliča iz Dobrine na prav nesramen način opsoval in opljuval. Obravnava se je končala s poravnavo; kaplan je prosil za odpuščanje in bo plačal vse pravdne stroške. Aretiran župnik — slepar. Iz Pariza javljajo, da so aretirali na Francoskem bivšega župnika- in strastnega klerikalnega a-gitatorja J. Munstererja, ki je strigel ovčice v Pondorfu ob Donavi. Bavarski klerikalni listi potrjujejo vest o aretaciji. Pogajanja za izročitev sleparskega duhovnika nemškim oblastim se bodo pričela v kratkem. Obravnava o župnikovih goljufijah bo za različne “katoliške” može kaj neprijetna. Mnnsterer je sredi februarja 1910 odnesel šila in kopita. ko je revizija dognala, da je pokradel visoke svpte pri rajfaj-znovki, ki jo je upravljal. Za beg so mu pustili mnogo časa. Da bi mu ne bilo predolgočasno, je vzel s seboj tudi svojo ljubico, 321 etno kuharico. Pri rajfajzmovki je nakradel če-z 135 tisoč K, pri cerkveni blagajni je izginilo 2400 do 3600 K in lahkovernim kmetom, ki so mu dali shraniti svoj denar, je odnesel 60 do 72 tisoč kron. — Mnnsterer je dopisoval v klerikalni list “Bayrisches Vaterland” in preskrboval je list z najgnusnej-šimi napadi na socialno demokracijo. Mnnsterer je živel silno razkošno, župnišče je bilo kakor grad in po gostilnah je pridno plačeval pijačo in razdajal s polnimi rokami — ukraden denar. Poneverjenje. Luka Smolnikar, kanonik ljubljanski, kjer je 'zelo dobro znan ne le, kot sila bojevit in strasten politik ter vnet prodajalec lurške vode, marveč tudi po različnih intimno-ljubezenskih aferah, je pri katoliškem tiskovnem društvu poneveril 30,000 kron. —' Nato jo je prečastiti popihal in se sedaj nahaja v vasi Dane, pošta ¡Stari trg pri Ložu. Ob izvoru cerkniškega jezera, takozvanem “Obrhu ’ 'leži prijazna vas Dane, sredi vasi pa stoji veliko poslopje, last svoj čas -zelo znanega, sedaj vpokojene.ga kaplana Petra Hauptmanna, Peter je to premoženje “kupil” od neke pobožne ženice in pravijo, da ni -bilo ravno predrago. Tu «prebiva (sedaj tudi Luka Smolnikar. Hauptmann ima pri sebi dve 'ženski; sestri sta; starejšo je bil škof enkrat iz fa-rovža spodil, a Peter Hauptmann ni bil s tem zadovoljen in se je dal vpokojiti; mlajša sestra je šele 18 let stara. Romarski denar. Zabeležiti moramo tudi govorico, da je bi'l defravdiran denar, ki so ga zložili romarji za potovanje v Rim in da se je za pokritje te defravdacije nabiralo med duhovniki in da so morali romarji nekaj doplačati. Temu hodi še dostavljeno, da je vodja romarjev g. Mihael Arko, dekan v Idriji, bridko tožil, da mu bo za potovanje romarjev v Rim manjkalo 25,000 do 30.000 kron, pa seveda ni pove dal, od kod ta primanjkljaj. Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to storiti takoj. -O — o — -O—o—O — o —• O- j VAŠA KRI £ rabi popolno iizčiščenje v tem času leta. V tem času j leta se morajo pregnati iz nje vse nečistosti, s kateri- o mi je obložena. V ta mamen vzemite ] Severov Kričistilec o (SEVERA IS BLOOD PURIFIER) 0 kateri bo izčistil vašo kri ter s teni pregnal grde in } srbeče opahke, ki se nahajajo v tem času leta. 9* Cena $1.00 1 --------------------------------—--------M °Vaši živci I \ ............. | 9 rabijo kako dobro toniko, posebno ako ste onemogli o A in nervozni, utrujeni in brez spanja. Vzemite 0 1 Severov Nervoton 0 1 Î o { o \ 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 u i Je prava hrana za živčne tkanine ter podeli celemu © ustroju moč in čilost. Cena $1.00 o I ““................................- © Kadar vas glava boli [ nič vam ne bo dalo hitrejše olajšbe, kakor o Severovi Praški zoper [ glavobol in nevralgijo } (Severa s Wafers for Headache and Neuralgia.) r 12 praškov je v škatljici in vsak dobro učinkuje. Cena 25 centov škatljica. Kupite škatljico in imejte jo i ipri roki. Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Severo-va. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa Co. CEDr0rDS VABILO NA VELIKO VESELICO — katero priredi — DRUŠTVO “SLAVNA“ ŠTEV. I. S. P. N. J. združeno z razvitjem nove društvene zastave V NEDELJO, DNE 25. MAJA T. L. V VELIKI DVORANI Pilsen Auditorium, 1657—61 Blue Island ave., blizo 18. ceste, Chicago Na programu so poleg 'dtuzih, sledeče 'točke:: Slovesno sprejemanje sosednih 'društev, pohod ipo mestu, razvitje zastave, govori, šaljiva pošta potom slovenskih razglednic. Pela -bodeta Obče 'priljubljena -pevska zbora- “Slovan” in “Orel”. Pri korakanju in plesu bodeta svirali slovenska godba iz Waukegan-a in hrvatska godba Sokol iz Chi-cage. Na razpolago 'bodo izvrstne sunod-ke z znakom S. N. P. J. — Začatek točno ob 1 popoldan. Za točno postrežbo -jamiči ODBOR ATLAS BREVVING CO. »hije na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. j LAGER I MAONET | ORANAT ~f Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. ZASTONJ MOŽEM 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. VVata Knjižica je •Vredna jSlO.oo OjaKemu bolnemu člooeKu. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi- Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, led vicah in v mehuriu’ Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadava denar dajati tako Dišite no ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverieni da. n zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knji žica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Iznolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg-. ; 22 Fifth Ave., Chicago 111. takpošlje MenC Zanim!l Ponudba> s koi° pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da i Ime. S.S.P. V A Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON1 MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, HL ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, ImL POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111. JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111. FRANK GODINA, 1441 FullertonSt., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jfos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341— 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welfcy-•vl dvorani, 1805 Blue Island ave. IZ URADA ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE. Izvleček iz 28. redne seje glav. odbora. Seja se je vršila dne 30. aprila 1913 v dvorani g. Staetny-a, 2005 Blue Island Ave. Začetek ob 8. liri zvečer. Navzoči so bili sledeči člani gl. odbora: Ant. Mladič, J. Benko, W. Rus, Ant. Duller, M. V. Konda, Ant. Slogar, John Jereb, Fr. Godina in Moli or Mladič. Zapisnik zadnje seje se je po iprečitanju .sprejel in podpisal. Društ. št. 5, Darragh, Pa.: Poročilo se vzame na znanje. Dr. št. 15, Taft, 111.: Dopis se prečita, V Vašem slučaju naj Vam «luži kot odgovor § 15 straii 13 zvezinih pravil. Dr. št. 20, Cleveland, O.: članice vašega društva, katere nočejo prestopiti k novo ustanovljenemu ženskemu društvu, lahko začasno še nadalje ostanejo pri vašem društvu; nadaljne ukrepe se pa prepušča prihodnji konvenciji. Dr. št. 26, Collinwood, O.; Resolucija se prečita in vzame na znanje; objednem se da bratu tajniku nalog odgovoriti, oziroma pojasniti, v njej nahajajoče se točke. Dr. št. 30, Bishop, Pa.: Po pravilih ni nikdo deležen podpore, kdor je oddaljen od društvenega delokroga in nima potnega lista. Isto velja tudi za br. Ivana Plut. Dr. št. 31, Farmington, W. Va.: Za člana, za katerega je bila poslana plačilna nakaznica glaseča se na 4 mesece bol. podpore se sklene, zahtevati iz bolnišnice, na katero se društvo sklicuje, potrdilo, da se je dotičnik resnično v njej nahajal, preden se mu podpora izplača. Dr. št. 70 Dunlo, Pa.: Protest se vzame na znanje in brata tajnika pooblasti, na istega po navodilu seje, odgovoriti. Dr. št. 97, Calumet Mich.: Podporo br. Štimacu se dovoli izplačati, kot hitro so vse listine v redu. Dr. št. 120, Cleveland, O.; Odgovor na Vaše poročilo j e isti kot dr. št. 20. Brat tajnik poroča, da so se za, vstop v S. S. P. Zvezo prijavila sledeča nova društva: z 14 članicami, društvo v Cleveland, 0.; z 8. člani, društvo v Carona. Kans. in z 15 člani in 1 članico, društvo v Radley, Kans. Na podpiran predlog se jih pod številkami 120, 121 in 122, soglasno sprejme v Zvezo. Ravno tako se sprejme 11 članic in 84 članov ta mesec prijavljenih za vstop k raznim društvam Zveze. V izplačitev se odobri- razne račune. Po nasvetu br. Ant. Mladiča se sklene soglasno, poslati brzojavni pozdrav delegaciji “Slov. De!. Pod. Zveze” zborujoče v Cleveland, O. Objednem se tudi sklene poslati istemu zborovanju apela-cijo za združitev. iNa dalje se v prvič otvori posvetovanje o naši prihodnji konvenciji. Pri isti priliki se tudi sklene: 1.) Da se zborovanje prične v ponedeljek zjutraj 8. septembra t. 1. v mestu Mihvaukee, Wis. to je, drugi teden v mesecu septembra. Da se je določil drugi teden v septembru mesto prvi je vzrok, ker je prvi ponedeljek v septembru delavski praznik (Labor day). 2.) Sklene se, da gl. odbor pripravi pravila oziroma sedanja izboljša, kar bode olajšalo delo zborovanju. Za iste sestaviti sÜtf izvoljena brata Rus in- Benko. 3.) V smislu § 160 in 161, poglavje XXIV. pravil se sklene dati, ker so pravila pomanjkljiva njim sledeči dodatek, katerega se prosi da društva, jemljejo v poštev: Vsako društvo, katero šteje do 100 članov ima pravico do 1. zastopnika, do 200 članov 2, do 300 članov 3 itd. Seja zaključena ob 11. uri zvečer. Wm. Rus, zapisnikar. Bolečine v prsih. “Zahvaljujem se vam,” piše Mr. J. K. Smith, iz Musselshell, Mont., “Za Severov -Zdravilni 0-bliž (Severa’s Healing Plaster). Imel sem take hude bolečine v prsih, da sem komaj dihal, toda po rabljenju Severovega Zdravilnega obliža 'dva dni, je teža in bolečina izginila. Sedaj nimam nič več bolečine v prsih, hrbtu in bokih, bolečin ter lahko diham.” — Koper okrajni revmatizem in nevral-gijo ni boljšega zdravila nego je Severov Zdravilni Obliž. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Ako ga. ne morete dobiti, pošljite svoto nam in vam ga bomo takoj poslali. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. (Advertisement) Pravi Pain Ex-peller lahko tudi s dobrim vspehom pijete. Vzemite ga 4 kaiple v ko-zarcu polnem vode.— Stane 25 in 50 centov v lekarnah in F. Ad. Richter & Co., 74 — 80 Washington St. New York, N. Y. 1 Nadškof Messmer, se .je izrekel, da ženska, ki voli ne more biti dobra katoličanka. CRTICE O SVOBODNI AMERIKI. Po konservativni cenitvi je v Chicagi 5000 izkoriščanih žensk. Vsakoletni dobiček, ki ga vrže ta kraj kršenja postav, znaša 16 milijonov dolarjev. — Dekan W. T. Sumner. * # * Petdesettisoč mladih deklet in žensk se vsako leto v Zdr. državah zgubi — enostavno izginejo. — Izvestja ehikaške naseJniške lige. * * * V bordelih in po ulicah New Yorka. je 26,000 žensk, ki s svojim zaslužkom 6100 moških preživljajo. — Po izvestju Curran komiteja. Nič manje kot 20,000 mladih deklet in žensk se vsako leto priskrbi za trgovino z belimi sužnji in nič manje kot 50,000 moških in žensk je pri tem vposljenib in ki živijo od tega, kar ta dekleta in žene zaslušijo. — Stanley W. Finch od justičnega departementa. Število žensk in deklet, katere sedaj v tej deželi živijo -kot prostitutke, se računi na nič manje kot 600,000. Dekleta živijo povprečno 3 leta. čigavi otroci bodo zavzeli njihove prostore, kadar preminejo? # * # Ako mi oporekate, da bo žrtev bele sužnosti izvrševala volilno pravico, tedaj rečem: “Bolje sužnja kot suženjski trgovec.” — Reginald Wright Kauffman. Tukaj smo navedli samo nekaj črtic iz ameriškega življenja in’ potem se pa še dobijo tepci, ki proslavljajo * preči o veškoljub-nost ’ in “prepravienost” ameriške po-stavodaje in vrag ga vedi kaj še vs.e. “Osebno svobodo” si taki gimpelni kar naj zase obdržijo. Kako se predstaviš papežu. M. des Iloux, ki je bil nad pet let urednik papeževega glasila “Journal de Rome”, pripoveduje, kako se je predstaviti papežu. On piše : ••“-Ko stopiš v dvorano,.v kateri sedi papež na prestolu, in ko hitro vzdigne, roko kot k blagoslovu, prišlec pade ra kolena in sicer trikrat: enkrat ko vstopi, drugič sredi dvorane in tretič takoj pred “svetim nezmotljivim očetom”, 'kateri pomoli prišlecu nogo v poljub. (Holy smoke!) Na to obiskovalec vstane in stoji celi čas pogovora. Ko da papež znamenje, da je pogovor končan, pomoli zopet nogo obiskovalcu v poljub. (More holy smoke), nato blagoslavlja, med tem pa prišlec ritensko odhaja in dela iste ceremonije kakor takrat, k-o je vstopil. IŠČEMO. Peter Kogoj iz Dolenj. Logatca in Konrad Japelj iz Male Legojne pri Vrhniki naj nam naznanita svoje naslove, da jima sporočimo za nju važne stvari. ¡Prosimo cenj. čitatelje, da nas obvestijo o bivališču gorenjih dveh, ako so komu znani. Uredništvu “Gl. Sv.” VABILO. Slovensko občinstvo, sosebno cenjena društva v Chicagi in okolici, so najuljndneje vabljena na majnikovo veselico, katero priredi PEVSKO DRUŠTVO “SLOVAN” v nedeljo večer 18. t. m. v Medosh-ovi dvorani, 95. cesta in Ewing Ave., So. Chicago, 111. Za dobro zabavo in postrežbo bode najbolje skrbljeno. V obilen poset se priporoča za društvo ODBOR. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, to knjigo, ki obsega 160 strani, dobite zastonj. Vsakemu novemu naročniku na Glas Svobode, ki celoletno naročnino direktno na nas pošlje, pošljemo na zahtevo omenjeno knjigo zastonj in poštnine prosto. Kdo se ne veseli zmag naših bratov na Balkanu!? Krasne zanimive slike o bojih na Balkanu in zlasti o zavzetju Odrina, bojih pri Čataldži, obleganju in zavzetju Skadra itd. priobčuje “Slov. Ilu-strovani Tednik”. V zadnjih številkah je priobčil tudi več slik o povodnji v Ameriki, slike obolelega papeža in njegovih sorodnikov ; junaškega črnogorskega kralja Nikito I.; angleških sufragetk; o generalni stavki v Belgiji itd. “Slov. Ilustrovani Tednik” priobčuje krasen velezanimiv roman z Balkana “'Za svobodo in ljubezen”. Priporočamo vsem rojakom, da si naroče “Slov. Ilustrovani Tednik”, ki stane za Ameriko za celo leto 3 dolarje; za pol leta $1.50. Naročnina se pošlje na Slov. Ilustrovani Tednik. Ljubljana, Avstrija, Evropa v rekomandira-nem (registriranem) pismu, po poštni nakaznici ali potom banke. avstroamericana prekmorska plovna družba je spremenila čas odhoda vsem svojim parnikom iz New Yorka, namesto do sedaj ob 1 uri, plujejo v bodoče ob 3 uri popoldne iz družbnega novega pristanišča No. 1 Bush’s Dock, 50th St. So. Brooklyn. POZOR ROJAKI!!! Ako hočete postati sami svoji gospodarji in kupiti zemljo za kmetijo, kupite tam kjer lahko pridelate tri pridelke vsako leto na. eni in isti njivi, in kjer se pridelki trikrat dražje prodajo. 2300 a krov nas je 50'Slovencev že kupilo in ta ¡prva. naselbina je sedaj prodana. Druga naselbina je blizo tam, meri 1740 akrov in je razdeljena na 37 farm tako, da so vse farme za cesto in morejo biti v 60 dudi prodane; zato se tudi zelo po ceni dobi. Leži ob International Great Northern in Santa Fe železnici zraven mesta Conroe, ki je Caunty seat in mesta Willis je tudi blizo mesta Houston, ki šteje 108,000 prebivalstva kjer se vse lahko proda. Pišite po knjige kaj se pridela in. koliko se dobi od a-kerja za pridelke, in ko vse pr e citate pojdite pogledat zemljo in prepričali s.e boste na lastne oči in tudi gotovo kupili ! Ker skoro povsod plačajo vožnje stroške kupcem, sem tudi jaz posredoval, da Se vsakemu ki kupi plačajo ali k kupnimi pripišejo. Resno misleči rojaki obrnite se po pojasnila, na : MATH GAISHEK, R. R. No. 2 Nokomis, 111. Zenitna ponudba. Podpisani iščem v svrho ženitve slovensko dekle ali vdovo v starosti od 25 do 30 let. Ben Bozovi-čar, c.o. Glas Svobode, 3622 W. 26. St., Chicago, 111. Knjiga “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,” Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri GLAS SVOBODE CO. 3622 W. 26th St. Chicago, 111. Dr. B. K. Simonek ZOBOZDRAVNIK. 1669 Blue Island Avenue. Tel. Canal 2127 Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne. *®"Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da s« vam list redno pošilja! KJE JE rojak Albin Ule doma iz Trbovelj. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagavoli sporočiti Jos. Drofenik-u, 137 Bucklin St., La Salle, 111. Pozori Nmstl Pj¿or! Nijciovejšiin naboljži ÆÊ Gramofon samo $7.50 Nobenih troskov za IGLE ker ostane vedno ena. ROJAKI! Sedaj se Vam nudi prilika, da si dolbite izvrsten GRAMOFON s katerim si lahko doma napravite izvrstno zabavo z najlepšemi pesmi in godbo. Ta GRAMOFON ima prednost pred drugimi, radi čistega in močnega glasu in igle katere ni treba sprerotojavaiti. Prodajama tudi plošče najboljših pesnikov in godbenikov, katera ¡se nepokvari ja pri vporabljanju po 65c komad. Vsak kateri želi imeti GRAMOFON naj pošlje $7.50 na našo tvrdko In mi mu takolj odpošljemo GRAMOFON poštnine ali expresa prosto. Vse odpošiljatve naše tvrdke so garantirane in za nadaljua pojasnila se obrnite na BENKO RUS (SL CO. 11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois Pozor! Pozor! Poziv na vse one Slovence, kise zanimaj o za zemljišča — farme. Ako hočete postati samostojni, tedaj si kupite zemljo v slovenski naselbini Crivitz, Wis. Ne dajte se zapeljati in ne idite tja, kjer ni Slovencev. Tukaj je več rodbin iz Vaše domovine, torej pridite v Crivitz in obiščite rojake; vprašajte jih kako so zadovoljni in šele potem si kupite svet, iko se prepričate, da imate prijatelje tukaj. Tukaj kupite svet od lastnika, ki Vami ga izroči vsaki čas s čistem zemljiško v knjiženem prepisom. Naše cene so nižje kot kjersibodi drugod, in to zaradi tega ker mi prodajamo svojo lastno zemljo. Mi Vam povrnemo vozne stroške ako svet kupite, tedaj pridite v Chicago, od koder Vas naš zastopnik privede nasvet in Vam razkaže krasno lego istega. Cena afcerju $8.00 do $30.00. Lastnik: THEO. KERSTEN. N. PIKLOR, 1526 W. 21st Street. CHICAGO, ILL. Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam BINGO C1GABE CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave.. Chicago. LJ w**W**w* Telefon Lawndale 5616 Znanje in skušnja. DENAR POSIJAMO V DOMOVINO. Po sledečih cenah: Za $ 10.35 ....... Kron 50 Za $ 20.50 ....... Kron 100 Za $ 30.85 ....... Kron 150 Za $ 41.00 ....... Kron 200 Za $ 61.50 ....... Kron 300 Za $102.50 ....... Kron 500 Za $204.50 ....... Kron 1000 Za $1020.00 ...... Kron 5000 Poštnina je všteta pri teh svotah. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar. Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku. Kaspar State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago. “The Roosevelt 881000” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik im trgovec z vinom, cigarami, mrzil*» pivom itd. — Se priporoča Sloveocosi* Glas Svobode stane $2.00 na leto. Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje. Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci .pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo. Fotograf 1439 W. 18. St. vogal Albert St. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca aodovice mineralne vode in dragih neopojnih pijač. 82—84 FiBk 8t, Tel. Oanal 1401 “Glas Svobode” naj kroži od rok do rok! “Glas Svobode” lek; z eno 'besedo vse možke potrebščine. 1828-30 BLUE ISLAND AÏE. Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo te« Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrane na parnikih družba, snažne postelje, vino in razna meesa jedila. Pristanišče 57 NortS River vznožje I5t!i St., New Yort CitV HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak) S. S. La Provenc« S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. r&zredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rocbambeau (nov. dvovijak) S. &. Chicago S. S. Niagara S. S. La Tonraiuc Glavnizatop na 19 State St., New Yirk. MAURICE W. KOZAIIKOfH. glavni zastopnik za z*palu 139 N. Dearborn St. Chiengu, Hi. i -A A. A. A. A. A. A. A A A A A. A, A. A^ ZDRAVI ZOBJE u* r ► CLEVELAND CLEVELAND so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo 'bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova 'ju pridobili simpatije vsih tukajšnih Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda! DR. A. A. KALBFLEISCH 6426 St Clair Aye. CLEVELAND CLEVELAND Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer m.▼ ▼ ▼ t t vt ▼ «■'T'T'-r-TT ééé£éê£é꣣ê£ééé*éé&£éé*&ê&é&*****&&*****&*-**è****M Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” o DOPItíl Bveleth, Mirin. Poročati Vam nimam kaj posebnoga, ali vseeno prosim, da se ne bi ta moj dopis seznanil z Vašim uredniškem kosom. Kakor drugod tako nas je tudi tukaj v severni Minnesoti obiskala mati narava s toplim pomladanskem solncem. Vse se je nekako prebudilo iz dolgega zimskega sna. Ptice v zraku so začele žvrgoleti in prepevati svoje pomladanske pesmi, devojke in mladenci, oziroma zaljubljeni parčki so začeli prav pogostoma stopati v zakonski jarm; na kratko: vse je veselo in prepeva hvalo, materi naravi. Omeniti moram tudi, kar se tiče podpornih društev raznih jed-not in zvez, katerih imamo tu na Bvelethu res precejšne število na razpolago. Kakor sem že zadnjič poročal, ustanovili smo novo podporno društvo z imenom “Zarja” in ga priklopili k S. S. P. Zveizi. Ker pa je ta zveza ustanovljena na svobodomiselni podlagi, dela to nekaterim veliko preglavico, toda zalkaj? tega nevem popisati, ali sliši se od strani, da tega društva ni bilo treba na Bvelethu, češ, da jih imamo tai dosti na razpolago brez tega in da zakaj se ne združimo vsi v enega. Da, res lepa bodočnost bi se nam nudila in tudi jaz sem iste misli, ali žalibog ko so pa naši tukajšnji rojaki samo ustmeno tacega mišljenja, ne pa takrat, kadar se gre svoje mišljenje tudi dejansko pokazati, takrat ni poguma. ¡Sloge ni! To nam kažejo okolnosti vsaki dan; ako-ra,vno imamo Slovani geslo: “Svoji k svojim”, tega se jako malo vpošteva. Sem torej uverjen, da ako bi prišlo do tega. recimo do združitve, tedaj bi isti stisnili rep kot moker kuže; in baš radi tega je to govoričenje nič druzega kot bluff. zatiranje društev ali pa ščuvanje drntr uroti đrugeum. Moje mnenje je. da je vsako podporno društvo korist za vsa čega zavednega Slovenca v tej svo- Torej Slovenci prebudite se dokler je še čas, ponesrečencu pa že-Lim--;, da kmalo ozdravi. Anton Zidanšel. Witt, 111. Zopet se oglašam s par vrsticami, da ¿poročim o nesreči, ki je doletela našega sobrata J. Urban-a, člana dr. št. 13 S. S. P. Z. Omenjeni je šel dne 23. aprila kot po navadi zdrav in vesel v premogo-ikop (Peabody družbe, in ko začne delati .se nanj zvali velik kos premoga, ki mu je zlomil obe nogi in desno še celo večkrat. (Prepeljali smo ga v bolnišnico St. Louis, Mo., kjer se nahaja v n «varnem položaju da ne bi prišel ob eno nogo. Druga nesreča je doletela našega rojaka L. Dernovšek-a ker mu je 4. t. m. umrl 2 meseca stari sin. Starišem naše sožalje! Tedaj v dobrem mesecu smo i-meli dva pogreba, a tudi tretji je na vagi. Nesreče so sedaj v tukajšnji naselbini na dnevnem redu, pa ne samo pri naših rojakih, marveč tudi pri drugih narodnostih. Skoraj ni dneva, da se ne bi kaj zgodilo in ne vem ali nam bog pošilja te nesreče zato, ker ne hodimo v cerkev ali pa so nam od kapitalistov dane za procente. Delalvske razmere so tukaj take, kakor aprilsko vreme; enkrat toliko da se komaj preživi, drugič se pa tudi lahko pride v luknjo. Tudi brezposelnih je tukaj dosti, ker v starem rovu dela le kakih 30 mož, delajo priprave za ‘‘moder”, drugi pa počivajo, a novi rov št. 14 Peabody družbe dela še sedaj do 4 dni v tednu. Torej toliko o tukajšnjih delavskih razmerah. Omeniti moram še drugo točko, kar se tukaj le redko kedaj zgodi; stopila -sta namreč v “svet” za-konsfc jarm naš brat predsednik društva št. 13 S. S. P. Z. Peter Kokalj z gdč. Fany Istenič. No-vo- hodni tujini, in zakaj hi potem zavidali društva, tembolj pa še svobodna. društva?! Zatoraj cenjeni rojak, premisli ali nisi v deželi boginje svobodo, ki z glasovnico v roki bije neizprosen boi za zboljšanje našega položaja ? Zakaj pa ne bi pristopil v našo sredino, k napredku oziroma pod krila S. S. P. Zveze?! Toraj rojaki, ako še niste pri nobenem podpornem društvu, ali da želite v katero vstopiti, tedaj stopite v našo sredino in pod o-kriije S. K. P. Z., pri kateri nam je napredek zagotovljen in ob času bolezni, nezgod ali smrti olajšaš sebi in svojcem neštevilne v srce segajoče solze, ki so danes na dnevnem redu. Zatoraj vsi v društvo “Zarja” in pod okrilje S. S. P. Zveze! S. S. P. Z. je ustanovljena na svobodomiselni podlagi, ter daje članom popolno prost,ot, neoziraje se na versko ali politično prepričanje in sprejmemo člane od 16. do 55. leta starosti, kakor to do sedaj nobeno drugo društvo ne stori. V slučaju bolezni ali nezgode ti plačuje '$8.00 na teden bolniške nodpore in vrbu tega $500 posmrtnine. Dragi rojak, ne poslušaj lahkoživcev in zlobne jezike, ki ti branijo vstop v našo sredino, k napredku. Akoravno ti grozijo z hudičom in z verskim frazami; nikar jih ne poslušaj, oni so tvoji sovražniki, 'ki ti slabo želijo! •Taz podpisani sem bil ustanovitelj našega, podpornega društva “Zarja”, toda hudiča pa še ni! Koncem dopisa pozdravljam vse eenj. sobrate in sosestre S. S. P. Z. in želeč mnogo vspeha. John Pogačnik, ta j. Marianna, Pa. 'Nesreča, nikdar ne počiva. Tukaj se je 5. maja pripetila velika nesreča vo-bče spoštovanemu rojaku Henriku Lamut. Vesel in zdrav je šel na delo okrog pol 12. ure se je pa vtrgal večji plaz stropa in ga do pasu zasulo. Zelo poškodovan je na glavi, na desnem očesu in obe noge mn je hudo pomečkalo. Ob 4. uri so ga prinesii na dom k Lo.uizu Lapotniku, kjer je že delj časa stanoval, in ko je zelo priljubljen, so vse potrebno uredili da, se bo doma leči!.. Ponesrečeni je član dveh društev, kar je lep zgled za tiste, ki se prav malo ali p-a, nič ne brigajo za podporna društva. poročeneoma želimo obilo sreče v tem stanu. Pozdrav vsim svobodomiselcom C. D. S. Globe, Ariz. Mnogo čitam od vseh krajev, kako se godi tukaj, kako tam a največ pa sedaj odkar je v slovenski jaivn-o-sti S. D. P: Z. v Cone-maugh, iPa. in kaj se godi okolo nje. Toda jaz tako ali tako nimam ¡nič pri njej, -aid rad bi -nekaj poročal *o zedinjenju naših naprednih organizacij. Nikakor mi ne gre v glavo zakaj imamo mi Slovenci toliko teh organizacij, ki jih ni potreba. Po moji sodbi bi zadostovale za nas tukaj -živeče Slovence dve organizacije : ena naj bi bila svobodna v političnem n verskem oziru, in e-na naj bi bila na katoliški podlagi. To bi bile dve organizacije v ponos ameriš-ko-sloiven'skega naroda in pa koliko stroškov bi bilo ‘prihranjenih ter ne bi se bilo bati morebitnega poloma. Tukaj imajo Črnogorci organizacijo, ki plačuje tedensko bolniško podporo $15 in usmrtnino $15.00 za mesečni prispevek $2.50, in kedar kteri umrje, malone vsakega pokopljejo s spremstvom godbe, tako da je res lep pogreb. So pa tudi ponosni na svojo organizacijo, ki pripada nekam v New York. Zakaj se ,ne bi tudi mi združili samo v eno veliko organizacijo, ne pa kakor sedaj tako raztreseno živeli? Vidi se mi, kot so kmetje ■v starem kraju, M imajo svoja zemljišča tam pa tam raztreseno, a na vse zadnje si morajo živež kupovati in zaključek se cesto dovrši š propadom, s prisilno prodajo še tisto pest zemlje, ki jo imajo. — Isto se ho zgodilo z našmi organizacijami ako se ne združimo. — Torej skupaj pod eno zastavo, to je v eno Jednoto, samo da bomo imeli eno skupno kmetijo; na ta način bomo z manjšimi stroški več pridelali, da bomo imeli kaj pokazati tudi drugim. Dragi rojaki, upoštevajte kar se je že pisalo v tem listu za zdriu ženje organizacij in izražam željo, da ne bi bile te vrstice glas vpijočega v puščavi, marveč da hi se res kaj storilo. Rojake pa prosim kar jih spada k S. D. P. Z., da začnejo oni sedaj na konvenciji pretresati in v prilog združenja delovati, kajti nekje se mora pričeti. John Pavlič. Indianapolis, Ind. Minulo je že precej časa odkar sem od tu poročal in sedaj zopet ■sledeče: Dela se tukaj z vso paro; društva napredujejo, samo nekteri so bili z vodo preplovljeui, da niso mogli ničesar vzeti -seboj. Kakor se širom Amerike nabira za “Slov. Zavetišče” tako smo tudi tukaj priredili veselico v ta namen in sicer skupno vseh sl. društev in klubov. V ta blagi namen so darovali sledeči: J. Gačnik in P. Žonta dvorano; American Brewery ves ječmenovec kar se ga je iztočilo; A. Fon $6; A. Hvalica $4; A. Mrvar $1.50; A. Hribar $1.50; A. Markich $1.50; J. Ba-čer $1.50; J. Koren $1.25; J. Mrvar, J. Kus, J. Rosenstein, M. Ravnikar, F. Medli po $1.00 in J. Seleman 50c. Igrale ste dve godbi na pihala in tamburaši, za pol' plače. Reči moram, da je bilo navdušenje velikansko, samo žal ko je vreme bilo tako zelo nevgodno; 'deževalo je celi večer in zato ni bilo mogoče -se vdeležiti v poline-m' številu veselice kakor drugokrat. Kakor drugod, tako je bila tudi tukaj ljuli-ka med pšenico, ki nam je šla s pomočjo policije zabranit točenje ječmenovca. Že ob 9Vs> uri, ki ga vsakdo rad popije v druščini “en glažek al’ pa dva, to nam “korajžo” da,” pa smo morali prenehati. Pri vsem tem se je vendar čistega naredilo $53.00, kateri denar ima sedaj A. Garbajs, ter se naloži na banko in se bo odposlal na pristojno mesto, kedar se bo pričelo z delom. OP. UR. Tako je popolnoma prav!). Vsem cenj. darovalcem in vsem moškim in ženskam, ki so pripomogli k povoljnem uspehu se i-skreno zahvaljuje veselični odbor: A. Mravlja, A. Garbajs, F. Spil ar, J, Markich. P-ueblo, Colo. Štejem si v dolžnost, da poročam rojakom po širni Ameriki o dogodki, ki je močno razburila celo našo naselbino. Povedati Vam imam nekaj jako važnega o tukaj bivajočim Jurij Železnikarju. Biva že več let tu v Pueblo in slepari in pehari naše rojake na katerikoli način more; a vsa njegova prejšnja dela so kakor izgubljena in utopljena v globočini morja. O škandalu, katerega je pred par tedni, oziroma meseci pridobil ne samo zase. temveč za celo našo naselbino, hočem tu poročati. Pred nekaj časa se je rojak J. Pugelj ponesrečil v tukajšnji ru-dotopilnici ter zgubil svoje desno roko. Dotični ima -ženo in troje o-trok za živeti iu je v takem položaju, da nemore več delati za svoj vsakdanji kruh. Ob času njegove nesreče se je Jurij Ž., ali kakor se tukaj imenuje pod tujim imenom George Thomas ponudil, mu pomagati dobiti odškodnino za izgubljeno roko. Sla sta v Denver na glavni urad družbe ter tam zahtevala gotovo svoto odškodnine. Pugelj mu je plačal vožnjo tje in nazaj in sploh vse str-oške. Jurij je izgubil dva dni radi tega. Ko je kompanija Pugeljnu plačala $2250 odškodnine, je isti ponudil Juriju $50 za njegov trud. A to ni bilo do-sti temu požeruhu! Ob prihodu nazaj v Pueblo mu je Pugelj ponudil namesto $50, samo $25, kar seV-eda Jurij ni sprejel, ampak je šel na sodišče ter Vložil tožbo za $250.00 (tolikšno svoto za izgubo dveh dni!) Pri obravnavi je sodnik odločil Juriju $100 in Pugelj je poleg tega moral1 plačati vse sodniške stroške. 'Ali je to pošteno? Pomisli ti Jurij, ko bi se tebi to zgodilo! Ali oi ti rad videl, ko bi se morala kupica tvojih otrok mučiti radi tvoje nesreče? Ako se ti rojak Pugelj ne smili, bi vsaj pomislil na njegove nedolžne otročičke, -ki so še mladi in bodo mogoče trpeli radi tvoje požrešnosti. V cerkev bodi in moli kot farizej. a zunaj cerkve slepari uboge reveže. Sram te bodi, v obraz bi ti pljunil, ko bi te srečal na cesti. Pred enim tednom, so Hrvati ali Srbi — ne vem kaj so — ubili človeka po imenu Mike Ferkoniča. Njegov vnuk S. B. je šel k Jur ju ter ga prosil, da bi ga vzeli v United Undertaking Pailors, v kateri tvrdki je tudi Jurij deležnik. Jurij ga je takoj vprašal, ako je mrtvec imel kaj denarja za pogrebne stroške, in ko je zvedel da ne, mu je takoj povedal, da ga ne sprejme in to ne da oi bil vprašal tudi druge deležnike te tvrdke. Vnuk ubitega človeka se je nato obrnil na Davies in Vorries .pogrebnike, ki so prav radi ustregli njegovi želji. Še tisti dan je S. B. brzojavil Ferkoničevemu bratu v Utah, da je njegov brat ubit. Dobil je odgovor, da pride in pokoplje svojega brata. Ko Jurij to zve, takoj pokliče S. B. na telefon in mu reče, da naj pride takoj do njega. Tam se mu Jurij lepo prilizuje in skuša pregovoriti, da bi truplo ubitega prepeljal od Davies and Vorries pogrebnikov v U. U. P.. S. B. mu je pa na kratko povedal kam da naj gre---------” D. and V. sta ga preoblekla in pokopala ga bodeta. Popred ga nisi hotel, sedaj pa ko veš, da ga pride brat pokopat ter da bode on plačal stroške, sedaj bi ga pa, toda ne boš ga ne, sleparski Jurij.” 'Še več enakih slučajev bi se lahko poročalo o tem zlobnem in sleparskem Juriju Ž., toda čas ne prepušča. Človek, ki se sramuje i-mena, katerega mu je dala mati v mili domovini in ki na vse mogoče načine slepari tukajšnje Slovence. nikdar ni vreden našega spoštovanja. Le dve reči, katere nam vsaj nekoliko olajšate naše srce ste, da v prvi vrsti ni George Thomas Slovenec, temveč Hrvat, v drugi vrsti pa, da Amerikanci ne bodo nas sodili za zlobne, kajti v člankih priobčenih v ameriških časopisih ga pišejo George Thomas in ne pod njegovim pravim imenom. Žalostno toda resnično! Pozdravljam vse rojake Slovence. Vam pa želim mnogo uspeha. Naročnik. Minneapolis, Milin. Ker so dopisi iz Miuneapolisa redki sem se namenil nekoliko o-pisati tukajšnje delavske razmere iu v obče slovensko naselbino. Na staljenih Slovencev je tukaj vseh skupaj kakih 30 in še ti so dokaj raztreseni, dobi se jih posamezno v edinem slovenskem salunu Peter Belopavlovicha 100 — Tst Av. South. To sem zapisal radi tega. ker že mnogo naših rojakov potuje s trebuhom za kruham ter pridejo v mesto kjer je težavno dobiti Slovence pri tako raztreseni naselbini, dasi vsaki novo došli gleda po njih, da dobi potrebne informacije o tem in onem. .'Slovenci v tej naselbini žal še nimajo nikakih društev, kar bi pri tem številu lahko eksistiralo vsaj eno podporno društvo, -kar se morebiti -prej ali slej ustanovi, kakor je slišati od zanesljivih oseb. Delavske ra-zmere so v tem času dokaj ugodne; tukaj je dovolj dela po tovarnah in pri dragih strokah, plača je tudi, kolikor je meni poznano od 2. dolarja naprej to je za navadnega delavca do 3 dolarje 20c: slednji imajo to plačo v izdelovalnim olja (Lin-seed Oil Press.”) Na političnem polju je socialistična stranka na dragi stopinji in ako bi se ne bile kapitalistične ¡stranke pri zadnjih mestnih volitvah združile, bi bili socialisti do bili v roke'celo mesto. To je njih zadnji “tric-k”, ker v bodoče se republikanec s republikancem ne bo mogel združiti, toraj bo ostal le sam, socialisti pa od dne do dne naraščajo in tako bodo prišli z železno metlo na vrhunec in pomedli kar je gnjilega ter ustanovili novo dobo za razvoj in pro-evit trpina delavca. Takrat bo šole zasijalo solnce, kar je od ¡zavednega delavca, že davno zaželje-no. Rojaki, somišljeniki: agitirajmo in razširjajmo delavsko časopisje tudi mi; naša naloga naj bo Glas Svobode tutora v vsako slovensko hišo in s tem bomo pripomogli do hitrejšega napredka, kar bo v korist mam in našim potomcem. Toraj naprej, naprej do zmage! Vaš Anton Anžiček. Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva. SPOVED. V rokah nesramnih duhovnikov sosebno v rokah jezuitov, frančiškanov in domiuikancov ni ušesna spoved nič dragega kot navadna mašinerija svetovne za-sužnosti. Če gre kak družinski član k spovedi, izda spovedniku vse skrivnosti v družini, katere potem izrabljajo. Ako je to mlada dama ali dekla mora spovednemu inkvizatorju razodeti in izdati očetove ozir. gospodarjeve, matere-gospodinje in gosta, ki je prišel v hišo, navade, delovanja in morebitne hišne tajnosti ozir. skrivnosti. Kam n. pr. hodijo, oziroma kdo k njim v hišo zahaja, o čem se pogovarjajo, kaj delajo, kake knjige berejo in na kakšne časopise so naročeni; kake molitve opravljajo, kam in v katero cerkev zahaja gospodar, gospodinja in drugi člani rodbine; če se in kako se postijo itd. Zakaj stavijo jezuit j e-spovedniki taka in enaka vprašanja spovedancu, ki nimajo z njegovo spovedjo popolnoma nič opraviti? Da vejo skrivnosti družine, da -dobijo moč v svoje roke, katero, rabijo v svoje namene, v prid cerkve in v neznansko škodo mas. V letu 1912 je katoliška cerkev v Ameriki prejela gotovih novcev v darilo pol milijona. Med darovalci, ki niti katoličani niso, opazimo razne milionarje, Žide in protestante kot: Vanderblt, Ryan, Hill, Knos in druge. Katoliška cerkev vzame vse. in od vsakoga; pajdaši se tudi e hudičem, samo če ji kaj nese. Zasebni tajnik predsednika Wil-scna je katoličan in vitez Kolumbov. — Že pri vseh večjih meščanskih listih so ¡nastanjeni katoliški uredniki. Žid in far si sta podala roke! Rimska cerkev ima v ušesni spovedi silno privlačno moč, poslužuje se tedaj vsega samo, da več nese, vzame pa tudi vse kar ji kdo da, bodi revež ali bogatin. Torej opozarjamo naše delavce na vse. Bodite razsodni in previdni in ne verujte sladkim besedam katoliških hinavcev. Petmesečen arestant. Od 1. do 8. aprila je sedela v zaporu dobo j-sk-e okrajne sodnije v Bosni Mara Šimuno-vičeva s svojim petmesečnim sinkom, ker je s svojo 161et-no sestro Lu-co pobirala dračje v šumi v Bosno priseljenega kapitalista. Na kazensko razpravo ni mogla priti, ker je bila ravno na porodu. Lu-ca je dobila dva dni, Mara sedem. Prosila je, da se ji kazen odloži dotlej, -da se bo lahko ločila od sinka, ampak okrajni sodnik dr. Tuškovič je ukrenil, da mora s sinkom v zapor, sicer pojdejo ponjo žandarji. Na to je Mara Šimunovičeva vzela sinka v naročje in odšla v Doboj, da zadosti “pravici”. Tako -opravlja Avstrija svojo kulturno misijo na Balkanu ! Glas Svobode stane $2.00 na leto. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAJV 1/19 So. Centre k„ Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči u« pristnost in okusni izdelek naročenih potrob&S« Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik G VOKOUN 1411 W. I8th St., Chicago. V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenci, oglašajte sc pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljal-nica dežnikov in pip Dobra Unijska Cosiilnad!"" Jos. S. Stastnv 2005 Blue i slan d Ave. veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave, kupite zdaj pri M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plac«. Novi spomladni vzorci Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanicb, GOSTILNA Vocal 22. lu Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENSKA GOSTILNA kjer se toči vedno sveže Scflioen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše a-mijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ 2348 Bhae Island Ave. Chicago, j The Konrad SchieierCo. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI M8L STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICA««, ILC Til, 8MB MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav» iu »ajvwt v Žitka za par centov e bil jardn-f miao na razpolago. Ve® to «« v gostilni John Košiček ISO” 8. Centre Ave. Chicaga, Telefon Canall439. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigriaek. Doma» In importirani likerji. Tel. Canal »OM, 2103 Blue Island Av. cor. 21.St Social Clab Saloon — Edina slovensk„ t- dka v mestu — J, KlancM in J. Pnnprliit 312 Garrison Ave. lastnika in prodajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSAS. ROJAKI V CHICAGU POZOR! Naznanjam, da razvažam na dom DOMAČ KRUH Naročite ali pišite dopisnico JOHN QUALIZZA 2138 W. 25th St. Chicago. SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI: obračajte se do J£aspar J)ržavne JJanke p| Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom. -fn) Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od HitSlllIiaffll E vs,eSa vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. H-jK*liMšAj:- slov* Nai"°dna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet po- tom Kaspar Državne Banke. f-Ift-Jll-ll 1 »'1 » ftlMilllll VSAKA IZGUBA NEMOGOČA! Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur- Sl P-1 snih cenah. Denar Izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji _ v 7vez‘ z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari do- movini. E3aiS£i-$Ly—Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko mo-4iT".--- narhijo in «v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne ArrqiUsweisw*-'* more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hi- trost je naše geslo. Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Chicage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZEMSKEGA DENARJA. KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah. Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in spreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo. 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. jjRAZh RAZNO IN DRUGO KRANJSKO. Žalosten pojav žalostne letine. Iz krške okolice in sosednjih štajerskih krajev je prišlo 15. aprila devet, sicer trdnih kmetov delat k belokranjski železnici. Doma i-majo obširne vinograde in Sadovnike, pa je mraz pobral vso njihovo letošnjo letino. Ker tudi lani in pre’đlanskim ni bilo skoraj nobenega pridelka, jim ni kazalo drugega, kakor iti za delom. Pisatelj Ivan Cankar v Ljubljani je prišel v kazensko preiskavo radi nekega predavanja, ki ga je imel pred kratkimi v Ljubljani in na katerem je baje veleizdajalsko govoril. Soeijalno-demokra-tično društvo “Vzajemnost”, ki je to predavanje priredilo, je bilo vsled tega razpuščeno. Mandat občinskih odbornikov izgubita v Mostah dva srborita klerikalca : podžupan Ivan Orehek in občinski odbornik Ivan AVost-ner, ker sta pravomoćno obsojena radi volilne sleparije. Zopet ogenj v Studenem pri Postojni. Veliko soboto je pogorelo Janezu Milavcu v Studenem št. 15 vse gospodarsko poslopje. 28. a-prila pa je pogorelo sosedu Lovrencu Bizjaku št. 16 vse gospodarsko poslopje, mnogo sena in en prašič. Gospodar je v Ameriki. K sreči je deževalo in je bila na mestu domača požarna hramba, ki ima dobro novo brizgalno. Vremenu in požrtvovalnemu delu gasilnega društva se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ki ima večinoma še hiše krite s slamo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Sumi se. da je to storila zlobna roka, tako zadnjič, tako tudi sedaj. To tem bolj, ker se je neznanec, popotnik, zadnjič izrazil, da boste imeli zopet ogenj čez 14 dni. Oba pogorelca sta bila zavarovana za majhne svote. Oče in sin. Jurij Potočnik, 52-letni oženjeni mizar v Dolenji vasi, črti svojega sina Valentina, kateremu hoče njegov^ žena izročiti posestvo. Že iko je sin odhajal k vojakom, mu je oče žugal, da naj Se ne prikaže več k hiši. Dne 1. svečana t. 1. je prišel Tone od vojakov domov na dopust. Ko mu je .pa mati povedala, da ga hoče oče ustreliti, je prenočil v drugi sohi, ne da bi bil obdolženec za to kaj vedel. Drugega dne, na Svečnico, je Potočnik videl sina iz cerkve prihajati, kar ga je silno ujezilo. Ko se je vrnil domov, si . je pripravil nabit samokres in ga pokazal svoji ženi, rekoč: “S tem bom sina ustrelil!” Kmalu nato je prišel tudi Tone domov. Obdolženec ga je pričakoval pri vhodu, držeč z eno roko kljuiko od vrat, v drugi roki pa samokres, s katerim je meril na svojega sina, ne da bi streljal. Tone je skušal pri zadnjih vratih priti v hišo, a so bila zaklenjena. Pri oknu poleg teh vrat je stal oče in meril s samokresom proti sinu. Ta je, da bi o-eetu izbil samokres iz roke, vzel poleno ter zamahnil po orožju, tedaj je oče dvakrat ustrelil proti njemu, a ga k sreči ni zadel. Vendar sta pa šli obe kroglji tik sinovih prsi. Konec so napravili orožniki z aretacijo obdolženca. Tudi nasproti orožnikom je izjavil, da bo sina ustrelil. Obdolženec svoje dejanje v polnem obsegu priznava. Sodišče mu je za kazen prisodilo 15 mesecev težke ječe. Peš iz Belgije v Indijo. V Novem mestu sta se dne 18. m. m. zglasili energični potovalki, ki potujeta brez denarja in vedno peš, že peti mesec in to iz Anvertze (Belgija) v Indijo. Ljudje so jih obstopili in Občudovali njiju priprosto obleko. Oblečeni sta v obleko, podobno zelo moški obleki. I-me potovalk je Malvina in Geny. Preživita se s prodajanjem razglednic. (Njiju spremljevalec je pes-valejak. ŠTAJERSKO. Škoda vsled zadnjega mraza na Štajerskem se ceni na podlagi poročil kmetijskih strokovnih nadzornikov na 40' milijonov ¡krom Prizadeta je najbolj Spodnja štajerska in deloma Srednja Štajerska. Škoda na vinogradih se ceni na 28 milijonov, na sadnem drevju pa na 18 milijonov kron. S tem je dežela tem občutneje prizadeta, ker že od leta 1908 ni bilo prave letine na sadju in vinu. Sirov vnuk. Dne 11. m. m. je prišel dninar Ludovik Potisk iz Poljčan nekoliko pijan k svojim staršem in hotel svojega 751etne-ga starega očeta ustreliti. Ko je ta pobegnil, mu je zadal vnuk v prsi močan udarec z nožem in ga smrtnonevarno ranil. Potiska so še tisti dan aretirali. Samomor vojaka. Poddesetnik Peter Lampauer iz Ivnice, ki služi drugo leto pri 47. pehotnem polku v Mariboru, je izostal v noči na 28. april brez dovoljenja iz vojašnice. Lampauer je bil dodeljen kadru in bi bil moral oditi k ostremu streljanju na strelišče v Rotwein. Ker ga ni bilo tje, so odposlali infanterista da ga poišče. Srečal ga je na potu, a Lampauer ni hotel iti na strelišče. Nato so odposlali patruljo, ki ga pa ni več našla. Pozneje so ga našli v gozdu. a že mrtvega. Iz strahu pred kaznijo se je ustrelil s službeno puško v srce. Nezgoda v Ojstrem. Nogo si je zlomil rudar Lorober, ki je padel nekaj metrov globoko v rov. Ojstro. Zadnji čas so se tu plače izdatno poslabšale. Kdo je kriv tega? Odgovor: Delavci sami, ker se ne brigajo za organizacijo in ker je eden čez druzega. Pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači. — KOROŠKO. Umor. (Dopis s Črne.) Rudar Janez Podpečnik, katerega smo imeli vsi delavci, stari in mladi, zaradi njegove prijaznosti in veselosti, prav radi, je postal 26. m. m. žrtev umora. Na ta dan je prišel v gostilno k Škrubeju, kjer so bili tudi njegovi tovariši in štirje vozniki. Vozniki, ki že od nekdaj niso posebni prijatelji rudarjev, so začeli zbadati rudarje. Nekaj rudarjev in vozniki so kmalu nato odšli iz gostilne. Podpečnik je ostal še v sobi. Naenkrat je pa zaslišal klice na pomoč in odšel hitro vun. Ko pa je prišel vun, ga je pa eden voznikov tako zgrabil in zagnal na tla, da je obležal nezavesten. Na tleh ga je še davil, dokler ni Podpečnik izdihnil. Baje era je umoril naistarejši od voznikov. 601eten mož. Orožniki so aretirali že vse štiri. Samomor iz obupa. Dne 26. m. m. se je ustrelil v beljaški okolici žagar Valentin Čavušnik. Dejanje je storil i zobupa, ker je živel v največji bedi. Zapušča sedem nedoraslih otrok, katerim je pred šestimi tedni umrla mati. Dva samomora. Dne 19. m. m. se je izvedelo v Celovcu, da se je v Podravljah ustrelil celovški mestni knjigovodski oficijal Henrik Kapusta. Bil je, odkar mu je umrla žena, bolan na živcih in se u-pravičeno domneva, da je izvršil samomor v zmedenosti. — Pri Celovcu so našli Avgusta Lamprehta, 35 let starega, ki je pobegnil iz norišnice, obešenega. Z nožem. Dne 24. m. m. je bil ves Pliberk razburjen: Neki tuji rudar, ki se je ravno poslavljal, je prišel v Spdtalerjevo gostilno in začeli brez povoda kar naenkrat klati mirne goste z dolgim nožem. Tri osebe, med njimi tudi natakarica, so bile lahko ranjene, dva rudarja sta bila težko ranjena. — Nekega delavca, ki je bil pobegnil na cesto, je napadalec zasledoval ter ga začel neusmiljeno obdelava-ti z.nožem, tako dani upati, da bi okreval. ¡Še’ ponoči so napadalca prijeli in ga izročili okrajnemu sodišču v Pliberku. PRIMORSKO. “Prokleti socialisti!” Tako se izraža o socialistih g. Krušič, doma z ¡Vipavskega, stotnik oddelka strojnih pušk v Trstu. Ta mož uči vojake, kako je treba ravnati s tako ropotijo in uči jih tudi zgodovino. Pravi, da so vse države že si pridobile mnogo zmag v vojnah. Avstrija je imela sedaj priliko, da bi 'bila pokazala Srbom svojo moč, pa so to preprečili ‘‘prokleti socialisti”. Krušič je “Slovan”, pa bi rad videl, da hi bila Avstrija pokazala svojo moč Srbom. Ker ni mogla, so krivi “prokleti socialisti”. Neskončni pulj sko - rovinjski škandal. Po zakonu je tatvina prepovedana. Po zakonu, so puljske magistratne uradnike vtaknili v preiskovalni zapor in po zakonu so jih postavili pred poroto. Po zakonu jih je puljsko porotno sodišče oprostilo, dasi so sami povedali, da so kradli kot srake. Po zakonu jim je pitijska občina morala plačevati polovične plače. Po zakonu je puljska občina ustavila to plačevanje v pokritje ukradenega občinskega denarja. Po zakonu pa je utrgo vanje plač izpod 2000 K prepovedano. Po zakonu tožijo tatovi okradeno občino, da jim še nadalje izplačuje, kar jim gre po zakonu. Po zakonu se je puljska občina branila proti sklepu tukajšnjega sodišča, k: je dalo po zakonu zarubiti občinske i-metje, češ da ima le “eksistenčni minimum”. Brez sramu in po zakonu so se tatovi pritožili na višjo inštanco in prisilili občino, da jim plačuje polovične plače. Proti tatovom je po zakonu uvedena disciplinarna. preiskava, ki pa bo po zakonu najbrž ustavljena a'i pa bo tako iztekla, da bo morala na rob propada pahnjena občina še nadalje rediti nepošteno zalego - -na svojo sramoto in v imenu zakona. Pa. obrnimo tolar in poglejmo na drugo stran! Če si, delavec, brez dovoljenja si izposodil iglo in nit, da si hlače zakrpaš, pa so te pri “ziločinu” zalotili, frčiš brez usmiljenja na. cesto in zate ni zakona, ki bi prisilil gospodarja, da. te vsaj polovično plačuje, dokler si ne poiščeš drugega zaslužka ! Zate ni zakona, ki bi branil tebe in tvojo družino gladnega umiranja pod milim nebom! — Zakaj si ne ustvariš postav, sebi ugodnih? Zakaj ne izkoristiš volilne pravice sebi v prid? Notar — poneveril 100,000 K. Veliko pozornost zbuja v Piranu nenaden beg notarja dr. Jurja Lorenzinija. Dr. Lorenzini je pobegnil že pred več dnevi. Bil je v Trstu. Dne 22. m. m. pa se je zopet vrnil. Zaklenil ¡se je v svojo pisarno, kjer je bil vse popoldne, zvečer pa je pobegnil. Oškodoval je svoje klijente okroglo za 100,-000 K. Okrajno sodišče v Piranu je poslalo za njim tiralico. Vzrok njegovega poloma sta slaba upra- va pisarne in hazardna igra. PRIJATELJ! Pridi v 'Crivitz, AVisconsin in postani moj sosed. Tukaj je izborno življenje in kraj vse hvale vreden. Več rojakov Slovencev ti znajo to potrditi. —- Mi imamo rodovitno zemljo, lepa letovišča ob velikih jezerih in Cvetoče. brzo razvijajoče se mesto, dobre šole in deželne ceste ter najboljšo zvezo železnic ; lepe vinograde in sadovnjake. Tukaj povsod raste divje grozdje, kar kaže, da je najboljši kraj za vinograde. Jaz ti prodam farmo, kjer postaneš neodvisen in plačaš na kup samo $100.00 in ostalo kupnino pa v letnih obrokih, kakor se dogovo- rimo. Nikar ne odlagaj; pridi takoj in moj zastopnik v Ohicagi te bo k meni pripeljal im jaz ti bodem brezplačno vse razkazal, po vrhu te pa še odškodujem z železniškimi stroški če kupiš od mene zemlje 40 akrov ali več. Človek bodi pravičen sam s seboj in s svojimi otroki, da ne bodo sužnji tovarn in rudokopov, kot si bil ti skozi leta. Jaz te me bi vabil, ko ne bi bil prepričan, da bodeš tu zadovoljen in srečen.. Piši po mojo slovensko knjižico, ali pa pridi osebno. Pozdrav! Theo. Kersten, posestnik. N. Piklor, zastopnik. 1526 AV. 21 st St. Chicago, 111. Spomladne zelenjadi. Na hrano v spomladmi sezoni se bi moralo bolj paziti kot se, soseb-no na nezrele zelenjadi in jagode, kd vsebujejo preveč kiseka. Zele-njad se mora dobro kuhati in je zdrava za vsakogar, vendar ne da hi samo od nje živeli. Ne kuhana zelenjad in jagode postanejo lahko usodepolni za revmatizem in drizgo. Kakor hitro torej opaziš nepravilnost, rabi Trinerjevo A-meriško zdravilno grenko vino, ki taki hrani zabrani skisati se v črevih. Ono izčisti telo ter ga vzdrži, da redno in pravilno deluje; daje tudi telesu čisto in zdravo kri. Dalo vam bo silo in močo je dobro za želodečne in črevesne bolezni. V lekarnah in Jos. Triner, 133-3'—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Bode v živcih in glidih odstraniš takoj z Trinerjevim li-nimentom. (Advertisement) če hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar! Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača! Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili-kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne morate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes. Ameriška Državna Banka 1825—1837 Bine Islabđ Vogal Loomis St.,' Chicago, 111. HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.800.000.00 JAN KAREL, predsednik, J. F ŠTEPINA, blagajnik, Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta. Govorimo vse slovanske jezike. g Ovirano dt S Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo. Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi Joseph Taram1* * er v/i REGISTERED prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo: USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja. Za dobiti v lekarnah in pri JOS: TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. rrhinnom tii DOPISI. De Pue, 111. Posebnega sicer nimam kaj poročati, z delom gre po navadi, vsaj tako nas učijo naši dušni pastirji ki pravijo: moli in delaj vsaki dan, potem ti je sreča gotova na tem svetu, na drugem pa večno iz-veličanje v nebesih, katere bi jaz vsakemu z veseljem prodal za $5. Ali delavci so se začeli zavedati ter se v vseh krajih organizirati in si postavljati svoje narodne dome, namesto cerkev, ker večina naroda izsprevidi, da denar, kateri je dan za cerkev, je ravno tako kakor bi ga vrgel v vodo. — Teda tudi takih še še ne zmanjka, ki bi najrajši v cerkev vsaki dan hodili in se po prsih tolčejo, češ, mi smo ljudje, ker se vere držimo. A1S, njihova vera je samo zavist in hinavščina, ker ravno taki fanatiki store največ zdražbe, svojemu bratskemu delavcu, organizacijam pa želijo pogin, propad vsem tistim, ki ne trobijo v njihov srednjeveški rog. (Baš kaka “brihtna” glavica se nahaja še tukaj pri naš, in to je naš prejšnji tajhik dr. št. 3 S. S. P. Z. Bil je za leto 1912 izvoljen za društvenega tajnika ter opravljal svoj posel do meseca septembra 1912, a vsled privatnih homa-tij, katere je imel, se je razjezil in prejšnjemu predsedniku D. B. knjige zanesel s pripombo, da on noč več biti tajnik pri takih socialistih in da od društva odstopi. iNa prvi društveni seji, nam je predsednik D. B. poročal, kaj se je zgodilo in da tajnika nimamo več. ¡Nato smo si izvolili začasnega tajnika do konca omenjenega leta; prejšnji tajnik je pa pismeno zahteval svoje plačilo in naznanil odstop od društva. Večina članov pa ni bilo s tem zadovoljna, osobito ker knjige niso imele nobenega pravega zabilježka tako kakor bi morale imeti, da bi v njih bilo vse lahko razvidno. Društvo je sklenilo ga poklicati na prihodno sejo, da nam pojasni vsoje poslovanje, kaj in kako knjige obstoje, da nam ne bo preveč sitnosti hodilo in to ker knjige morajo biti pregledane predno jih kakšen uradnik da iz rok. In potem šele dobi on svoje plačilo in odstop od društva. Ker se pa ni hotel na ¡sejo priglasiti in svoje račune pokazat, ga je društvo direktno črtalo, na kar se je smejal in si mislil: sedaj sem vam pa štreno zmešal s knjigami in društva bo kmalu konec. Ali Tonče se je zmotil. Sedaj je društvo pričelo šele napredovati, ko hitro se je njega iznebilo. Ker je izprevidel, da nas ne more nikakor uničiti s svojo zlobnostjo, se ga je zopet lotila jeza, kako bi nam mogel škodovati in pisal je sedajnemu blagajniku, da ako mu društva ne plača, kar mu dolgujemo, nas ne bo več čakal marveč bo tožil blagajnika. Oj, ti ubogi dedec! Je li blagajnik sam društvo? In poleg je še omenil, da on bo že sfiksal nas rudečkarje. Slišal sem, da je potem pristopil k ¡našmu sosednem društvu, ki spada k ¡S. N. P. J.; lahko so člani nanj ponosni! Ali glej spaka, mari niso tam rudečkarji? Jaz mislim da, in to temveč ker je večina članov naprednega duha. Za takega zdražbarja je najboljše, da se poda med svoje kolege ter se mu ni treba mešati med kozle, je bolje da ostan med backi in se tudi njih drži s celem svojem nadutem mišljenjem. Naše društvu se pa lepo razvija in tudi lepši napredek1 mu je zagotovljen, kot je bil v pretečenih letih. Zatoraj apeliram na vse brate in sestre, da agitiramo vsi pri vsaki priložnosti, da dobimo več članov k našmu društvu in pod okrilje naše lepo napredujoče S. S. P. Zveze. Svobodomiselni pozdrav vsim sobratom in sestram. M. Omerza, preds. dr. št. 3. vi so še vsi paragrafi januarskega zimskega patenta. Medvedje, zaviti v tople kožuhe še mimo spe po svojih wigwamih in sanjajo o nekdanjih lepih časih, ko je slavni Bear Creek spadal še pod njih oblast in upravo, zakar vse so jih opeharili zvijačni bledoličniki se svojimi pihalniki. Kratko rečeno, jaz nisem tam nobenega medveda videl in noben medved ni videl mene, ker sem imel največ in najbolj važnih opravkov okoli peči. Z zgodovino in zemljepisjem Bear Creeka in Washoe pa so tako tesno združeni potoki blata in tako idealno vse Skup “paše”, kot n. pr, greh in pokora. Je sicer precej nedelikatno pisati o tako m mazani stvari kot je blato, pa pri najboljši volji ne morem drugače. Moja navada je, da vzamem vsako stvar vedno od najlepše strani, a pri ^latu v Washoe je bilo to brez pomena: naj sem ga še tako mešal in obračal1, vsaka stvar bila je blatna! Potem si pa človek pomagaj! Moje lepe nove galoše, za ktere sem dal dvajset grošev, zgubil sem takoj pri mojem prvem pohodu, ko sem bil komaj dobrih sto korakov od stanovanja Ostali so vzidani v blato, kjer se bodo menda morali dolgočasiti na vekov veke, jaz sam pa sem komaj splaval na obrežje. Da nisem imel dobrega, veščega in zanesljivega spremljevalca, ne vem če bi še kedaj strašil 'krvave klobase po Kansasu in Washingtonu, pa občudoval mehifcanske sehorite in indijanske Minehahe po Texasu in Arizoni. Večkrat pomoliti mi je moral tovariš močan drog, da me je povlekel na površje iz blatnih vrtincev. Končno pa je bilo te blatne neumnosti in moje nerodnosti spremljevalcu le preveč in izjavil je odločno, da ako se še enkrat pogreznem v blato, rešil bo, bot gentleman, pač mojo Miss Bakso pogina, jaz pa lahko ostanem v družbi žab in rakov, dokler blatna povodenj ne odneha. To mi je dalo novih močij prikobacal šemi na sredo ceste, kjer je bilo blata samo do kolen in se končno srečno izmazal iz njega. Čudil pa sem se in se še danels čudim potrpežljivosti in usmiljenju dobrih slovenskih mamic, ker me nobena ni z metlo napodila, vkljub temu, da sem vsakej v hišo privlekel najmanj pol mernika blata. Nasprotno temu, so me rojaki povsod tako prijazno in gostoljubno sprejeli da nameravam vkljub kroničnemu blatu Washoe še večkrat poseliti; ako drugače ne bo mogoče blizu, priveslam v beneški gondoli, oziroma v ¡indijanskem canoe, ali pa se pripeljem z zrakoplavom. A. J. Terbovce. Washoe, Mont. Z delom gre dobro, tako v Washoe, kakor v bližnjem Bear Cree-ku in Red Lodge. Kako je pa za delo dobiti, mi pa ni znano; vsaj v Red Lodge se delo zelo težko dobi. — Prišel je v deželo muhasti april, a za vreme se ta lahkoživec preklicano malo zmeni in v velja- Chisholm, Minn. Stara teta zima, nas je zapustila. ki nas je nadlegovala skoraj 6. mesecev. Prišla je vendar enkrat tako zaželjena preljuba pomlad. Narava se je probudila iz zimskega spanja. iSolnce sije tako toplo, da je začela trava zeleneti in z njo vse rastlinstvo. — Ptički skakljajo od vejice do vejice in prepevajo svoje mile pesmice. Tudi minnesotske pevke, tako zvane žalbe ob toplih večernih mrakih kaj pridno in ubrano regljajo. Poročati Vam moram nadalje o nesreči ki je zadela našega rojaka Pr. Moharja dne 21. aprila 1.1. 0-menjenaga dne se je nesrečni mladenič, vozili na beciklu po tukajš-nim hodniku. Nesreča je hotela, da mu je prišel pod kolo nek pes in nesrečni rojak je odletel raz hodnika tako nesrečno na 6jster kamen, da je ostal na mestu nezavesten z razbito glavo. Hitro poklicani zdravnik je odredil, da so ga odpeljali takoj v tukajšno bolnišnico, in ko mu je zdravnik dal prvo pomoč, odpeljali so ga v 'bolnišnico na Hibbing. Toda kljub zdravnikovem prizadevanju ohraniti nesrečnega rojaka pri življenju, bilo je nemogoče in umrl je v nedeljo dne 26. aprila zjutraj oib 6. uri, po preteku 5 dni brez da bi se zavedel svojega nesrečnega položaja. Omenjeni rojak je spadal k društvu sv. Štefana S. H. Zveze, ki mu je priredilo krasen pogreb dne 29. aprila z godbo na čelu, ki mu je zaigrala p pav žalostno koračnico. Pokojni Fr. Mohar je bil doma iz vasi ¡Zamostec, fara 'Sodražica pri Ribnici na Dolenjskem, kjer zapušča žalujoče stariše, brate iu sestre. Pokojni rojak je bil mirnega in spodobnega obnašanja, ter zelo priljubljen med tukajšni-mi rojaki. V (najlepši) mladeniški starosti 21 let, se je moral posloviti od te doline solz. Zato ti še enkrat zakličem iz dna svojega srca. Ti nesrečni rojak počivaj v miru in sladko na tukajšnem ehis-holmskem mirodvoru! Kovačev France. De Kalb, 111. Dovolite mi malo prostora da tudi jaz malo opišem našo naselbino. Slovencev nas ni veliko tukaj, pa vendar imamo tri društva, in baš to je vzrok, da ne morejo dobro napredovati; za tri društva je premala naselbina, zadostovalo bi eno društvo. Sloge tukaj nepoznamo, kar je obžalovanja vredno in vsak narod je v zložnosoti boljši od nas Slo-veneov. Bilo bi prav veselo, ko bi bili zložni, ali kaj ko tega ni pri nas. Če pridemo kedaj skupaj, pa ee kdo zine o slogi, mu že drugi stopi za hrbet in kar po angleško rogovile pokaže. To je skrajnost, kaitere se ne more dovolj obsoja ti. Lahko .bi bili zdrulženi, da bi bilo veselje, tako smo pa vsak za se. Veselja tukaj napraviti ni mo goče. Včasih dobimo kak sodček ječmenovca, pa dokler ni glava podobna 'balonu, smo še za skupaj, ko se pa vnamejo duhovi pa ha j d na Street in —- “pri moj krvavi d . . ., le ven pridi h . ..., ti bom že dal!” Talko je in nič drugače. 'Pozdravljam čitatelje in čitate-lice tega lista širom Unije. A. Gantar. Jenny Lind, Ark. Približala se nam je zaželjena pomlad, katere smo tako težko pričakovali, a žal, da so s spomladjo prišli tudi ne prostovoljni prazniki, tako da čisto pomalem delamo in še takrat kedar gremo v globino ne zaslužimo skoro nič, samo po en ali dva voza dobimo, kar si lahko vsak misli, da še za vsakdanje potrebe ne zadostuje. iSliši se, da je tukajšni superintendent dal v časopisje, da West. Minning Go. išče IGO' mož, kar je pa le grda vaba, ko še mi nič ne zaslužimo. Torej rojaki pozor! Z pozdravom F. Zaverl POSLANO. Kadar psu na rep stopimo začne cviliti, in talko dela sedaj Pukl, ker mu je potegnjena krinka raz njegovega hinavskega obraza. V 16. štev. G. S. se zvija na vse načine, ker bi rad opral sam sebe kakor tudi svoje enako vredne pristaše; kar pa ne bo šlo, pa če ge vseh pet na glavo postavi, kajti v zadnjem dopisu sem navedel samo fakte, katerih ne ovrže Pukl, ne Mastnak (po poklicu lončar), ne Zorko, kak-or tudi ne blagajnik Hribar in tajnik Čop! Da vem zakaj je bila “sklicana” izvanredna seja, si vendar videl v dotičnem dopisu! Po celem Staunton-u si govoril, da bode izvanredna seja, češ, da člani niso zadovoljni z godbo; torej sam si vse razglasil, zato se ni treba sedaj čuditi, da je prišlo tudi na moja ušesa. Sicer pa, če člani niso bili zadovoljni, da bi J. L. igral, zakaj so ga pa na redni seji zvo-lili?? O tem seveda ti kot hinavec prve vrste molčiš. Na redni seji je bilo 13 članov (vseh skupaj je takrat društvo štelo okoli 16 članov), na izvanredni pa celih sedem ! Med temi 7. člani je bil eden, ki s tako nesramno pristranostjo se ni strinjal, ker mu nikakor ni šlo v glavo, odkod taka pravica, la bi na izvanredni seji — kjer je bilo manj članov nego na redni — ovrgli vse, kar se je sklenilo na redni seji. Seveda, Pukl, nadvse “značajna” in “napredna” oseba se bode zopet razkoračil in rekel, da to ni les, in da mi lahko odbor in sploh celo društvo dokaže neresnico. — Dobro, zakaj je pa ne dokažeš? Tvoja konfuznost in starobabje čenče, še ni dokaz neresnice. V o-slalem pa kar se tiče Tvojih dokazov, so in bodo isti od muh, ker Ti že dolgo nosiš na čelu pečat obreklivega lažnivca! Kričiš, da je organizacija in društvo napadeno; jaz pa mislim, da če se “napade” organizacijo ali društvo, potem ni -potrebno posameznike navesti po imenu, kot sem to jaz storil. Zastonj kličeš na pomoč celo društvo; pri društvo je nekaj takih, ki znajo samostojno misliti in ne sledijo Tebi, kot oni, ki sem jih prej omenil. Navadno se petkrat 'zlažeš če enkrat zineš; vendar si pa povedal eno resnico v Tvoji klobasanji, ko si rekel, da najdem pred mojim pragom hinavce, humbu-garje in lumpe. Gotovo najdem vse to takorekoč skoro pred “mojim” pragom; toda lončar je že šel izpred “mojega” praga, in kadar bodeš šel Ti z Zorketom, ki Ti sledi kot kak “cizerl”, potem gotovo ne bo več hinavcev, zavistnežev in humhugarjev pred “mojim” pragom. Da znaš dati sam sebi tako krepko zaušnico, tega jaz prej nisem verjel. Drugikrat dobi bolj sposobnega človeka, da bode pisal dopis ali kalk odgovor za Te, kajti oni, ki je tisti odgovor vkup skrpal, je udaril Tebe po zobeh in vse, ki se o-koli Tebe zbirajo; obenem pa je pokazal, da tudi on z vami vred ne zna citati, še manj pa misliti, kar jasno kaže opomba in v oklep-nicah trije prašaji uredništva. Ali Te ni sram, ko sedaj tukaj vrabci po strehah čivkajo, da se dopis ni šeimil na Tvoji gredi?! Oni, ki je zate pisal, je pa pokazal, da ima ravno tako puhlo glavo kot Ti. Na besede, da nisem član in da mi nič mar ni, se jaz nisem in tudi v bodoče ne bodem oziral. Bodite možje na svojem mestu, pa vas ne bo nihče v javnost vlačil! Kdor o lopovstvo molči, je sam lopov! To si zapomnite vi ignorant j e, ki hočete za kolisami društva ali pa cele organizacije igrati ulogo Melii-kanskih diktaktorjev! Preidirn k slogi. Dve izvanredne seje so se vršile: prva pri društvo Barbara iz hinavščine in zavisti napram J. L., druga se je vršila pri pevskem društvo, kjer smo pevci iz prevelike “sloge” sami svojemu društvo zapeli: “requie-eat in pace”. Vse to se je dogodilo zato, ker je baje — kot Pukl pravi v svoji mešanici — preveč sloge. Pukelnova pesem o slogi, se je pokazalo v jako dvomljivi luči. Kako vnet je Pukl za slogo pokaže s tem, ko nese svoj lažnivi jezik od ene hiše k drugi in igra ulogo stare klepetulje. Zakaj ga je imela že večkrat policija vro-kah. oziroma zakaj je kazen pla čal o tem se še lahko drugikrat pomenimo. Kako veljavo imaš pri ljudeh, ki so vresniei naprednega mišljenja, kaže najbolje to, da si cele 3 mesece iskal botrove za svo jega otroka. Praviš, da so tukajšni Slovenci večinoma naročeni na G. S., tega pa ne poveš, da ravno Tvojih pet intimnih prijateljev ni nobeden naročen na G. S. ali kak drugi napreden list; in tudi Ti bi ne imel napreden list, da Te ni J. L. z neprestanim nagovarjanjem indirektno prisilil! Toliko za sedaj s pripombo, da kadar se zopet oglasiš, bodeš zvedel cisto novo povest o Tvojem življenju. Dostavim še naj. da na take čenče, ki nima repa ne glave, sploh ni vredno odgovarjati; storil seru to vsled tega. da ne bode kdo mislil. da sem vrgel puško v grm in zbežal pred zajcem. Aug. Lipošek. ■Staunton. 111. Tel. Canal 376 RUDOLF SMRČEK Edina slovenska knjigoveznica v Chicagi 1623 BLUE ISLAND AVENUE Se priporoča rojakom. «•“ Nainlžje cene. -&i Telefon: Canal 3014 MAZDA»! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in drnce raznovrstne pijače. . Domač® vina Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno Mifr Patre žem vaakamn točno In taborno. MARTIN POTOKAR 1625 Se. Center Ata, Chicago, DL VSAK SE JAGMI ZA NEBO 10 za 5c CORK TIP CIGARETE Vsik trgom proda veda» več NEBO Cigaret vsaki d». Možjeozdravljeniv5dnehI|N01i nnmn«—miTBmri» iibiim m »i »miim ■ ih bolečin. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varlcocelt, Štruc turi; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico im bolezm! tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš-o zdraiili pri drugih zdravnikih. Moja IS letna praksa vam je na razpolago in jamči Dopilno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivna želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih. (Za nau&p TAJNE MOŠKE BOLEZNI 8TALNO OKREVANJE GUBA NAGONA, BOLEZ-Z|V LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. Živčen« onemoglosti elaboet, n*, por, zastrupljanje in zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchitl«. srčne bolezni tn pljučne zdravim po moji najno-veJM metodi Kuret zastonj. zdravljenja ni treba plačati) ZASTRUPLJEN-JE KRVI ln vseh drugih kožnih bolezni, kafeor prlšče, lnclje, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečin« v oza-ture, garje, otekline, pod ju in d ruge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. DR. ZINS, 183 Chicago Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. de 4 oop. Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Bhie Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .^‘-"-«ttrvetbio na čepu. Importirana vina in cigare. ¡¡TELEFON CANAL, 4250, I Solidna slovenska trgovina M V zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-g spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo. ^ V zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš W ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. ^ Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. i FRANK ČERNE 0034 St. Clair Ave. CLEVELAND, 0. d Dajte zdelati svoje tiskovine pri SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo solidno “SPRAVEDLNOST” 1?:K^VanS^bvnik M N A J VEČ J A SLOVANSKA fl M TISKARNA V AMERIKI JE vi NARODNA TISKARNA 2146- 50||BLUEj ISLAND AYE., CHICAGO, ILL. TEUCANAL 443 MI tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. • • • Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing Co., 8 Cortlandt St., New York, N„Y. Cena v platnu vezani $1