flfc. xa UŽ " i'^mmm^mmm ittevMSkm mtmne vinarjev* 4Mwmìm tet« ; ti--m- ss» . . K 50'- ßm- hu , '$#*»■* 'hKS* 2fr— 13-- fri*» »**o ’ < ' . . 6S-— ?mmm ste«flke ** -ätkth strsjjsh 6Ö *. #*’ ». UHTHTittiStWO : M *£*»*'*, Eorcéka , «lic» I* "- Tfkstoft št 22k, p&fltléem listi u« ctioveiisk«» IjiidMiv«. 1 137. Maribor, due 13. decembra 1920. Inserat! ait eziaaSa «e računajo po K LSI od enoredn* peflRmta pri večkratnih oznaaUiti — popust —* „Straža“ izhaja v pon* rfdjek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo? Z uredništvom s« mora fovonti vsak dam od 11. do 12. ur« dopoidn«. Letnik XII Konstituante. Danes se zbira v Beogradu naš ustavodhjni zbor aM konstituanta. Ime in pojm je iznašla, velika francoska revolucija pred več kot 120 leti in pomeni skupščino ljudi, ki se zberejo po revoluciji, da revolucijo likvidiram in vzpostavijo zopet pravno stanje . Pri nas ni do preobrata nikdo govoril o konst tuanti, se#aj je pa ta beseda v vseh ustih, o nji so se že ustvarili skoraj fantastični pojmi, začela se je neka apoteoza, ki je neopravičena, pripisujejo se ji doli -n osti in pravice, katerih nima. Konstituanta ni nič drugega, kakor del revolucijo in sicer njen končni ali zaključni del. Kakor revolucija, črpa tudi konstituanta svoje pravo iz lastne moči. Znača j konstitu -ante je odvisen od značaja revolucije, ge zadnje dejanje nasilja in začetek novega pravnega stanja. Samuj na sebi nima nobene večje moči, kakor 'navadni državni zbor, ali še manjšo. Vsako njeno določbo lahko prevrne prihodnji državni zbor. Njena suvereniteta obstoji samo v tern, da predstavlja edino avtori-te o, kadar ni nobene druge priznane oblasti več — drugače pa nima nobenih pravic in nobene svetosti, in tudi ona mora računati s tein, kar faktično obstoji. Njena naloga je, da sezida, kar je podrla revoluci -ja, ako bi pa hotela podirati udi ono, kar je revolucija pustila, bi ne bila konstituanta,' ampak nova revolucija. Naloga sedanjega ustavodajnega zbora bo to -rej, da izdela ustavo države ter tako odpravi ono brezustavno stanje, ki je zavladalo po deželah, ki so I preje pripadale avstrijski- monarhiji. Njen delokrog torej ni absoluten, ampak natančno določen. Greh jea preveč poveličevati ta zbor in tako ljudstvu vzbujati ' pričakovanja, ki morajo doživeti razočaranja. V naši državi imamo še čisto poseben položaj: dežele, kjer je revolucija pomedla staro državno stanje, so se pridružile kraljevini, kjer ni bilo nobene državne revolucije. Konstituanta bo morala torej gledati, da združi ta nasprotja, nikakor pa nima dolžnosti, da prđ-đere staro državno stanje tudi tam, kjer ga revolucija ni podrla. Na Srbskem n. pr. obstoja monarhija pravno in faktično, volitve so pa pokazale, J, a hočejo biti republikanci samo iz nekih takdčnia razlogov. Monarhija Karadjordjevičev je vendar brez primere 'demokratičnejša, kakor je pa bila dinast«* Habsburžanov in ne ovira popolnoma nič naš. ga demokratičnega razvoja. Ob enem je pa veliko 'jo bistvo za konsolidacijo države. Republika še ni nobeno jamstvo demokracije. Srednjeveška Benečija je bila re -publika, toda najbolj nedemokratična država, sedanja Angleška je monarhija, loda ena najbolj demokratičnih držav na svetu. Slovenska ljudska stranka je bita od nekdaj izrecno monarhistična, svetovna vojna bi zamogla to načelo pri mnogih omajati, vendar ji mora stati monarhija Karadjordjevičev bližje, kakor pa republikanstvo. Toda baje je neki shod zaupnikov v Ljubljani meseca novembra 1918 proglasil za stranko obvezno republikanstvo. Povdarim „baje“, ker takega shoda ni bilo in ga ni moglo biti. Noben shod zaupnikov ne more čez noč odpraviti načela, ki je vladalo v stranki od njenega začetka dobrih 50 let in proglasiti ravno nasprotno za obvezno. Kaj takega je mogoče le samo potom dolgoletnega razvoja in dolgotrajnih raz- prav. Sicer je pa meseca novembra 1918 bil tudi se * vsak shod zaupnikov nemogoč. Znaten del zaupnikov se je nahajal v zasedenem ozemlju, drugi se mso megli udeležiti radi prometnih in drugih ovir. Načelnik stranke dr. Korošec je bil v tujini. Lepa hvala, da bi meni, ki sem bil republikanec za blagopokoj -nega Franca Jožefa, možje, ki so bili morda takrat monarhisti, predpisali, da ne smem biti monarhist >a Petra Karadjordjeviča. V Ljubljani se je torej takrat vršil kvečjemu sestanek nekaterih gospodov, ki še niso imeli izkrista* lizirane jugoslovanske ideologije in kar so ti gaspo-dje sklenili v svoji zmedenosti, jim bo vsakdo rad odpustil, saj niso vedeli, kaj delajo. Nikakor pa ne more stranka predpisavati republikanska kakor nekaj obveznega za svoje člane, ker to ne izhaja ne iz njene tradicije, ne iz katoliških shodov, ne iz spisov dr. Mahniča, dr. Kreka ali dr, Pšeničnika, pa tudi ne iz načela demokracije. Nemški centrum ali laški partito popolare ne more biti za nas nikakor merodajen. Centrum je sedaj republikanski iz sile, a bi najraje postal zopet monarhističen iz proste volje, do nedavno je bil pa pohleven lakaj Hohenzollerncev. Laški partito popolare je lojalno uđan savojski hiši, ob enem pa tudi nacijonalistično-imperijalističen, kot najskrajnejši laški nacionalisti. Cesa naj bi se v državnopoliticnem oziru od teh dveh strank učili, mi je popolnoma nerazumljivo. Milico bi bilo dobro, ako bi jo bili zahtevali v, Avstriji pred svetovno vojno, da bi Avstrija lažje razpadla in bi vojaki Karadjordjevičev lažje prikorakali v Ljubljano, težko pa je razumeti, kako bi v sedanjih razmerah zamogla milica skrbeti za varnost naše države napram sosedom. Mislim, da bi krajinsko mi-iico lahko razgnalo nekaj bataljonov nemškoavstrijs-kega „Heimwehra“, ako pa kdo izdela načrt za mi -iico, ki bi imela isto brambno moč, kakor redna vojska, bi ga moral vsakdo sprejeti z veseljem. Imperi-jalizem sovraži gotovo vsak pošten človek od srca, a vendar se ne moremo čezenj preveč razburjati, ker. ga v naši državi nimamo. Naloga konstituante bo popolnoma, druga, veli-» ko boli stvarna, kakor da se peča s takimi problemi.- Pristaši! Sirite rale list©S LISTEK. Moj stric in moj župnik. Iz Iraačoščjne prevedel Paulus. ) Balje, „Ni treba, ni treba! Verjamem vam na besedo! je Mlel z zardelim obrazom in z očmi povešenimi na 'bmm svojih čevljev. „Bila me je na moj Šestnajsti rojstni dan!“ sem ponavljala in si zapenjala obleko. „Veste, da jo zaničujem!'“ In-udarila sem s pestjo po mizi, kar mi je povzročilo močno bolečino. „No, no, moje ljubo dete!“ mi je govoril župnik ves ginjen. „Pomirite se in povejte mi, kaj ste ji naredili !“ „Ničesar! Ko ste odšli, mi je rekla, da sem pre drzno dekle in se je vrgla na mene kakor divja. Grda ženska!“ „Pomirite se, Regina! Saj veste, da moramo krivico odpustiti!“ „Ah, ta bi bila lepa — !“ sem vzkliknila, razburjena porinila stol sd sebe in z velikimi korald stopila po sobi. „Jaz ji ne odpustim nikdar! Nikdar!“ Tudi župnik je vstal ih se začel sprehajati po sobi, pa v nasprotni smeri z menoj. Nadaljevala sva razgovor, toda tako, da sva se venomer srečavala. „Pametni moramo biti, Regina, in sprejeli tako poniževanje v duhu pokore v odpuščanje grehov!“ „Ah, moji greheoi“, sem se ustavila in skomignila z rameni, „sami veste prav dobro, gospod' žup -hIIc, da so tako majhni, tako majhni, da se ne izplača, govoriti o njih.“ „Zares!“ je dejal župnik in vM mogel premagali nasmeha. „Ker ste torej svetnica, sprejmite vaše nadloge potrpežljivo iz ljubezni do Boga!“ „Pri moji veri, da ne!“ sem ga zavrnila z odločnim glasom. „Prav rada hočem ljubiti Boga neko- liko, — ' — ne preveč —, — ne gubajte čela, gospod župnik! — Ampak mislim, da on mene ljubi vsaj to-. liko, da ijdkakor ne more biti zadovoljen, če sem nesrečna! < „Kaka svojeglavca ! “ je stokal gospod župnik. „Kak značaj sem si tule vzgojil!“ „Skralka“, sem nadaljevala in povzela korak, „maščevati se hočem, in se .bom maščevala,“ „Regina — ! To nikakor ne gre! Molčite in poslušajte me ! “ .»Maščevanje je zabava bogovom“, sem odvrnila in poskočila, da bi ujela veliko muho, ki je plesar la nad mojo glavo. „Govoriva resnobo, dete!“ „Ampak, saj govorim resnobo“, sem rekla, se ustavila pred ogledalom in udeistvila z zadovoljstvom da mi razburjenje prav dobro pristoja. Videli boste,, gospod župnik, sabljo vzamem in obglavim svojo teto, kakor Judita Holoferna. „Bete je čisto zdivjalo,“ je obupno lomil roke župnik. „Mirujta vendar vsaj nekoliko in ne govorite neumnosti-!“ „Naj bo! gospod župnik! Ampak priznajte, da Judi a ni vredna počenega groša!“ Gospod župnik se je prislonil ic peči, vzel tobačnico, segel vanjo ter okusno in fino zanesel tobaka v nosnice. „Dovolite“, je dejal, „to zavisi od stališča, ki ga zavzamete!“ „Kako ste. nelogični ! Vi smatrate njeno dejanje za nekaj -nenavadnega, ker je osvobodila peščico I-zraelcev, ki. gotovo niso toliko vredni kot jaz in ki bi vas naj spilob prav nič ne zanimali, ker so mrtvi in pokopani že zdavnaj- —- —. In vzeli bi n#'za zlo, če bi jaz storila isto, da rešim samo sebe. In Bog ve , da sem jaz .še prav zelo pri življenju“, sem pristavila in se zasukala parkrat na peti. „Dobro mnenje -imate o sami sebi“, je odgovoril župnik in se trudil, da bi gledal resno, „O, izvrstno mnenje!“ „Dobro! Ah ine hočete ssdajTe poslušati?“ „Prepričana sem“, sem nadaljevala svoje misli, „da je bi Jlolofern stokrat prijetnejši človek, kakor, moja teta, in da bi se jaz prav dobro razumela z njim. Tudi ne uvidim, kaj bi me oviralo, da ne bi posnemala Judite.“ „Regina — je vzkliknil župnik in udaril z no go ob tla. „Moj dragi župnik, ne jezite se prosim vas !i Sodite overjeni, da ne bom ubila svoje tete! Imam drugo sredstvo, da. se maščujem.“ „Povede mi, katero!“ je dejal izvrstni človek in se je, že spet pomirjen, spustil na divan. Sedla sem poleg njega. „Glejta torej! Slišali ste o mojem stricu, gospodu de Pavol!“ „Gotovo! Živi blizu mesta V —* —. „Prav dobro! Kako se imenuje njegovo poses* tvo?“ „Le Pavol.“ „Ce bi torej pisala svojemu stricu v grad Le Pavol pri mestu V-------, ali bi pismo zanesljivo pri - šlo v njegove roke?“ „Ni dvoma!“ „Torej, gospod župnik, našla sem kako se maščujem! Vi veste, da teta mene sicer ne ljubi, da pa ljubi moje cekine.“ „Ampak, dete, kje ste to zvedeli?“ me je osupel vprašal. „Njo samo sem cula tako govoriti. Zato sem prepričana, da je res. Boji se nad vse, da bd so jaz potožila gospodu de Pavol in dabi me ta vzel k sebi. Zagrozim jej, da bom pisala stricu. Ne rečem,“ sem nadaljevala po kratkem premisleku, „da tega ne' bi storila ta ali oni dan,“ „No, to je čisto nedolžna stOar,“ se je nasmehnil dobri gospod župnik. „Glejte!“ sem vzkliknila in plosknila z rokami, „Vi odobrujete!“ „To/se pravi, do gotove mere, draga! .Dalje prihodnjič. Politični pregled. JugOSÌ&VÌjA. Glede sestave nove beograjske vlade se- strinja časopisje in politični krogi v trditvi, da je vzpostavitev nove vlade dejstvo tega tedna. Sedanji ministrski predsednik Vestile bi Se rad predsedoval dosedanji vladi co koneaoveljav-nega konstituiranja ustavodajne skupščine. Ves nič priporoča tudi vsem parlamentarnim klubom pouk političnega položaja V uprašanja sestave nove vlade je opažati zbtižanje radikalov in demokratov. Demokrati so že pristali in se oživeli v dejstvo, da postane novi ministrski pred eednik radikalni starosta Nikola Pašič. Demisija ministra dr. Korošca. Predsednikom Slovenske in Hrvatske ljudske stranke je bil enoglasno izvoljen pri skopni seji v Beogradu dr A Korošec, za podpredsednika Stjepan Barič in dr. Nikola Mandič, tajnikom pa dr. Marko Rebac in dr. Gosar. V Jugoslovanski klub so stopili poleg SLS Slovencev tudi poslanci Pučke stranke: dr. Dulibič, Milanovič, dr. Mazza, dr. Rebac, dr. Nikola Mandič, Barič, dr. De-želič in dr. Simrak. Na tej skupni seji Slovencev in Hrvatov se je sklenilo, da poda dr. Ko rošec svojo ostavko kot minister saobraćaja. Po tem sklepu Jugoslovanskega kluba je takoj naslovil dr. Korošec na ministrskega „predsednika Vesniča sledeče pismo: ^Parlamentarni klub, sestavljen iz poslancev Slovenske in Hrvatske ljudske stranke, ne priznava zakonite veljavnosti začasnega poslovnika za ustavotvorno skupščino, katerega je vlada objavila, ker ni bil predložen v smisla Člena 121 volilnega zakona za ustavotvorno skupščino, ki predpisuje, da se mora poslovnik predložiti sporazumno s parlamentarnim odborom za volivai zakon. Ker omenjeni parlamentarni klub v obče ne more odobriti predpisov zadevnega poslovnika ia ker misli, da je potrebna demisija celokupna vlade, da se razjasni sedanji položaj, Vas prosim, g. predsednik, da sprejmete mojo demisijo kot minister saobračaja. Dr. Korošec, “ Ostavko dr. Korošca presojajo v Beograda iz vidika neizprosnega boja Slovenske in Hrvatske ljudske stranke preti centralistični politiki. Tudi hrvatski ban dr. Laginja je podal na seji ministrskega sveta 11. t. m. svojo ostavko kot ban, ki je biia sprejeta. Banske posle bo menda sporazumno z radikalci ter demokrati vodil dr. Bošnjak, dokler ne bo sprejeta nova ustava in se uvede novi red tudi na najvišjih upravnih mestih Hrvatske. jugoslovanski klub je že konferi-ral glede političnega položaja tudi z muslimani. Tej konferenci je prisostoval kot odposlanec Narodnega kluba ban Laginja. Jugoslovanski klub je Protiču natančno označil, kolika nevarnost da preti celi državi, ako se sprejme skrajno centralistična ustava na temelju poslovnika, katerega je vlada izdelala samoohlastno in protizakonito. Hud boj se bo začet v konstituanti proti poslovniku za ustavotvorno skupščino, ki je nezakonit, ker ga je zavrnil parlamentarni odbor, s čigar sporazumom bi bil moral biti izdelan, Po zavrnitvi poslovnika od strani parlamentarnega odbora, je izdelala vlada poslovnik na svojo pest in radi tega nima ta poslovnik tudi zakonite obveznosti in moči. Predsednikom Zemljoradničkoga kluba, kateremu pripadajo srbski, bosanski in slovenski samostojni kmetje, ja bil izvoljen znani Avramovič. Predsednikom muslimanskega kluba je bil izvoljen Maglajic, za podpredsedaika pa Hrasnica • beg. Muslimani odklanjajo vsakršno paktiranje z Radičem, ker stoje na stališču monarhije in zahtóvajo samo decentralizacijo državne uprave, Na novo konstituiranemu klubu demokratov predseduje Davidovic, podpredsednika sta pa : dr. Tavčar in dr. MilanJRojc. Glede Radiča in njegove stranke krožijo po Beogradu vestì, da so Radičevci pripravljeni oditi v Beograd kakor hitro jih bo povabil kak parlamentarni klub k sodelovanju in sporazumu. Temu klicu Radičevcev se bo odzvalo več klubov iu upajo, da bo več Radičevih republikancev sodelovalo v konstituanti. Regent Aleksander in italjanski kralj sta izdala vsak svoj ukaz, po katerem s« amnestirani v Dalmaciji vsi, ki so zakrivili kake politrčno-tojaške delikte na škodo naše države iu v korist Italiji. Kralj Viktor Emanuel po je amnestira! naše ljudi v zasedenem ozemlju Dalmacije. Avstrija. Stavka avstrijskih državnih uradnikov je končana,, ker je prišlo do sporazuma med vlado in uredništvom. Madžarska. Po beograjskem' čssopisju se je razpasla vest, da nam ponujajo Madžari revizijo trianonske mirovne pogodbe. Po tej popravi ih uravnavi, mej med Ogrsko ia Jugoslavijo bi pripadla nam Baranja ia bajski trikot (Pobožna želja’ Oi, ured) ' ©eteslovadjfea. Slovaški poslanci vseh struj ta strank, 41 po številu, so osnovali na skupnem zborovanju v Pragi 24, nov. skupen odbor, ki bo izdelal program dela in taktike, po katerem bodo vse slovaške stranke v gotovih vprašanjih nastopale skupno ter enotno. V kratkem: Jmdo sklicali vsi slovaški poslanci shod vseh svojih poslancev in senatorjev v Bratislavo, k or se nameravajo posvetovati o skupnem nastopu za iz* vojevanje avtonomnih pravic za Slovakijo. Pri parlamentarni seji 1 dee. so sa v Pragi čeho slo vaški poslanci na zasmeh Nemcev med seboj klofutali m pretepava!! Pogajanja med čehoslovašso in Italijo zastran vporabe tržaške luke so končana. Potom te pogodb© dobi Čshoslo vaška od kazano gotove prostore v luki ia pravico vzpostavitve svoje lastne carinske ekspoziture v Trstu. , Angleška.. V jugozapad ne na delu Irske bodo is-zakonih ter proglasili vojno pravo. Orožje ia municija se bosta morala v gotovem časa izročiti oblastvena. Vsakdo pa, pri katerem bodo našli po tem roku orožje, pride pred vojno sodišče. GMKfe Grški parlament bo ofevorjem 23. Janu -arja 1921, Grška vlada bo naznanila kralju Konstantinu brzoj a -men potom izid ljudskega glasovanja in ga povabila, da se (vme na Grško. Huslja. Okolica Polt a ve je odpovedala z močno ter novo ustajo pokorščino sovjetski vladi. Trocki sam se je izjavil napraoi nekaterim sovjetskim komisarjem, ki so bili za zmanjšanje rdeče armade, da je najskrajnejši militarizem edina rešitev za sovjet, na katerega propast prtži celi svet. Domača politika. Koroščev odstop Korošec je odstopil, Slovenska ljudska stranka stopa v opozicijo na celi črti — to je najuovejši in dalekosežni dogodek. Eno je gotovo: Načrt ustave je za nas v bistvenih točkah nesprejemljiv, istotako se nahajajo v poslovniku določbe, ki ne smejo obveljati.‘Tako n. pr. je prisega, ki izključuje od sodelovanja v zbornici vse republikansko misleče elemente, taktično neumestna, četudi našim poslancem ne mo re delati težave, ker naša stranka nikakor ne stoji na republikanskem stališču. Stranka je morala stopiti v opozicijo, ker ni mogla nositi odgovornosti za postopanje večine, ki se snuje, Žongler. Radič je nastopil in zaigral kot žongler, igral je na strunah hrvatskega kmeta, ki se šc ni povspel do politične zrelosti in se je vedno dal voditi ali od tiranov ali od demagogov. Govoril je po svoji navadi dolgo in zmedeno, množica mu je ploskala in ni občutila vseh nelogičnosti in nasprotij v njegovih izvajanjih. Temeljna točka je bila, da je za njegovo stranko oddanih 240.000 krogljic proti 170.000 za nasprotne. Iz tega števila izvaja vse. Ker ima pa njegova stranka v volilnih okrožjih nekdanje hrvatske banovine absolutno večino, pravi, da ima ,,po pravu samoodločbe“ pravico zavladati brezpogojno nad celo bivšo banovino. Toda v istem hipu, ko izjavlja, da hoče brezpogojno majorizirati v Zagrebu ostalih 170,000, izjavlja, da ne sme biti v Beogradu nobene majorizacije. Na eni strani brezpogojno pTavo večine tam, kjer je za enkrat njegova stranka prišla do večino tam, na drugi strani odklanja brezpogojno pravo večine tam, kjer je sam v manjšini. Neprestano govori o „nevtralni hrvatski republiki“, toda izjavlja tudi, da priznava jugoslovansko skupnost. Ne pomisli, ali noče pomisliti, da je to popolno nasprotje. Ako je Hrvaška nevtralna republika, zamore imeti s Srbijo samo približno take stike, kakor n. pr. Švica m Italija, vsaka, državna ■ skitipnost je izključena. Ako In vsak voditelj: stranke imel pravico, da proglasi svojo republiko na ozemljil, kjer je .pri’volitvah slučajno zmagal, bi se ustanavljale neprestano nove republike in presnavljale. Z istim pravom bi lahko radikalci proglasili nevtralno republiko Srema, pa tudi Zebot Prlekijo, ker je tam ljudska stranka dobila večino. Ako se pri drugih volitvah razmere spremere, bi pa druga stranka proglasila svojo republiko. Neprestano govori o „pravu samoodločbe“, toda to „pravo“ pusti veljati samo za svojo stranko, ne pusti ga državi, ne onim 170.000 na Hrvaškem, sploh nikomur drugemu, ampak hoče enostavno diktirati celi državi. Bivšemu „Narodnemu Viječu“ priznava pra vo, da je prekinil skupnost z Madžarsko, a ne prizna mu prava, da je izvršil zedinjenje z Jugoslavija. ‘— Radič je govoril, kakor bi govoril seljak iz Neje-iova — tako naivno in priprosto za kmečko dušo, a kar je povedal pozitivnega, je nemožnost in nezmisel »n vsepovsod polno protislovij. Z njegovimi besedami ne moremo početi ničesar, počakati moramo, kako bo nastopil v konstituanti, toda ako bo hotel delati v konstituanti, bo moral pozabiti, kar je govoril v Zagrebu, ako pa ne bo hotel delati, se bo izključil iz javnega življenja. Radičevi agenti in „Tabor.“ O zadevah in do-godljajih po celem svetu najbolj informirani „Tabor“ je v svoji petkovi številki sporočil mariborski javnosti, da so Radičevi agenti že v Mariboru, kjer sku -šajo pridobivati tal m- „seljačko republiko.“ Ta agent je prišel nekje v demokratske roke, ki so ga „streznile.“ Nato poroča „Tabor“ dalje: „Danes bo obiskal možakar urednike iz Cirilove tiskarne in druge sorodne politične osebnosti.“ Vemo, da so te Vrste izmišljotina in zloba „Taborovega“ uredništva, ker potepuhi Radičevega kova se oglašajo le pri svoji gli-hi ala g. Pirc, ki je voglaril dosedaj že pri vseh u~ redništvih in strankah, samo menda Radičev sluga še ni bil, pa bo gotovo, kakor hitro ga bodo pognali iz Mariborske tiskarne. Agente in poročevalce, ki so stikali za -zločinci celo po mestnih kanalih in straniščih, razpošilja samo „Tabor“, ki dobiva od vseh strani sveta svoja posebna poročila, torej ni čuda, če se enkrat snidejo Radičevi in „Taborovi“ agenti, ki so si glede demagogije in vrtoglavosti bratje. Ljudje iz Radičeve službe se doslej niso stepali krog Cirilove tiskarne in se gotovo tudi ne bodo. Novo vlado sestavi Pašič. V Beograd so došli večinoma vsi poslanci. Radikalni klub je imel sejo , na kateri si je izvolil za predsednika Nikola Fašiča, za podpredsednika Stojana Prptiča. Pašič je dobil proste roke, da vodi pogajanja glede sestave vlade. Vsa znamenja kažejo, da bodo zadovoljni tudi demokrati s tem, da postane Pašič predsednik vlade. Davidovlč predsednik demokratov. Za predsednika Demokratskega kluba je bil izvoljen Ljuba Da-vidovič. Začasen poslovnik podpisan. Začasen poslovnik za konstituanto je podpisan. Prvi seji konstitu -ante bo predsedoval najstarejši član zbornice, poslanec Nikola Pašič. V seji v ponedeljek, dne 13. t. m., bo izvoljen verifikacijski odsek, ki bo sestavljen iz 20 članov, ki bodo morali dokončati svojo nalogo v 7 urah. Tiskano poročilo odbora se razpošlje vsem poslancem. Dan pozneje se skliče naslednja seja kon slituante, na kateri se bo vršila verifikacijska debata, nakar bodo poslanci položili sledečo prisego: „Jaz (ime) prisegam pri edinem Bogu in vsem, kar mi je po zakonu najsvetejše, da bom v svojem poslanišk^m delu imel vedno pred očmi samo dobro kralja, naroda in edinstva države po moji vesti in znamju.“ Pridržki glede prisege niso dovoljeni. Proti poslovniku. Poslanci Hrvatske pučka stianke in Slovenske ljudske stranke, ki so se (Lie-10. decembra sestali v Beogradu, so ob priliki pre-tresovanja političnega položaja sklenili podvzeti odločne korake glede poslovnika. V slučaju, da inter -veneija. ne uspe, se bo 'še razpravljalo o nadaijuiR dalekosežnih korakih. Za enotno postopanje. Člani Hrvatske pučke stranke in Slovenske ljudske stranke so sklenili, da bodo stopili v stik zvsemi strankami, s katerimi je mogoče enotno postopanje v sedanjem političnem položaju. i Slovenski mandati. Državni odbor je predelal malodane vsa poročila glavnih volilnih odborov. Razen #a pet poslancev, ki niso všteti, je sestavljen zapisnik za vse mandate. Ker se državni odbor ne smatra kompetentnim, razpravljati in sklepati o številu slovenskih mandatov, ostane isto neizpremeu-jeno. Vfaina kriza v Bosni. Dr. Srskič, predsednik bosanske vlade, ki je demisijoniral že pred dvema mescema, je prispel dne IG. t. m. v Beograd. Govori se, da bo imenovan njegovim naslednikom dr. Nikola Stojanovič. Dnevne vesti. Regentov rojstni dan — državni pravnik. Ministrski svet je proglasil 17. december rojstni dan našega kraljeviča Aleksandra kot državni praznik. Regent Aleksander je rojen na Cetinja 17. decembra 1888. Razmejitvena komisija v Mariboru. Po vrnitvi francoskega in japonskega delegata iz Pariza minuli petek se je pečala razmejitvena komisija n& skupni seji z odločbo vrhovnega pariškega s ve- ta, ki Je odločil ponovno Maro kot mejno, črto med Jugoslavijo in Avstrijo. Poslan iški konferenci v Pariz je bilo odposlano tudi vprašanje razvodnice Sv, Lovrenc—Sv. Dah. Odločitev v tem vprašanju je bila izročena posebnemu juri-dičnema odseku. Sporno mejno črto Sv. Duh— Ludenbreg je razpravljala konferenca 9. t. m. Odločitev še ni. znana Mariborska razmejitvena komisja. sedaj razpravlja vprašanje: Kateri je glavni tok Mare, ker jih ima Mora več ravno v obmejnem dela med Avstrijo in Jugoslavijo in je odločit pariški vrhovni svet «udi v drugič m definitivno razmejitveno-- črto med obema državama ravno glavni tok Mure, Vprašanje glavnega toka Mure tvori spor med našimi ia nemško-avstrij«kicni delegati. Tozadevnega sporazuma je pričakovati tekom tega tetfna. 0 è življavskt pripadnosti Švabov v St. Ija razpravlja zadnje „Jutro0 in pravi: ^ Da so po senžemenski pogodbi one os'?be, ki so dobile po 1. januarju 1910 državljansko pravico v eni naših občin, le tedaj naši državljani, ako jih sprejme naša država. Te dni je izšla tozadevna naredba in je upati, da izžene naša pokrajinska vlada vse nemške naseljence, ki so se vgnezdiii po naših obmejnih krsjih iz rajha. Kakor hitro odkloni naša drživa te švabske Izseljence krog Št. lija, jih policija lahko iztira Te šentiljske ' Švabe bo gotovo odklonila Avstrija, ker niso rejeni a a njenem ozemlja, ampak posedajo potom mirovne pogodbe na o o e m ozemlja domovinsko pravico, kjer so jo imeli pred izac-1 tvijo 1. 1910, toraj v Nemčiji. Ker ja Nemčija sprejela šenžer-measko pogodbo, bo morala sprejeti tudi šentiljske Švabe, ki so še do danes nemški državljani. Izžrebani porotniki. Za mariborsko zimska porotno zasedanje so bili izžrebani , sledeči, porotniki:-Franc Skrbinšek, posestnik in trgovec, Bela pri Ptuju; Anton Pečnik, posestnik, Juršinci; Ivan Žitnik, posestnik, Pòdigrae; Mirko Bauman, posestnik, Sv. jlj v Slov. gor. ; Matija Suman, posestnik, Radeho -va; Anton Kekec, posestnik, Zabjak, Ptuj; Ludovik Poštrak, posestnik in župan, Moravci; Franc Sona-ja, posestnik, Veržej; Franc Hickl, trgovec, Ptuj; Franc Pinterič, posestnik, Gornji Hajdin; Mih. Hlade, Jedlovnik; Josip Fauland, trgovec, Ptuj; Alojzij Siuheo,. posestnik, Staranovavas; Janez Bauman, posestnik, Strihovec; Franc Slavič, posestnik, Ba-toiiici; Ludovik Fluher, posestnik, Strihovee; Alojzij Kurnik, posestnik, Gornja Radgona; Ivan Masten, posestnik, Hum; Josip Langeršek, trgovec, Marbek; Karel Sima, posestnik, Pekel: Anton Preložnik, žu- pan, Grajenšak; Janez Kolerič, gerent, Lokavec; Alojzij Kampuš, gostilničar, Hercegovšak; Viljem bnoider, trgovec, Ljutomer; Janez Luttenberger, mesar, Ptuj;. Franc Bračko, posestnik, Jelovec; Vence! Pajek, pekovski mojster, Središče; Jakob Lah, pos., Saiovci ; Alojzij Peklar, zidarski mojster, Krčevina pri Mariboru; Jože! Horvat, posestnik, Bučani; Mihael Cuš, posestnik, Mezgovec; Franc Vilčnik, veleposestnik, Gornji Duplek; Vinko Lašič, posestnik v Godenincih ; Alojzij Solar, posestnik, Starče; Janez Mikša, posestnik, Prvenci; Jožef Musek, oskrbnik, Ravnopolje. — Nadomestni porotniki: Alojzij Käfer, Kišni posestnik, Leopold Supanec, krojaški mojster, Ivo Hojs, kipar, Josip Škof, gostilničar, Alojzij Ho-foacher, Oton Polegeg, mesarski mojster, Fran Pergier, hišni posestnik, Vid Marko, trgovec in Jos. Serec, trgovec, vsi. v Mariboru. Začetek letošnjih božičnih počitnic za ljudske in meščanske šole bo 24. decembra in trajajo do vštetega 3. januarja 1921. à iawm štipendistom, ki študirajo y inozemstvu je pov’šal prosvetni minister držav ne štipendije od mesečnih 250 frankov na 450 frankov. Iz ljutomerskega okraja. Pri zadnjih volitvah v ustavotvorno skupščino so po nekaterih občinah naši župani prišli s svojimi volilei v veliko sovraštvo- Ako kak volilec ni bil vpisan v volilni imenik , vzdignila se je partija zoper župana, nekateri volilei so bili vpisani tudi z drugim krstnim imenom ali pod drugo hišno številko — vsi taki niso smeli voliti. Na nekaterih voliščih so volilei z drugim krstnim ime -»om, ako je navzoči župan potrdil, da sploh druge -ga pod tem imenom ni, tudi smel voliti. Vsi tisti volile], kateri niso smeli voliti, ker sploh niso bili vpi-sagi, ali pa niso bili pravilno vpisani in še zdaj preklinjajo in zmerjajo župane, naj to krivdo vzamejo nase. Vsak župan je imel 10 dni na občinski tabli pribito in tudi javno je moral vsak pred cerkvijo o-znaniti, da je volilni imenik vsem občanom čez 10 dni na pregled razpoložen. Tudi vsi časniki so večkrat pisali, da naj se volilei prepričajo, ali so vsi vpisani y imenik. Ze takrat se je reklo, kogar ne bo y volilne« imeniku, ne sme voliti. Zupanov v tem oziru ne zadene nobena krivda, ker oni niso morda vsega-«jredni. Z reza prostovoljnih' gasilnih društev v ljutomerske« političnem okraju, katera ima 16 gasilnih društev, je imela občni zbor na Cvenu, na katerem se je sklenilo, da Zvèza pristopi kot sama za sebe k Jugoslovanski gasilni zvezi v Ljubljani. V vodstvo Zveze so bili izvoljeni: načelnik Jakob Štuhec, župan v Starinovivasi ; namestnik Alojzij Rajh, tržan v Ljutomeru : blagajnik Frane Kovačič, posestnik na G s enu; tajnik Alojzij Dunaj,, gostilničar y Lukavcih. t Podivjanost samostojnežev in rdečkarjev. V ! gostilni pri Vajdu-Fürsl v Rečici ob Savinji so imeli j. samostojneži shod, kjer sta jako pobožno govorila g. kandidat Goričan „o molznih kravah“, njegov sorod-? mk, ubogi mozirski veletrgovec, pa „o otrobih.“ Doji ber tek! Da bi dobile z otrobi krmljene krave močne I rogove in prekucnile vse vihrave neznačajne samo-I stomeže v gnojnico ! Zvečer so se zeleni in rdeči ko-; legi v pijanosti stepli. Samostojneži so v trebuh u-j sirelili nekega fanta, ki leži zdaj v zadnjih zdihljaji jih v celjski bolnici. Kar je še pridnih in pametnih j Reeičanov, so skrajno ogorčeni nad surovostjo in po-\ divanostjo „zelenih krav“ in „rdečih špicparklov.“ ! K vestem o špoliranju amerikanskih pisem na I ljubljanski glavni pošti. Iz Časopisnih poročil v rav-• nokar preteklih dneh je občinstvu znano, da se je na š ljubljanski glavni pošti nekaj mlajših uradniških mo-I ci, kr so podlegli vplivu vojne in življenja v večjem j mostu, spozabilo in si prisvojilo iz pisem, ki priha -1 jajo iz Amerike v Jugoslavijo, denarno vsebino in pa | j deioma tudi pisma sama. Stvar preiskuje sodnija in i poštna uprava z vso intenzivnostjo. O uspehu preis-f kovanj bo javnost svoj čas seznanjena. Da se ne po-f novijo take in slične manipulacije z amerikanskimi j pismi, se ustanovi pri ljubljanski špediciji poseben I oddelek, kjer se bo sprejemala in odpravljala ameri-I kanska pošta oddeljeno od druge tuzemske pošte. Po-I zivijamo istočasno vsakogar, ki bi, imel v rokah kak-I suo pismo iz Amerike, pa ne bi bil prejel v pismu o-ziiačenega zneska, da v svrho daljnega preiskovanja tako pismo pošlje poštnemu in brzojavnemu rav -naleljstvu. Vendar* moramo občinstvo v izogib nepotrebnim reklamacijam že sedaj na to opozoriti, da poštna uprava po poštnem redu ne jamči za vsebino pisem, temveč so manipulajoči uradniki sami za vso škodo odgovorni. Napravite red! Od Sv. Tomaža pri Ormožu se nam poroča: Pred vojno smo imeli vsak dan dvakratno poštno zvezo z Ormožem, sedaj jo pa imamo sa -mo trikrat na teden, tako da smo od petka do pone -deljka brez pošte. Neumljivo nam je, zakaj imamo 2 pismonoša pri tako znižanem prometu, ko vendar o-troci iz šole prinašajo na dom vsa pisma in časopi -se. Umevno je, da je storila naša „Gostilna pri pošti“ prav umesten ukrep, ker je sprejela enega teh poštnih pismonoš za natakarja. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani se naproša, da napravi tozadevno enkrat red ! Apostolski vikarjat za Prekmurje. Državna meja ža Prekmurje je končnoveljavno določena in o-dobrena. Začasni politični komisarijat za Prekmurje se bo spremenil tako, da bo v Murski Soboti ustanovljeno lastno okrajno glavarstvo. Tudi cerkvene razmere še niso urejene. Somboteljski škof, grof Mikeš, pod katerega še spada Prekmurje, občuje na nepo-stavni način s svojimi tujedržavnimi duhovniki. Sicer ga glede dispenz zastopata oba« prekmurska dekana, sobotski in lendavski, toda to ni generalni vikarijat. Lendavski dekan, kanonik Strauss, je rojen Madžar in ne zna slovenski. Sobotski dekan Slepec je sicer prekmurski Slovenec, toda izjavil je, da gre raje na Madžarsko. Škof grof Mikeš se še ob nobeni puliki ni zavzel za svojo slovensko duhovščino. Naša nuncijatura v Beogradu bo predlagala, da se odtrga Prekmurje od somboteljske škofije in se postavi samostojni apostolski vikarijat za Prekmurje. Hrvaški reformisti zopet na delu. Reformistično delo znanega koprivniškega župnika Zagoraca se sedaj po Radičevi zmagi znatno širi in dobiva tal po celi Hrvatski. Osrednji odbor hrvatske reformistične cerkvene stranke je sklical svoje pristaše na zboro -vanje v Zagreb preteklo nedeljo. Glavni cilj tega zagrebškega zborovanja reformistov je ugotovitev: Ali so Zagrebčani voljni ter pripravljeni, da se ustanovi v Zagrebu reformistična župnija, kakor jih je že baje dovolj po Hrvatski in Slavoniji? Ako se izreče pretežna večina Zagreba za ustanovitev reformisti« -ne cerkve, potem bi postala novoustanovljena zagrebška reformistična župnija voditeljica vse ostale re -formistične organizacije. S. Gregorčičev grob pri Sv. Lovrencu nad Kobaridom, ki je vsled vojske zelo trpel in je bila po škodovana tudi vsa ograja okrog groba, sedaj genski Slovenci pridno popravljajo. V ta namen so na -brali 1000 lir. Iz doline do pokopališča so zgradili nov mlad drevored, ki bo kras belega kraja. Sloven ski slikar Gaspari je že izvršil načrt za novo ograjo v narodnem slogu. Tako bo naš narod dal nov kras nesmrtnemu pesniku naše „Soče.“ V novo pridobljenih italijanskih provincah bodo volitve v parlament marca 1921. Volilec mora biti po volilnem zakona star 21 let in prebi vati v občini, v kateri voli 1 leto. Volilna pravica je splošna, enaka in direktna po proporč nem sistemu. Od poslancev se zahteva starost najmanj 30 let Evakuacija Dalmacije. Preko Splita poročajo iz zasedenega ozemlja, da pričenjajo Italijani polagoma izpraznjevati teritorij, ki nam pripada po določilih rapallske pogodbe. Vojaški oddelki od hajajo v smeri proti Zadra. Knin in Drniš je zapustila laška artilerija, ki se namerava ukrcati v Inki. j Na Madžarskem imajo preki sod, ki se po-j slnžnje tudi vislic Po prekena sodu je bil obsojen na vešala Atila Rambold, ki je v hotela „Britania“ mučit osemdesetletnega trgovca Davida Weiss in mu izsilil 150 000 K. Z* invalide. M nistrski svet v Beograda je odobril za invalide izreden kredit v zneska 2 milijonov dinarjev. V Kapelah p i B t žicah so dijaki iz Posavja priredili veselico, koje cisti dobiček v zneska 320 K je bil odposlan Dijaški kuhinji v Mariboru. Novi koledarji za leto 1921. Cirilova tiskarna v Mariboru je izdala in razpošilja te-le koledarje za leto 1921 : ,.Ž e p n i b i 1! e ž n i k o 1 e d a r“, trdo vezan, zelo ličen, pripraven za razne zapiske. Cena s poštnino vred 7.50 K. — „Pisarniški bilje-žni koledar“, obsežen, format 26:17 cm, pripraven da stoji na mizi; ima obširne prostore za dnev ne zapiske. Stane s poštnino vred 15 K, brez poštnine 12 K. Je gotovo najeenejši koledar te vrste. — Oba koledarja se toplo priporočata! ]Ùt 3-« Dob o nas je p tagr»il — petkov „Tabor“ namreč. Od dolgočasnega patrona bi niti ne pričakovali, da si bo znal izmisliti tak dovtip. Pisal je namreč, da se ja neki Radičev agitator pritepel v Maribor. Prišel je agitirat za Radičevo kmečko republiko in bil je mnenja, da mora pričeti po mariborskih oštarijah in pri Taborjevem uredništva. Potom Taboritov, je obvestil „Cirilovo tiskarno“, da pride drugega dae. ko bo imel poštenega mačša, še k nji. Nekoliko se nam je zdelo čndno, da nas ta originalni agitator, ki agitira po mariborskih oštarijah za prvaško kmečko republiko in se predstavlja gospodom od Tabora, pošilja potom Taborjevega uredništva svojo posetnico. Toda radovednost je premagala vsa pomisleke, bili smo radovedni, kako bo izgiedal ta čudni agitator. Čakali smo in čakal?, a ni ga bilo. Menda se je zapil kje po oštarijah, zdravi sedaj mačka in je pozabil na obljubljeni poset. Z eno besedo, ni ga bdo in slednjič smo spoznali, da nas je „Tabor“ potegnil. Tolaži nas, da nismo bili sami, potegnil je še bolj grdo tudi, celo ljubljansko časopisje svoje stranke. Vprašanje na vojaško upravo, Po mesta !se govori, da je vojaška uprava prodala kadetnico v Mariboru tukajšnjemu veletrgovcu in vojnemu dobičkarju Roseabergu za 3 milijone kron. Isto-tako s? govori, da se je Roseabergu poverila dobava moke za vojaštvo po izredno visoki ceni. Vprašamo voj. upravo, koliko je na tem resnice. Telovadili odsek Orel v Mariboru ima še v zalogi večje število spominskih vrčkov na orlovski tabor. Vrčki so po 10 K. Ako si kdo želi še naknadno nabaviti spominček na vesele dneve tabora naj piše dopisnico in pošlje denar naprej (priloži naj za vsak vrček 1 K za poštnino) na telovadni odsek Orel v Mariboru, Cirilova tiskarna. ---.j Oficirski dom v Mariboru priredi dne 17. dec* v proslavo rojstnega dneva Njegovega Visočanstva pi estolonaslednika Aleksandra v veliki dvorani Oficirskega doma za člane in od njih vpeljane goste plesni venček. K tej prireditvi se vabijo tudi vsivpo-kojeni in rezervni oficirji ter vojaški uradniki s svojimi rodbinami. Ker pa je vstop k tej prireditvi dovoljen samo proti pismenemu povabilu, se vabijo vsi rezervni in vpokojeni oficirji ter vojaški uradniki, da si preskrbijo potrebna povabila najdalje do 15. dec. pri kapetanu Kovačiču ) ravski vojašnici, I. nad-„tropje, soba 33. Mariborski obrtniki, ki reflektirajo nà prevzetje tekočih del za leto 1021, se vabijo; da predložijo z 8 K-kolekom opremljene prošnje z navedbo enotnih cen do 18. t. m., 12. ure opoldne, pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Enotne cene je zapisati v izkaz za delo, ki se dobi v mestnem stavbnem uradu (Koroška cesta št. 1, II. nadstropje, soba št. S). Tega je priložiti prošnji. V prčšnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik že vpogleda! v stavbnem uradu ležeče pogoje in jih popolnoma priznal. Mestni sosvet si pridržuje prosto izvolitev izmed ponudnikov, ne da bi bil pri tem vezan na nižjo ponudbo, ati pa' na oddajo dela po določenem turnusu. Sloenski napisi v mariborskih predmestjih. Mariborska predmestja so vendar enkrat dobila slovenske uhčne napise in se stare table že zamenjujejo z novimi. Hola-ho! SPLIT pomuiuKP.: mmmou,zagssšb, movi sad fiftipofe : Zadružna bsitka Seks» Mmlnd lUémkz Trsi 0SNOVMA GLiifMiCž 50 mili 1C ZA LETO 1921 je v Maribaru rn prods? v trgovini tiskarne sv. Ciriia ter Batch & Resina. Cena 28 K ter je namenjen čisti prebitek za povečanje kočana Korošici pod Djstrico! svetle in ntbežRs pr pore ča Ssitkovnl oddelek: Bavi se z vsemi bančnimi posli, ©bavija kpačila is a vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi poboji. Blagovni eddelek: .Knpttje in proda.a aa veliko vse domače is prekomorske proizvode. Mfedlažnka: Ktspnje in prodaja taje vaiate, devize m čeke ter vseli vret domačih la tsjfih papirjev. Vloge Sprejema denar na vložni žiro iu tekoče račase ter jih obrestuje pod najboljšimi ' pogoji. Državna razredna LOTERIJA v naj večjem romarskem krajo hrvatske «ra Zagorja se da v najem. Natančnejša po jasnih daj et „INFORMATOR“ ZAGREB 1 ILIČA bi. 975 Prvo Irete®sile ho 3 in 4. {erniaria 1921 5 piemil od §0,000 do 600.000 dinarjev ali 240.ÖÖÖ do 2,400,000 S (dva milijona štiristo tisoč kron). Vsaka druga srečka mora dobiti! Izplačevanje vseh debiti;cv brez odbitka. Vij ečj debits k v srečnem sloju DINARJEV |j gaf®Btar|&ka 1 I 8.54 veletrgovina | Podružnica Maribor QftjkPO'sIta MtJ*a 2§ (Ptrchaffova hiša) prilite s rosi»fern dmm t étmmhm 1929. Hi ga v Mitri bore 5 minut ei O- ssvQpga trg», s Vrtom io s 8«B|8fctaai hkj?i, s® Ef-Eiauja za go«d, ali trsko go5Jan posest »o. V http se tshuj Lfeio «s*seli. Gii»]» se bo ssbbo »a raso« posudbe. Poti ròbe pod naslov „Hi-it » Maribora“ »s nprsv'aištro list*. ■ 912 (m Bflijoc), ili KRON Prodam !$£**,;» eaes v Št. lija v'Slov. gor. 974 (Štirn snUjonej, nadalje : 600.0C0-—, 400.000-, 200 000—, 150.000- , 100.000 —, 80.000- , 70 600—, 60.0«0—, 50.000-, 50.000—, dva po 40.000 —, 5 po 30.000—, 1« po 20000— BIKARJEV ©«besno 2,440.000—, 1,600.000-, 8CO.OOO -, 80S 000*—, 400.000—, 320000-, 280000-, 240.0CO-, 200-000—, 200000—, dva po 160000—, .pet po 120.000—, m 18 po 80.000— ERÒI Ud. tox»®a5 odbitka ! Priporoča svoja - obilno zalogo vsakovrstnega »«hufak turnega blaga, kot moškega m damskéga sukna, barhenta,' p’atna, perila, iška (druka), konjske c dej s, nogavic«; ------- — _-------dumačsga izdelka M. --------------- NAROBNA TVRDKA - - RUDOLF N1EFER8AL MRiBOR, Korsika cesta 1. I paslepiu stare gimnazij® tik cerkve sv. Ratiijs. Učenec SÄ scissi® 8j>ričec6!«s, ee taitój Bprvjjne v trgovini) s »eäs-nia blagom Aiifjaij Pifiter v Slov. B strisi. 977 Ila2§f»s, ProsferwoSjsa dražb». Dne 15. decembra t. L se vrši ob 9 uri predpoldne predaja vsega gostilniškega inventanja restavraeije B Marien-heim“ v Krčevini št T8. Prodalo se bo: 1 velika ©mara za led z aparatom za ogikovo kislino 1 Polifon Orhestrion II Hnpfeld, lepa točilna mi za, točilna omara, razne velike in srednje mize, stoli, klopi, obešalniki za obleko s naslonjači, v'Tiske steklenice, vinski kozam kr kozarei za pivo, kozare za vknisavanje, percolar ast in nikijasti, Jedilno orodje iti. Vrhntega še tndi 4 modemi, kompletni okenski okvirji, 5 okenskih okvirjev s stel lom, 1 dvojcat in 1 navaden okenski okvir z železno mreže, sveže kokten tropinovec in slivovka, 1 postelja. 1 cmivalna miz*, trd- pol. h c hi Jaka kredenca, velika kuhinjska miza, razne Maže, omare za posodo ter razno drugo. Predmeti se morajo proti takojšnjemu plačilu odnesti takoj. Ako bi se ves inventar ne razpredal v enem dnevu, bi se dražba nada jevaia na-y70 slednjega dne. Po naredbi zdravstvenega odseka za Slovenjo injsiro v Ljubljani a ©se 4. decembra 1920, št. 9393/zO—B, se javno raspiše za čas od 1 januarja 1921 dobava: 1. moke, 2. kraha, 3. špecerijskega An koiouijalnega blaga, 4. mt-e* in b. mleka za splošno javno bolnico v Maribora Pravilno kolekovane ponudbe je predložiti podpisa« nemu upraviteljštvu v zaprtem ovitka do 17. decembra tj, na katerem je zunaj označiti ime in naslov ponudnika la posuj-ne dobave. Na predložene ponudbe , po 17 deoend'ary se na bo oziralo. Ponudniki se mor Jo zavezati, da biw za časa o Maje toč c-o in redno dobavljali označene potrebščine v la kakovosti in po ponudbeni ceni; kjer se ponudba glasi na dnevne, tržne in po pristojni polttični obL «*t določene eene je navesti popu»* od računskega zneska. Vsak ponudnik se pa mora podvreči vsem predpisom finančnega ministrstva glede pristojbin, kolekov n in davščin. Do!>a-vitelj jamči z spojim premoženjem za točno, redno in ustrezajočo dobavo ponujenega blaga ter je dolžan povratiti zavod« vso škodo, ki bi morda nastala vs'eđ aeeadostae, netočne ra neu drezajoče dobave V Mariboru, dne 10 decembra 1920. ' Upraviteljstvo splošne Jav®e bolnica- C®ns srečk za vsak razred Točna in hitro izplačevanje vseh dobitkov zajamčeno ! Naročila iz cole države saj se pošljejo po po J. nakaznici pt oolaščeni glavni kolektori ZAHVALA. O-H prebridki ùgaui uaSs predrage soprog® os. mater®, go^pe Ane RoMè »e ten potom iskreno satosgujeva vsem, ki » W*go pitko.mieo spremili ra njeni sadaji poti *w id»s*li s tem g 'ftj: ni.kiOiijenosi rajni In murna, tako bridko prissdetima izradli stoj* sočntje. {'osebno. »»tara pr srrao «sturala pred. I nternetski .duho fèrri, pred. g. VT*'»! u, župniku trižCrstemo. »la». Jjatomerskemu urada «t-u, domsèema néitel st * in zastopnikom aéittljstr» IjatOB-erskeg», gerojeisdgf.nskfg» ia or mojkega okfais, sl*». ob#mst»u ija.ome »kega t g* ia okolic-, petsieioa sbtrn ii wem 6. darovaleem kiasa h venenv. T jn.tomer, 8 decembra 1920. Jas. Ev. Rojtiff, Sol ra m tel . Jt'tlirà BoMč, tulit. Ha «Iro9not Ila disamimi 0. D. čddelefe rszredne loterij« Gjjeva 8 ZISREB Gajeva 8 Največja libera številk. 973 kot fige, oranže, limone, karote, orehe, mandeljne, rozine, ci-bebe, dateljne dobavlja po ftsjnlžilh é^v. Gl sviti Ig 4. */j srečka INa. 4B*~ ali K 192*— V, srečke Din. 2*— alfe K 96 - 7« srečko Vs sr etik e Din, 12-- Din. 6*~ ali E 48'- ali E 24 -