Ste?. 95. __V Ljubljani, ? fetrtek, dne 28. aprila 1910.	LetO XXXVIII
s Velja po pošti: s	J^g^ M M M MM	O^Mft ^^ Inseratl: =3==
Za celo M* naprej	JH^H W B	^^^H Enostolpna petltrr.ta (72
S ar :	M | H ■ ■ ^^ ml	^^ ^^
\ H ■■ II k mm	|b |
S V upravništvu: S	H ~ ■ ■ H H ^H	H H enostolpna garaoiidvrsta
i»r=!s	JLU v LIILL
Za pošiljanje na tem 20	H^^HV lnf ^^B^^B	vhI daa, lzTzamžl nedelje ln
mesec. — Posamezne ltev.10 t.	^BIB^ ^^^^^ BB M W	pramlke, Ob 5. Wl popoldne.
w Orednlštro Je v Kopitarjevih nlioah Mer. «/01. Rokopisi ae ne vrafejo; neiranklrana pisma sa m ass sprejemaj«. — Uredniškega telefona ne*. 74. ss
Političen Ust za slovenski narod.
UpraTnlitvo Je v Kopitarjevih nlioah Štev. B. i = Sprejema naročnino, tnserate la reklamacij«. ca- Uoravnlikeaa telefona štev. 188. ==
Današnja številka obsega 4 strani.
Državni zbor.
Rotšild proti Bilinskemu.
Splošno pozornost vzbuja med poslanci, ki jih je še veliko zaradi odsekov na Dunaju, spor med Rotšildom in Bilinskim. Znano je, da je zadnje posojilo Bilinski oddal poštni hranilnici, ki ga je izvedla brez Rotšilda. Tudi sedanje posojilo je oddal Bilinski poštni hranilnici, ki je i-azdelila tistih 230 milijonov kron dolga domačim bankam, a pridobila za nabavo posojila tudi nemško banko v Berolinu, ki ima samo v Berolinu 43 menjalnic. Dozdaj je bilo nekaj navadnega, da je zalagal našo državo z denarjem zgolj Rotšild. Prezrli ga sicer tudi zdaj niso in so mu ponudili del posojila, a Rotšildu se je zdelo za malo, da ni sam dobil vsega posojila in odklonil je sploh vsako sodelovanje pri sedanjem najetju posojila. Krščanskosocialna stranka, ki zdaj vlada v Avstriji, je po Bilinskem zato, rabimo »diplomatičen« izraz, disgusti-rala Rotšilda, da mu vrne milo za ne-drago, ker je Rotšild pred leti nahuj-skal pariške in londonske judovske bankirje, da niso posodili rajnemu dr. Luegerju denar, ki ga je potreboval za nove plinarne. Takrat je dobil dr. Lueger potreben denar pri berolinski nemški banki. Zdaj, ko so prišli krščanski socialci do odločilne moči v naši državni polovici, so Rotšildu pokazali, da se denar dobi tudi brez njega in celo Droti njegovi volji.
Razprava o dispozičnem zakladu v proračunskem odseku.
V včerajšnji seji proračunskega odseka je bila večja razprava. Šlo se je za dispozični zaklad. Kramar je v svojem govoru želel, naj se narodni boj ne razvije v barbarizem, Romanezuk je želel, naj bi bila vlada prijazna Rusinom. Adler je napadal vladno časopisje. Va-clav Kotlaf je naglašal, da nastopa »Slovanska Unija« za enakopravnost v mnogojezičnih deželah na severu in na jugu.
Bienerth je priznal, da sedanje finančno stanje ni ugodno. A povoda za pesimizem ni in se bo našla pot za vz-ravnavanje dohodkov in izdatkov. Rekel je, da ne nasprotuje Slovanom in da hoče delati na poravnavo nasprot-stev. Hrasky naglaša, da je sedanja vlada protiustavna, ker nima večine in se naslanja le na slučajna glasovanja, ne pa na večino narodov. Slovanski na-
LISTEK.
U dasmika malega poreteža.
Ameriška humoreska. (Dalje.)
Živijo! Peljal so bom! Poprej sem odložil pero in tekel naravnost v hotel, kjer profesor stanuje. Doma sem rekel, tla grem Suzi obiskat, toda komaj sem pritekel do hotela, že sem bil pri profesorju in ga prosil, da me vzame s seboj. Rekel je, da zelo rad, če mi le stariši dovolijo. Ali ne bo to krasno? Upam, da mi ne bodo prošnje odbili. Slaven bom postal, ker še noben deček ni v mojih letih kaj podobnega izkusil.
Prav čudno mora izgledati zemlja iz višine, v kateri se ljudje vidijo majhni kot muhe. Najrajši bi doma o nameravanem izletu molčal, ker mi sicer lahko prepovedo. Kar brez dovoljenja hočem iti. Zelo prijetno in šaljivo bi bilo, če bi še pred profesorjem zlezel v zrakoplov in se sam odpeljal. Prvi deček bi bil, ki se je kedaj sam dvignil in šel bi lahko, kamor bi hotel. Peljal Di se v zrakoplovu do Čikage, kjer bi se izkrcal in šel z brzovlakom nazaj domov. Ali pa bi počakal toliko časa, da
rodi ji ne morejo zaupati. Dr. Žitnik po-lemizuje proti instituciji ministrov krajanov. Zahteva, naj se državna ustava izpremeni v smislu narodne enakopravnosti. Dr. Žitnikov izboren govor še objavimo. Govorita še dr. Conci in d'Elvert.
Finančni odsek.
Bilinski je včeraj prosil v finančnem odseku, naj se prej ko mogoče reši davek na žganje, osebno dohodninski davek in davek na vino v steklenicah. Davek na žganje naj bi se uveljavil 1. septembra, ostala dva pa 1. januarja 1911. St&lzl je predlagal, naj se izvoli podoclsek trinajstorice, ki naj prouči in poroča odseku o vladnih predlogah glede na osebno dohodnino, na kon-zumni, dedni in podarilni davek. Globinski se je pridružil Stolzlu.
Narodnogospodarski svet
je rešil predlogo o petrolejnih rezervoarjih, nato pa Schrammelov predlog o kaznovanju kontraktne prelomitve.
Soclalno-zavarovalni adsek
je sklenil, da se pritegnejo poljedelski delavci v celoti socialnemu zavarovanju. Rešili so §§ 7., 8. in 9. do 15. Prihodnjo sejo ima odsek po grških pravoslavnih velikonočnih praznikih.
Odsek za državne nastavljence
je imel v torek in sredo seje, v katerih se je razpravljalo o načinu razprave o službeni pragmatiki državnih uradnikov in služabnikov. Sklenilo še je, da se vrši meseca maja enketa državnih uslužbencev, in sicer v treh oddelkih. V prvem bodo uradniki, v drugem državni služabniki in v tretjem oni uslužbenci, ki ne spadajo sedaj v vrste stalnih uradnikov in služabnikov. Izvolili so pet poročevalcev, in sicer: Čeh, Mayer, Tomaševski, Gostinčar in pl. Stranski. Vsakemu teh se je poverilo posebno poročilo. Gostinčar je dobil odstavek II. o dolžnostih.
Turkom se godi v llbanlll slabo.
Albanci niso nikdar bili pravi sultanovi podložniki. Vsi turški poizkusi, popolnoma poraziti Albance, so doživeli poraz. Povestnica zadnjih treh stoletij obsega neštevilno albanskih uporov proti Turkom. Sedanja vstaja je pa še osobito važna zato, ker se bore proti mladoturškemu režime ju v vrstah albanskih vstašev pristaši in častniki po mladoturkih odstavljenega sultana Ab-dul Hamicla. V vstajo j*e zapleten tudi
se zemlja nekoliko zasuče in potem bi videl Kitajsko, ki je sedaj pod nami. Na prvega Kitajca bi vrgel vrečo peska. Jutri na vse zgodaj moram še poizve-deti pri profesorju, kako se zrakoplov vodi.
Danes je šla Janezkova mati na trg in jaz sem porabil to priliko ter zlezel na sosedov vrt, kjer sem po dolgem iskanju srečno našil stekla stričevih očal. Natočil sem navadno vodo v malo steklenico ter mu svetoval, da naj si zvečer s to vodo umije oči. Zjutraj predno je vstal, sem že spremenil stekla v očalih in komaj si jih je nataknil na nos, že je videl dobro kot prej. Iz veselja mi je podaril cel cekin. Ker mu nikdar ne povem, da se mu časih pačim za hrbtom, pravi, da sem priden dečko in povedal mi je tudi, da je že napravil novo oporoko, v kateri sem jaz določen za glavnega dediča. Soda j pa, ljubi dnevnik moj, hočem te zakleniti v svoj pisalnik, ker drugače mi prera-clovedna Beti utegne zopet prekrižati cel lepi načrt in še krasnejšo vožnjo v zrakoplovu. Lahko noč! Še nekoliko bom molil, potem grem pa spat. Ljubi Bog mi bo že oprostil porednost, ker ve, da ničesar nalašč in iz slabega namena ne naredim.
Izdajateljeva pripomba:. Gotovo bodo prijazni bravci, ki so do-
princ Gika, ki hoče postati albanski vladar. Princ Gika vodi v Bukareštu albansko ligo. Objavil je francosko knjigo, v kateri dokazuje, da ima pravico do albanskega prestola in da je edino on odgovoren za sedanjo albansko vstajo. Mladoturkom se v Albaniji ne godi najboljše. Najnovejša poročila so taka, da sklepamo lahko iz njih, da je mladoturški položaj v Albaniji naravnost obupen, kljub temu, da pride o vstaji med svet le to, kar pripusti mla-doturška cenzura, ki se prav nič ne razločuje od turške cenzure pod vlado odstavljenega »tirana« Abdul Hamida.
Turški poraz pri Pimlji.
Kakor se poroča iz Skoplja, je odrinil general Turkos paša 26. t. m. z veliko močjo v Prištino. Turkos paša ima 15 bataljonov in eno baterijo s štirimi gorskimi topovi in z osmimi mitralje-zami. Turkos paša se je vozil z avtomobilom. Bitke pri Pimlji se je udeležilo 10.000 Albancev. Bitka je trajala nad šest ur. Albanci so takoj začetkoma vrgli desno turško krilo nazaj. Turško središče in levo krilo zaradi poraza na desnem krilu samoobsebi umevno ni moglo napredovati. Prodiranje v Prištino je zato nemogoče. Ka-čak prelaz imajo Albanci še vedno zaseden. Položaj turških čet je zelo pre-keren. — V bitki pri Pimlji so bili torej Turki popolnoma poraženi, dasi tega mladoturško poročilo ne priznava v celoti. Zelo sumljivo je, ker mladoturško poročilo o pimljski bitki zamolčuje število svojih izgub. Ker so Albanci vrgli takoj desno turško krilo nazaj, so se brez vsakega dvoma morali Turki boriti v nadaljnji šesturni bitki za to, da Albanci niso uničili cele turške armade. Bitka sc je torej bila pred vsem za to, da ni zadela turškega središča in desnega krila tista usoda, usoda popolnega poraza, ki je doletela turško desno krilo. Turki so se morali boriti tudi za to, da jim Albanci niso odrezali središča od desnega krila. Najbrže se je pa moralo Albancem umakniti tudi turško središče in turško levo krilo, ker v zavitem mlado turškem poročilu o pimljski bitki, da turško središče in levo krilo nista mogla napredovati, pravzaprav pomenja in se mora čitati tako, da je moralo gledati turško vodstvo na to, da sta ostala turško središče in levo krilo v višini tiste smeri, v katero je bežalo pobito turško desno krilo. Turška operacija ni imela drugega izhoda, kakor da se je umikala »nepobita« ostala turška armada nazaj, ker če bi tega ne bila storila, bi bili
slej zasledovali pričujoči dnevnik, vendar nekoliko pomilovali malega Jurč-ka — kljub njegovi porednosti — če izvedo, da je izvršil svojo namero in se res sam v zrakoplovu dvignil v zrak. Morda je sam odrezal vrv, ali pa se je zrakoplov slučajno odtrgal, toda ravno ko je hotel profesor splezati v na zrakoplov pritrjen čolnič, kjer je Jur-ček že ponosno sedel, se je ta nenadoma stresel in začel, dvigati kvišku. Klic strahu je pretresel množico, ko je zagledala malega Jurčka, ki je sam stal v čolniču ter se mahajoč z belim žepnim robcem z grozno naglico dvigal v zrak.
Pretekel jo teden po teh dogodkih in ni bilo še glasu o mladem zrakoplov-cu; tudi oni, ki so v začetku še upali, da se niorda še vrne, so obmolknili.
25. V zrakoplovu.
Moj ljubi, dragi dnevnik, ali je mogoče, da te šc vidim? Nisem pričakoval, da se šc kedaj vrnem v hišo svojih očetov. Robinzonu bi iz srca privoščil, da bi bil v moji koži, a za me malega dečka je pa preutrudljiva in prenevarna taka vožnja. Seveda je bilo prvo minulo zelo prijetno, a potem je postal moj položaj strašen. Vprašal som Beti, če mi niso osiveli lasje — vsaj pričakoval sem. da mi bodo. Nič več nisem oni
Albanci popolnoma uničili turško desno krilo in seveda razbili tudi po desnem krilu ne več zavarovanega turškega središča. Pimljska bitka tudi kaže, da so morali Albanci Turke presenetiti in da Turki niso prav nič skrbeli za varnostno službo, bodisi v ospredju, bodisi ob strani, bodisi v ozadju svojega levega krila, ker celo krilo armade 15 bataljonov s topovi in z brzostrelnimi puškami se kar tako meni nič tebi nič ne vrže nazaj v tistem trenotku, ko se nasprotnika spopadeta. Mogoče je pognati nazaj nasprotnika le takrat, kadar prav nič ne skrbi za varnost svojih čet. Ravno to, ker mla-doturki ne prijavljajo podrobnosti pi-mljske bitke, kaže, da ni Turkos paša v svojem lepem avtomobilu storil svoje dolžnosti, da zavaruje svojo armado, da se je v orientalski svoji komodnosti zanašal na mohamedanski kizmet, ki se mu je pa izneveril in da je podcenjeval svoje albanske nasprotnike. Če moderna armada skrbi za varnost svojih čet po modernih načelih velike in male vojske, je izključeno, da vrže najhrab-rejši sovražnik kar celo krilo že začetkom bitke nazaj. Za to so potrebne ure in ure in ogromne žrtve na obeh straneh. Nič se ne bomo čudili, če do-znamo, da Turkos pašo vojno sodišče vsled skrajne neodpustljive nebrižno-sti obsodi na smrt. V zvezi s turškim porazom pri Pimlji so v zvezi tudi naslednja poročila.
Albanci osvojili Kačanik.
Iz Skopelj se poroča: Položaj v Albaniji se je poslabšal. Mitroviški poštni vlak ni mogel voziti, ker Albanci nočejo jamčiti za varnost železniškega osebja. Albanci so osvojili Kačanik, razorožili in zapodili orožništvo. Železniški promet v Albanijo je ustavljen. Kajmakam je pobegnil. Vstašem se pridružujejo novi tisoči in tisoči. Od turške armade same že tri dni ni nobenih poročil. Vstaši imajo Kačanik še vedno zaseden. V pečanski okolici so neprestani boji.
Slovesna otvoritev velike med-iurnim umetniške razstave v Benetkah.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Dne 23. t. m. so slovesno otvorili IX. mednarodno umetniško razstavo v Benetkah. Dan je bil prekrasen; vse ljudstvo pokonci, tujcev nebroj, okna in
brezskrbni in neprevidni otrok, kot sem bil pred tem dogodkom.
Prvo minuto je bilo čudovito lepo, ko sem sam stal v čolničku in z robcem pozdravljal ljudi, ki so postajali vedno manjši in manjši, toda oh! kako samoten sem bil pa potem, ko sem pogledal okolu sebe; povsod vse prazno. Čudne občutke ima človek, če vidi, da je daleč naokoli sam edino živo bitje in da je prepuščen le sam sebi. Pričelo me je čimdalje bolj zebsti in prsti so mi skoraj popolnoma premrli tako, da bi bil lažje verjel, da jc božič, ne pa poletje. Zrakoplov se jc pa dvigal vedno višje in višje. Iv sreči je postavil profesor v čolniček košarico, v kateri je bil kruh in steklenico žganjice. Ker me je tako presneto zeblo, sem se okrepčal s požirkom ter nato po vrvi splezal do zrakoplova, v katerega sem s svojim žepnim nožičem vbodel dve precejšnji luknji. Bilo ni posebno prijetno viseti samo na vrvi ter se gugaii med nebom in zemljo, a moralo je biti, ker drugače bi bil zmrznil. Boga hvalim, da me niso videle sestre, kako sem splezal, kajti te bi bile tako kričale, da bi bil že strahu izpustil vrv in padel na tla. Ko sem priplezal zopet v čolniček, sem pojedel kos kruha, se zavii v odejo in kmalu zaspal.
Ko sem se zbudil, bila je že nog.
balkoni na palačah oh »Canal grande« vsi odprti in polni občinstva ter dam v bogatih toaletah.
Ob 9. uri 30 minut se odpeljejo od mestne hiše v gala-gondolah potomec slavnih dožev, tudi po krvi, župan grof Grimani, potem prefekt, minister za zunanje zadeve di San Giuliano, naučni minister Creclaro, zastopniki poslanske zbornice in senata in drugi odličnjaki, ki gredo čakat vojvodo abruškega, zastopnika kralja pri otvoritveni slavnosti.
Vojvoda v admiralski uniformi se izkrca in se s spremstvom in gospodi, ki so ga prišli čakat, poda v krasno okrašenih gondolah k razstavi. Ljudstvo ploska, godba pa zaigra kraljevo himno. Osrednja dvorana razstave, namenjena za sprejem, je že ob desdih bila napolnjena občinstva, oblastev, tujcev in zastopnikov zunanjih držav. Predno pride vojvoda, si ogledujejo vsi čudovite umotvore, ki so v osrednjem salonu razobešeni, predvsem Francoza Rolla »Štrajk rudarjev«, Španca Ortiza »Praznik svete patrone Atzare« in Rusa Gorelova »Ponižanje krivovercev«. — Zdajci se začujejo odmevi kraljevske himne, v salon pa stopi abruški vojvoda, sprejet od navdušenih vzklikov. Potem se svitla gospoda vsede, župan grof Grimani ka začne govoriti otvoritveni govor. Povdarja, da je že 15 let, odkar se je ta stavba zgradila in namenila za razstavljanje umotvorov iz celega sveta. Pravi, kako so Benetke rade sprejele moderne simbolistiške in impresio-nistiške umetnine, da pa se niso zanemarjali stari mojstri, in tako so nahajajo tudi v letošnji razstavi podobe velikih mojstrov devetnajstega stoletja. Posebno omeni nestorja moderne umetnosti, skoro devetdesetletnega Jožef Is-raelsa, ki je še vedno mladenišk na duhu. Sprejeli pa smo v Benetke tudi tuje umotvore celo najmanjših narodov, zakaj Italijani smo strogo narodni v političnem oziru, v kraljestvu duha in idej pa gostoljubni nasproti vsakomur. Nato pozdravi zlasti tuje umetnike.
Za njim govori naučni minister Cre-daro. Danes ne plovejo več beneške barke po vseh svetovnih morjih osvajat tuje dežele in zbirat bogastva, ampak Benetke zbirajo zdaj v sebi umetnine vesoljnega sveta. Umotvori niso več zato, da krasijo samo hiše bogatašev, ampak tudi, da delavca razvesele, uče in poplemenitijo. Benetke so kakor nalaSč za umetnost. Njena posebna lega jih varje pred protiestetičnimi vplivi vsakdanjosti. Potem govori minister, ki, kakor znano, pripada radikalni demokra-ški stranki in je precej svobodomisle-ca, o tem, kako je danes estetična vzgoja širokih mas nujen problem in sodi, da krščanstvo ni toliko na narode delovalo po svojih pridigah, ampak po svojih umetniških vplivih, glasbi in omamljivimi barvami. Tudi demokracija se mora danes navzeti estetskega duha, ki jo bo osvobodil egoizma in si-rovosti. Umetniška vzgoja se mora začeti pri delavcu in kmetu, najprej s tem, da si sezida svetle domove, pristopne zraku in luči. Ker tega sam ne zmore, mora tu država pomagati. Potem preide na šolo, ki mora postati
Lunini žarki so z bledim svitom oblivali krajino pod menoj. Plaval sem popolnoma mirno čez nekaj, ki se je svetilo kot srebro. Ker je zrakoplov počasi padal, sem kmalu lahko spoznal, da se razprostira pod menoj širno jezero, ali pa celo nepregledno morje.
Čisto jasno sem izpoznal, da bom v tej vodi sklenil svoje mlado življenje in da mama ne bo nikdar izvedela, kje je gomila njenega edinega sinčka. Pred dušnimi očmi se mi je vrstil slučaj za slučajem, s katerim sem kdaj razžalil svoje stariše. Izkusil sem, da bi vrgel vrečo peska iz čolnička in se potem dvignil višje, toda ni šlo. Vdal sem se torej v svojo usodo ter pojedel dva kosa maslenega kruha.
Čez nekaj časa sem pogledal, kdaj da padem v vodo in zagledal čisto pod seboj majhen otoček in predno bi bil mogel našteti do deset, je padel zrakoplov kot tič na precejšnje drevo blizu obrežja. Hitro som izstopil ter ga privezal na drevesno deblo, ker sem se bal, da mi ne uide. Ker je bilo precej toplo, sem kmalu zopet sladko zaspal in ko sem se zbudil, je bil že lep jasen dan.
»Ilej, Jurček,« som si mislil, dobro si jo izvozil! Samcat na zapuščenem otoku! Sedaj si moraš hitro postaviti kočo, da boš imel pošteno zavoljo « Pojedel som zopet kos kruha in v košarici je ostal le še en, reci en mal košček; komaj som se premagal, da se nisem še tega polotil. Bil sem strašno žejen in ker je bila krog in krog mene sama voda, sem jo pokusil in, oj veselje, bila ni morska, temveč sladka dobra voda. (Dalje sledi.)
otrokom ljuba, vzgojiteljica umetniškega čuta.
Ko so bili govori končani, se je začelo ogledovanje razstave. Abruški vojvoda in njegovo sijajno spremstvo se ustavijo pri vsakem večjem umotvoru, katere jim tolmači predsednik, znani Fradeletto. Najprej je na levo osrednjega salona španska dvorana, kjer so največjega občudovanja vredne slike umetnikov: Benlliuro, Chicarro, Lopez Mezquita in Zulcaga. V drugi sobi je kolektivna razstava mojstra francoskih impresionistov Pierre Au-guste Renoire, v drugi realistične slike Gustava Courbet. Prekrasna je soba 8: individualna razstava Angleža John Lavery in nadalje soba, kjer je razstavil Iiolandec Josef Israele, in pa ona, kjer vise ume'nine Dunajeana Gustava Klim ta. Nič manj niso znamenita dela Nemcev Oskarja Zvrintcherja in Ludovika Dilla. Slikarju Rollu, Francozu, vsi čestitajo, zlasti na podobi »Delo«. Med kiparskimi umotvori so zlasti monumentalna dela Bugattijeva, Bartholomejeva in Dalonjeva. V posebnem oddelku je razstavil Amerikanec Penell delikatne akvaforte. dolgo pa se je mudil abruški vojvoda v dvorani, namenjeni Čehom in Poljakom in pusti si prestaviti češkega arhitekta Jana Kotero, ki je dvorano opremil. Lahi imajo svoj oddelek, najbolj znamenite so tu slike umetnikov: Maggi, Gianni, Ferro, Saccaggi, Zaccheri, Foliini, Pol-lonera, Tavernier, Cavalleri in skulp-ture Canonica in Ceragiola; znana slikarja Brass in Fragiacomo sta posebič razstavila. Laški umetniki so zastopani in zbrani po posameznih pokrajinah, tako imamo beneško dvorano, toskan-sko. lombardsko itd.
Potom slede Belgijci, ki se vedno zelo odlikujejo, topot tudi. Tu je kolektivno razstavil Fran Courtenz. Ogri imajo seveda tudi svoj paviljon; vojvoda si je dal predstaviti ogrskega umetnika Roberta Nadlerja. Skoro najbolj pa se odlikujejo Angleži, ki razpolagajo s silnimi umetniškimi indivi-dualitetami: Lambert, Ta.vlor ,Grosve-nor Thomas in kipar George Frampton.
Okoli opoldne se vojvoda odpelje. Vojaki prezentirajo puške in kraljeva ladja »Andrea Doria« odda častne strele. Vojvoda se poda v kraljevo palačo. Zvečer je grof Grimani priredil banket, katerega so se vsi odličnjaki udeležili, v gledališču »Fenice« pa se je vršila slavnostna predstava.
Tako je bila. slovesno otvorjsna velikanska mednarodna razstava v Benetkah, morski kraljici. — Udeležniki binkoštnega izleta »Ljubljane« v Benetke bodo poleg starih beneških zna-menitostij ogledali si tudi to najnovejšo, ki je za Benetke privlačna sila tujcev iz celega sveta.
EGIPČANSKA REVOLUCIJA.
Iz Egipta dohajajo v London zelo vznemirljiva poročila, ki napovedujejo, da se pripravlja v Egiptu revolucija. Položaj je že tako napet, da so že boje vmešavanja neke druge velesile, če Angleška krepko ne poseže vmes. Glede na neugoden položaj v Egiptu je angleški kralj Edvard nenadoma zapustil Biaric. Velesila, ki jo sumijo Angleži, da se hoče vmešavati v egipčanske zadeve, je seveda Nemčija.
ANGLEŽI IN AVSTRIJSKI DREAD-NOUGHTI.
Angleže grozno skrbe tisti štirji dreadnoughti, ki jih namerava zgraditi Avstrija. Mac Kenno. prvega lorda ad-miralitete je vprašal Burgpyne, če zna, da kupi tiste štiri avstrijske dread-noughte, ki se zdaj v Avstriji grade, Nemčija, če bi jih ne mogli plačati avstro-ogrski vladi zaradi sitnosti po parlamentih. Na vsa vprašanja ie odgovarjal Mac Kenna, da mu uradno ni nič znanega, da je pa glede na avstrijske dreadnoughte neuradno popolnoma informiran in da o tem, kar vojni atašeji poročajo, ne mora obveščati zbornice.
VTIHOTAPLJEMJF, OROŽJA S CARJEVO JAHTO
Proti osobju cerjeve jahte »Standard« so uvedli preiskavo, ker so s »Standardom« vtihotapljali orožje. — Pripravlja se velikanski škandal.
ZAMORSKA KUBANSKA VSTAJA ZADUŠENA.
Kubanski zamorci so se nameravali upreti, a vlada je zaprla 60 zamorcev zarotnikov z njihovim voditeljem generalom Espinojem in tako zadušila nameravano vstajo v kali.
PREOSNOVNI NAČRT ZA TURŠKO MORNARICO
izkazuje dve veliki oklopnici, eno oklopno križarieo in večje število torpedov in torpednih lovcev za skupno svoto pet milijonov turških funtov (približno 115 milijonov kron). Ker Turčija
nima lastnih ladjedelnic, sc razne države ljubeznivo ponujajo za izvršitev dela, zlasti Francija se dela prijazno in se sklicuje na svoje dobre odnošaje z novim turškim režimom. Toda pri takih stvareh pač ne more odločevati prijateljstvo, ampak strokovna sposobnost in v tem oziru se Franciji ne more dati posebno priporočljivega izpričevala. Sicer pa so načrt izvršili angleški častniki in ti bodo že izkušali napeljati vodo na angleški mlin.
Štajerske novice.
š Volitev župana v Št. Ilju. Iz Št.
Ilja v Slovenskih goricah se nam piše: Zadnji torek, dne 26. aprila bi se imela vršiti volitev župana v Št. Ilju. Ker je eden slovenski odbornik resno in hudo obolel, se tudi oslali slovenski odborniki niso udeležili volitve. Zategadelj ni bilo navzočih dovolj odbornikov in volitev se ni mogla vršiti radi nesklep-, čnosti. Nemci so kar pihali od jeze, ker so računali, da bo postal Fišereder župan, ker oboleli slovenski odbornik Fluher ni mogel na volišče. Prihodnja volitev se vrši v osmih dneh. Če ozdravi Fluher, tedaj bode med našim Thalerjem in nemškim Fišerederjem od-.ločil žreb.
š »Absolutna narodnost«. Profesor Jošt v Celju je prodal svojo hišo v Vrtni ulici v Celju Nemcu (!) Kullichu, ki dela nagrobne spomenike za umrle. Morebiti napravi tudi nagrobni spomenik slovenski »absolutni narodnosti« s krvavo manšeto na čelu!
š Profesor dr. Efsner na celjski višji gimnaziji, ki je toliko slovenskih dijakov vrgel iz nemščine in žalil v razredu odvetniški stan, je dobil dopust za tri mesece radi bolezni. Nadomestu-je ga povečem suplent dr. Jedlička.
š Duhovniške izpremembe. Č. gosp. Jožef Poplatnik, dosedaj kaplan na Ilajdinu, bo 1. majnika umeščen za župnika pri Materi božji na Polenšaku. Prestavljeni so gg. kaplani: Ivan Šketa iz Kozjega na Hajdin, Jakob Palir iz Ptujske gore v Pišeče, Franc Ostrž, prej kaplan pri Sv. Martinu v Rožni dolini, sedaj na dopustu ,na Ptujsko goro.
š Jarenina. V občini Polička vas je bil županom izvoljen dne 24. t. m. vrli pristaš »Kmečke zveze« gosp. Leopold Ledineg. — Za jareninsko občino pa volimo župana v nedeljo, dne 1. maja. — Kakor slišimo, se bo vršil v nedeljo, dne 29. maja v Jarenini velik mladeniški shod. Že sedaj opozarjamo vse sosedne mladeniče, bralna društva in mladeniške zveze v Slovenskih goricah na ta shod. Tukaj v Jarenini se je položil temelj organizaciji slovenske mladine, upamo torej, da bo tudi ta shod prava živa slika probujenosti naše mladine v Slovenskih goricah. — Naša »Posojilnica« ima dne 8. maja svoj letni občni zbor.
š Konjiška nadžupnija je povzdig-njena v arhidiakonijo. Č. g. nadžupnik in dekan Fran Hrastelj je imenovan za infuliranega arhidiakona. Čestitamo!
š Volitev v ljutomerski občinski za-sfop. V petek volijo v okrajni zastop kmečke občine osem zastopnikov. V tej kuriji za Slovence ni nobene nevarnosti. V sredo je volilo veleposestvo. Slovenci so skoro soglasno volili svojih osem zastopnikov. Nemci se volitev niso udeležili. Ljutomerski okrajni zastop torej ostane, kakor je bil, v slovenskih rokah. Čast slovenskim volivcem!
š Nesreča v Rajhenburgu. Pri pokrivanju stolpa nove cerkve v Rajhenburgu se je vsled neprevidnosti smrtno ponesrečil delavec Anton Hribar.
š Banka »Slavija« slovanski zavod? Kdor še vedno misli, da je »Slavija« slovanski zavod, ta naj pogleda v poslovanje mariborskega glavnega zastopnika »Slavije«, g. Ivana Verasa. Ta prononsiran Slovenec (?) dopošilja odločnim Slovencem samonemška pisma z nemškimi naslovi. Nekemu našemu prijatelju je prišel pred kratkim v roke v nemščini skrpucani dopis tega junaka, ki svedoči, kako veliko slovensko rodoljubje vlada med uradniki »Slavije«. Kaj poreče k temu veliki Slovan Ivan Hribar?
š Uboj. V nedeljo zvečer so trije divjaki napadli in grozno pobili gosp. Ivana Letonja, pisarniškega pomočnika pri kazenskem oddelku c. kr. sodnijo v Ptuju. Gospod Letonja je šel v nedeljo obiskat svojo mater v Kicar pri Ptuju. Že dalje časa so kicarski fantje kuhali jezo nad slabotnim, komaj 20 let starim rojakom. Nek kicarski fakin je bil namreč pri ptujski sodniji obsojen, da mora plačevati stroške za vzdrževanje svojega nezakonskega otroka; in pri tej obravnavi je bil g. Letonja sodnikov tajnik. Svoj maščevalni čin so fantje izvršili v nedeljo, dne 24. t. m. Ko sc jc namreč gospod Letonja zvečer
vračal v Ptuj, ga je zvabil eden fant v krčmo; njegovi sodrugi pa so se tačas pripravljali na boj. Ko je potem Letonja zapustil krčmo, so planili na njega in ga s koli in železnimi drogi pobili na tla. Nato so mu še ukradli uro in denarnico; s krvjo popolnoma oblitega in težko ranjenega so ga potem pustili v travi ležati. Drugi dan šele ob 11. uri so ga ljudje našli brezzavestnega in ga potem prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je še isto noč izdihnil svojo dušo. Pogreb je bil v četrtek; pokopal ga je njegov brat č. g. Franc Letonja, kaplan pri Sv. Martinu blizu Slov. gradca.
š V smrt na vsak način. Duh se je omračil vsled domačih prepirov in drugih družinskih bridkosti pridnemu in vzglednemu posestniku Jožefu Voglar-ju v Gruškovcu pri Sv. Barbari v Halo-zah. Nek notranji glas mu je vedno pravil, da se mora umoriti. V nedeljo zjutraj, ko so drugi odšli v cerkev, si je prerezal žile na rokah in levi nogi, a ni še umrl, temveč spravili so ga v bol-nišnico v Ptuj. Tam pa je drugo noč skočil s prvega nadstropja na dvorišče, pri čemur se je tako težko poškodoval, da je še isti dan umrl.
š Topničar utonil. V Pulju je padel v morje in utonil topničar Kranjc doma iz Celja. Ni še dognano, se je li ponesrečil ali če je skočil sam v morje.
Dnevne novice.
+ Nemški nacijonalci zoper ra]hov< skega pastorja Albanija in zoper nje« gove napade na spodnještajerske Nem.
ce! Kakor znano, je »Slovenec« obširno komentiral govor pastorja Albanija, ki je duša naseljevanja rajhovcev okoli Št. Ilja, in je pribil, da je Albani jasno izdal, da je sudmarkovsko delo nemoralno. To je nemške nacijonalce seveda hudo udarilo, nekaj časa so mol-čali, zdaj so pa primorani se oglasiti. In sicer piše «Deutsche Wacht« 27. t. m. na uvodnem mestu dobesedno tako-le: »Pred nekaj dnevi je evangelj-ski pastor dr. Albani iz Lipnice na nekem stidmarkovskem zborovanju v Ljubnu imel govor, kojega vsebina je v ogroženih nemških pokrajinah izzvala ravnotoliko ogorčenja, kakor ga je vodivno slovensko in pa nemško-klerikalno časopisje z žgočo ironijo sprejelo. Dr. Albani je med drugim dejal sledeče: .Domače nemško prebivalstvo na jezikovni meji ni veliko vredno. Vsled nemarnega subvencij skega gospodarstva je korumpirano. Tudi »Sud-marka« je tega kriva. Reče se: »Den Briidern im bedrohten Land, warm-fuhlend Herz, hilfreiche Hand!« To »gorkočuteče srce« pa je bilo pomehku-ževanje ljudi na jezikovni meji, »pum-panje« na »Nimmer — Wiedersehen«. Zato je tam doli tudi vse »poludrano«. Dr. Albani pa s svojo vzvišeno grajo ni bil preveč enostransk. Zdi še mu namreč, da tudi virtemberški naseljenci v Št. Ilju v moralnem oziru ne stoje previsoko, zakaj njihove hčere kaj rade plešejo z izprijenimi vindišarskimi fanti, očetje pa se tudi ne boje imeti razmerja s slovenskimi posli. Tudi mu to ni prav na delovanju »Siidmarke«, da ne kupuje samo slovenskih, ampak tudi nemška posestva in nanje naseljuje rajhovske Nemce. Končno je trdil dr. Albani, da obstoja med domačimi Nemci v naseljevavnem ozemlju in rajhovci neprijazno razmerje. Če bi te trditve evangeljskega župnika dr. Albanija odgovarjale resnici, bi se morala v resnici »Siidmarka« razdružiti. Društvo, ki za take namene toliko žrtvuje, nemštvo le onečaščuje. Slovensko časopisje je dr. Albani j eve napade hlastno pograbilo. Tako pravi ljubljanski »Slovenec«: .Neumnosti, ki jih je Albani izčvekal, bo »Siidmarka« drago plačala.' Mi se bojimo, da ima slovensko klerikalno glasilo prav, tembolj ker se »Siidmarka« ravnokar pripravlja, da v porotni dvorani zavrne klerikalne napade. Seveda — dr. Albaniju v Lipnici je bistvo narodnega boja tuje, tuji so mu težki gospodarski boji, ki jih ima vsak Nemec v ogroženem okraju prestati, boji, o katerih se evangeljskemu fajmo-štru v Lipnici ne sanja. Zato je brez-vestnost brez primere, če se postavlja za sodnika na ozemlju, ki mu je tuje, in vsak Nemec se mora vprašati, ako se dajo take trditve spraviti v soglasje z moralno čistostjo nemškega duhovnika! Spodnještajerske podružnice »Siidmarke« so svoji časti dolžne, da. napade dr. Albanija na glavnem zborovanju v Lincu zavrnejo in zahtevajo jasen razgovor glede njegovih žalitev. Mi stojimo na stališču, da se mora moža, ki tako postopa zoper lastne rojake v ogroženih okrajih, iz vrst »Siidmarke« izključiti! Kar se pa tiče losvonroma, ki ga dr. Albani tako propagira, se nam zdi, da bo to gibanje po
njegovem ljubenskem Čvekanju zelo nazadovalo. Spodnještajerski nemško-naclonalnl krogi bi morali postaviti konec takemu losvonromovstvu, kojega nosltelji nastopajo kot narodni izda falclI« — Dobesedno smo citirali glasilo celjskih nemških nacijonalcev. Je naravnost klasično in ne potrebuje ko-mentara. Sami so poklicali Albanija na Spodnje Štajersko, da razširi čisti Lutrov evangelij in izpodrine slovenstvo in katolištvo, zdaj pa z loparjem po njem, ko je povedal, da so tako tisti, ki so ga doli poklicali, kakor tisti, ki so za njim iz rajha prišli, vsi enako »ver ludrani«! Lepi bratci ste res, vsi skupaj h- kar veselje vas je gledati!
1+ Na Vačah bo imela »Kmetska Zveza« shod v nedeljo dne 1. maja po popoldanski službi v prostorih župni-šča. Poročal bo naš poslanec dr. Zaje in naš rojak poslanec Ravnihar.
+ Letošnji glavni zbor Sudmarke se vrši dne 7. in 8. maja v Lincu. V preteklem, t. j. 21. letu svojega obstanka je poskočilo število članov Sudmarke od 55.701 na 70.646, kar znači zares rao gočno organizacijo s približno 850 po družnicami. Za tekoče leto je Sudmarka že izdala geslo: 100.000 nas mora biti, in podružnice že gredo s podvojeno sdlo na delo, da pridobijo Stidmarki zahtevanih 100.000 članov. To kliče tudi vse Slovence na narodno-obrambno delo!
—	Mokronog. Gotovo je že znano, da imamo pri nas sokole ali kavelne, kakor se sami imenujejo. Da imajo med službo božjo svoje kavelske vaje, kar so storili pretečeno nedeljo na vrtu za cerkvijo, se pač ne smemo čuditi. Pa tudi napredni in svobodni so, in kako kažejo svojo prostost in svobodo, naj spričuje sledeči dogodek: Pred nekaj časom je oddal naš brivec brivnico nekemu tovarišu iz Krškega. Hitro so pa zvohali naši kavelni, da se ne bo brigal preveč za nje novodošli brivec, zato so sklenili, da ga ne marajo in mu menda ta svoj sklep sporočili, češ: mi rabimo takega brivca ,da bo tudi za kavelna dober. Kje je tista prostost in svoboda, ki jo imate vedno na jeziku, a ne pustite nikomur niti za trohico misliti drugače, kakor to, kar se rodi v vaših liberalnih kavelskih glavah. Pokažite tudi v dejanju, o čimur govorite pri vsaki priliki, saj vendar imate na čelu samega c. kr. sodnika; zato pa pustite vsaj ubogemu obrtniku prosto pot mišljenja. Tržani, koliko časa bo vendar še gospodarila ta družba in terorizirala naš trg? Otresimo se že enkrat takih ljudi j in pokažimo jim hrbet!
—	Živinozdravstvo. Za živinozdrav-nika v Mokronogu je imenovan g. Fr. Šink.
—	Travniški mojster. Pri deželnem odboru kranjskem se sprejme travniški mojster s plačo 1600 K in z aktivitetno doklado 504 K na leto ter s pravico do 'normalnega napredovanja, kadar se definitivno namesti. Prosilci za to službo naj vlože svoje prošnje ter priložc krstni in domovinski list, nravnostno izpričevalo, izpričevalo o šolski izobrazbi, o fizični sposobnosti in o strokovni usposobljenosti, do 28. maja 1910. pri deželnem odboru. V prošnji je tudi povedati, če in kako je že prosilec zadostil vojaški dolžnosti.
lj Umrla je v Trstu soproga g. Fr. Kotnika, oficijala c. kr. državne železnice.
—	Zmaga S. L. S. v Vipavi. Z ozirom na članek »Zmaga S. L. S. v Vipa-ivi« v »Slovencu« z dne 18. t. m. konsta-jtujemo resnici na ljubo, da v letošnje lobčinske volitve v Vipavi gospod K. iMayer aktivno ni posegal.
—	Čudna riba. Iz Pulja poročajo: fTu je ujel nek ribič nenavadno ribo. Riba je dolga do 75 cm in do 60 cm viso-ika, je temnorujave barve in če se jo potipa, naredi utis, kakor da bi bila žival z drobnim peskom posuta. Na istrani nad ustmi, katerih premer meri do 5 cm, ima žival malo manjše kot ;5 kronski tolar velike oči, za vsakim očesom pa majhno luknjo, poleg katere se nahaja na vsaki strani po ena majh-ina plavuta. Na zadnjem koncu telesa pa ima riba po dve plavuti. Ribo so poslali v Trst, odkoder jo bodo pa najbrže poslali dalje na Dunaj.
—	Gostovanje zagrebške opere. Člani zagrebške opere so včeraj o t vorili večdnevno svoje gostovanje v Dubrovniku, na kar bodo odpotovali v Sarajevo, kjer bodo prirejali razne predstave osem dni. Sarajevski mestni svet jim je dovolil 3000 kron podpore.
—	Otvoritev električne cestne železnice v Zagrebu se ima vršiti dne 18. avgusta t. 1. v navzočnosti nadvojvode Leopolda Salvatorja, trgovinskega ministra, bana itd. Dela silno napredujejo. Nadvojvoda namerava ob tej priliki 8 dni ostati v Zagrebu in se njemu na čast vrše veliki vojaški nastopi ter dirke.
—	Zgradba nove plinarne v Zagre
bu je razpisana. Stroški so proračunje-ni na 115.000 kron.
—	Volkovi na srbski meji. Iz Bje-
line poročajo, da so se v okolici Mioča v velikem številu pojavili volkovi, ki so se sicer zadnja leta le redkokedaj pokazali. Volkovi so tako predrzni, da pridejo krast drobnico celo izpred hiš in iz staj. Ljudstvo je prestrašeno, oblast pa se še niso zganile.
lj Cenen izlet na Reko, Trsat, Be netke ln Padovo priredi o Binkoštih slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. Odhod bo iz Ljubljane v soboto 14. maja, povratek v torek ob 4. uri zjutraj. Vsa vožnja z železnico in parniki, gondolami po Benetkah in na slavn Lido, vse vstopnice k beneškim zname nitostim, hrana in prenočišča v hotelih, velja iz Ljubljane do Benetk in naza. samo 65 kron za osebo. To je bilo mogoče doseči le z izrednimi zvezami. Iz Benetk do Padove in nazaj velja vožnja le okolu 2 K. Tako cenen izlet že davno ni bil pmejen in ker je skrbljeno, da se vidijo vse znamenitosti ter je tudi za preskrbo izborno skrbljeno, ne bo nikomur žal, kdor se tega izleta ude leži. Tako poceni ne bo nikdar več mo goče videti toliko lepega. Kdor se namerava udeležiti, naj na dopisnici do 2. maja naznani svoj natančen naslov na uredništvo »Slovenca«, nakar dobi natančen spored in podrobna navodila za izletnike. — Opozarjamo na današnje izvirno poročilo o otvoritvi velike mednarodne umetniške razstave v Benetkah.
—	Ustanovitev mohamedanske ve-Iebanke v Sarajevu je gotova stvar. Za predsednika bo izvoljen sarajevski župan Kulovič, za podpredsednika Adam aga Mesič. Ustanovna glavnica je določena na dva milijona kron; mnogo je že sedaj podpisanega.
—	Novo zagrebško kopališče na Savi. Zagrebška občina zgradi veliko novo moderno kopališče ob Savi. Kopališče ne bo v reki, marveč poleg nje se zgradč baseni, v katere bo voda iz reke po ceveh napeljana; tudi odtok bo naraven. Z delom se prične še letos.
—	Divaška jama 1. majnika razsvetljena. Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« — v katere področje spada — razsvetli v nedeljo, dne 1. majnika slavnoznano divaško cesarjevič Rudolfovo vilenico. — Poleg širokoznane Postonjske jame je divaška vilenica, kolikor je dosedaj znano, ena najkrasnejših podzemeljskih jam. Odlikuje se po svojih mnogobrojnih in orjaških kristalnih kapnikih, ogromnih podzemeljskih prostorih, kakor tudi po lepo urejenih potih, tako da je vstop v to podzemeljsko krasoto lahko vsakomur brez vsake težave omogočen. — V nedeljo, 1. majnika bo gorelo v teh ču-dapolnih prostorih preko tisoč sveč in veliko acetelinskih svetilk, tako da bo razsvetljava res krasna. Razsvetljava bo trajala od treh popoludne do polu sedmih zvečer. Komur je prilika dana, naj nikar ne zamudi 1. majnika obiskati te krasotepolne podzemeljske prostore. Vstopnina 1 K za osebo.
—	Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava dobavo perila in šla p za bolnice za leto 1910. po splošni konkurenci zagotoviti. Pismene ponudbe je najkasneje do 31. maja t. 1., do 10. ure dopoldne vložiti, in sicer za dobavo v monturno skladišče št. 1 pri c. in kr. intendanci 2. voja na Dunaju in za dobavo v monturno skladišče št. 2 pri c. in kr. intendanci 4. voja v Budimpešti. Dobavni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Razpis za dobavo drv. C. kr. deželna vlada v Ljubljani potrebuje za turjavo svojih uradnih prostorov vsako leto 600 do 700 kubičnih metrov trdih in 50 do 60 kubičnih metrov mehkih drv. Razpisuje se zatorej ponudba za dobavo zgoraj omenjene množine drv. Ponudniki naj vlože svoje ponudbe do 1. junija 1910. pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, prilože ponudbam varščino v znesku 500 kron ter povedo ceno za bukova cepljena drva in za jelova cepljena drva brez porenkljev, eventualno za krajnike od mehkega lesa, ki jih je, če mogoče, dobaviti v dolgosti enega metra, tako da se prevzemo zložena v kleteh c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Omenjena drva bo, kakor nanese potreba, dobavljati vse leto, vendar njih največji del od meseca julija do oktobra. Pogodba sc zazdaj sklene za eno leto.
—	Frankopanskl grad v Kraljeviči
rešen. Zagrebški listi poročajo, da je frankopanski grad v Kraljeviči kupil požeški veleposestnik Junk in ga ponudil hrvaški vladi za 40.000 kron pod
lasirto ceno. Vlada da je ponudbo spre jela in bo uredila grad za letovišče.
Znanost In umetnost.
* Cerkveno petje v majniku. Večkrat tožijo naši organisti, da so zlasti v mesecu majniku v zadregi, kje bi dobili primernih Marijinih pesmi. Ta tožba je posebno opravičena na deželi, kjer organisti navadno nimajo popolnih mešanih ali moških zborov in morejo peti le tri- do dvoglasne skladbe. Taki zbori bodo s prav posebnim veseljem pozdravili Marijine pesmi našega nedosežnega skladatelja g. Foer-sterja, ki so izšle v »Katoliški Bukvami« pod naslovom: Šest Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (štiri tudi za englas) z orglami. Zložil A. Foerster. Cena partituri 1 K 80 vin., vsak glas 40 vin. — Udomačilo se je pri nas, posebno na deželi, mnenje, da so skladbe gosp. Foersterja preumetne, pretežke in premalo melodijozne. O teh pesmih se lahko z vso pravico trdi ravno nasprotno. Umetne so sicer, to se pravi: zložene so v najpravilnejši harmoniza-ciji in strogo cerkvenem duhu, kakor vse cerkvene skladbe izpod peresa gospoda Foersterja. A pri vsem tem so lahke in polne najlepših melodij. Opozarjamo gg. organiste tudi na to, da so tiskane kar le mogoče pregledno: v zgornji vrsti petje, v spodnji spremlje-vanje za orgle. Pri spremljevanju je na važnejših mestih pripisan tudi prstni red. Cerkvenim predstojništvom, gg. organistom in njih zborom te pesmi kar najtopleje priporočamo.
Izšlo je ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvarne« za praznike svetnikov ali cerkvenih patronov sledeče: S a n-ete Joseph Invocatio; zložil dr. Anton Chlondovvski za orgle, mešan zbor in soli. — Lahko rečemo, da dosedaj še nismo imeli tako primernega napeva, ki bi se porabil kot motet po recitiranem ofertoriju ne samo za praznike sv. Jožefa, ampak tudi za praznike drugih svetnikov in cerkvenih patronov (seveda samo za svetnike moškega spola) kakor je ta.
Podloži se samo namesto St. Joseph ime dotičnega svetnika ali cerkvenega patrona, in tako imaš najlepšo vlogo po ofertoriju. — Ker je ta skladba lahka in se pevcu kakor poslušavcu takoj prikupi, jo toplo priporočamo vsem cerkvenim pevskim zborom; oblika je prav lična, besedilo razločno. Partitura stane 60 vin., vsak posamezen glas 10 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke Ic z vžigalicami »Za obmejne Slovence«, ki se dobč pri »Gospodarski zvezi« v Liabllani!
KANDIDATURE ZA BOSENSKI SABOR.
Poizkusi za volivni kompromis med moslimskima strankama se še niso posrečili; največja ovira je Arnau-tovič, ki simpatuje s Srbi. — Srbski uradniki postavijo v kuriji inteligence lastne kandidate. Tudi socialisti postavijo nasproti kandidatom katoliško mislečih uradnikov lastne kandidate.
Katoliški uradniki so 27. t. m. imenovali za svoje kandidate: Vancaš in Jan-kiewicz (Kat. Udruga) ter Mandič in dr. Čabraič (Zajednica). Tej listi so pritrdili tudi židovski uradniki. — Za sporazum med Udrugo in Zajednico je malo upanja; število somišljenikov pri »Udrugi« vidno narašča. Njeni kandidati so: Vancaš, ravnatelj banko Union Somogyi, odvetnik dr. Jankiewicz in dr. Dražič.
Ljubljanske mm.
lj »Napoleonova slava in njegov konec«. Opozarjamo na to predavanje g. dr. Jož. Jeršeta, ki sc prične danes točno ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne pri Sokliču, Konjušne ulice v Trnovem. Predavanje bo pojasnjevalo 60 skioptičnih slik.
lj »Ljubljane« mešani zbor ima danes zvečer ob pol 8. uri vajo. Ker je le še malo vaj mogočih, je vsakogar častna dolžnost, da je sigurno in točno ob določeni uri na mestu. Pevci in pevke, vzdržite strogo disciplino kakor doslej. Zborovodja, lj Krščanska ženska zveza ima v petek dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne predavanje v »IJnionu«. Predava č. g. dr. J. Joršc.
lj Skrbite v prvi vrsti za nasade!
Semtertje opažamo, da se za nasade
vse premaio skrbi m vendar je ravno lega Ljubljane taka, da bi bila lahko pravcati vrt, v veselje in razvedrilo tujcem in domačinom. Za danes ne bomo pisali o tem, da se n. pr. za ljubljanski gozd skoro nič ne stori, kajti županu roji po glavi samo vzpenjača in oštarija na gradu, namesto, da bi se v prvi vrsti skrbelo za ureditev nasadov na Gradu in za napravo novih izpreho-dov. Kako se v tem oziru skrbi v Gradcu, pri nas so se pa prezrli vsi nasveti, ki smo jih tozadevno že opetovano podali. Pač pa se je poskrbelo n. pr. na' Jurjevo za to, da so se občinstvu odkrile škandalozne razmere na našem Gradu. V času, ko po županovi glavi roji vzpenjača na Grad, imajo n. pr. na Gradu tako škandalozno stranišče, da so si morali obiskovalci Jurjevanja pod-vihavati hlače, da so po blatu prišli do »stranišča«. Morda g. župan zato želi vzpenjače na Grad, da bi si tujci ogledali to znamenitost, ki še prekaša smrdeče kolibce po Ljubljani, nad katerih nečednostjo se zgražajo tujci in domačini. Danes hočemo opozoriti mestni magistrat na nasade v našem tivolskem gozdu, po katerem neusmiljeno poje sekira. Kako drugod pazijo na vsako vejico — pri nas pa nihče ne vidi, da se hoče v naših časih tako senčnih tivolskih gozdih napraviti — Kras, ki bo menda tudi nekaka »ljubljanska znamenitost«, znak napredne dobe. Ljubljanski občini najtopleje priporočamo, da vendar preskrbi, da se tivolski gozdovi še bolj ne opustošijo. Nad Šiško na poti, ki se zavije proti Drenikovem je mnogo smrek nasekanih in zaznamovanih s številkami, znamenje, da bodo padle, na poti, ki vodi k novi restavraciji g. Zajca, pa je zapela že sekira in smreke leže posekane naokrog. In vendar bi veljalo samo par sto kron, da bi se ne oškodovali na tak način tivolski gozdovi. Ta pot je bila pravzaprav edino še senčnata, sedaj pa tudi tu seka neusmiljena sekira! Občina naj nujno skrbi, da na kaka način ohrani pred takim sekanjem tivolske gozdove — rešite Ljubljančanom najlepše izprehode! Zato bodo Ljubljančani bolj hvaležni, kot pa ako se zabije tisoče in tisoče v kako »vzpenjačo«. Najprej skrbite, da bodoče Hribarjevo »poletno gledališče« ne bo stalo sredi — Krasa in ko ohranite in izpopolnite sedanje nasade, potem še-le mislite na druge naprave!
lj Arnošt Windischer, ki je zdaj drugič v zaporu, da prestane zaradi septemberskih dogodkov svojo drugo kazen, je v zaporu obolel in se nahaja v bolnišnici zaporov ljubljanske ju-stične palače.
lj Poročil se je g. Pavel Schetina iz Ljubljane z gospodično Slavico Gril-čevo v Gaberju pri Celju.
lj Umrla je Marjeta Mauc, soproga pekovskega mojstra v Krakovem. Pogreb bo jutri popoldne ob 5. uri. Večni mir blagi pokojnici!
lj Redni občni zbor bolniške blagajne članov zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani se vrši v petek dne 29. aprila 1910, ob 3. uri popoldne v mali dvorani Mestnega doma.
lj Mestna policija v Splitu se namerava preosnovati. Ondotno mestno županstvo je poslalo novoimenovanega redarstvenega (policijskega) načelnika Petra Lugra v Ljubljano v svrho, da proučuje reorganizacijo, razmere in poslovanje ljubljanske mestne policije. Gospod Luger, ki se je mudil sedaj mesec dni v istem namenu v Pulju pri državni policiji, je nastopil že v ponedeljek svojo prakso v ljubljanskem mestno-policijskem uradu.
lj V zagrebškem koncertu »Glasbene Matice« bo dvorni operni pevec, gospod Julij Bctetto poleg basovskega samospeva v Sattnerjevi »Jeftejevi prisegi« pel krasne izvirne pesmi, ki so njegovemu glasu najboljše in prikladne. Iz novejše moderne slovenske literature tri Lajovičeve pesmi: »Veter veje . . .« iz »Novih akordov«, »Pesem starca« iz Matičinih samospevov in še nenatisnjeno novo pesem »Svetla noč«; nato pa najefektnejši slovenski basovski samospev zadnjih tridesetih let, pesem Vilharjev »Mornar«. Gospa Mira Dev-Costaperaria bo pela dr. Krekovo pesem »Tam zunaj je sneg« iz »Novih akordov«, Oskar Devovo pesem »Pasta-rica«, čajkovskega »Zapoj mi pesem, o mati!« in Griegovo »Solvcjgino pesem«.
lj Srebrno poroko praznujeta danes nadučitelj g. Anton Likozar in njegova soproga.
l j V Ameriko so hoteli pobegniti
Ignacij Strojn, Alojzij Korbar in Anton Vojščak iz Malega Gabra in se odtegniti vojaški suknji. Vse tri pa jc ustavil na kolodvoru službujoči stražnik in jih odvedel v zapor. Zagovarjali se bodo pred sodiščem.
lj Aretovan je bil včeraj Srečko Ljubic iz Ustja pri Šmartnem, katerega preganja sodišče v policijskih listih
2c od lanskega leta zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. — Tudi čevljarskega vajenca Jurija Reisclila iz Obertiefenbacha pri Kočevju so utakni-li na brzojavno rekvizijo okrajnega sodišča v Spittalu pod ključ in ga bodo fskortirali zopet nazaj.
lj Čegav je briljant? Meseca februarja lanskega leta je neki brivec kupil od svojega pomočnika briljant ter mu dal zanj 5 kron. Briljant je dal pozneje ceniti in ko je izvedel, da je vreden 200 kron, ga je izročil policiji, katera je dognala, da je imela to dragocenost neka perica na Sv. Petra cesti, katera je zahtevala zanj le 40 vinarjev. Policija je zadevo izročila državnemu pravdništvu, ki je uvedlo glede tega preiskavo. Ker se ni izvedelo za pravega lastnika, je bila preiskava ustavljena, sodišče pa je briljant zopet poslalo policiji, katera ga bode hranila eno leto, potem ga pa bode izročila zopet perici, ako se v teku tega časa ne zglasi pravi lastnik.
lj Izgubila je Marija Tavčarjeva denarnico, v kateri je imela nekaj vrednosti. — Kuharica Rozalija Stepihar-jeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 13 K denarja.
SLOVANSKA OPOZICIJA V FINANČNEM ODSEKU.
Dunaj, 28. aprila. Budgetni in finančni odsek sta zazdaj ustavila svoje delo. V budgetnem odseku se je rešilo poglavje »Ministrski svet«, v finančnem pa generalna debata še ni končana, dasi so stranke večine poizkusile jo izpeljati. Stvar ne gre, ker člani »Slovanske Unije« in socialni demokratje uspešno ovirajo samovoljo vladne večine. Večinske stranke so vsled tega zelo slabe volje.
TRŽAŠKO ŠKOFOVSKO VPRAŠANJE.
Trst, 28. aprila. »Piccolo« z ozirom na dr. Rybafev govor v Bazovici trdi, da se vprašanje glede zasedenja tržaške škofijske stolice od merodajne strani sploh še niti ni načelo.
STRAHOVITI ANGLEŠKI STRAH : PRED AVSTRIJSKIMI DREAD-NOUGHTKAMI.
London, 28. aprila. V seji poslanske zbornice je nebroj poslancev vlado interpeliralo glede tega, ali Avstrija v tržaški ladjedelnici res že gradi dread-noughtke in obstoja li res pogodba med Avstrijo in Nemčijo, glasom katere bo Avstrija štiri ladje velikanke, ako ne dobi zanje kredita, prodala Nemčiji. Lord admiralitete Mac Ivenna je kratko odgovoril, da ne more interpelantom nič odgovoriti, ker oficijelno prav nič ne ve.
ALBANSKA VSTAJA.
Carigrad, 28. aprila. Glavna vstaš-ka moč je pri Kačaniju. Od severa koraka proti kačanskemu defileju general Šefket paša z 10 batalijoni, 3 baterijami in enim oddelkom kavalerije, 3 batalijoni s topovi pa gredo od druge strani, da zajamejo Albance. Albancem so bili dali 12 dni odloga, da se podvržejo; rok poteče danes. Ustaši se zbirajo okoli Peča in Djakovara, pa prete turškim oblastem v Peču s pokoljem. Ustaši so ustavili železnico in porezali brzojavne žice.
GRŠKI KRALJ ODSTOPI.
Atene, 28. aprila. Listi poročajo, da se je grški kralj na otoku Krfu sestal z vsemi svojimi sinovi, da se posvetujejo glede razmerja, ki naj ga zavzame dinastija nasproti častnikom in političnemu gibanju. Kralj je homatij sit in bo odstopil, kakor hitro bo vprašanje prestolonasledstva definitivno rešeno.
VOJAŠKA NAVDUŠENOST V SRBIJI.
Belgrad, 28. aprila. Tu se snujejo povsod strelska društva, zlasti med šolsko mladino. Osnovalo se je tudi strelsko društvo vseučiliščnikov, ki mu predseduje sam rektor.
RUSKI CAR ZA PO POVODNJI OŠKO-VANE SRBE.
Belgrad, 28. aprila. Ruski car Nikolaj je za po povodnji oškodovane Srbe daroval 26.000 frankov.
500 DELAVCEV V ROVU ZAPRTIH.
London, 28. aprila. V rudniku v Pynkpedu se je neki rov zabasal. V rovu je vsled tega zaprtih 500 delavcev. Dela se na to, da se pride do njih po drugem rovu.
GROF ZEPPELIN PRI PONESREČENEM »Z. II.«
Limburg, 28. aprila. Grof Zeppelin je dospel včeraj dopoldne iz Kolina v Weilburg in je takoj odšel na kraj ponesrečenega zrakoplova »Z. II.« Zeppelin je HI zelo patrt, ter je dejal častnikom zrakoplovnega oddelka, da se
proti višjim močem ni mogoče boriti. Kraj, kjer se je zgodila nesreča, so vojaki popolnoma zaprli in strogo zastra-žili, ker si došli tujci in drugi jemljejo s seboj razna zrakoplovova dela za spomin.
GROF ZEPPELIN NA DUNAJU. Draždane, 28. aprila. Z ozirom na nesrečo, ki je doletela zrakoplov »Z. II.« se bo preložila vožnja grofa Zeppelina na Dunaj z zrakoplovom »Z. III.« Grof Zeppelin je nameraval obiskati Dunaj, Prago in Draždane koncem maja, sedaj pa se bo vršila ta vožnja v sredi junija.
Angleška bolezen
uniči zdravje Vašega otroka, ako ne vporabite tako gotovega sredstva.
Scott-ova emulzija
obsega vse potrebne sestavine, da krepi kosti in jih obda s trdimi, zdravimi mišicami. Prednost Scott-ove emulzije, ki jo skrbni stariši poj polnoma priznavajo, je ta, da jo mali dojenčki vsled prijetnega in sladkega okusa zelo radi vlivajo. Celo ako otroci niti mleka ne prenesejo, prebavijo Scott-ovo emulzijo brez vsake težave.
Scoft-ova eiruiigija
velja v vseh teh slučajih za neprekosno vzor-emulzijo.	2615
Llmko	poteti SG jemlje z najboljim
bičem - kot --.	USpehom.	-
garancijskim
znakom SCOTT- ovega ravnanja!
Cena izvirni sfelJenfcl 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
TKZA'K OJf«IN JL£i.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 28. aprila.
Pšenica za maj 1910......1165
Pšenica za okt. 1910.....10 30
Rž za maj.........818
Oves za maj........6 92
Koruza za maj 1910......5 75
Koruza za julij 1910......5 95
Efektiv: Pšenica, trdneje, koruza, mlačneje.
■ V	v a ,
Višina n. morjem 306'2ot, sred. zračni tlak 736-0 mm.
Cas opazovanja
Stanje barometra v rnm
271 9. zveč.
28
7. zjulr. 2. pop.
7390
739-3 737-6
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
56 1-8 125
si. svzh.
si. szah, sr. svzh.
Nebo
C rt t,
* S | ■S- S
oblačno
megla de), obl.
197
Srednja včerajšnja temp. 7-6°, norm. 11'6°.
ss 1233 Zahvala.
Povodom smrti našega iskreno ljnb, Ijcnega
FRANCKA
izrekamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, zlasti gospodu župniku J. Jerebu, gospodu učitelju L. Marou in gospodu zdravniku Fr. Raznožniku najtoplejšo zahvalo, za vse dokaze iskrenega sočutja.
Škocijan p. Turjaku, 26. aprila 1910.
Žalujoči Peterllnovl.
v v
mi hi >s
ispckiin miškini ruski teeai ali m le sicer
vešč ruščine, se Me kot iitMinr Naslov v upravnišivu.
■■	ust
Hflfll) prlinano najboljše IlfJllmV nrste priporoča ::
: Franc Melnberger :
apnenice p Zagorja nto Saui.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 21 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Gospodarsko društvo
Berem. poita Pazta, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
iritia sv°i'h uciov- Cena je nizka. Vino Vlita je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 i)
Podpisani naznanjam, da sem otvoril na Farovški loki pred živinskim sejmiščem v Kranju
trgovino s prašižl.
Dobim iste vsako soboto in jih prodajam tudi za pleme. Kupci, nikar ne zamudite prilike in si iste oglejte, kjer tudi lahko vidite, kako se krmijo. 1223 (1-3)	FHHNC HEHLE.
star 21 let, vojaščine prost, išče službe kot sluga v kakem uradu, hotelu ali trgovini Zmožen je v govoru tudi italijanskega in nemškega jezika. Blagohotne
ponudbe na župni urad v Ajdovščini, Goriško,
1218 1-1
1234 6-1
	.Petra i	ireii	!Sl i	l MA-
liani se iz i		irosle	robe	MIL
Pojasnila v pisarni odvetnika dr. Josipa Sajovica, Gosposka ul. 3.
Pozor kupci!
Nekaj prav lepih posestev in dobro idočjh gostiln na Spodnem Štajerskem po nizki ceni in ugodni pogoji takoj za prodati. Vse natančneje, brezplačno, od Franc Peteline Zgorna Polskava pri Pragerskem. 1240
Zmožen tovarnar solinškega jeklenega blaga
1225	želi stopiti v zvezo	2—1
z zalagateljem armade
Ponudbe pod K. C. 5924 na Budolfa ffiosse, C81n.
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljubljana. Stritarjeva (Spittt) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Išče se restnorater
za večji hotel na Gorenjskem pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe do 10. majnika t. 1. na 1217
lourist oflice v biufiliaai MihieSičeva cesla.
Lepa birmanska darila!
Ceniki s koledarjem tudi po poŠti prosto.
Največja in najbogatejša izbira po jako znižanih cenah. - Se vljudno priporočam gg. botercam in boterčkom za obilni obisk.
Z velespoštovanjem
v
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
F. Schaffer
8
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
1!
M lalSaioOih, slez razHrafaločiti)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-:
Hiša v Kranju
dvonadstropna, z lepo prodajalno; posebno dober prostor za peka; je na prodaj. Več pove 1167 lastnik Ivan Potušek, Kranj.
Proda se Iz proste roke
¥
v Kandiji, 5 minut od glavnega trga v Novem mestu, na prijaznem prostoru, z lepim razgledom, 6 sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, kopalno sobo, 2 kletmi, ter vodovodom, vse moderno urejeno. Pri hiši je do 600*m vrta z železno ograjo. Cena 22.000 kron. Vprašanje pod „nova hiša' poste restante, Novo mesto, Dolenjsko.	1189 3—1
HHk&KI
II najem se oddalo
(z opravo) sredi trga na Vrhniki. Več se poizve pri lastnici M. Pleško v Ljubljani, Mestni trg 17, II. nadstr.
Več lepih stanovanj obstoječih iz dveh do štirih sob v solnčnati legi, se odda za avgust-termin na Friškovcu, Prisojna ulica št. 3, v hiši gosp. Hinko Privška
zraven kapele.	1191 3—1
Razpis.
Na Suhoriji, politični okraj Postojna, župnije Košana na Notranjskem, se bode od-dajala na dražbo
dne 6. majmi-ia I. 1. ob 10. uri dopoldan
poprava starega šolskega poslopja s prizidavo nove jednorazredne šolske sobe
in sicer le zidarska in mizarska dela.
Gradbeni stroški in pogoji so na upogled pri kr. šol. svetu na Suhoriji in so pro-računjeni na K 9020-69 s tem pristavkom, da opravi labuto sama podobčina Suhorska, podjetnik dobi pa delo od m3	1235 1 — 1
Poprava starega poslopja odda se po pogodbi, to je dclavci se plačajo od dneva.
Krajni šolski svet na Suhoriji
dne 26. aprila 1910.
Anton Bojanec podpredsednik.
Izdajatelj} Dr. Isrocll ?ltnllu
(Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.