*rz£S"" Lcto 1X11. jfw. 93. U LiuNIoni, v sredo Z4. aprila 1929. Ceno Din r— fzhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje fn praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večil inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po đozovoru, Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopis) se ne vra^ajo. — Naše telefonske številke so; 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126. Dr. Pavellć bo obložen veleizdaje Ponovna demarša naše vlade v Sofiji - Bolgarska vlada se izgovarja, da ni vedela za akcijo dr Pavelića Beograd, 24. aprila. Kakor poroca današnja »Politika«, bolgarska vlada na prvo protestno noto, ki jo je izročil v Sofiji naš poslanik g. Ljuba Nešić, ni dala povoljnega odgovora. Zato je naša vlada včeraj poslala našemu sofijskemu poslaniku nove instrukcije, na podlagi ka-terih je izvršil g- Ljuba Nešić včeraj popoldne ponovno demaršo ter zahteval od bolgarske vlade strikten odgovor, kaj namerava storiti, da v bodoce prepreci slične demonstracije in napade proti naši državi. Bolgarska vlada bo tekom današnjega dne odgovorila na to noto. Sofijski listi se obširno bavijo s protestom jugoslovenske vlade ter zagovarjajo postopanje bolgarske vlade češ, da ni bila obveščena o prihodu dr. Pavelića in da tuđi ni mogla prepre-čiti demoBstracij in maniiestac'j, ki so bile soontan izraz narodnega razpoloženja in prav tako ji tuđi ni bilo znano, da je pnšel dr. Pavelrc v sporazumu z makedonstvujuščimi. Včeraj in danes so se vršile konference med podpredsednikom državnega sodišča za za-ščito države g. Ogorelico in državnim pravdnikom tega sodišča g. Ucovićem. Na teh konie-rencah sta raspravljala o obtožbi proti dr. Ante PaveUću in njegovemu tajniku Perčecu zaradi njune veleizdajnike akcije. Oba bosta obtožena zaradi ve eizdaje. Obtožba bo te dni se-stavljena in bosta bržkone oba sojena incontumatiam* Kakor poroca današnje »Vreme«, je dr. Ante Pa veli ć s svojim tajnikom Perčicom odšel v Bukarešto. Listi povdarjajo, da vlada ni ničesar vedela o njegovi nam eri pričeti propagando proti Jugoslaviji. Ravno tako ji nišo bili znani odnošaji dr. Pavelića do makedonstvufuščih. Glasilo vladne koalicije »Demokratiče-ski Zgovor« piše: Bolgarska vUda obžaluje zadnje dogodke, vendar pa ni v stanu zatreti ču-stva in mišljenja bolgarskih državljanov. Bilo bi želeti, da bi končno vendarle prišlo do sporazuma med obema državama. Vedno ponavljajoči se incidenti pa opravičujejo gotov pesimi-zem v tej smeri. Stanovanski naiemniki pri kralju Dopoldne je bila v avdijenci deputacija stanovanjskih najem-nikov - Stanovanjski zakon bo sakcijoniran s spremembami, ki jih je predlagal VZS ~ Beograd, 24. aprila. Danes dopoldne je bila sprejeta v avdijenci na dvoru deputacija stanovanjskih najemnikov pod vodstvom tajnika glavnega Saveza g. Kurelca. Deputacija je kralju ponovno obrazložila težnje in želje stanovanjskih najemnikov glede novega stanovanjskega zakona ter prosila vladar ja za najvišjo zaščito proseč ga. naj upošte-va sporočene želje povodom sankcije novega stanovanjskega zakona, ki bi v svoji prvotni stilizaciji hudo prizadel široke ljudske sloje. Kralj se je z deputacijo dolgo razgovarjlal in obljubil podporo upravičenih želj in zahtev. Kakor se poroca iz merodajnega mesta bo tekom današnjega ali ju-trlšnjega dne predložen kralju v sankcijo. Pri tem 6odo upostevane vse one izpremembe, ki jih je predlagal vrhovni zakonodajnii svet in ki gredo za tem, da se vsaj nekoliko razširi po prvotnem nacrtu skrajno zoženi krog zasčitencev. Požar unicil dragocene knjige in dokumente Pogorela je slovita knjižnica v Dtinkirchenu. — Uničenih je nad 9000 raznih nenadomestljivih dokumentov. — Diinktrchen, 24. aprila. Včeraj popoldne je nastal v tukajšnji znamen fti knjižnici, ki obsega okrog 90.000 dragocenili knjig, manuskriptov jn dokumentov iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar, ki je unicil velik del knjižnice. Le z največjim naporom so o«enj pogasili. Pri pregledovanju knjižnice je pre- --------------------~^ iskovalna komisija dognala, da je bilo uničenih nad 9000 različnih znamenitih in drazocenih dokumentov. Med njimi je biio mnogo latinskih rokopisov Brun-netta in ce|o nek Dantejev rokopis. Rezultat preteka ve je zaprepasti! vse franeoske tn belgijske znanstvene kro-ge. ker ie izguba teh dokumentov ne-nadomestljiva. Ameriške banke nišo varne pred banditi Zopet drzen banditski napad na banko. — Borba med roparji in policijo. — Newyork, 24. aprila. Amenski banditizem se širi navzllc vsem strogim ukrepom vlade vedno bolj, tako da jja skoro ni dne, ko ne bi bilo ćuti o kaki drzni akciji ameriških bandi-tov. Plenjenja in napadi na banke so postali že skoro vsakdanii dnevni do-godek. ki redno polni dolge kolone araeriških Ustov. Tako so se pripeliali vcera« zopet ameriški banditi pred f judsko banko v Pine Bluffu, vdrli z naperienimi revolverji v hančne prostore, ustrelili na inestu blagajnika in popolnoma izropali blagajno. K sreći pa se ie nahaialo v blagajni samo *20 tisoč dofarjev, ker je par trenutkov pred napadom izplaćala banka 100.000 đolarjev nekemu klijentu. Pri besu iz | oropane banke je na pomoć dohitela policija skušala prepreciti banditom beg. Vnelo se je puškarjenje in besno streljanje z revolverji in strojnica mi. Na licu mesta je obležalo troje bandi-tov in dva polieista. dočim se je dvem napadalcem posrećilo pobegniti s pripravljenim avtomobilom in oropanim denariem v neznano siner. ---------#--------- Tržaski svetilnik v platnenih — Trst, 24. aprila. Včeraj popoldne je nastala eksplozija v svetilniku Remo. Vneja se je zaloga svetilnega p!ina. Požar se je nz&o razSiri! :n sa dosje] £e ni bilo mogo-če pogasiti. Svetilnik bo bržkonc docela uničen. Proces proti Suniću — Zagreb, 24. aprila. Dan^s dopoldne se je nadaMeval proces proti Josip-u Suniću, ki je obtožen zaradi umora novinarja Vlade Ristovića. Ker ie bilo zasliševanje prio včeraj zaključeno, so pričeli danes govori državnega pravdnika in braniteliev. Prvi je govori! državni pravdnik, Ki Je zahteval za obtoženca brezpogojno smrtno kazen, sklicujoć se na dolove zakona in na priznanje obtoženca. Govor državnega pravđ-nika ;e trajal nad dve uri. Ob 11. je začel govoriti prvi branitelj dr. Sekula Drljević, po-poldne bo govoril Se dr. Pernar, na kar bo rasprava zaključena ia morđa ie danes zvečer objavljena razsodba. Avstrijska vladna kriza —Diuiaj, 24. aprila.. Klub kršćanskih so-cijalistov je na svoii današoH seji razprav-ljal o odpoved: predalskega deželnega gia-varja dr. Enderja na kandidaturo za av-striiskesa zveznega kancelari a ter nominiraj kot svojega novega kandidata predalskega finančnega refemta profesoria Mit-telberserja. Mraz še ne bo pojenjal — Berlin, 24. aprila. XemSke vremenske postaje oapovedujejo nov vaj mraza, ki ga bodo spremljali enežni viharji. Velikanske množino mrzlega zraka na polamem ozemJju s-e približujejo Nemčiji in Srednji Evropi. Temperatura v Berlinu v zadnjih dneh ni prekoračila 7 stopinj Celzija. Preteklo uoč je znašala ćelo 2 stopinji pod ničlo, danes opoldne pa ?amo 3 stopinje nad niclo. Angleški industrijci se vračajo iz Rasije — Moskva, 24. aprila. Delegacija an-gleških industrijcev je včeraj zapustila po nad enomesečnem študijskem potovanju po Rusiji sovjetski teritorij in se oovniila v London, kjer m's'i predložiti vladi obširno poročilo o svojih vtisih in predlogr'h. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Deriie: Amsterdam 22.873, Berlin 13.4975, Bruselj 7.9068. Budimpešta 9.9205, Curih 1095.90, Dunaj 79616 - 8.0116 (;.995«i), London 273.92 — 276.7*2 (270.32), N'e^ork 56.615, Pariz 222.52. Praga 168.15 __ 165.95 (It>a55), Trst 208.14. Efekti: Celjska 15S den., Ljubljanska kre-ditua 123 den., Praštediona 8.^0 den., Kredit. 170 den., Vevče 120 den., Kr. ind. dr. 265 zaklj., Stavbna TU} den.. dešir 105 deij., Ruse 250—260. ZAOREBŠKA BORZA. Devize: Puna? 799.5?. Budimpešta 9.9>O5. Amsterdam 2?.865, Berlin 13.495, Milan 298.14. London 276.32. Neuvork 56.815, Pariz 222.52, Prai;a 168.55. Curih 1095.9. Efekti: Vojna škoda 42\. 1NOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125. Dunai 7X Budimpešta 90.55. Berlin 1J3.16. London 25„?15, Newyork 519.45, Pariz 2J..3O5, M> lan 27.21, Praga 15.38. Ponesrečena sabotaža v občinskem svetu Proračun v načelu soglasno sprejet. — Kaj znači eksodus Ser* nec - Hribarjeve 8 članske skupine V snočni seji je po zaključeni generalni debati občinski s\et ljubljanski soglasuo sprejel prehod v podrobno razpravo in je s tem odobril v načelu mestni proračun za leto 1929. Seja je bila izredno zanimiva in karakteristična. Povsem nepričakovano za nepoučene krose se je k debati zgla-sil tuđi podžupan dr. Sernec, ki je v splošno začudenle izjavi!. da iiima za-upanja v občinsko upravo (kateri tuđi on načeljuje) in da se vsled tega ne bo več udeležil proračunske razprave. Poz\al je vse, ki soglašajo z njim, da naj se mu pridružijo. Sredi začuđenih in ironičnih oho-klicev. je gospod Ser-nec zapustil dvorano, pridružit se mu je S Hribar in občinski svetniki Baho-vee. Jeglič, dr. Jerič dr. Puntar, Mu-sar in Glup. Današnji »Slovenec* skuša ta korak g£. Serneca, Hribar ja in to-varišev opravičiti s tem, da ni bit niti eden predlog in niti ena misel Sernec -Hribarjeve opozicije sprejeta in *Ja so bili govori te opozicije ovirani z med-klici. Ta izgovor je seveda popono-ma prazen., ker občinski svet sploh še ni bil v položaju odklanjati ali pa sprc-jemati predlogc te opozicije, ker se no-beno glasovanje sploh še vršilo ni Medklici v debati pa so bili tako krot-kega značaja, da je ljubljanski občinski svet v tem oziru pač \vorna parlamentarna korporacija. Izuzet je mor-da le incident na koncu predvčerajš-nje nočne seje, ki pa je bil z županovo intervencijo korektno likvidiran. V ostalem pravi razlogi za postopanje Sernee-Hribarieve opozicije nišo ostali prikriti. V sijajnem odgovoru, ki ga je župan dr. Puc dal gg. Sernecu in Hri-barju, je povsem jasno razkril, da ima poskusena sabotaža delovarija občin-skega sveta namen razrusiti sedanjo občinsko upravo, za kar je hotclo ćelo njega (župana) same ga pridobiti. Županove navedbe sta spopolnila še ob-činska svetnika dr. Bohinjec in Likar, ki je rx>sebno povdarjal, da bi Sernec-Hribarjeva skupina, če hi prišla na oblast, »spravila občino, njego gospodarstvo In prefoivalstvo v še večje neprilike.^ Ogromna većina občinskih svetnikov je v ostalem povsem jasno pokazala, da noče imeti s sabotažno taktiko nobenega posla in so pri glasovanju združili svoje glasove za do brobit občine pristaši vseh bivših ljubljanskih strank. Včerajšnja debata je bila tuđi sicer jako interesantna. Po otvoritvi seje je obč. svet. Rupnik energično zavrnil po« skuše denuncijatorično eksploatirati njegov medklic o oficirskih stanova* njih v mestnih hišah na kar sta obein* ska svetnika dr. Rožič in F. Vratnik zanimivo razpravljala o reorganizaciji občinske uprave. Na napad obč. svet. Hribaria na rnestno uslužbenstvo. ka-terega organizaciji je ocital sovjetske metode, je odgovorila Zveza mapi* stratnih organizacij s protestnim pi* srnom, ki ga je župan v celoti prečital in ki je napravilo na ves občinski svet najboljši vtis. Od nadaljnih j2ovornikov se je oh= čtnski svetnik Likozar bavil /lasti / relacijo med pretiranimi stanarinami tn nazadovanjem trgovine in obrti v F-jubljani, ter *e je ogrc-val za Ijubljun« sko šolstvo. Obč. svet. Rufar ic i»str«» polemiziral proti i/vajanjtm obč svet. Ravniharja, ki je proglasil slovenske« Ca delavca za manj \ rednesa. \* svojem velikem govoru je župan iskreno obrazložil občinskemu svetu težko finančno stanje mestne občine. Vladni komisar ie mcstnr> občino v 14 mesecih zadolžil tako. da se do da-r.es ni našel izhod. Zapustil je ra 41 milijonov neplaćenih računo\. Od n»ij ga sestavljeni proračun je bil popni* nonia fiktiven in na tem trpi tuđi Ic« tošnji proračun. Za neizpeljivo *c i1* izkazala stanovanjsko=finančnn akcija vladnega komisarja. Ker je komisar pri tramvaju prevzel obveznosti 10 mi-lijonov za njega nbnovitev. st«ne od* kup tramvaja nusto 2 in pol miliiona 12 in pol milijonov. Na očitek ina Serneca, da se ie prodalo okupacijsko posojilo, ne da bi se bilo točno i/ratu« nalo obrestno mero, je župan ugolovil, da so bančni strokovnjaki kupčijo pro. glasili za razmeram primerno, kar *c pa obresti tiče, je tuđi prvi strokov« njaki nišo mogli povsem točno i/raču« nati. Nikakih tajnosti pri tem ni bilo med Maložtlezniško dru/bo in občino. saj sedi v Maloželezniški družbi šest občinskih svetnikov in dva občin&Lu uradnika. Razpravljajoč o đelovunju svoječasnega &erentgke$a svtt*. je /u* pan pokazni, kako plodonosno in ko* rektno je bilo to dtlovanje in je izja» cil, da se rad obveze plaćati vso iko« do, ki jo je baje gerentski svet občini povzročil. Na koncu svojega govora je župan oštro, a zasluženo obračunat im obč svet. Hribarjern, ktteremu na-?proti je povdarjal, da je bilo pred vojno lahko biti v Ljubljani župan, da« našnjc naloge občine pa so mnogo >ečje in mnogo težavnejse in zlasti na socijalno • političnem polju naravno»t ogromne. Z ozirom na tendf co Hri» barjevega proračunskega govora je župan ob živahnem odobravanju celr zbornice izjavil. da noče biti samo žu* pan hišnih posestnikov temveČ tuđi župan zatiranih in ubogih. Po govorili obč. svet. dr. Bohinjca in Likarje. ka« terih prvi je iznese! idejo koncentracije kapitala jugoslovenskih mest. dru* gi pa je razpravljal o s*ocijalno*politič* nih nalogah občine in potem ko je ob» činski svet. Rebek še toplo apelira!, da naj občinski svetniki združijo svote moči v prospeh ljubiianskega me*U, je župan ob četrt na 12 zaključil &vnc* ralno debato ter ic občmski svet »to* glasno sprejel prehod %> podrobno mm* prax*o. Proračunska seja %e danrs ob 17. nadaljuje. Na drevnom redu u šneci« jalna razprava o proračunu. Tudi na Madžarskem prepovedane prvomajske proslave Da bi ne molile italijanskega državnega podtajnika Grandija, ki tega dne po se ti Budimpešta — Budimpešta, 24. aprila. »Magyar Orsza^* poroca. da je notranje mini-strstvo odbilo prošnjo socijalnih demo-kratov glede proslave 1. maja, Odklo-nitev se utemeljuje s tem, da bo 1. rna-ja prispel v Buditripesto italijanski dr- žavni podtajnik za zuuauje /ddc\* Gramii. Njc^ovcta svecaneca tpre'e* n;a v javnosti ne ssncio moliti pocestni Sfprevod'i. Notranie niirristrstvo r>a »t pripravljeno dovolir: zborovarHa v za-prtih prosrtorih. V Mehiko se vrača red in mir Uporniki so razkropljeni in so večinoma pobeijnili iz države^ Brani jo se le še manjši oddelki. — Mexir» Citv. *24. aprila. Po dol^otrđj-nib bojih z uporniki se je r^daj {»oložaj končno toliko vravnovesil, da je na>topila že >koro v v?eh predelib m^hiške države Joba miru repariranja po upornikih povzroT-^ne škod**. Uporni^ka vojska je definitivno razbila in *e brani jo le ^e posaruezni razkT opijeni manjši oddelki upornikov, ki plenijo ia poiigajo. Većina upornikov jo pobitih, uje-tih, raiijtiiili ali pa *o zbežali preko ača. Med nj i mi je tudi većina upornUkih generalov. Med !e likvidacijeke borbe je pri- , *teti tudi vcerajiinjo hitko med Jimin*»'/"iit in Lareformo, kjer j*» \md\o n»d \\<> ur>»--nikov in bilo ujHih ok»li 'Jflftl 8hro* u^•*• da je doleteia tudi m«nj*o ikupino upo.*ni-kov, ki je ponku^ala priti preko »*d1i Pul-pito in pob**£niti v 7eiinjeoe dHtave Volitve na DanAetn — kodasi 24. dpnU. Danes se vri; v ceii Danski \olitve v novi daotki pir't-ment. Ker je interes u ta volitve neobiCi1« no velik, je Twi£akovatt veh'kc volHne ude« Icftie. Straa 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 24. aprila V**>. ^tcv Q3 Ali so uradniki in delavci predobro plača«? Zanimfrra njava ofic^dnega zastopaika dtlArstra, — OJrforor na cnraiaaia oh&. rwHwm4kr»v <4r. Ravnikavfe in W. TMftri«. V ra/faravi o i'bC-insdLem proračunu ;e im seji ljiabljaaakt^a občiiuk^ftt sveta otoč. odbornik dr. Bjrcnihnr trdil, da »o delavci v ohriMki «liAi prekamerua pJačani in *ora*merBo boljte kakor občintki uradaiki, Hrtcim je 6bčitmki odbormik Ivan Hribar, ki *e je v gplo^afm pndnd&l njegovim izva-janjeni, govoril o nekakih >ura4niskih *o-vjetiru oa mestoeiu magistratu. Na ujaiLi izvajau.ui je na »nočuji a*rji nbčinekega sveta odgovarjal tuđi ooržiuski «w*b©rniK g. U r a t n i k, ki je tajnik Pe-lar&ke zbornice, oficijelue korporacije iia-lega delavetva. Ker so njegova r&vajanja v nwrsik«kem oziru prav zaradi tega saoi-miva, jib objavi jamo v eelofi. G. U ratnik je izjavil: V tej aboruu-i je j**dla trditev, ilo stalne većine. Većina se jp ustvarjala od slučaja do slučaj*. Enkrat smo bili v maujšini enu enirat drugi. Kar se ln^ae tiče, sem *>i »kušal imtvariti v vsaki »tvari svojo sodbo in zavreti po te>vn «voje *tališw»nemu proračunu. V finančuem odseku «e je tuiako kakor • tukaj trdilo, da *o uradniške in delavske place previsoke, ti. minister Hribar je tr-dil, da datira to predvsem iz dobe, ko te }* zvesala kooservativna katolička strauka z soHjalutično-boljseviškimi elementi, kar jp moglo roditi samo zlo. Jas sem se vpra-*al že v odseku: Ali **o te iu take trditve to«ne? Predno pokaž.em, da niđo, naj »e dotaknem metode pri primerjanju, kakor se je od druge strani veeraj tu uporabljala. (i. trjinister Hribar je primerjal pred-▼ojrie števifke * povojnimi na podlagi, da je enaka ena predvojna krona vredna 11 Din. Ker »o se podraiila živila kakor 1:16 Min, obleka pa kakor 1:24, je jasno, upofrtevareo, da je Ljubljana v tem času porasla v rauiierju kakor 10«): 120, se /visa ta isdatelc na V* milijonov Din. l)*v*tnsko •o znašole plače I. li*>>/*>3 — 9.2ti3.082. One ^o bile loraj valorizirane. To je bil jfreh, ki se jh takrat napravil. Nametalo, da bi to podcrtali, tem videl, da je velik del gospodov na desni, ki *o bili sestaven del lakratne većina ploška 1 trditvi, da ^© je •pravilo takrat občinsko gospodarstvo v Naj ugotovint. da so >f» piare takrat v ••elotnetn efektu Ie pravično valorizirale, ixv»am padale v finančnein o*1-tifku in tukaj o mestnih delavcih. Frdilo jri place ju druge take goroetasnostL Nerazumljivo mi je, kako morejo goapodje ka] take^ra trditi, ko imajo pretl i^eboj de-lajliran proračun, iz katerepa je razvidno, so posamezniki. ki imajo večje pla?e, *o to redki specijalisti, ki ?o povsod bolje plaćani, tuđi Če ni majo fakultetnega spri-(•evala. f)elavski pravilnik daje delavstvu Ie malo daljše odpovedjje roke in pa zava-rovanje, kakor ga doloca zakon o zavaro-vanju Helav#tva. Ce se govori pri tem položaju o mestnem delavstvu tako, kakor se je včer*j, mora zapustiti pri delavatvu naj-telje vti*e. Jaz pri&ikujem, da bodo nalli ti napadi na rueatno rimeren odgovor. Ko smo rnrpravljali o redokrijah, bi se bil i gospodi, ki tuđi krititirajo proraCun, laije sporazumel. ko bi *e tnali postavit! na sUlišče, ki ga je razvil včeraj g. dr. Rav- Naše prebivalstvo je ajloo naratlo, bolj kakor delovne prilike. Vsi poklici so pre-napolneni. Ce je ©pisoval včeraj g. dr. Rav-orbAr težak polofaj detajlnih trgovcev, mu jaz ne oporekara. Ta pololaj j>a ni težak radi darkor, ampiik pr^lviem wto, ker je trgoveev preveč. Ce bi pri tem položaju ♦»ni tretjfni trgovcev ukatali, naj trgovine zapro, bi bilo to za o«tali dve trerjini brex dvoma korifttno. S «tališČa fplo*no#ti, pa bi zaradi tepa ne nastal« nare vrednote, re M dejali dre tretjiol intenzivne je, ena tret-jiua p« bila brerpo*»elna in živela od milo-mn*. Na *ak naftu vrie ▼ veliko Škodo »plotaOTH raeionalbBactjo privatna podjetja. Škodo od teg« imajo javne ustanove. Zato javne usta&ove oe morejo na tliii n&ćin •voj^ga gospodar»Ka raci^OBaiisirmtL Taka prtsadevanja a« 4ase« «aer v vate, a ne »tavljajte n*a jib v zgled, kjtr w*t*jo kotirati c krabo«L Ušli, ki Me, 4a m pri i*a» JBvsi poeli praviloo razvijaj«, mormjo to z vem |MiMiiiiin po*&\jii. £«rifli, da fci imela aiestna ohtina pri ev—toekieai redtici-rasju oaobja v»e te pred afmi. Prav v* ioi* kritika, ko krftuira ne-enakomerrje najeirmine v iseataJb bdah. V tem žiru mora priti n rtameščemkrh pltčah, ki so mnogo nižje kot pred vojno, temveč v ojjromni, po vojni pov/ročenih prenosih kapitala, ki se priglaša z zahteco po nezasliša«ih ohrestth, obenem pa kriči: Držite tatu! Prav posebno pa naj zavrnem s> poslcu« se. da bi se skušalo podpirati raime nepre* mišljene preddoge z avtoriteto Nje«jovejfa Veličanstva kralja. G. tomister HriHar je nekoč Iepo rekeL da se sme deriti v tem imenu samo pravica. Zato pri branjenja krivice ne smerao skrivati zt tako visoke avtoritete. Gospode z desue bi pnosil, da aplicirajo na svoje izjave mutati« mutan* dis veliko zapoved: Ne iraenuj po nemar* nem najvisjrti ime«! Usmilite se nesrečnih barakarjev! Uubtiaoa. 2A. aprila. Po prevratu je nastala na Kodcl'evem nova stanovanjska \io\onVn. Nove hišice in vile so Twi?ele rasti iz tal na vseh koncih in kraiifi, a najbolj je zazidana veVka parcela na desni strani Ljirblianice takoj od mostu dalje. Obširen korrmteks bo kmalu popolnoma zazidan in sotovo je, da bo to scasoma eno natlepSIh ljubljanskih pred-•mestij. Priznati Se treba, da se Kodclievo zadnje čaše lepo raz\'ija. Med lvčnimi vilami stoji velrka in masivna lesena baraka, ki je bila zatajena šc 2a časa pokojne AvstTiie in ko v njeni okolici se ni bilo nobene kidane stavbe. Ta barska je pa metida motila župana v Mo-stati in ra2mi§Ital ie, kako bi jo odpravil. Lastnik barake ie prejel te dni stri!cten nalog, da mora barako tako] izrirainiti in jo najpozneje v 8 dneh podreti. Talko se glasi nJejcov odlok in če bo ob-veljal. bo prinodn;e dni na ulici devet strank. od katerih ima vsaka naiman? 4 do 6 otrok. Baraka, ki jo je med vojno /uradili vo-jaška uprava, ie masivno, še dobro ofcranie-no dvonadstrormo poslopje. Deloma je 3e-sena, deloma zidana. Zunaj fe sicer že n?-kolifa) raz^nokana — sni stoii že 10 let — znotrai na je šc trdna in ?e v tem posjedu gotovo ena naisolidne-iSih in 7a stanovanje najboij Tvimernih barak na Kodelievem. V baraki stanuje devet stratik. Več:noma so to državni tislu^benci in siromašni delavci. ai zaslužijo mesečno koma) !<¥¥► Din. ne-kateri pa tedensko 15(V—200 Din. Stanovalci baiake so siromašni, vendar so pa nfiliova stanovanja snažna. Nobena stranka ne vc kaj ie dalo mo&čanskemu županu povod, da je odredil, nai se baraka v 8 dneh podre. Menda mu ie na poti, \er stoji nied v'lami in kvari estetično !:ce tega okraja. Drvztza. vtroka gotovo ni, fcaiti baraka ie trdna in n! povoda, da bi io pođi-rali. češ, da trohni. Prizadete stranke ape-Itrajo na meroda.me faktorle, nai to prepre-ćijo. Kam nai ere devet družin s Stevi'niiTi: otroci, kn vlada tako pomarr'kanie stano-vanj in ko ne morejo plačevat! visoke na-jemnine? Lastnik barake jim ie naiemnino ctlo zjilžal. A zddj jih hočejo vreč: na cesto. Kam naj se ti siroinaki obrneio. Če b.) županov odlok obveljal? Res ie sicer. da baraka kvari estetično lice okraja« toda mnenja smo, da to še ni zado&ten razlog, da bi vnjli na cesto 9 siromašnih stran\. Ce bi drža! ta razlog, bi nioruli izprazniii in porušiti \ mestu suaie;n mnoso starili vis. Todu uikoinur ne pr:de ju inNel podiraiš sturc Iiiše, ka^ti ričajH am di bo to uvide! tud: noićansK zrpai la 4a ne bo taal te zadev-c do skraj-riO5ti. Že tu prmitiviieiii sociialni ču* se ucMra misi', dd hi vrffi na ces'.o 9 siro;na$-n* straak, Lo ie tako težko dobiti stano\*a* nje. SaJ bi se pri/34et« stranke gotovo same rade »selite, če bi imele kam in če bi zmosle visoko najenmoou Apeliramo iid mošćaoskecit župana, aaj podirante barake odsodi. dokler prizadete stranke ne dobe primernefa zuveriKa. Noseći« žeoasi i« aUdlm aat^raai pomore naravi^ »Praoz-Jo^etov^« grenči-ca do ufejene^j delov^nia želodca n ćre-vesia. OUvni Zastopnikj modernega rdra-v Istva ti ženike so preitkusiii. da »Pranz-Toselova« voda v največjiti slaćaiih iniinku-je hitro, siittrno in bre2 bole^in. Dobi se v vseh lekamah droserijah in iDCcerijskih tf-^ovioah.__________________ Besedo imaio naši čitatelji (ktpravtle prmetne uvire! To je bil teiak pnrod, 6% *o z^ariii m obelodanili neke skico ali nacrt, kako mislijo modernizirati naSo Zvezdo. Koliko je bilo ie prerekaaja io u^ribamja po č;iso-l'itih, ka| da a« ho^e t oHo Zvezdo tat^ti. Cemv ljudi bečati, ztkij te a iste up«li tn-ko} »početka t *kico o» dao? To kaie ii»-ko tiBJO ali »vojfglavno«t gotovih ali g<»t<^e-ga gospoda, kateri hoće v Ljubljani vse j.r^obrniti. Sv«hiji»m, da se v bodoee v prvi vrsti lotit© tranči^kan*k«»ca inoftu. ki hi pa bilo treba v smislu nacrta regulacije Ljublfanice raširiti, da ne bo tacu taka gn^H-a. osobito v dapoManskih urah. To bi bilo nfkaj boli hvaleinetea in nujneja in š^l« potem. č> borno imeli dovoli a>nar>a, prid«>W> na vrsto drugi oiaoj potrebi <»ki* {•eiipMoti. Pr«d moderniziranjem Zv«uie »i «>a «e Gglejte bodoik na doienjskeni mo«tu. i'olo je kotanj in ob deževtiem vreroeuu ruora-mo taro balancirati če« luže kot s*no morali Ie nedavno po Starem trgu. Menda oi-kar je bil most jK*tavijen. »e ni tam prav iii£ po}»ravilo. Vodi iwn *«* veo no \x>kaie pot kam nsj leće. n^ pa ladrievali jo po hodnikih. Hodnik oaj vHno vi«i, dn «# voda odteče! To j> potrebno nagla«ati, Vajti na vec krajih sredi m^sta stoje luže na novih hodnikih Blhu doienjekega mostu pred Babice vo hi*o ovi rata dva kam na pri vhodu promet, kajti postavljena ita tako. da pol pešpoti aapirata. f*# bi «* ta Jva kamna odstranila, hi ta niša prav nie n« izjrubiL na arhitektoniki. — l'r^dea je stekla dolenjrfia ieleznira. »^ i*i bila Uko ob^utna ovira. » ^edaj »e je promet y*?š«'^v tam najmanj pode*etoril. a ta ovira S^ dane* stoji. Pomislite tamo. koliko &»n*k • provijantom hodi tu mimo v Ljubijan.. Prosimo torej 1a tf prometu«* ovire r*Htranit«*, predan l>o«te moderniiirali Zve&Io. Saj to »pada tuđi v meetno občiuo Ijubl.Un-sko in bi ne *f:ilo toliko kakor Kongivegj trg. A. Kn. Kakšen bodi trg pred glavnim kolodvorom? Savno uredništvo! Stcer sic ie zaklju^Mi po^I^vie, ki ste ga otvorili javno*ti. da izreče tud: svoje rrmenie o preuredn\i »ZvczJe«. vendar j: moi namen. izreci Vam svojo zahvalno be?-?-do v imenu tistih, ki so ne !e s travico kn-tike, temveč tuđi iz tehtnifa razlojov me-5ćwna, dakoplačevalca itd. Kainteresirani, če podato k predmetu svoje mišljenje. Nikdo ne pričakujc, da raora mnenK' posameznika ravno obveljati. Ce pa je ideja »ćiava, sproži lahko v nada'.mem zdravo misel, ki zamore koristiti ne samo »piošno-sti. temveč ce!o strokovnjaku. \i nai jo v okvirju možnosti in *retlstev izpelje. A sftičai »Zvezde« načne labko tuđi ;av-no diskusijo o določini pro^torov za projektirane spomenike. Kdo ie bil n. pr. vpra-$an ob T>reuredr'tvi tivolskMi na«adov in še-taliJč? Zgodilo se je. Morda 6V)bro, morda b! se da!o bolie napraviti, a dancs je neVa; novela ttt in — mora bi'i dobro, će tuđi bi se dalo v Cem usovariati. Že nekaj let se v'e:e hidi kaca preuTe-ditve ljuHianskesa srtavnesra kolodvora. Dosti je bilo že izraženih misli, ki pa so zaSle nw pese!< !e radi ogromnih ?tro=^ov, -1 Repertoir Narodneg« gledališča t Ljubljani DRAMA Zmčetek ob ZO. Srcd^ 2\.: ftkvkur xšl»?- A. Cetrt*k, i5.: L^pVjetioa. L»a*l. ureJ- uri m.ž. P«tek. 36.: zawto. Scbota, 27.: Živi mr:\e:. C«5»i :b p-ji!oviiin: večer z- Rcjo^a. h\«n. N«del>f ^8.: B:rka. preni'.er*: abonma. OPERA Zmčetek ob pol 20 Sred«, 34.: Grof LuiaeinbtirAi. Gosruje i- Ii> čić. C. C«rt«k, 25.: icprtc (jeocrai**) P»tek, Zb.i Ufgan iuiro«, prenrj«ra. Pretn-er^ki jbotima. Gosiuše j. ITič'*!:-N>ho4a, 27.: za-prto. NcdePa, 28.: Cisan barcn. Cjo^iuje £• V.'.c.č. I?.v. Koncert Zikovcev \a*i svesti prijatelji. *;g. R /S-ika, H. Ber*}er. L. fternv in Z. Zikt. /dru?eni v komorni godalni kvartet pod imenom »Z\- j ka«, su priredili včeraj. 22. t. m. v Filhar monrčni dS^ortni v vsakem oziru krasno ti«peh koncert. Na spoređu je bil češki klasik, sodobnik Moczarta rn drugi li znameni* teh tedanjih ^iasbenikov VavU\ Picht. s trodelrtim ^odaVniro kvArtetom v d=dijru. ki nosi vsc karakteristične znake tiljshene^ ^a ustvarjania klasične dobe. Pichl !*e rhi sti v ("'eškoslova^ki ir vedno mnogo igra in so imeli radiopocluialci včeraj priliko >IHati \t Prag* tuđi njegov Di\ ertimento no flavto, goslt in čelo. Istu taka verno zrcalu »edanjc ^la>bene dobe je godalni kvartet Josipa Mandiča, ki k' :\k\ na.i nosi :a ali on«i uprava. Nikdo tih ne bo irtvovaj prosto vol i no. Vsak radrlek. ki nasfo»pa i\\ neuHČikovtno. je dobrodoše' \n *eh*en dovnlj. da ?e Ufiko favlečc slavno vpraSane. Odslei se gradi postopoma m se po'j-gorna v razmerju zmarlnvili stroSkov pre-ureja vnai prostor pred kolodvorom odnosno rarSiriena Masarvkova cesta. \r r*'-^-rne mestnega srsdhenesa nrada ;e >e izšlo p-n'lhjfio r>oda*i:ov v iuvnost. kaj se namerava nabaviti pred 2lavn;m ko4od\'O* rom. To nai bi t>:lo defiTiin'no? Brez iavneza mnema? Tuđi nika.T ie ?e dovoli časa. dl poda "avTKiv nekai up^avi^enit1 ponv^'ekov v bTa?ohotn: prevdarek tištim, na katerih ramena nade tuđi odgovorno** za posfedi-ce. NaTtv>!i učnkuie pred v>d\:i!i kolodvorom !epo ^planiran. rarse??n in oktisno o^rn^t^eT( rvrostor. T? prostor mora r^;ti *»e-veda smotreno ra/del:en in morj >lir?:*i vsak sektor svoierru namenu. AvomoMi. :7vqščki. pnstre^čiii. splofi vsakdo mora ve-detT. k?e mr te mes rotm naveJcnesa Aorodvor^kega pred-pT os tor a. Kako pa smo stiša!', da se misi: urediti Mdsarvkova cesta? Baje na&tanejo 3 oto-ki ah otočni mestni peroni, obrobl'enini s k.mnitimi kockatni. Cn peron od Dunajsk? do MfVToSičev?. drugi od Mik1o£iče^'e do Kolodvorske :n :retT od Kolodvorske skoraj do Res!ie\eces*c. Na sredniem oterku pa na-meravajo postaviti neka] obrobnesra dreves-ja. TX)dzetnsko srranišče, nadze:TT«kn infor-rrac:?sko pišamo, tramvaisko čakainico. merda tndi bvfet in. ne vem ie kai. R?cino, da so t? n3črti ze ivonSnoveravno sprejeti Kaj nastane torei tik pred kolodvorom? Mala. če še tako lićno in drafoceno se»t**v-licra naseVbina. ki mora na mah uniiit: na-rnerr prerostora slede ra?sežnost: rt efekt, ki ga. mora imeti potnik od kolodvora. Ali ne bi bilo bo! smorreno. da se pre-re£: se v zadnjem trenutka kaka spakedranost trga pred flav-nini kolodvorom, »,------------------------ ^a ie po cnkratncoi slišaiiju io bre/ p*xti« ture težko točneje oceniti. Bre/ dvoma je >tcvilno in pozorno publiko najbolj o^rel rKofak. — Zikovci ^.o ves svoj program izvedli mojstrsko tako. da bi bila vsaka med! a hvala o njihov em ir^ajanju, »ijajni tehnicni dovršeno© ti posameznih umetni^ kov. kakor tvdi celote m iftkreui občuteno* sti predna^anja nekako odveć. Želcli hi li jih vsako >»e/ono vsaj dva* trikrat. ker ni njihov nastop samo viaoke^j« umetrriike^i temveč tuđi eminentno važne^a vzgojne^a pamena /a ves naš glasbeni naraštaj m tso glas-beno LjuKljano. —č Koncert beograjskega narod-nega oricestra Skoru ncopa^eno je včeraj ▼ »l'ukMtu« priredil Narodni orkester obU^tnejja odbo* ra L'druienja vojnih invalida u Btu^rada koncert, ki bi % izdttnejšo reklamo prav sigurno oapolnil Union Sicer mnogo tej»j.. Lar *mo »liaali, pravzaprav ne 4fmd* n* Loncertni uder. vendar pi ie ves ta *rbtk\ sli bolje sIovanskoH>njcntalsk»*:i*ian*ki fol« klor zelo, «clo /animi> in bi, koncertno. umetno obdelarici. /maga! pa ^ «»tfh koncer t;h zapadne Evprope. Narodni orkester. *•-•-stoječ iz 2°di! tan>burska. frul itd. pa trnu tuđi prav i/vrstne pevce. med katerimi %o 1 Sv odlikovali s »olo*na»topi n. pr. »opr»n, ' alt, tenor in baritoni; lanimivo je bilo pi»* sluiati talserisla, kombinacije frule > har* mrmiko. na vijfrfini rm'tiram* trobento itd Publika je / velikim zanimanjem sledila '■sem točkam ter izsilila dodatek s* dodat^ Lom. Narod-nen^u okre^tru bi /teli rvolr," dvorano, toda žal. bila je >koro pri/iva. Na reho«1ovi4ko. kimor potu.ie.iri. hndo 2c\\ svirači in pevci i*oto\ o prav selike u&pc he. ~-cx- i:<' \pr'/.ori v 'lufci.^'ik. iriaii v CetTrtk, J5. :. m- ko: !"id*k- pređVara pri E^ifanih omuk. Pr«aMi*ra 4r««H» »ttttlui« >v .« uwr+* i« . ..l-**liU* ,.+*.\s±2* &i<*Jj*m «- >*AK4fc> ^*- . ti* Nriut; Cigu ten«, ik^^or U «v^!h>, '^aameji ^ii* Jela opc-rrta« ..'«r*(^.c. Cx-« z>+JO9 č v rKM\tm pcai«BJ **».6no 4*lo. *. i:ojr^t iw>c u. ,'>-..-w- opertiac .i;mCi, g, ^-.* Pa kave.aik g. >tr;:».r. fatmijvT* )m v ?c;t*, 2». t. :u. u ?rc m: trski »bonnt.. CaaM la pot4ovlM vt^er prvi* UubU^«-»4« *■•■» g. Zvmuimlrm Kofe/a. V w t, '.o. dne .'7. t. nt. mt ^^*ic>4 od :;jY]*vdu «*daa*^'. vAfak* t- '£* a:iatr Koaoi, *, j« g«W. m w*>A- Z4 đtjiCtletJK:«,* dck'.'Mit . t,CV •€»**- drtlli. ii*tv*ri* tc'.ik<' u :a*© moCiu. iia*fccv, d« f^ai osta««|>> sje^ovc k**&cv* v n. ->l:*e«i im ti* -Jf^iem ioo«i»i. Kot x*k>\ -'te ?'tj»t».o to >e čbrtl »Zrv fia mrrseca«. Obč nv.vo* ki c v&4- Kf*z dvcwii- ^<-kata!-o tad: v s-.hoV' »v^c-c fc\*. l«i.n^i* jn >->->. o- t >obottu p?«i^♦J\* # izven /fij' ^*;. j^ Mia v {aa>!;a*«ki dra-an: trile rtrva^i yr*lk*t* Navdrwfa #V441« v ćnnu »in: C^ri^re«. Na 'a v; eie 'trctuven v©i«r v luj'^m f«td«!.>wU pr^v >>»r!>ik> < *« ■ »anja-;" ;?t-i!;i'i\o ?u!i!.k< :n v-f -■ -efle \ e-ii^eaa C^»e;a njrodu. Prce . ^.* :e '/-»« abcn.na.d. aUaMv«< Svttajkiar. p!n'^>W«: oaxw m koiwerwi; pevec, k 7jpu*fia ?rfV»«>i40 Mtsono lJjh!'aTK>T So •«■*'.>j £t 'a\r' < <-l ri !»♦-iiv-kjaiu na .■••vj'Se .-ilajbe ru^ li i.*n*.»»•:% sk\n4ar ot>s*-tat «a;po-ptt-fc*rBf5>--' s^veriskc fi.jw.-dat r^a^mi koncert Ql«a|>MB> Hatic«. V t*ritk, eden M.'^i h ■ ^ •je se&on*. Ta d^n na«^ cf'r'n .-o .^.-. • f ijubl^anJce di>be:jc Matice n ;t\ .j 4 m«4 drj* t>iti rfcr-.o\T4* v Lj.nht.ian; Ooic>vCe\o %\Mo; TH-bravk*. b^iied roUjS h sirlada!«1^ - t1rv»*ov w brez dvema G-'ov^c eden na-inartae'neiirh «• tud. čdra :.* bo"š h. f*jr-kirat »mo s'ta%J na ko«-Ctrtntm odru v l>ubl;a*»i par »'ejcr ^ crkevrai-«rh 4A*n*icv. k: "=e odUivjcio ?u ;*r*4»»« Vrei»~ lie>ni n ^d^a'.tf'i r •im :«." ^r'^'nern ^^Vi<'\aN< *kefB k«!or> .'. Med dfU«-Tn i« O^tov-u; n«n»*.tl »censk^ muf\« ti OjiiduHćevo dram« Dtfb-av-*a. k: |e b;'a že ps-ir^t irvaiaua v ZnfeiNJ f ■ah'eđaim u»pc»v>ni. li *e »ceflstee mairk« -t- on-*€« se^avil :b nap-t' -« f *' f»od nail •.) ?7. ■« mkM*i '•■ a;»r'j ib S^ uri TveieT vpr'//^ ^euf«' a kofrftki odr-r kfa^nc ir'-d«>at!*Vo r-o »fat«. Dc*f^« >* **i»o i«f>«o • do«ie »vi; \*%*.k i^fw««» druce^a dei««i;si v r'Anf!il\*ii '^uK-^urnKnosri rređ nn>fcefii i« if. Wi :cra ;e \ Ci'iiko Of*e»«n* bijttcafl'., L; ne ?^>-zna miakih *»lw><)v. -- Pr: preJvtav: VNJ«r!ak- -e Karaš, Ko*tJc. Kune, Mo^*«- i« PttrcvfciS. — V^o-m:=e se Hn^,^ d^b;!*- od C*eria d^'> v «*-Sv)vk'i ffosp. M;.-->šj KamkSnila na S4*rt-wi *rr»-Sclv?*n4 pced^ava j« okineavaMia aheajentOTn « droffeoBJ obč-rstvM, ne del'»ka m je Iv«« abon-tn«■••: :>re-sposvetska cesia. 13: Caso-v«^ napovad, r«t>toouc^««a r:a«ha. U-K): Borzna pročula. 17: Jom? |iaMkMi4. !•: Antc-iocM 4kivea«ke Ivikr ra^MM9 tVat-«a. lJJ.iri; PcrVlav v ZJT*Zmtm storH, *r S:*1* Rj*e. 1«; Cc*£4ia, f. Nt>»k. 19JO: R«*l»il *v«-t ovtd. Ptt#%, :•. 4. UJt: ReptYMlacaa*ui ^««>i M; C**av«ia Oir^ved. rrp'oducarana fi*lkt. l^JO; Hctomm pofoč -. 17: IU«tc«rt Ra4>r^«%tt*ra. ls: l»T.!tifrra.»ca \ crosi^vje. 1».»: Oo*flodi*»-s:vo. sd:. Krt»' * !»: IVthimHM«!. df. Lehci. I^JO: I« fLa*Ae9*«a iw#i«. 4r. V«rwk. ?ft: P*i,sV" »>"■ ^':^ vf'tr. ?1: Konoer! ff»d ^-rrke« s"-^ /?: FVroi'u u časovtui naavcvcd S«lM: Re>>ro4«c%af!a r1a«^». !<; C«»ovna «aprfir«d. r«pro4nc;Tafta flasha. ]>.-*ii- rVr/vj i»roCa'a. 17: Koac^rt Rado^r* Kč*"4 1S--'O: Semlokia, »■• 4r. PtaaktrnV \9: Zforn Jaiirar. FH«e«:ku, ikevavt! 0TR05KI •iOC^Bnci atjnai /a vsako malenkost, — Ti si Je ircicu, kaiti moja ;*c prc-pira tuđi hre? matenkosti. Poznavalac i*mk. — Kaj, gospod sodtiik! Ta *tara zločinka je sama \ se priznala? — Scveda. Cim sem zač«1 aovoriti o njeni mladostni \ihravosti, je priila z barvo na dan. ■ •• * . * . • • Stcv 93 »SLOVENSKI N A R O D« dae 24. aprila 1939. Stran 3 Dnevne vesti. — G. veliki župan dr. Vodopivec se je vrnil z dopunu in zopet uraduje. Stranke spreiema kakor popreje ob torkih in petkik. _ General Syrovy novemu načelniku načtga generalštaba. Načelnik generalštaba češkos-fovaške armade general Syrovy je posla J novemu načeUiiku našeja general-S'.ib* Milanu Milovano viču pozdravno brzo? avko, slasečo se: V svojem in v imenu će£koslovaške a r nude vas pozdravljam kot oovejca načelnika geucTalnega štaba bratske i ugoslo venske armade, s katero nas ve-žejo spomini na slavno skupno borbo in zavest, da imamo skupne naloge pri ohra-nitvi miru- Trdno sem prepričan, da se bo-do z vašo pomočjo tuđi v bodoče vzđržc-valt in pospeševali med obema armadama prijateljski stiki, katerim so posvečali vaši prednfki toliko pozornosti. ~ Promočila. Danes opoldne ie bii promoviran na ljubljanski univerzi abs, pravnik g. Franc L c s V o v i c iz Ljubljane za doktora prava. Čestitamo! — Nemškl avtomobillstl v Crikvenici. Danes so prispeli v Crikvenici nemški av-tomobifcsti. ki ostarjelo v tem pnlj ubijen em kopališču ves dan. Pevsko društvo »Zora« ir, Karlova je priredilo nemžkim gostom na čast koncert. — Naša emigracija v februariu. Po po-datkib liseljeniškejja komrsarijaia v Zagrebu se ie izseHlo v februarju iz naše države 1145 izseltencev ali 574 manj, neco v februarju lanskega leta. Od 1. aarruarja do konca februari a ;e znušalo število izseliencev 2179 ab" 73? mani, nego v prvih dveh me-secib lanskeja leta. Iz Hrvatske in Slavonije je SIo 314 izsel.iencev, rz Votvodme 310, yz Dalmacije 300. iz Slovenije 95. \t Bosne iti Hercegovine 76, iz Srbije 47, iz Crne zore 12. Od teli ie bilo 67% poiiedekev. V Argentino jrh je §!o 562, v Zadiniene države 312. v Kanado 186. v Urugvai 74, v Bra-rilijo 51 itd. Vrnilo se Uh je v februariu TF2, od 1. ianuarja do \onca februaria pa 502. Lani se iih *e vrnilo v prvih dveh me-secih 470. — Za zaščlto naSih delavcev v Franciil Hi Holandski. Vlada nainerava v kratkem sprožiti vprašanie konvencije o zaSčiti na-^ih delavcev v Franciji in Holandski. V Franciji ie okoli ?0.rwK) naših delavcev, rta Ho!ande svo.ie elane, da ie siavila pod zaporo razpis na tečaja za izdelavo eene-ralnega ide;nega nacrta z* internat in rim-nazijo v Novem Sadu, In sicer radi nepravilno sestavliene ocenievalne komisije in prekratkega roka /a vložitev projektov. — Ik »Uradnega lista«. »Uradni !tm ljubljanske i* mariborske oblasti« šl 42 z dne 22. trn. obiavija pravilnik o poslovanju ra-čunovođskih oddelkov finaTićnili direkerj in ! e> racunovodstvcno-balajia-iniikem poslovanju dotičrpli uprav. — Vrenje. Vremenska, naooved pravi, da bo većinom« oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo v vseh krajih naic države oblačno in de^evno. Naiveč dežja so imeli v Splitu. Maksimalna temperatura ie znašala v Skoplid 19, v Splitu 16, v Beo-srradu 11, v Zagrebu 7, v Mariboru 6, v Ljubiiani 5^. Davi 'e kaza] barometer v Ljubljajii 760 mm, temperatura ie znašala 4 stopinje. — Samomor 70letnega starca. I/ Osijeka porocijo o nenavadnem samomoru v Ka-pucinski ulici, ki ie vzbudi! veliko pozornost 7Usti med obrmiki. 7Qletnega obrtnika Jo-sipa JH6hmd^ ki ima dojavnico v Kapucius\i ulici, so na Sit včerai v stranišču obeSenega. ^tarec je prere/al vrv na traverzo ter jx>-kieknil na stol. Ko si ie zadisnil vrv okoli vratu, ie spodnese-1 stol in obvi^el. Naše! ;:a je neki delavec. ki je ra-ka obvestil policijo. Starčeva tragična smrt ie vzbudila sočut.'e posebno med osi.ieskimi obrtnrki, ka iti BohiTi je bil najstarejši obrtnik v me-sru in splosno priljubljen. \ smn so gi y;nale družinske razmere. — Razprava proti Notncetn i/ Beške. V Osijeku se nadaljuje razprava proti 11 Nemcernese5na deklica. Vsa vas 5e bila raz-hurlena, ko se je zvedeio, da 'e dete izgini-lo in sum je pade! takoj na c.Rune. Orož-nikom so pomagali iskat! ukradeno dete tući vsi vaščani, toda bre? uspeh u. Ker je v blizini vaši rcka, so ribiči ore iskali z rnre^ami vodo, mislec, da je dete uton;lo, toda deteta nišo našli. Cigane, ki so dan preje sli »kozi vas. vaščani Še vedno zasle-^^iejo, Orožrriki so obvestrli vse okoliške rostaie o drrni tatvini otroka. — Tajna smrt podporočnika Starće\ića. Poročal' smo o nenadni smrti pođporočnikd ^tarčcvtća. \\ s? je v Mosfariti v voja^ruci prj^ial kro^o v ?!avo. Pravi v?rok rreso-ve smrti bo menda za vedno nepojasnjen. Sprva $c re mislilo, da se Ie mrrelil paradi nekeza deklcta. ki ie zavraćalo uje?ovo Ijubezen. To pa ni rcs. Včerai so tmplo po-kojnera ?tarčević;i odpeliali v Novi Sad, kie-r bo pokopano. — Umor ffordnega čuvaja. V bliiini vaši Trompoievc: pri Osijeku so pred dnevi na-*Ii truplo nekega moškeca. U^otovi?! so, oS.ko-dm^an. Krstovič ie nato pobejm1! v gozd. Preživi ja! se je s tatvinami in rapi. L. 1921 so sa orožniki u jeli in prišel je pred sodni-ke ter bi', obsojen zarad: posku^enega umora na 10 let tcžke ječe. Cez 3 leta je pa pobegnil iz zapora v šore. Posta! je strah in trepet Tor>lic in okolice. Osvetil se je vsem, ki so pričevah" proti njemu. Pomori] je več kmetov in oropal niihove h:§e. Ljudstvo ^a ie imenovalo samo »gorski car«. V vaši Pločnik ga }e AOnČno dolete!a u^oda. Ropar se je skrrf v hišo nekeca uglednega kmeta. Obvestili so orožnilse. ki so prišli in ga preseneili. Ropar se je udal, ne da bi se branil TzroCili so sa sodišdi. Scde! ;e tri le:a v prciskovalnem zaporn. Med tem je sodišče zbiralo podatke o njegovih grozodeistvih Obtožnica j;a dolži. da je umoril 5 seljakov, izvršil 17 ronarskih na-padov in druge števiine delikte. Zasebnih obtožencev je 30, prič je pa oovabljenih nad 15<\ — Poskušeno razJjoiništvo. Pred dnev' je napadlo več delavcev pod vodstvom de'avcev Kondića in Stuparia pisarno parne ža^e v Petrovi gori uri Voiniću. Napad so de'avc: f-zvršali z namenom, da oropaio blagajno. Upravnik rx)djctia in blagajnik sta se postavila razbojnikom v bran, Raz-bojniki so vdrli v stanovanje in oisarno obo-Tcženi z nozi in samokresi. Ranjen je bil neki uradm'k v p'sarni. Napadli so zJbežali. ?^e isti d^n so jih polovi!; orožrnk: \z Vir-ginmosta. Pri tel so se orožnrki iz Mrgin-mosta posebno izkazali. Pred tedii: so že pnlovilj znano razbajnisko tolpo Joce Ore-šćanina, ki se nahaja sedsj v zaporu v Pe-trinjah. — Fotoaparate kupite najbolje pri FR. P. ZAJEC optik. Liubliana. Stari trg 9. I? Lhibliane —li Prof. Vedral na zadnji poti. Včeraj ob 16. so prepelici zemske ostanke pako?-nega prof. Vedral a izpred mrtvnšmcs de-?elne bolnice na pokopal:ščc k Sv. Kr:žti. Pred mrtvašn;co je pevski zbor Glasbene Matice 7ir! minj. Ce rMTnaio poročati kai druztgd. naj raje mrriče. Čudimo se, da zagrehski in beograiski listi sploh prioDčnieio take gorostasne bedastoće. —lj Pri javni honi dela ▼ Ljubij&ui je v ča6 nioiških iu 9 ženskih, skupaj 117. OJpotovalo je 11 mo-ikih olpadlo pa je 16 mo^kih in 4U i^rtsk, skufkij 5b' trezpoi'Plnih. Delo ilee: moski: :-S manipulanti ta. lesno stroko, 1 elanom, 2*2 »teklarjev. 23 kovačev, IO if-lezostrugarjev-livarjev, 3 ilalarji, 37 stroj, ključavuičarjev. 78 mizarjev, 25 »tavb. ključavniČarjev, 4 urarjJ, 14 elektromon-terjev, 7 kolarjev, 3 puškaiji. 8 iagarjev, 4 6odarji, 5 tapetnikov, ^ krojac^v. 7 usnjarjev, 9 brivcev, 5 sedlarjev, 7 knji^o-vezov. 1 brusač za orodje, 11 kleparjev, 1 aobotehnik, 1 stroj, risar, 1 elektrotehui-£ar, 1 pletar. 12 natakarjev, l predilec, 2 tkalca, 61 čevljarjev, 3 klobučarji, 1 kraoar, 1 medičar, 14 mesarjev, 34 pekov, 5 mfi-narjev, 36 trgov. pomoenikov, 36 hlapcev. 9 gozd. delavcev, 158 nAvad. delavcev. *20 pom. delave«vf 15 avtomelianikov, 21 pisar. slug, 7 Soferjev, 18 •trojnikov, kurjačev, 1 dimnikar, 73 zidarjev, 25 tesarjev, 1 kro-vee, 2 vod. inltalaterja, 2 laboranta kemije, 6 knjigovodij, 51 zaseb. u rado i kov, 14 pie-fckarjev in »oboslikarjev, 9 vajencov: ženske: 10 pisar, mo^i, 1 kontorisitinja, 6 prodajalk, 6 oataltaric, 11 šivilj, 1 iivilja perila, 8 sivi I j za elamntke, 1 modistinja, 1 frizerka, 1 črko*likarica, 06 tovar, d^-lavk, 44 dninaric, 9 kuharic. 2 sobarici, 46 služkinj, 10 postrežni<% 2 vajenki. D *? 1 o je si ratpolapo: moškim: 8 hlap-cem, 1 vrtnarju, 17 kamnosekom. 15 kam-oolomcem, 1 pomoi. modi za pilaroo. 11 železobtrugarjem, 5 Ujuvavnifiarjem /a šnite in štaoce, 10 ključavaičarj«m-fre«*T-jem, 2 kleparjem, 1 mod. mizarju, 1 ia-garju, 1 mlinarju, 2 reibar. pomoćnikom. 2 ličarjem, 2 usDjarjem, 1 li car ju za naj-finejBe. delo, 1 usnjarju. 1 hakrokotlarju, 8 čevljarjem, 2 krojačima. 2 kroj. prikroje-valcem, 39 501*1. d*»lavcem, 1 zobotehniku, I del. za go*pod. delo, 19 tesačem, 37 zi-^arjem, 3 ple»karjem in feoboslikarjem, 1 bolni^kemu t?tremlku, 4 fasad. zidarjam, 2 tesarema, 1 »troj. kljućavnioarju, 2 žeI*-7-Ch fitrugarJK?ina, 6 navad. delavcem, 1 zeleio-livarju. 1 el^ktričarju, 1 cevljar. ^teparju, 5 vajen«*em; ženska m: l tajnburirarici, 1 pletilki. 4 ^iužkinjam, 1 kmečki dekli. —lj Se znam Izgubljenih predmetov, prt-;^vlieni!i policijski direkoi'i v Liubliani v času od 1. do 15. aprila: 250 Ddn. 100 Din, 1 listnica, v njei 600 Din in razne listine, gbseče se na ime Omahen Jožef, 1 listni-ca. v n>ej 350 Dm in nekai vizitk. glasečih se na ime Škofic Niko in neka! slfk, 1 list-rrica s ISO Din, 1 ročna torbica, v niej 40 Din in 1 recept dr. Dereanija, 1 žepni roteec. I listek in ! zavitek bonhenov, 1 torbica s 140 Din, 1 torbica, v niei 70 Din, 1 malo o.sđedalee, 1 ključ in lepni robe.c, 1 srebrna ženska ura. 1 briljantni nhan z 2 briljan-roma, I zlata vezica s srebrnim obeskorn, 1 ruta z rdečimi pikami, 1 ko!esna z-ractia sesaijka. 1 režijska železn. lejTitimacija na ime Cerne Mirko; J pes-dob*rman, nosi znamko občine Vič št.36 ali 37. 1 oćala s koščenim okvirjem. —Ij Se/nam najđeflrfl predioeiov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani, v času od I. do 15. aprila: 4 bankovci po 100 Din, 20 Din, ! denarnica s 56 Din, 1 listnica, v njej 2 voiaški svetinji in dekret o vojaškem odlikovanju, stfaseč se na ime: Bučcvić Peter, 1 zlata zapestna verižica, 1 nikljasta moška ura z double verižico, I srebrna damska zapestna ura, 1 ital. srebrni do\ ec za 20 Iir, 1 konjska oJeia. 4 kliuči, ! očala. I aktovka. 1 zračna sesalka« 1 ustnik sodaluesa instrumenta ih 1 ino*ki klobuk. — V železniSkih vo* zovih so bili najdeni sleUeči predmeti: 5 palic, 13 dežnikov, 4 klobuki, J rdeč ro-bec, 1 daraska čepića, 1 doza iz pločevi-ne, 2 para damskih rokavic, I sekira, 1 pasji nagobčnik, 2 damska blamnika, 1 crna suknja, 2 otroški obleki, 2 ovratna sala, 1 čepića, 1 zavitek električne žice, 1 jer-nien, 1 kolesna sesalka, 1 zavitek, v njem 1 srajca in 1 kravata, 21 jaje, 1 par galoš, 1 aktovka v šolskimi knjigami, 2 vojaška kovčega, 1 zavitek žične mreže. 1 konjska uzda, 1 slika z okvirjem. IM žarnic. I cementna plošča, 1 damska torbica, 1 par damskih čevljev in nekaj izolirnih cevi. —Ij Prodala konjskega gnoja se bo vr- <,;la potom ustmene Hcltac;ie dne 4. maja pri komandi 8. žandarmerivskesra polka v LiuMjani. BleJweisova cesta ?. Pogro.i; so na vpiigled T»ri isti komandi —tj Občiii zbor »Ženskega Pokreta« se vrši z ob:ća'n:m dnevnim redom v četsrtek, 25. t. m., ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Iz Trbovelj — Že zapet pretep. V nedelio zvečer so r>ili v sostiln: Sušnik domači fantie, med niimi Bevk in Smodič. Mirno so se zaba-vali, dokler oiso stopili v sostilno še delav-ci. ki so zaposleni pri napeti a van iu vodovoda na separaciji ia sicer Jančar Pilip. doma iz Kamntka in Jančar Alojzli ter M^rolt Ivan r>ba iz Ljubljane. Med domač!mi fanti in ddavci jc prišlo do prep-ira :n pre;e>pa. Gostilničar g. SuSnik ?e hotel miriti, toda zainan. Bevk je dobi! smrtno nevareii su-nek z nožem med rebra. srostilničaT Sušnik pa, ki je mrril. tuđi smrtno nevaren sunek v brbet, dočim je bi! Smođič Ie bžje rj-i^cn. Ttžko ranienesa Be\ka so prepe'.uli v rudniSko bolnico, jr. Sušnik :n pa Sinođič se zdravita doma. ŽaudiirT?eriia i£ o^ba Jančarja in Marolta oddala v sodne zapore v LasTtem. — Samomor. V \!aJvu se ie ustrelil rncđ postajama HrasTnik in Trbovlje 3Uetn: rudar Kišek Alojzij. Za-posten ie bil pri rudniku v Hrastnrku. kjer je zaslužil do 40 Din dnevno. Ker pa ie moraJ pole* svoje družine sflerbeti §e tuđi za nezakonske otroke, s tem za&lužkorn ni mogel živeti. Pri rudniku je odpovedal delo ter se odpeljal z vlakom proti Trbovljam. Sredi vožnje ie stopil k oknu, se nasoil skozi okno in si po^n-l krojio v stfavo. Samokres ie r>ade! na pto-20, sam pa se Je zvrm'l vznak nazai v voz, kjer je takoj izdihnil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Trtovliafi. Kako določimo datum velike noći Prvo formulo za določanje velike noći je sestavil slavni matematik Gauss. — Cerkveni oćetfe so napravili v tem pogledu zmesnjavo. — Najenostavnejsa formula. Pred vel ko nočio ^m47 1-etHi veliko noč 31. aprila tud: v Ter,3zalemu. Prvotna razlika med veliko noćio tx> ure^oruanski reform: z ]. 15S2 in po ortodoksni cerkvi, ki 'e obranila delitev leta na dn-cve ix> i> -steniu l dabe Julija Cezara, ie zna-sala >amo 4 dni, toda tekom stolcu; je narasla na seđatrrh 14 dni. Zdai okazala do-hre volić za toli potrebno reformo koledar ja. Zaenkrat ostane tore^ vse pri starem. Pravilo, po katerem se dajo vc-Ikonočni prazn;ki vnaprej doJoč ti. je f-mnula. k: jo je sestavil eden najvećih matematiko vseh Časov Gauss, Potreben ie bil pravi senij. da spravi tako komplicirano zadevo v tako eno-stavrto fornw!o. Po Gaussovem sistemu je treba deliti leto. v katerem hoče mo dolociti veliko noč, po vrst z 10, 4 in 7 in si vedno zabeležiti osta-i>ek. Nato se deli l°-kratni prv osta-nek. TK»večan za 24 s 30 in ostanek se zabeleži. Dalie se deV! dvakratni ostanek. ki nastane pri dclenhi s 4 in r>o-večan s 4 kratnim ostankom. nastaVm r»r delen*u s 7 :.n povečan'm s sest-kratnim ostankom, delienim s 30 in poveC-anim •< 5 deli s 7. Svota zadnjih dveh ostankov ka/e. na kater: dan no 22. nprlu pade velika noč tistega leta. Ta krarek pregled, ki sra pojasnimo s prakfčnim pnmerom. pa tiikakor ne kaže. kako velike te/ave je moral OaiTss premasfa-t . predno se rmi je po-s^ecilo sesta\r"t: formulo. Pr:>te\a:ii štev:lk; 24 ;n 5 vel^ata samo za na^e :n naslednie stoletje. Drus:ače se pa izprem nin jo^čen^'e velike no-č; po določeni taheli. Julijan^-ki koledar je imel zaradi svoje pomaniklnve točnosti to prednost da se ie dat zadnii del formule lahko izračunati, ker so bila mipadakOj Jtevila. ki r.h :e treba pri-Šteti. đolo^enc veličine. Za Ie4o 1929 se doToči velika noč po Gaussov' formuli takole: T>29 : 19 ostane 10 1920 : 4 » 1 1929 : 7 4 (19*10—24) : 30 4 <2<1-4X4^6N^4-f5) : 7 » _5 Velfka noč 'e torei padla na 4-*-5— 9 r>n 22. marcu. to ;e 21. marca. Za prihodnje leto lahko kračuna dat)uffn N-e^ke noč: vsak Č'tateli sam in se prepriča, da Je ta formula pravilna. Qaus-lova formula ima na dve izjemi. Če IV dal račun datum 26. a.pr'Ia. ie treba za ta dan postavit? 19. aprila. Če pa t>r<-đemo na pod^affi Gaussove formu'e do datuma 25. aprila, je pravilni datum 2S. apr;!a, če ie prvi ostanek več-;: od 10 in če znaSa Četrti Ov<;tanek 2^. \z teh iziern ie najbo!ie razvidno. kak§-no zmešniavo so napravili cerk\feni očet.'e. Vo >o na cerkvenem koncilu v Nicei 1. 325 skleniH. da nai pade veT-ka noč vsako !eto na prvo p^de!io T»o prv" nomlndansk: T3O^n; ^uni. Tn hi bi-To dobro, če bi Trla Onusso\-a formula /e tak rat na razpobtro. Toda Gaus-sova formula ie zagledala luč sveta še!e 1. 1800 in ves srednji in novi vek rt; preostatalo drujrega, nesro določati veliko noč tako. da se ie čakalo na prvo pomladansko po'no l'uno ali pa, da se ie določila kar tako pribl^no, pri čemur so bi!e pomote rte:zog:;bne. N: dvotna, da tud: r» niceiskem koncilu velika noč ni padla vedno na pravo nedeljo. Toda tuđi s'avn: Gauss ni proKle-dal te komplicirane zadeve po^potno-ma iasno. da b: poda^ naienostavneršo res'tev zagonetke !alikeg:a in naglega določenia \'elike noči. Nies:ovo formu-!o ie zrpopolnH nerr^ki zvezdosloaec Hartrnann, ki je bi! kakor Gauss srvoj-čas ravnatelj zvezdarne v Gottimfenu. Po HartTianov; metod' ^ti računa datum velike noči takove: 1929 : 19 ostane 10 1929 : 4 kvocijent 4^2 (3>4__ 1ixio> : .^n ostane 4 (1929-4^2-^-4—13) : 7 t Razl:ka med 3. in 4. ostankom kaže, na kateri dan pred ali po 2$. apri-hi pade veVkonočna nedelja. Po tem "nčr.nn pade ve':Vonočna nedeTia na ^—1—3. dan po 2S. marcn. to ie na .11. mare. P^d gotovim! po^oi; se 5*ev«1i 2TM ;r: ]^ meniati za edenico. Hart-mannova metoda Gaussove formule ni posebno poenostavila. Namesto pet-kratnega delenia je potrebno samo stirkratro. Na oba nač na dobimo t^-čen račiin. Zakai ie treba rabiti 5te\*i-h 904, 13 *n dnKja v Oaussnvj formu« 1:. b: hi1o treba na dolro ;n š'roko po-insnievari 'r\ bi ciiatei&v ne /anima!n. VeVVa noč se na da določ't1' riKli na sledeči enn\tavne:š: način: Zanoin-ni-mo sL da p.ide vedn»> na prvo nede-l'O PO prvi po mlada ns-ki r*)h:: tu rt", k: nastane i>o 2\. marcu. Pozi.ari moramo tako zvane eoakte (starost 'une) do 1. januarja od mlaja. Ontejimo se v tek ocem stolećju do 1. 1950. Da homo lahko 'zra^imali starost lune 1. iairu-arja polvubn^a leta v letili 1900^-1950. si zanomnimo, da iinajo v«a leti v razdob.Hi 19.^—1^7, ki io delitva s 3, epakto, dano > stcv tko leta in sicer leta med 1933 do 1956 rj eno več.io nego -e stev'ka leta, a letj \om za I manpšo. Pod Stevilko leta je razumeti zadnir dve mest;. to ie brez sto!©tja, nri čemur morajmo pri Stevilih T>ad 30 rhištet: $0. Lctn 1924 ima torej epakto 24. To pomeni. da ie 1. iar»uariji 1924 luna stara 24 dn: n da bo čez ^e-st dni, to je 6. januaria 19^4, pa, tnlaj n letit. Kakina jc epakta za leto 1923? \ zeniimo leto. na'bliž'je etu. delr>€-mu s 3. šteto nazai (1921) in prišten?-mo !!. pa dobismo e»paJrto 13. Krafse po v eda no. e pak ta v letu 1924 ie 24. v !etu 19J3 torei 24—11 — 13. Daljt- si •e treba zapomirit: tri stevila 45, 3 n 6. SteviVo 3 ;e indek> me&eca 'narca. 6 na indeks aprla. Veli-ka mvč pade vedno na ta ah on; dan teh dveh me-socev. Naš term n za prvo i>om!adan-sko noltio lurv> ie med 21. tnarcem in 18. anr lom. velka r<^č nvore torej pasti na poliutrr dan med 22. maleni :n 25. aprilom. Leta 1943 bo 11. pr. velika noč J5. aprila. Vzemimo za primcr veliko noc* 1. 1922. Leto 1922 kna epakto 2. Od-štejemo šc število 54, pa do-bimo 43. Prva pomladanska r>olna luna pade na 43. marca, to je na 12. aprilj. DoloČa-nie dneva za ta datum 1<*22 (samo leta) : 22 1* od 22 5 datumi 12 .trdeks 6 Zdai recRrno: do njjbližjc&j tuno- ?en<:a Števila 7 (t. i. 49) manjka (49— 45) = 4 dni. K prei doloČenem'U dal« t. ;. Jc 12. aprilu pristciemo 4 in drvb'- mn 16. Odgovor: ve1ika noč v !e^Ti 1922 je W!a 1^. aprila. Noće biti pomilošcen Vf \Vieshadnu \ NemSM: je b;' nedavno obsojen na smrt delavec Albert Sinovac, ki ie umori! neko vdovo. Te dii. 50 Ka obvestili, da mu je .smrtna Vazen suremenjena v d ic<5o. ČIovek bi mis'il, da je bil delavec ne-pričakovanega pmm>, slaseče se: Gospod odvetnik* Cermu ste vloi 11 prošnjo za rvomilo-ščenje? To m biV> notrebno. Pomagatte in svetujte rm. Ne vem namreč. na koca naj %t obr-nem. da Ho r>om loščenie razveljavl.ic-no in prva obsod^a potrjena. Sai ie tv-k> vendar rečeno, da ie ohsodba i>ra-vojnočna in zato imam pravico zahte-vati jost fikacijo. Nikar ne itcovarjaite. čes, da to ni mogočc. CVosmrtna ječt? To naj bo po Valih poimah pomilo&Če-nje? §-e enkrat Vas prostru, pomaljajte mi! Samo pomislite, Če me pri vse i ne-sreči doleti ?e smola, da dočakam 70 ali 80 let, kar r»i tzključeno. Nočcsm b-ti pomiloščen! Grof Zeppetin zopet nad Sredozemskim rnorjem Iz Friedrchshafna poroča>o. Ja i« zrakoplov »Grof Zeppelin« včerj; rfb 1322 pod vodstvom dr. Kckeneria star-tal k ponovnem f>oletu preko Src-do-ze^nskesra moria. Qb 255 je krožil zrakoplov nad Bazlom v Švici. Plul je ze-lo niziko tako, da so ga radovednežl zelo dobro videl:. Iz^ginil je v sevornl smeri. vGrof Zep-ptlin« bi moral startati že v ponedelek. vreme pa ie bilo skrajno neugodno in zato je moral dr. Eckener start preložiti. Pnkratna vož-nia z zrakoiplovom stane 200 dolanev, zanimivo oa ie, da se je prijavilo tol -ko za polet navršenih potnikov. da je moral dr. Fckener moocc odklonit;. Skoro vsi reflektantj to Avstrijci. Kakor pri prvem polet vthotapiti v zrakoplov zastonokar. Bil jc neki vrtuarsk: pomoćnik, ki »e v ncdeijo ponoči Jiiplezal na streho hancarja in skuSal od tam zlesti v znkopJov. hnel pa ie smok), da so ga zasačih in začudili. — Na povratku bo lete1 Zeppe! n preko Gradca in Dunaia ni pa izključeno, da l>o p'ul tuđi preko Ljubi ia ne. Iz Celja —v* Prevzem elelirričiieca omre/Ji r>kc^ lt§h« ohčin*. Si nedelivki ve o\o!>>keia ohčm^kega v\ftđ > hi!o \o^!jsno \;>ffieT« porobio okofiSitega ftrpan;* g. M:heWiča o slđenjen ^otodtn med me^tno in okohiVo obćiiio ce'jslco i'j prevfe ' ■.•■"'»<-ga elei-irnhieci omrei a po mev Me* tu ohCStit prevzame o;nrežic zjl e i u ,>; i»J0 f/Hru Ako bi %t Vurx d'narii snremen * ra več kot 10%. se bo uredilo plačila t*o kut/-nem stanu dinarju v ča^u rapadlo« . C*ii toltt v okolici mort bit; enika o«i v me^tti. Obcne.7! no±\ me%tni oblina \ >*e ^troiAt* za 'avno razsvetijMvo na ten ton? u afcaMb« ohćine. Pogodbe«o rdzmmit teče ž* oč 1. vrmara t. !. diije. —c fiov %mi v Cdjii. Po par pritin.ti ^ ;n^nih dneh v pretekom 'edno se i« vre-me v neceljo nei»»iemen hi ie v noneJe1t«fc vas dan deževao. Z*9Čm okroz 10 ure pa je prićeln v Ce!»u m oico^ci mo»J-no snežiti rn kmaJu «0 hHi vii travnaki i« M.žttii gnzi pobeljeni. Sneg ie v iucKj vč^raj rjotraj sko^nd, oMttal pi )e na oU>. Stran 4 •SLOVKNSKl NAROD, dne 24. apr:!a 19*>. ^tev cn «-»*•* u vt * t *ugust <%la?ich»: ^ SVldruig! komolec širok kotiček, v ka-terem je neomejen gospodar, dokler redno plačuje najemnino. Tam si lahko uredi malo delavnico in dela po svojih močeh, ker ve, da ostan-e zaslužek njegov in da rrm ne bo treba plačevati davkov, kakor v mnogih drugih podjet-y\u kjer odtegujeio delavcem del za-služka. Marsikai koristnega si lahko kupi za zaslužek, kar mu je tem Utfbše. ker se zaveda, da je sam zaslužil. Ce hoćemo čitati dnevne liste, kajti kliuh starosti in bolezni smo radovedni. kaj se godi Po svetu. i:h imamo vedno na raz^>olas:o. Če hoćemo im-eti poles: red-nega okrepčila še steklen'čico ali dve \ina in pipo tobaka. da lažje razmišl'ja-mo, ko politiziramo in primerjamo staro z novim, nam takoj postrežejo. Skratka. mnogo ie udobnosti, ki so nam na razpolago, če imamo količkaj denarja. Kdo bi tore! ne naje! takega kot'čka in ne ime! svoje lastne delavnice. ki mu nudi Doles: omenjenih udobnosti zabavo. bol;še zdravie in več razvedrila? Kdor hoče delati. sa dnrosi ne smatralo čudakom. PaČ pa ie velika sramota, če kdo ^ztrubi svoio de!avn:co, ker n! redno placeva! naiemrrine. Tak Je torei Bicetre in zato naletimo tam na starce, ki stoje z eno nogo že v grobu, pa se vendar vesele življenja in solnea. ki kljuti zimi še vedno sije in osreva stare kosti. Ko je ostal sam, je krenil Annand Cambon čez veliko dvorišče k posebne mu poslopju, kjer so bile one male delavnice, o katerih smo že govorili, liitel je po ozkih stopnicah, ki so delile to malo tovarno v dva dela. Na obeh stran-eh so sedeli starčki pri deki. Eni so pletli iz jeklene žice glavnike vseh vrst in oblik, drugi stepali kravje repe, da bi jih prodali, čim bo zima mehka in očišćena, da bo mogoče delati iz nje žimnee. Tretji. kakor n. pr. slepi krojač so delali obleke in vdevali nitke v igle. Arman-d je biJ tu dobro znan :n od vseh strani so ga radostno pozdravljali. — Dober večer, Cambon! — Kako se ti kaj godi, dragi Cambon? — Kaj je uovega v inestu? — List »Reforma« najnovej&h dogo^-kov sploh ne omenja. — No, bo kaj kmalu počilo? Starčki v Bicčtre so odločno sami korrser\*ativci. Armand'Cambon je kimal z glavo na vse strani. Na razna vprašanja pa ni odgova.rjal, ker je zagledal očeta, katc-rega delavnica je bila najboli oddaljena. k.«ko vstaja od svoje miže z očividnim namenom, stopti sinu naproti, kar je pa hotel slednji preprečiti. Kdor bi vi-del Cambona starejšega sedeti in bi videl njegovo lepo glavo na mogočnih ramah. bi ne moge] razinneti. zakaj sedi v Bicetre. Toda kdor ga je videl stati al: (loditi. je to takoj razumel kajti sta-rejsi CanTbon. ki ni imel nobene gube na obrazu, ne sivega lasu na petdeset-letni glavi, ie imel namesto nos:, katere mu ie dala narava. pa mu jih je granata v revoluciji !. 1830. od trgala, le-sene noge, ki si jh je bil naredil sam. Noge so pričale o nnegovj veliki spretnosti, saj k bil on tišti, kl jih ie pred rcvo!uc:jo rabil kot dekn^odija v veoji mehanični delavni*ci. Kot pohab-Ijenec je bil sprejet v Bxetre in s tem mu ie bilo tud? omogočeno porabiti skromne prhrankc iz preršnfih let ^a sinovo vzgoio. V B:cetre ie izdeloval barkndni invalid prstane. berloques mi venžiee }z Čiste med:. Za svoje iz-de-tke ie imel mnosro odiemalcev Itj z?-<\uz\\ ie tol;ko. da br bil precei prilir2-n'I. da ni sma-tral za svoio najsvetei-^o do^nost skrbeti za do-bro v^oio s\'o^eirn Arma^a. dočim ie prevze? Reli Medved nalotjo izvežbati in utr-diti ntegove fz:čn-e s'le. Armn^d ie bil zelo marlj:v ni na-daricn. Znal je pisati in računati. učM se ie zgodovine in zemKier^isa. Oče je bil d-olioč;l s:na 7a zlata na in ker ie tmte! v'^eti niecovo kne nekoč poleg *men-u Benvenuta Ce!in!ia. da ie po» Oa! v sVlo. kier se je ucil risati r>o ž:-v!i modelili Arman'd je hi'tro na pređo val in v Parizu ie vefoai za dobre-ira 7lafars-ker*ra delavca. Tzdeloval je v zla+u in srebru krasne reci in vs; ^tm^ovrtjiaki »so se rvotejrovali zani ^ele koncem 1. 1*47 ie pol^g: mno-sr'h druuri-h de^avcev n^ezove S'troke tuđi on i/pirivl sk*?bo. kaiti zlatn:re ni h^-tel nihiV -kupov*t; :n zatn ni b:lo vred-^o fru-d't' se. 7a*n je Arman'd Doma-cal svo;emu očetu pri vdelo-vaniu m-e-deninast!li veržic. ki i'h je tuđi prodaja! po me situ. Slisali s-mo ^ra go-vo-rit: in hva'iiti očet^ve izdelke z ono z&ovornostjo. ki odl:ki!ie vse Frarsco-ze, ki se pa zdi na-m Švedom klepeta-vostt. Armand je prep!etal svoj govor s pikrimi opazkami na račun vlade. iz česar bi se dalo sklepat:. da je ?o-voril v interesu revolucionarne pro-r»agande :n \* interesu svojega oceta. BodočnoS't bo pokazala, .ie1: ta domire-\-a r+c^e^ena. Fridtjofa Nansena pot na severni tečaj Nanscn pripoveduje o svojem razburljivem doživljaju z morskim psom Tiskovna zadruga v LJub!>iii ]i pravkar izdala taj.'zo Fridriof Nanscn •V iu?či :n le-da«, 1'>S s:rau\ i &,.iani;. -ena broš. knjiffi 38 D:n. vez. 46 Din. postnina 2 Dćn. — Iz te knjiže, v katun ie Naasen na t*okti:v način rrn>:sa1, kako je s5mša! priti v letih I»i—!S9^ na iev^rtii tečaj, posocmanto: Pctek, 14. juniia 1S95. Nisva si deU-ia ravno posebnih pričakovan-j, ko sva v Četrtek ctdrin:la. Pot ie bila kakor po navadi: trd srež, ki se je napravil čez mehki sne-g. ni zboljšal stvari; sani so se po-Kosto udirale in se nišo dal« spraviti z mesta. dokler iih nisva vzdignla na ntjih sprednjem đelu. Če jih je bilo treba o-brniti na hrapavem ledu, so kar obtičale v skorji. Videla sva jasno, da na ta način ne prideva nikamor. Edini >zhod je bil, da se razbrerrreniva vsega. karkoli se je dalo pogrešati. in nadal/u-jeva pot samo z živežem, kajakoma, puškama in najpotrebirejše obleko, da na vsak način dospeva do zemlje, preden bi povžila zadnji srižUaj. Pregledala sva svoje stvar, da bi vrdeta. od česa se lahko ločiva: apoteko. rezervne deske pod sanmi, rezenne ^rnuči in snežne nogavice, umazane s-rajce in šo-tor. Ko sva prišla do spaln« vreče, se nama je izvil globok vzdihlaaj. Ali mo-Icra in težka, kakr^na je zdaj, bi morala rudi proč. Trdno odločena. da se že prihodnei dan lotrva teh izpremenrb, sva odrinila. Kmalu sva naletela na velik tohnun. čez katere^zn <;va se nuino morala pre-peljati. Kmalu sta ležala kajaka v vodi dru« pole? drugega in povezana med seboj. Nato so bile počez naložene sani z njih tovorom, en€ spredaj. dru^e za-daj. Glede psov sva bila v zadregri, kako naj Jih spra\iva sror. Tada sli so kar sami za sarnni na kajaka in legli tam na tla, ko da b: svoj živ dan ne pojeli nič drugesa. Nato sva zaveslala po sinjili valovih, i>r\-:č da sva bila na dafcši vožnji. Morali smo bilj videti kot prav posebne ^orte brodovje opremljeno s sanmi, vrečami. puškam" in psi. Prava cigan-<skany-e na dru.^i sirani in riato ce ie v trefe pokazala ogromna K'ava, ki se je puhajoč premikal sem in tja, da se ie potem notop:!a v irlobočin: pod ro-b led»u, preden sva utegirila vzeti svoje puške v roke. Bil fe lep ve\\k bradat morski pes. Trdno sva bi'a prepričana, da ie :/-ginil za vodno: a komai sem potegnil polovico sani na led. se ie sjpet prikazala ogromna srlava c:sto Mizu kajaka ter puhala in ponovila svoj t>T*Mm& •*-never. Ozr! sem se po svoji puški, a ker ie težaLi na kajaku, je rrsem moeel jo. seči. »Vzcmite hitro pučkojohansen. in spro-žite; a bitro. hitro!* V istem trenutku je prislonij on puSko k \cu in sproi I. ravno, ko ie tjuleni hotel spet :z:2mt: pod ledenim robom, ztival se jt nekoliko vzpela in ruriplavala nito na rx>vršje. pri čemer j; je kri tekla \t ?lave. Jaz sem sipusf! sani. rcrabii har-puno ter jo naarlo ka&or blisV vrrel o-krog: totsteza hrt>ta žTvali. ki je trepeta-e ležala na r>ovr^.iu. Tedaj se k pričela s::bati; bilo je tratil slastno Dr:lo«o k dofcri iuf:n:. VeTKJar se n: dalo rič izpromeniti; i;va« li nisem ho^tel na noben način !zc" t:*aV do po'ovice že na ledu, s.pet rdr^nile v vodo, oba kajaka z Johansennm in n«t; pa je od'jrnalo od roba. On ie po^kršit potamniti sani na kaiaV, a breznsipe^no; tako so obvisele sani z efrm koncern v vod; in z drugim koncem na kaiaku. Pri tem so tako vlekle navzjr>1 \*t brodovrfe. posebno na Jnhan*enov kn-;ak, da rrru je ležala ena stran fe Čivto v vodi. Ta je vrhu tega w>u>.*:a1 vodo !:akor sito n voda ie naralČa!a z vaie-mirliivo nadico. Petrol«-Hk: aparat, k: e stal na krovu, je padel \* vođo in je 7daj z rso svojo drazoceno v^ebino veselo plaval z vetrom stran; še k sreč:. da -;j ie aluimlnuiasti nlašč držaT na i vodo. Tuđi ?*rn*či so plavale no vod'. medtem ko se ie brođovie čimJaTie hotj notapliialo. .tnz pa sem ^tal tam in krče-vito drža! dra^ocen: r>!en, ki ea rrsem ^inel 'z.r>ustit;. VsevkutD je bila slika najpotpolne^e y^eJe. Tohansenov kaiak se ie me j tem ta kn nagnil na s.tran. ća ** zaiel vodo n *;e takoi nanolni' ž n:o. Zdai mi n<" preostalo dnTjrejra. nego Opustiti tjulna in ix>teent: kajak na led nreden se ne W r^otop^L To se ie zarod'Io. čet>rav ie bi Čo!n po!n vode. tež^V kakor ^vinec. Nito ie pr^el na vr^to tiuTen«i; to je bilo do^ai težavnetše delo. Tmela ^va pre-*ineto nosla, preden sva oriaško rver kos 72l kosom rvlefcla na led: t vodo narofrreni kaiak in naime pnemočene stvari na>u ta trenutek nišo zanimale. Saj sva imela tu živeža in kuriva 7« dolgo časa in najine sikrhi so izginile \ca-kor bi trenil. Vsaka beseda 5O par. Plača se lahko ttuU v znamkah. Za odgovor znamkol - Na vpra&anja brez znamk& ne . . . Kt-i— —1X1 Av rnamke »VVlbra« !n »Renoi pralc&o, Ziiiožen slov. in iKinSlce leorespoadence, fcnoiso* \odstva (bUancist), stee vi upravo lista pod »Izuncn«/857. D. M.C. znamvanec. Deri - orejica. Moulnić. krpanec C. M. S. in »Arac kvačkanec. kron-sko. truHver In Lord svito razne čipke, zobeke. veze-nlno trakove, eumbe in za-ponke za plašče. H§d. biserne, za moške obleke. za-pestne. ovratne. lastiko široko !n ozko. vezaTke ori-!»'»roča t>o nainižih cenab Osvald DOBEIC. Ljubljana Pred SkofiJo št. 15 Velika zaloga in Izbira dlšečega mila. Složkinjo za vse čedno, iSčem. Naslov v trpravi lista. S63 Lepa telica 20 mtiecev stara, montafoiiske t>a&rac, prvovTStnega raroda. ople-meni«ia o-d inrportiraneza bika •Bili« iz Hainhchevesa hleva iz nemSke^a roda Billov. — Leina molžnja 10.000 Utr., je radi po« tnanfkanija QrošLotok — Jarše - Radom Me. Trgovskega vajenca 2 đvema TO-eščan. Solama :a ne nud 15 let stairesa, sprerniem takoj v trgovino z ntanufalcturo in železnino. Ponudbe na naslov: tvan Veselič, Ormož. S61 ^t^ ^^m^^ ^hv^p ^^^"^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^—» ^^^^^^mmrnv Izunena sivilja s trile-tno pociočniško prakso, iiče fcjerkoH zai»sletija. Ima najbolji« reference. — Ivianka Jovan, Do-bma 63 pri Celju. S60 I. Stiepušin UBO. JnHlAl 57 prlporoCa o«Ji«Qie Uabire, žice. ifcttet, pirtJtnre I Mtale p*-(re»tttee u irafUibati. • Ođlikeraa n . p*risktJW#fW Clcald IriBko UBOXAKD TKEPPO uiediniene opeharne d. dm v Karlovcu dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic zidno iin siti^es»riLO opeke ------v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah.------ Zahtevajte ponudbo! se je radi pocenitve lista dvignila na 42.CCC zato bo vsak uvidel vređnost naše in^ercije. Mali oglasi v »Slov. Na rodu c bo najveSja, najbolj čitana, najcenejša in najospeinejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup, priporočila itd. VELIKA đANKA V BEOGRADU sprejme v službo ZURRDtiiŠKA PRIPRAVNIKA absoKenta trgovske akademije, Pripravn ki i znanjem tujih jezikom in stenografije »majo prednost. - Ponudbe na upravo „Slov. Naroda* pod znakom „ČINOVNIK BEOGRAD* >, 1 X ?/ SIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna uvriite* \i lastne tovaroc — 15»letna garancija — Vezenje se poučuje pn oakupu brežplačno. PISALNI STROJI »ADLER« - KOLESA \z prvih tovara »Durkopp«, »Styria«. — t'LETILNl STROJI vedno v ztlogl — Po^ samezni deli koles m šivalnih »troje*. — Daje se tuđi na obroke — CerHiči fnnko in zastonj. VAN JAX I SlN,LJUBUANA,Gosposveisk«^ ■ ■ BAD-NAUHE1M Nemčija Postaja I>vlaka proga Hamburg—Beilin—Kassel—Frankfurt a. M.—Basel 45 minut od Frankfurta am Main.____________________ Svetovnuznam ogljikove ktsline bogate to^li velo kuhinjske soli (30, r>-34, 4^ O I Nedosežni pri boleznih srca in arteriU revmi. protinu* bronehilis, trpljenju hrbtenič^ I ne ga mozga in živčnem trpljenju. J izbrane zabave- — Vseh vrit sport. I Vsi novodobni zdravilni pripomočki. — Lepo. pnjetao okrcvaltsce ' t 1 Izborna preskrba ob primernih cenah. I l'rospektc daje kopali&ka in rdravUtška uprava Bad«Niuhcim io potniikt pi&arua. I Urojuje; Jusip Zvp*niii> — Za «Narodno tiskaroo; Fraa JesMKcJ^ — Za aprmro Iđ msera oi dcl asta: Oioo Cbna4ot — VH ? Ljubljani,