Št. 646. V Ljubljani, sreda dne 13. decembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30*—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravnjštvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Dr. Josip Frank. Že dolgo se ni skoraj nič slišalo o možu, ki so ga imenovali s pravico zloduha hrvatske-ga naroda; dr. Josip Frank nekdanji voditelj pravašev, testamentarni naslednik očeta hrvat-skega pravaštva, dr. Ante Starčeviča, ta mož, ki je s svojo protinarodno politiko prizadejal hrvatskemu narodu toliko gorja, odhaja tiho in skoraj nezapaženo — v politični pokoj. Mož, katerega vsaki besedi se je pripisovala velika važnost, izjavlja, da ne sprejme več kandidature — in časopisi to samo registrijajo, skoraj brez vsake opombe, četudi je to dogodek velike politične važnosti, tako nepriljubljen in od vseh zapuščen je danes dr. Josip Frank, ki je še pred par leti pomagal banu Rauchu pri insceniranju t. zv. veleizdajniškega procesa, največje politične lopovščine, ki se je v zadnjih letih zgodila na Hrvatskem. Dr. Josip Frank ni voditelj in tudi aktivni politik ni več. Vse ga je zapustilo, nihče več ga ne vpošteva, sam preživlja Svoja stara leta v svoji hiši zraven židovske sinagoge v Zagrebu in pogled na to sinagogo mu morda budi spomine na njegova mlada leta, ko je bil še Zid in je pozneje zapustil vero svojih očetov samo zato, da je mogel igrati v javnem življenju hr-vatskega naroda večjo vlogo. Mož se je res povzpel zelo visoko. Dober psiholog / mojster v tem, da je prikrival svoje prave lastnosti in prave namene, je dobil s časom toliko pristašev kot malokdo drugi in ti njegovi pristaši so bili tako zaverovani vanj, da so mu slepo zaupali in ako se je odkrila še taka njegova lopovščina — in teh ni bilo malo — so njegovi pristaši prisegali na njegovo nedolžnost. Iz raznih vzrokov. Inteligenca, kolikor je je bilo v njegovi stranki, je imela od njega velike koristi, ker dr. Frank, ki se je delal vedno največjega opozicijonalca — kot naš dr. Šušteršič — je delal vsaki vladi velike usluge in zato je bil pri vladi vedno persona gratissima in kogar je on protežiral, ta je gotovo dosegel kar je hotel in zato ga je vedno obdajala tropa koristolovcev in neznačajnežev, ki so agitirali vedno in povsod za njega s pravo besnostjo, ker so vedeli, da s tem koristijo — sebi. Drugi, večji del njegovih pristašev se je pa rekrutiral iz najnezavednejših in tudi naj-nevednejših slojev na Hrvatskem, ki so jim ugajale radikalne besede, ki so s pravo slastjo požirali fraze, ki so jih čitali v »Hrv. Pravu«, niso pa bili zmožni misliti in objektivno presojati Frankove politike, ki je bila čisto drugačna v dejanjih kot v besedah. Ti ljudje niso videli, da jih porablja njihov voditelj samo kot sredstvo za dosego ciljev, v kateri edini smeri je uravnaval vso svojo politiko, ker on je bil med Hrvati tujec, interesi Hrvatske so mu bili popolnoma tuji in njega ni mogla peči vest, ko je videl vso ogromno škodo, ki jo trpi Hrvatska od njegove protinarodne politike. Hrvatska ima svojo avtonomijo, ki jo pa hočejo Ogri po malem popolnoma uničiti. Oni hočejo Hrvatsko priklopiti popolnoma Ogrski in zato so vpeljali na Hrvatskem režim takega nasilja, da so se razmere na Hrvatskem vedno primerjale turškim razmeram. Tak režim pa je mogel obsojati samo tako, če bi vladal razdor med Hrvati in Srbi, ki naj bi se klali med sabo, pri tem pa pozabljali na svojega pravega in skupne~a sovražnika, t. j. na Madžarje. To delo je opravljal za Madžarje dr. Josip Frank. On je netil v hrvatskem narodu smotno sovraštvo do vsega kar je srbsko, on je insceni-ral prave pogrome Srbov v Zagrebu in drugih mestih, on je propagiral proti Srbom boj na nož, bo- na življenje in smrt. Pred veleizdajniškim procesom in posebno, dokler je on trajal, so hodili Frankovi pristaši po Hrvatski kot razbojniške tolpe in iskali — srbske veleizdajnike. — Te tolne so terorizirale vso deželo in proti temu divjanju najpokvarjenejših elementov v deželi ni bilo nobene pomoči, ker jih je čuval — ban Rauch in njegova policija.----------- Takrat je bil dr. Josip Frank na zenitu svoje moči, takrat je bil očitno zvezan z vlado in to mu je tudi škodilo, ker od takrat začenja njegova pot nizdol — v pozabljivost. Sloga med Hrvati in Srbi se je zadnja leta tako utrdila, da je najbrže nobena moč več ne razdere. Sicer ostane na Hrvatskem še vedno protisrbska struja, ali ta klerikalna pravaška struja ne more priti več do veljave, ker je narod spregledal in se zavedel. Hrvati in Srbi začenjajo spoznavati, da jim ni ena samo kri in jezik, temveč da so jim enaki tudi interesi in zato je postal dr. Josip Frank odveč, on je — doigral. Pa. dr. Josip Frank je doigral svojo vlogo, on je danes političen mrtvec. Pravi se sicer »de rnortuis nil nisi bene«, ali za takega človeka, kot je dr. Josip Frank, to ne more veljati. Zapuščen in zaničevan naj dočaka konca svojih dni, ta tujec, ki se je znal tako spretno vgnezditi na Hrvatskem in je kot vodja hrvatske stranke ve-doma in z namenom prizadejal Hrvatski toliko gorja! ______ Iz slovenskih krajev. Iz Zagorja pri Kamniku. »Domoljub« od 23. novembra vpije nad dopisnikom »Jutra« in »Slov. Naroda«, da je on kriv, ker so sedem podgorskih fantov (med tem so bili 4 Orli) zaprli zaradi požiga Medvedove hše. To pa že ni res. Mi ne bomo zagovarjali neznanih dopisnikov, ampak povemo pa »Domoljubu« na vsa usta, da so naše nedolžne fante spravili v ječo v prvi vrsti Medvedov Lojze in njegove Marijine hčere, o katerih pregrehah bi lahko napovedali celi gromade, lagali in obrekovali so, kakor da bi grah stresali. Našemu zoprnemu te-hantu so bile pa te Marijine hčere zelo priljubljene, saj jih je na vso moč hvalil, in jih je na vse zadnje izbral tudi za cerkvene pevke. Lepa družba kamniški tehant in Medvedove dekleta. Ker je kamniški tehant imel te punce posebno pri srcu zato je tudi koj prvo nedeljo zaukazal šutenskemu mežnarju pobirat po cerkvi s puščo za nesrečnega pogorelca Medvedovega Lojzeta, ki je pa kmalo nato nabrani denar zaigral. O tem tehantu lahko pove njegov hlapec Jože. — V drugi vrsti so se pa posebno pehali okoli orožnikov Anton Pavlič, po domače Svetel, podgorski mežnar Anton Rems, tehan-tov dober prijatelj, ki pa ima toliko lumparij na sebi, da smo ga že večina Podgorčanov siti, dalje Lojze Stražar po domače Mali in pa še več drugih. Ti so osramotili našo pošteno vas pred vsemi ljudmi. Saj so zmiraj vpili Zurbijev, Hrastarjev,. Mačkov in Jurkov so požigalci in zraven so se pridušali, da oni vedo, da je eden izmed teh zažgal. Če sta dopisnik in pa občinski odbor podgorski, ki se je repenčil v »Slovencu« od 25. novembra res tako vneta za naše fante, naj bi bila pa že tem obrekovalcem jezik zavezala, ker nihče drugi ni kriv, da so naši sinovi sedeli po nedolžnem nad 7 tednov v zaporu, kot ravnokar našteti sosedje. Saj je Medvedov Lojze očitno vpil, ko je nastal ogenj: Stirji so, ki so mi zažgali in jih je javno imenoval požigalce. He, gosp. župan Mrak in vi drugi odborniki, ali ni res? — Kdo je torej bil kriv, da so podgorski fantje sedeli v kehi, ali kamni-I ški dopisnik ali Podgorci sami? Podgorci! Le 'Mudtfk- 'haritra Hjnafi « Uurniti c i-Sujamje v 'SinUgUtr £t/tn*0i e °>Z/ irtiis 0phryniun fMme* Kastro •AMMs Cnti umkii DARDANELLEN 28 40 60 LISTEK. Nostradamus. Franc je skrčil pesti; oko se mu je zalilo s krvjo. Mlada moža sta besnela očividno v eni ti' tih strasti, ki izpremene človeka v divjo zver. »Nič še ni izgubljenega,« je dejal Ronche-rclles mirno. a »To je kakor enkrat ena,« je naglo dodal Saint-Andre. »Ker kralj ne mara dovoliti aretacije tega človeka . »Cia spraviva midva s poti!« je kriknil Roncherolles. »Ali hočeta?« sta vprašala princa kakor z enim glasom. »Hočeva!« Kraljevska lopova sta bila pomirjena. In zdajci je vzrojila njiju ljubosumnost. Z zlobo v očesu in psovko na jeziku sta stopila drug k drugemu. »Ali ubogava kraljev nasvet?« je vprašal Franc zasoplo. »Kak nasvet?« je zarežal Henrik in ga pogledal srdito. »Da naj se bojiva zle vesti?« »Ne!« je zagodrnjal Franc. »Njegov nasvet, da naj žrebava zanjo!« »Hotel sem ti že sam predlagati!« je rekel Henrik jezno. »Kocke sem!« je zarjul Franc. »Fvo jih!« je dejal Saint-Andrč in stopil iz svojega kota. Jakob d’ Albon je potegnil izpod plašča usnjat rožič, kakršne so nosili tedanji igralci s seboj, da so mogli vselej in povsod poizkusiti srečo. Dardanele. Rusko poslarrštvo polaga veliko važnost na to, da se čim preje odpro Dardanele za ru-ike voine ladje. Rusko poslaništvo z vsem poudarkom zahteva od turške vlade tozadev-negi točnega odgovora, kajti turški odgovor je zelo nejasen. Turška vlada je naročila svojini poslanikom pri signatarnih velesilah, naj povprašajo te velesile za mnenje. Tu š’Se nekaj! Kdor izgubi, se mora odreči dekletu za vselej in ne sme ukreniti proti njej niči.:,ar, naj se zgodi karkoli. Prisezi!« »Prisežem,« je kriknil Franc. »Prisezi tudi ti!« Henrik je ponovil prisego, da hoče pomagati bratu polastiti se Marije in da ne ukrene 1 roti njej ničesar, ako mu sreča kock ne bo naklonjena. Franc je stresel rožič; roka mu je krčevito trepetala; režal je in kazal zobe; in z.k jci so padle kocke na mizo. »Tri!« je zaklical Saint-Andrč. Franc je zarjul'od srda. Vrgel je bil eno in dve in je imel potemtakem vse upanje, da izgubi, ker je nosila sleherna kocka šest številk od ene do šestih; bilo je skoraj neverjetno, da bi vrgel Henrik manj kakor tri. »Dobro,« je dejal Franc, »zdi se mi, da sem izgubil. Držal bom svojo besedo, Henrik, in ti prišel na pomoč.« Nato je vrgel tudi Henrik; ne da bi pogledal kocke, se je obrnil z usmevOm sovražnega zmagoslavja proti Francu. Ta hip pa sta brata zaslišala glas Roncherollesa, ki je rekel: »Dve!... Ah, monseigneur, to je bil žalosten lučaj!« Franc je zarjul od veselja; Henrik je prebledel, zastrmel na nesrečne kocke in siknil hripavo.; »Prokletstvo je nad menoj!« t III. Ali se poročita? Hiša v ulici Tisseranderie, kamor se je zatekla Marija de Qroixmart, je bila majhna in skromne zunanjosti, a znotraj krasno opremljena. Mariji jo je bila podedovala po materi, in še dve drugi, eno v ulici Saint-Martin, drugo v ulici Lavandičres, nasproti krčme pri »Jegulji pod skalo«. Bilo je osem dni po opisanih dogodkih; gospa Bertranda se je v pritličju hiše marno ukvarjala z gospodinjstvom, Marija pa je bila v sVCji sobi v zgornjem nadstropju, opremljeni z nezmotljivim okusom bitja, ki je rojeno za lepoto. Bertranda bila je že pred dnevi povedala z vso prizanesljivostjo, da je oče poginil v puntu na trgu Grčve, in Marija je vkljub plemenitosti svojega srca in vkljub svoji prejšnji otroški ljubezni kmalu pozabila nanj, tem laglje, čim je bila duša polna druge, zanjo še straš-nejše slu bi. Renold je bil pri njej; lepi, resni obra>:. mu je odseval hkrati sinovsko žalost in gorečo Ijnbav. Zaročenca sta sedela drug poleg drugega in se držala za roke, kakor na klopi pod topoli ob Seini. Jasnost Marijinega lica je slonela na krčevitem naporu volje, napete do skrajnosti; in vročica, ki jo je žgala v prsih, je nr.vdajala njene oči z bleskom, ki je omamljal mladega moža. Kajti dočim se je smehljala in prepovedovala svojemu telesu vsak drhtljaj, je besnela v njeni duši strašna nevihta; od hipa do hipa ji je zastajalo srce, češ: »Katastrofa je tu! Bliža se! Tukaj je! Nič je ne more preprečiti! Nič ha svetu!« * »Marija,« je nadaljeval Renold svoj razgovor, >osem dni čakanja, ki si jih hotela, je preteklo. Imela si prav, duša mila. Da sva se poročila takoj drugi dan po nesreči, bi se bila združil.: ob slabi prorokbi. Teh osem dni in tvoja nežna tolažba pa je nekoliko pomirila moje srce: spomin izginja, strašni prizor mi kopni izpred oči...« ? Ljubček dragi,« je dejala Marija z nečloveškim zatajevanjem, »počakajva še malo. Ali mar n;>: prepričan o moji ljubezni? Veš, kaj sem mislila? Odpotujva obadva, pojdiva v Montpellier, in tam, pred očrni in pod blagoslov-vom tvojega očeta, skleniva svojo zvezo za življenje.« Renold je zmajal z glavo. »Pozabila si, oboževanka moja, da moram najti ovijdilko! Hči Croixmartova se mora pokoriti za svoj zločin, da je poslala mojo mater na grmado... Mati je proklela Croixmarta in njegovo potomstvo, in jaz moram izvršiti to prnkleiMvo.« Renoldove oči so zažarele z zloveščim sijajem. »Prav pa imaš,« je povzel, »da me spominjaš očeta. Ubogi starček me pričakuje; že mesec dni je, odkar bi se bil moral vrniti v Montpellier. On čaka čudodelno pijače, ki mu Jo prinesem...« »Čudodelne pijače?« je vprašala Marija in se Zdrznila. (Dalje.) naj se bolj temeljito izuči, tiste pa, ki niso sploh ustvarjeni za igro, pa naj odstrani, da bodo drugi bolj nadarjeni imeli priliko se posvetiti igralski umetnosti. Ako vstrajajo še zanaprej te moči se s tem ničesar drugega ne napravi, kakor da se kvari lepe drame. Če sd bo vse to, kar sem omenila napravilo v tem smislu, potem bo za-mogel dramatični odsek N. D. O. podati ljudstvu zares pravi umetniški užitek in potrebno izobrazbo. DNEVNE VESTI. Nekaj o brezpravnosti. Naši klerikalci so morali imeti v resnici najlepše namene, ko so sestavljali občinski volilni red za Ljubljano v deželnem zboru. V svojem organu zatrjujejo, da so jih vodila pri sestavi tega volilnega reda samo demokratična načela in ničesar drugega. Bolela jih je »brezpravnost« dela meščanov, ki niso imeli v občinskem svetu nikakega zastopstva in zato so se odločili, napraviti v deželnem zboru volilni red, ki bo zadovoljil vse stranke. To bi bilo tudi čisto prav. Toda »Slovenec« naj nikar ne misli, da Ljubljančani sploh še kaj verujejo na klerikalni demokratizem. Le to naj nam pove, kdo je s tem pamfletom zadovoljen. V prvi vrsti najmanj ravno klerikalci. Sicer se pa poznamo dobro. Pri Sestavi novega volilnega reda'za občino Ljubljano klerikalci nikdar niso mislili na to, da bi preskrbeli zastopstvo vsem strankam, gledali so samo na to, na kak način bi si osvojili to napredno trdnjavo in so v to svrho poklicali na pomoč celo najhujše sovražnike slovenskega naroda, Nemce. Če je klerikalcem bilo v resnici samo na tem, da preskrbe V Ljubljani Vsem strankam primerno zastopstvo,’ naj to store tudi za deželnozborske volitve, kajti tretjina deželnozborskih volilcev na deželi nima v deželnem zboru nikakega zastopstva. Kakor bodo to storili, šele potem "bomo verjeli na njih poštene namene in njih demokratizem. Star kurnlk imenuje včerajšnji »Slovenec« Ljubljano, ki se je v razmeroma kratkem času tako povzdignila, kot malo katero drugo mesto. Seveda, povzdignila se je pod naprednim občinskim režimom — toraj mora biti kurnik, ker ono, kar storijo naprednjaki, mora biti v očeh naših klerikalcev — za nič. Sicer pa je čisto 'prav, da klerikalci govorijo tako očividne neresnice; jih bodo ljudje vsaj prej in bolje spoznali. Vsak izdatek pobija »Slovenec«: za povišanje uradniških plač, za zgradbo vodnih cest in železnic — samo izdatke za armado in mornarico opravičuje dosledno in še pravi, da se za te svrhe še premalo izda. Večji militaristi od naših klerikalcev se ne nahajajo menda niti v samem generalštabu na Dunaju. In pri vsem tem bodo naši klerikalci še vedno trdili, da so »ljudska« stranka in, kar je še hujše, našlo se bo vedno tepcev, ki jim bodo to verjeli. Naši popravki in »Slovenčevi« preklici. »Slovenec« se peča s popravkom klerikalnega treovca Zorca, ki smo ga včeraj priobčili in nam hoče očitati, da mi pogostoma in vedoma delamo komu krivico, kar seveda ni res, o tem pa noče ničesar vedeti, da mora priobčevati on novodom vsakega porotnega zasedanja prav ponižne preklice, v katerih sam priznava, ■da je dolžil tega in tega takih in takih dejanj, ne da bi imel za svoje trditve kake dokaze. Pri nas so "opravki Prav redki *n »Slovenec« stori dobro ako bi pometal pred svojim pragom. _. Deželno in občinsko gospodarstvo. Tri leta imajo že klerikalci v deželi absolutno oblast in gospodarstvo in večina kmetskih in tržkih občin je v rokah klerikalnih občinskih odborov, « _ kaj vidimo danes? V deželnem odboru izkazuje proračun za preteklo leto 1,200.000 K primanjkljaja, za letos pa se še ne ve koliko ga bo nad 1 milijon. V sili in zadregi so si klerikalci vzeli 10 milijonsko posojilo, proračuna za letos in lani pa se ne upaio dati na dnevni red deželnega zbora. Ko bodo 10 milijonov porabljenih, bodo pa morali zopet — doklade zvišati 1 Na deželi je ista pesem: V najbolj klerikalnih občinah so občinske doklade najvišje! Pa pravijo klerikalci, da razumno gospodarijo. Če bi v Ljubljani prišli do moči, bi ravno tako go- Sence jutra. Ruski spisal M. ArcibaScv. — Prevel Anton Melik. Dora je naslonila brado na podstavljene roke in se zamislila, zroč v plamen svetilke. Andrej' v je vlekel in vrtel brke, a Liza je sedela n postelji, in ni se je niti slišalo, niti opazilo. Njej je bilo Laronova žal do solz, in zahotelo se *• je, da bi ga pobožala, kakor otroka, in jca potolažila: toda ni vedela reči ničesar in je siiolčala. ' „ »Da, življenje je zamotana... težavna reč!; ji zamišljeno spregovorila Dora. Lariohov je sedel nagloma m preplašeno pogledal nanjo. . . ,x »ln čudovito je to,* je počasi m razmiš-ljeno nadaljevala Dora: »pred letom komaj... manj, pred pol leta, sem se vozila sem še s takim navdušenjem! In glavno je, da sem si predstavila zlasti to, kar sem tudi našla... Saj je vse to 2.ares tu: časopisi in znanost, sestanki, gledališka... vse to, o čemer sem vedno čitala in slišala. In glejte, kljub temu, pol leta je prešlo, a v meni v duši je samo puščoba, praznota, in vse se mi je pristudilo, vse mi je zoprno! Da, včasih sem vsega tako sita, da začnem skoro, se mi zdi, zavidati Pašo Afanazjeva...« Umolknila je in postalo je popolnoma tiho. Za steno so se nenadoma začuli glasovi in zvenk posodja. »Jaz :Česa se mi je hotelo!« se je začudila Dora. »življenja... samo!« je pristavila z iroi.iio Andrejev se je srdito potegnil za brke. »Življenja!... Kaj pa je življenje, povejte mi, prosim vas... Daj cigareto, Larionov!« »No, to je vendar razumljivo!« je skrivivši ustnice zategnila Dora. »Ne, le povejte... V čem obstoji to življenje: v tem da se hodi v gledišče, k predavanjem... študira, se peča s politiko... no?« »No, da... tudi v tem seveda ...« No, vse to imate, — česa vanj še manjka?« »Jaz sama ne vem tega, toda čutim, da mi manjka nečesa zelo važnega.« »>Jaz vam bom povedal, česa vam vsem manjka!« je odločno rekel Andrejev. »No, no... na to sem radovedna!« se je nasmehnila porogljivo Dora in v njenih temnih očeh je zablestel hudoben izraz. Neprijetno jej je bilo in dražilo jo je,.da more misliti Andrejev, da ve on nekaj takega, česar ona, Dora, ne ve. »Vam manjka ljubezni in spoštovanja do samega sebe.« Odklonjen gost. Te dni zvečer je prišel neki samski delavec k hiši Jožefa Travna v Novem Vodmatu m je zahteval, naj ga spuste v hišo. Traven tega ni hotel storiti, iz zato je delavec začel razsajati in je razbil več šip. Utonil. V soboto opoldne so našli 28 letnega Janeza Pogačarja iz Zgoše pri Radovljici v potoku mrtvega. Padel je pijan v potok in utonil. Nesreča. Pred 14 dnevi se je peljaj posestnikov sin Janez Mikuž s praznim vozom iz Preserja proti Goričici. Med potjo so se konji zaradi vlaka splašili in so se spustili v divji dir. Mikuž je padel z voza, ki ga je povozil. Umrl je po dveh dnevih. Ogenj. Dne 4. t. m. okoli 9. ure zvečer je začelo goreti v leseni, s slamo kriti koči posestnika Blaža Paderja v Lipah, občina Tomišelj; koča je bila neobljudena, toda polna sena. V eni uri je pogorela do tal. Na kako rešitev ni bilo misliti. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Iz Amerike — v roke orožnikom. Pred leti je v Št. Jurju pod Kumom v temni noči nek neznan fant napadel in z nožem nevarno ranil Jakoba Ceglarja. Storilca bi najbrže nikdar ne bili dobili, ko bi se sam ne začel okoli hvaliti. O tej samohvali pa je zvedela tudi sodnija in bila bi fanta prijela. Ta je pa brž zavohal, kaj se kuha, pa jo je popihal v Ameriko. Ali v Ameriki ga je zdaj prijt lo domotožje in ker je mislil, da je njegovo junaštvo že pozabljeno, je te dni spet prišel v domovino. Naenkrat pa sreča v domači vasi orožnike, ki so ga pa v njegovo veliko začudenje kar kratkomalo povabili sedaj. Kajti slavna sodnija ima dober spomin in tudi ni pozabila, kaj je bil naš Amerikanec iz Št. Jurja pred leti napravil Tatinski cigan. Posestnikovi hčeri Marija in Frančiška Strnišovi v Rakovniku pri Novem mestu sta biji pretekli teden zvečer sami v hiši. Okoli 8. ure sta slišali v svinjaku svinje nekam čudno kruliti in sta šli pogledat, kaj je. Našli sta zunaj svinjaka dva okoli 120 K vredna prešiča, in sta ju spravili spet nazaj v svinjak. Pri tem se jima je zdelo, da je nekdo hušknil za skedenj. V tem je prišel domu posestnik Strniša. Kmalu se je spet zaslišalo kruljenje prešičev. Strniša je šel takoj ven in je našel na dvorišču prešiča z vrvjo na vratu. Zapazil je tudi nekega moža, ki se je vlegel na tla, da bi ga kdo ne zapazil. Strniša je skočil in je nanj pokleknil. Neznanec pa je skrival obraz k tlom, da bi ga Stiniša ne spoznal. Potegnil je tudi nož, ki mu ga je pa Strniša izvil iz rok. V tem je neznanec dvignil glavo, in Strniša je spoznal cigana Franca Brajdiča. Ciganu se je sicer posrečilo uiti, vendar so ga kmalu prijeli orožniki in vtaknili v zapor. Pomagati si je znala. Preteklo sredo si je izposodila neka delavčeva žena v Sp. Šiški od posestnika Hostnika v Sp. Šiški cizo. Med potjo je šla v neko žganjarnico in je pustila cizo zunaj. Med tem pa jo je nekdo ukradel. Ali zato ona ni prišla v zadrego, šla je v Šiško in ukradla pred Zormanovo hišo cizo, ki je bila podobna Hostnikovi, in jo je Hostniku mesto izposojene dala. Vlom. Dne 28. novembra po noči so tatovi vlomili v trgovino trgovca Valentina Kranjca v Kranju in so odnesli iz blagajnice 212 K. Ukradli so tudi dve veliki tirolski klobasi, steklenico likerja in okoli 200 cigaret. Sleparka. Pred tremi tedni je prišla k neki udovi v Spodnji Šiški neznana ženska in ji je izvabila več moške in ženske obleke ter čevljev v vrednosti K 72, češ da bo te stvari prodala in ji po desetodstotnem odbitku izkupiček izplačala. Neznanka pa se ni več pokazala. Pustolovka. Pred dvema mesecema je dobila tukajšnja policija od neke orožniške postaje na spodnjem Štajerskem poročilo, da je 19 letna dekla Ana Svetlinova, ki je bila zaradi tatvine aretirana in je potem poizkusila samomor ter so jo nato oddali v mariborsko bolnišnico, ušla iz bolnišnice in se odpeljala proti Ljubljani. Detektivi so jo našli v Ljubljani v neki hiši na Bregu. Izročili so jo sodišču, ki pa jo je pustilo na prostih nogah. Punca jo je iz Ljubljane popihala na Rakek, tam je spet kradla, in orožniki so jo poslali sodišču v Postojno. V Postojni je zbolela in je šla v bolnišnico. Iz bolnišnice pa je spet ušla in se je odpeljala v Ljubljano, seboj pa je vzela ruto in črno krilo. Dne 2. t. m. je skočila v Ljubljanico, pa so jo vendar rešili in spet poslali v bolnišnico. Komaj je ozdravela, jo »Iz česa se pa vidi to?« je z istim glasom in zardela vprašala Dora. »To se vidi iz tega, ker se vam to življenje, za katero ste sposobni, katero vam da zadovoljstvo in veselje, vedno zdi ničevo... v njem se mučite in hočete biti nad seboj!« »Čudno, a resnično!« je z razžaljenim, ogorčenim glasom zasopla Dora. »Ne, res da ... to je pravzaprav resnica!« je zmignil z rameni Andrejev. »Kako so vas vzgajali?... Vi ste navajeni z mladih nog smatrati eno vrsto življenja lepim in ponosnim, a drugo grdim in ni^vim ... Biti pisatelj, umetnik, ali na primer, politični prvoboritelj — to je prekrasno, a biti na primer vaški učitelj, kmet, delavec — poniževalno,...« »Kaj govoriš, kaj govoriš ti!« je zakričal Larionov z zgražanjem. »Počakaj, prosim!...« je nejevoljno zamahnil Andrejev. »Jaz govorim resnico. Vi ste pravi jezuitje: vi-ste vedno pripravljeni pokloniti se pred svetim trudom delavca, učitelja, poljedelca, in podobnih; a ako vas usoda jutri prisili, da čistite blatne jame, tolčete kamenje in kopljete prst, učite smrkave otroke abecede, tedaj padete v tako melanholijo, da se vam svet ne zdi vreden počenega groša in vas je sram srečati znanca na cesti!... In zakaj? ... Zato, ker v vas ni ponosa, ni ljubezni in spoštovanja do samega sebe... Vi ne morete verjeti tega, da ne lepša življenje vas, temveč vi življenje! da je vsako življene zanimivo in važno za vas v toliko, v .kolikor, v kolikor je — vaše!« »Ali kaj je vendar to!« je z ogorčenjem zakričal Larionov in se kremžil, kakor pajac. »Jaz sem kmet!« je kričal, ne meneč se za nikogar, z grmečim glasom Andrejev, na-slajaje se na svojih besedah in njih izrazu, in je že policija aretirala, ker je v Komenskeg3 ulici ukradla čevlje. Zagovarjati se bo morala pred sodiščem zaradi ponovnih tatvin. Poštni pečat v Postojnski jami. C kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se morejo vsa pisma, vse listine in tiskovine, katere se oddajo pri c kr. poštnem uradu v Postojnski jami, opremiti s pečatom „C. kr. poštni urad Potojnska jama.* G. Martin Bizjak, ki stanuje sedaj nekje v Šiški, in je po poklicu kipar, doma iz občine Studenec pri Krškem se opozarja, da mu je c. kr. deželno sodišče v Ljubljani postavilo skrbnikom g. dr. Janko Žirovnika, odvetnika v Ljubljani, pri katerem naj se prav gotovo zglasi najkasneje tekom 15. t. m. da mu prihrani škodo. Njegovi prijatelji in znanci naj bi ga po mo-žnasti o tem obvestili, za kar jim bo gotovo hvaležen. .O nedostatkih človeških čutil.“ Opozarjamo iznova na poljudno znanstveno predavanje gospoda dr. Ant. Schvvaba, zdravnika iz Celja. „0 nedostatkih človeških čutil", ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vstop je vsakomur dovoljen. Vstopnina 20 vin. za osebo, je namenjena Ciril-Metodovem skladu. Dijaki in dijakinje so vstopnine proste. Družba sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani dobila je v času od 1 januarja do 30. novembra 1910 brez volil K 199 503*21, od 1. januarja 1911. do 30 novembra 1911. pa le K 125.56374, toraj v tekočem letu v istem času K 73.939 47. — Vzela pa je družba iz glavnice 1. 1910. K 10.994, 1. 1911. K 85.09396. Silvestrov večer priredi tudi letos v dvorani Mestnega doma slavno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. Društveni moški zbor bo zapel par lepih pesmi, nastopi pa tudi prvič mešan zbor, ki šteje 55 pevcev in pevk. Na sporedu so zastopani skladatelji E Adamič, St. Premrl, O. Dev, Dr. B. Ipavec in drugi. Pevskemu sporedu sledijo komični nastopi, jako originalna alegorija in ples. .Ideal". Na popoldanskem sporedu danes in v četrtek: .Tota mizar.* (komični prizor.) —- .Moderne vaje italijanske konjenice * (Za- nimiv naravni posnetek.) — .Dragoceni kip * (Komični prizor, igra gosp. Boucou.) — .Ovratna iuta.“ (Zanimiva ameriška drama.) — .Little Hans sovraži svojo služkinjo.* (Jako komično.) — Na večernem sporedu: »Moč ljubezni. (Umetniški film prve vrste, dolgost 900 m) — Poleg tega tudi zadnja točka popoldanskega sporeda. — Pripravlja se socijalna drama .Strahovi*. ^ O. BERN ATO VIC Ljubljana. — Mestni trg štev. 5. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Nizke cene, solidna postrežba. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva .Merkur* v Ljubljani. Sprejme se: 1 poslovodja, 1 potnik, 1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 knjigovod-kinja, 4 prodajalke, 10 učencev, 1 učenka. Službe išče: 3 knjigovodje, 3 korespondenti, 4 konto-risti, 6 poslovodij, 4 potniki, 8 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 13 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 17 kon-koristinj, 20 blagajničark, 16 prodajalk 5 učencev, 5 učenke Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Književnost in umetnost Slovensko deželno gledališče. Grof Luksemburški.. Vglasbil Franc Brali smo te dni, da je Luksemburški gr°‘ harjeva najboljša opereta* Mogoče. Prerekali se o tem ne bomo. Ampak samo toliko si upamo povedati, da s tem ni dosti rečeno. Med opereto in opereto je velik razloček. To smo videli prav letos,ko smo videli poleg Cigana barona in Plesa v operi — Sramežljivo Suzano in Luksemburškega grofa. Leh&r si komponiranje operet predstavlja precej enostavno.. Naroči si libretto — ali ima stiskaje pesti. »Jaz sem z mladih nog živel sam, s svojim delom in nisem videl življenja samo iz knjig!... Jaz sem si vse življenje z lastnim trudom služil svoj kruh, in sem se navadil misliti, da sem za mene jaz sam — vse, da mi je popolnoma jednako, kako mesto zavzemam v vrstah drugih ljudt, vrag jih vgani vse skupaj, ako sem le jaz sit in vesel!... In vsled tega jaz ljubim sebe in vem, česa mi je treba... delam samo to, kar je meni všeč. A vi se prikrajate po tujih vzgledih, po tujih sposobnostih, in. .. s^mi ne veste, kaj je treba vam, kaj morete vi! Ti si ravnokar pripovedoval: »Jaz sem »skoro« zašel v zaroto... »dali« so mi revolver!« je oponašal Andrejev. »In v zaroto zaidete slučajno, zato ker zaidejo drugi, in v življenje stopite tudi samo zato, ker pravijo drugi, da je to prav!... Ne, ako pojdem jaz k zaroti, pojdem zato, ker je v meni taka potreba in bo prijetno — meni samemu!... Jaz bom potem tudi umrl brez antimona in ubil drugega, — brez pomislekov!... Tako!« Andrejev je obmolknil in ves razvnet vrtel brke. »Kako je vse to nad vsako mero jedno-stavno!« je spregovorila Dora srdito. »A vi hočete na vsak način, da bi bilo zamotano?« je z razdraženim nasmeškom vprašal Andrejev. »Ravno v tem obstoji vaša nesreča, da ste otroci takega časa, ko je človek postal tako bedast in pomilovanja vreden, da se je togotil nad svojim preprostim in lepim življenjem, in mislil, da je njegova dolžnost spoštovati in ljubiti vse, kar mu pride v misli, samo samega sebe ne. Ah, vi zmešani ljudje!.. • Motali ste, motali in ste se slednjič zamotali... (Dalje.) A. KUNC kaj smisla ali ne, je vseeno. Potem si nabere n,ekaj melodij, več ali manj pristnih, instrumenta to —in opereta je gotova ter napravi ob primerni barnumski reklami svojo »zmagoslavno Pot« po velikih odrih, in nazadnje priroma tudi na manjše odre, ker je pač v modi. Publika, posebno tista na galeriji in na dijaškem parterju skače kar do stropa samega navdušenja nad ■dovtipi, komičnimi kretnjami, prijetnimi melo-dijicami itd. Lehar pa vleče tantijeme. Kar je na vsezadnje glavna stvar. In potem, ko je tako napravila stvar svojo dolžnost, roma v arhiv k zasluženemu počitku in se še zadnji »šmiri« na. svetu zdi premalo moderna. Občinstvo pa tudi ne vpraša več po nji. Kajti občinstvo ima nazadnje vendarle tudi nekaj okusa in nekako instinktivno tudi v opereti zahteva več, nego mu 'nekateri komponisti v svojih operetah nudijo. Ce pa vse to abstrahiramo in se oziramo včerajšnjo predstavo Luksemburškeea grofa tako, moramo brez pridržka izjaviti, da je °'‘a izvrstna. Kapelnik Talich je znal voditi orkester in pevce s pravim temperamentom. Sodelujoči solisti sami pa so tudi v polni meri sto-r'l> vse, da so opereti pripomogli do lepega zunanjega uspeha. Odlikovala sta se predvsem 2°spa pl. Foedranspergova in g. Iličič z lepim petjem in premišljeno igro, dalje gdč. Thalerja in g. Horsky, pri katerem bo morala pa ,Proza biti boljša, g. Povhč, gospa Bukšekova ln drugi. Ploskanja je bilo dosti, posebno na parterjem stojišču, in nekatere točke so se morale ponoviti. Gledališče je bilo razprodano. Strassnoff in — pok. nadvojvoda Josip. .Kdo se ne spominja glasovitega Strass-°na, ki je tako imenitno potegnil zagrebškega adskofa Posiloviča in še več drugih cerkvenih ^°stojanstvenikov, razun njih pa tudi znanega J;* Josipa Franka! Ves svet se je takrat od v Cia snieial. Ubogi Strassnoff je pa moral oditi s ^epoglavo, kjer se nahaja še sedaj zaprt in l_* .r^ha z raznimi naravnost imenitnimi triki, . J1*1 je v svojem življenju že izvršil. O enem tt$ku, ki ga je izvršil Strassnoff na O-sKem, poročajo zagrebške »Novosti«. • y Lepoglavi se je Strassnoff posebno spri- 1 .M z nekim železniškim uradnikom, ki je bil ^ njim skupaj zaprt in temu je poročal o raz-j!jn svojih goljufijah, od katerih se posebno od-"kuje po svoji originalnosti naslednja: Sv L. 1901.—2. se je nahajal Strassnoff pri cah ^ratu, gledališkemu ravnatelju v Koši-n x,na Ogrskem, ki je bil znan kot vzor moža-n :^njaka. Pri tej priliki se je Strassnoff sez-w z nekim E. W„ kolodvorskim restavracij11 v Košicah, ki bi rad na vsak način dobil odvorsko restavracijo v Subotici. Ko je to St°10 Vročo željo zaupal novemu znancu ^rassnoffu, mu je ta takoj obljubil, da ga bo j.^^iral.ker ima odlične zveze, srečnf restav-je pa takoj obljubil bogato provizijo. falzT 5Z Par dni izroči Strassnoff restavraterju tr?n !!ano nlsmo pok. nadvojvode Josipa na izrVv ega ministra Hieronymija, v katerem ?Kdo je ta človek?« je vprašal minister, in V* ni znano, ali jutri pride dotični sam »gro?1)1, Prinese pismo Nj. Visokosti,« odgovori )f~ziraky«, minister pa hitro povzame: iHe r!rros'm’ Prosim, želja Nj. Visokosti je za ^V£lje.« stru asledm'ega dne pride k trgovskemu mini-od oF^stavrater E. W. s pismom, ki ga je dobil Vo^-assnoffa in ki ga je baje napisal nadvoj-Čita IzToCil je Pisrno ministru in ko ga ta pre-j ‘a» mu reče, da bo njegova zadeva takoj ure-dinf' ^e.stavrater in Strassnoff sta ostala v Bu-”Pešti se dva dni in se zabavala, ko sta se branila v Košiče, je restavraterja že čakala skoJfvka, s .katerim ga je obvestilo železni-koiod metno ravnateljstvo, da je dobil v najem resta,v°rsko restavracijo v Subotici. Starega So k ^erja v Subotici, ki je bil tam že 15 let, ratkomalo odstranili... ^.kolodvorska restavracija v Subotici se je tih i u00:5* nnenitno rentirala in po preteku pe-iih i- s' ie kupil restavrater E. W. eno največ-Kavarn v Budimpešti... noff ’e go^iK ie Potem izvrševal Strass-^en. X N,ridri, Szombattelyu, na Dunaju, v ino-Sa v ? in konečno tudi v Zagrebu, kjer so He>w°nčno Prijeli in obsodili na 5 let zapora v Pr'Jazni Lepoglavi. Konec kitajske revolucije. 2a^taiska revolucija se bliža svojemu koncu. Pravji1 vspehi zveste cesarske armade so pri-se J? kitajske revolucijonarje do tega, da so Preds^ili za Pogajanja. Kitajski ministrski bor rp k Juanšikaj je odposlal v Vučang, ta-nai0 volucijonarjev, Posebnega odposlanika z ru. t>°’ da se pogaja z revolucijonarji glede mi-so-^olucijonarji se se že v toliko udali, da torej nr?*'** v konstitucijonalno monarhijo in so Prežen • a,i ^ sv0^e Prvotne zahteve, da se tekom C dinastija Mandžu. Revolucijonarji so da je hMar mesecev dosegli tako velike vspehe, svoiiij a dinastija Mandžu skoro zgubljena. O-biia ie S° ,si vse železnice, ki vodijo v Peking in Je celo nevarnost, da pride v Pekingu sa- mem do hudega poboja. Tuje države so se že pripravile za ta slučaj in zavarovale svoja poslaništva. Ta položaj je tudi Juanšikaj dobro uvidel in se zato odločil za pogajanja. Če se mu njegova akcija posreči, se bo vsekakor izkazal za najboljšega kitajskega vojaka in diplomata z evropsko izobrazbo. Najbrže bodo imela pogajanja vspeh in to tembolj, ker je Juanšikaj prizadejal z zvestimi cesarskimi četami v zadnjem času republikancem dv^i zelo občutna poraza. Faktum je, da bo Juanšikaj moral žrtvovati osovraženega princa regenta in ugoditi tudi veliki večini zahtev revolucionarjev, drugače bo sporazum pač nemogoč. Situacija na Kitajskem je zelo nevarna. Država sama stoji pred bankrotom, vrh tega pa preži nanjo še posebno Japonska. Kakor se zatrjuje, je tudi prebivalstvo samo za mir in to iz golega sovraštva do tujcev, kateri hočejo izrabiti vsako ugodno priliko, da se okoristijo na škodo kitajske države, Vrh tega je tudi že zadnji čas, da se trgovinski promet, ki je v zadnjem času, skoro popolnoma prenehal, zopet povzpne. Zadnja poročila zatrjujejo, da je Juanšikajev odposlanik že dospel v tabor revolucionarjev, ki so se izrekli za omejeno monarhijo. Tuja poslaništva so mnenja, da bo krvoprelitja na Kitajskem v kratkem konec. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. NOVI TURŠKI POSLANIK NA DUNAJU. Carigrad. 12. dec. Novi turški poslanik na Dunaju je odpotoval djines iz Carigrada na 1 Hinaj, da takoj nastopi svoje mesto. NOV KORAK ČARIKOVA. Carigrad, 12. dec. Ruski poslanik v Carigradu, Čarikov je turškega zunanjega ministra zopet opozoril na rusko predlogo glede odprtja dardanelske ožine za Rusijo. Minister je odgovoril negativno. V turških krogih se zatrjuje, da je tudi avstrijska vlada odločno nasprotna ruskim žeUam. BOLEZEN CAILLAUXA. Parts, 12. dec. Francoski ministrski predsednik Caillaux je obolel. Zdravniki upajo, da to v kratkem ozdravel, tako da se bo mogel že udeležiti debate o maroški pogodbi med Nemčijo in Francijo v zbornici, ki se vrši že ta četrtek. SASANOV IN DE SELVES. Pariz, 12. dec. Tako ruski kakor italijanski časopisi ne poročajo ničesar o vsebini pogovorov, med ruskim zunanjim ministrom Sasa-novom in njegovim francoskim kolegom de Sel-vesom v Parizu. Kakor se splošno domneva, jc bil glavni predmet med obema državnikoma italijansko-turška vojna. ŠPANSKA KRALJICA POVILA. Madrid, 12. dec. Španska kraljica je povila včeraj ponoči princa. Razne vesti. * Ssrahovita katastrofa v rudokopu V Knoxv!lle. V rudokopu v Knoxville se je pripetila v soboto strahovita katastrofa. V rudokopu je bilo za časa nesreče zaposlenih okolu 200 delavcev. Ko so razstreljevali neko skalovje, se je zrušila zemlja v daljavi dveh milj in zaprla delavcem izhod iz rudokopa. Rudarje je večinoma zadušil dim. mnogi pa so našli tudi smrt v plamenih. Ker so iz rudokopa prihajali silno gosti dimi in obenem dvigali tudi plameni, je bila vsaka pomoč popolnoma izključena. Le z veliko težavo so ognjegasci zab.anili vhod v rudokop ženam ponesrečencev. * Nesreča na morju. Belgijski parnik „Van* dyken*, ki je imel 18 mož posadke, je zadel v četrtek v bližini stevonskega pomorskega svetilnika ob neko skalo. Voda je s tako silo in tako hitrostjo udrla v ladijo, da je moralo moštvo ladijo takoj zapusiiti. Ko so mornarji spustili v morje rešilni čoln, ga je velikanski val prevrnil, nakar je vse moštvo popadalo v vodo. Le nekemu inženirju se je posrečilo rešiti se in priti na krov ponesrečene ladije s tremi mornarji. Vsi ostali mornarji, 18 po številu, so utonili. Osebe, ki so se rešile, so bile nato na milost in nemilost izročene primorskim elementom. Zjutraj na-slednega dne so valovi pognali ladjo iz sipin na odprto morje in jo podili semintja. Parnik „Asi-tree", ki je bil obveščen o nesreči, je prišel takoj na lice mesta in vzel ostale mornarje na krov. * Tovarna zgorela. Ogrska tovarna za olje v Reki je v nedeljo skoro popolnoma zgorela Ogenj je zbruhnil ob sedmih zvečer in vpepelil dvonadstropno poslopje. Vse posode za olje so bile uničene. Na kraj nesreče so takoj prihiteli Ognjegasci in vojaki, ki,so z velikim trudom in naporom ogenj omejili in rešili sosedne tovarniške naprave. Delo bo počivalo najmanj pol leta. Škoda znaša 600.000 kron in je pokrita z zavarovalnino. * Nikola Kristič umrl. Srbski državnik Nikola Kristič je umrl v nedeljo v Belgradu v 93. letu svoje starosti. Bil je rojen leta 1818. v Slavonski Mitroviči. L. 1840, je stopil v srbsko državno službo, kjer je postal 1. 1860. srbski no tranji minister. Na tem svojem mestu je ostal do umora kneza Mihajla. Kralj Milan ga je ponovno poklical v kabinet in mu 1. 1887. celo poveril sestavo uradniškega kabineta. Leta 1901. se je kot predsednik državnega sveta umaknil iz političnega življenja. Bil je jako vesten in spreten diplomat. * Po 45 letih. Kakor poročajo češki časopisi iz Trutnova, so našli te dni tamkaj kosti pred 45 leti izginolega majorja in poveljnika 16. lovskega bataljona Edvarda Heidla in sicer pri izkopanju štorov v roudniškem gozdu. Na tem kraju se je namreč dne 27. junija 1866 bojeval major Heidl s Prusi dve uri in umrl junaške smrti. * Nesreča na ledu. V mestu Schocken na Poznanjskem se je na drsališču nenadoma udrl led. Šest dečkov v starosti 6—14 let je našlo smrt v potoku. Rešila se je le ena oseba. * Bomba v 'kinematografu. V Bruslju se le med predstavo v kinematografu, kjer je bilo 3000 oseb, nenadoma razpočila bomba. Nastala je strahovita panika. Več oseb je bilo nevarno ranjenih. Policija je takoj udrla v kinematograf, toda zločinec je med tem že pobegnil. Pet ljudi je bilo mrtvih, 45 težko, 200 lahko ranjenih. * Visoka starost. V Poznanju je umrl najstarejši človek, čevljar Lovrenc Zaborovvski v starosti 105 let. — V Petrogradu je umrl neki Se vedno aktivni podčastnik v starosti 106 let. Še par dni pred smrtjo je opravljal službo kot paznik v polkovni kapeli. Rojen je bil leta 1805, in je stopil k vojakom za časa carja Nikolaja I Služil je pri vojakih celih 86 let. Za pogrebom je šel ves polk. * Čudovit porod Iz Jasija se poroča skoro neverjeten dogodek. 181etna soproga tovarnarja Bratianu, sorodnika bivšega rumunskega ministrskega predsednika Bratianu, je te dni postala prvič mati in je porodila sedem otrok. Trije so živi, štirje pa so takoj po porodu umrli. * Samomor pariškega bankirja. Neki pariški bankir je izvršil v nčdeljo nenavaden samomor. Njegov sluga ga je našel na divanu mrtvega. V ustih je imel cevko, ki je bila speljana v dimnik, iz katerega je bankir vsrkaval strupene pline. Vzrok samomora je popolnoma neznan. Kakor se zatrjuje je bankir zabredel v velike dolgove in živel tudi v vednem sporu s svdjo soprogo, od katere se je hotel ločiti. * Zakaj so ljudje leni? Noben človek, ki je popolnoma zdrav, ki itna dober položaj in živi v zmerni klimi, ni len: lenoba je bolezen. Lenoba se razvija iz telesnih slabosti, iz slabe vzgoje; pomagata pa tudi klima in cerkev. Le noba telo slabi, delo ga krepi. Len človek se kmalu postara, delaven človek pa ostane dolgo mlad. So gotove bolezni, iz katerih se rodi le noba. To so n. pr. bolezni, ki izvirajo iz izgube krvi in telesnih sokov, nadalje one, ki pridejo od prevelikega razdraženja živčnega sistema in iz podedovane ali pridobljene slabosti in bolezni možganov, n. pr. nevrastenije, ki se imenuje angleški „nervous ev haustion” izčrpanost živcev1*. Onanija, preveliko spolnega občevanja, strastne misli, pogosto spolno razdraženje brez utešitve spolnega nagona — vse tako in enako slabi živce in napravi človeka lenega. Klima je tudi deloma vzrok lenosti; prebivalci južnih krajevne poznajo tistega življenja in premišljevanja, ki ga prinaša seboj delo; vsa njihova natura le hlepi za uživanjem. Mrzlo podnebje kjer je zemlja malo rodovitna, ne da, da bi se v ljudeh razvila lenoba, ljudje so krepki telesno in tudi moralni značaji. Taki narodi si znajo ohraniti svobodo. Leni narodi na jugu so pa mehkužni, plašljivi, lažnjivi, suženjsko ponižni. Razkošno življenje zelo podpira lenobo. Preveč hrane škoduje duševnemu delu, požrešnost napravi ljudi bedaste. Ljudje ki so razumni, so zmerni. Človek z vedno nabasanim želodcem ■ ni za nobeno resno mišljenje. Narodni lenobi pomagajo tudi mnogi prazniki in beračenje. — Lenoba se rodi istotako iz prevelikega bogastva in izobilja, kakor tudi iz pomanjkanja, siromaštva in prevelikega napora. Revnim slojem je treba torej izboljšati njihov gmotni položaj, bogate pa je treba primerno strogo vzgajati, * Žalosten konec prenapete ljubosumnosti. Te dni je ustrelila žena urednika Pascala v Pa-iizu svojega moža. ko je ravno spal. Nato se je peljala k njegovi 63 letni teti Kamili in je tudi njo ustrelila. Sumničila je svojega moža, da ima ljubezenske stike s teto* Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Mali oglasi. Itespda 5 TlnarJeT. Najmanjši znesek 50 vinarjev, Pls-iiienliu TprHSanJ«m je pritožiti znamko 20 Tinurjer. — |*ri mulili osflaslh lil niš popttsta ln se plačujejo rnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url z*esV.<>;T‘ k1'<>3/<)3V<)i- •'<>;/■<)-('•<»);>•(>!<•«K',><)Cl;(kC/J>y 7^’-r- ^ r. -vp -:v'r- ^r- AVc oa*c oif- ^r. cv'£ ^vr oje cJ r, Ji $?&?;< r (y :< >j ^.>3 ••< >■! ;< >>V >fl-V ,> >,l:< >:,<(>;4^< g S Naročajte in kupujte JUTRO! Izvod samo po 6 vinarjev. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg št. 9. Cenike poilljam zastonj In poitnlne prosto, Velika zalog« v za slabokrvne in prebolele 1*1 gk)t zdravniško priporočeno črno Ll l/dalmatinsko vino KnC najboljše sredstvo. 5 kg flraako K 4*50 Novakovič, Ljubljana. Dobro ohranjen pianino $ ; $ ~ M Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) f*#’ ‘V v Velika izbira vsakovrstnega pohištva z« spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto* mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni. Zimsko perilo se proda eventuelno odd? v najem. P 685 za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte Mala mesečna s posebnim vhodom se odda takoj v Salendrovi ulici štev. 4. P 680 Odda se takoj meblovana Istotako se sprejme več gospodov na dobro hrano. Natančneje se poizve v »Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ulica štev. 8. P 689 vsak dan sveže, telečje, ovčje, in prašičje v stegnu, 5 kg samo 480 K po-š lja franko po poštnem povzetju A, Berkovics Herincse štev. 70. Ogersko. ... Velika božična okasijska prodaja! Največja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. Čudovito reducirane cene!! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5 Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. »SLAVIJA* *» vzajemno zavarovalna banka v Pragi, »it Reserve la fondi K 54,000.000. Izplačan« odškodnine ta kapttalije K 109,8S6.880‘M. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica uk države s vseskoil slovanska - narodi« aprav*. -......- V«« pojasnila daje: » Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici St 12» ........... 1 Pia ara* go v lastni baniai UH. .. Sprejema savarovaafe EtoveHnga Hy-ljoaja f najraisvntne}Wi hsMhiaa-djak ped tak* agodaM popil, ko