iy^>'yr:rj
oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
[^XXIX.—LETO XXIX.
advertise in
the oldest slovene daily
in ohio ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 2, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
1946 prineslo ^atne olajšave za ^vkoplačevalce
Vojni davek na "redne dobičke
nizke dohodke odpravljen
Byrnes pojasnil sklepe velikih treh v Moskvi
ASHIngton, 1. januarja, rihod leta 1946 prinaša ^Jsaye za okrog 50 milijonov ®®fiških davkoplačevalcev, ka-^3-včno breme se bo letos po 16 letih zmanjšalo. Ra-da bo od olajšav priza-' 50 milijonov oseb in da bo-®'upne rekukcije znašale bli-^ "milijard dolarjev. . .^°^®deljek opolnoči so na-^ ® sledeče davčne spremem-
12 milijonov oseb z lini dohodki je bilo črtanih Vcnega imenika. Drugi, ka-f) "dohodki znašajo do $50,-leto, bodo deležni zniža-
ki bo
Več,
znašalo 10 procentov
m manjše redukcije se tudi za osebe z več
Rai
$50,000
dohodkov.
. se, da bodo posamez-
irop celota letos plačali
milijardi in 644 mili-
iik	manj davkov kot
3ih lani.
IVlji
. . ®a korporacije se ^ Za $3,136,000,000
Vo
ky, .^excess profit tax) kor-ki
^ P°l« je odpravljen. Vlada . ^^evk uvedla za prepre-
" vojn
Sferne bizniških intere-
%o	profitarstva.
lij^^ s tem znižalo za tri ® 136 milijonov do-
:ke
Jii davek na izredne do-
]e znašal 86 odstot-
'■ Odbitki
od plač' in mezd,
3® odtrgal delodajalec, se '^n	z znižanjem do-
davka , zmanjšali, česar bo, da bodo pla-®iezde navidezno poviša-
Državni tajnik zavrnil sumničenja, da je na konferenci žrtvoval interese Amerike
WASHINGTON, 1. januarja—V nedeljo zvečer je imel državni tajnik James F. Byrnes pol ure trajajoč radijski govor, v katerem je ameriškemu ljudstvu dal zagotovilo, da so zaključki moskovske konference podprli stremljenje za svetovni mir, ne da bi bila Amerika pri tem žrtvovala svoje legitimne smotre in interese.
Byrnes je vzel točke objavlje-*---
lovi
zvezni davčni zakon da-
PJ'ednosti veteranom >1 ®^^^ovne vojne. Med dru-ice zbrisan je davkov na ie	v vojnem času in
tri leta časa, da Jo svoje račune z davč-
^ovjii J
na avtomobile
iuj ]. ®d novega zakona bo-Ov i ^ ^^di lastniki avtomo-Nhr in čolnov.
jim bo vsota 140 1 jjg ^ dolarjev letno, ker ^an ° ^^®ba več plačati tale kolkovnega davka, $6 na leto.
^ V 0 u
^Ue "	socialno zaščito
'^^ane	1 odstotek od
%GZde za delavce in em ko je za-otiio določal, da se ta
^iŠa -	avtomatič
davč;
I
H s 1
'Išfl y. ---J ----------
'^Ovi J ^ odstotka in pol igreg	zakon, ki ga je
Sfj ®Pfejel preteklo jesen, % j ^ teoriji, da bo zmanj-^^kov nudilo "inicijati-
^Pitalu
kar pospeši indu-
^6 T t%ovino tekom pre

dob,
'®elnost
m s tem prepreči
'yfejeta •
j'h i	so večja kot
Hilj Y" P^^Poročal zakladniški "la	ki je takrat sva-
dolgov, ki jih je y°jna, bi morala biti Nižanja zmernejša.
loc ^MOGU zvišana
TONI
Solil ^TON. — OPA b'^*82 cene premogu, solidnim kurijo 10 centov pri toni.
V
nega komunikeja eno za drugo in ob vsaki podal stvarno in jedrnato pojasnilo, kako je sleherna od njih po njegovi sodbi podprla mednarodno soglasje, ne da bi bili pri tem ameriški interesi najmanj oškodovani.
Byrnes podčrta} smisel glavnih zaključkov konference
Odgovarjajoč na že izraženo kritiko in na natolcevanje, katerih se pričakuje, je državni tajnit poudaril:
1.	Da nov kontrolni sistem, ki je bil sprejet za Japonsko, ne bo omejil oblasti gen. Mac-Arthurja in njegove sposobnosti za uspešno administracijo.
2.	Da se ne bo izdalo nobenih atomskih tajnosti, dokler ne bo organiziran svetovni sistem za kontrolo atomske energije.
3.	Da sporazum glede evropskih mirovnih pogodb odgovarja zahtevam Zed. držav, da morajo vsi narodi, ki so se aktivno udeležile vojne, imeti besedo pri sestavljanju mirovnih pogodb.
4.	Da bo sklep konference glede Koreje pospešil prihod dneva, ko bo omenjeni narod po dolgem zasužnjenju od strani Japonske ■ postal samostojen in da poverjeništvo, ki ga predlaga moskovski komunike j, ne bo morda nikdar potrebno.
5.	Da ni moskovska konferenca sprejela nobenih tajnih sklepov.
Byrnesov govor je vseskozi dihal dobro voljo in optimizem. Izjavil je, da se je zavedal rizika, ki je obstojal v očigled neuspešne londonske konference, ako bi tudi konferenca v Moskvi obtičala na mrtvi točki, potem pa je rekel:
Konferenca ni bila tekma diplomatske spretnosti
"Ampak čutil sem, da se mora tak rizik tvegati, kajti baš takrat, kadar obstoje resnične potežkoče, je potrebno, da se zunanji ministri osebno sestane-jo v prizadevanju, da razumejo probleme in težave drug drugega.
"V mednarodnih, prav, kot v narodnih poslih, je mogoče nasprotne interese izravnati samo z odkrito diskusijo in boljšim razumevanjem. Mi ne smemo odnehati z našim prizadevanjem. Z potrpežljivostjo, dobro voljo in strpnostjo moramo nadaljevati z delom za zgradnjo in oču-vanje pravičnega in trajnega miru."
Z glasom, ki je razodeval zadovoljstvo, je Byrnes izjavil, da se je konferenca v Moskvi sporazumela glede vseh važnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, z izjemo Irana, potem pa je dostavil, da se mora razumeti, da konferenca ni bila nekaka tekma diplomatske spretnosti, v kateri bodo zastopniki enega izmed treh narodov skušali dobiti čim več na račun ostalih dveh narodov.
"Razumeti je treba," je rekel Byrnes, "da namen medna-
rodnih konferenc ni, nuditi posameznim državnikom priliko za žet je diplomatičnih uspehov. Njihov namen je, služiti izravnavi rahločutnih družabnih in človeških odnošajev med državami z mnogimi skupnimi interesi in mnogimi nasprotujočimi interesi."
Rusija ni vprašala za atomske informacije
Kar se tiše atomske' energije, je rekel Byrnes, da so se posvetovanja tikala samo anglo-ameriško-kanadskega predloga za ustanovitev komisije v okviru organizacije Združenih narodov.
"Na konferenci se sploh ni razmotrivalo tehničnih ali znanstvenih stvari," je izjavil državni tajnik, "niti nam ni sovjetska vlada stavila nobenih vprašanj glede novega atomskega orožja."
"Z zadoščeni jem sem odkril," je nadaljeval Byrnes, "da se Rusija, istotako kot mi sami, zaveda, da je to orožje tako revo-lucijonarnega značaja, da predvsem zahteva, da preiščemo vse metode kontrole potom komisije Združenih narodov."
extra! extra! hirohito priznal da ni bog!
TOKIO, 1. januarja. — Japonski cesar Hirohito je danes na podlagi svoj^ lastne izjave postal navaden smrtnik. V cesarskem proglasu, ki je bil naslovljen n a njegovih 80 milijonov _ podanikov, je namreč priznal, da ni bog, oziroma, da je bil nauk japonske državne vere, takozvanega šinto-izma, ki je Japonce učil, da smatrajo svojega vladarja za božansko bitje, "kriv pojem", temelječ na navadnih pravljicah in legendah.
"Vezi, obstoječe med nami in našim ljudstvom, so vedno temeljile na medsebojnem zaupanju in ljubezni," je rekel Hirohito v proglasu. "One ne temelje na krivem pojmu, da je cesar božanstvo in da japonsko ljudstvo stoji nad drugimi narodi in da mu je usojeno, da zavlada svetu."
Cesar je tudi prvič odprto priznal, da je Japonska izgubila vojno. .
Četniki se baje pripravljajo na vstajo proti Titu
Nemški krvnik v Majdaneku obešen na pozornici zločinov
Italija in Francija sta nejevoljni
London.—Poročila iz Rima in Pariza javljajo, da so vladni krogi v Franciji in Italiji nezadovoljni s sklepi velike trojice na moskovski konferenci. Francija je upala, da bo imela besedo pri sestavi mirovnih pogodb z balkanskimi državami.
Neki zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Italija posebno neprijetno dirnjena, ker pri sestavljanju mirovne pogodbe ne bo deležna nič več prednosti kot nemške satelitske države na Balkanu.
Italijani so očividno upali, da bodo sprejeti v organizacijo Združenih narodov, predno se bo začela sestavljati mirovna pogodba z Italijo, in da bo priznana kot "sobojevnica."
MAJCANEK, Poljska, 23. decembra—(Zakasnelo) — Danes je bil tukaj obešen na pozorišču nekdanjega nacijskega koncentracijskega taborišča. JSS-čast-nik Paul. Hoffmann, ki je bil spoznan krivim kot vojni zločinec. Eksekucijo je opazovalo 20,000 oseb.
Vislice so bile postavljene na kraju, kjer je zgorelo na tisoče poljskih in drugih' zavezniških jetnikov, ki so bili pripeljani iz vseh delov Evrope v Majdanek. Priče so pri obravnavi pričale, da so videle, ko je Hoffman ob. več prilikah metal žive dojenčke v plinske peči.
Hoffmann je do zadnjega trdil, da je nedolžen, češ, da so ga priče zamenjale z nekim moškim istega imena, toda ko mu je bila položena zanjka okrog vratu, je zavzel pozo nacijske izzivalnosti in mrmral neke nemške besede.
Med gledalci je bilo mnogo sorodnikov oseb, ki so našle smrt v Majdaneku. Eksekuciji sta prisostvovala tudi državni senator Stanley Nowak iz Michigana in državni poslanec Vincent Klein iz Detroita.
DUNAJ, 1. januarja. — Ar-madni list "Star and Stripes" je včeraj poročal, da se general Draža Mihajlovič s 60 do 70 tisoč Četniki, ki so lojalni odstavljenemu kralju Petru pripravljajo, da vprizorijo vstajo proti vladi maršala Tita.
Arthur Noyas, korespondent omenjenega lista, poro'ca, da je nedavno prebil pet dni z Mihaj-lovičem in njegovimi pristaši, ki se skrivajo v gorah južno od Belgrada, čakajoč pomladi, ko imajo pričeti z vstajo.
Noyes pravi, da so Četniki, med katerimi je tudi mnogo žensk, mladih deklet, dobro založeni s hrano in dobro oboroženi, da pa živijo pod primitivnimi razmerami v spretno skritih gorskih kočah.
Vlada maršala Tita je že dolgo na lovu za Mihajlovicem, proti kateremu je naperila obtožbo kolaboracije z Nemci. Noyes pravi, da Mihajlovič zanikuje obtožbo in da mu je rekel, da se skriva zato, ker ne veruje, da bi bil deležen pravične obravnave.
V Nemčiji so baje zajeli nacijskega prvaka Bormanna
francija priznala jugoslov. republiko
PARIZ, 1. januarja—Francoska vlada je včeraj priznala vlado maršala Tita kot uradno vlado Jugoslovanske federativne republike.
odlični pisatelj theodore dreiser umrl
HOLLYWOOD, Cal. — Za srčno kapjo je nenadoma umrl pisatelj Theodore Dreiser, star 74 let, ki je veljal za najodličr nejšega predstavnika realizma v ameriški književnosti. Njegovi najbolj znani deli sta romana "An American Tragedy" in "Sister Carrie."
Rojen je bil v Indiani kot sin nemških naseljencev, večji del svojega življenja pa je preživel v Chicagu.	'
PLOEN, Nemčija, 1. januarja. — Danes je bilo tukaj naznanjeno, da so britski tajni agenti aretirali nekega moškega, o katerem se sodi, da je Martin Bormann, ki je bil prvi namestnik Adolfa Hitlerja, ko se je Nemčija zrušila, in ki se sodi v odsotnosti pri procesu v Uuernbergu kot vojni zločinec.
Osumljenec, ki zanikuje, da je Bormann, je bil prijet na neki I kmetiji blizu Newmuenstra, 20 ' milj zapadno od Poelna.
Truman si prizadeva preprečiti stavko jeklarskih delavcev
Imenoval je odbor za proučitev faktov in odredil preiskavo,
ki utegne dovoliti višje cene
437 žrtev novolet-|nega praznovanja
I V raznih prometnih in drugih j nezgodah, ki so se pripetile te-j kom novoletnih praznikov od sobote do snoči, je širom Zed. držav izgubilo življenje 437 oseb. Samo prometne nesreče so povzročile smrt 213 oseb.
Kratke vesti
AMERIŠKA ARMADA SE SKRČILA NA 29 DIVIZIJ
WASHINGTON, 1. januarja. — Armada Zed. držav je; koncem vojne, štela 89 aktivnih divizij, bo koncem prihodnjega marca štela samo 29 divizij. Enajst divizij bo porabljenih za okupacijsko službo v Evropi, 13 na Pacifiku, pet pa jih bo držala doma kot strategično rezervo.
JAPONSKE UČNE KNJIGE SE BODO UNIČILE
TOKIO, 1. januarja. —. Gen. MacArthur je odredil, da se najkasneje do 1. aprila uničijo vse knjige, ki se rabijo v japonskih šolah za pouk zgodovine, zem-Ijepisja in moralnih predmetov. Izdane bodo nove knjige, ki bodo očiščene militarizma, nacijo-nalistične in šinto-verske propagande.
MILIJARDO IN POL ZA MODERNIZIRANJE HOTELOV
NEW YORK, — Zveza ameriških hotelirjev naznanja, da se bo tekom leta potrošila vsota $1,500,000,000 za novo opremo in moderniziranje 12,868 hotelov v Zed. državah.
CENE RABLJENIM AVTOM ZNIŽANE ZA 4. ODSTOTKE
WASHINGTON, —OPA urad je odredil znižanje cen za rabljene avtomobile, znašajoče 4 odstotke, kar je v soglasju z regulacijo za enako redukcijo vsakih šest mesecev.
LA GUARDIA BO PISAL AVTOBIOGRAFIJO
NEW YORK. — Založniška tvrdka Lippincott Co. je naznanila, da je podpisala pogodbo s Fiorellom La Guardia za založbo knjige, v kateri bo bivši new-yorški župan opisal svoje življenje.
SE BO LAHKO KUPILO PETO AVTNO KOLO
WASHINGTON.—Medtem, ko odredba uprave za civilno produkcijo določa, da bodo novi avtomobili opremljeni samo s štirimi kolesi, pa se v tej zvezi opozarja, da bodo avtomobilisti lahko kupili peto kolo, ako bodo želeli.
WASHINGTON, 1. januarja—Predsednik Truman je včeraj podvzel dvoje korakov v prizadevanju, da prepreči stavko v industriji jekla in železa, za katero je CIO unija že odglasovala in^se ima pričeti 14. januarja.
V industriji jekla in železa je zaposlenih okrog 700,000 mož.
Ako bi do stavke dejansko prišlo, bi to prizadelo vse panoge industrijske aktivnosti v deželi,
kajti jeklo je ena izmed važnih produktov, od katerega je odvisna v veliki meri splošna delavnost.
Predsednik je imenoval posebno komisijo, podobno oni, ki obstoji za avtomobilsko industrijo, katera naj bi proučila dejstva in na tej podlagi dala priporočila, kako naj se izravna mezdni spor med unijo in velikimi korporacijami
Dva sodnika in profesor imenovani članom komisije
Poleg tega je Truman naročil OPA uradu, da uvede preiskavo, katere posledica utegne biti, da bo vladni urad za kontrolo cen dovolil korporacijam zvišati cene jeklu.
Za člane komisije, ki ima ugotoviti fakte glede mezdnega spora, so bili imenovani: Robert
I. McDonough, član najvišjega državnega sodišča v Utah; James M. Douglas, predsednik najvišjega državnega sodišča v Missouri, in Nathan P. Feinsin-ger, član razpuščenega vladnega vojnega delavskega odbora in profesor prava na državni univerzi Wisconsin.
Slična komisija v avtni industriji nima uspeha
OPA urad je prošen, da poda svoje ugotovitve glede cen do 1. februarja, na podlagi katerih ima komisija za ugotovitev fak-tov podati svoja priporočila ne kasneje kot do 10. februarja.
Kakor znano, je delo slične komisije v stavki avtnih delavcev obtičalo na mrtvi točki, ker se je General Motors Co. predsedniku postavila po robu, ko je apeliral nanjo, da odpre svoje knjige, da se dožene, ako je sposobna zadostiti zahtevi za 30-odstotno mezdno zvišanje, ki ga zahteva unija.
NOVI GROBOVI
PETER MALOVASIC .
Včeraj ob 2. uri popoldne je preminil na svojem domu do-bropoznani Peter Malovašič, star 72 let, stanujoč na 391 E. 162 St. Doma je bil iz Horjula
MILAN MASLICH
V ponedeljek zvečer je preminil Milan Maslich, star 59 let, stanujoč na 1387 E. 30 St. Doma je bil iz Stupovaca, kot Be-lovar na Hrvatskem. Tukaj ne
, zapušča sorcMnikov. Pogreb se
pri Vrhniki na Notranjskem, . .......
J, J	, bo vrsil v četrtek ob 1. popoldne
odkoder je prišel v Ameriko ks . . . . • ,
iz Josip Žele in sinovi pogrebne-
ga zavoda, 6502 St. Clair Ave. : Steve, Anton, John, Felix ®	^
na Highland Park pokopališče.
ta 1905. Tukaj zapušča pet sinov
in Max ter pet vnukov. Njegova soproga Frances je umrla leta 1937. Bil je član društva Waterloo Camp, št. 281 WOW in društva Sloboda, št. 235 HBZ ter
POGREB ANTONA SLAMIK
Pogreb pokojnega Antona Slamik se bo vršil v četrtek ob
delničar Slovenske zadružne	zjutraj iz Zakrajškovega
zveze in Slovenskega delavske- Pogrebnega zavoda v cerkev sv.
ga doma. Pogreb se bo vršil v so-' Vida in nato na Calvary pokopa-boto ob 9. uri zjutraj iz pogreb-,
nega zavoda August F. Svetek, I
478 E. 152 St., v cerkev Marije napetost v tržaški Vnebovzete in nato na sv. Pavla okupacijski coni pokopališče. ^	Včeraj je radio poročal, da se
i je zadnji čas povečala napetost FRANK PERME	j ^^^d anglo-ameriškimi četami in
V Mt. Sinai bolnišnici je umrl Jugoslovani v okupacijski coni v ponedeljek ob 2. uri popoldne ^ okolici Trsta. Podrobnosti ra-dobro poznani Frank Perme, dijska poročila niso navajala, star 69 let, stanujoč na 668 E.
159 St. Pokojni je bil doma iz
VAJE MLAD. ZBORA SDD
Jutri v četrtek, se zopet prič-
vasi Šmarje pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko leta ne z rednimi pevskimi vajami 1902. Tukaj zapušča tri sinove: Mladinskega pevskega zbora 1/Sgt. John, Frank in Michael. ^ SDD na Waterloo Rd. Pričetek Bil je član društva sv. Jožefa, točno ob 5:30 uri popoldne in št. 169 KSKJ, Katoliških Boršt- starše se prosi, da pošljejo otro-narjev, št. 1640 in Najsvetejše- ke ob pravem času.
ga Imena. Pogreb se bo vršil v j	_
petek ob 9. uri zjutraj iz pogreb-1 Chicago. — Dne 20. decembra nega zavoda August F. Svetek, je umrl Math Kobe, star okrog 478 E. 152 St., v cerkev Marije 80 let, po poklicu pek. Bil je Vnebovzete in nato na Calvary i vdovec, v Ameriki 50 let. Zapu-pokopališče.	j šča sorodnike.

STRAK 2_*__
<< ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) --------------------------------------------.................$7.00
For Half Year—(Za pol leta) _____________________________________________________________ 4.00
For 3 Months—(Za 3 mesece) ----------------------------------------------------------- 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ------------------------------------------------------------$8.00
For Half Year—(Za pol leta) __________________________________________________________ 4.50
For 3 Months—(Za 3 mesece)--------------------------------------------------- 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries;
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto)---------------------------------------------$9.00
For Half Year—(Za pol leta) ________________________________________________ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1079.
JL04
ENAKOPRAVNOST
2, januarja
BUBBLES PRA>n
Donald Bell (O. N. A.);
ZUNANJA POLITIKA VATIKANA
Vprašanje, ali naj ima papež tudi nekaj besede pri sklepanju miru, je bilo prvič na razpravi o priliki konference v Jalti. Takrat je glasom govoric v diplomatičnih krogih Stalin sam končal zadevo s tem, da je na kratko vprašal, koliko divizij ima papež na razpolago za zasedbo poraženih narodov.
Toda navzlic temu je treba priznati, da je težko ignorirati Vatikan kot silo v svetu. Stranke, ki se opirajo na program katoliških doktrin, so bile na novo ustanovljene v najrazličnejših deželah Evrope. Dolga vrsta zapadno in centralno evropskih dežel je v večini ali pa deloma katoliška. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je papeževo stališče našlo vsaj nekaj odmeva v vseh teh deželah, prav kot na primer tudi tukaj v Zedinjenih državah.
V zadnjih tednih je Vatikan začel postavljati nove smernice svoji politiki. Dokler je bila skoro vsa Evropa v oblasti fašizma, ni mogel storiti mnogo. Papež je čutil, da je nekako ujetnik nacistov, obenem pa so bili na kocki ogromni materijalni interesi cerkve. Vsled tega se Vatikan ni drznil nastopiti preveč odločno napram tedanjim gospodarjem Evrope. Toda zdaj, ko je fašizem poražen, se čuti zopet svobodnega, da ostro nastopi proti totalitarizmu in poskuša pridobiti na političnem vplivu s tem, da daje stroga navodila glede političnih načel, ki so dovoljena.
Najbolj pomembna poteza je bilo imenovanje novih kardinalov, pri čemer je papež naznanil, da namerava prelomiti stoletno tradicijo glede italijanske večine v zboru kardinalov.
Skozi stoletja so imeli Italijani večino v tem zboru.
Urednikova pošta
Rojakom v Clevelandu!
Kot je bila že poročano, so pred kratkim dospeli sem, zastopniki Jugoslovanskega rdečega križa in sicer: Dr. R. Neu-baur, šef zdravilišča na Golni-gu, ga. Nada Kraigher iz Trsta in poročnik G o j k o Ratkovič. Njih naloga je seznaniti ameriško in jugoslovansko javnost,
0	silnih potežkočah jugoslovanskega rdečega križa. S seboj so prinesli tudi filme o osvoboditvi Ljubljane in lepote Gorenjske.
Umevno je, da bi naši rojaki radi videli filme, kot tudi slišali poročila ondotnih zdravstvenih avtoritet. Zato so lokalne podružnice SANSa, pod pokroviteljstvom Centralnega odbora sklenile, da se povabi v ta namen vse tri zastopnike v Cleveland, kjer bodo obdržavali predavanja in obenem predvajali slovenske filme in druge dokumentarne slike. Razume se, da je tem zastopnikom odmerjen čas in ob sobotah in nedeljah so vse naše dvorane oddane. Zato se bodo vršile predstave in predavanja med tednom zvečer.
Odbor je po svoji najboljši previdnosti uredil stvar tako-le;
V	ponedeljek, 14. januarja zvečer se vrši sprejemni večer gostov v SND na St. Clair Ave.
V	torek, 15. januarja. Predvajanje filmov in predavanje v SDD na Recher Ave., Euclid, O. — V četrtek, 17. januarja predvajanje in predavanje v SDD na Waterloo Rd. — V petek, 18. januarja sprejemni večer Progresivnih Slovenk in Slov. ženske zveze v počast ge. Nade Krigherjeve.
Ta načrt seveda še ni popoln, kajti, lahko se te redke prilike poslu^ijo tudi rojaki iz zapad-ne strani, Newburgha in Maple Heights. Vse te naselbine imajo dvorane, katere lahko napolnijo. Dalje se bo odločilo en dan ali dva tudi za slovenske zdravnike, s katerimi se zlasti dr. Neubauer želi seznaniti.
Misija Rdečega križa se bo mudila v Združenih državah, Ka-
1	nadi, Mehiki in Južni Ameriki
Grčiji grozi nova vladna kriza
ATENE, (O.N.A.) — Temni politični oblaki se znova nabirajo na grškem obzorju. Poglavitni vzrok oslabi jenja vlade Sophoulisa, ki je zdaj stara približno mesec dni, je gospodarskega značaja. Drahma je izgubila skoro vso vrednost, tako da rastejo cene dobesedno od ure do ure. Člani levičarske skupine AEM obtožujejo vlado z raztočo osornostjo, da se pogreza čedalje bolj v topi defetizem in brezbrižnost.
Nicholas Zachariades, prvak komunistične organizacije, ki, ima precej vpliva v skupini AEM, je tozadevno izjavil na-lednje:
"Predsednik Sophoulis je od dneva do dneva bolj bankroten. Mesec dni je že v svojem uradu, pa vendar ni ničesar storil, razven da je nadaljeval z volilno komedijo, čeravno so stranke skupine AEM izjavile, da se jih pod sedanjimi razmerami ne bodo vdeležile. Zakoniti red in mir niti iz daleka nista obnov-jena, a na gospodarskem polju je propadanje dežele postalo katastrofalno.
Iz te nesreče ne more biti no-3enega dru,gega izhoda, kot ustanovitev koalicijske vlade, v kateri bodo zastopane vse stru-je odpora proti Nemcem, vključno AEM. Letaka vlada bi se mogla lotiti današnjih problemov z zadostno smelostjo. Ako
Pred temi imenovanji je štel zbor kardinalov 38 članov,
od katerih je bilo 24 Italijanov. Zdaj pa bo stalo nasproti 28 italijanskih in 42 neitalijanskih kardinalov.
S tem svojim korakom je naglasil papež mednarodni , šest mesecev. Prišla je sem na značaj katoliške cerkve. Naglasil je tudi važnost zapadne | povabilo a*nenske vlade. Iz Cle
...	... . -1 • 1 u- I velanda odpotuje po drugih vec
poloble, kajti vec držav severne m juzne Amerike je dobi- I	ftojakom toplo pri-
lo večje število kardinalskih sedežev kot dozdaj. Morda bi j poročamo, da napolnijo vse dvo-bilo bolj pravilno reči, da je papež naglaševal važnost za- ■ rane, kajti imeli bodo sijajen hodnega sveta. Papež se zaveda, da je Italija neizmerno iz-1 duševni užitek. Vstopnina bo gubila kot politična sila, da je postala slabotna država in prosta. Več o tem bo priobčeno da je celo njena neodvisnost ogrožena. Rim je torej prenehal biti pohticni center velike sile.
Papež pa si prizadeva, da vrne Rimu nekaj tega mednarodnega pomena ter mu vlije novih sil. Katolicizem se kot duhovna sila vojne ni udeležil iz zategadelj tudi ni mogel biti premagan. Toda nikdo ne more prezreti dejstva, da je bilo mnogo katoličnih držav kruto udarjenih v
v naših časopisih. Za publicijski odbor.
F. Česen
Lepa hvala
Cleveland, Ohio. — Društvo I "Goranin" se prisrčno zahvalju I je vsem Slovencem, Hrvatom in tej vojni. Trdnjave katolicizma so bile Italija, Avstrija, |	^ Clevelandu, za vsa da-
Poljska, Madžarska, Francija in Španija. Vse so trpele—in j-ila v denarju in oblekah, kar noben izmed članov velike trojice ne predstavlja katoliške ' smo zbirali za stari kraj. V j^g^ele	j zadnjih treh mesecih je naš
Vatikan poskuša torej prenesti težišče na nevtralne ;	nakupilo za čez $6,000
^	.	I blaga ni vec kot tri tone oblek
dežele in, kjer le mogoče, na zmagoslavne. Največje vpra-	y staro domovino.
šanje v vatikanski politiki v preteklem letu je bilo vpraša- ^ ^ato prosimo vse prijatelje in
nje odnoiajev s sovjeti. Mnogo je bilo prizadevanja, da se ■ simpatičarje nove republike Ju-
ustvari modus vivendi med Vatikanom in Sovjetsko unijo, goslavije, da z nami sodeluj ste.
Prvi korak so celo napravili Rusi, ko je Stalin pozval Rev. ! Odbor želi, da proslavi s.aro
,	, ,	., ,	in novo leto z zeljo, da tudi po-
Orlemanskega v Moskvo m mu dal zagotovilo, da sovjet-	jugoslovansko
ske oblasti nikakor ne bodo preganjale katoličanov v svo-	in njenega priljublje-
jih okupacijskih predelih. Toda pokazalo se je, da je vse l^ega voditelja maršala Tita.
zastonj, in da namerava Vatikan vztrajati na svojem stališču, ter da vsaj začasno ni nobenega upanja na umiritev odnošajev med Sovjetsko unijo in Vatikanom.
Svetovna situacija, ki izvira iz tega, je polna nevarnosti in negotovosti. Vse države brez izjeme—torej tudi Sovjetska unija—priznavajo versko svobodo Ic pod pogojem in v predpostavki, da bodo privrženci dotične vere lojalno izpolnjevali svojo dolžnosti napram državi. Ako Sovjetska imija in socialistična Poljska ne moreta računati na to lojalnost, bo neizogibna posledica, da .se bo protiverska oziroma proticerkvena propaganda podvojila—a to bo ustvarilo nezdrave razmere.	•
Konferenca v Moskvi jo odstranila nevarne zapreke v
Za publicijski odgor,
Charles Beljan
PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI!
Kdo so bili prvi Jugoslovani ki so sc naselili v Ameriki? Čc ne veste, čitajtc "A Nation o I' Nations," knjigo, ki je najnovej se literarno delo našega ameri-škoslovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis Adamiča. Za vsakega naseljenca
stini kot povsod drugje. "Drugega pota ni", je naglasil. "Britanci so odločeni, da Palestina ne sme nikdar postati židovska država. Mi pa smo odločeni, da mora in bo.
Govoril je mirno, toda s pritajeno strastjo, in objasnil, da so se vsi poskusi mirne rešitve izjalovili. Poglavitno sporno vprašanje je zadeva židovske države, je dejal. Trpljenje Židov, ki se nahajajo v taboriščih po Evropi je ogromno, toda cilj, za katerega se bore židovski borci za svobodo, gre daleč preko tega, je naglasil. Razgovori in pogajanja glede priseljevanja Židov v Palestino ne smejo zatemniti glavnega vprašanja, za katere gre — namreč vprašanje neodvisne židovske države. Znano nam je, da je dalje omenil, da so zapleteni v to stvar tudi rusko - britanski od-nošaji. Britanci danes prikrivajo svoje prave mišljenje napram Rusiji. Toda nam dajejo čutiti svoje bajonete ..."
MESTNE
NOvrcE
Osem obtoženih ponareje-vanja voznih kart
V ponedeljek je bila formalno naperjena obtožba ponarejeva-nja tedenskih voznih kart na pocestni železnici v Clevelandu napram osmim osebam. Med temi so štirje sprevodniki na Cedar Ave., progi; dva tiskarja in
hoče vlada pomagati deželi in narodu, bi morala tkkoj odstopi- j dve drugi osebi.
ti in se umakniti novemu kabi- j. Detectiva Lbuis Jalovec in netu, ki bi bil zares predstavnik John Cleary pravita, da je bilo
ljudske volje. Le mladi in iznajdljivi pristaši skupin odpora proti Nemcem bodo znali rešiti še v zadnjem trenotku Grčijo iz prepada ..."
Odnošaji med Rusijo in Švico
izdanih mnogo ponarejenih tedenskih voznih kart C. T. sistema, kar je ponarejevalcem prineslo okrog $5,000 dobička. Obtoženi konduktorji so: Thompson J. Gaines, 26, stanujoč na 2038 E. 65 St.; John F. Oldwine, 24, iz naslova 2176 E. 93 St.; William Pressley, 31, stanujoč na 4311 Green Court, in Joseph D. McAlpin, 24> iz naslova 6303 Cedar Ave.
Tiskarji so sledeči: Clarence L., Hill, 25, iz naslova 9703 Hol-
LONDON, (O.N.A.) — V tukajšnjih diplomatičnih krogih je vzbudilo precej pozornosti dej-,)tvo, da' je bil nedavno ruski ambasador v Zed. državah, ki 3e nahaja v Londonu na zasedanju pripravljalne komisije or-! videre Ave. Pri zadevi pa sta za-ganizacije zedinjenih narodov, I pletena še 24-letni Arthur Saun-
let je bil nadzornik. Star je 67 let in živi z bolno ženo na naslovu 334 Overlook Park Drive. * # #
Prvorojeno dele v letu 1946
Zakoncema Joseph in Anna Koszenski, 3838 W. 143 St., se je v St. John's bolnišnici rodil sinček ob 12:00:02 na Novega leta 1946, dve sekundi potem, ko i je nastopilo uradno novo leto. Dete je ob rojstvu tehtalo 7 funtov.
* * *
Obstreljen v gostilni
John Juranko, star 20 let, 1434 E. 40 St., je bil zgodaj včeraj zjutraj napaden v gostHni na Superior Ave., in E. 45 St., od dveh moških in v prepiru obstreljen v nogo. Prepeljan je bil v Charity bolnišnico in po obve-zanju rane je bil odpuščen. Prepir je nastal radi nekega dekleta.
# * #
Dostojno praznovanje novega leta
Kot izpričuje okrajna ječa, so se Clevelandčani zelo primerno obnašali tekom praznovanja novega leta. V teku 24 ur, do včeraj dopoldne je bilo aretiranih samo 28 oseb radi pijanosti v celem mestu, kar je dober rekord za tako veliko mesto, kot
je Cleveland.
* * *
Prva poroka na novega leta dan
Mirovni sodnik William J. Zoul, ki ima svoj urad na 1224 Ontario St., je včeraj ob 11. uri dopoldne poročil prvi par in sicer 29-letnega Joseph Metro, 13132 Carrington Ave., s Zqlmo Stanley, 26, iz naslova 12609 Bennington Ave. Ženin je bil odpuščen iz armade šele 4. decembra.	I # # *
Tisoč kosil potujočim vojakom
Na glavnem železniškem kolodvoru v Clevelandu je bilo včeraj potujočim vojakom in dekle-tam v armadni službi servirano tisoč kosil v USO restavraciji. I Vojake je pozdravil poveljnik
n Ali. ste kedaj postali in koliko je treba storiti, da se hišo in družino čisto? In si milo je. skoro težje kot delo. Pomnite, da kjer so tam je milo. Torej, pomagajt^ prečiti pomanjkanje mila—š« oddajte PORABLJENE MAS' ki so potrebne za izdelavo mila!
ZADUŠNICA
V četrtek 3. januarja brala zadušnica ob 7:45 uf' traj v cerkvi sv. Vida za nega Pfc. Anthony L. Pri®' prvi obletnici, odkar je svoje življenje na bojnem P" Sorodniki in prijatelji so^ Ijeni, da se opravila udele^ f * *
PREJELI SO PAKJ^
Mr. Anton Žigman, 12"^ 176 St., je prejel pismo tere Marije Žigman i» S" pri Postojni, da je prejela katerega je on poslal. Bili s® lo veseli, da so ga prejeli
smo bo sledilo.
« « *
REDNA SEJA
Društvo Carniola 493 TM ima nocoj važno Članice so vabljene, da se ^ ležijo, ker po seji bo ^bave.
lingsworth Court, in Collins A.' Theodore Dickhoner, od Forest Haynesworth, 21, iz 6618 Bel-; Oity Garrison.
5. A. Gromikov, častni gost na kosilu, katerega predsednik je bil Švicar, dr. H. Egli, dopisnik Neue Zuericher Zeitung, ki je v dolgem govoru pozdravil svojega častnega gosta.
Znano je, da Švica in Sovjet-
ders, bivši avtobus voznik, 22-letni Rodney Freeman.
m
"Mlad" zakonski par
Danes se v Trinity Episcopal katedrali poročita Clevelandča-na Mrs. Amy Alice Benton in
ska unija nista nikdar vzposta-; James C. Wilmot, stara po 81 družbe.
Nova tovarna v predmestju
B. F. Goodrich Co., iz Akrona, O., prične jutri z gradnjo nove tovarne v Brecksville, O. Ob tej priliki bo ta firma praznovala tudi svojo 75-letnico obstanka. Nova tovarna bo služila predvsem za razne preizkušnje te
vila diplomatičnih odnošajev. V teku zadnjih let je bilo to srečanje sploh prvi kontakt med sovjetskim diplomatom in pro-minentno švicarsko osebnostjo. Incident je navidezno potekel brez vsakega vznemirjenja — Gromikov /sekakor ni pokazal niti najmanjše zadrege.
Razmerje med Rusijo in Švico je bilo od časa do časa izredno napeto, toda v zadnjem času je /ideti, da napetost počasi ponehava. Na Dunaju je prišlo
let in prijatelja že 40 let. Wil mot je ustanovitelj firme J. C. Wilmot Paint & Wallpaper Co., toda je v pokoju. Nevesta pa je že zadnjih devet let vdova, in ima veliko posestvo v Nantucket, Mass.	'
* * *
Oprema za clevelandsko razstavo na poti
Danes je za^iustil vojaški konvoj letališče Wright Field v Daytonu, O., in so že na poti v Cleveland dolga procesija voja-
nedavno že do trgovskih stikov, j ških truckov, v premeri štiri milder so bili Rusom potrebni ne- Ije daljave, ki vozijo blago za
kateiji predmeti, katere so imeli Švicarji na ponudbo. Tudi v Pa-izu so se srečali uedavno pred-itavniki obeh držav v mednarodnem odboru za begunce, na katerem je bilo sklenjeno, da jodo zedinjeni narodi sodelovali tudi z državami, ki niso jlanice zedinjenih narodov.
Cilji židovskih borcev za svobodo
, , . . ali tu rojenega Slovenca ali Ju-odnošajih zaveznikov. Tudi to vprašanje verskih odnošajev	je zelo važno, da ve!
je treba razčistiti. Upati je, da bo papež to sprevidel in y uredništvu Enakopravnosti jo
krenil na nova pota.	I lahko nabavite.
JERUZALEM (O.N.A.) -Constantino Poulo.s poroča: Na skrivaj sem se včeraj sestal iiek'e v Palestini s Fi'iedmanom Yelinom, ki je prvak židovs^dh borcev za svobodo, takozvanega "Stern Gang", ki mi je pripove-;loval o ciljih svoje organizacije, da se nahaja v vojni z bri-[tanskim carstvom tako v Pale-
veliko zrakoplovno razstavo, ki se prične v Clevelandu v Mestnem avditoriju 11. januarja. * * *
Izstopil iz FBI službe
Eli J. Rose, glavni vladni pro-sekutor na tukajšnji zvezni sod-niji pred par leti, ko se je sodilo rkupino oseb iz Youngstowna, O., ki so bili obtoženi bele suž-nosti in spoznani krivim ter ob-nojeni, je naznanil izstop iz službe Federal Bureau of Investigation, kjer je bil uposlen zadnjih 12 let. Naseli se v Pittsburghu, Pa., in odpre tam privatno odvetniško prakso.
* * «
Poštni nadzornik šel v pokoj
E. C. Hamphton, poštni nadzornik v postaji na 8745 Broadway S. E. je odšel v pokoj, potem, ko je bil poštni uslužbenec nepretrgoma 46 let. Zadnjih 20
WHK RADIO POSTAJA ODPOVEDALA POSLUGO U. A. W.
Leo Fenster, tajnik lokala 45, U. A. Workers unije je dobil obvestilo od radio oddajne postaje WHK, da se njih tedenskega programa "Labor Speaks,'" ki je bil zadnjih 10 tednov oddajan iz te postaje ob sobotah 6:15 popoldne, ne more več upoštevati po 12. januarju. Ta čas, da je oddan za drugi bolj važen program.
Ko so unijski uradniki poizvedovali, kateri je tisti "važni" program, ki jih je izpodrinil, so ugotovili, da je tisto neki simfonični orkester. V tem času pa je dobila General Motors na isti postaji prostor, da lahko dvakrat na teden oddaja svojo propagando. Iz tega je razvidno, da je družba G. M. s svojim vplivom enostavno spodrinila unijo iz oddajne postaje, da se sama 'jopiri.
Unija sc radi tega namerava pritožiti na Federal Communications Commission. Uradniki radio oddaljne postaje so dejali, da nimajo ničesar za pripomniti glede te zadeve.
Stopetdesetletnic8 rojstva Cleveland^
z nastopom novega leta je mesto Clevelnad, O., stop^ slavnostno 150-letnico ka. Kot pove zgodovina, j® 5 es Cleaveland prijadral P®. Jezeru in se izkrcal dne 22'3 ja 1796 ob ustju reke Cuy kjer stoji danes mesto land. V spomin na to poKi^"' obletnico je župan ThoD®''^ Burke izdal posebno pr"'^'' cijo, v kateri se napoveduj^ znovanje tega dogodka ®
&
da se v letošnjem letu vn
W
kaj razne velike razstav®' venci je, koncerti, parade ^ bave v zraku, na zemlji vodi.
Nato se opozarja že s'
ja slovenska društva in "

zirane skupine, da ste P'

VI«
Ijeni do tedaj, ko se bodo ^ v mestu parade, da bi ® ^ pošteno odzvali in tudi strani pokazali kaj
tem bomo pisali več od časa, ker smo tudi mi vsi landski Slovenci pri tem Za 150-letnico mesta si^".

mi dolžni nekaj sodelova

Vesti iz življenja ameriških Slovei^^^j
Ilingo, Kansas.
(p?
oo našli v njegovi koci ^; Skubitza, ki si je sam v^^ ^ Ijenje. Star jz b!l 89 l-t' iz Stične na Dolenjskem a
Ameriki od 1889. Tukaj
sorodnikov, niti ni bil štvu. Pokopan j D bil na like stroilke.
Barborton, O. — Tu'^, umrl poročnik Rudolph linchek. On je prišel p^' dnevi domov z jyznegi
J-'.
ka, kjer sc jc boril p'
poncem 30 mesecev — V di je bil štiri leta in P'^'^
je šel v mestno bolnišnic'', je ti i dni pozneje unr'"'^ vnetja ledvic. Zapušč-' star.še, dva brata in scsti"^'
Buenos Aires, Argent"^ , I Dne 10. oktobra je un^ ' srčne hibe Ivan Božič,
irl


a
Nokomis, 111. — Iz ai-madc i vasi Ust jo pri Ajdov.šč;''''';f sta bila častno odpuščena Frank ' zapušča' ženo in hčer, j|r Stražar in Frank Stimac K star-,sina, s katei'im sta skup®^ šcm sta se vrnila zdrava.	I ta.
i
2. januarja, 1946
ENAKOPRAVNOST
stran x
Pisma iz starega kraja
I zolec stal. Tam imajo sedaj le-! lahko svobodno pišem. Iz srca
Troje pisem iz Velikevasi pri Domžalah
Mrs. Antonija Šuštar, 20531 Lindberg Ave., je pred kratkim prejela troje pisem iz svoje rojstne vasi Velikavas, pošta Moravče pri Domžalah.
Eno pismo ji piše sestre Angela Jerman, drugo je od brata Alojza Grilj, tretje pa od nečakinje Julke. Jerman. Vsebina teh pisem je kot sl^di:
Velika vas, 30. sep. 1945 "Ljuba sestra Tonea! 'Že dolga časa si nismo mogli nič pisati. Zdaj smo pa ven-*^^5 ^°^^kali, da si spet lahko pišemo. Tvoje pismo sem pre-]®la, sem bila zelo vesela, pa tudi žalostna, ker je Janez tako hudo smrt storil in ga obžalujem. Torej, Tonca, to je vse, da smo še živi in da ste tudi Vi.
Vedno smo se pogovarjali, kako je neki v Ameriki. Ali so se naši živi ali ne več. Velikokrat se mi je sanjalo od Vas, da sem Vas videla. Veš, Tonca, ^as je tudi sam Bog obvaroval, da smo še na svetu, ker smo bi-i vsaki dan v tako veliko nevarnosti, bila je vedno smrt za Jiami. Nam je bilo zelo hudo, ili smo v groznem strahu, da ti % morem" popisati.
Lansko leto nismo skoraj tioben večer doma spali, smo šli ^si v hosto. Gori smo šli v ska-°vje, pod špičasto steno. V na-|"®čju sem nesla otroka, na hrb-^	da smo s seboj nosili
pa kaj za jesti, kadar si tiismo upali iti domov. V hribih Smo imeli bunkerje skopane, smo bili notri po kakšnih par da smo imeli tam tudi kaj jesti in tam tudi poskrili dru-""^Či, kot oblfeko, ker ko so prišli Nemci, so nam prav vse pobrali. Tako se nam je v s e pokvarilo notri v zemlji. Obleke 'kimamo in za obuti tudi nič. Do sedaj se je malo dobilo, tudi ku-P^ti nismo mogli, ker je bilo ta-
ko
Hialo blaga na karte. Pa še
hoste* preobrnili. Francelna smo imeli doma zabitega, pa še tri druge, da smo jim življenje ohranili, ker so se nam tako smilili. Če bi jih bili pri nas našli, bi bili nas precej vse pobili, ker smo tudi mi zanje življenje
gmajni ujeli. Takrat sploh nisem več vedel, če sem še na svetu. Postavili so me k eni smreki in so me obsodili na smrt. Eden me je že meril z brzostrelko. Tisti moment je spet nekdo prišel, ki me je poznal, pa me je izgovoril.
"Enkrat so me ujeli pa na vrhu Maselnove rebri. Takrat so me na vrv privezali kakor psa
tvegali.
Torej ljuba Tonca, s e d a j in so me gonili, pa težki ruk-bom pa jenjala o tem pisati.'zak naložili. Tako so me pri-Kar se je zgodilo pri nas, Ti še' gnali k sv. Miklavžu. Tam so me en mali del nisem popisala. Ti' čisto do nagega slekli. Takrat bom pa drugič. Vam je tudijnie je pa noga rešila. Koliko je
1 seno barako.
"Tam na oni strani Save po Jančjeh, za Golišam, pa vse po tistih hribih je vse požgano. — Tam so vse Nemci požgali. V velikih krajih so zraven še ljudi sežgali. Mežnarja Janeza in Pavlo od sv. Miklavža, so oba ubili, pa so hoteli še vse druge ljudi tam pobiti, pa so jim ušli.
"Veš, draga sestra, sedaj Ti samo malo popišem. Ker vsega ne morem, popisati, kaj vse smo doživeli v tej vojski, ker je bilo preveč takih dogodkov. Bom
Julka veliko napisala. Ostali se tudi lepo zahvali za pismo. Bi on tudi rad pisal, pa ne zna, ker ves čas ni nič v šolo hodil, ker je bila vojska. Šele sedaj bodo otroci spet začeli v šolo hoditi. Tonca, ne zameri mi, ki tako grdo pišem. Veš, sem jaz tudi polna strahu. Me roke in noge zelo bolijo od strahu, sem bila v bolnišnici. Ti bom že še drugič pisala, kaj se je vse tukaj godilo.
"Pa to me veseli, da imate še ljubezen do nas in do svoje domovine. Kadar se bolj uredi pri nas, pa' sem pridite, ker boste tudi tukaj lahko živeli. Tonca, bodite vsi lepo pozdravljeni. Tone, Bila, Živko in Mici. Pozdra-
bilo takih slučajev, ko Ti jih ne morem popisati. To je bila še sreča, da sem bil sam, da nisem bil oženjen. Kakor je bilo treba, bežati, sem zaklenil pa sem šel. Ampak pokradli so mi pa toliko, da sedaj nimam skoraj nič obleke in obutve.
"Jaz sem še, kar sam, kakor sem bil preje. Veš, pa mi je prišlo kar prav. Sedaj pa, če bi mogel, bi prišel kar k Vam. Tukaj se mi je zadosti zamerilo. Sem že dosti skrbi prestal v tej vojski. Sv. Križ pa Zagorica, to je vse požgano. Tudi cerkev, župnišče in šola. Veš, tam so se ljudje čisto drugače obnašali kot pa pri nas v Veliki vasi.
^	,	Ampak Ti ne bom razlagal. Od
vim tud. Franka, Angelo hčer-	pogebnilo sedaj.
ke m Bety m njeno druzmo m n ^ prišla svoboda. Naša vas
Mary m Tmeta, m Franeo injj^ tako dobro skupaj držala,
hčere. Pa za Janeza nam le hu-i j • „i- tvt ™
, , . . I da niso mogli Nemci nic zasledil do. Smo mu tudi veleli zvoniti
isto malo so nam Nemci pobra-
jim je bilo všeč.
, ^juba Tonca! Zdaj, ko je že bolj proti koncu vojne, ^ ^^dnje leto in pozimi je bilo že tako hudo, da še malo ni-®®m mislila, da bomo preživeli. Nemci so nas ponoči in po ^^vi pazili, kdaj bodo Fran-na ujeli in še druge. Imeli zelo velik sneg. Niti eden ^ecer si ni upal domov priti po-S^®ti. Je vedno bil v hosti v naj-J'^cjetn skalovju gor nad Podo ^jicarjem. Pa to "so bili sami g	ki so šli tako za njim.
° ®ili z Nemci, katerim so svoj izdajali. To so bili ta beli
s* h	Pa so bili vča-
J še grši kot Nemci. Ce so ka-ujeli, so ga zelo mučili in
tepli.
Ravno pri naši hiši so en ®|^6r enega ujeli, ki je s Fran-® iiotn prišel, ker sta mislila, ^ ^i ta belih na straži. France! Usel, pa komaj, onega dru-ujeli. So ga tako So	bilo grdo in za našim
ok streljali, da so okoli in ® i naše hiše krogle žvižgale. II '^onca, veliko ljudi tudi oko-nas manjka, so jih Nemci po-V '■ Mežnarjcva i)ri Sv. Miklav-^ ^ oba ubili. Okoli nas je tu-/^eliko fantov pokopanih. Na so trije pokopani in dru-ker so jih Nemci pobili, ko
pri sv. Miklavžu.
"Tonca, popiši, kako se drugi imajo. Tonca, če imate kaj take obleke za nas, bi pa Vas prosila, če boste mogli nam poslati, ker se nam je v zadnjih štirih letih vse uničilo. Tudi če imaš kakšno rjuho, ker postelje so se nam tudi čisto uničile. Pavla tudi nima nič. Vencel in Lojze sta tudi dobila Tvoje pismo.	'
"Tonca, to sem Ti pozabila še pisati, da okrog nas je vse pogorelo: sv. Križ, Zagorica, Preke, ves Gornji in Dolnji hrib, Grmače in sv. Miklavž. Ene dve i hiše so še gori cele. Drugod je pa sam zid. Pa to so vse sami slovenski izdajalci naredili. Mi smo bili vendar toliko srečni, da nam niso požgali. Smo bili cela vas skupni. Zdaj ljudje barake postavljajo. Pri Lenki imajo že postavljeno. Smo jim tudi mi vozili deske in Lojze je delal. Martin in France sta oba, pri partizanih in bodo že sami Vam pisali, kako se imajo. Pozdravljeni !
"Angela Jerman", i
ti. Tako še danes naša vas stoji. Spodnji Preker hrib, pa Gornji Preker, potem Grmače in sv. Miklavž, to je vse do tal požgano. Sedaj tam neke barake postavljajo. Jaz sem jo že naredil pri Lenki, tam, kjer je preje ko-

Te lepo pozdravim in celo Tvo jo družino. Ljuba Tonca, pisala si, kako za nas moliš. Ljubi Bog je uslišal Tvojo molitev, da smo ostali vsi pri življenju. Veš Tonca, v našem kraju je bilo zelo hudo. Nemci so nas vedno preganjali, požigali vasi. Na vse načine so mučili naše Slovence. Veliko noči smo prespali v hosti,, v dežju in grmenju. Tudi po dnevi si nismo upali biti doma. Kadar so povedali, da šva-bi gredo, smo mi brž zbežali v hosto. Doma smo pustili vse.
sedaj končal, pa Ti bom še dru-' ker nismo mogli nesti s seboj.
padel.
"No, Janeza smo tudi izgubili, kakor pišeš. Sedaj prav lepo pozdravim vse, T\'^ojega moža Toneta, Elkota in Živkota, pa Micko in Franka in vso njegovo družino in Beti in njeno družino pri Janezu in Mary in njene sinčke pa Toneta in njegovo družino. Kmalu piši, zbogom
"Alojzij Gril".
gič kaj napisal.
"Draga sestra, če mi boš mogla, kadar bo mogoče, kaj obleke poslati. S tem bi mi zelo ustregla. Mogoče ima Barbna
hčerka kaj obleke, če ji je mož v vasi, smo šli kar v jamo po
hrano. Francelna so zelo preganjali Nemci, še bolj pa domo-
Pa so nam pokradli Nemci vse, kar so dobili.
"Skopali smo pod zemljo veliko jamo in smo notri nanesli za jesti, da kadar so* bili Nemci
Tretjo pismo od nečakinje je pa sledeče vsebine;
Velika vas
brand ali ta beli. Francel je že tri leta'v partizanih, je zelo veliko pretrpel. Toda vse trpljenje je prenesel z dobro voljo za osvoboditev Jugoslavije.
"Veš, Tonca, Francel se je boril s puško v roki, jaz sem jim pa donašala, kar so rabili. In tako je delal vsak zaveden Slovenec. Velikokrat so bile borbe pri sv. Miklavžu. Strašno so Nemci napadali naše partizane. Nemci so se vozili, jim ni bilo treba hoditi. Partizani so pa morali hoditi vedno peš in nositi so morali težko;. Bili so utrujeni.
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies."
PARKWOOD HOME FUBNISHIN08 7110 SL CIalr Ave.
Odprto ob večerih
vali za narod. Nihče ni tožil a no knjigo. Spisal Jo je naš mar-delali so naprej za svobodo. jliivi, poznani in spoštovani ame«
. ,. ... . riško-slovenski pisatelj Louis
Imeli smo pa tudi veliko do- . , „ „ , , - , ,
.J. ,. Adamič. Knjigo si lahko preskr-macih izdajalcev,, ki so izdaiali ,	_
,,	bite pri nas, v uredništvu Ena-
nase poštene Slovenske liudi i,
XT	»T • , .	ikopravnosti.
Nemcem. Nemci so strasno mu- {__
čili naše ljudi, če so jih vjeli, |
žive sežigali, pretepali, da niso j imeli toliko cele kože, da bi člo-1 vek kam prst položil; vlekli soj nohte iz prstov. Veš, na vse načine so mučili, da Ti ne morem popisati. Z Nemci vred so ravno tako delali domobranci ali ta beli.
"Zdaj smo pa že svobodni.
Nikdar več ne bomo njih sužnji. Sedaj živimo veselo v lepi,
svobodni, demokratični, federativni Jugoslaviji. Končam za enkrat, pa drugič kaj več. Ako bi Ti hotela vse popisati, ne bi mogla narediti tega v samo enem pismu. Pošiljam Ti pozdrave in poljubčke. Tebi moja teta Tončka. Zdravo!
"Julka Jerman".
"Draga moja teta Tončka!
"Zelo sem vesela, ker Ti spet i lačni, žejni, a vse to so žrtvo-
Znanje je blagostanje!
V knjigi "A Nation of Nations" je veliko podatkov o Ameriki in Amerikancev. Kdor se želi resnično prepričati, naj prečita, oziroma si nabavi omen j e-
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St
HE 2730

SKEBE & ULLE
PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD	KENMORE 7248
Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materijal ter istega tudi inštaliramo.
Nočni klici; MIKE SKEBE—KE 4614 - AL ULLE—IV 1788
BLUE BABY RECOVERING . . . Michael Schirmer, five, who used to be to weak that he couldn't walk, is now full of play. Here he poses with his mother, Mrs. .lessie Schirmer, beside a photograph of his daddy, CWO Joseph E. Schirmer, who served in the Pacific. Little Michael was the 2Sth bli:e baby to have the famous Blalock operation at Johns Hopkins hospital, Baltimore. Most of the operations have proven successful. Dr. Blalock has reported 80 per cent cures.
24-URNA POSLUGA NA RADIO APARATIH VSEH IZDELKOV. VSE DELO JAMČENO

KUHINJSKE PEČI
Vsem gospodinjam naznanjam, da sem dobil veliko zalogo
KUHINJSKIH PEČI Tappan - Grand - Magic Chef - Roper
PRAVKAR SEM PREJEL TUDI KRASNE NOVE G. E. ELEKTRIČNE KUHINJSKE PEČI Sedaj imamo G. E. ledenice na ogled in priporočamo, da si jih ogledate predno kupite drugje.
ANTON DOLGAN
15617 WATERLOO RD.
a
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, +a+vini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
♦ ♦
t ♦
t ♦
♦
i

god, je bil;
^ zelo hudo hajka, so vse
^rajsek Funeral Home, Inc.,
ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 3113
Pismo od brata je sledeče: i journey's end! . . . Tonya
VpliVn vat 17 cpnT 1 Q4n Jones, Honolulu poetess, attempted veiiKa vas, i/. sepi.	the Pacific alone in a 30-
"nrao-j «P«tra i	1 ketch. Four hundred miles out
®7	.	' from Honolulu a storm disabled the
"Z velikim veseljem sem pre-, craft and she was picked up 30 days jel Tvoje pismo, tako da so me j later.
kar solze polivale od veselja, ko |'
gi že toliko časa nismo mogli nič ^
pisati. Sedaj je pa zopet prišel I tisti srečni čas in svoboda, ki smo jo tako težko pričakovali.
"Draga sestra, veš, da mi ni mogoče popisati v kako hudih itiskah smo živeli. Lansko leto som vam malo popisal eno tiskano polo in sem jo dal dvema ameriškima pilotoma, ko sta bila pri meni. Ampak ne vem ali ste dobili tisto ali ne. Vseskozi je bilo tako hudo. Več sem pod smreko in pod skalo prespal, kakor pa duma. Velikokrat r?eni bil v kakšni luknji zabit,
tudi 1)0 dVcf i;i po tri dni, brjz vsake hi'ane in brez vsega. Bil ;em že čisto obupan. Pa bolj ko jn šlo h koncu, hujše je bilo.
Včasih je prišlo tod Nemcev kar po 16,()()(). Naših fantov je veliko padlo, še na naši njivci so trije i)okopaiii.
"Mene so mislili tr krat ustreliti. Enkrat so me ;,ri Masehiu tia deskah najdli. Veš, pa so me ,
pred ))od postavili in so me že merili. V tistem momentu sem še nekaj spregovoril, pa me ni-;
bu. Drugič bu mc ua javarški:
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6503 ST. CLAIS AVE.	ENdlcott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaUU url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKl URAD:
452 East 152nd Street	Tel.: KEnmore 3118
Janko N. Rogelj |
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott0718
Far Eastern Commission Awaij; Arrival of Russians

Members of the Far Eastern commission hold open mcelinR at .stale department and are addressed hv Secretary of State Byrnes. Most of the work at hand was delayed awaiting arrival of the Russian members, siiown left to right: T. A. Stone, Canada; C. A. Berendsen, New Zealand: P. E. Naggair, Franco; Ambassador Wei Tao-Wine, China; Lord Halifax. Great Britain, and Secretary of State Byrnes. Tlie problem: control of Japan wfll be the concern of the commission.
* --:—--—---
IZVIRNA PISMA IZ STARE DOMOVINE V "ENAKOPRAVNOSTI"
Naši čitatelji brez dvoma z zanimanjem berejo pisma iz starega kraja, ki jih priobču-jemo v "Enakopravnosti" že nekaj tedilov. Posebnost teh pisem, ki opisujejo grozote, katere so naši ljudje pretrpeli tekom vojne, je njihova izvirnost in pa njihov preprosti in domači slog. Ta pisma, ki so dospela v Ameriko od sorodnikov in domačinov, podajajo resnično stanje razmer tekom strašnih let okupacije, obenem pa nam nudijo vpogled v novo življenje, ki se poraja v naši stari domovini pod vodstvom osvobodilnega gibanja.
Čitatelje, ki prejmejo kakšno pismo od svojcev iz starega kraja, prosimo da ta pisma prineso ali pošljejo v naš urad, in jih bomo priobčili v listu "Enakopravnost."
ENAKOPRAVNOST
2. januarja, 1946
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje )
"Nič ne skrbi zdaj. S srcem sem na tvoji strani in najbrže mi boš ti tudi pomagal in svetoval, potreben sem tega. Saj
sem tudi jaz ves zbegan."	. , , ,	,. , ,
- ... . , .v	^ i tako da bo teza zemlje kmalu
Gottfried m ničesar odgovo-i , ,	^	,,
.	__, i zdrobila krsto ...
nI. Z zdravo' roko je pomagal
Rothlisbergergu, da mu je zavezal črno ovratnico. Ko je iz
"Počakati moramo, da prideta Zofija in Feliks in vidimo, kaj bosta predlagala."
"Ti sam moraš ukreniti, kaj naj se zgodi! Krsta mora biti iz mehkega lesa, ki hitro^ zgnije,
največje bližine pogledal možu v temne oči in je videl njegove velike, koščene roke, ki so se neokretno trudile, da bi napravile vozal, se ga je lotilo srdito,
nestrpno koprnenje, da bi bil sam. In ko je bila navsezadnje končana njegova žalna toaleta,
je rekel:
"Pojdi dol in sporoči ljudem,
da mi je zdaj nemogoče kogarkoli sprejeti. Najbrže bodo s popoldanskim vlakom prišli nekateri sorodniki. Pošlji na postajo voz. Gospa doktor Naefova in njen mož bosta prišla gotovo."
Rothlisberger je odšel iz sobe in se po prstih splazil po stopnicah navzdol. Komaj je bil Gbttfried sam, se je težko spustil na stol in si pokril obraz z obema rokama. To je bil torej vrh, do katerega je navsezadnje priplezal, grozen vrhunec njegovega življenja; Umor! Zdelo se mu je, da prodira na njegova ušesa mračen hrup glasov neštevilne in nevidne množice:
"Strahopetec! Morilec! Očemo-rilec!" so mu kričali. "Za kaj si posodil svoje krvave roke! Zdaj jih je povezal hudič, ti never-nik! Nevidni sodniki, ki te bodo sodili, so na poti! Trepetaj! Trepetaj! Noben dan ne bo odslej minil, da te ne bi spominjal zločina. Večno si izgubljen!"
Gottfriedovo dušo je napolnil mračen strah. Kakor povsem skrušen človek je sedel na svojem stolu, ura za uro pa je minevala.
Nenadoma so se odprla vrata. Pojavila se je Tereza. Oblečena je bila v črno za vratom zaprto obleko. V obraz je bila bleda in izmučena, njene oči so se zdele dvakrat večje kakor sicer. Postave je bila večje, vit-kejše, njen izraz je bil strahovito resen. "Kaj sanjariš?" je vprašala z globokim, tresočim se glasom. "Zbudi se!"
"Kaj mi hočeš?"
"Ničesar ne pričakujem od tebe. Mnogo preslaboten, mnogo prestrahopeten si, da bi karkoli storil. Vendar bi mi bil lahko povedal, kaj je dejal doktor Hauser."
"Bil sem z njim v tvoji sobi,
toda nemogoče je bilo, da bi s teboj govorili."
"Ali je izrazil kakršenkoli sum?"
Gottfried se je ozrl vstran in vlekel za obvezo na svoji roki.
"Doktor Hauser je rekel, da bo pričel, če bo notrebno, danes zvečer še enkrat in te pogledal.
Pravi, da si potrebna nege."
"Jaz? Kaj pa misli, iz česa sem narejena?"
"Tem bolje zate, če tako misli."
"Vedeti hočem, kaj je rekel o njem," je zaklicala nestrpno.
"Ali ga je preiskal?"
"Niti he. Niti presenetilo ga ni. Rekel je, da je to pričakoval, ker se oče ni niti najmanj zmenil za zdravniške nasvete.
Bila je žolčna kolika in potem srčna kap zaradi prehudega napora."
Tereza je za trenutek zastr-mela v svojega ljubimca.
"Ali imaš mrtvaški list?" je vprašala.
"Ne! Ne potrebujem ga. Doktor Hauser bo ukrenil vse po-l'rozotna sla. trebno, da nam prihrani vsak
Gottfried je je gledal na pol 1 začuden, na pol v grozi. Hudičevo zaupanje se mu je splazilo v srce. Tereza je bila seveda bolj energična, kakor je pričakoval. Zdelo se je, da je imela vso hladno ostroumnost vladajočega človeka. Uganka je bila. Potegnila ga je v ta zločin, nerešljivo mu je zvezala roki ,in nogi, zvalila je sokrivdo na njegova ramena. Da, dodelila mu je slabotnejšo vlogo. Resnično — saj ni niti vedel, kako je storila to dejanje!
'"Tereza," je rekel, "bojim se te."
Stopila je k njemu in mu položila roko na teme. •
"Bojiš se me? To me veseli. Zdaj vem, da me boš ljubil. Kaj je ljubezen brez strahu? Prav tako, kakor bova drug drugega ljubila, se bova drug drugega bala. To je zelo dobro. Kakor dva človeka v enem človeku, tako bova. In nikdar več se ne bova mogla drug drugemu iznebi-ti."
Odtegnila je roko z njegove glave.
Negotovo, skoraj uporno jo je postrani pogledal. Strašno sram ga je bilo v srcu. On, Gottfried, človek duha, je padel tako globoko! Tiho je sedel in mirno poslušal ženo, ki je zastrupila njegovega očeta! Povesil je glavo nazaj in zaprl oči. Tereza je stala tam, motrila ga je pazljivo ir? z vzvišeno brezbrižnostjo. Nenadoma je spet odprl oči.
"Ne bom miren, dokler ne bom ležal pod zemljo," je zamr-mral.
Nato je vstal in stopil k oknu. Po vseh udih se je tresel.
"Hladno je," je rekel. "Vsak živec v svojem telesu čutim. — Ostudno! Mrzlo! Ko mi je doktor Hauser uravnaval roko, mi je bilo stebo. Ali je zdaj kdo zdolaj?"
"Samo Mina. Luiza je stekla v trgovino, da mi bo prinesla crepe de chine."
"Naročil sem Rothlisberger-ju, naj se pelje po Zofijo in Feliksa na postajo. Le kako jima bom stopil pred oči? In kako bom kljuboval vsemu, kar zdaj pride! Na tucate ljudi bo pri-koračilo in vsakdo bo buljil vame. Kakšen^ sem? Poglej me, Tereza! Poglej me! Ali sera se kaj spremenil? Ali nisem takšen, kakor kdorkoli izmed njih? Ali misliš, da se te bojim? Ne!"
imel. Naj ljudje tulijo, naj naju ubijejo kakor dve muhi!"
Oči so se mu svetile kakor dva žareča oglja. Tereza ga je prijela z obema rokama za glavo in ga stresla.
"Sinoči si trepetal v svoji postelji! Čemu me nisi zadržal? Nisi bil dovolj močan. Poskusil si! Toda dovolj energično nisi poskusil. Dopustil si, da sem opravila! Bal si se, da bi me izgubil! Če bi imel moč, bi mi kljuboval, izdal bi vse svojemu očetu! Da! Toda laže je bilo dopustiti, da stori žena, kar sva oba želela, in jo opazovati. Ubogi Gottfried! Tajil si, da je sploh vest na svetu, in zdaj te muči. Jeziš se in pijuješ vame! Zaničuješ me! In vendar bi pred vsem svetom napravil rad iz mene vlačugo in kaj vem še kaj! Z enim samim pogledom ugovarjaš vsem dejanjem preteklosti. Zrušil si se, Gottfried! Obležal si kakor vsi slabiči, po-vprečneži in neznatneži! Ah! Pozabila sem, da si bil še pred nedavnim teolog! Vrni se k svoji teologiji! Daj, morda se bo tvojemu ljubemu bogu posrečilo in te bo spet rešil mene! Če se mu to posreči, pridem tudi jaz k njemu."
Gottfrieda se je polastil zamolkel občutek obupa.
"No, zgodilo se je," je dejal. "Prav nič ne koristi, če se prič-kava, kdo je bolj kriv, ti ali jaz. Enake deleže tega zločina bova prenašala do najine poslednje ure. Ne, nemara je moj delež večji. Jaz sem bolj kriv. Jaz sem. In ti lahko mirno spiš, Te-rezika!"
Ponosno se je okrenila in šla do vrat. Toda pred pragom je obstala. "Gottfried," je zamr-mrala, "do jutri zjutraj ne more nihče govoriti z menoj. Prosim te, da sprejmeš Zofijo in Feliksa in tudi ostale, ki bodo morebiti prišli."
"Vse to bom storil," je odvrnil sunkovito. "Nič ne skrbi."
Tereza je odšla dol in se zaklenila.
V noči pred sredo so najbližji sorodniki Antona Jakoba zasedli vse prostore v hiši. Kljub temu je bila globoka tišina. Dolge sveče, ki so jih porazdelili po vsej hiši, so gorele mirno in noben vetroven sunek jih ni motil. Hiša je dišala kakor s cvetlicami potresena grobnica.
Anton Jakob je ležal sredi svoje sobe v odprti krsti, ki je bila narejena iz rjavega lesa in okrašena s srebrnimi rOzeta-mi. Soba je bila prazna; posteljo so odnesli; maloštevilne podobe so zakrivali črni pajčola-ni in na tleh sta se kopičili dve piramidi vencev, ena pri vzglav-ju, druga pri vznožju krste. Štiri velike sveče so razširjale svojo medlo, zvesto svetlobo preko vse scene.
Ko je bila polnoč, se je v svoji sobi Tereza zganila. 2e od sobote zvečer ni spala, razen tu
ali tam kak kratek, nemiren trenutek. Zdaj je stala in poslušala. Poslušala je, neprestano je
ko življenje," je govorila sama pri sebi, "ljudje žalostno pove-šajo glave, če pa posnemam jaz
poslušala. Vse. je bilo tiho. Ali'ali kdorkoli prirodo — o bog! pa je morda le sanjala? Vse se j Le poglej, kaj počne z njim poji je zdelo tako neresnično. Po-; licija! Oko za oko, zob za zob,
gledala je svojo posteljo, ki ni bila že tri dni postlana. Da, to je bila postelja, v katero je legla devica in iz katere je vstala morilka! Nihče ni vedel tega! Nihče razen Gottfrieda, toda Gottfried je bil del nje same. Da je on vedel za vse stvari, je bilo brez pomena. S kom naj bi torej računala? S svetom? Svet ne bo nikdar zvedel. Nasprotno, svet, ki ni nič. slutil, jo bo pomiloval. že jo vsakdo pomi-luje, vsi so dobri z njo. Toda kako hitro bi se lahko zgodilo, da bi se isti svet obrnil proti Te-rezi! Ah! Vedela je, kaj bi svet počel, če bi poznal le drobec vsega! Ali ni zrasla v senci zakona, ali se ni naučila sovražiti zakon in policijo? Policija! Že ob sami besedi se je zgrozila. Bojazni njene mladosti so se vračale. Uniforme, sablje, belež-nice, roke, ki so surovo prijemale! Strašni ljudje! Raje takoj rablja in vse je opravljeno. Toda ne! Zares nobenega razloga nima, da bi se bala policije. Anton Jakob je umrl za srčno kapjo. Česa naj se boji? Srčna kap! Kdo ve, če ne bi bil umrl
tulijo vsi. Zakaj le? Tako bi z menoj ravnali, brez dvoma. Toda počemu ? Kaj sem jim pač storila? Ali sem nemara storila komurkoli kaj zalega, razen edino Antonu Jakobu? Nikomur! Nasprotno. Precej jih je, ki se zaradi njegove smrti muzajo.
"Zofija je z beležnico v roki prehodila že vso hišo, da bi sestavila zapisek stvari, ki bi jih lahko rabila za svojo majhno vilo v Thunu. Feliks klepeče z dr. Schneelijem, brez dvoma o testamentu. Videla sem, kako stikata glave. In vsi ostali sorodniki s svojimi od solz mokrimi robci! Zoprni so mi, če jih vidim, vsa njihova bridkost ne bi napolnila niti prazne orehove, lupine. Kaj me briga Tonetov testament? Kaj mi mari' njegove omare, njegove porcelanske posode, njegova srebrnina? Celo krsto, ki sem jo jaz naročila, motrijo s kritičnimi pogledi. Ah! Vem! Čemu srebrne rozete? Zakaj svilene blazine? Mrliške prte najboljše kakovosti? Zakaj naj bi vse te drage stvari zgnile pod zemljo? Bedaki! Bedaki! Kaj me briga, če zgnije z njim*
do Toneta več vredno kakor ljubezen vseh teh ljudi skupaj!"
(Dalje prihodnjič)
Za delavce
Heads Legion Women

Zgrabil se je z zdravo roko za suknjič in ga divje stresal ter se tolkel po prsih. "Strah me je tega prekletega človeka tu notri! Tega krvavega človeka se bojim! Nikdar ne bo našel miru! Noč za nočjo se bo kopal v svojem mrzlem znoju! V spanju bo kričal!"
Šel je par korakov sem in tja in se nato ustavil pred Te-rezo. Počasi je pridvignila oči. In gledal je blede, lepe črte njenih lic, njeno trdo brado, njene temne, kodraste lase in pogled mu je zdrknil preko obrisov njene črne, viseče obleke. Pod obleko je bilo njeno snežnobelo telo, ki bi bilo zdaj lahko popolnoma njegova last! Vsaka ped! Za večne čase priklenjena nanj! On, ki ga je prešinjala groza, gospodar svojega očeta ženi! Nenadoma ga je obšla
nadaljni trud. Naročil je po-grebce za danes zvečer, da bodo mrtvega umili in oblekli." "In krsta?"
"Zdaj je vseeno!" je rekel. "Med teboj in menoj ni nobene zapreke več. Tvoj strup je v meni! Pred vsem svetom bi te rad
Navy's New Coach
tudi brez arzenika, za resnično sdno k%)jo?]Vemarabiprkoda	n]%p)vo bogwAvo! Sk-
sama dan kasneje opravila isto	mi izgine spred oči, da
delo, če ne bi ona posegla v živ- ] ga globoko zakopljejo! Stot tež-1 jen je svojega moža. Ali pa te- j ko marmornato ploščo na nje-den dni ali mesec ali eno leto'gov grob. Vrbo žalujko in rože! kasneje? "če uniči priroda ka-'Da, mislim, da je moje čustvo
Like Their Sisters They Await Pay
Mrs. Walter G. Craven, Charlotte, N. C., who was elected president of the American Legion auxiliary at the national convention recently held in Chicago,
As is the habit of women the world over, these Indian women, whose husbands are employed at the Pickle Crow gold mine in Canada, await their husbands with their pay checks. Indian workers are paid at the ■ame ra.te as white men, average base pay of $47 per week, but it is said many prefer credits at local stores to actual cash.
Comdr. Louis J. Kirn, who has been reported selected to succeed Comdr. Oscar Hagberg as head coach of the Navy football team. Photo shows him when he starred for the Navy In 1931. He will take charge next year.
V SPOMIN
9. obletnice, kar je umrl nas ljubljeni soprog in oče
Štefan Lunder
preminul je 2. januarja 1937
Luna in zvezdice svetijo na samoten grob,
kjer spava naš ljubi soprog in oče,
katerega smo ljubili, a ga nismo mogli rešiti. Mnogokrat sedimo in premišljujemo o Tebi in se pogovarjamo, kako si umrl.
Vse najboljše za nas si storil!
Naj ti bo blag spomin!
Ostali žalujoči;
Mary Lunder, soproga; Stephan in Adolph sinovi; Hermina por. Race, Mary in Josephine, hčere.
Cleveland, Ohio, 2. januarja 1946.




DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJIH THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevD® raz ven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Vo:
da
Mali oglasi
SOUND SYSTEM INDOOK OR 017TD00K
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St — HEnd. 3921
MAN OF THE YEAR . . . FeUx Blanchard, Bishopville, S. C., has won the title of "football's man ol the year," due to his scoring ability for the Army.
Mali oglasi
George Tomasir
Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 5338 St. Clair Ave. HE 9721 Imamo 39 let izkušnje v temu delu
IVANHOE RADIO SALES & SERVICE
ELEKTRIČNI PREDMETI
994 Ivanhoe Rd. LI 5277
blizu 5 Points Ob večerih PO 5192
Cleveland Orchestra
George Szell, dirigent SEVERANCE četrtek, 3. jan., 8.30 DVORANA soboto, 5. jan., 8.30 Koncerto za orkestre, BartoK simfonija št. 1, Bralims _
Vstopnice v Severance dvorani CE W
Proda se
hiša v slovenski naselbini, "si^^ by-side," z vsemi udobnosti^'' Hitremu kupcu se proda zelo P"" ceni, ker lastnik bi rad šel iz^^ mesta. Za nadaljna pojasnila P"" kličite DANIEL'S REALTY CO' AC 2471.
Hiša naprodaj
4 sobe. Se proda za $4,000. izve se na 20996 Tracy Ave.
Stanovanje
s 3 ali 4 sobami s kopalnico, ^ li dobiti v najem zakonski P^,' Oba delata. Naslov se naj v uradu tega lista.
I
sta Cle pri bri del cle na toi
let tai
Vsi ni
vi( na
Vil ki,
je šil i bi: I Pr
i Se >"0
•i
VASI ČEVLJI
bodo zgledni! kot novi, ako jih od daste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clalr Ave.
Oglašajte v Enakopravnosti
TRIBUTE TO SERVICE WOMEN
Official Navy Photo SCULPTOR IN WAVES. Lt. Comdr. Frances Rich, daughter of screen star Irene Rich, gave up career in art to help win the war. The Santa Barbara, Calif., girl became special assistant WR director. Buy Victory Bonds, she urges.
U. S. Treasury Department
Kadar kupujete ali prodajate!
Posestvo, n. pr. hišo, zetdT šče, trgovino ali farmo, se ve*!"" obrnite za zanesljivo in pošte"" postrežbo v vaše popolno ; voljstvo vedno do nas.
Splošna zavarovalnina pf", ognju, nezgodam, za avtom"''' le itd.
Gradimo tudi nove domove r vašem okusu.
Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Pre^*^ in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 5030
JOHN ZULICH INSURANCE : AGENCY	I
18115 Neff Rd., IV 4221 '
Se priporočamo rojakom naklonjenost za vsakovrstno ™ varovalnino.
Ol
T! P,
POPRAVIMO FORNEZ^
čo-
ln BOILERJE. Postavimo nov#
nm plin in boiler]*. American Radia!** produkti, itd. 40-letna iikuinja.
SANDBERG HEATING 3125 E. 93rd St. — RA ^
NAZNANJAMO
da imamo sedaj velike zal ^ za čevlje in obleko, ki jo nftS®. ravate poslati v staro dom®^ no. Ako hočete pomagati svoj' sorodnikom v stari domovini ^ božič, obiščite
Mihaijevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
HE 6152
i