floBnina plačana v gotovini. Leto LXXIL, št. Us a Ljubljana, Š. Janija 19» Cena Din i«- izhata vsak dan popoldne tzvzemsi nedehe in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din Z do 100 vrst a Din 2_5G, od 100 do 300 vrst o Din 3 večji inserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod* volio mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UHUVNISTVO LJUBLJANA, Kmifljov« ufica »ov. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 bi 31-26. Podružnični MARIBOR. Graiski trg st. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Srrossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica upravo: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Berlinske svečanosti Včeraj je bila na čast kneza namestnika Pavla velika vojaška parada, zvečer na slavnostna predstava v državni operi—Danes je na programa ogled berlinskih znamenitosti Berlin, 3. junija, r. Včeraj je bila v prestolnici velika vojaška parada na čast ju-goslovenskemu knezu namestniku Pavlu Nj. Vis. knez namestnik je ob 9 30 dopoldne v navzočnosti mnogoštevilnih predstavnikov države, stranke in vojske položil venec na spomenik v svetovni vojni padlim vojakom Zatem je bila vojaška parada, ki je trajala dve uri. Nastopili so vsi rodovi vojske, mornarice in letalstva. Knez namestnik je z zanimanjem ogledo-doval nemške vojake, kancelar Hitler pa mu je sproti tolmačil ustroj in opremo posameznih formacij. Paradi je prisostvovala tudi velika množica ljudstva, zlasti mladine, ki je prirejala knezu namestniku. kancelarju Hitlerju in nemški vojski burne ovacije. Zvečer je bila v berlinski operi svečana predstava. Dali so Wagnerjeve »Mojstrske pevce«. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta prišla v spremstvu kance-larja Hitlerja, ki je nosil uniformo napadalnih oddelkov. Predstavi so prisostvovali tudi vsi člani vlade ter diplomatski zbor. Po predstavi je bila v kancelarjevi palači slavnostna večerja Po slavnostni večerji v palači državnega kancclarstva sta se Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga v spremstvu kancelarja Hitlerja in zun. ministra Ribbentropa zopet odpeljala v palačo Bellevue. Pred kan- celar j evo palačo je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki je prirejala prisrčne ovacije. Danes ob 10.30 se je knez namestnik odpeljal v poset k berlinskemu županu dr. Lippertu. Nato se je vpisal v zlato knjigo mesta Berlina. Po tej ceremoniji, ki so ji prisostvovali odlični predstavniki nemške vlade in člani jugoslovenske kolonije, je knez namestnik krenil v spremstvu ministra Meissnerja v Potsdam, kjer je opoldne položil venec na grob Friderika Velikega. Današnji program bivanja knera namestnika bo nato obsegal naslednje točke: opoldne ogled dvorca Sansouci. Pred dvor- cem v Potsdamu bo visoke goste počakal zunanji minister Ribbentrop, nakar si bo kneževska dvojica ogledala sobane in prostore, v katerih je delal in stanoval Friderik Veliki. Ob 13. priredi Ribbentrop kosilo v Novem dvoru, nakar se bodo visoki gosti z avtomobili odpeljali v Schwan-nenbergerschloss, kjer ob 16. priredita gostoma na čast Gobbels in njegova soproga čajanko. Pred večerjo se knez in kneginja v spremstvu ministra Meissnerja vrneta na grad Bellevue. Zvečer priredita Ribbentrop in njegova soproga knezu namestniku in kneginji Olgi večerjo v hotelu »Kai-serhoff«, ki ji bo prisostvoval tudi kancelar Hitler. Hallfax odpotuje osebno v Moskvo? Rusija vztraja na razširjenju ja mstva na baltske države, ni pa nobene načelne razlike med stališčem Lo ndona in Moskve London, 3. jun;;a. br. Vprašanje jamstva za baltske države je glavni problem pogajanj med Londonom in Moskvo, vendar pa so ta pogajanja že tako daleč napredovala, da se je angleška vlada po snočnji konferenci ministrov odločila poslati svojega člana v Moskvo. Tega gotovo ne bi storila, če ne bi bilo izgleda, da bo v najkrajšem ćasu dosežen končni Sporazum. Cim bo prispel pismeni odgovor ruske vlade na zadnje angleško-franccske predloge, ki je bil včeraj popoldne izročen v Moskvi, bosta London in Pariz sprejela potrebne sklepe. Delavska opozicija bo na prvi seji parlamenta postavila zahtevo, naj odpotuje zunanji minister v Moskvo, da se na ta način čimbolj pospešijo pogajanja. Ta predlog bo podprla tudi liberalna stranka, ima pa zagovornike tudi v vladnem taboru. V političnih krogih računajo s tem, da pakt z Rusijo ne bo sklenjen pred ponovnim sestankom parlamenta, ki se sestane prihodnji ponedeljek. Tudi listi se zavzemajo za to. da odpotuje lord Halifax vsebno v Moskvo. V merodajnih krogih pa izjavljajo, da ni nobenih težav, ki se ne bi mogle rešiti po redni diplomatski poti. Zakaj hoče jamstva za Baltik Pariz, 3. junija. Tukajšnji diplomatski krogi mnogo razpravljajo o glavnem ugovoru Molotova, češ da Anglija ne želi razširiti sistema garancij tudi na baltske države. Ruski diplomat v Londonu je izjavil novinarjem, da želi Rusija avtomatično pomoč za te države, četudi one same tega ne zahtevajo. Naglasu je, da obstoja nevarnost, da bi se moglo zgoditi, da bi bile baltske države prisiljene, da sprejmejo nemški protektorat. Anglija bo prav tako poskušala preprečiti vsak prehod nemških čet skozi Belgijo in Nizozemsko brez ozira na to. ali bosta ti dve državi zahtevali njeno pomoč ali ne. Enako stališče zavzema Rusija glede baltskih držav. Izročitev ruskega odgovora Moskva, 3. junija. Molotov je sprejel včeraj francoskega in angleškega poslanika. Obisk je trajal od 17. do 18. Izve se, da je Molotov obema poslanikoma dostavil odgovor sovjetske vlade na francosko-angleški predlog o trojnem sporazumu. Uradna vsebina sporazuma še ni objavljena, toda zdi se. da sovjetska vlada vztraja pri tem, da Anglija in Francija dasta garancije trem državam na severozapadni meji sovjetske Unije, to je Estonski, Le-tonski in Finski. Ker Litva nima skupne meje s Sovjetsko Rusijo, Rusija ni postavila glede te države nobenih zahtev. Posredovanje Turčije ni potrebno Carigrad, 3. junija, e. V ankarsklh političnih krogih ne potrjujejo vesti, da bi obisk zunanjega ministra Saradzogla po sestanku z rumunskim zunanjim ministrom imel namen posredovati in olajšati pogajanja med Anglijo in Rusijo. Namen tega potovanja je le kategorična potrditev prijateljstva in zavezništva med Turčijo in Rusijo. Za posredovanje tudi ni nobenega povoda, ker se razgovori med Londonom in Moskvo normalno nadaljujejo. Stališče Poljske Varšava, 3. junija, br. Poljska vlada se nikakor ne protivi ruski zahtevi, da se mora francosko-angleško jamstvo razširiti tudi na baltske države, ker je Poljska enako kakor Rusija zainteresirana na ohranitvi neodvisnosti baltskih republik. V poljskih službenih krogih so z zadovoljstvom sprejeli izjave Molotova, da je nastopilo znatno izboljšanje v odnošajih med Rusijo in Poljsko. „Thetis" izgubljena? Vsi poskusi, da bi rešili posadko, so ostali brezuspešni — Podmornica je irva, med drugimi Glasbena matica iz Maribora z zastavo, marib. narodno železni carsko glasbeno in pevsko društvo *Drava« z zastavo, mariborski »Jadran« in »Nano*« pevsko društvo Bistrica. trgovski pevski zbor. Grafika in Postni rog iz Maribora, potem Kobanci iz Kamnico, Enakost iz Studencev ter prosvetno in pevsko društvo Slo£a iz Rogaške Slatine. Pripravljalni odbor v Rušah prosi rudi druga društva, ki bi bila pripravljena sodelovati, da naj prijavijo svojo udeležbo Te manifestacije slovanske miali in pevskega pokreta ob meji naj se udeležijo v čim večjem številu tudi narodne noae iz vseh večjih obrnejnib krajev. Ker bo organizacija tega pevskega tabora zahtevala precej gmotnih žrtev, je dolžnost vseh nacionalno zavednih Mariborčanov ter okoličanov, da s primernim prispevkom podpro priprave za to veličastno slavje obmejnih pevskih društev. Dne 11. junija vsi v naš ponosni mali Beograd! S knjigo, pesmijo na mejo Hvalevredna pobuda mariborske dijaške mladine — 600 knjig narodni šoli v Dolgi vasi Maribor, 2. junija Naša mariborska srednješolska mladina je zopet dokumentirala svoj idealizem. Zbrala je 600 knjig, razen tega še številne revije, nabirala je knjige v Mariboru od niše do hiše, ter pohitela v Dolgo vas ob madžarski meji, kjer je poklonila tamošnji osnovni šoli zbrane knjige. Je to tista mariborska dijaška mladina, ki je organizirana v posebnem mladinskem strelskem odseku mariborske strelske družine in ki jo navdaja vzorno, goreče domoljubje. Lepo in hvaležno jih je sprejela v Dolgi -vasi domača šolska m'adina. ki je bila zbrana skupno z učitelji. Tople so bile pozdravne in zahvalne besede, ki jih je spregovoril šolski upravitelj A. Peternel. Nato pa je domaća šolska mladina pela naše lepe pesmi, deklamirala in recitirala. Tu ob meji začuti človek še vse globlje in vse topleje prisrčnost in lepoto naše rodne pesmi. Pri >Kroni« v D. Lendavi je nagovoril mariborsko dijaško mladino predsednik Zveze Maistrovih borcev g. J. Guštin. Popoldne pa se je obmejna mladina ob madžarski meji s svoji rriistarši zgrnila v So- kolski dom v Dolnji Lendavi, kjer je bila lepa akademija z govori, petjem, godbe-nimi točkami in z uprizoritvijo enodeJanke »Velika zapuščina«. Bodrilne so bile besede predsednika mladinskega odseka mariborske strelske nižine Bogdana Pogačnika. Sedmošolec L. Mlakar je vešče vodil dijaški zbor. Marica Košutnikova, Mira Ostankova m Saša Golubović so prepriče-va1 razodel! svojo glasbeno nadarjenost. Obi.iLjna mladina je toplo vzklikala nastopajočim. Ob zaključku pa so vsi navzoči navdušeno odpeli vseslovansko himno »Hej Slovanic. Veliko, plemenito delo je izvršila s tem obiskom naša idealna mariborska dijaška mladina, ki se združuje v mladinskem strelskem odseku. Prav je, da posveča svojo pažnjo in ljubezen tistemu delu naše meje, ki je silno eksponiran in kjer je mladina žejna po naši besedi, po naši pesnu in knjigi. Naj bi vzgled na mariborska mladina nadaljevala svoja prizadevanja v tem pravcu. Geslo teh idealnih prizadevanj bodi: : S pesmijo, knjigo in srcem med našo obmejno mladino! Tudi v Mariboru »ga] zaslužnih« Pod oskrbo muzejskega društva Maribor, 2. junija Primer starega ljubljanskega pokopališča pri Sv. Krištofu in pa to, da se Ljubljana lahko ponaša z gajem zaslužnih«, daje tudi Mariboru povod pri iskanju nove poti za končno usodo našega starega mestnega pokopališča, ki ga s 1. januarjem 1940 zapro. Gre za vprašanje: Kdo nai to zamisel uresniči? Kdo naj trajno vzdržuje varstvo in zaščito? Pred seboj imamo svarilna vzgleda iz preteklosti, usodo spomenika na vižmarski tabor in pa usodo odbora za oskrbo Tomšičevega spomenika in temu sledeča Tomšič-Jurčičeva literarna ustanova, ki jo v Mariboru pridno raziskujemo. Nedvomno bi bilo Muzejsko društvo v Mariboru najprimernejši činitelj, ki naj prevzame pod svoje okrilje in oskrbo zgodovinsko znamenite spomenike na starem mestnem pokopališču. Pri tem vprašanju ni seveda prav nič prizadeto vprašanje lastništva oziroma pravne posesti tega pokopališča, ki je jasno dognano. Gre le za varstvo in ohranitev nagrobnikov kulturno zgodovinske vrednosti in pa za poči- j vaiišča za razvoj Maribora zaslužnih osebnosti, ki spadajo pač prvenstveno pod varno zaščito Muzejskega društva. Seveda gre pri tem za veliko delo. Zaradi tega je treba že sedaj misliti na poseben odsek, v katerem naj bi bili predstavniki cerkvene uprave kot lastnice, nadalje mestne občine. Zgodovinskega društva. Muzejskega društva. Združenja novinarjev. Umetniškega kluba in posebej Slede Tomšiča tudi • Slovenskega Naroda« m končno »Slovenske matice«. Ta pot ne bo težka, saj je primer ljubljanskega Sv. Krištofa pričel ugodno vplivati tudi na tiste naše mariborske kroge, ki so* imeli doslej glede nadaljnje usode tega pokopališča Cisto svoje načrte. Bili so za zazidavo vsega pokopališča. Ta načrt, ki bi bil izvedljiv šele po daljši dobi, pa so med tem že odmaknili v nedoločeno bodočnost, ker bi zbudili s tem splošni odpor vsega Maribora. Sporedno pa prodira simpatična in že sprožena zamisel, da bi se del tega pokopališča pretvoril v javni kulturno historični muzej, oziroma v mariborski gaj zaslužnih. Mariborske in okoliške novice — Nočno lekarniško ki zvon. V bolnici je umrla posestnikova soproga, Roza Bezjak, stara 46 let. žalujočim naše globoko sožalje! — ISSK Maribor pred težko nalogo. Jutri bo v Mariboru prva kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v nacionalno ligo. Na igrišču SK Rapida bosta pomerila svoje moči SK Bata. ki sodeluje v kvalifikacijskih tekmah kot prvak osije-škega nogometnega pod saveza, ter prvak ljubljanske nogometne po izveze ISSK Maribor. Siv Bata gostuje v Mariboru prvič. Je to moštvo odličnih vrlin, kar dokazujejo rezultati, ki jih je doseglo v zadnjem Časa. Tako je na primer zmagalo nad FC Romo z 2:1, nad budim peštansko Hunga -rio z 1:0. razen tega pa je moštvo Bate doseglo proti našim ligaškim klubom na domačih tleh odlične rezultate. Skoro vse tekme proti našim ligaškim klubom je SK Bata odločil v svojo korist in je šele pred par dnevi porazil ligaško moštvo zagrebškega Grad;anskega s 3:2. Proti takemu moštvu bo imel seveda naš prvak težko stališče. Toda prepričani smo. da bodo domačini zaigrali s takim elanom in ambicijo, da bodo proti renomiranermi nasprotniku dosegli vsaj časten rezultat. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in ogorčena. Sodil bo beograjski sodnik. — Plazov je je povzročilo ob zadnjih nalivih veliko škode, zlasti po naših goricah. picdvaem v Halozah, kjer se gotovi deli goric pogrezajo v dolino. — Iz Limbuša. Lep uspeh je doživel >Krivoprisežnik«, ki so ga podajali vrli limbuski Sokoli. Čast in priznanje režiser-ja Mlakarju ter vsem sodelujočim. — IV^zgodi. 5 le t ni posestniški sin Štefan Arnus iz Kiča rja je padel z drevesa in dobil težke notranje poškodbe. 561etna posest ni c a Marija Cernezel iz Krčevine si Je pri padcu zlomila levico. Oba poškodovanca se zdravita v bolnici — Mariborski *vinjski sejem 2. junija. OkoliSki kmetje so pripeljali 216 prašičev, prodali pa komaj 18. Cene so bile: 5 do 6 tednov 90 do 115 din. 7 do 9 tednov 120 do 140 din, 3 do 4 mesece 200 do 280 din. 5 do 7 mesecev 310 do 460 din. 8 do 10 nMMBcev 470 do 515 din. 1 leto 710 do 920 din. Kg žive teže 6 do 8. kg mrtve teže g do 11 din. _ Mariborske društvene novice. Dre vi jafjOejni večer >Drave«. — Jutri ob 10. obem zbor Pedagoške centrale. — Proti -tnberkulozna hga otvarja jutri ob pol 11. ▼ mestni posveto\*alnici letošnji protftu-berkulozni teden. — Strojniki in kurjači majo jntri ob 9. v Sodni ulici 9 važen se- stanek, na katerem poroča delegat, ki se je udeležil kongresa Zveze strojnikov in kurjačev. — Pripombe. »Del. pol.« poroča v št. 63: »Okrog 100 delavcev je dobilo odpoved prt tvrdki Zelenka £ Co. Kakor smo v zadnji številki našega lista poročali, je tvrdka Zelenka zopet izvršila redukcijo delavstva. Minuli teden je dobilo okrog 100 delavcev in delavk 14dnevno odpoved službe. V najkrajšem času bo torej armada brezposelnih narasla na 100 oseb. prizadetih pa jih bo mnogo več, ker so med reduciranimi tudi družinski očetje. Kmalu bodo tem revežem sledili v brezdelje še ostali, ki pa itak delajo samo po tri dni v tednu. Tristo brezposelnih delavcev, ki so bili doslej zaposleni sicer za skromne mezde pri tej tvrdki, bo na cesti. To pomeni za nase mesto mno^o. zlasti, ker je bilo že doslej število brezposelnih sorazmerno izredno visoko, če bi vsaj ostale tekstilne tovarne obratovale v polnem obsegu, bi ti reveži imeli še nekaj izgleda da bodo sčasom dobili zopet zaposlitev. Radi pomanjkanja surovin oziroma potrebnih deviz, pa ni izgleda za polno obratovanje, vsaj ne v do-glednem času. Svobodne delavske strokovne organizacije. kakor tudi naš list so pravočasno opozarjale na pretečo nevarnost, da bo zgubilo 300 tekstilnih delavcev zaposlitev, če poklicani ne bodo pod-vzeli potrebnih ukrerv>v. da se to prepreči. Vsi ti apeli pa so bili zaman.« — Obsojeni. 451etni čevljarski pomočnik Ivan Soršak, o čigar podvigih smo izčrpno poročali v včerajšnji številki, je bil obsojen na leto dni strogega zapora, na 600 dtn globe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. čemer, prisednika sta bila s. o. s. Lenart in dr Obran, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. r>ev — Mariborčani v državni reprezentanci. Na praznik 8. junija bo v Bukarešti meddržavna nogometna tekma železničarskih klubov Jugoslavije in Rumunije. V reprezentanci jugoslov. Železničarskega moštva bosta igrala tudi dva Mariborčana in sicer Ronjak in Antoličič. oba člana mariborskega SK železničarja. — Zdravniško dežurno Mužbo za nujno zdravniško pomoč vrši jutri v nedeljo 4. junija zdravnik OUZD dr. Karol Zakraj-šek. Maribor, Gregorčičeva ulica 4-11. — Rame — drobne. Z lestve je padla 27 letna služkinja Jožefa Čebul iz Tomšičeve ulice in si zlomila desnico. — Drobec železa je priletel v oko 401etnemu delavcu državnih železnic in mu ga občutno ranil. — 561etni železničar Srećko Srbin iz Selnice ob Dravi je popolnoma izpil kozarček salmijaka. Menil je, da je v kozarčku Žganje. V bolnici mu zdravijo opečeno grlo. — 421etni hlapec Andrej Zel iz Metave je hotel skočiti s kmečkega voza, pri tem pa se je spotaknil in priletel z glavo na pločnik, kjer je obležal nezave- sten. Vse poškodovance so prepeljali v bolnico. — Poročniku V. Dragičevicu so ukradli kolo znamke »Brennabor« brez evidenčne številke, vredno 1600 din. Policija poizveduje za ljubiteljem tujih koles. — Zastavice za proti tuberkuloza! teden. Zaradi stalnega slabega vremena je onemogočeno raznašanje simboličnih zastavic z dvojnim križem. Dostava teh zastavic se bo zato raztegnila gotovo tudi na prihodnji teden. Vsakdo, ki želi zastavice odkupiti, jih dobi vsak dan pri vratarju OUZD, Marijina ulica 13 nasproti sodi* šču. Vidni znak proti tuberkulozne borbe naj pride v polni meri do izraza z manifestiranjem ideje protituberkuloznega gibanja; zato naj bo ves Maribor v tem tednu odet v zastavice z dvojnim križem. Mariborčani, odkupujte zastavice, upoštevajte akcijo po ulicah! — Iz Studencev. Pišejo nam: Studen*! a-ni smo na vse zadnje zanimivi ljudje. Prisluškujemo, opazujemo, namigujemo, končno pa še z besedo jasno na dan ne moremo in ne — moremo. Tisti naši znani ter neznani studenški špiritisti niso še zdavna več predmet kakšne posebne pozornosti. Nas zanima trenutno veliko bolj pojav imena, na nekaterih plotovih, katerega slava je že davno zatoni1!, v brez-pomembnost. Studenčani pa se lahko pobaramo, da se nismo prenaglili kakor Mariborčani, ko se jim je tako mudilo s tistimi žarnicami na ostrešju avtobusnega kolodvora na Glavnem trgu. Marsikateri Studenčan, ki se je tedaj prizadevno podvizal, hodi sedaj po Studencih s povezeno glavo. Prepričan sem. da bo čez mesece število teh povešencev še hudo naraslo. Studenčani, ki znamo biti tudi žolčni in pikri. f>a razmišljamo tudi o drugih stvareh, ki nam kažejo, kako "minljiva in varljiva je sreča tega sveta. Hkrati pa si pridno beležimo imena znanih navdušencev, katerih krog pa se silovito krči, odkar je prišla k nam iz bližnjih Peker tista tragikomična vest o čudovito ganljivem slavospevu na naslov naše žlahtne, plemenske pasme. G tem pa morebiti ob priliki kaj več.-, — Slavje mariborskih topničarjev je v ponedeljek 5. t. m. s pričetkom ob 10. v vojašnici vojvode Putnika. Slava 32. topn. polka se praznuje v spomin na dan, ko so polkovne baterije ob priliki koroške ofenzive 1919 prvič prodrle na Gosposvetsko polje. — Slovenjegoriftke novice. Za banovinsko cesto Sv. Lenart G. Radgona dobavlja kamenje r cestnik Janez Muršak iz Sp. Voličine. (i. Muršak je, kakor znano, odbornik sreskega cestnega odbora. Čuje se. da dobavlja kamenje sin, četudi je zemljišče last g. Muršak a st. Za to reč se Slovenjegoričani precej zanimamo. — Pobreške novice. Žalostno je odjeknila med Pobrežani vest o tragični smrtni nesreči premikača drž. žel. J. Beleta. Ki je stanoval v Čopovi ulici 18. V svoji službi je bil Bele vesten in marljiv', svojim tovarišem iskren prijatelj. Vsi, ki so poznali blagega pokojnika, pomilujejo njegovo tragično usodo ter toplo sočustvujejo z bridko* preizkušenimi svojci. Juriju Beletu časten spomin! — Jubilej samove čete skavtov v "m-buškem gozdu. V proslavo svoje oletnice bo priredila jutri dopoldne Samova četa mariborskih skavtov celodnevni izlet v limbuški gozd, kjer bo po sprejemu ku-mice pTapora g^ Novakove, starešine dr. M ari nič a in prit. Potokarja kakor tudi ostalih gostov in izletnikov ob pol 11. sv. maša na prostem. Vabljeni so vsi prijatelji te agilne skavtske organizacije kakor tudi starši članov. Odhod vlaka ob 10.12 Pot je markirana. Mariborčani! Pod geslom »Zdravim v korist — bolnim v pomoč« bo letošnji protituberkuloz-ni teden po vsej državi po odredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje v času od 4. do 10. junija. V tem geslu je obsežen ves smisel organizirane borbe s tuberkulozo. Mariborska protituberku-lozna liga bo priredila v okviru tega tedna razne zbirke, predavanja in drugo. Teden bo svečano otvorjen jutri ob pol 11 v mestni posvetovalnici na mestnem magistratu. V ta namen vabim vse meščane, naj v znak razumevanja za to človekoljubno akcijo pridno posegajo po zastavicah z dvojnim križem ter z njimi okrasijo okna in da se sleherni spomni vsaj v tem tednu naj-bednejših med bednimi. Predsednik: dr. Juvan, s. r. Mala Mariborsko gledališče Sobota. 3. junija ob 20.: Utopljenca. Red D. Zadnjič! Nedelja 4. junija, ob 20.: Potovanje v Benetke. Predstava Združenja gledaliških igralcev. Zadnjič! Iz Trbovelj latura — šolska tortura Postane naj čim prej tako majčkena, da bo za vedno izginila iz iole — Rudarskr shod. Dnnes ob 16. bo v tukajšnjem delavskem domu velik rudarski shod. na katerem bodo zastopniki ielav-stva poročali o usr<=hu pogajanj med Trboveljsko preme gokor no družbo :n zastopniki rudarskega delavtva. Kakor znano, so se pogajanja 31. maja pri generalnem ravnateljstvu TPD zaključila zelo ugodno za rudarsko delavstvo. Delavstvu so se akordi zvišal-; za 4° r. razen tega pa tudi temeljne mezde od 4 do preko t,n n in znaša povprečni prvišek okroglo 5°'n. Raz°n teh povišic je družbn ugodila še raznim drugim zahtevam in željam delavstva, zlasti glede ureditve kopišk* kategorije in ureditve kategorije strojnikov, s pridobitvami te mezdne akcije je rudarsko delavstvo lahkn povsem zadovoljno saj je doseglo mezde, kakršnih doslej še ni imelo. — »fcenitev« na soK«l***e modru. Kaj s; prav za prav brez žene?2enitev* dvomeča svetnika Podka-Ijosina. -Nava-na klada brez pomena«. Čemu živiš? Daj. pomisli malo: ti si ?e-daj sam dvomi svetnik. eksp°ditor in potem, ko se boš oženil, bodo okrog tebe žena., cela vrsta malih ekspeditorčkov sinčkov, sladkih kanarčkov, ki te bodo vlekli za br^.do in ti boš kak<~r mlad psiček na vseh štirih: av. av! Kaj je še lepšega, oženiš se. žalostna ti majka!« Se bo gospod Podkaljosin. star samec, oženil? To bomo zvedeli in se mu smejali v soboto. 3. in nedeljo 4. t. m. v Sckolskem domu, kjer bo naše gledališče uprizorilo kot svojo zadnjo predstavo v tej sezoni izvrstno Gogoljevo komedijo »2enitev«. POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM Maribor, 3. junija Umesten je bil Vaš glas vpijočega v soboto (20. t. m.), ko ste izrekli svojo sodbo istovetno z obsodbo ominoznega nižjega tečajnega izpita«, ki se ga je v šolski domačnosti oprijelo vulgo in vulgarno ime -mala matura«; to je posebni izpit, s katerim naj srednješolec, ki je uspešno dovršil četrti razred, ponovno pred istimi profesorji dokaže, da iz štirih predmetov istega četrtega razreda resnično obvlada snov v toliki meri. da zasluži pozitivno oceno, ki jo je itak že dobil, ko je izdelal četrti razred. -To je stvarna označba tega stečajnega izpita«; s to stvarnostjo je povedano, kako odveč je tak izpit. Z njim se izziva ponovni dokaz že obstoječega dejstva, namreč dovršitve četrtega razreda. Tak ponovni dokaz je v predmetu torej čisto odveč, more pa imeti — in morda res ima — psihološko, moralno, upravno in pritajeno ozadje, namreč nezaupanje v pravičnost ocen, ki so jih dali profesorji štirih predmetov dijakom četrtega razreda, dovršivšim ta razred, ali dvom o dovoljnem znanju dijakov tega razreda, ki so prejeli iz tistih štirih predmetov v izpričevalu že povoljne ocene. S tega vidika postanejo ti »tečajni« izpiti načelno nepriljubljeni predvsem pri vestnih profesorjih; nezaupanje jim greni mirno šolsko delo in jih sili, da vse leto namesto pravilnega pobudnega pouka obračajo čim več pozornosti na dresuro dijakov neposredno za mehanično reprodukcijo, t. j. za končni izpit. Pa še eno ozadje, recimo kar namen, imajo ti izpiti, namen, kojega brutalnost se niti ni prav prikrivala tedaj, ko so se (s srednješolskim zakonom iz leta 1929 in s »pravili« iz leta 1932) v naše šolstvo uvedli; s temi izpiti je učna uprava dobila možnost — tako se je zdelo — da omejuje število dijakov, ki vstopajo v višje razrede in tako razbremenjuje srednje šole. Kakor je namen, če je obstojal krut, tako je sredstvo nepravilno in krivično. Z dovršitvijo vsakega prejšnjega razreda si pridobi dijak pravico do napredovanja v prihodnji višji razred; ob koncu vsakega razreda more profesor vsakega predmeta zahtevati, da dijaki pregledno ponove vso snov, ki jo bo on. če je dober učitelj, sam ž njimi pregledno obnovil. Neskladno je, če se ravno za eden razred zahtevajo posebni izpiti, ko ima šola dovolj prilike in bi pri pametnem ustroju šolstva imela tudi dovolj časa. da brez posebnega izpitnega aparata z velikim pridom doseže trajneje in solidneje znanje pri učencih, nego s prisiljenim končnim »guljenjem« samo za nastop k izpitu. Izpit, posebno z mladino, ne sme nikoli biti samemu sebi namen, t. j. ne sme biti na vprašanje mehanična reprodukcija naučenega znanja, ampak preizkušanje um-stvenih. produktivnih zmožnosti na osnovi gotovega znanja z aktivnim sodelovanjem in smotrenim vodstvom izpraševal- ca. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da so na naši srednji šoli izpiti do skrajnosti, večkrat do borniranosti mehanizirani, kar je res ugodno za postopek učiteljev-me-hanikov, a muka in izsiljena otrpnelost pravemu učitelju, duševnemu vodji mladine. In koliko je teh izpitov. Celih sedem vrst jih je uvedel srednješolski zakon iz leta 1929: sprejemni, popravni, razredni, dopolnilni, privatni, višji in nižji tečajni — vsi zahtevajo kompliciran aparat večštevilnega izpitnega odbora in kar dva meseca v šolskem letu sta odmerjena samim izpitom, tako da preostaja za glavni del šolske dobe, za redni pouk le nekako osem mesecev. Pri obsežnih učnih načrtih profesor sploh ne pride do zaokroženosti svojega dela; šolsko leto. kar ga je, in pouk med njim mora profesorju nehote — da se ev. ne blamira — služiti kot priprava za izpite. Šolsko leto t. j. pouk. se zaključi predčasno, v začetku junija, ker je večina profesorjev zaposlena pri izpitih; dijaštvo pa čaka in postopa. Izmed vseh izpitov pa je najbolj odvoč in, kakor smo rekli, čisto nestvaren nižji tečajni izpit, tkzv. mala matura. Ker so prenagljeni srednješolski zakon itak že v mnogih točkah popravljali, bi učna uprava koristila kakor prizadetim dijakom in staršem tako lastnemu ugledu, ko bi tO malo maturov. ukinila in makar, če že hoče, naročila, naj se četrtošolci posebno vestno ocenjajo. Ukinitev je tudi zato nadvse umestna, ker vsebuje pravilnik za te izpite v 18. členi; nadvse kruto prepoved, da četrtošolec, ki je pri mali maturi padel, ne sme ponovno posečati razreda-Zakonodajalec se pač ni zavedal, knko strašen udarec je s tem zadal staršem takega dijaka. Pomislimo: dijak je sicer dovršil četrti razred, a ker je pri mali maturi padel in jo sme in kajpada hoče ponavljati šele čez !«>' > dni, ne more pa se vpisati kot prostovoljec v 4. razred in tudi ne v kako istovrstno šolo, zato je izobčen iz vsakega študija, njegovi starši — če so državni uslužbenci — ne dobijo zanj prispevka, ker ni v šolo vpisan, diiak sam se naj pripravlja vse leto za ponovni izpit, najbrž pri drugih "profesorjih, ki snov seveda predavajo, kolikor toliko po svoje, a on stoji izven šolskega ustroj .' Ce prebiva v mestu, si morda najde prijatelja, ki ga sproti obvešča, kakn se to leto snov7 obravnava; kako pa zunanjik? In duševna mora, ki tlači i dijaka, predvsem pa roditelje! Ali si predstavljate njih duševno stanje, trajajoče dolge mesece in tedne celega leta? Zgodilo se je že, da so starši sami izjavili profesorjem, naj jim dijaka, ki ni bil docela zanesljiv, raj-Ši ^vržejo« v razredu, da ga bo vsaj smel ponavljati in se tekom leta dobro n-^' ^-vati. Zato: »mala*' matura nai postane čimprej tako majčkena, da bo izginila za vedno iz šole, neznanka povsod v naprednem šolstvu. Dr. T. Tujski promet nam prinaša gospodarske koristi Organizacija tujskoprometnih tečajev v Murski Soboti in Slovenjgradcu — O polepsanju, potrebah in higijeni tujskoprometnih postojank Maribor, 2. junija Koristna in hvalevredna je zamisel tujskoprometnih tečajev, ki jih organizirajo ob vsej naši meji na pobudo tujskopro-metne zveze »Putnik« v Mariboru. Program organizacije tujskoprometnih tečajev se sedaj smotrno, smiselno nadaljuje. Na vrsti sta prekmurska metropola in metropola Mislinjske doline. 7. jiinija bo namreč v Murski Soboti enodnevni tujsko, prometni tečaj v organizaciji tujskopro-metnega društva v Murski Soboti. Sličen tečaj bo priredil v ponedeljek 12. junija turistični odbor tamošnje občine. Tečaji so brezplačni in obsegajo predavanja o stanju, pomenu in potrebah tujskega prometa, o olepšanju tujskoprometnih in turističnih krajev, o tu jskopromet-ni propagandi, o zdravstvu in higieni v tujskoprometnih krajih ter o raznih perečih nalogah pri pospeševanju turizma Tako naj bi se najširši sloji prebivalstva ob meji seznanili z aktualnimi potrebami tujskega prometa ter primemo poučili o možnostih in ukrepih za pospeševanje in razmah tujskega prometa, ki je prinesel našim turističnim krajem že toliko lepih gospodarskih koristi. Predvsem je dolžnost vseh tujskoprometnih interesentov v širšem smislu, lastnikov in nastavljencev gostinskih obratov, učiteljstva, občinskih delovodij, trgovcev, obrtnikov ter zlasti mladine, da izrabijo ugodno priliko. Nedvomno se bodo obeh tujskoprometnih tečajev v Murski Soboti in v Slovenjem Gradcu udeležili vsi prizadeti iz bližnje in daljne okolice, ki so v kakršnikoli zvezi s tujskim prometom in ki imajo od razvoja tujskega prometa gospodarske koristi. Vsem interesentom daje podrobnejša pojasnila o udeležbi pri teh tečajih tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru, Trg svobode, telef. 21—22. Le naprej, brez mir Sokolski zbor v Kočevju! Ljubljanska in okoliška sokolska društva obveščamo, da bo odhod za vse udeležence sokolskega tabora v Kočevju jutri s prvim jutranjim dolenjskim vlakom ob 5.10. Zato naj se vsi zberejo vsaj pol ure pred odhodom vlaka ob 4.30 pred glavnim kolodvorom. Ponovno vabimo sokolsko članstvo in na-raseaj !r se nedeljskega slavja v Kočevju udeleži v polnem številu v kroju in s članskimi in naraščajskimi prapori. Po prihodu vlaka bodo na telovadišču v Kočevju skušnje, ob 13. povorka po mestu, potem javna telovadba. Vstopnina bo za vse enotna 7 din z zlet-nim znakom. Bratje in sestre, zavedajte se pomena jutrišnjega zbora v Kočevju in pohitite vsi do zadnjega v naš kot slovenske zemlje. Sokolsko druStvo Kočevje. Sokol Zg. Siika otvarja telovadnico Prva etapa zgradbe lastnega doma, davne želje in potrebe našega Sokola, se bliža svoji dovršitvi. Požrtvovalnosti članov gradbenega odbora z br. Riho, Kochom, Piršem, Prestorjem in Furlanom na čelu se ima društvo zahvaliti, da bo letos že moglo uporabljati svoj dom in da bodo telovadni oddelki in prosvetni odsek mogli tudi v zimskih mesecih delati. Mnogo so društvu pomagali tudi razni uvidevni in dobrosrčni prijatelji, predvsem domači posestniki, ki so društvu pomagali bodisi s prispevki v gotovini, bodisi z lesom aH brezplačnim prevozom gradbenega materiala. V novem domu, ki ga dogotavljamo, imamo že urejeno društveno sobo, v njej pisarno in knjižnico, za katero so domači obrtniki-mizarji, nekateri brezplačno, drugi za izredno znižano ceno izdelali potrebno opremo, v nekaj dneh pa bo dogotovljena tudi dvorana-telovadnica z odrom. V telovadnici, ki smo jo opremili s pomočjo saveza SKJ z novim orodjem, izdelkom br. telovadcev, se že tri tedne marljivo vežbajo vsi oddelki, ki štejejo sedaj nad 200 telovadcev. Uspeh našega dela bodo pokazali telovadni oddelki z akademijo, ki bo na praznik Sv. Rešnjega Telesa ob 17. S to akademijo bomo otvorili obenem tudi svojo telovadnico v lastnem domu. Vabimo vse člane ljubljanskih in okoliških bratskih društev, naj nas na ta naš pomembni praznik posetijo, uljudno pa vabimo tudi ostalo narodno občinstvo k tej naši akademiji. Po končarLi akademiji bo za vse posetnike družabni večer, pri pri katerem sodelujejo pevci pevske-skega krožka cestnih železničarjev »Krilato kolo« in domači jazz. Pohitite torej na Telovo popoldne v rojstni kraj prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika in prepričajte se o delu našega Sokola. Veselite se z nami našega uspeha. Zdravo! Klic Slov. goric Sokolsko društvo pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, bo proslavilo 8. junija desetletnico svojega obstoja, ki bo zvezana tudi z razvitjem društvenega prapora tn telovadnim nastopom. Bratje, sestre in prijatelji sokoistva, vedite, da bo ta dan sokolski praznik vseh Slov. goric. Podprite nas in sodelujte pri naši manifestaciji skupnosti in bratstva. Pričetek proslave bo ob 3. popoldne, ko se bo razvil društveni prapor; nato telovadni nastop, po nastopu pri Sokolskem domu prijetna zabava. Ne pozabite na severno mejo tn nagradite 3 svojim obiskom naše težavno de*x