49, številka Ljubljana, v sredo 1. marca XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI IfiOa Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po posti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vbo leto 15 gkl., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po SO kr. za Četrt leta. — Za tuj e deželo toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od Cetiristopne petit-vrsto po G kr., Ce so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiratj. — Rokopisr se ne vraCajo. — Uredništvo in apravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. m^^^= ' 1 '■ • . . ..--:— i T 't m-h t —* .. . t . i ■ ,.' i i«mftgte*===» Vabilo na naročbo. MI h v p. ii. občinstvo uljudno vabimo nn novo n»ro«bo, stare gospofle naročnike pa* katerim |e potekla koncem meneča naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, «la pošiljanje ne preneha lu da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja m Ii j ii 1» I J it u h k *> naročnike brei posli Janja na dom; V««« leto . . . gld. ]»•-— I iVtrl leta . . gld. »-»O Pol leta ... ,, 6>SO| Jeden mene«. ,, l-lo Za pošiljanje na dom se računa lO kr. na uiesec, HO kr. za četrt leta. H pošiljanjem po posti veljat Vse leto . . . KId. 15— I Četrt leta . . . «ld. •!• — Pol leta ... 8*— I Jeden uiesec . I -to Naročaje se lahko z vsakim duevom9 a k krat u se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Češko-nemško porazumljenje. V Ljubljani 1. marca. Eventuvalno porazumljenje Mladočehov in nem-Bkih liberalcev je vzbudilo veliko senzacije m bilo različno komentirano. Glasilo mladočeškega kluba, „Narodni Listv", izjavilo je koj po veliki češki debati v državnem zboru, da mladočeška stranka ne more in ne bo odnebala od svojega programa. Realisti, tista skupina v raladočeški strauki, katera je za porazumljenje na podlagi obojestranske popust-noBti uneta, se še niso jasno izrekli, ampak pouav-Ijajo samo, kar so že večkrat zatrdili, da so v principu za spravo. Druga interesi rana stranka, nemški levičarji, že več let sem ne marajo, da bi se o njih zakulisnem delovauju pisalo po listih. Zato tudi veliki Duuajski časniki ne vedo, kako bi vso Btvar sodili iu pišejo tako, kakor da bi bilo mogoče dognati porazumljenje na podlagi liberalizma, ne da bi le- Vir pozabljenja. (Češki spisal Jaroslav Vrchlickv.) Opat Fulgencij je stal oprt ob zid samostanskega vrta iu gleda! malomarno v daljavo. Brevir mu je padel iz roke v gosto nepohojerio travo. Bilo je malo pred solnčnim zahodom. Staro drevje svežega samostanskega vrta žarelo je topeč se v večerni zori, kakor rubin, listje njegovo bli ščalo se je kakor smaragdi, ves vrt je imel skoro bajno podobo kakega rajskega vrta, o katerih tolikokrat piipovedujejo stare kronike. Ako je časih priletel ptič ali metulj mimo, bil je prej podoben letečemu cvetu ali utriujajoči se zvezdi. Vse ko jo svetilo in žarilo, vse ae je topilo v močni in prodiral vonjavi. Bil je oni mistični trenotek prehoda, ko se •lan nagiba k večeru, ni več dan in hi Se popolnoma večer; trenotek, v katerem Se tako materijalna duša ne čuti toliko u'„ • svojih vezij in veruje, da ima lahko peroti in odleti s sveta. Opat je bil nenavadno Žalosten. Toda to ni bila žalost ljudij, ki no se radovoljno odpovedali Bvetu in iščejo, da bi v askezi usmrtili poslednjo iBkrico življenjske poželjivosti. Njegova žal; st je bila vičarji od svojih narodnih načel kaj popustili. Najbolj zanimivo je Še to, kar je čitati v organu moravskih liberalcev. RTagesbote aua Mah r en*, priznano glasilo podpredsednika Cblumeckega piše: „Doktor Plener iu dr. Russ sta določila meje, v katerih bi se dalo delovati na ublaženje narodnega boja na Češkem. Podnebje na Češkem je sicer še vedno zelo oblačno, a kakor časih svetal ž* rek prodere temne oblake, napovedujoč lepo vreme, tako je bilo tudi pri teh govorih. Nas ne slepi nikak optimizem in dobro vemo, da bo še dolgo trajalo, predao bodo krenili Cehi na pot narodnega spurazumljenja. Kolikor pametneje bodo ravnali, toliko prej se bo to zgodilo. Mladočehi ne morejo svojega upliva in svoje veljave bolje podkrepiti, kakor če se naslcnijo na punktacije. Prišli so na krmilo, ker so se upirali reakeijonarji politiki svojih prednikov, in ako bi danes zavozili v priatan stare desnice, zadela bi jih iHta usoda, kakor Staročehe. Ali tudi na sedanjem stališči, na stališči izolirane opozicijske stranke za vsako ceno, ni moči vedno uztrajati. Radikalizem more vedno le začasno zmagat', nikdar trajno. To uči povestnica na vsaki strani in od nje bi se mogli učiti tudi Mladočebi. Zato pa bi pametno ravnali, ako bi iz govorov Plenerja in Russa povzeli to, kar sta izrazih, da Nemci nikakor ne sovražijo Cehov. Ako bodeta imeli obe stranki dobro voljo, se bo sčasoma našel pot do sprave." — Od vladnih listov je vredno zabeležiti glas Dunajske BExtrapoBt", ki pravi, da je spravljivost Plenerjevo zmatrati za defmitiven odpad od neniško-liberalnega doktrinarizrna. Ako bi se bil pred desetimi leti za to izrekel kakov liberalni poslanec, imenovali bi ga narodnim izdajalcem, napadnika ua ustavo in plačal bi bil svojo predrznost s politično Bmrtjo. — Izjavo Plenerjevo, da je obsojati nasilna sredstva, s katerimi se je pred 20 leti postopalo zoper Čehe, beleži imenovani list s posebnim zadoščenjem in vprašuje: „Koliko časa je tega, da so centralistični listi slavili umilna sredstva kot jedino dobri modus vivendi proti Cehom ?" popolnoma drugačna. Bila je žalost duš ginočih za življenjem, žalost, ki se oprijemlje poslednje bilke, na kateri bi si mogla rei'ti potapljajoča se duša, žalost, ki s« rodi radi ttga, ker bi radi z vsemi zvonovi svojih prsij zazvonili veličastno pesem slaveče ljubezen, zmago dobrega, krasote iu vzvišenosti, pa nam za to nedostaje jedino možnosti — pozablenja minulosti. Opat je dvignil glavo iz globoke zamišljenosti in se zagledal v rujno krasoto zahoda. Pred njim je stal mož v romarski obleki, na glavi je imel širok klobuk z navadnim okraskom, a školjko, v roki palico, ob boku bisago in tikev. Postave je bil Bloke in plemeoite, obraz je nosil izraz ginljive ljubeznivosti iu mirne udaje. Opat rnu je prijazno po-kimal. Romar se je približal. Delil ja je zdaj precei nizek, Bem U-.r tja porušen, z gostim šipkom porasten zid samostanskega vrta. „Od daleč?" vprašal je opat tujca. „Da., od daleč." „Od nekdaj je Že bil moj sen in mojo koper-nenje posetiti avete kraje," govoril je opat, ,a veduo so mi branile dolžnosti redovne iu poslovne. Iu jedva bi verovali, da je skoro nemogoče opatu, kar je bilo težko novicu in bratu. Leto za letom sem stal pri tem zidu gledajo tja., kjer bo cesta na obzorji izgublja, za banderi iu križi romarjev. Njih petje me je često ganilo do mil/, čutil sem dvigati se nekaj Poljski listi se močuo zanimajo za to porazumljenje. Zabeležimo naj Bamo dva glasa: „Dziennik Po I s ki", uvažuje pomen češko-nemškega porazumljenja, naročil je svojemu Dunajskemu dopisniku, naj izve* mnenje nekaterih zmernejših levičarskih poslancev. Dopisnik je ustregel temu naročilu in govoril z veleuglednim članom levičarskega kluba, kateri ima za soboj močno frakcijo. Ta poslanec je rekel poljskemu novinarju : O češko-nemškem porazumljenju sedaj še ni moči soditi, ker za to nista še pripravljena niti češki niti nemški narod. Govora Plenerja inllerolda imata v prvi vrsti ta pomen, da sta dokazala, kako popolnoma nepotrebno je vsako vladno posredovanje mej Cehi in Nemci. Grofu Taaffeu bi bilo porazumljenje brez sodelovanja vlade skrajno neljubo in prav zato ni črbnil ni besedice, ko je slišal važna govora. Izjavi Plenerja in Herolda sta bili improvizirani in zato se niso storili doslej niti pripravljalni koraki za porazumljenje." Poljska „Gazeta Narodovva" piše: „Zadnji izrazi čeških in nemških; voditeljev za mir naredili so v obče utis, da so pomembna predigra k popolni premembi sistema, do katere premembe pa najbrž še dolgo ne pride." Najbolj nam ugaja, kar piše „Politika"; nje načelom pritrjamo skoro brez zadržka in sodimo, da bo obveljalo njeno mnenje. „Politika" ima Plenerjevo zmernost zgolj za hinavščino, za taktičen rnaLever, kateri pa se ne bode nbnesel. List omenja, kar je Plener rekel dele pred kratkim na nekem shodu, da bOdi levičarjem naloga, razgnati predsodke, ki so se tekom let nabrali zoper to stranko, potem povdarja, da perho-rescira krona vsakeršua nasilna sredstva in sklepa iz teh in diugih jednakih okolnoBtij, da je najnovejša levičarska zmernost samo past, nastavljena Mladočehom. „Politika" je prepričana, da liberalizem ni tisti princip, kateri bi mogel mladočeške poslance pridobiti za spravo z Nemci, ker liberalizem v javnem in narodnem življ nju češkem nima skoro ni-kakega pomena. Liberalizem sam ni pomagal Mladočehom do zmage, ampak le mnenje volilcev, da kakor peroti v prsih, a vselej sem moral zadušiti vsak tak nemir in občutek in se vrniti z bridkostjo v srci v samostan, ko je zazvenel glas zvoua vaheč k večernicam. In tako sem ae polagoma navadil, bridkost se je umaknila tihemu sočut]u, pozneje sem celo mirno gledal množice romarjev potujočih v sveto deželo, privoščil sem jim to — toda nekaj mi je vender ostalo v duši." Opat B'3 je zamračil pri teh besedah ; zapazil ni, da jo romar na nenavaden način upiral vanj oči, kakor se bi hotel ž njimi vsaditi v vse negovo bitje. Ne čakajoč odgovora govoril je opat dalje. r M j i i I sem si, da bi bil morda srečnejši od vseh romarjev, da se bi mi posrečilo najti to, o čemer Banja ves naš vek, za kar se podajajo na daljna p<«ta reveži in bogutiui, mladenci in starci." Romarjeve oči so skoro prebodle opata. Pod njihovim magnttičuim uplivom je opat nadaljeval. Bilo mu je, kakor bi se izpovedal višjemu bitju in b tem odstranjeval s svojo duše staro breme, katerega pred tem uiti dohro izraziti ni mogel. Govoril je mirno, s tihim, nekoliku drhtečim glaBom. aVsi bolehamo na ti misli. Koliko plavarjev je radi nje poginilo v uezmauih morjih! Kaj pripovedujejo satnostauske legende iu kronike o vitezih, ki so šli iskat to Čudo! A niso ga našli, iu ga niso, meni t/a pravi neki tajeu glas, da bi bil jaz vender SreĆDejfti . . . ." (Konec prih.j Staročehi niso zadostno varovali narodnih inte-renov. Ako bi Mhtdočebi opustili narodno svoje stališče radi liberalizma, izgubili bi vso zaslombo pri volilcib in na njih in-jsto bi mogii stopiti celo raz-upiti fevdalci, ako bi deji vodičem zadostnih garancij za ohranitev narodne eksistence. Porazumljenje mej {Cehi |n Nemci je jedilo mogoče na pod: lagi naroipe ravnopravnosti na temelju državnih osnovnih zakonov. Dokler ne Ijodo levičarji priznali ravnopravnog* in sukali kopje državnega jezika, d°r tlej jim ni verjeti, da žehj porazumjjenja, potlej, na podlagi golega liberalizma ni miHliti pa spravo in dotlej ftp njih zmernost zniatrajj jedjno le taksnim manevrom. Državni zbor. Na Dnnaji, 28. februvarja. Zbornica nadaljevala je v današnji seji specialno debato o proračunu finančnega ministerstva. Debata je bila strogo stvarna. Začetkom seje odgovoril je finančni minister dr. Steinbacb na neko interpelacijo, potem pa se je začela razprava o proračunski točki „solu. Posl. Ha ne k nasvetuje resolucijo, naj vlada ustanovi državne prodajalmce boU in naj uvaži, ali bi to ne kazalo urediti pri poštah. Posl. dr. Wieiowieyski zavrača finančnega ministra trditev, da je z vzprejetim zakonom o živinski soli ustreženo vsem željam. Izvrševalne naredbe k temu zakonu bodo konsumentum delale novih sitnostij. Tudi ceno soli za domačo rabo je znižati že z ozirom na sanitarne razmere. Znižanje cene soli bi ue prouzročilo primankljaja, kakor se je sodilo. Govornik predlaga razne resolucije in urgira zgradbo neke železnice v Gališki. Posl. Suess pritrja predgovorniku popolnoma. Monopola na sol sicer ni mogoče opustiti ali urediti ga je tako, da ne bo škodoval narodnemu gospodarstvu. V Kaluszu v Gališki je baje mnogo umetnih gnojil. Vlada bi morala žrtvovati večjo svoto, da dožene, jeli to res ali ne. To je njena doižuost, ako monopolizira to blago. Pogrešno je tudi, da salin ne vodijo rudarski, ampak navadni finančni uradniki, za tako delo popolnoma nesposobni. Sploh bi kazalo urediti v poljedelskem mi-nisterstvu poseben rudarski oddelek, kateri bi imel nadzorstvo vseh rudnikov in bi vodil tehnična dela tudi pri salinah. Finančnemu ministerstvu se vzlic temu lahko prepusti prodajanje soli. Vlada bi lahko dobila izborne tehnične sile, katere služijo sedaj privatnim podjetjem. Na čelo rudarskemu oddelku naj se postavi znamenit tehnik, potem bo ta oddelek dobil veliko veljavo in lahko storil mnogo koristnega. Tu uaj ne uplivajo na vlado bureau-kratični nazori, ampak zgolj gospodarski in tehnični oziri. Zbornica vzprejme proračunsko točko in začne razpravo o točki „tabak", o kateri poroča posl. Š U k 1 j 0. Posl. dr. Lan g dokazuje, da je finančni minister o svojem času odgovoril na neko njegovo interpelacijo radi razmer v tabačni tovarni v Taboru, ne da bi se bila prej vršila kaka preiskava, ampak zgolj tako, kakor je ravnatelj tiste tovarne pripovedoval v nekem popravku, poslanem nekemu češkemu listu, pojasnivšem te razmere. Želeti je, da se delavcem in delavkam v tabačnih tovarnah zboljšajo mezde, kajti sedaj ne zaslužijo toliko, da bi bilo za življenje. Govornik kara tudi, da so napisi na tobačnih trafikah v čeških mestih dvojezični, v nemških mestih pa, tudi če živo tam izdatne češke manjšine, samo nemški. V notranjih prostorih v tobačnih tovarnah na Češkem bo vsi napisi samo nemški. Vlada draži ualašč češki narod in to pri vsaki, še tako malenkostni priliki. Posl. LudvvigBtorff toži, da delavci v Hainburški tabačni tovarni nimajo primernih stanovanj, ker je mesto premajhno. Vrh tega ni v Hamburgu bolnice in ako bi nastala kaka epidemija, bi bilo to zelo slabo za siromašne delavce. Vlada naj skrbi, da bo sezidajo v Hainburgu Btanovanja za delavce iu pa posebna bolnica. Dr. Steinbach konstatira proti trditvam posl. dra. Lan ga, da se je vršila preiskava o razmerah v tobačni tovarni v Taboru jako vestno in temeljito. Tudi plače bo iste, kakeršne plačujejo v Taboru privatni podjetniki. V Hainburgu se bodo v kratkem zidala nova skladišča in takrat se bo, v kolikor bodo to dopuščala sredstva, skrbelo tudi za delavska stanovanja. Za bolnico bi moralo v prvi vrsti skrbeti mesto samo, ker ima od tovarne mnogo dubička. Ko še poročevalec posl. Š u k I j e to točko priporoča, vzprejrng jo zbornic*, kakpr tud. zakon o pristojbinah pri loterijskih dobitkih. Posl. dr. Kramar poroča o peticiji nekaterih, posojilnic, naj s« odpravi pobiranje perce utu vajnih nr|afr>jbin od ulogajh obrestij in priporoča, da ae ustreže tej prošnji s posebnim zakonpm. Vladni zastopnik Froscbauer je zoper ta nasvet, češ, da sp te pristpjbine jgkj inejnue in da posojilnico nimajo tistega ubčpkoriitunga namena, Kakor hranilnico, ampak so v korist le bolj članom. Posl. Formanek priznava z zadoščeujem, da je odsek uvidel in priznal veliko važnost posojilnic, katere srednjemu stanu sploh, soaebno pa malemu obrtniku in posestniku mnogo koristijo. Država bi morala posojilu ce kar najbolje podpirati, ne pa še tako neznatno koncesijo odklanjati. Posl. W rabe t z naglasa, da treba razločevati mej posojilnicami, katere poslujejo samo z društve-niki in mej tistimi, ki poslujejo tuii z nedruštve-niki. Te druge so zgolj trgovinska podjetja in s takimi mora zakonodavstvo drugače postopati, kakor s prvimi. Sicer pa bi posojilnice ne imele nikakega posebnega dobička, če se jim odpuste percentuvalne pristojbine in zato bodo lahko potrpele do občne davčne reforme. Posl. S z c z e p a n o w s k i sodi, da solidnoBti kake posojilnice ni soditi po razmerju mej ulogami in lastnim kapitalom. Merodajuo je splošno zaupanje, izvirajoče iz vestnega poslovanja. Percentuvalne pristojbine, katerih bi se posojilnice rade rešile, niso tako neznatne, kakor se govori. Posojilnici so velikega gospodarskega pomena, imajo veliko bodočnost in zato jih je čim bolj podpirati. Poročevalec dr. Kramar priznava, da bi odpust pristojbine tistim posojilnicam, katere delujejo kakor banke, ne bil umesten, a ker ni čakati, dokler se dožene davčna reforma, uzdržuje svoj nasvet. Posl. W rabe t z odgovarja na neke opombe poročevalčeve, potem pa vzprejme zbornica zakonski načrt z veliko večino in nadaljuje proračunsko razpravo o točki .kolki in pristojbine". Posl. Pergelt toži o veksacijah, katerim je prebivalstvo izpostavljeno od strani finančnih uradnikov. Posl. D i pa uli navaja uzglede, kako nepravično se tolmači pristojbinski zakon v nekaterih krajih. Tako postopanje demoralizira prebivalstvo in upliva slabo na zaupanje in pravičnost javnih funkcionarjev. Zadnji čas je, da se napravi red. Zbornica vzprejme točko „kolki in pristojbine" in začne razpravo o točki „loterija". Posl. dr. Roser, kateri se oglasi vsako leto pri tej točki, navaja neštevilno vrsto slučajev, kako je igranje v loteriji spravilo poštene ljudi v nesrečo in je gualo v smrt ter zaključuje svoje navajanje z vprašanjem, če se velesila Avstro- Ogerska ne sramuje dobivati na tak način sredstva za upravo. Finančni minister boče odpraviti papirnati denar, neče pa odpraviti najžalostnejšega objekta davčni politiki, loterije. Na njegovem grobnem spomeniku čitali bodo pozni rodovi napis: „Tukaj počiva spoštovanja vredni dr. Emil Steinbach, bivši finančni minister, prijatelj regulacije valute, reformator davkov, podpornik poštnih hranilnic in pivoborilec za umazano loterijo." Govornik roti vlado, naj že odpravi loterijo in naj uvede monopol na žveplenice. Zbornica vzprejme točko »loterija" in začne razpravo o zadnji točki proračuna finančnega ministra, o točki amitnic8". Razprave se udeleže* poslanci dr. Ebenhocb, dr. Laginja, Garnhaft in Menger. Prihodnja seja jutri. Trtna uš št. 3. (Govoril poal. V. Pfeifer v 205. seji državnega zbora dnć 21. februvarja.) Že opetovano sem v visoki zbornici nujno prosil izdatnega varstva našemu propadajočemu vinarstvu, rotil sem gospoda poljedelskega ministra, uaj kaj stori zoper zakletega sovražnika plemeniti trti, zoper naravno trtno uš, katero sem imenoval trtno uš St. 1 in rotil sem gospoda trgovinskega ministra zoper prenesrečno vinsko klavzulo, b katero se je nevarna trtna ud št. 2 vpeljala v naše vinorodne kraje. Vrli sobojevniki so me zvesto podpirali v tej trdi borbi — s kakim uspehom, to je zabeleženo v zapisnikih te visoke zbornice. Danes apeliram na gospoda finančnega ministra, da ubrani naše vinarstvo trtne uši št. 3: da je ubrani močno razširjajočega se umetnega vina. (Dobro!) Ker z represivnimi zakoni ni moči zadostno ovirati izdelovanja umetnega vina, nastane vprašanje^ kako bi se bilo te trtne ušf št. 3 lotiti, A fe« *° ir*«1« H»P*fc* P« "JtrOJfffl "rtfomnem KrPTOJU bi bll0 carrf»P popisovanja vitkih aajog in R«bfF*0Je Bži{«i§e m vIBi Pri *»ftfki I Kff?*P'h iQ WfltFJih tu4* f ^flft'fe »eatih jW|no te'ifer toliko ge pfj pristuem vinu ravnajg v zjaffrh meBtih nesolidni krtmarji pu načelu, po)a moyf§ vjuo samo plačati užitnjno?, H ta nečjH namreč, d,a se vinu primeša toliko voda, da p>4* uijfgiua prav za prav samo voda. Primešana voda so prodaja in pije kqt vino, a od nje ni plačevati niti zemljiškega davka niti užitnine. Finančni erar utrpi pri tem moderniziranem kanaanskem Čudesu (Veselost) to, kar mu gre v imenu navedenih davkov. To ae godi skoro javno in ni za čudodelnika kar nič nevarno, kajti v zaprtih mestih se pobira užitnina pri mitnicah; čim je vino prepeljano v mesto, bo zanje nihče več ne briga. Ta način pobiranja užitnine omogočuje in pospešuje pridelovanje umetnega vina, katerega pa ne rodi na osojnem svetu rastoča trta, ampak ki se izdeluje v temotnih velikomeatuih kletih, nedostopnih organom za pubirajnjo užitnine. Ako bi se v velikih mestih tako kakor na deželi popisovalo in obdavčilo vino v kletih krčmarskih, bilo bi izdelovanje umetnega vina že radi kontrole če ne onemogočeno, pa vsaj izdatno reducirano. Kdor bi hotel kaj spraviti v klet, moral bi to naznaniti; brez naznanila in obdavčenja ne sme nič v klet; kdor ima v kleti kaj več, kakor je naznanil in kakor se je popisalo, zapade globi. Na ta način bi se vinarstvo v kletih zelo otežkotilo, fiskus bi ne bil prevaran za zemljiški davek in za užitnino, vinščak pa uhranjen hude škode. Ako bi se vlada odločila za to ali za kako drugo fiskalno kontrolo, morala bi odkup od užitnine v zaprtih meBtih vse-kako odpraviti, sicer bi ostalo vse pri starem. Krčmarji in trgovci, kateri so ae odkupili, bi v tem slučaju le še bolj kvarili in ponarejali vino, ker bi bili brez kontrole. Ali pa se bo gospod finančni minister odločil za tako uredbo? Ako se ne motim, bo bo dohoda-rina krčmarjev določevala po izteče ni množini pijače. Turifaruo popisovanje vinskih zalog bi bilo pravi pot in dobro sredstvo, kajti Če se zaloga samo fatira, ne pa tudi kontrolira, je prevarikacija fiskusa privilegirana. Huda škoda vinščakom so tudi prekupovanja vinskih veletržcev. Gostilničarji dobivajo vino navadno od vinskih veletržcev, ker je ti dajejo na upanje; prej je krčmar vse leto spravltal denarje, na jesen pa je šel sam v vinorodne kraje in kupil, kar je potreboval za vse leto naravnost pri producentu. Takrat je bila živahna trgovina; vinščak je svoje blago hitro in dobro prodal; dobiček prekup-nikov je ostal njemu in krčmarju Sedaj bogate ob tem dobičku vinski trgovci, dočim delata kmet in solidni krčmar zastonj; nesolidni krčmar toči umetno narejeno vino in uničuje b tem vinščaka, oškodujoč zajedno zdravje in življenje svojih bližnjikov. Gostilničarji skuro nič več ne kupujejo neposredno. Producent se trudi in ubija in čaka kupcev, teh pa ni; ker je denarjev potreben, gre k vele-tržcu, ki mu da za vino kako malenkost Vinski trgovec monopolizira trgovino in določa cene. Konkurenca nekdanjih neposredno kupujočih krčmarjev pobil je vinski trgovec s čarovno formulo — daje namreč vino na upanje. Vnuk berač je sedaj sposoben za krčmarja, ker dobiva vino na upanje; faktičuo ko sedaj krčmarji na deželi mimo zakupniki, gostači, dočim so bili prej naseljeni, imoviti, dobro situvirani zemljiščni in hišni posestniki. Vedno večje uboževanje in velika sila za denar sta prouzročila to premembo. Kmetski krčmarji so v prejšnjih, boljših letih utrpeli užitnino, plačano od vina, katero se je porabilo doma v družini, za posle in delavce. Sila za denarje uči štediti in zato neče nihče brez potrebe plačevati užitnino za vino, katero se porabi za dom, ter raje opusti krčmarski obrt. Posestnik opuBti krčmarstvo ter je prepusti komu drugemu, ki nima kmetije, niti poslov in delavcev, ki torej ne rabi vina za dom (Kouec prib.) Politični razgled. Notranje Acžele. V Ljubljani, 1. marca. Iz budgetnega odseka. V predvčeraišuji seji budgetnega odseaa poročal je posl. dr. Beer o posvetovanjih podkomiteja glede regulacije plač in nasvetoval resolucijo: Vlada se pozivlje, da razdeli izredno podporo za I. 1893 tako, da dobo vsaj polovico sluge in pisarji. Posl. dr. DUrnreither bi najraje videl, da se ves Dalje v prilogi. Priloga »»Slovenskemu Narodu" St. 49, dnć 1. marca 1892. milijon razdeli slugam in pisarjem in pravi, da w je pri lanski razdelitvi postopalo Skandalozno. Tudi posl. Neuwirtb se je izrekel za predlog. Finančni minister dr. Steinbach je mnogo govoril, pa malo povedal. Odločno se je uprl nasvetu, da se na) dijurnisti nastavijo kot uradniki. Glede slug pa je rekel, da imajo nekateri jako lepe dohodke. OdBek je resolucijo, da je polovico podpore razdeliti slu gam in pisarjem, v z prejel. Ogerske škofovske konference. Včeraj začele so ae v Budimpešti nove škofovske konfereuce in to pod predsedstvom pnmusa Vaszaryja. Predmtt posvetovanju je posebna a drena na cesarja, na državni zbor ogerski in na papeža in to o dubovniških in cerkvenih razmerah na Oger-skem sploh zlasti pa o cerkvenopolitičnib razmerah in o dotičnih vladnih namen.h. Agitacija zoper civilni zakon postaja vedno večja in dela miniaterstvu mnogo opravičenih skrbij. Milan iti Srbija, V Srbiji bo 8e začeli zadnji čas zopet baviti z Milanom in sicer v večji meri, kakor je to koristno za javni mir, Bosebno pred volitvami v skup ščino. Da ima Milan kake posebne nam t ne, o tem ne dvomi nihče. V Belemgradu se goviri da pride Milan dne* 5. mare« tja, da prisostvuje obletnici svoje proklamacije za kral|a, z druge strani pa se zupet trdi, da misli Milan stopiti na srbska Ua, šele tedaj, ako bi radtkalci hoteli preprečiti volitve v skupščino ter bi v vsi deželi uprizorili ustnnek. Kohko resnice je v teh govoricah, tega ue ve nihče. Nekaj mora že biti, kajti to je gotovo, da j« Milan odpovedal svoje stanovale v Parizu in da stanuje aedaj v nekem hotelu, pripravljen ven k hip za po tovanje. — Nekateri listi so poročali, da se je Milan te dni mudil v Zemunu in imel tajno po Bvetovanje z nekaterimi radikalnimi voditelji. Radi-kalci se morajo sploh pripravljati oa nekaj poseb nega, ker ohcijozni listi pouavljajo skoro vsak dan grožnjo, da bo vlada dala takoj zapreti vse radikalne prvoborilce, če bi prišlo do ustanku. Francoski senat' Predvčerajšnjim nastopil je Jules Ferry svoje mesto kot predsednik senatu. Kakor je bilo pričakovati, porabil je to ugodno priliko, da razvije v velikih potezah svoj program. Po nekaterih uvodnih besedah, s katerimi se je zahvalil, da je senat končal dobo njegove politične smrti, slavil je parlamentarno republiko, katera jedina je bila zmožna uzdržati red, urediti fiuance in pomladiti francosko vojsko. S posebnim naglasom kazal je Ferry v tem svojem govoru na to, da si je pridobila republika prijateljstvo najmočnejše države v Evropi in ta opomba je naredila utis, da Ferry neče veljati za zagovornika prijateljskih razmer mej Nemčijo in Francijo. Kdor je privrženec rusko-francoske zveze, ne more biti zagovornik francosko-nemške sprave. Ferry priznal je v tem govoru senatu zaslugo, da je republiko rešil preteče Boulangerjeve diktature in iz te zasluge izvajal pravico, da bodi senat v političnem in javnem življenji jednakopraven z drugimi faktorji, kateri vkupno stvarjajo parlamentarno obliko države. Senat se ne sme upirati novim uredbam, če so politično in gospodarsko koristne, a skrbeti mora, da si zagotovi čim večji upliv. — Ferrvjev govor je seveda predmet obširnim komentarom. Radikalci in mouarhisti napadajo Ferryja na vso moč, oportunisti pa ga povzdigujejo nad vso mero. Inozemstvo čuti, da Ferry še nima upliva na politiko Francije in zato sodi njegovo volitev jako trezno. Domače si vari. — (Lev XIII. in Slovani.) Pod tem zaglavjem je priobčil sitiočni „Slovenecu govor g. primarija dr. Vinka Gregoriča pri papeževi slavnosti v rokodelskem domu. Radi priznavamo da nas je ta govor presenetil po simpatični vsebini, in dostojni obliki in da tako zmernih besedij že dolgo nismo čitali v „Slovencu". Da so historični podatki g. primarija morda nekoliko pomanjkljivi, to vtem oziru nič ne de". — Ako bi se cerkvena gospoda, sedeča v uredništvu „Slovencevem" posluževala v svojem nepotrebnem boju zoper nas iste zmerne, trezne in dostojne oblike, tedaj bi bilo pač marsikaj drugače. — A da ta gospoda v to nima resne volje in da jej bo najljubše orožje prej ko slej hinavstvo in nekrščansko zavijanje in mmničenje, to svedoči v isti sinočni številki konec famoznih člankov „Slovenski liberalci in loža!" Žal, da je tako. — (Slovenska zmaga na Koroškem.) Poročali smo že brzojavno o sijajni zmagi narodne stranke pri občinskih volitvah v Črni. Kdor pozna tamošnje razmere in neznosni pritisk Nemcev na slovenske kmete, diviti se mora tej zmagi, s katero so slovenski kmetje porazili zadnjo pozicijo, katero so v tem kraju še imeli nemški zagrizenci pod vodstvom grofa Thurna in njegovih servilnih uradnikov. Prva in glavna zasluga za to zmago pa gre vrlemu in velečasti-temu narodnemu župniku g. Gabronu, ki je v svojem času tam gori z redko neustraše-nostjo prvi počel orati trdo ledino. Kar je ta rodoljub zidal, to pa je skušala nasprotna stranka zopet razdreti s pomočjo naslednika Gabronovega, slovenskega renegata Centriha. A gospoda delala ie račun brez zavednosti probujenib slovenskih kmetov, župnik Centrih zgubil je vsled svoje protinarodne agitacije vso zaupanje pri svojih župijanih ter se je moral umakniti iz Črne v Guštajn. Torej dvojna zmaga. Slava slovenski Črni! — (Najvišja zahvala) izrekla 80; je tukajšnji trgovinski in obrtnijski zbornici in c. kr. kme tijski družbi v Ljubljani za njune b stitke povodom Veselega dogodka v najvišji Ci Hsrjevi obitelji. — ( f Šmid F ran.) V Žire.Ii pri Idriji umrl je dne 26. februvarja za hripo tamošnji učitelj gosp. Fran Šmid, v 44. letu svoje dobe. Obiskovalcem slovenskoga gledališča je pokojnik gotovo še v dobrem spominu, kajti bil je v prvi dobi razvoja naše dramatične umetnosti jako priljubljen in nadarjen igralec. Sodeloval je, ko je popustil učitelje-vanje, katero je pričel 1. 18G8., skoraj 10 let pri nlovenskih predstavah, od I. 1809 —1878, in bil izboren predstavljalec junakov in ljubimcev in tudi dober pevec. Ko je „Drara. društvo" moralo skrčiti število predstav zaradi neugodnih takratnih razmer, podal se je Smid zopet k učiteljstvu in služboval od 1. 1879. kot začasni učitelj, dokler ni bil 1. 1887 nastavljen definitivno. Rodil se je v Ljubljani in je bil značajen mož in prijeten družabnik. Ostavil je mlado udovo in jednoletnega sinka. Pokojniku bodi časten spomin kot vrlemu učitelju in še posebno kot jednemu izmej prvih in odličnih sotrnd-nikov na polji naše dramatične umetnosti! — (Trgovska in obrtniška zbornica.) V vferajšnii seji je izvolila zbornica za predsednika gosp. Ivana Perdana, za podpredsednika go»p. An tona Kleiua iu za provizoričuega predseduika gosp. Filipa Zupančiča. O vprašanji, bi *e li ne uvedla prodaja špirita po teži, izrekla se je zbornica, da prodaje po teži v pravem pomenu besede ni uvesti, pač pa, da bi se uvedlo to fakultativno. Ko bi se pa uvedla prodaja po teži, je potrebno, da se tudi tara za sode ubligatoričuo vpelje. Prošenj za semnje v Domžalah, v Stranski vasi in v Lieufddu zbor uica z oštrom na to du bi bil' drugi semnji oškodovani, ni mogla priporočati. Učencu Kosmaču na c. kr. itrokovni šoli za lesiej obrt v Ljubljani S< je dovolila ustauova. Pravilu bolniške blagajnice zadruge metalnih obrtov v Ljubitaui se priporočajo c. kr. dtželni vladi v potrjenje. Zbornica je sklenila iznči v poročilu ua c. kr. dež. vludo; 1 ) Da bi se otvorila šola za pletarstvo v vrborejo s pnhodnjim šolBkim ietom v Ljubljaui. 2) Da bi a - ustanovila C. kr. strokovna šola za metalne obrte v Ljubljani 3. Da je rokodelska šola za Kranjsko potrebua in da naj bi 8e ustanovila v Krunji. 4.) Da je zarad ustanovitve obrtnih učilnic še poizvedbe uadaljevati in posebno poročilo o teh predložiti. Konečno je ibornica sklenila, poročati c. kr. dež. vladi, da smnjo tigovci z mešanim blagom prodajati tudi jajca. — (Ljubljanica narašča) v poslednjih duel; vsled trajno južnega in deševnega vremena, ki sta do mah ga pospravila obi I i sneg letošnje zime Bnti se j«-, da nastanejo povodni', ako ae, vreme kmalu nt", spremeni. — (Izpred porotnega sodišča Ljub Ijaii8kega.) Pri včerajšnji tajui obravuuvi obsojen je bil Janez Peter ne 1 iz OAelka pri Kranju zaradi hudodelstva spolzkega posilstva na tri .o pol leta težke, poostrene ječe. — (Prvi „Narodni Dom* v Novem Mestu.) Občni zbor tega društva odobril je na poslednjem občnem zbori* račune za 1 1892 ter sklenil, da se 'izplača na kujioue od 18. decembra 1892 3% dividenda — (Okrajui z a stop Celjski) izvolil je v današnji prvi skupščini načelnikom gosp. dr. Josipa Seruvca in njegovim namestnikom gosp. Ivana Elausenbichlerja, odbornikom pa: gg. Hugona viteza plem Berksa, graŠčaka na Blagovni, dr. Iv. Dečka, Loreuca Baš a, Norb. Za ni era in Adolfa Marecka. Te seje udeležili bo se seveda tudi Nemci, a ostali bo kakor pov o i v manjšini s svojimi 17 proti 23 glasovi. — (Nemškega „Sc.h u 1 vere ina") podružnica za Zidani most. in okolico se je prostovoljno razdružila. Tako naj bi m zgrudilo tudi drugod po slovenskih pokrajinah. Rastoča naša narodna zavednost in odločnost mora izpodriniti povsod tega našega nevarng*. sovražnika. — (Posojilnica na Vranskem) ima letni občni zbor v nedeljo dne 5 marca 1893 ob 4. uri popoludne. K obilni udel žbi vabi uačelništvo. — (Utonila st«) v Zamošah pri Ormožu dva delavca iz tamošnje tovario* za ol|e. Padla Bta vsled nepaznostt v precej visoko naraslo Pesnico in našla smrt. — (Kat. politično in gospodarsko društvo /a Slovence na Koroškem) hode itn !o občni zbor in proslavo jubileja papeža L va XIII prvo nedeljo po Veliki noči, dne 5. a| rila. Sodelovalo bode pri slavnosti pevsko društvo „Lira" iz Kamnika. Na večstrausko željo določil se je ta dan namesto prvotno določene nedelje 12. aprila — (Drzna tatvina) V Trstu ulomil je neznan tat v noči od sobote na nedeljo v brzojavni in telefonski urad v Terge.steju ter odnesel 260 gld., katere je našel v dnevni blagajnici. Po vsem soditi, moral jn dobra poznati vse prostore, kajti uporabil je blagajniške kjuče, ki se spravljajo na skritem prostoru, za katerega je. torv*j moral vedeti. Policija marljivo zasleduje neznanega zločinca. — (Železnica ii a žico na Grad v Gradcu) se bode menda veuder le gradila. Mestni zastop se je s cer s početka izrekel proti načrtn. Zdaj pa se |e načrt neki i ko spremenil iu je mestni za--top podjetju postal bolj prijazen. Stroški za na-jiravo te železnice bo proračunjeni na 200 000 gld. — (Grozno dejanje) pripetilo se je minulo suboto v Zagrebu. Mlada, pri Hvojib roditeljih biva-loču soproga računskega narednika C. iz Belovara, zlila s fe pet;olja oh glavo in potem zažgala. Na njeno grozno kričanje prihiteli so sorodniki na pomoč iu udušili plamen Teško poškodovano prenesli so nesre'nico v bolnico. Ta grozni čin Biorila je g ' ivo v blaznosti, kajti bila e že dlje časa bolna ua živcih iu si je že prej jedenkrat prerezala žile. — (Raspisane Blube.) Na jednorazredni ljudski šoli v Puglarji izj>raznjeno je učiteljsko mesto z letnim dohodkom četrtega plačilnega razreda, funkcijsko priklado 30 gld. in proBtim stanovanjem. Prošnje do 10. marca pri okrajnem šolskem svetu v Kočevji. — Pri okrajnem sodišči v Žužemberku je izpraznjeno raestn sodnega sluge z letno plačo 250 gld < ventuvelno 300 gld. in 25% a k H v i tet oo priklado. Pi <>• • • do 26 marca pri predsedstvu okrožnega sodišča v Novem Mestu. Tragedija na mostu čez Soro pri Trati na Poljanskem. (Ispred porotnega, sodišča.) V Ljubljaui, dne 1. marca. Pred L|ubl|anskimi porotniki zatožen je zemljiški posestnik Gregor Doliuar s Trate pri sv. Antonu (Škofjeloški okra)) hudodelstva umora svoje lautne soproge. Gregor Dolinar je nekoliko nad 30 let star, krepak tuož, srednje postave in precej dobrosrčnega će tudi ne posebno inteligentnega obiaza. Odgovarja tiho iu neodločno, a povsem mirno. Sodišču predseduje deželne sodnije predsednik Ko-če v a r, vetunta sta deželne sodnije svetovalca Martin a k in vitez Strah 1, državno pravdništvo zastop i dr. Kavčič, zagovornik je dr. Krisper. Obtožba dolŽi Gregorja Dolinarja, da je dne 2. ;an var;a 1893 pahud svoja ženo Mariano Dolinar čez most, vod' e pri Trati čez Soro, v vodo, da je utonila in tako zi.knvil hudodelstvo umora. V razlogih pravi obtožba, da sta dno 2. januvarja t. I. Gregor m Marijana Doliuar šla od sv. Antona pri Trati v Gorenjo vas k svojemu tastu Ferlanu, da se poslovita od njih svaka oz. brata, ki je korpo ral pri 17, pešpolku, bil nekaj dni| na odpustu doma iu ue imel vruiti drugi dan v Ljubljano, Pili so pri Ferlanu precej, vender je bila Marijanu Doliuar trezna, Gregor Dolinar pa le nekoliko vinjen. — Zvečer sta Dolinarjeva odšla iz Gorenje vasi in prišla proti 6. uri ua razpotno cesto pri Trati ter krenila na cestu proti mostu čez Soro, kjer ju je videl kmet Tavčar. Nekaj časa potem, ko sta lula na mostu, za-diši Tavčar vpitje iu teče proti mostu, kjer razloči v temi, di vpitje doni iz vode; vender pa je skoro utihnilo Gregorja Dolinarja ni uikjer videl, leta pa je šel od mosta v hišo učitelja K uit iu tam po nemško lomivši pripovedal, da je njegova žena padla v vodu. Priletel je kmalo hlapec Dolinarjev in povedal pri učitelju Rantu, da je Marijana Dolinar utonil a v Sori, na kar sta hlapec in učitelj Raut tekla k mostu, mej tem ko je Gregor Dolinar od-el v bližnjo goBtiluo in tam si naročil liter vina in jedi. Zatožba konečno sklepa, da ni nikdo drugi nego zatoženec vrgel v Soro raz mostu Marijano Dolinar, ker ju isto žu pred letom poskušal na istem mestu, kakor je Maniana Dolinar pravila svoji lastni materi in ker ju v nesložnein zakonu živeči Dolinar svoji ž^ni v jeduomer giozil, da io umori ter j«] pretil nekoč celo z revolverjem, tako da mu je često krat zbežala od doma. Bil je Dolina; baje tudi I juho sum. u. Km te je zatofcba prečita!*, da ra deliti pred sodnik mej poiotu'ke litografovaui črt^ž osodoega mostu, kjer si je umor 7go lil in razto'mači porotnikom krajevne razmere. D.. Krisper k- oglasi za besedo. Predsedn k opomni, da bode eagovornlku ie prilika govorit: p '/.neje. Dr. Krisper odgovori, da ima govoriti ravno k črtežu, kateri je baje, kar se tire označbe, kako je baje • sHa Marijana Dolinar na mostu, netočen, ter si pridrži v tej zadevi pravico ničnosti. Potem se prične zaališavanie zatoženca po predsedniku. (Dalj* prih.) liazisr- vesti, * (Poštne pošiljatve) v Bolgarijo in tovorne poSiljstve .so po odredbi trgovinskega inini-sterstva zopet dovoljene brez vsake ovire. Istotako se je zopet pričelo ustavljeno pošiljanje poštnih zavojev v Barbados v zapadni Indiji. * (Povod nji v Galiciji.) Iz Krakova se poroča, da jo Visla preplavila mnogo vasij v okolici in da je nastala velika beda mej prebivalstvom. Tudi iz druzih krajev se poroča o povodnjih. * (Dunajsko mestnoželeznico) pričeli so graditi te dni v Hernalsu. Prvi objekt, ki .se bode pričel graditi, je kolodvor v Michelbeuern. * (Vojaški socijalisti.) Iz Brus-i;a se poroča, da je soci jalizeni prodrl tudi v vojaške kroge. V Tournaixu so oblastva zasledila vojaško socijaiistično društvo, v katerem so člaui tr.je podčastniki iu 42 vojakov. Pri disciplinarni preiskavi izpovedali so vsi brez ovinkov svoja socijalističua načela ter izrekli, da bi v slučaj', da se dvigne ljudstvo, odpovedali pokorščino. Vse udeležnike društva so zaprli in jib bodo jiostavili pred vojno sodišče Podčastniki so bili takoj degradirani. * (Mac K i n 1 e y v konkursu) Iz Chi cage se poroča, da je sodišče dejalo pod kuratelo Mac Kinli y a, ustanovitelja znanega carinskega zakona. Podpisal je za necega prijatelja menjice in prišel v take financiielne zadrege, da je sam uložil prošnjo pri sodišči, naj se imenuje sekvester za ujegovo premoženje. Njegova žena ima sicer po- ■ siva, ki so vredna kakih 75 000 dolarjev, ako bi prodala, a Mac Kinley neče te pomoči vsprejeti, ker je, kakor potrjuje tudi njpgov sekve stor, žrtva priprostega sleparstva. Književnost — »Slovanski Svet" prinaša v št. 4 ua sto|>no vsibn : Sistem velik h stvari j pa mali ljudje; Člen XIX. in pa nacijimalna kulturna avtonomija; — Škofovski jubilej Leona XIII.; — flusija 1892. leia; — O kritiki dru Mahnita; — Is poezij M. J.Lermontova; — Zlatim slova; - Ko-liko je vremena Kraljević Marko trpio glad i žedju; — Muha; — Tri pripovedko L. N Tolstega; — Svatopluk Čech in Jaroslav Vrchlicky; — Nekoliko mislij o češki narodopisni razstavi; — Dopisi; Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost, — »Popotnik", glasilo „Zaveže slovanskih učiteljih društev", prinaša v št. 4. naštejmo vse bino: I. O prostoročuem risanji brez Htigm. (J. Me-Bicek ) — II. Iz državnega zbora. (I.) — III. Slovstvo. (Knjige „Matice Slovensk.-". „Slov. -Nem. Slovar*.) — IV. Pedagogiški razgled. (Zakon o ljud-skošolBkem pouku na Irlan Iskem.) (—k.) — V. Listek. (Učiteljsko osebje po Slovenskem.) (II) -VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi In druge vesti. — Rasuoternosti. — VIII. Jožef Horvat, f — X Izjava — X. Natečaj. — „Argo", Zeitschrift ftir kraimsche Lau-deskunde, priuaša v št. 2. na*topuo vsebino: Die Gradišča in Krain. (Das Gradišče von St. Miclmel bei Hrenovic); — Eine /eitgetiossische Kritik iiber V. dtnk's „Posrne »a pokushino" ; — Kleioere Mitthei-lungen; — Mittheiiungen aus dem Museum. — Ljetopis jugoslavensko akademije zna-DOStl i umjetnosti za godinu 1892. Selmi zvezak. U Zagrebu, 1892. Str. 239. Ta letopis najodličnej-šega slovanskega zavoda na jugu nam podaja točno sliko o krasnem napredovanju akademije. Na prvem mestu čitamo akademijska pravila, potem poslovnik pravila knjižnice, pravila akademijsko galerije Stross-majerjeve »u osobje. Akademija ima sedaj 5 častnih, 28 pravih iu 41 dopisujočih članov. L 1891. je imela 20 818 gid. dohodkov in 20.094 gld. troškov, vse društveno imetje pa je znašalo nad jeden milijon goldinarjev. Iz tajnikovega poročila ua letnem glav-n» m shodu, priobČenega v tem letopisu, je natančno razvidno vm- znanstveno delovanje akademije Razen teb uradnih poročil čitamo v letopisu tudi krasna govora piedsednika Torbarju in dra Hačkega, govorjena na občnem zboru in pa koreirto pisani ži votopis umrlega učenjaka Blaža Lorkov'ča iz peresa diu. Vrbanica. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Šoštanj 28. februvarja. Delovanje v Lap-povem premogokopu na Skali se je na podlagi tehnične preiskave začasno ustavilo. Dunaj 1. marca. Trgovinski minister odgovarjajoč v poslanski zbornici na neko interpelacijo izjavlja, da vlada nikakor ne namerava znižati carine na uvoženo vino tudi za druge države tako, kakor se je znižala za Italijo. Dunaj 1. marca. Dne 7. t. m. se začnejo posvetovanja škofovskega odbora, voljenega na zadnji škofovski konferenci. Dunaj 28. februvarja. Dež. zbor vzprejel s 37 proti 24 glasovom prxmenibo Dunajskega mestnega statuta. Zasedanje se jo zaključilo. Sofija 1. marca. Prebivalstvo Trnovsko, razburjeno po nepatrijotičnem hujskanju metro polita zoper Koburžana, ga je šiloma prijelo, ga odpeljalo ter zaprlo v Peter-Pavelski samostan ter izročilo metropolitanske ključe prefektu. London 1. marca. V poslanski zbornici se Gladstone upiral Mersev-Thompsonovern nasvetu, naj se store koraki, da se snide novčna konferenca v Bruselju. Zbornica zavrgla nasvet z 229 proti 148 glasi in vzprejela nasvet Beckettsov, da Angleška ničesar ne stori za sklicanje konference. Narodno-gospodarske stvari. Kaj pomeni padanje obrestne mere? Spisal Vaso Petrifiić. (Dalje.) Vender se misli semtertja, da je znižanje obrestne mere znamenje zboljšanja socijalnih bolezni j, da je zora boljši novi dobi, katera nam obeča občno radost. Komu ne pride na misel tu slika slavnega Škota Tooke-ja, ki perhorescira visoko in proslavlja nizko obrestno mero z besedami: „Visoko obrestovanje primerjam občnemu potopu, kateri postopno uničuje poljske pridelke, vinograde in gozde, ruši hiše in za vekove sezidane prelepe zgradbe, ter sili vsako živalico in tudi člo veški rod, iskati pomoči in zaslombe na najvišjih bregovih, dokler omamljeni potop tudi teb ne doseže, preplovi in zaduši vse kar je živo, Ijudij in živali, zatem nastane smrtni mir. Ko pa vodovje polagoma odteče, tu misli Tooke na pad obrestne mere, pokazujejo se bregovja, raznovrstne rastline, prekrasni, z dišečim cvetjem in ohilim žitom okrašeni okraji, najprej borne pa postopno lepše hišice, monumentalne, ponosne zgradbe, in marljivi človeški rod prede prejo, orje polja ter se razveseljuje na prijaznih shodih, s kratka pokaže se najboljši svet, katerega je mogel ustvariti stvarnik. Ali s skrbnim srcem poudarjam, da se varamo, in da je znižanje obrestne mere prej izvor nove bede in onemoglosti se izkopati iz gospodarskega zatona. Poskušajmo si predočiti posledice pada obrestne mere. V prvi vrsti prihrani država, katera ima plačevati vsako leto ogromne svote za kupone svojih zastarelih dolgov; temu bi bila v mirnih časih posledica nižji budget, torej relativno znižanje davkov. V drugi vrsti prihranijo hipotekami zadol-ženci, ker dobe sredstva znebiti se polagoma svojih bremen. Ker izvira padanje denarne cene iz nakopičenega preobilega kapitala, je logična gospodarska posledica, da se podražijo pridelki poljedelstva, živinoreje in druzega konzumu služečega blaga. Ali ta pridobitek je zopet paralizovan z dražjimi cenami veleindustrije in obrtništva, katera živita od podra-ženih plodov poljedelstva, in katera morata cene svojih proizvodov zvišati — nadomeščajoč tako primanjkljaj, kateri jima je nastal, ker prihranjeni in naloženi denar menj nese nego poprej. To se vse vrši samo od sebe, ako tudi ne sporazumno ; v sedanjih „hitrih" časih pa reagirajo posledice še hitreje in intenzivneje. V tretji vrsti se bodo s tem padom obrestne mere okoristili velepodjetniki, ki delajo s kreditom; oni bodo s tem postali še bolj nevarni materijalno slabejim podjetnikom. Konečno se nadejajo tudi delavci, da se bode njih položaj popravil, da bode prinesel svobodni razvoj gospodarskih sil prepotrebuo izravnanje društvenih nasprotij, in uspeh z delom pridobljenega dohodka, in da pride še čas, da se bode še bolj znižala obrestna mera in s tem poskočila vrednost fizičnega dela, torej mezda. To bode tudi do neke meje res, ali pa se bode to paralizovalo z višjimi cenami živeža, to je drugo vprašanje. Na slabejera bodo lastniki malih kapitalij, ker je pričakovati, da bodo hranilnice znižale obresti za uloge od 4 na SVa0/«)- ^a hode to znižanje pospeševalo štedljivost in ljubezen do dela, more trditi samo tisti, ki veruje, da bode delavec boljši in marljivejši in bolj izobražen, ako se mu mezda zniža, namesto poveča. Onemogli starčki in vdove z velikim številom nepreskrbljenih otrok, ki živijo od pičlo odmerjene rente, ne da bi si mogli popraviti svoj položaj, bodo žrtva te spremembe. Potem humanitarne ustanove, ki bodo morale izpolnjevati svojo blagodejno misijo za 25% manj in pa oni, ki so se odvadili fizičnega posla in se ga bodo vsled skrajšanega dohodka morali zopet poprijeti. Daljša posledica znižane obrestne mere je izselitev tujih kapitalov, ki so bili vsled boljšega zaslužka pri nas investira i, v svojo prvotno domovino, — torej mrtvoud v marsikaterem industrijelnem podjetju. Obresti so plačilo za uporabo denarja, torej oni del dobička jednega podjetja katerega vsak podjetnik rad plača za dovoljeni kredit. Te obresti stoje v razmerju z visokostjo dobička in z opas-nostjo, da se ne dobi posojilo povrneno. Obrestna mera mora biti dosti visoka, da vzpodbuja štedljivost in nabiranje glavnic, in da je državi mogoče ogibati se tuji veresiji, na drugi strani, da nagne posojevalca prevzeti in prezreti risiko i dobiti glavnico povrneno. Zato je obrestna mera v gospodarski in politično nerazviti državi visoka, — v deželah pa, kjer so te razmere urejene, in kjer je doseglo blagostanje vrhunec, tako da lastni domači denar ne samo da zadošča povpraševanju, nego da ga še preostaje za izvoz v revnejše dežele, kakor na Angleškem — pa jako nizka namreč lVa% za teto. Na Francoskem je obrestna mera 2%, na Nemškem 3°/0, v Avstriji, Italiji, Švici in ua Španjskem pa 5%. Obrestna mera je torej ogledalo notranje državne uprave in merilo za njeno veresijsko moč. Obrestna mera ne da se v obče stalno povišati, dokler zadošča dobiček pri podjetjih, in dokler dolžnik lahko plača. Zato je obrestna mera pri hipotekah stalna, pri eskomptu pa se menjajoča; trgovinska veresija še dan danes zahteva 10 do 12°/0 na leto, ker trgovec raje popusti 6/a°/0 ali 1% za vsak mesec veresije, nego da čaka dolžnika 6 mesecev na plačilo, da se izogne izgubi. Nasitimo to lahkoto, pa se obrestna mera takoj povzdigne. Tu je dalje še merodajno razmerje mej ponudbo denarja in mej povpraševanjem. Ako se kapitali hitreje množe in raztakajo po kanalih prometa, nego se množi prebivalstvo in vsled tega delavci, raste delavski zaslužek, obrestna mera pa pada. Ako se pa prebivaletvo hitreje množi, nego glavnice, in ako je delavcev več, nego jih je potrebno, znižuje se delavski zaslužek, obrestna mera pa raste. (Konec prib.; ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^ j Cl * 'V-**'■•••'» •*'*_»•• * k pr naša v 3. zvezku nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: Satanova smrt. Legenda po starih vztoĆmh bajkah. — 2. Doleojec: Is lepših dnij IX.—X. — 2. Ogin: V tihi dol. — 4 Nejaz N^mcgreu: Abadon. Bajka za starce (Dal|e ) — 5. Sloven: Zimsko popje 9 —12 — 6. Dr. S. Suhe: Pogubo! malik sveta (Dal|e.) — 7. E Lah: O pomenu uaših krajevuih imen — 8 Jan no Kersnik: Jara gospdda. Povest (Dalje.) — 9 Raiinaki: Nad niivo. — 10. Dr Fr. Koa: Črtice o priimkih. — 11. L. P. in M. Valjavec: T ždčan, tržaški, T.žaščan. — 12 M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko nemškega slo .ar a Wolfo-vega (Dalje) — 13. V. Bežek: Popravek. — 14. V. Bežek: Pnnos k slovenskemu knjištvu — 15 Književna poročila: III. Dr. Jožef Rakež: Domači zdravnik (Konec.) — 16. Listek: Letopis Matice Slovenske. —Izza mladdi let. — StovHr.sk \ pravna terminologija — Slovensko gledališče. — Pisateljsko društvo. — D/. J. Marotič, Život i književni rad Franj« Miklošiča, — Dve novi hrvaški drami. — Jur. Kobila. — Jugoslovanska akademija sna-dOStlj in umetnosti). — Matica Hrvaška. — Jaro-slav Vrchlicky. LJUBLJANSKI ZVON stoji za vse leto 4 gld 60 kr., za pol leta 2 gld 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr. Avstrijska speoljallteta. Na želodcu bolehajočim Ijadem priporočati je porabo pristnega „Moll-orega Seidlitl-praška", ki je preakuSeno domače zdravilo in upliva na telodec krepilno ter ppapeeiluo na prebavljenje in sicer 3 rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. Mol,L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 škatljici so ne razpošilja. 5 (18—3) Štev. 43. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.520. V četrtek, dne 2. marca 1893. Čevljar baron, Šaljiva igra g petjem in godbo v treh dejanjih. Poslovenil Jak. AleŠovec. Dirigent petju gosp. Fran Gerbić. Režiser gosp. Ignacij Borštnik. Začetek točno ob '. ,h uri, konec ob 10. uri zvečer. I >iii mu I i<-n<> (Iriišl vo. Pri predstavi svira godba slavnega domačega pešpolka baron Kuhn 6t. 17. TJ"ist©pn.Ixa.a.: Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. Parterni Bedeži IV. do VIII. vrste hO kr. Parterni sedeži IX. do XI. vrste 50 kr. Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. Balkonski sedeži II. vrste 50 kr. Balkonski sedeži III. vrsto 40 kr. Galerijski sedeži 30 kr. Ustopnina v lože 50 kr. Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska Btojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Seleoburgoi e ulice, (n pri blagajni. Prihodnja predstava bode v nedeljo, dne 5. marca 1&93. 1. Blagajnica ae odpre ob 7. url zvečer. Tujci: 28. februvarija. Pri Malici: lloppe, Kohn, Abeles, Felbing, Conratzi GUso, Schvvarz, Liebman z Dunaja. — Uttor iz Berolina, — Schlld i/. Praire. — Dusclmk iz Budimpešte. — Kliuger iz Gradca. — Schaefer iz Trsta. — Bučuik, Dr. Steinpibar iz Kranju. Pri Slonu i Weinberger, BOck, Jokovič, Sneli.s, Kolhl z Dunaja. — Paušlar iz Kranja. — Fischer, Micali iz Trsta. — Weber, pl. Uofman iz Ljubljane. Pri avHfrijMUein ceaar|u: Scnleipach iz Beljaka. Meteorologično poročilo. o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 28. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7335 mm. 733-2 mm. 733*9 n'ir 6 0° C 7 0« C 66° C si. vzh. si. jzh. si. zah. obl. obl. obl. 6 00 mm dežja, j Srednja temperatura 05°, za 5*1° nad normaloin. D-anajska borza dno 1. marca t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 9916 Srebrna renta.....„ 98"80 Zlata renta...... „11770 5°/0 marčna renta ... „ —'•— Akcije narodne banke , . „ 992'— Kreditne akcije .... „ 33850 Lordon....... „ 1212) Srebro....... „ —'— Napol........I 964'/, C. kr. cekini..... „ 6*69 NemSke marke .... „ 59277, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečko iz 1. 1864 . . 100 „ Ogorska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta 5°/0..... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/g0/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avBt. banke . . . 200 . Tramway-dYust. velj. 170 gld. a. v. . . . danes gld. 98 95 , 9865 „ 117-85 " 994— „ 34140 . 12115 147 gld. 115 131 120 196 25 159 249 963 569 5925 50 kr. 90 ! 50 50 X X ttTnrnimn rlnlmntir.nl™ vino X * rumena, Črua in temnordeča „ftilerM priporoča # po jako uizki ceni * (22—15) Marin Yared vojno sodišče Podčastniki so bili takoj degradirani. * (Mac K • n I ■ y v konkursu) l& Chi cage se poroča, da je sodišče dejalo pod kurat' lo Mac KinleV-a, ustanovitelja snaoega carinskega zakona. Podpisal je za necega prijatelja menjice in prišel v take tinanciielne zadrege, da je sam uložil prošnjo pri sodišči, uaj se imenuje sekvester za njegovo premoženje. Njegova žena ima sicer posestva, ki so vredna kakih 75 000 dolarjev, ako bi prodala, a Mac Kinlev neče te pomoči vaprejeti, ker ie, kakor potrjuje tudi njegov sekve štor, žrtva priprostega sleparatva. Knjilovnost. — ,81 ovnu ki Svet" priuaša v St. 4 ua sto pno vsebino: Sistem velikih Btvarij pa mali ljudje; Olen XIX. in pa nacijonalna kulturua avtonoio.ja; — Škofovski jubilej Leona XIII.; — liubiju 1892. leia; — 0 kritiki tiru Mahuiča; — Iz puesij M. J. Lermontovaj— Zlatni' slova; - Koliko je vreuieua Kraljević Marko trpio glad i žedju; — Muha; — Tri pripovedko L. N Tolstega; — Svatopiuk Cech in Jaroslav Vrclilicky; — Nekoliko m:slij o češki narodopisni razstavi; — Dopisi; liiiuke drobtiuici ; — Ogled pa slovanskem svetu; — Knjiftevnost, — ^Popotnik*, glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", prinaša v št. 4. nastopno vse bino: I. O pro*toročuem risanji brez stigm. (J. Me-ilČek ) — II. Iz državnega zbora. (I.) — III. Slovstvo. (Kujige „Matice Slovenski-". „Slov.-Nem. Slovar".) — IV. Pedagogiški razgled. (Zukou o ljuu-BkoSollkem pouku na Irlan tskem.) ( — k.) — V. Listek. (Učiteljsko osebje po Sloveuskem.) (II) -VI. Društveni vrstnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — Raiuoternoati. — VIII. Jožef H-rvat. f — X Izjava — X. Natečaj. — „Argo", Zeitschrift fUr kraimsehe Lan-deskunde, prioa&a v št. 2. na.stopuo vsebino: Die Gradišča in Krain. (Das Gradišče von St. MichHe! bei Hrenovic); — Eiue Eeitgen&ssische Kritik Uber Vodnik*! „Pesmusa pukuahino" ; — Kleinere Mitthei-lungen; — Mittheiiungen auB dem Museum. — Ljetopis jugoslavensko akademije znanosti i umjetnosti za godinu 1892. Seimi zvezak. U Zagrebu, 1892. Str. 239. Ta letopis najodličnej-šega slovanskega zavoda na jugu nam podaja točno sliko o krasnem napredovanju akademije. Na prvem mestu čitumo akademijska pravilu, potem poslovnik pravila knjižnice, pravila akademijske galerije Stross-majerjeve in osebje. Akademija ima sedaj 5 častnih, 28 pravdi in 41 dopiBUJočih članov. L 1891. je imela 20 818 gld. dohodkov in 20 094 gld. troškov, vse društveno imetje pa je znašalo nad jeden milijon goldinurjev. Iz tajuikovega poročila ua letnem glav-m m shodu, priobcenega v tem letopisu, je natančno razvidno vse znanstveno delovanje akademije Razen teli uradnih poročil čitamo v letopisu tudi krasna govora ptedseduika Torbarja in dra Račkega, govorjena ua občuem zboru in pa korerrto pisani ž»-votopis umrlega učenjaka Blaža Lorkov'ca iz peresa diu. Vrbaniću. Telegram: Slovenskemu Narodu Šoštanj 28. februvarja. Delovanje v Lap-povem premogokopu na Skali se je na podlagi tehnične preiskave začasno ustavilo. Dunaj 1. marca. Trgovinski minister odgovarjajoč v poslanski zbornici na neko interpelacijo izjavlja, da vlada nikakor ne namerava znižati carine na uvoženo vino tudi za druge države tako. kakor se je znižala za Italijo. Dunaj 1. marca. Dne 7. t. m. se začnejo posvetovanja škofovskega odbora, voljenega na zadnji škofovski konferenci. Dunaj 28. februvarja. Dež. zbor vzprejel s 37 proti 24 glasovom pr^membo Dunajskega mestnega statuta. Zasedanje se je zaključilo. Sonja 1. marca. Prebivalstvo Trnovsko, razburjeno po nepatrijotičnem hujskanju metro polita zoper Koburžana, ga je šiloma prijelo, ga odpeljalo ter zaprlo v Peter-Pavelski samostan ter izročilo metropolitanske ključe preiektu. London 1. marca. V poslanski zbornici se Gladstone upiral Mersev-Thompsonovem nasvetu, naj se store koraki, da se snide novčna konferenca v Bruselju. Zbornica zavrgla nasvet z 229 proti 148 glasi in vzprejela nasvet Beckettsov, da Angleška ničesar ne stori za sklicanje konference. Narodno-gospodarske stvari. Kaj pomeni padanje obrestne mere? Spisal Vaso Pet riči č. (Dalje.) Vender se misli semtertja, da je znižanje obrestne mere znamenje zboljšanja socijalnih bo-leznij, da je zora boljši novi dobi, katera nam obeča občno radost. Komu ne pride na misel tu slika slavnega Škota Tooke-ja, ki perhorescira visoko in proslavlja nizko obrestno mero z besedami: „Visoko obrestovanje primerjam občnemu potopu, kateri postopno uničuje poljske pridelke, vinograde in gozde, ruši hiše in za vekove sezidane prelepe zgradbe, ter sili vsako živalico in tudi člo veški rod, iskati pomoči in zaslombe na najvišjih bregovih, dokler omamljeni pofop tudi teh ne doseže, preplovi in zaduši vse kar je živo, ljudij in živali, zatem nastane smrtni mir. Ko pa vodovje polagoma odteče, tu misli Tooke na pad obrestne mere, pokazujejo se bregovja, raznovrstne rastline, prekrasni, z dišečim cvetjem in obilim žitom okrašeni okraji, najprej borne pa postopno lepše hišice, monumentalne, ponosne zgradbe, in marljivi človeški rod prede prejo, orje polja ter se razveseljuje na prijaznih shodih, s kratka pokaže se najboljši svet. katerega je mogel ustvariti stvarnik. Ali s skrbnim srcem poudarjam, da se varamo, in da je znižanje obrestne mere prej izvor nove bede in onemoglosti se izkopati iz gospodarskega zatona. Poskušajmo si predočiti posledice pada obrestne mere. V prvi vrsti prihrani država, katera ima plačevati vsako leto ogromne svote za kupone svojih zastarelih dolgov; temu bi bila v mirnih časih posledica nižji budget, torej relativno znižanje davkov. V drugi vrsti prihranijo hipotekami zadol-ženci, ker dobe sredstva znebiti se polagoma svojih bremen. Ker izvira padanje denarne cene iz nakopičenega preobilega kapitala, je logična gospodarska posledica, da se podražijo pridelki poljedelstva, živinoreje in druzega konzumu služečega blaga. Ali ta pridobitek je zopet paralizovan z dražjimi cenami veleindustrije in obrtništva, katera živita od podra-ženih plodov poljedelstva, in katera morata cene svojih proizvodov zvišati — nadomeščajoč tako primanjkljaj, kateri jima je naBtal, ker prihranjeni in naloženi denar menj nese nego poprej. To se vse vrši samo od sebe, ako tudi ne sporazumno ; v sedanjih „hitrih" časih pa reagirajo posledice še hitreje in intenzivneje. V tretji vrsti se bodo s tem padom obrestne mere okoristili velepodjetniki, ki delajo s kreditom ; oni bodo s tem postali še bolj nevarni materijelno slabejim podjetnikom. Konečno se nadejajo tudi delavci, da se bode njih položaj popravil, da bode prinesel svobodni razvoj gospodarskih sil prepotrebuo izravnanje društvenih nasprotij, in uspeh z delom pridobljenega dohodka, in da jiride še čas, da se bode še bolj znižala obrestna mera in s tem poskočila vrednost fizičnega dela, torej mezda. To bode tudi do neke meje res, ali pa se bode to paralizovalo z višjimi cenami živeža, to je drugo vprašanje. Na slabejera bodo lastniki malih kapitalij, ker je pričakovati, da bodo hranilnice znižale obresti za uloge od 4 na 3Va%- Da bode to znižanje pospeševalo štedljivost in ljubezen do dela, more trditi samo tisti, ki veruje, da bode delavec boljši in marljivejši in bolj izobražen, ako se mu mezda zniža, namesto poveča. Onemogli starčki in vdove z velikim številom nepreskrbljenih otrok, ki živijo od pičlo odmerjene rente, ne da bi si mogli popraviti svoj položaj, bodo žrtva te spremembe. Potem humanitarne ustanove, ki bodo morale izpolnjevati svojo blagodejno misijo za 25°/0 manj in pa oni, ki so se odvadili fizičnega posla in se ga bodo vsled skrajšanega dohodka morali zopet poprijeti. Daljša posledica znižane obrestne mere je izselitev tujih kapitalov, ki so bili vsled boljšega zaslužka pri nas investira i, v svojo prvotno domovino, — torej mrtvoud v marsikaterem industrijelnem podjetju. Obresti so plačilo za uporabo denarja, torej oni del dobička jednega podjetja katerega vsak podjetnik rad plača za dovoljeni kredit. Te obresti stoje v razmerju z visokostjo dobička in z opas-nostjo, da se ne dobi posojilo povrneno. Obrestna mera mora biti dosti visoka, da vzpodbuja štedljivost in nabiranje glavnic, in da je državi mogoče ogibati se tuji veresiji, na drugi strani, da nagne posojevalca prevzeti in prezreti risiko i dobiti glavnico povrneno. Zato je obrestna mera v gospodarski in politično nerazviti državi visoka, — v deželah pa, kjer so te razmere urejene, in kjer je doseglo blagostanje vrhunec, tako da lastni domači denar ne samo da zadošča povpraševanju, nego da ga še preostaje za izvoz v revnejše dežele, kakor na Angleškem — pa jako nizka namreč !'*/•*/• za leto. Na Francoskem je obrestna mera 2°/0; na Nemškem 3%, v Avstriji, Italiji, Švici in na Španjskem pa 5%. Obrestna mera je torej ogledalo notranje državne uprave in merilo za njeno veresijsko moč. Obrestna mera ne da se v obče stalno povišati, dokler zadošča dobiček pri podjetjih, in dokler dolžnik lahko plača. Zato je obrestna mera pri hipotekah stalna, pri eskomptu pa se menjajoča ; trgovinska veresija še dan danes zahteva 10 do 12% na leto, ker trgovec raje popusti r,/8% an 1% za vsak mesec veresije, nego da Čaka dolžnika 6 mesecev na plačilo, da se izogne izgubi. Nasitimo to lahkoto, pa se obrestna mera takoj povzdigne. Tu je dalje še merodajno razmerje mej ponudbo denarj a in mej povpraševanjem. Ako se kapitali hitreje množe in raztakajo po kanalih prometa, nego se množi prebivalstvo in vsled tega delavci, raste delavski zaslužek, obrestna mera pa pada. Ako se pa prebivaletvo hitreje množi, nego glavnice, in ako je delavcev več, nego jih je potrebno, znižuje se delavski zaslužek, obrestna mera pa raste. (Konec prib.) i------------ pr naša v 3. zvezku nas'opno vsebino: 1. A. Aškerc: Satanova smrt. L»gondn po starih vztočnih bajkah. — 2. Dolenjec: Iz lepših dnij IX.—X. — 2. Ogin : V tihi dol. — 4 Nejaz Neme greu: Abadou. Bajka za starce (Dalje) — 6. Slovćn: Zimsko popje 9 —12 — 6. Dr. S. Šubic: Pogubni mahk svetli (Dai|e.) — 7. E Lah: O pomenu uaših krajevuih imen —- 8 Janko Kersnik: Jara gospoda. Povest (Dalje.) — 9 Raiinaki: Nad njivo. — 10. Dr. Fr. Kob: Črtice o priimkih. — 11. L. P. in M. Valjavec: T'žačan, tržaški, Tržaščan. — 12 M. Valjavec: K prvemu seŠitku slovensko nemškega slovar a \Volt'.> • vegu (Dalje) — 13. V. Bežek: Popravek. — 14 V. Bežek: Pnnos k slovenskomu knjištvu — 15 Književna poročila: III. Dr. Jožef Rake?.: Domači zdravnik (Konec.) — 16. Listek: Letopis Matice Slovensko. — Izza mladih let. — Slovenska pravna terminologija — Slovensko gledališče. — Pisateljsko društvo. — I^r. J. Marotić, Život i književni rad Frani« Miklošiča. — Dve novi hrvaški Iranu. — Ju. Kobila. — Jugoslovanska akademija zua nostii in umetnoBtij. — Matica Hrvaška. — Jaro-slav Vrelilicky. LJUBLJANSKI ZVON stoji za vse leto 4 gld 60 kr., za pol leta 2 gld 30 kr. in za Četrt leta 1 gld. 15 kr. AvstrJJaka speoljallteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Holl-oreg* Seidliti-praška", ki je preskušeno domače zdravilo in upliva na ielodec krepilno ter pogpešiluo na prebavljenje in aicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah Da deželi zahtevati je izrecno .MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom. Manj nego 2 škatljici so ne razpošilja. 5 (18—3) Štev. 43. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.520. V četrtek, dne 2. marca 1893. Čevljar baron. Šaljiva igra a petjem in godbo v treh dejanjih. Poslovenil Jak. Alesovec. Dirigent petju gosp. Fran Gerbić. Režiser gosp. Ignacij Borštnik. Začetek točno ob '/»8 uri, konec ob 10. uri zvečer. 1 >i-n mu t i<'iin «lr«.š( vo, Pri predstavi svira godba slavnega domačega pespolka baron Kuhn St. 17. Parterni aedeži I. do III. vrste 80 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrsto *0 kr. Parterni sedeli IX. do XI. vrsto 50 kr. Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. Balkonski sedeži II. vrste 50 kr. Balkonski sedeži III. vrste 40 kr. Galerijski sedeži 30 kr. U.stopnin.i v lože 50 kr. Parterna stojišča 40 kr. Dijafike ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šeleoburgo^e ulice, in pri blagajni. Prihodnja predstava bodo v nedeljo, dne bi marca lb93. 1. Blagajnica ae odpre ob 7. ari zvečer. Tujci: 28. februvarija. Pri Malici: lloppe, Kohn, Abelea, Felbing, Conratzt Gilso, Schvvarz, Liebman z Donsja. — Utter iz Berolitm, — Schild it Praare. — Duschak iz Budimpešte. — Klinger iz Gradca. — Sehaefer iz Trsta. — Bućuik, Dr. Štempibar iz Kranja. Pri Slonu i Weinberger, BOck, Jo kovic, .Sacbs, Kolbl z Dunaja. — Paušlar iz Kranja. — Fischer, Micali iz Trsta. — Web«r, pl. Hofman iz Ljubljane. Pri iivH(rl|Hkeiu cenarju: Sctileipach iz Beljaka. Meteorologično poročilo. 1 Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 28. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733 f) mm. 7332 mn. 733'9 na 6 0° C 7 0° C 6-6° C si. vzh. si. jzh. si. zah. obl. obl. obl. 6 00 mn dežja. | Srednja temperatura 6 5°, za 518 nad normalom. doc 1. marca t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 99 15 — gld. 9895 Srebrna renta..... „ 9880 — „ 98'65 Zlata renta...... „ 117 70 — „ 11785 5°/0 marčna renta ... „ —'— — „ —'— Akcije narodne banke . . „ 992— — „ 994'— Kreditne akcije .... „ 33 850 — , 34140 Lordon....... „ 1212) — „ 12115 Srebro....... „ —— — „ —— Napol........ „ 964 V, — , 9 63 C. kr. cekini..... „ 569 — „ 569 Nemške marke .... „ 5927»/. — „ 5925 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . 260 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ — , — „ Ogorska zlata renta 4°/0...... 115 „ 90 „ Ogerska papirna renta 5°/0..... — n — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 131 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/0 zlati zaiit. listi . 120 „ — „ Kreditne srečke......100 gld. 19«. „ — „ Rudollbve srečko.....10 „ 25 „ — „ Akcije anglo-avst. banke . . 200 n 159 „ 50 „ TramwaydruSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 249 „ 60 „ ! Naravna flalraatinslca fina, j :rumena, črna in temnordeča „SilerM priporoča X # po jako nizki ceni ♦ I (22—15) Marin Kadilo, vinotržec v Logatci. Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodisčil Sestavil iu izdal -A-IfcTTOIlSJ" LEVEČ c kr. okr. sodnik v Loža. Cena 1 gltl. 40 kr., po pošti 1 SO kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih. „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" v Ljubljani. M* ■■■■■■■ -L iT VABILO Jjutsto posojilnice ljubljanske okolice" y LjuMjaiii kateri bode dnć 5. marca 1893. leta ob lO. uri dopoludne v zadružni pisarni na Marije Terezye cesti 1. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, e) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polnoštevilnej udeležbi vabi častite deležnike najuljudnejc Ljubljana dne 24. februvarja 1893. Ravnateljski odbor. Aktiva Bilanca za leto 1892. Pasiva 6 6 Gotovina v blagajni Bklepom 1. 1892 . Denarji naloženi pri deuarnib zavodili Posojila in sicer: a) proti intabulaciji gld. 106897"— b) proti menicami . ,. 48009.— c) proti menicami in zastavnemu pismu . ,, 23170' — Inventar po 10°,, odbitku za obrab- ljenje........... Zaostale obresti . ■...... Neporavnani prehodni znesek . • . 10635 18122 17807U 164 3186 147 kr. 16 36 81 82 34 210332 49 Glavni deleži fino a 100 gld.) . . . Opravilni deleži (191 a 5 gld., 226 a i gld.).......... Glavni reservni fond...... Posebni reservni fond...... Hranilno uloge........ Kapitalizovane obresti hranilnih uloif Za leto 1893 naprej plačane obresti posojil........... Dividenda glavnih deležev .... Dobiček........... gld." 1 ki. 10000 I — 1181 6956 29815 178881 6662 91 53 47 18 1332 22 12 — 2321 18 210332 49 Debet Račun zgube in dobička za leto 1892. "glcl" TklCj Med letom izplačane obresti hranilnih ulog........... 596 Kapitalizovane obresti hranilnih ulog 6662 Za leto 1893 sprejete obresti posojil 1332 Za leto 1891 sprejete zaostale obresti posojil......«... 1010 Upravni troški........ | 1071 10° 0 odbitek od vrednosti inventara . 18 Davek........... j 206 Dobiček........... 2321 13 18 22 47 79 31 99 18 13219 27 1 Na novi račun prepisani ostanek iz dobička v 1. 1891....... 2 ' Sprejete obresti posojil..... 3 Zaostale obresti posojil..... 4 V letu 1891 za leto 1892 sprejete obresti posojil........ 5 Upravni dohodki........ 6 i Zamudne obresti........ 7 Obresti denarja naloženega pri denar- nih zavoJih....., . . . Kredit gld. kr. 160 90 7499 65 3186 82 L9SM 88 661 1)9 58 07 486 86 13219 ! 27 Dohod Denarni promet v letu 1892. 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Gotovina v blagajni dne 1. janu- varja 1892 .........II 6681 Opravilni deleži........j 61 Reservni fond glavnih deležev .... 811 Reservni fond opravilni h deležev . . fl 158 Hranilne uloge........1 101523 Posojila ........... 105832 Obresti posojil........ j 7499 Upravni dohodki........I G61 Denarji naloženi pri donsrnih zavodih ...........II 66281 Prehodni zneski........ 58 Obresti denarja naloženega pri denarnih zavodih....... 425 Zamudne obresti........II 58 7 8 10 11 12 13 denarnih za- Opravilni deleži . . Hranilno uloge . . Obresti hranilnih ulog Posojila..... Upravni troski . . Denarji naloženi pri vodih........... Dividenda glavnih deležev . . . . Davek ............ Prehodni zneski ........ Nagrado za 1. 1S92....... Dobrodelni nameni....... Inventar ........... Gotovina v blagajni sklepom 1892. leta..... . Razhod -M. kr. 106* 81306 36 596 13 118381 — 1071 79 76052 01 588 — 206 99 203 21 3l K) — 90 — 14 — 10635 16 2-S9552 »11 Naznanilo nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za 1892. leto in Vam naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadrnžnej pisarni, kakor to zahteva § 30., al. 4. društvenih pravil. Ljubljana, dne" 24. februvarja 1893. V. Qrjorelc m. p. Dr. Josip Vosnjak m. p. Ivan Rode m. p. (217—2) Za ravnateljski odbor: Janez Knez m. p. V. Jenko m. p. Oton Bayr m. p. Dr. Jos Stare m. p. J. Verhovnik m. p. 1127 Tužnim arcera naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Janeza Borštnika včeraj ob polu 11. uri zvečer, previdenegA b svetilni zakramenti za umirajoče, v 61. letu avojo starosti, po dolgi bolezni, poklicati v boljše večno življenje. Pogreb bode jutri v četrtek, die 2. marca, ob polu ) I j€ k u r ii» zbtlcuiii drža« Difiiiii jabolk s J. PSERHOFEB? Dunaj, i., i^liigorstraMN« 15, lir*" Oicfllno 1/nnnlino preje imenovane univerzalne kroglice, kot znano, lehko l\l I OIMIIIlU KI Uljlllrt/, ftjetiIno domaČe sredstvo. Od teh kroglic stane: 1 škatljica h 15 kroglicami 21 kr., 1 zvilek n G dkat-Ificaiui 1 KlFer-ja. lonček 40 kr., s Balzam zoper ozeblino ? poštnino prosto pošiljatvijo 85 kr. Sok od ozkega trpotca fSSKVT^ Amsričansko mazilo zoper protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper potne noge, T" sk""ii"i fjO kr., s pošt- nine prosto pošiljatvijo 75 kr. Življenjska esenca (Praške kapljice), l stekleuiĆtea 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, J3 SKf. poštnine prosto pošiljatvijo G0 kr. Tannochinin - pomada najboljše sredstvo za rast lasij, 1 ptiš ca S gld. Univerzalni obliž ŽPU'T'^aJ j£g pošiljatvijo 75 kr, Univerzalna čistilna sol mace sredstvo proti slabi prebavi, l zavoj 1 gld. Razen tu iotenovunib preparatov so v zalogi še vsu v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farinacevttške specijalitete ter se poskrhe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje tofno in najceneje. — l*o&ilfatve po poAtS izvršujejo se najhitreje proti tema, da se prej vpošlje denar, vetje naroc.be tudi proti povzetju zneska. fl;B '/.a JllIlC je sveže 1 ........ došia pri J. flSll%^oliil£-jll. Meščasiska korporacija v Kamniku ima u:« pro«3uj v gozdu JKi*iriei iiJ ti^or. po 1 gld. 50 kr. ua mestu; dalje 8000 fletnil DiecesnoTik sadi; tiaoč po 3 gld. u a mestu. (l&.r)-5) 1 Hišne telegrafe, telefone in strelovode napeljuje pp najnovejši, zanes-ljivo delujoči metodi in pp naj- r\ nižji ceni ('.»2 10; )\ Josip Hebek § ključavničar v Ljubljani. XX Vsa posamična dela so OJ? J vedno v zalogi. Gosfiliiični prostori „Pri Lipi" se dajo v najem z dnem 1. maja. Tam je mofi veft izvedeti. (23y-i) i 1 i f t i goldinarjev Ktane vri meni en inndroc na pi-rosib (hVUermatratv.e). Ti inoilroei so solidno iz najboljše tvarino narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres ti naj-bol i Sega bakrenega drata; bo s finim sifpkom tapecirani in modnim platnenim cviilnttn preoblečeni ter 10—15 lat noltenlli poprav ne ajahtevajo. $0p~ Vri narnftilili /. tležele naznani ti h i He vselej iiatanena mera postelju v iiotraa|i luei. "^S-* (T-Kl. 1>C> Holtbiv ; z nfrikoin tapecirano iti h e.vilhom preoblečene po IR t714—58) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".