4 ' V^V PoStnlno plačano v gotovM. Leto LXXn., št. 279 L]abl]ana, sobota 9* decembra 1939 Cena Din i.— SlOJENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ls praznike. — Inaeratl do 80 petlt vrst A Din 2, do 100 vrat k Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaeratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA* Rnafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-23, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajaki trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st 10.351. Finski narod je kot jeklo Finska se bori za svojo neodvisnost« za svoje domače življenje in socialni red Sovjetska blokada — Sovjetske čete zaman poskušajo prebiti Mannerheimovo črto — Odlična morala finskih čet Helsinki, 9 .dec. s. (Reuter) Ministrski predsednik Ryti je imel sinoči po radiu govor, v katerem je izjavil, da sovjetska vojska pač ne more pričakovati, da bi lahko v paradnem pohodu korakala v Finsko. Sovjeti so bili očividno slabo poučeni o pravem stanju na Finskem ter so delali napačne račune, ko so začeli s svojo akcijo proti Finski. To je razvidno tudi s poskusom ustanovitve protivlade v Terijokih. Ta vlada ne more imeti na Finskem nobenega uspeha, razen s stalno pomočjo z ruske strani. Zdi se, da je sovjetska Rusija svojo akcijo začela najprej proti Finski z objavljanjem lažnih poročil, nakar je najprej imenovala finsko »ljudsko vlado«. Toda oblast predsednika nove vlade Kusinena nikoli ne bo segala delj ko sovjetski topovi. Ako Moskva smatra, da bo zlomila naš odpor, če bo ubijala naše žene in otroke, kar je zbudilo ogorčenje vsega sveta, se zelo vara. Ves finski narod je kot jeklo ter se bo boril do skrajnih moči za svojo pravico in civilizacijo. Ryti je nadalje ponovil, da lell Finska mirne rešitve spora s sovjetsko Rusijo v primerni obliki. Sovjetska Rusija je pokazala, da se ne bori za zasiguranje varnosti Leningrada temveč za svoje imperialistične cilje. Sovjeti obtožujejo druge države, da skušajo podjarmiti male narode, sama pa dela Isto. Rvti je poudaril dalje, da »e Finska bori za svojo neodvisnost, za svoj obstoj, za svoje domače življenje in socialni red ter proti barbarizma. »Za kaj pa se bore sovjetski vojaki in kmetje?«, je vprašal na koncu svojega govora Ryti. Helsinki, 9. dec. s. (Reuter) Finska vlada ie objavila oficielno izjavo k proglasitvi blokade Finske s strani sovjetov. Finska vlada ugotavlja, da sovjetska Rusija po merodajnih zakonih nima pravice, da bi blokado izvajala, ker je sovjetska Rusija sama izjavila, da ni v vojnem stanju s Finsko Moskva, 9. dec. s. (Reuter) Sovjetsko radijske postaje so včeraj javljale, da so pričeH sovjeti blokado Finske na prošnjo sovjetske finske vlade v Terijokih. Finsko vojno poročilo Helsinki, 9. dec. s. (Reuter) Sinočnje finsko poročilo priznava, da se na Kare-lijski zemeljski ožini vrše hudi boji, in sicer predvsem v vzhodnem delu. Poročilo pravi, da so bili vsi sovjetski napadi od- ; biti, priznava pa, da so sovjetske čete na več mestih prišle v kontakt z glavno finsko obrambno linijo. Poročilo tudi pravi, da so sovjetske čete zasedle vas S notni- ( jaki. ki leži 30 km zapadno od finsko so- i vjeteke meje. Isto tako priznava, da so so- ' vjetfke čete zasedle otok Hogland, pr**vi pa. da sta ga sovjetska mornarica in le- j talstvo pop reje pet dni bombardirali, preden 90 se sovjetske čete na otoku Izkrcale. Sovjetske čete so našle otok popolnoma prazen, ker se Je vse preMvals'vo, kakor t"di vojaštva že pred začetkom bombardiranja izselilo. Ogorčene borbe Helsinki, 9. dec. AA. (Havas) Fin<*:e čete organizirajo sedaj odpor proti izkrce-vanju sovjetskih čet Dri Vibor^u Na Ka-relžjski ožini se vodijo ogorčene borbe. Sovjetske čete zaman poskušajo prebiti Mannerheimovo črto. Finsko letalstvo je bilo včerai zelo aktivno ter je bombardirajo letalske objekte sovjetskega oporišča v Baltiku. Helsinki, 9 dec. i. Po zadnj h vrs*eh se na orini v Kareliji v glavnem vod artilerijska borba. Spopadle pa so se tudi močnejše patrulje. V borbah, ki se vodijo na kopnem, imajo Finci znatno p-ednost nad sovjetskimi četami, zlasti zaradi tega, ker odlično poznajo teren, v katerem se sovjetske čete večkrat izgube. Morala fin-skh čet je odlična. Sovjetsko letalstvo je včeraj zopet bombardiralo rudnik2 v Ko-losjckh. vendar brez posebnega u~peha Na ostalih delih fronte je bil v glavnem mir. Sovjetsko vojno poročilo London, 9. dec AA. (Reuter) Sporočilo, ki ga je ponoči objavilo pove'jn'štvo leningrajskega okro?ja. pravi, da so sovjetske čete napredovale na vsem bojišču ter da napredujejo tudi na Karelijski ožini, kjer so prebile glavne finske obrambne črte. Zaradi slabih vremenckih razmer se je letalstvo omejilo na izvidn*ške polete. Boji ob Belem morju K c dan j. 9. dec. s. »Dagbladet« poroča, da so imele sovjetske čete. ko so se skušale izkrcati ob obalah Belepa morja, velike izgube Tik ob obali so Finci na kopnem položili mine. ki so eksrlodirale, ko so se pr:b!'žali čolni s sovjetskim voja-jaštvem. Baje je bilo ubitih več sto sovjetskih vojakov Finci so obstreljevali sovjetske čet« tudi s strojnicami z obale. Italijanska letala nad Helsinki Stoekholm, 9. dec. e. (Peuter) Po vesteh iz Helsinkov, so se včeraj pojavili nad Helsinki težki bombn ki, kakršnih dozdaj Še niso videli. Prebivalstva se je polastila velika bojazen. Se večje pa Je bilo presenečenje, ko so uvideli, da protiletalske baterije ne streljajo na letala. Naposled so ugotovili, da je bilo 30 italijanskih bombnikov, ki jih je poslala Italija in ki so imeli poskusne polete nad Helsinki. Prostovoljci za Finsko Helsinki, 9. dec. e. Število švedskrh prostovoljcev, k: so se prijavili za finsko voj- sko, neprestano raste. Med prostovoljci je tudi 50 aktivnih oficirjev. Zatrjujejo, da so tudi španski oficirji izrazili željo, da bi vstopili v finsko vojsko. Gre za okoli 400 španskih letalcev, ki bi se radi udeležili borb na Finskem. Iz Kodanja javljajo, da se je tam vpisalo 350 prostovoljcev za Finsko. Stockbolmska luka Stoekholm, 9. dec. s, (Reuter) Švedska admiraliteta je objavila, da je ob Aaland-skem otočju položila švedska mornarica novo polje min. Luka v Stockholmu je do nadaljnjega zaprta za ladijski promet. Finski diplomati zaposlili Moskvo Stoekholm, 9. dec. i. Člani finskega poslaništva v Moskvi so včeraj preko Nemčije dospeli v Kaunas. Iz Stockholma tudi poročajo, da so sovjetske oblasti odklonile željo švedske vlade, da bi izročila ključe poslopja finskega poslaništva švedskemu poslaniku v Moskvi, ki zastopa interese Finske. So-jetska vlada je to odklonila z mot varijo, da ne priznava sedanje finske vlade. Sodijo, da bodo sovjetske oblasti zasedle poslopje poslaništva. ŽIVLJENJSKI PROSTOR ITALIJE Ugotovitve in sklepi velikega fašističnega sveta« ki je razpravljal o vlogi Italije v razvoju vojnih dogodkov — Mir na Balkana in v Podnnavju se ne more kršiti brez kršitve italijanskih interesov Rim, 9. dec. i. V noči od četrtka na petek je zasedal veliki fašistični svet To je bil prvi sestanek po izbruhu vojne in je vladalo zanj veliko zanimanje Fašistični svet je razpravljal o sedanjem mednarodnem položaju, o odnosa jih z Nemčijo, kakor so se razvili na osnovi zavezniške pogodbe in o poznejši izmeni misli ter o neposrednih interesih Italije o vsem. kar bi se lahko zgodilo v Podunavju in na Balkanu. Napovedal je tudi ukrepe za obrambo italijanskega pomorskega trgovinskega prometa. O zunanje političnem položaju je podal obš ren ekspoze zunanii minister grof Ciano, nato pa je govoril še ministrski predsednik Mussolini Zvečer je bil o seji izdan naslednji komunike: »Veliki fašistični svet je spre j 1 ohširno poročilo zunanjega ministra, ki je bilo podprto s podrobnimi in neovržnimi dokazi. Vojna na zapadni fronti, ki je zavzela značaj statičnega obleganja, njen pretežno gospodarski razvoj, ki *«* prišel do izraza v blokadi in protibfokadl. spremembe, ki so nastale v teritorialnem pogledu, kakor tudi v odnošajib med silami na Baltiškem morju in ob Karpatih, so povsem opravičili sklep vlade s dne 1. septembra, ki je določal, da ostane Italija izven vojne in ki je preprečil, da se vojna ni razširila na jugovzhodno in sredozemsko Evropo Glede na tendenciozne vesti iz tujih virov veliki fašistični svet ponovno potrjuje, da so ostali odnosa ji med Ita'Mo in Nemčijo prav taki. kakor so bili določeni z zavezniško pogodbo in ob priliki izmenfav m*s1i. ki so se izvršile pred ali po tej pogodbi v Milano Somogradu in Berlina. Pri tem ve«ki faš?ct?rni svet n»~1aSa da ničesar, kar bi se moglo prinetiti v Podunavju in na Ba'kann. ne more biti takega značaja da ne bi neno^redno zade valo Italije. posebno še spričo njenih skup nih teritorialnih in pomor«'Hh meja s te mi področji. nastp»imi slasti Se no priklju čkn a'ban«ke kraljevine k Italiji Kar se tiče ita'H*n«:1re*a pomorskega prometa bo Italija odločno čuvala svoje interese, to fe zaradi svoi<*ea presta, in svolih neovrrn'h živi len **kih notreb Glede na vse to veliki ra£*«tičn< «vet povsem odobrava deVvanle ki ga le do slej razvil cnnanH m*ni«+er ter zn«?»ni»ga mlnUtra pohiašča da v km r****<* fa ŠHtičnl komora eHsatl rhorniH poroeilo a sadnfih dogodkih in fazah mednarodne politike. Veliki fa*l«tlčn» svet se Je nato havfl > nekaterimi strankarskimi nrtranfr*eif«vnf cf-mVi • Rim. 9. dec AA fHavas> Lis+i nosve-čajo prve strani knmct->"ipin »z vesfa sveta o skler>ih vel'ke«a faS;sttčr»e'*^ ?ve-ta. Listi nanašajo. tako v T*nlTn Vakor v Inozemstvu z velikim za-*m*nV«'« pričakujejo govor, ki ga bo Imel p-me*«*.«" teden v fašistični kork~rat?v-.* sk*r~*č!-»l minister za zunanje z?d*»ve Cano. k: bo poročal o razvoju d^a^dkev o*l r»čHka aovrrfnoati ter o stališču Italije do teb dogodkov. Rim, 9. dec. AA. Mus*»olIn* ie sore*el guvernerja Dodeka^eza, ki mu je poročal o volaškem in političnem položaju na teh otokih. Rim. 9. dec. AA. (Štefani) Na nroSnjo bivših itaMiansldh bojevnikov le Mussolini sklenil sprejeti vse bojevnke v fašistično stranko, s katero so sodelovali že od njene ustanovitve. Ufoden o*mev v Rtttmud ji Bukarešta, 9. dec. e. Sklep velikega fašističnega sveta, kolikor se nanaša na mir na Balkanu, je bil v tukajšnjih no'itić-nih krogih sprejet z največjim zadovoljstvom. Poudarjajo vainoat HaJlJnnakega v tam dala svata la da ! je to z druge strani najboljša In najčvr-stejša garancija za teritorialni status quo proti vsakemu poizkusu napada na integriteto balkanskih držav, pa naj pr'de ta poizkus od katerekoli strani. Politični krogi zlasti pripominjajo, da je zunanji minister dr. Gafencu nedavno poudarjal zgodovinsko misijo Italije, zlasti tudi v teh težkih trenutkih, da čuva in bdi na ohranitvi reda in miru v Evropi. Berlinska sodba Berlin. 9 dec. AA. (DNB) Nemška di-olomatična korespondenca piše glede sklepov velikega fašističnega sveta med drugim: V trenutku, ko se v drugih državah kažejo znaki negotovosti, je fašistična Italija po velikem fašističnem svetu na osnovi izčrpnega poročila o položaju s strani Mussolinija in njegovega ministra za zunanje zadeve jasno potrdila stališče samozavesti in budne pozornosti. Ta gotovost glede ciljev italiianske zunanje politike počiva na tem. da se Rim drži naukov zgodovine, pri čemur ima vedno pred očmi samo interese lastne države, zavedajoč se odgovornosti za njene interese, Id jih brani. S pravico je fašistični svet lahko ugotovil, da se je pokazala kot dobra zunanja politika, ki jo vodi Italija od začetka vojne. Ako drži Italija polko ob nogi, potem to pomeni, da je onemogočena razširitev vojne, kar tudi po nemškem mnenju ne bi odgovarjalo potrebam položaja. Danes se je že vsakdo znašel s tem, da je Italija na Balkanu okrepila svoj položaj, in da pozorno spremlja znane intrige ki naj prinesejo nesrečo temu delu sveta. Tako so danes obmolknili protesti zapadnih sil proti italijanski akciji v Albaniji, ki je postala glavna predpostavka za ostvaritev konstruktivne naloge Italije na Balkanu. Samo po sebi se razume, da je Italiji v sedanjem sporu tako zaradi prestiža, kakor zaradi njenih življenjskih potreb posebno na tem, da si zavaruje svobodo interesov svoje pomorske plovbe v Sredozemskem morju. Za mir na Balkanu Pomembne izjave romunskega zunanjega ministra — Prijateljski odnošaji med nami in Madžarsko — Turčija ne utrjuje meja — Moskovski napad na Rumunijo in uradno mnenje sovjetske vlade Bukarešta, 9. dec. e. Včeraj opoldne j* minister za propagando sprejel tuje in ru-munske novinarje. Temu sestanku je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Gafencu. Na sestanku z novinarji so se komentirale novosti, ki se že tri dni širijo v inozemstvu. Na vse te vesti je minister v svojem govoru poudarjal, da ni kraja, kjer bi se odločneje manifestirala mir in varnost, kakor Je to južnovzhodna Evropa. Tu vlada po-po'na varnost in to zaradi modre politike držav Balkanske zveze, ki so popo'noma so"dame In tesno povezane s pogodbami. Prav tako pa ie treba dati za mir in varnost v jueovzh^dni Evropi Driznanie tudi Ttpiiji ne samo zaradi teea. ker se ie zedi-nila z Albanijo, temveč tudi zaradi skupnosti pnspodarskih in moralnih interesov. Celo Nemčija je pokpzala svojo živo za-dovoMstvo. da se na Brkanu obrani mir. Ta mir ie koristen Italiji, ker jI omogoča preskrbo z vsemi potrebnimi surovinami. Na sestanku se ie zlasti noudnria^o da ne obstoii nobena drsiva, nai si bo velika aH maihna. v katere interesu bi bilo. da pride do vojnih kemplikacii v južnovzhodni Ev-roni. Bm mpessa. 9. dec. e. Sef Presbiroja zu-pa"'p^a ministrstva je s svojo cospo priredil čaianko. ki so ii prisostvovali rudi luso-slcvenski poslanik v Budimpešti Rašić s soproso. jueoslovenski vojni ataše podpolkovnik Vučkovič številno uradništvo jugo-sloven«?Veca poslaništva in dopisniki beograjskih listov. Poleg teffa so prisostvovali čajanki tudi vsi madžarski novinarji, ki so se v zadnjem ča«ni mudili v Jugoslavili in ki so s svojimi članki doprinesli za dobre Odteoiaje med JuufuslavrJO in Madžarsko in ra njih poglobitev. Prired***v je ime^a ma-čal vzpostavitve jugoslovensko-madžarske-ga prijateljstva. TurSkl demanti Carigrad, 9. dec. e, Anatolska agencija kategorično demantira vse inozemske vesti o koncentraciji ftet in strjevanja turlke meje na Kavkazu. Ankara. 9. dec AA. Anatolska agencija Ja pooblaščena potrditi vest. da bo j sednik republike Ismet Ineni izvršil inspek-j cijsko potovanje po notranjosti države. Vendar pomen in smisel tega potovanja Šefa turške republike ni tak, kakor ga navajajo neke tuje agencije in radiopostaje. V Moskvi popravljajo Moskva, 9. dec. AA. (Reuter). Moskovski radio je snoči sporočil, da tiskovni oddelek komisariata za zunanje zadeve objavlja, da članek, ki ie bil objavljen v listu »Komunistična internacionala« glede Rumunijb ne predstavlja uradnega mnenja sovjetske vlade in tudi ne predstavlja točnega seda njega odnošaja sovjetske Rusije napram Rumuniji. Ta članek vsebuje, kakor je znano naoad proti RumunijL Moskva, 9. dec. A A (Havas.) Iz pisanja sovjetskega lista »Krasnaja Zvezjeda« se vidi. da obstoja novo vojaško okrožje s sedežem v Odesi,, ki je bilo nedavno ustanovljeno. Poveljnik novega okrožja je ar-madni general Ivan Goldin. General Jakov Smuskijevič je imenovan za armadnega generala in poveljnika letalskih sil sovjetske Rusiie. Na tem položaju je bil doslej general Lakionov, ki je imenovan za pomočnika ljudskega komisarja za vojsko. Kje so avstralske j meje Camberra, 9. dec. e. Avstralski ministrski predsednik je imel po radiu govor, v katerem je rekel: Stvarne meje avstrallje niso samo ta, temveč na Seno In na angleški vzhodni obali. Ce bi Anglija IsjrahDa vojno, bi bOa Izrabljena ta d I Avstralija. Borba Velike FrltftnUe Je hkrati tudi borba Avstralije. Za Evropo na bo v bodočnosti nastal mir samo na podlagi prijateljstva med narodi m na podlagi pravice tako aa Nemčijo kakor az Itafiji Rim, 9. dec. A A. (Havas) Po okoliških hribih je padel sneg. Tudi Vezuv je pod Iz notranje politike KAJ JE POZillVNEGA V NA&EM OR2AVNEM ŽIVLJENJU? Na to vprašanje odgrovorja zagrebška »Nova riječ«: V prvi vrsti — enaka orientacija v mednarodnem položaju. Danes Srbi. Hrvati in Slovenci en^ko presojajo položaj naše države v svetu. Mislimo na cdločilne činitelje, na veliko večino naroda. Dokler ni obstojala ta solidarnost, ni moglo priti niti do notranje državne ureditve. Ko so vsi občutili enako nevarnost, ko so spoznali tudi svoje pomanjkljivosti, tedaj je bila pripravljena pot za sporazum. Nevtralnost — ne samo zaradi teza, da ne izgubimo življenja in imetja, temvee zato, da nas vihar ne raznese, j^ postala parola nas vseh. To je prepričanje tako službene kakor narodne Jugoslavije. Se nam manjka premišljeno in organizirano delo, da se očuva nevtralnost in z njo na-Sa neodvisnost. V tem pravcu je blo storjenih mnogo napak . . . toda ne smemo pozabiti, da je še dosti netimntžev, pa tudi naročenih agentov, ki Sirijo defetizem, kakor da bi nam mogel ta ali oni izven nas prinesti odrešenje. NAREDBA O CIVILNEM ZAKONI! V MED JIM LR JU »Narodne novine« z dne 7. t. m. objavljajo naredbo o spremembah in izpopolnitvah zakon čl. XXXI, iz 1. 1894 o brcnem pravu za področja errsklh sodišč v Čakovcu in Prelogu. Naredba je bila izdana po ukazu kr. naraestništva in na predlog bana dr. Iv. Subažića 38. nov. 1.1. ter je stopila v veljavo z objavo v »Narodnih noviuah«. Cl. 1. te naredbe določa, da ae more zakon skleniti ali pred pristojnim duhovnim pastirjem ali pred civilnim uradnikom. 01. 2. pa določa, da se proglaSaJo s to naredbo vsi zakoni, sklenjeni v času od 28, junija 1928. pa do dneva uveLjavljenja te naredbe samo pred pristojnim duhovnim pastirjem za pravno veljavne ter as jim priznavajo tudi za preteklost vse za* konske posledice pravno veljavnih zakonov. Omenjeni zakon o bračnem prava ls I. 1894. je predvideval izključno le civilni zakon. L. 1928. se je uvedla praksa, da so se zakoni sklepali samo pred i upnikom, dočim se je prej zakon sklenil pred civilnim uradnikom ter so mogli zakonci Po prosti volji skleniti potem Se cerkveni zakon. Zaradi tega otroci iz zakonov, sklenjenih samo pred župnikom, niso bili zakonski. Tako se je tudi zgodilo, da Je s Medjimnrju mnogo nezakonskih otrok. DELO JNS V BANOVINI HRVATSKI Splitski »Narodni list« poroča iz Zagreba: Medtem polagoma napreduje notranja ureditev banske oblasti. Iidana je naredba, ki rešuje to zelo važno vprašanje ... Frankovci in ki. nadaljujejo s streljanjem v hrbet hrvatski seljački stranki. To jim je tem lažje, ker odkriva HSS v svojem delu dosti ranljivih mest... Kar je glavno s našega stališča, to Je neka neodločnost, ki se opaža \ vodilnih krogih HSS. Oni se boje akcije frankovcev in nimajo poguma, da odločno nas' o-v Jo v odločilnih trenutkih. Namesto da bi odprto prevzeli odgovornost tako za sporazum in za aranžma, ki ao ga napravili, skušajo včasi konkurirati s frankovci, ker se boje. da ne izgube stalnega odstatka nezanesljivih volilcev. Te konkurence seveda ne morejo obdržati, ker ae frankovci poslužujejo starih »radičevskih« g-s 1. To destruktivno akcijo frankovcev Je preprečiti samo z odkritim in energičnim stališčem in s dejanji ... Na žalost se HSS ne more upreti ne prvemu ne drugemu, ker nima močnih, odločnih in preizkušenih Uudi in ker n ms denarja. Davki se slabo plačujejo, ker so mnogi pristaši, demoralizirani po dvajsetletni agitaciji razumeli pod sporazumom — anarhijo. Moje skromno mišljerJe je da je zato dolžnost jugoslovenskih nacionalistov, da po eni strani odkrito kr'tizi-rajo. po drugi strani pa pomagajo pri k n-solidaciji razmer. Kakor ne mere b:ti banovine Hrvatske brez Jugoslavije, tako ne more biti Jugoslavije brez banovine Hr-v*t«ke. V začetku januarja se bo po mojih Informacijah pričelo delo Jugo^lovenske »acicnalne stranke tudi v savskem dela banovine. DELO ZA NOVI VOLILNI ZAKON Snoči je bila v predsedništvu vlade v Beogradu seja ministrskega odbora, kateremu je bila poverjena izdelava vol lne-ga zakona. Seji so prisostvovali poleg ministrskega predsednika Dragi c Cvetkovi-ća še podpredsednik dr. Vladko Maček In drugi ministri, med njimi dr. Lazar Mar-kovič, dr. Srdjan Budisavljević in dr. Mihajlo Konstanti novic. Ministrski odbor za izdelavo volilnega zakona Je obravnaval redakcijo besedila volilnega zakona v dobo načel, ki so bila sprejeta na seji ministrskega sveta v sredo. PRVI UKAZ O POMDLOSCENJU NA PREDLOG HRVATSKEGA BANA »Hrvatski dnevnik« poroča, da ao kraljevi namestniki podpisali prvi ukaz o no-miloščenju na predlog bana Hrvatske, kar pomeni v političnem oziru važen akt, ker ta pravica nI v naredbi o poslih pravosodnega ministrstva, pač pa izvira lz naredbe o banovini Hrvatski. TOLERANCA »Hrvatska straža« napada katoliškega duhovnika Hajdukov k a ki Je .-egens chort v stolni cerkvi, ker Je dovolil, da Je 1-beralnl »Jutarnji Uat« proslavljal »letni Jubilej! Stran 2 »SLOVENSKI NARO Dt, sobota, 9. decembra 1939. Štev. 7Q Finska pritožba pred Društvom narodov Danes prva se|a v ženevi pod predsedstvom belgijskega delegata — Cijglasfe med Francijo in Anglijo — Ali ho Sovjetska Busija izključena, ali pa bo sama Ženeva, 9. dec L Danes se prične seja zastopali francosko vlado stalni delegat pri sveta Društva narodov, ki je bila sklicana Društva narodov Paul Boncour, državni na zahtevo Finske, Zasedanja se bo ude- podtajnik Champetier des Ribea, kot nju- ležilo 14 držav: Francija, Velika Britanija, na namestnika pa predsednik senatskega Belgija, Bolivija, Nova Zelandija, Iran, odbora za zimanle zadeve Henrv Berenger Švedska, Finska. San Dcmingo, Peru, Li- ter predsednik zborničnega zunanjepnmic-tva, Kitajska, Grčija in Jugoslavija. \ nega odbora Jean Mistler. Delegaciji pri- Zeneva, 9. dec. s. (Reuter). Tajnik Drn- padata Se kot stmkovniaka poslanec Učiteljstvo zahteva zvišanje plač Napočil je čas, ko se morajo uslužbenci omejiti na golo življenje štva narodov Avenol je prejel včeraj tekst finske note Društvu narodov. Nota navaja ves historiat dogodkov do začetka sovražnosti napram Finski s strani sovjetske Rusije ter izraža odločnost Finske, da se bo boHla za svojo neodvisnost. Ženeva. 9. dec. e. V Ženevi se vse bolj očitno kaze tendenca, da se Rusija izključi iz Društva narodov. Vsekakor je francoska Arhombeau in svetnik zunanjega ministrstva Badouan. AfierHia in Francija sn»9ra zimmi P?T-fZ. 9. dec; A A. fFeut«=»rV Pr*3VT»i ood-tp^riik anp^e^ke^a zunanjega iii1'»t*tnitva p.utVr ie včerai nonoMne v dm?bl Devnn-deV^acija že dobila nalog, da podpira shir^keea voivode v zunaniem ministrstvu predug Areentine glede izkliučitve Sov- i obokal fr»w*ce»«sita d*»ie«»ata na zasedantih jetske Pus'^e in verietno ie. da se bo te- ! svpta In sKjm»?Pc*v»e rvrv*tvs» narn<4m> Pan^n mu pridružila tudi Anglija. Nekateri so- j Rrnmuria in Pbnrnnptiera doc pnir»^rn» «mr>ra-mrneH o prej sama izstopila. Seii Društva narodov vseb wM{nr'ih M 7snfm9'o ^v»# <*»-*»\r* fn bo predsedoval verHa belgijske delegacije, j kd ^~do na dnevnem redu ženevskih zase-gr^f Carton de Viar. ' d^«i OV^va. q dec s rPenferV Po informa- » P>w»»a. o d*»r «? rPp„tpr^ a-~'»*v» In e^sh Iz đfp'omatsMh krnrov. je v sveta rjn-it^+^ra n^ro^ov že z^t^ir^na vf?'na rs «(rr',,'v*;p T»r*»*,,"«»a o hdk*f»»***vl «nr«<»««irt Pn«-;*p in P^nŠtva p'rn'ov. SVVn ra bi no-■ta1 v smislu pravil veljaven, Sele če bi bil so^'^^en. p'nnum za^e'^^n'a Prn^va n^eo«*ov bo vn'?l rudi nove t-»x"^nr* čiinf**«» cv^ta r»ru-gtv^1 narodov. Pr'e^kn da ho m**«to. ki ga je docl*»j zavzema1« Svedra. Irv«',ona v sv# ptw*|ra. To bi bna r-n****«™« v-uda demonstracija proti sovjetski Rusiji. Pr»t-**>+*-H fM*** a t« »v v Pa ris U ho w» bo f»*-:T»o na dnevni red vnr-»*-»nJe P^*4„»k^ k0 zasedanje, kakor pričakujejo, zapustil. Francoska de!*v*asifa Ženeva, 9. dec. fHavas.) Na za^^^iu n*wo«?ov c!n«T>«n od^^+^M'ali v Ženevo, kamor doepeta danes zlutraj. ar a^ v . . . 7,r»»",on. O r*f*r> » V^Vnr se ^"t^tO ip 'do VprV+no dn ho Anrriiia na -r<">e*»Han 4n Hni-š^va r*r*rr>r*nxr ^nnpf rwMW<»er1- Ha Vef nrpiTi'Vnv |y t*»"7r>ih Hr4pv Vi SO T">t-t'?^-»rp nim^nv. pi-ptroen io V^^o h' SO o**nnt nfo/'^prifl eft«1*«^ r>h t^**;t*V1 o«;»^tra^ 1 p ^T'tj'Hp hi fp v rHpTii F;n- c;Vo Hr>^T"f i^^c*^>^^V IrsVflF ca «»a llT^OTa- jy>n ^oi^irp Ori'?*t3 r>r>T-r>/^i-^t ^''o r>^—^'a— j rio d« co r'"Va z»«** B^»d# ohvez r> in'" r-r-i T*»ti ■ ?+^ri7 rmT-^eJ^v !r» »P cp ff«m tr>r^*>p*':x"o r>1>«'^*j»^e 7a nn^^^o ca"1"*'^ ps^in le h^a za Attc+t-Ho ^ri A1ha»^iio or^r-iT-+n m^s^^ct rla W veto proti i sveta in skupščine Društva narodov bodo rezultatom glasovanja v plenumu. iftve pomorske vejne Tri nemške podmornice, en angle?k* irarf»ik in en nemški minonosec — vsi potopljeni London, 9. dec. s. (Reuter.) Letala angleške obalne zaščite so vCeraj potopiia dve nemški podmornici. Uničevanje prve podmornice je javila angleška admiralite-ta še podnevi, poročilo o uničenju druge pa je bilo izdano nekaj pred polnočjo. Angleško vodno letalo Je na patrolni službi v Atlantiku izsledilo nemško podmornico na površini. Letalo je bilo samo 300 m nad morsko gladino ter je takoj napadlo podmornico z bombami. Podmornica je bila najbrž takoj zadeta, vendar se ji je posrečilo, da se je skrila pod vodno gladino. Nato pa je letalo vrglo še eno fono bomb in obvestilo dva angleška rušilca. ki sta pet minut pozneje vrgla še več globinskih bomb na mestu, kjer ie podmornica izginila. Veliki oljnati madeži, ki so se potem pokazali na vodni površini, so dokaz, da je bila podmornica potopljena. London. 9 dec. s. (ReuterV Včerai ie bila, kakor javljajo, potop1 iena še tretja nemška podmornica, in sicer ona, ki je tor- pedirala engleski ruštiec Tersev- London, 9. dec. s. (Feuten. Na ruSUcu Jersev ki ga je včeraj zadel nemški torpedo je bilo ubitih 10 mornarjev ranjenih pa 12. RušHec 1e bil prepelian v angleško pristanišče. Včerai ie angleška admiralife-ta objavila tudi ime angleškega rušilca ki je 13. novembra /adel na nemške mino. Jt to rušilec Blan^h Kod?nj. 9. dec ix. Danska teie^raf,=ka agencija javlja da je nemški minonosec »Boder'See« pri otoku Langeland naletel na mino in se takoj potopil Vsa posadka je naihrz izpuhHena To 1e v kratkem času že tretji nemški minonosec, ki je naletel na 'astno mino. London. 9 dec e Na AtTantcVem nr*eanu se je potopil angleški postni namik »Na-vasota« (8.795 ton) Sodijo da ie bH pamik torpediran 43 mož popadke pogrešalo do-čim so 35 mož včerai izkrcali v neki lukl na Jiržrd ohali Anglije, 8 drugih pa v neki drugi luki. Ljubljana. 9 decembra. V Soli na Grabnu so imela zrezka učiteljska društva pred praznikom veliko zborovanje, na katerem se je razpravljalo o razmerah, ki so nastale spričo povišanja cen in o potrebi zvišanja prejemkov. Zbor ie otvorii predsednik g. Vekcslav Mlekuš, ki je orisal položaj v širekh obrisih in podal besedo tajniku ljub: an ke sekcije učteljskega udružen i a Dragu Su-pančiču Iz njegovega poreč; a js razvidno, da so razmere, v katerih žive n?me-Sčenci. naravnost obupne Zato stopajo pred merodajne fa^toce in pvrd vso Javnost z zahtevo: zvišrjte prejemke vse— nameščencem! To zahtevo narekuje neodložljiva stvarna potreba ta klic n~r?-kuje vsakdanje ž vijenje, to je klic name-Sčenskih otrok in družin. Da je potrebno konkretno zv*5ati prejemke, so konkretno dokazale merodajne oblasti ie pred letom dni. ko so določile za oficirje tudi državne urednike, posebne doklade. ki so nedotakljive, da se torej ne morejo šteti med prejemke, od katerih je mogoče odtrgovati za odplačno obveznosti iz prejšnjih let Najboljši dokaz, da je zvišanje prejemkov nujno potrebno, je v tem. da se c?ne življenjskem petreb^č nam dv gajo iz dneva v dan Napočil je čas, ko poznamo le ?ivljem"ske potrebščine brez luksusa. ker za na? n več življenja, ki ga hoče in mora živeti človek, ki mu ne zadost jeio samo hrana, stanovanje in obleka Omejiti se moramo na golo življenje. Govornik je omenil nekai konkretnih priemrov iz življenja uč'telja p.ipravn ka in naglasih da navadno kruhoborstvo pač ne more prinršati idealizma in za njim ^rave in resn:rne vzgoje naše mlad:ne V zvezi z dohodki so tudi napredovanja Od leta 1935 se ne vrše več po vrstnem red'j in po položajni listi, kakor jo predp'suje zakon, marveč se vrše po rangni listi k jo sestavljajo ?a šolsko delo popolnoma neodgovorni činitelji. Napredovanja se morajo vršiti redno samo do dolfči :h zakona in ne po raznih intervenc'jah. 7 rednim napredovanjem bo omiljen položaj uslužbenstva, s čimer bo usl ?b^ncu olavšin P°ložaj tudi v no - e^ših let:h Iz vseh vidikov je utemeljena tudi zahteva po odpravi razlik med osebnimi dok'ada-mi aktivni in upokojenih nan-psče-cev. Uradnik, ki je poStero in debro delal v?o službeno dobo in dočakal zasluženi pokoj, naj ga uživa svojemu stanu primerno, ne pa v bedi in pomanjkanju. SPOMENICA Ob zaključku zborovanja je bila soglasno sprejeta spomenica, ki jo bo pos bna deputacija prihodnje dni cdnesla v Beograd: še nikdar mso bili uslužbenci in upokojenci vseh strok in vseh po ožajev v tako težkem materia nem po'ožaiu kot danes. Vse živ! Jer :,rke potr?b"čne. Ž7vi'a. rburev tn ob'eka s*.- poskočile • cen1 tako visoko, da n'smo zmo/n: na:nu'nejšh nakupov. Cene pa ?e rastejo iz dneva v dan :n s strahom pričakujemo dobe. ki pa ni da'eč ko nam bo sploh življenje onemogočeno. Obup ni položaj so že uvidele nekatere privatne ustanove in zvi'a'e preiemke. V tej težki dobi se obračamo na vse merodajne faktorje, na vse one. ki od-očajo o naši eksistenci, kakor tudi na one. ki nam hočejo pomagati pn ostvaritvi eV«!ift-nJne-ga m;n;ma s klicem da je neobhodno in nujno potrebno takoi povi:ati preiemke vsem uslužbencem za «elai naimani za din 800 mesečno ter zviati dok1 ado za ženo m za otroka na 300 din mesečno. Glede na mednarodni po'ožai se k a že. da se brdo cene še vedno dviga'e Zato zahtevamo, da naj se po tem splošnem zvvaniu \ bodoče uravnavajo prejemk- po indrksu cen Le s takimi takoj'njimi ukrepi bosta omiljeni beda in obup, ki dar"« raz: n«T»eTfen- ske družine, kar nikakor ne more b;ti koristno za dobr^b^t aeVHRia'ccv in dobro države. Potrebno ie tudi storiti ukrepe proti onim. ki neup-avićeno navijajo cene. Neobhodno potrebno je pa tudi. da se m prej Bgo4n«i r*»'::- stalne zahteve ■ z preifnj'h let. ki obsccaio: 1. takoj naj se izvedejo vsa napredovanja, 2. priznajo naj se Nirf>fentm ženam isti prejemki kot neporočenem, 3. vse raz''ke pri osebn-h d'Vad^h med aktivnimi in upokojenimi uslužbenci naj se odpravijo. Veliko ztcravaiijs železničarjev Vsem uslužt encem na] se plače talco] zviSajo na|manj za 300 din mesečno p atiorske trgovine Pređse^fn'k RscseveSt |e razpravljal z londonskim plastenikom Kennedyjem o načrtu, kako bi mo^la ame^iriia tr^vinska mornarica prevzeti premet na progah, ki so ga doslej opravljale vejskufoče se države Wash!ngrton, 9 dec. A A. fReuter) Prezi-dent Roo?evelt je na ses'nrku z nov nar-ji izjavil, da je z ameriškim poslanikom v Londonu Kennedvjem razpravljal o vprašanju, kako bi se uporabljale ame i-Ske ladje, ki so bile zaradi ameriških ukrepov o omejitvi plo'.be v evropskih vodah takorekcč izlečene iz pron.eta. Roosevelt je dejal. d3 s*a govor:la o tem, kako bi se ladje uporabile na drugih parcplovnih progah izven vojn h področij. Zato bi ne bilo treba n'kakegs poreb-ne^a sperazuma z Veliko Britan:jo. Ce pa bi vojskujoče se države op istile promet na nekaterih progah z nevtralnimi ameriškimi lukami, bi Zed niene države o tem gotovo obvestile ie v takem premeru bi Amerika postavila na te preg«? svoje ladje. Rcosevelt je dodal, da bo Kenne-dy razpravljal o tei stvari tudi s pomorsko komisijo ameriške vlade. Nadalje je dejal, da je govoril s Kennedvjem o dobavi gradbenega lesa iz juž- n"h amersVh luk vojskujočim se državam in o uporabi nekaterih ameriških ladij za prevoz kavčuka in kal ja iz Anglije v Zedinjene države. O tem so se vršila tudi pogajanja, pri katerih pa še ni bil dosežen kakšen večji napredek. \Vashington, 8. dec. AA. (Havas) Ameriški poslanik v Lond >nu Kennedv je izjavil novinarjem, da bi bilo najbolje, ko bi Roosevelt Se nadalje ostal prezdent Ze-dinjen h držav, ker je popolnoma poučsn o socialnih in političnih vprašanjih Ze-dinjenih držav Ce bi kdo drug- postal predsednik, bi rabil najmanj dve leti. da bi jih do dobra proučil. New Yor*\ 9 dec. s. Po uradnih podat-kh imata Anglija in Francija v Zedinje-nih državah za 230 milijonov ang'eSkih funtov ameriških vrednostnih papirjev. Zlati zaklad Anglije in Francije znaša skupno 2500 milijonov funtov. Nemčija nasprotno razpolaga samo s 60 milijonov funtov zlata. Zidani most, 7. decembra Spričo naraščajoče draginje, ki grozi vsem našim državnim namcšč.uccm jc predsednik podružnice Zid. most Udruženja jugoslovanskih železničarjev in brodar-jev sklical g. Kudoii Zavašnik danes ob 20. v Sokolskem domu na Zidanem mostu ve ilko protestno zborovanje naših železničarjev, na katerem se je razpravljalo c draginji in zvišanju plač državnim nameščencem. 2e mnogo pred 20. so se jeli zbirati železničarji pred Sokolskim domom. Zanimanje za zborovanje je bilo tako veliko, da so prihiteli železničarji s svojin domov, oddaljenih po eno In dve uri hoda do Zidanega mosta. Zastopani so bili z Vrhovega, Goreljc, Rimskih Toplic, Radeč Itd. Največ pa je bilo ZidanmoSčanov. Ob gromkem navdušenju je povzel besedo predsednik podružnice Zidani most UJN2B g Rudolf Zavašmk, ki je takoj prešel na svoje aktualno poročilo. Podoba je bila, da je govoril vsem iz srca. Spontani medklici železničarjev so izpričevali, da je njihova beda na višku. Med drugim je govornik dejal: »Vojna vihra, ki divja po nekaterih delih Evrope, prinaša gorje ne samo neposredno prizadetim, temveč posredno tudi sosednim narodom. Najbolj pride to gorje do izraza tedaj, ko začno zaradi manjše produkcije in večje potrebe primanjkovati stvari, ki so življenju najpotrebnejše. Kot prva posledica spremenjenega stanja se pojavlja draginja, cesto pa le po krivdi brezvestnih špekulantov, ki Izrabljajo pomanjkanje In zmedo s povišanjem tržnih cen. V podkrepitev te navedbe navajam razliko cen nekaterih življenjskih predmetov in sicer: Cene nov. 1938: Cene nov. 1939 povečane v % na 4.— lS7r > 23.— 157c » 7.— 115^ a 1.75 94% 507, din 3 40 »20 — a 3.25 a 0.90 » 8.— > 1.— Sovjetska p&&' nemško la$p Helsinki, 9. dec. e. Neka sovjetska Dod-mornica je napadla nemško ladio »O'iva«. Id je plula iz luke Ute južno od Aba 5. decembra ob 23.45 je sovjetska podmornica je trikrat ustrelila s topom na nem*ki par-nlk. En s*rel ie zadel ladjo spredai Sovjetski mornarji so se nato povzpeli na krov ladie in jo preg1edall. KočVnJ. P. dec. e. Finska rpdH.cka postaj? TjPchti javlja da ie pamik »Oliva« n*rspe' v neko norveško luko T.adja 1e poSkodova na od treh ffranat ruske p*-^m-mfre IT^st »National Tidende« javlja, da je pamik v m^em pristanišču Mentfloto. Važna pogodba s Francijo Pariz, 9. dec. e. Francoska skupščina je na snočnji seji sprejela zakonski načrt, na podlagi katerega je odobrena pogodba, sklenjena med Francijo in Jugoslavijo o izmeni delovnih moči in o socialni zaščiti. > 12.— > 1.50 a 18.— a 15 50 > 15.— 50 % 29% 00% 15% Borzna poročs!a C urin, 9. dec. Beograd 10.—, Pariz 9.975, ondon 17.44. New York 446. Bruselj 73.56, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62. Stoekholm 106.15. Oslo 101.30. Kopenhagen 86.10, Sofia 5.40, Bukarešta 3.40. Postani In ostani član Vodnikovo družbe! moka od 1 kg mast 1 kg fižol 1 kg krompir 1 kg riž prima 1 kg jajca 1 kom olje namlz. 1 liter » 14.— sladkor 1 kg > 15.50 milo 1 kg * 13.— Manufaktura In obuvalo se Je v splošnem podražilo za 15 do 30%. Iz tega Je razvidno, da so se cene občutno dvignile. Koliko več Izdatkov zahteva danes vzdrževanje 4 članske družine. Je vsakemu lahko ugotoviti. Draginjo občuti io najprej In najbolj uslužbenci navezani le na dnevno ali mesečno plačo, ki jo prejemajo za svoje delo tn ki že v normalnih prilikah predstavlja niz neprestanih skrbi In samopre-magovanja za obdržanje življenjskega ravnotežja. £elezntSkl uslužbenci smo fe mnogokrat statistično ugotovili, da nam naši prejemki ne nudijo niti v rednih razmerah eksistenčnega minimuma ln da smo glede prejemkov močno zaostali za stanovskimi tovariši sosednih držav. Zato Je treba takoj rešiti vprašanje obstoja železničarjev. V ta namen naj se: 1. zvišajo draginjske doklade, ker ao ae vsled svetovnih dosrodkov dvignile cene £lv!jensklh predmetov. 2. priznajo oziroma zvišnjo doklnde delavcem po Cl. 40 pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov. 3 maksimirajo e^ne vseh nrodmetov, ki so človeku za obstoj potrebni. 4 omeji Izvoz živeža v toliko, kolikor je potreba za lastno prebrano. Odnomoč je nujna, da ne nastopi pri uslužbencih obup. ki uteene postntl škodljiv tudi splošnemu narodnemu gospodarstvu. Naša železniška služba je talka In no. Zaradi veKke teže je voz zdrvel s precej njo naglico navzdol. Ker je bi! Pivc pijan, je prišel po nerodnosti pod ko'esa. ki so ga nekaj ča*a vlekla pred seboj. Njegov tovari* Jože Gole mu jc pr^kočil na pomoč. Bko pa je že [venozno. Ko'esa težko naloženega voza «*> gs prepazi1* in ca močno po kodo\a'a po vsem tc'ciu. Siromaku je penila lobanja, vdrle so se mu prsi, k^r mu je polomilo več reber. Kri mu je tekla kar curkoma. O nesreči je obve^tf! Gole bližnje ljudi, ti p« gospodarja. Pokucali so domačega zdravnika, ki mu je nudil prvo pom^. Ponesrečeni je trpel hude bolečine, d^cler ga smrt ni re.fi'a trp'jenja. Trunio so prepe'ja-11 v mrtvaSn co. V ned^'jo nopo'dne so ga pokopali na radelkem pokopaiLiču. Naj v miru počiva! figfe- odgovom*, kar priznavajo vsi odločujoči Mniteljl. Svoje službe vršimo vestno, za kar imamo nešteto pohval ln celo odlikovanj. Pričakujemo, da bo vlada skladno z dejanskim položajem brez odlašanja Izvedla primerne ukrepe, ki naj uslužbence bvaruje pred inkoto. Potem je tajnik udruženja g Relgel Ivan recital nasi^unjo resolucijo: >še nikdar niso MU uslužbenci ln upo-^nci vseh strok ln vseh položajev v takr težkem mateiijeinem položaju, kot danes. Vse življenjske potrebščine, živila, obutev, ln obleka so poskočile v ceni tako visoko, da nismo zmožni najnujnejših nakupov. Cene pa Se rastejo z dneva v dan ln s strahom pričakujemo dobe, ki pa ni daleč, ko nam bo življenje sploh onemogočeno. Obupni položaj so že uvidele nekatere privatne istanove ln zvišale prejemke. V tej težki dobi se obračamo na vse merodajne činitelje, na vse one. ki odločajo o naši eksistenci, kakor tudi na one, ki nam hočejo pomagati pri ost vn rit vi aksl-stenčnega minima s klicem, da je neobhodno ln nuino potrebno takoj povišati prejemih v*em n*li»*b«»neem za sedaj najmanj 800 din mesečno ter zviSatl doklado za ženo tn otroke na 300.— din mesečno. Oiede na mednarodni položaj se kaže. da se bodo cene še vedno dvigale. Zato zahtevamo, da naj se po tem splošnem zvišanju v bodoče uravnavajo prejemki po indeksu cen. Le s takimi in takojšnjimi ukrepi bosta omiljeni beda ln obup. ki danes razjedata nameščenske družine, kar nikakor ne more biti koristno za blagor delodajalcev ln dobro države. Potrebno je tudi storiti ukrepe proti onim, ki neopravičeno navijajo cene. Neobhodno potrebno pa Je tudi. da se čim prej ugodno rešijo naše stalne zahteve lz prejšnjih let. ki obsegajo: 1. takoj naj se izvedejo vsa napredovanja; 2. priznajo naj se por^č>n!m ženam lati prejemki, kot neporočenim; 3. vse razl'ke pri osebnih dokladah med aktivnimi ln upokojenimi uslužbenci naj se odpravijo € Resolucija ej bila spreW* z naJverMlm navdušentrm mo^^^o ter takoj odposlana na merodajno mesto. Sledila je živahna debnta, v katero so posepril številni železnlčarll. G. Burkeljc Leonold lz Vrhovega je bil mnenla, da se vsi železničarji strnemo v enotno fronto brez razlike polltlerieea nazora in svetov-neera nnzirania ter pokrenemo nsjen*»r«1č-neišo akclto za zvišanje plač. Ce so la^ko zvišali plače v Italiji in drugod, zakal bi se tega ne storilo pri nss. ko še nismo v takem pomsn1k*»n1u. Oblast bi kal 1«»bko gledale na ceno ž'vll^n^sklh potrebščin in regulirale Izvoz »Prl^adac. Tu*1 ostali provom i ki so bili Ist^«** mnenja. Zborovanje Je nudilo vemo sliko velike bede naših Že1e-rn^«>r1ev. zlasti onih 8 številnimi obroki. Ob 22. 1e r^re^«*»dnik T>oHni*n»ee ZM*ni most UJN2B zaključil lepo zborovanje. Smrtna nesreča Žebnik. 8 dec*nbra Te ^ni ie w»t?T Wtni h'*«ee Anton Pfvc. /go kiompirja naprodaj na debelo Meščani so se že sprjazn li s trm _ hočeš nočeš — da letos nI na^roaj kromp!rje iT. zadnje čase ne hod* jo n ti več na trg povpraševat po cemh. Km tje pa. ki so čakali da se kromp'r čim b I] poiraži so b!li zelo razočarani ko so kazuje nam. da nekateri Irmetje taaajO še krompr naprodaj, a ga nsD doslej prodajali ker so čakali na podražitev, ker bo pa zdaj prodaja zelo o.težkočera zaradi mraza, kajti krompir začne kmalu mr-zovatl ln Je prevoz na odprtih vozov h onemogočen, so skvšnll nek-teri kmrtje še Izrabiti ugodno vreme, preden nastopi zimsko mrtv lo. Danes pa je bilo prernrz'o da bi kmetje tvegali pievoz kromnr;a v LJubljano. Kupčija s krompr.em se je torej OnoraJ povsem ustav'la, zato se nm nI treba fOG bati večie poir^žitve. Ce bo n^Mcpl^o zopet toplej'e in suho vreme, to lotos Se dovolj krom n rja na nnšem trgu. Nrkctcri napovedujejo, da bo ap'n^aT aaptO^nJ mnogo več krompirja k? k Dr zxJ^i ter da bo zrradi te>gn tudi zrntno cenejši. Gospod4n;'e skrbi si5 se bo pred prazniki še kal poira'ilo. S podrattvtjo mlačnih Izdelkov Je že treba računati. So 7jo ne bo občutno dražje, unravčeoa ie ra bojazen da se bodo polrežli or^!ii in Jedrca. 7daj so Jedrca Še po 24 d1n kg. med tem ko so bla l°nl nred bo*'č^m po ^2 din. Med ne bo drržli. Vendar bo tr ba letos bolj varčei'ati pri prt>rh. Vpr i*nj)e Je. po čem bo pred prr-miki peni'n na 'n Ja*ca. 2klaJ se še ne kažejo nebene bistvene snremembe Jajca so nsdr>raž^a po 1 *>0 din ko« kar je pa tiHi rrkorrJ, raj ta??o draga m*»nda Se niso bila nikdar na našem trgu. Naše *»Is:!-3Iščc dr n M A Začetek ob 20 url Sobota, 9 decembra Tri komedije. Premiera. Premierskl abonma Nedelja 10 decembra: ob 15. url: Neopia-vičena ura. Izven. Znižane cene. Ob 20. url: Trt komedije. Izven Znižane cene Pon^dfd-i^k, 11. decembra: George Dandin. Red A Torek 12 decembra: zaprto Sreda, 13. decembra: Antigona. Red Sreda OPERA Začetek Ch 70 url Sobota. 9. decembra: Sv. Anton. vs«m zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Nedelja, 10 decembra: ob 15 url: Pollub. Izven. Znižane cene. Ob 20. url: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene PonerieMok. 11. decembra: zanrto Torek. 12. decembra: Srbska kraljica Red B Gostuje Josip Onstič Sreda, 13. decembra: zaprto V četrtek, 14. t. m. bo Imel premierskl abonma premlero e. d' A lb: rtove »Nlžave«, dela, ki po svoji vsebinsko in glasbeno oblikovni obdelavi skorajda nima prave primerjave v operni literaturi. Naša vnrizo-rltev bo tem zanimivejša, ker bo ob tej priliki debutlral na našem odru mladi režiser Emil Frellh. Glasbeno vodstvo Ima v rokah dr. 6vara Danila Štev. ^>7Q »SLOVENSKI NAROD«, aobota, t. deeembn 19». Stran 3 Nepozaben užitek Giuseppe Lugo KINO UNION, UL 22-21 bodo Imeli vsi, ki al bodo ogledali prvi film odličnega italijanskega tenorista „nartr-ttnlfca CARUSA" ki poje v tem filmu arije lz oper Puocinlja (Rudolf iz vBoheme<), Verdija, Leoncavalla, BUia in Valente! GIUSEPPE LUGO je pevec, slaven kakor Gigll, Nino Martini itd., Je član milanske Scale, goat na rimski kraljevski in pariški Veliki operi! PRVI NJEGOV VELIKI FILM, KI GA MORATE VIDETI, JE PESEM VETRU Vsi. ki so doslej film videli, so bili navdušeni — očarani! Tudi vsebina filma je izredno dobra, zelo zabavna in duhovita! PREDSTAVE: danes ob 16., 19. In t L url, jo tri v nedeljo ob ML30 dopoldne (po znižanih cenah) ter ob 15., 17„ 19. In 21. url! Slovenska žena v borbi za volilno pravico Razgovor s častno predsednico slovenske sekcije Jngoslovenske ženske zveze Minko Govekarjevo LJubljana, 9. decembra V nedeljo, 10. t- m. bodo imele slovenske žene ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice javno zborovanje, na Katerega poz.vajo vse naše ženstvo in tudi ma=ke somišljenike, da s svojo prisotnostjo podpro njihovo borbo za pridob tev političnih pravic, ki jih še nimajo. Ob tej aktualni pril.ki smo naprosili neutrudno pobornico za ženske pravice in enakopravnost. častno predsednico slovenske sekcije in podpredsednico glavne uprave Ju-goslovenske ženske zveze go. M. Govekarjevo, naj nam da odgovore na nekatera vprašanja, ki bodo naše bralce ob priliki nedeljskega zborovanja gotovo zanimaš Na vprašanje: * Zakaj hočejo jugoslavenske državljanke dobiti volilno pravico ln zakaj se prav v tem ča*u ta Ko pojačano zavzemajo zanjo?« nam je gospa odgovor la: NaSe žene se za volilno pravico zavzemajo za-to ker je ona izraz človekove pol-novrednostl, ker je priznanje njegovega dostojanstva in tudi najdragocenejšega Jamstva svobode m soodločanja v vseh Javnih vprašan j.h. NadaJje tudi zato. ker nam edino le volilna, pravica odpre pot do državljanske in polit čne enakopravnosti Vsak moški državljan, ki je dosegel 21 leto, ima pri nas volilno pravico. A kdo Je nima? Otroci in vojaki so Izven debate. Dalje pa ie nimajo kaznenci. pod ku-ratelo stoječi moraln'. in duševni manj-vredneži, blazneži tn — žene. Možje stvarstva, ki so sestavljali volilni zakon, so nas torej postavi]i v prav čedno družbo. Matere, vir življenja, gospodinje in kmetice — glavni steber domov ne delavke, ki često preživljajo svojo družino, samostojne podjetnice trgovke ln obrtnee, uradnice, učitelj;ce profesorice, Inženjerke. odvetnice, zdravnice, samorasle umetnice — vse te in še mnogo drugih, ki si same služijo svoj kruh in opravljajo prav taka, dela kakor moški, a opravljajo po,eg svoje službe često tudi še najlepši toda najtežji poklic matere, vse te so izločene od volme pravice. Pa Se pravi io. da je naša država demokratična! Kako. če le v njej nad polovica državljanov — to so Žene brezpravnih! Vprašate zakaj prav v tem času me žene poživljamo svojo borbo za pravce ki Jih nimamo? Odgovor leži na dlani: ker se prav sedaj gospodje bavijo s preurejanjem volilnega zakona ln ker nam celo resni ln ženam naklonjeni moSki proro- kujejo, da. nas nameravajo tudi to pot prezreti. Ali pa veste, da je Jugoslavija še ed-na slovanska država v kateri žene nmajo še vo'llne pravice? Toda vzrokov, da prav v teh nemirnih časih zahtevamo državljansko enakopravnost, je več . Kakor pol Đvrope je tudi naša domovina v nevarnosti. Danes ne vemo. kaj bo jutri. Koliko je prav dandanes skrb za občestvo in koliko je javnega dela, ki ne zahteva ie bistroeti in duha. marveč tudi dobroto srca, t. j. piavega materinskega čuta. Verujte, prav sedaj so naši državnik' in predstavnki naših javnih korpo-raclj potrebni nasvetov in dejanske podpore plemenitih, vse razumevajoč h mater piaktičnih gospodinj, razboritih trgovk, obrtnic, kmetic, delavk ln Intelektualk. Spominjam samo na pravično razdeljevanje aprovlzacije na evakuacijo, zaščito starcev, otrok, bolnikov in tako da-lje. »Ali Imajo žene kakšne posebne lastnosti ln sposobnosti, 8 Katerimi bi mogle v političnem sodelovanju pomagati človeštvo do boljše usode?« Gotovo je, da jih imajo, pravi goapa. Kot matere, vzgojiteljice, gospodinje. Svoja opazovanja In Izkustva, ki so jih nabrale doma. lahko prenesejo lz družine — držav ce v maJem — na vse občestvo. Prav tako jih doživljaji ln izkušnje po tovarnah, v javnih in zasebnih službah vedno na novo opozarjajo kaj bi bilo treba ia-prem eni ti in izbol sati. Kmet ca. delavka, podjetnica in intelektualka vsaka zase se je v času splošnih kriz in potreb nauč la kritično gledati okrog sebe. Dalje pa naa tudi skušnje iz življenja uče da bi žene kot volilke. poslanke, senatorke ali ministrice vpl vale na politično življenje ne ie plodonosno, temveč tudi blaž lno Po vsej Avstraliji, skoro v vsej Ameriki in v sko- ro vseh državah Evrope žene že imajo volilno pravico. Ali bi mogle žene zaznamovati take uspehe na pol ličnem polju, če bi bilo njih delo na polit enem polju kvarno? Dandanes so žene brezpravne itak samo še v na j bo, j zakrknjeno konzervativnih državah ln pa tam, kjer ao iobili vladno krmilo v roke najbolj kruti samodržci- aCe*a se žene od »odelo van ja v vodstvu In upravi države prav za prav nadejajo? AU pričakujejo Izboljšanja? In če, v kakšnem pogk'dn?« Žene bi predvsem poskušale tzprenrTrti socialno zakonodajo ki je pri na«? sicer res modema toda je moderna - same na papirju! Z zakolom je n pr zabranjeno nočno delo mladoletnim in ženam-mste-ram Vajenk in vajencev a tudi delavk bi ne smeli preobremenjevat; s težkin, delom Imet* bi morali dovolj časa za počitek. Hišne uslužbenke naj imajo zdrave in svetle sobice, nihče nima pravice nadlegovati jih v njih svobodnem času. žensk m močem v tovarnah in iavnih službah gre predpisani domist pred porodom in po njem. Podjetnik uh mora potem spet sprejeti v službo. Plače in mezde se ne smejo znižati globoko pod eksistenčni minimum Kamorkoli pogledate: vse same koristne in človekoljubne odredbe A kdo. prosi-m vas, jih resno in dosledno izvaja? Niti ne država sama. a ov.č;na najmanl! Inspekcija dela je lepa urod1 tev. če bi 1o strogo vršili Sto in sto primerov pa nam potrjuje, da oblast le prerada ščiti podjetnike-davkoplačevaice prikra+šuje pa deloJL-mai-ce. Poglejmo naprej! Po zakonu bi morale občine skrbeti za primerne šoJske prostore, za zavetišča oz;roma ubožnice ob-č nsklm revežem za namestitve strokovnih babic itd. Pa . . . Občine često pozabljajo na te svoje dolžnosti. 2enske pa. ki so vse taksne pomanjkljivosti opazovale in tudi občutile na lastni koži, bi imele kot poslanke *n svetovalke nedvomno večje razumevanje, ostrejše oko, bolj odprto srce tn roke. . . Morda bi tu di dosegle da Oi oblastva in podjetja prisilno oddajala naravnost ženam v roke prispevke za vzdrževanje družine. ako se mož-pijanec ne zav*-da svojih dolžnosti in nosi denar v gostilne namesto domov. Kot dobre mater? in varčne gospodinje :ii gre skoz: njihove roke okrog tri četrtine narodovega premoženja bi ženske zastopnice prav gotovo znale energično zavreti alkoholizem ui z njim zvezano pobijanje ln klanje med fantaiini ip sploh pijanci ln moralnimi p ropal i ca m i Me ženske na bi znale s pridom ln z največjo koris'jo posegati tudi v državno in občinsko finančno polst ko. O tem sem docela prepričana! Naša skrb bo da Izberemo več kot dovolj žen ki bodo imele najvišie ntelek t ti al no in pa zlasti najvišjo moralno kvalifikacijo ter se posebej največjo energijo za odgovorne javne funkcije. In naša skrb bo tudi. da pojdejo na volišče vse ženske, ki zahtevajo, da bodi bolie v naši ržav! N. pr. tudi socialno zaščito si žene zamišljamo drueaOe: za zdrave in de'a zmožne odrasle osebe je v nPš^h očeh miloščina poniževalna a hkrati demoralizira^oča Tem ljudem je treba dati dela. Podpirali pa bomo samo otroke, starce hi bolnike! »Ae t»: Kdaj In ***** *o »e Slovenke % pret4>|o«»t| borile za te pravice ?« Za volimo pravico se borijo Slovenke že skoraj pol stoletja. Čitajte Slovansu »vet. Vesno tržaško Slovenko. Slovensko gospodinjo, ženski svet delavski Rdeči prapor. Zarjo, ženski lat iz 1. 1913 in 1924-36. Poglejte si knjige Angele Vode tove, pa referate m resolucije z občnih zborov učiteljic, organizacij delavk. Splošnega ženskega druiiva. ženskega pokreta in končno opetovane govoie na skupščinah slovenske sekcije J2Z Berite poročila o naših večkraln h javnih zborovanjih za Z^n-sko volilno pravico! Govorile. »htevaJe smo že dovolj! Zdaj hočemo uda iti! »Kako pa ml*-*it« o toliko apOrabijasjean m tudi zlorabi a nem adutu, o tem. si; so žene v §p »snem In še posebej pr| nas za politično sodelovanje že zrele?« Oprost te odgovoriti vam moram s p roti vprašan jem ! Ali mislite, da so moški že vsi srefl zanj? Kje pa so v svetu in pn nas tiste visoke politične šole, ki *o vsemu moškemu spel u dale zrelostna izpričevala za po? tično udejstvovanje? v preteklosti in sedanjosti so žene vedno po svojih močeh delovale za dobro skupnosti prav pri vseh akcijah, ki so jih same ali pa moški sprož'li. VeČino dela, najtežjega, pa so opravile žene Na primer: vse socai-ne in kulturne nabiralne akcije, jugoslovansko deklaracijo in drugega mnogo, mnogo Nihče ne more odrekati ženam vobče izrednega »aru opazovanja in smisla za praktično stran življenja Ce pa j'm še česa nedostaja. pa Jim povemo, Jih vzgojimo jih poučimo. A v čem, prosim, se kaže moška politična zrelost? Pr- nas je vendar ogromna več:na političnega > dela« samo v tem. da se voditelji, agitatorji in glasila nasprotnih strank neprestano in na vse načine drug drugemu trudijo dokazati, da so politično nezreli da so nj h programi škodljivi ln njh akcije zgrešene. Ali je ztelost v tem ? »povejte nam Ae to. ali Imamo pr| nas žene, ki bi bile voljne in sposobne udeležbe tudi pri pasivni v°lilnl pravici In s tem za prevzem odgovorn h ja ni h funKclj?« Za ženske se le n kar ne bojte! Toliko zrelih političark imamo vsak čas pripravljen h za resno delo kakor jih imajo moški volilci M-&I te morda, da so razne moške ničle, ki so na lastno strmenje in na glasen krohot skoraj vse kulturne javnosti prišle v razne javne zastope in i udi v skupščino res bolj zrele kakor ženske? N pr samostojne podjetnice, lovaman-ce, doktorice orofesor ce, šolske voditeljice umetnice? Ali morda sodite da ie vaški cestar aU cestni pometač politično bolj zrel kakor oa n. pr. naše Alojzija ali Cirila štebi. Angela Vode Pavla Hočevar, dr Angela Piskern k, Štefanija Brezar tn mnoge druge tudi med mlajšo generaejo? Gospa je zaključila: Tako. konec! Nič več ne smete tzpraSevati, govorienja je bilo že dovolj. Pr'dite rale v nede'jo na nase zborovanje za žensko volHno pravico, pa boste sližali še marsikaj! će ne v Ljubljani, pa v drugih krajih širom SIov<*n*ie! —nkn— Veder večer v drami: Courtellnove komedije Premiera v režiji prof. šesta bo drevi V današnjih vznemirjenih dneh. ko prinaša vsaka ura nove preobrate v zgodovi ni narodov v politiki, gospodarstvu in ne nazadnje tudi v večjih ali manjših skupno stih in pri posameznikih, je naravno, da želi vsak človek po dnevnem delu vsaj malo oddiha in pozabe, saj itak ve. da prinese prihodnja ura mords zopet nove tegobe V tem dejstvu in pa v Courtelinovi priznani komedkografski veščini je vzrok, da prihajajo njegove tri komedije zopet na naS oder Lahko bi kdo ugovarjal, da ie Cour teline ie nekoliko zaprašen m da ne zapušča v gledališču glob'iees vt.sa. s prav to liko govori vse zanj* Zaprašen? Poglejmo: ali ni tudi dandanes ravno toliko (ali se več!) prevaranih mož na svetu, kot takrat, ko je bil napisan »Boubouroche« a!i ni ravno tako t nezvest;mi ljubicami? In ali se ne muzamo Se danes po vsem svetu znanemu uradnemu tonu. uradovsnju in uradnim «tipom«. ki ne izumro. kjer je dama paragraf, pa bodisi v justični pa'ači. kakor pokaže »Stalni go«'*. ali pa na policiji kot je orisano v komediji •Priljudni lrom»**r* Courtelioe Je sijajen življenjski risar; karikaturist bi ga ne mogli imenovati, čeprav so njegove figure prav na ostrini med resničnostjo in karikaturo Njegove zgodbice so brez posebnih pretenzij. razen ene. da hočejo zabavati In morda ravno zato. ker se pisatelj ni trudil in je tako nenamensko podal svoje gledanje v vsakdanjost, so se mu slike tako posrečile (seveda je od Boga ustvarjen iz gline pravega komedio grafa!) Kajti če navidezno še tako tja v en dan posega v kar najmanjše in najvsakda njej5e dogodke meščanskega živi jen )a (pa ri^kega) in hodijo njegove figure v vsej svoji sme"n'*ti po odru (včasih bi se jim smejali, krohotali) danes se jim nasmihamo, in morda se jim bomo tudi smejali, kajti veliko ie odvisno od sugestivne moči igra'cev; današnji čas zahteva potencirane prepnčeva'n<»sti. da nam prežene morečo zavest nevarnosti, ki nam čepi kakor more na prsih; čutimo za vso njihovo smeš-nostjo tisto pravo. resn:čno človeško nebogljenost, ki jo je znal tako mojstrsko podati Moliere. Boubouroche. sta'ni gost Alfred in se te in one osebe v njegovih igrah nam pokažejo tiste življenjske tipe. ki hoče»o samo to. kar imenujejo svojo »pravico*. Da so včasih 5 pravice zras'e iz čudnih razmer ln v čudnih okoliščinah je druga stvar, a kako razsodi o njih »usoda« ah pa človečka pravica in kakšna je včasih, pokaže Courteli-ne na načm. ki jc včasih komičen, a neredko tragikomičen — Na«i igra'ci. od nosilcev g'avn'h vlog. preko srednjih do najmanjših bodo imeli svoje veselje nad tipiziran iem ki daje njihovi igralski iznajdljivosti dosti zanimivega dela. ★ Courteline v današnjih časih? Zakaj ne kake sodobne komedije? Na to je cela šuma odgovorov: vsak si izberi tistega« ki se mu zdi najbolj upravičen Če fe hočemo uiti tegobam m zavesti dana njih dni. zakaj torej ne bi pobegnili v polpreteklo dobo, dobo miru in brezskrbnosti, v kateri nič ne spominja na preteče apokaliptične jezdece Zakaj ne sodobne komedije? — Ker je Courteline več vreden kot mar sikak sodoben dramatik, in ker je pred na- mi se velik del sezone, ki nam bo prinesel še mnogo modernih del Te tri komedije dobršnemu delu nagega občinstva niso neznane, p-ed leti uh ie gle da I išče že uprizarjalo z velitom uspehom in to je tudi vzrok, da so prišle zopet na plan Zasedba vlog je kajpak povsem nova. m :uorda bo za marsikoga prav privlačno pri-meriati ube upnzorttv,. njihove dobre m slabe strani in na osnovi te primerjave ugotoviti, kam se je pomaknilo v umetnikem ustvarjanju na*e gledališče tekom »eh let. Komedije je zrežiral prof. Sest, inscenator |s inž arh Franz. Masa SL Železničarji o svojih stanovskih zadevah Uvod v proslavo 30 letnice ustanovitve Zveze jugo-slovenskih železničarjev v Trstu Ljurljar.a ^ decembra Udruženje ^ugosiov tnskih na" xin>h že • czn.čariev in orodarjev — caatra na upra va Beograd — je sklicalo tvui« penarn« sejo v Ljubljani kjer obravnava svoja «.ta novska vprašanja Ta seja se vrši not ne kak uvod v jutrišnjo proslavo 301etnict ustanovitve »Zveze iug<»sl<»venskih železni carjev v Trstu«, ki je predhodnic . Ijubhan ske uprave tega l Mr-./■•->• • Seji predsedu je g inž Radulovič. uvodne besede pa je spregovoril g inž Roghc kot domačin Organizacija L druženja lugostovenskib narodnih železničanev in brodarjev ima dve obeležil nacionalno in ja tamo tam kier priza^en najmanj občutii-u V službi nai «e še nadalje zadrže lufiosloveni ki niso naši državljani Zasi gura naj *e zad'-stn kred't da se izogne oavziranju med ie'avci itd M'n«ster e inž R«*'li<5 je pH«o*tv<-»va! ob priliki delavske konference seii Pokazal je veliko ^ammanje za He'av*Va vprašanja in obljubil da Ho r**tavit ves svoj vpliv da vsaj de'oma u«od' upravičenim zahtevam predvsem pa da «e vrame zadnji delavski nrav;'ro"k ponovno v nretre«. Vršila se ie obTirna debata v kateri so delegati prikazali vse težkoče odgovorne ?ele7n;*Ve s'n?Se rn katero r»a do s^^ai ni So na*!i pravega raT"m*»vania v c'-Mu njihovega pobolj'anifl Niti pravilnk o postranskih pre '»ml' ;1> V* n"lritenm vrstam ^e'ezn'"Vp sio^v,« daje ma'e navale rs po-^fhno r?e'o V-'"■"-•-••-« **mty i-n «t r«->' n *~ m u osebju). *e dan*4* ni uve'i«v1ien Ver ie no-1 - '»io n^l'i' t- *; * o 1-olr^r A r> sedaj. Z'm^ko oK'»Vo kt b; morala b;ti oseb ju že lansko le*o v oVtohu izro**»na. so Prejeli nekateri, za druoe»**»du. Proti z*»t-/-wn»t o rl-*-»— n*»m pmm^n^ni s^biu iz 'eta 1°^1 ^e bori orrtan; rac»ia ze od ^*SCf^a rwr>^ ~♦ l-q \-e*ry ^*i r i-, i ro na '♦»te'fl na t * 0 * •* r»ri rn»»^o-^«»T ^'1» J'll Vr\f ct*% Tnr'ii-r! • r» J**leZnisV? •is'nž^nri T*d-"ž^ni*» Ko tudi leto^ zasfa- \'ilo vf« s^-oi \-n1M- r** nt* r%^<*-r\rr\ nm^n'tma- teV r^Tirnv! io \'p- -> t H n i <*; cfi~>- -* Vw> iT/Jff'-j'n *wn'»t"tr Ti''f>n« »fi <*a nr*>^l-r:'o ttr»r»»^»i 7-»Vr»n naj Ki n#**»-!. Po prlTn«"««' ovtnmjifJVn. kot oKctoia^a J o leta 1°"*'* pr>'»i *r~,tm f,; h;»; ru^ ra- konu prevedeni tudi vsi delavci v odgovar- 'aioče kat^?v-»r;ie po svoji frVski izo-b"azM. Oina'nje pr;,;kc si'ii'' oronn^ncijo. da so ■ svojrrn naila''niem de'o>aniu pri'asodi razmeram. pri čemer pa ne sme zapustiti vojega ideolo't-erta stali:ča De'cgati iz Zagreba »o prikazal težak položaj ki vlada na Hrvatskem in ki posebno ot»/koča de'o tamk*i:nje ob'artnja up: a ve Toda upanie ie da b0-zornosti že'ezn'škim organ'/aclam oziroma železn;'kim vpra'aniem ki gVboko secajo v narodovo fK^snoda^stvo. imaio pa tutli v©, 'ik mora'ni vp'tv \ naciona'nem pogledu na ^se že'ezn''ko osebje Seja se nada'iuje tudi danes, a iutri Koto prisostvovali de'e7\ czc jugoslovenskih železničarjev v Trstu«. S (iCmsfzeqa vratna KJno l iw°n: re^-ni v vetru. Doslej ?mo b 11 zadovoljni z itaJijanskimi filmi ki so bili predvajani v Ljubljani Se prav posebno zadovoljni pa smo s tem jrlas-bentrn filmom, v kate: em smo spoznali »talijanskoga tenorsta Luga Pevca predstaviti na platnu ni lahka naloga, uspeh takega filma zavosr od zgodbe, v katero ^ež ser vpete pevčeve Tiastope V nemških nedoo-n:h filmih slaba filmska zgod-ra ki je vedno okorno in diletant sko zrežlrnnv navadno pek vari už tek. ki ga ludi d-or er pevec B«>lj spi>-tni v »serv ranm« vel'UUa pevcev ah pevk so Američani ln Pran roži »Pesem v v°tni« pa kaže da je tudi ttalijanska filmska pio!ukcija s tak ml filmi na za v dl ji vi v^Siru. Poleg Vpe^ra c lasu Giuseppa Luga lahko občudujemo v t m filmu tudi steviln e prizore z odliko po-da-nimi tipi iz malega kraja ki arpre:mO slavnega pevca Gusoppe Lugo tako pro-bojrega glasu k: kor s cer n ma, 'rna pa bolj kultiviran glaa in je zelo simpatična poiava. Razen !ep'-ea pet^a in glaaoe je v fMrnu polno prizorov s pristno komiko Južna vedrof»t in t okusom po'ano življenja lz glaaheneg a4n druza^ega ter podeželskega življenia so polog glasbe n petja odi ke tega filma Takih filmov bi ž>lett še več — morda na raćuri om lednih 'n pogosto naravnost neprebavljivih --lZvielkova nemškeea filma. Iz Rajhanburga — Progo Kajhcnburg—S<*novo Je prodal avtopodjetnlk In hotelir g Draeo ZemUalc svojemu Šoferju Francu Planincu lz Senovega. Upamo, da bo mladi podjetnim" za redni promet bolj skrbel kakor Je bilo doslej, ko avtobusa pri marsikaterem vla*» ku sploh nI bilo ali pa je prispel prepozno* Enako mislimo, da bo gospod Zemljak posvečal več pozornosti proel Rajhenhurg— Kozi«v da bodo zlasti v zimskem času ta-ostall ob slabem vremenu razni »defektlc, da bodo tako ljudje prihajali pravočasno na vlak. ker se je Izkazalo, da vlak na n1e ne more čakati. Res je sicer, da je co» sta uprav na tej proei najslabša, zlasti so-daj ko je posuta s kameniem. a potniki radi teea ne morejo zamuiatl vlakov. Oglejte si božično razstavo v trgovi ni Pepce černjač Nemška knjižna razstava v muzeju kneza Pavla v Beogradu V muzeju kneza Pavla v Beorradu bo prihodnji teden od 9 do 18. t m reprezentativna razstava nemške knjge. Obsegala bo zlasti pesništvo in znanosti, in bo s 4DO0 zvezki vsebovala vse. kar je od nemških publkacij novejše dobe mednarodnega pomena. V znanstvenih kreg h bodo posebno zanimale objave na Dolju medicine, tehnike in arhitekture, kmetj-stva in gozdarstva. Splošno bo zan'manie za skupine modroslovja. vzgoje, g asbe in umetnosti. SrediSče razstave tvorijo nemške objave o Jugoslaviji, ki so že po številu zelo cbsežne. Posebno kulturno o"*da1e bo d^Ha razstava po zgodovinskih dokumentih o nemško-jugoslovensk h ku turn h stik h Poleg drugih znamenitosti bodo razstavljena pisma Vuka Karadžiča Jakobu Grimu pisma Herderja ln Kop'taria itd Razstavljen bo rokopis sovite Rark J?ve •Zgodovine srbske revolucij?« ki je nastal v zvezi s poročili Vuka. D s da i malo znan: dokaz tega sodelovanja tvori zemljevid Srbje. katerepa sta oba raziskovalca skupai narisala Poleg pisem in rokopisov bodo videti tudi d?la teh slovitih mož v prvih izdajah med nj mi tudi na Dunaiu izišle knjge v arbo-hrvaukem Jeziku. Na strani obeh teh zgodovin-kih dal bodo stale nemške izda e iz zadnjih le^ iz katerih se vidi udel-žba Nemc.v na jugoslovanskem prosvetnem živlieniu. To so zlasti osebni zapisi praškega slavista Gesemanna iz svetovne vojne (»Beg€j\ epsko ^pisovarii« srednjeveške zgo^ovno Srbov po R Weet?eju v knjigi »Nema-njidi« va naredba trgovinskega in finančnega ministra, ki prinese nove ukrepe glede štednje tekočega goriva. POdr°bnosti o tem še niso znane. V vladi je močna struja^ ki zastopa stališče, da je treba spl<>h prepovedati promet z zasebnimi lukSniznirni avtom°biii, Kakor &e je govorilo preden je izšla prva naredba. Ta misi* je bila pa takrat opuščena zaradi posredovanja zainteresiranih bencinskih družb. ★ — Vodnikova družba v I^hibljaiit vljudno obvešča vse svoje gg. poverjenike \ce) in člane, da prične v ponedeljek 11. decembra t. L z razpošiljanjem svojih letošnjih knjig, in sicer po sledečem vrstnem redu; ustanovnikd, Amerika, Ljubljana - mesto, urez Ljubljana-okolica, nato srezi v bivši mariborski oblasti, razni kraji v državi izven dravske banovine in slednji arezd bivše ljubljanske oblasti. Vsi do 10. decembra prijavljeni člani pri dvojih poverjenikih dobe do 20. decembra letošnje knjige. Obenem prosi uprava Vodnikove družbe, vse one g g. poverjenike (oe), ki še do danes niso poslali svojih nabiralnih pol, da naj to upravi jo takoj. Lstotako prosi družba vse člane zamudn ke, da se naj še danes pri javi .jo p*"l svojem poverjeniku, odnosno direktno pisarni družbe, da dobe letošnje knjige še pred prazniki. — Našo IzseljenSrvP. Po podatkih socialnega oddelka banske uprave v Zagrebu objavljenih, pravkar, se je iz naše države izselilo v pivih 5 mesecih letos 17 tisoč 188 ljudi, med tem ko se jih je lani v istom času samo 12.440. Letos se jih je torej izselilo 27.6°/0 več. Vrnilo se je pa iz tujine 2629 izseljencev, lani pa 2S83. Letos se JJi jo torej vrnilo 16.SV« manj kakor lani. Vendar se letos ni izselilo toliko naših ljudi v prekomorske dežele, 17.5°/o manj kakor lani. Oez morje se jih je največ izselilo v USA, na drugem mestu je Kanada, sledi Avstralija, Argentina, Nova Zelandija, države Južne Amerike in Južna Afrika. Največ izseljencev je bilo iz savske banovine, potem slede po številu bivša primorska banovina, dunavska, dravska. Beograd, vardarska in zet-ska. V evropske države se je izselilo 15 tisoč 319 naš'h ljudi .največ v Nemčijo. Iz evropskih držav se jih je največ vrnilo iz Francije, Nemčije in Belgije. PREDAVANJE O AMERIKI l%oo km čez USA SE BO PONOVILO V PONEDELJEK 11. T. M. OB 20. V FRANČIŠKANSKI DVORANI PREDAVA ING. MITJA SVIGELJ — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št, 98. z dne 9. t. m. objavlja uredbo o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu med Jugoslavijo In Grčijo, pravilnik o dopolnilnih tečajih abeolviranih sester pomočnic za pridobivanje pravice do babiske prakse, navodila za odkupovanje živali, vozdL jezdne, vprežr.e in tovorne opreme za potrebe ak-ttviranih edinic vojske in mornarice, mednarodni sporazum za pobijanje trgovine z belimi sužnji in konvencija, uporaba na Birmanijo, naredbo o strokovnem nadzorstvu nad sadnim/i drtr/esrucarni in nad prometom s sadnim drevjem, popravek obrazca službene pogodbe po vin i carskem redu in razne objave iz »SlušDeaiih novin«. — Blagovni promet na naših železnicah. Po uradnih podatkih je nazadoval blagovni promet na naših železnicah v septembru od 1,612.147 na 1,490.993 ton ali za 7.52*/V Lokalni promet se je pa povečal za 5.54*/» na 1,249.400 ton, dooim je mednarodni promet nazadoval za 43.5°/* na 214.600 ton. Nazadovanje mednarodnega promet aje seveda posledica vojne. Ves promet je nazadoval v septembru od 2 milijona 91.378 na 2,079.344 ton ali za 0.53*'o. Število nagovorjenih vagonov je aneirlo v sontembru 184.937, lani v septembru 179.485, povečalo se je torej za 3.06»/». — poravnava naše države s Thurn-Ta-xtsoni. Ministrski svet je sprejel uredbo o doseženem sporazumu s knezom Thurn-Taxisom, s katerim se je naša država več let pravdala pri domačih in mozemskih sodiva h. Slo je za odškodnino za velepo-oestva, ki so prišla pod agrarno reformo in so bila sekvestri rana kot imovina nemškega državljana. Po doseženem sporazumu odstopa Thum-Taxis naši državi vsa ovoja zemljišča podvržena zakonu o agrarni reformi. Gozdov pa odstopa nekaj manj kot 60 odstotkov. In sfcer okrog 13.000 ha, Kot proti vrednost dobi od nade države 35 maOijorov dinarjev. — Omejitev motornega prometa tuđi v Zagrebu. Z včerajšnjim dnem je stopila tudi v Zagrebu v veljavo naredba o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili. Na banski upravi v Zagrebu so pa izjavili novinarjem, da je ta ukrep samo začasnega značaja in da upajo, da bo banovina Hrvatska v 15 do 20 dneh zopet tako preskrbljena z bencinom in petrolejem, da bo vsaka omejitev sama po sebi odpadla Upajmo, da se bo to zgodilo fcudi pri nas. — Vprašanje ustanovitve sveta za zunanjo trgovino. V zvezi s skorajšnjo organizacijo ravnateljstva za zunanjo trgovino se proučuje tudi vprašanje ustanovitve sveta ža zunanjo trgovino pri trgovinskemu ministrstvu. Svet bi bil dejansko vrhovna instanca za našo zunanjo trgovinsko politiko, njegov izvršni organ bi pa bilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. — Verižni Id še vedno širijo vesti o po aaallUi soli. Uprava c^rfavnih mooopokrv objavlja, da veritnild As vedno sinjo vesti, da se bo sol podralBa la da jo bo zmanjkalo. Vse te vesti uprava državnih monopolov ooaočno zavrača in poskrbela je, da bodo Usti, ki jih sir.jo. strogo kaznovani, kateri trgovci so že začeli prodajati sol po 2 din kg. Trgovca, ki zahteva aa kilogram navadne kuhinjske soli več kakor 1.50 din, je treba takoj prijaviti upravnim oblastem ali najbližjemu oddelku finančne kontrole, da bo kaznovan. — Lovski kongres. Letošnji lovski kongres bo v torek 19. t, m. v Ulcinju v jutni Dalmaciji. Prometni minister je dovoli* udeležencem polovično voznino. Vozna olajšava bo veljala za odhod od IS. do 20. za povratek pa od 20. do 23. decembra, — Sneg v Crni gori. v četrtek ponoči je zapadel po vseh krajih Crne gore sneg. Na planinah so ponekod do 1 m visoki snežni zameti, tako da ovirajo avtomobilski promet. Prvi sneg je prinesel tudi močno ohladitev ozračja. * Izleta siti vlaki na Gorenjsko. Jutrišnjo nedeljo bodo vozili na Gorenjsko kot izletniški vlaki: vlak St. 920 na progi Ljubljana — Bistrica Boh. jezero, v obratni smeri pa vi. St. 919. Odhod, vlaka 920 iz Ljubljane ob 5.40, prihod vlaka 919. v Ljubljano ob 22.10. Na progi Jesenice — Rateče Planica bo vozil vlak st. 8620 z odhodom z Jesenic ob 7.53 in v obratni smeri vlak 8619 s prihodom na Jesenice ob 19.55. — »Zvonček«, mladinski list, obiskuje slovensko deco naših izseljencev po vsem svetu hi jo duhovno veže z ljubo domovino«, r'ato podpirajte >Zvot*Ckovo»c rtarod-no-obrambno poslanstvo! Naročite lsrt svo jim otrokom, darujte v »Zvončkov sklade za zamejčke in ioseljenoke! EKSPRES RESTAVRACIJA „SLON." nudi vsak dan druge domače specialitete. V kletnem prostoru danes zvečer ob 9. uri, vsako nedeljo pa že od 17. ure dalje godba s plešam! JUAREZ paul muni Kino Matica, tel. 21-24 rragedjja Makalmlljana Habsburškega in njegove žene sarlote. Predstave danes ob 16., 19. in 21.15 uri, WARNTB BROS. v predprodajl! jutri v nedeljo ob 10.30, 14.45, 17., 19. in 21.15 «n>u*'*i.im*..iii,iiiiii>i'iii:iMi — V našem poročilu o slavnostnem od-Rritju sp°menika kralja Aleksandra v Sev niči je po pomoti izostalo, da so kot drugi položili venec na spomenik slovenski dobrovoljci, ki so se udeležili slavnostl s praporom. kot tretja pa sta položila lavorjev zlat venec zastopnika Združeria četnikov, pododbor Ljubljana, brata Picu-Mn in Poljšak. — Zaprta cesta. Banovinska cesta L reda št. 14, Dravograd Slovenj gradeč — Velenje—Šoštanj—Letuš—Sv. Peter v Sav. dolini odsek od 27.000 do km 28.500 skozi Hudo Luknjo, ki se nahaja med Gornjim Doličem in Velenjem bode tri dni, to je v soboto, nedeljo in ponedeljek 9., 10. in 11. decembra radi razstreljevanja skalovja za promet zaprta. V času, ko bo cesta zaprta je možen promet med Slovenjim Gradcem in Velenjem le preko Vitanja. — Planica ima ugodno smuko. V Planici je zapadel svež sneg. Fri domu ga je 20 cm na podlagi v Tamarju pa pol metra. — Ce ate radijski naročnik, morate biti tudi naročnik »Našega vala«, ki je naš najboljši tednik za radio, gledališče in film. »Naš vale prinaša obširne sporede vseh važnejših evropskih radijskih oddajnih postaj, poleg tega pa tudi poseben izvleček najboljših oddaj tekočega tedna. Številka za prihodnji teden prinaša zanimiv članek »Radijski sprejemniki so časih tudi nagajivi*, v katerem imajo naročniki pojasnilo, kako naj postopajo v primeru defekta v sprejemniku, dalje zabavno novelo »Kdo je zmagal ?«1 rubriko »Radio In televizija« s poročili o najnovejših dogodkih po radijskem in televizijskem svetu, zabavni kotiček in filmski pregled. »Naš val« prinaša poleg tega tudi zanimiv Kuprinov roman »Zavojevalci sonca«. Novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja brezplačno. Mesečna naročnina na >NAS VAL« stane samo 10 din naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Zahtevajte na ogled brezplačno številko! — Radijske naročnike opozarjamo že zdaj, da bosta posebno prihodnji dve številki »Našega vala« zelo aktualni. — Smuka v planinah. Slovensko planinsko društvo poroča, da je na Krvavcu 60 do 80 cm snega in sicer pršlča. Enako je tudi na Veliki Planini 40 do 50 cm snega-pršica. Planinci smučarji imajo že priliko, da zareže jo prve smučine v sneg na Krvavcu in na Veliki Planini. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megla, čez dan večinoma jasno, precej mrzlo vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu in Kum boru. Najvišja temperatura je znašala v Kum-boru 14, v Splitu 10. na Rabu in Zagrebu 8, na Vi«ni 7, v Mariboru 5.4, v Ljubljani 4-9, \ f*»TgThc7u in Sarajevu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.1, temperatura je znašala —S.8, na aerodromu —6.0 C Moderne pletenine KAKNIGNK Nebotičnik. — Zaradi prisilne poroke se Je ustrelila. V bosanski vasi Gornja Trepla se je ustrelila lepa Velinka Vasiljevič. v smrt je Sla zato, ker jo je oče prisilil, da se je orno-žila a Pero Vasil je vicem, ««w%i razuzdan cern. ki ga ni maralo nobeno dekle, — Pijanca ao za salo pokopavali, pa je umrl. Okrog Virgenmosta in Gline se mnogo govori o neumestni šali vesele družbe. V neki krčmi je sedela družba veseljakov in izmišljevan so si razne šale. Ce se je kdo tako napil, da se je zavalil pod mizo, so ga namazali s sajami, mu zavezali ruto na glavo, kakor ženski in uganjali rasne druge burke. Za mizo se je zavalil tudi kmet Nikola Pajič. Ker je htl tako pijan, so ga na pokopališče. Opravu! ao vse cerkvene obrede najprej v ha*, potem pa še n? kopališču. Toda na pokopališču Jm j« a ^la groza in kmalu so se factremSL šii a pokopališče po ncaaUniee to nrTnesM de večja je tala pa nj nova groza, ko so opazili, da je Pajič ta čas umrl. Podlegel je namreč zastrupljen ju s alkoholom, — Čiščenje v Zagreba. Leta 1921. je bilo v Zagrebu 2700 tujin državljanov zaposlen h, 10 let pozneje pa ze pasta* 17.000 Bil je skrajni čas. da začno odklanjati tujce v prid dotnafinom. Predaleč pa hočejo iti nekateri v trebi jen ju a predlogom, da se naj umaknejo tudi tasti naši držav-ljand ki ao ae tele po prevratu naselili na ozemlju sedanje banovine Hrvatska in niso Hrvatje. To bi zadelo tudi Slovence, ki ze od nekdaj gravitirajo v Zagreb in pač ne zaslutijo, da bi s njimi obračunali enako kot s vsakojakimi rasno in idejno tujbai Iz Ljubljane —4j Iz legije koroš*Hh borcev v LJubljani. Opozarjamo vse tovariše, ki so včlanjeni v ljubljanski krajevni organizaciji koroških borcev, da bomo prihodnji teden začeti s razdeljevanjem tiskanih foiiuu-larjev za podelitev spominske kolajne. Formularji as bodo izdajali samo tistim članom, ki ao poravnali vse obveznosti do vključno leta 1939 v svoji organizaciji. Zaradi kratkega roka za vlaganje prošenj za podelitev spominske kolajne, naproša-! mo člane, da iste čimprej dvignejo po ' vrstnem redu, ki bo objavljen na članskem sestanku ter v najkrajšem času Iste izpolnjene vrnejo v pisarni krajevne organizacije, kajti rok za vlaganje istih je jako kratek. V torek 12. t m. ae vrsi v salonu »Pri levu« na Gosposvetskl ob 20. zvečer članski sestanek, na katerem ae bo pojasnilo vse. kar je treba vedeti pri izpolnjevanju formul arja za vlaganje prošenj. Pozneje se ne bo dajalo ni kakih pojasnil, zato js dolžnost vsakega, da pride v torek zvečer na sestanek. Ker bo odkritje in blagoslovitev grobnice v svetovni vojni padlim vojakom v nedeljo ob pol 12. dopoldne na pokopal šču pri Sv. Križu, prosimo vse tovariše, da pridejo v nedeljo dopoldne ob pol 11. vsi pred pisarno TiKB, Cankarjevo nabrežje 7., odkoder I skupno odkorakamo z zastavo na poko-| pališče. V primeru dežja zbirališče pred j cerkvijo Sv. Kriza ob 11. in 15. min. Dolž-i nost slehernega tovariša borca je, da ae ; ob tej pr.liki pokloni kostem padlih tovarišev, ki so pred dvajsetimi leti dali svoje življenje v borbi za obrambo svoje domovine. —lj Starešinska organizacija Preporoda poziva vse Preporodov ce, da se udeleže otvoritve vojne grobnice na pokopališču pri Sv. Križu v nedeljo ob pol 12. Zbirališče bo do 11.15 ob grobnici desno. Ker je pokopan v tej grobnici poleg judenbiirških in ostalih žrtev svetovne vojne tud: naš PTvoboritelj Ivan Endlicher, je udeležba za vsakogar dolžnost! —lj Vse slovesnosti blagoslovitve kostnice na pokopališču Sv. Križa bo jutri od 11.30 dalje oddajala tudi ljubljanska radio postaja, da bodo lahko vsi svojci in častilci žrtev svetovne vojne vsaj slišali, kako Ljubljana časti v svetovni vojni padle borce. Opozarjamo, da se slovesnost prične točno ob 11.30 in naj zlasti društva in organizacije pridejo nekoliko prej. da se lahko zvrste okrog kostnice. Hkrati pa tudi opozarjamo, da društva in organizacije niso dobila posebnih vabil, ker pač pieteta zahteva in narekuje udeležbo vs^m obrambnim, kulturnim, telesno vzgojnim, dobrodelnim in humanitarnim društvom, zlasti pa tudi gasilcem ter članicam in članom Rdečega križa, predvsem pa seveda vsem prijateljem in svojcem padlih žrtev. Bojevniške organizacije so vse tudi z dežele že prijavile svojo udeležbo. Vsa Ljubljana naj se pa zaveda, da je vaa slovesnost cerkveno opravilo in hkrati tudi manifestacija pietete do žrtev svetovne vojne. —lj 301etnica Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodar jev. V nedeljo 10. decembra ob 10 bo v dvorani kina »Sloge« v Ljubljani proslava 301etnice ustanovitve Zveze jugoslovanskih železničarjev, predhodnice današnjega UJNZB. Pokrovitelj proslave je minister za promet g. inž. Nikola Beslić, v častnem predsedstvu pa so pomočnik ministra za promet g. inž. Mate Sneler, generalni direktor JĐ2 g. inž. Nikola Djurič, oba njegova pomočnika g. inž. Josif Cugmus in g. inž. Milan JoJič, ljubljanski direktor g. inž. Rudolf Kavčič in njegov pomočnik g. Franc Hoja Člana opozarjamo, da je udeležencem dovoljena brezplačna vožnja po železnici (glej objavo št. 75-39, ki jo je izdala ljubljanska direkcija svojim edinicam). Pričakujemo čim večjo udeležbo. — Oblastna uprava UJNZb v Ljubljani. —lj Predavanje SPD. Zanimivo predavanje o astronomiji priredi SPD v torek 12. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. SPD je za to predavanje pridobilo g. ravnatelja Kunav-ra Pavla, Id bo goorll o temi: Planinci in zvezde; številni diapozitivi bodo spremljali zan'mivo predavanje. Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-L —lj Zorka Prelovca kot skladatelja nam bo pokazal koncert njegovih skladb, ki ga bo priredilo društvo Ljubljanski Zvon v petek 15. t. m. v veliki Fllharmonični dvorani. Prelovčeva dela za Ženski, molki ln mešani zbor je nastudiral Zvonov pevovo-dja g. Dore Matul naslednik Zorka Prelovca, ki je nad 25 let deloval m močno povzdignil sloves Ljubljanskega zvona. Na sporedu ao tudi samospevi, ki jah bodo peli gdč. Draga fitajnarjeva, ter gg. Lupsa ln Tone PetrovčiČ. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, —lj Bhud TJdrufenja vojnih mvaHdov naj se udeleže blagoslovitve nove vojaške grobnice na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani, v nedeljo 10. t m. ob 11.30 dopoldne. Vsak naj gotovo pride, ker moramo biti Invalidi zastopani v častnem številu. Zbirališče ob LL uri pred pokopališčem. —1 j Ruska Matica. Ruska Matica naznanja, da se za 11. december t. L v prostor h francoskega Instituta določena proslava 1251etnice rojstva ruskega pesnika M. Lermontova preloži na poznejši čas. —lj Manjša vsote denarja ja bila najdena s denarnico vred. Dobi se t trgovini Novak. Gosposka uL 7. Samo ie danes ob 18. tn 19. uri popularni filmski junak MICKEY ROONEY v veselem in zabavnem filmu Andy Hardy na divjem zapadu Ob 21. uri premiera izvrstne šlager komedije ITfCUA l?Cff K KIš"* Y?Y W a H E I N Z O M RCIIMANNOM MidMU VW to leni mahenbach Vsem tistim, Id imajo kupone sa brezplačno fotografiranje s Mickej Rooneyera In se še niso fotografirali, je dana prilika slikati ae brezplačno v ponedeljek v pisarni kina Sloge. KINO SLOGA — tet 27-30 »Pesem zlatega zapada« jeanktte mac donald, eddy nelson KINO MOSTE Danes ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 14.30, 16.30, 18.30 ln 20 30 uri prvič. Prodaja vstopnic v naprej bo od sobote 9, t m dalje v trafiki ge. Severjeve v delenburgovi ulici. 614—n _lj ZačetoJs^i plesni tečaj za dame in gospode ae vrst redno vsak ponedeljek ob 20. url v Jenkovi i°U — Kazina. Novinci se vedno sprejemajo. Vsak torek in petek nadaljevalna tečaja. V nedeljo ob 16. popoldanski ples. Vsako sredo izpopolnjeval-ni tečaj. Posebne ure in informacije vaak dan. Dijaki (nje) popust. 612—n —lj Lutkovni oder Sokola I na Tabora uprizori v nedeljo 10. t. m. ob pol 16. komično lutkovno Igro >Jurček zmagovalec« v 3 dejanjih. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 11. do 12. v društveni pisarni. Ob tej uri lahko tudi telefonično. 613—n —lj Plesna šola na Taboru Ima jutri ob 20. redno plesno vajo. 615-n. —lj ft# Imate priliko ogledati »i »Kurenta« v šentjakobskem gledal sču. Nocoj ob 20.15 bo zadnja večerna predstava, jutri popoldne ob 15.16 pa zaključna predstava »Kurenta«. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoličane in Jih prosimo, da si vstopnice preskrbe pravočasno, ker bo pri blagajni pred predstavo naval. —lj Ne zamudite filma z Glusepnom Lugom! Ljubljana je na glasu kot izredno muzikarčno kritično mesto in to velja zlasti za petje. Veliko veselje in nepopisen užitek so imeli Ljubljančani, ko so imeli priliko slišati slavne pevce, ki jih večina nikdar ne bi mogla poslušati na odru. kajti taki pevci svetovnega slovesa nastopajo le na velemestnih opernih in koncertnih odrih, k: jih morajo n^hovi slavi primerno plačati. Tako so bili Ljubljančani zadovolmi, ko so videli filme, v katerih so peh fcaljapin, GigU, Tauber Jeanerte Mac Donakl, Neison Eddy, Ntno Martini, La-wrence Tibbett, Klepura, Marta Eggerth L t. d. Vse te pevce je večina Liubljane spoznala v filmu, ki je v tem pogledu vršil veliko in važno kulturno nalogo. FIlm je imena teh pevskih kaoacftet populariziral in jih predstavil najširšim množicam. Film pa še dalje vrši to svojo kulturno misijo, odkriva vedno nove in nove pevce in jih predstavila širšim ljudskim masam. Tako novo senzacijonalno odkritje je Glu-j seppe Lngo, mlad. pa že zelo slaven pe-; vec, ki je v Parizu, v Rimu, Milanu in i drugih velikih mestih zelo irvaževan in i priljubljen. Prvi film Gluseppea Luga »pe_ 1 sem vetru« napravljen v Rimu, je sijajno uspel v vsakem o žiru. Pevčev krasni in obsežni lirični tenor je prišel odlično do izraza, toliko bolj, ker ao nud 11 pevcu dovolj prilike, pokazati svojo visoko umetnost. Ghjseppe Lug o je Lme, ki bo s tem filmom prodrlo v najširše kroge občinstva in nadaljnji filmi tega slovitega bsv-ca bodo nedvomno v kratkem dobil* isti renomš, kakor filmska dela Giglia in drugih takih nekronanih kraljev petja. Gluseppea Luga mora tedaj si sati vsak Ljubljančan in si ogledati njegov prvi film »Pesem vetJu« v kinu Unionu. 3388 —lj 2ene, če ste kdaj občutile, kako ste zapostavljene glede prejemkov in napredovanja samo zato, ker ste žene .n nimate volilne pravice, pridite na zborovanje za volilno pravico, ki bo v Ljubljani jutri v Mdeijo. 10. t m. ob 10. dopoldne v Delavski zLomicL —lj Siromašni aokol*Kl mladini na V;. n j« namenjena telovadna akademija, ki jo priredi viški Sokol jutri (v nedeljo) ob 17. url v sokolskem domu. Cisti dob ček akademije je namenjen u bo ž ni sokolski mta-dini, ki jo bomo pri božičnici obdarovali z najpotrebnejšo obleko, perilom n obutvijo. Akademija obsega pester spored zato bodo vsi posetniki akademije z njo zelo zadovoljni. Bratsko vabimo vaa ljubi.znalca sokolska društva, da ae na?e.n:i v i-bilu odzovejo v polnem Številu in pr:p jc na akademijo svojo mlalino. Vst »pa na za mladino samo 2 din. Vstopnice sti lahko nabavite že jutri dopoldne v sokolske n domu na Viču. Vsi ki jim je pri srci e i sokolska mladina, bodo gotovo jutri p ^~ poldne ob skali na5o akademijo in nas Ui-ko moralno in gmotno podprli. Sokoli storite svojo dolžnost ln pohitite jutri p dne na Vič! — Uprava Sokola Vič. —lj Podružnica SVD za SlSko bo B9 svoj redni letni občni zbor z Običajnim 1 dnevnim redom v torek dne 12. t. m. ob I 19. uri v učilnici deške ljudske šole v F >. I si£ki. Pred občnim zborom bo predal 1 j g. Kafol Fr., sad. nadzorn. kr. ban uprave o pospeševanju sadjarstva v mestih in na deželi. Udeležba je obvezna za vse člane. —lj Rezervni oficirji so vabljeni, da se v nedeljo dne 10. t. m. udeleže po možnosti v uniformi, sicer v civilu z znakom, slovesne blagoslovitve grobn ce padVm vojakom na pokopališču v Ljubljani Zbirališče ob enajst: uri dopoldne pred cerkvico Sv. Križa. Udruženje rez* vnib oficirjev, pododbor, Ljubljana. Slaven italijanski ©perm pevec glavni dob&tek na dobrodelni loteriji časne, da ss udeleže otvoritve vojne pri Krtin jutri ob pol 12. Zbirališče ob 1l pred pokopališčem. Udeležba Ljubljana, o. decembra To se sicer zelo čudno sliši, vendar se je to resnično zgodilo v nekem malem italijanskem mestecu. Neko dobrodelno društvo je prirediilo tombolo in glavni dobitek ni bil avto, niti hiba, parcela, motorno kolo in druga taka običajna darila, temveč pravi, po vsej Italiji znan in slaven operni pevec Pa nikar ne mislite, da je ta glavni dobitek prišel v lastninsko posest srečnega dobitnika —ne! Določeno je bilo tako: tisti, ki zadene glavni dobitek — opernega pevca — ima pravico zahtevati, da njegov »dobitek« prebije 24 ur pod njegovo streho. Ker je bil ta pevec zelo uvaževan in slaven, so se za srečke izredno potegovala dekleta. Srečke so biie na mah pokupljene, vsaka je hotela imeti pevca 24 ur v svoji hiši Za tombolo je vladalo ogromno zanimanje. Ženske so že po par dneh pokupile vse razpoložljive srečke in društvo je moralo založiti nove in vedno nove, samo, da je moglo ustreči vsem ženskim srcem, ki ao hrepenela po glavnem dobitku — živem opernem pevcu. Ideja je bila torej sijajna in priporoči j v-va tudi za na^ dobrodelna društva. Nedvomno bi se tudi pri nas ženske potegovale za tak glavni dobitek, ki bi ga mogle 24 ur uživati po mili volji. Ali bi nc bilo dobro enkrat kaj takega poskusiti, zlasti ko običajna darila, avtomobili, kolesa, bale ne vlečejo več. Da pa bodo naša druT.tva, naše ženske in vsi tisti stalni udeleženci tombol videli, kako je organizirati tako tombolo in kakšen je efekt, naj si vso to stvar ogledajo v kinu Unionu, kjer je ves dogodek ovekovečen v krasnem in vsebinsko zelo zabavnem filmu »Pesem vetru«. Glavni dobitek v osebi opernega pevca je pa bil znameniri tenorist Giuseppe Lugo. Lugo je pevec fenomenalnega g'asu, umetnik svetovne s'ave, znan in oboževan v Parizu, Milanu, Rimu in tako bodo posetniki filma »Pesem vetru« v kinu Unionu imeli res sijajen, nepozaben užitek, tako zaradi sijajnega petja kakor tudi zaradi izredno zabavne vsebine filma - [a. davanje, ki ga ja iroei prejšnji teden ina. Mitja fivgelj o potovanju 15.000 km čas Združene države, je vzbudilo mnogo zanimanja zaradi pestrosti najrazličnejših slik m pa aaradl mnogoterih splošnih bi drobnih aanim vosti is ameriške pokrajine in sivi jen ja. Kar je bilo predavanje rasprodano, da nekateri niso dobili več vstopnic, bi kar ae sa to predavanje gotovo ie mnogi zanimajo, bo predavatelj ta večer ponovil v ponedeljek 11. t m. ob 20. v frančiškanski dvorani. Zaradi obilnega števila slik, pa tudi zaradi mnogih le novih zanimivosti bo ponovno predavanje zanimalo n^ac?9cpro£ram Nedelja, 10. decembra. 8: Jutra jI pozdrav. — 8.06: Instrumentalni duett: Klavir in harmonij. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: CL Debussv Nok-turni, sinf. suita (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Plošče. — 11.30: Prenos s pokopališča pri Sv. Kriflu (blagoslov, kostnice za padle vojake). — 12: Tambur'ne in mandoline (plošče). — 12.30: Poročila, objava — 13: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ura. — 17: Veselo popoldne na lovska družbe: Dovtipi, prizori, pesmi ln glasba. -— 19: Napovedi, poročala. — 19.20: Nac. 'ura: Predavanje inšpekcije državne obrambe. — 19.40: Objave. 20: Po domače (plošče). — 20.30: Verdijev večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A-duru op. 47 (plošče). Ponedeljek, 11. decembra. T: Jutraji pozdrav. — 7.06: Napovedi poročila, — 7.15: Pisan venčak veselih zvokov (plošče), do 7.45. — 12: Zakaj veseli bi ne peli (plošče). — 12.30: Poročila, objava. — 18: Napovedi. — 1302: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Poročila. — 18: Zdravstvo mladostne dobe: Zdravo spolno življenje (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20: Messager: Dva goloba, suita (plošče). — 1840: Blat Potočnik (ob 1401etnFei rojstva). — lft Na-ppredl, poročala, — 18J0: Nac. ura: Slovenije z morjem (Viktor Pimat, Ljubljana). — 19.40: Objave. — 19.50: Več manire — brez zamere (Pran Govekar). — 20: Mojstri na harmon'ke (plošče). — Solist prof. Cenda, 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraski duett (V Skok in A. Kosi). Torek, 12. decembra. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan ven ček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: šolska ura: Smuk čez grič. — Smučarsko kramljanje (Janko Sicherl). — 12: Po daljnih deželah (plošče). — 1230: Poročila, objave, — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra, — 14: Poročila, _ 18: Veseli zvoki. Poje dekliški zbor >V1-gred«, igra radijski orkester. Dirigent D. M. ftijanec. — 18.40: Čudežnost stvarstva (Fr. Terseglav). — 19; Napovedi, poroč4-la- — 19.20: Nac. ura: 21 vi jen le v starih kolonijah na Balkanu (Beograd). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Is starih operet (plošče). — 2020: Seribe: Kozarec vode. komedija, (člani Narodnega gledališča v Ljubljani). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: V oddih (radijski orkester). AH TAKO ~ Verica, nikar tako ne kriči! Poglej Jurčka. kako mirno sedi in ne črhne niti besedice, — Seveda ker se greva očka in marni- c0« P« aa Je vrnil iz krčme sele po pol-noci. j Stav. ?79 »SIOVERSKI NAIOD«, Zimska socialna akcija Rdečega križa Vse kale, da bo letoteja rima za revne ljudi Ljubljana, 0. decembra Med najpomembnejše naloge Rdečega kriza kot socialne organizacije spadajo v mirni dobi dobrodelne akcije. Pri nas prevzema. Rdeči križ vsako leto podobno delo kakor po nekaterih drugih državah organizacije pod imenom tako zvane zimske pomoči. Pri nas je sicer obseg teh akcij znatno manjši, kar je razumljivo, saj so tudi sredstva zelo skromna. Tudi nobenega propagandnega hrupa ni pri nas, ko zbirajo sredstva, in podpore dele Se vedno po starem načelu, naj ne ve levica, kaj dela desnica. Tako tudi ob tej priliki marsikdo ne ve. da Rdeči križ deli že teden dni revnim ljudem premog. S tem pa ne mislimo, da pri nas ni tako hude bede kakor v državah, kjer vsako leto prirejajo velike zimske dobrodelne akcije. Motijo se tisti, ki mislijo, da zdaj preživljajo revni ljudje zime mnogo lažje kakor v letih krize. Kdor pa pozna nekoliko krajevne razmere, kdor ve, kako velik odstotek ljubl-janskega prebivalstva se obrača stalno po pomoč na socialne ustanove, lahko sprevidi, da bi tudi pri nas bile še vedno potrebne večje dobrodelne, ali. bolje, socialne akcije. Zasebne organizacije nikakor ne morejo storiti same vsega In velika naivnost bi bila, če bi mislili, da Rdeči križ lahko zmajruje naloge, ki mu jih nalagajo razmere. Prav akcije Rdečetra križa v Ljubljani so pokazale, da je pri nas izredno mnogo skrite bede, da mnogi ljudje, ki se sicer na zunaj skušajo obdržati na površini med sredniimi socialnimi plastmi, trpe silno pomanjkanje; beda je najhujša pozimi, ko ljudje zmrzujejo v hladnih stanovanjih, ko ni po več mesecev nobeneera zaslužka in ko je potrebna tudi toplejša obleka in boljša obutev. V bedi ne žive samo delavci, temveč tudi pripadniki mnoerih inteligenčnih pok'lcev, bodisi kot rejniki s številnimi družinskimi člani in malimi dohodki, dalje razni brodo- lomci življenja, Id so doživeli se mnogo boljše čase, vdove s številnimi otroci in zlasti tudi mnogi upokojenci. Upoštevati je treba, da je Ljubljana mesto vpokojen-cev vseh vrst, da imamo več predmestij, ki so izrazito revna, n. pr. Brdo, Moste, Zelena jama, Galjevica, Mestni log itd. Is teh predmestij prihajajo revni ljudje v trumah pozimi na mestni socialni urad in druge socialne ustanove ter organizacije. Najtežje si ljudje pozimi preskrbe kurivo. Sicer imajo velike skrbi tudi zaradi obleke in obutve, a med tem ko se pri obleki še da nekako varčevati, pomagati sJ z zaplatami, revna družina ne more živeti brez kuriva, ker morajo kuhati. Kurivo Je pa tudi Izmed vseh življenjskih potrebščin skoraj najbolj drago. Družina bi potrebovala za zimo najmanj tono premoga m 4 m drv, to se pravi za okrog 800 din kuriva. To je pa že marsikoga celo premoženje. Rdeči križ je začel organizirati svoje socialne akcije 1. 1032. torej v najhujših časih med krizo. Prvih 5 let so delili obleke, odnosno blago, 1. 1936 so pa začeli deliti premog. Izkazalo se je, da so revni ljudje najbolj potrebni kuriva. Ta akcija pa ima samo to poman Ik1-* i vos t, da je vselej mnogo preveč prosilcev; če hočejo uatre či čim večjemu številu pomoči potrebnih, morajo deliti le manjše količine premoga. Tako je sicer obdarovana večina prosilcev, vendar bi si sleherni želel, da bi mu dali več. Toda to je edini izhod, kajti še slabše bi bilo, če bi bilo obdarovano le manjše število revnih ljudi z večjimi količinami premoga, kajti mnogi drugi prav tako revni, če ne Še bolj, bi ne dobili niti tega, kar dobe zdaj. Tudi letos je bilo naslovljenih na ljubljanski RK v predpisanem roku okrog 1000 prošenj za kurivo. Toda vaeh prosilcev je bilo še mnogo več. Mnogi so prihajali s prošnjami še v tem tednu, čeprav je bilo sprejemanje prošenj že končano. Zamudili so rok is tega ali onega raslega in ter! so solznih oči rotili uradnike, naj se jih usmilijo in jim nakažejo vsaj kakšnih 50 kg premoga. Oe bo mogoče jim bodo ustregli, a najprej morajo raadalltl premog tam, ki so jim prošnje resili ob pravem času. Ce bo kaj ostalo. . . Zdi se, da bo letošnja zima aa revne ljudi posebno huda Ne, časi se nikakor niso izboljšali. Draginja je najbolj prizadela najrevnejše ljudi, kakor jih je tudi kriza. Silno jih skrbi, kako bodo preživeli simo. Pred zimo je vselej največ stroškov; predvsem j« treba preskrbeti otroke s najpotrebnejšo obleko m obutvijo, da lahko gredo v šolo. In ko so izdani zadnji dinarji za razne Izredne potrebe pred zimo, družinski rednik sprevidi, da mu nič ne ostane aa prav tako nujne potrebščine, predvsem za kurivo. Letos bo razdeljenih 8 vagonov premoga (Trboveljske premogokopne družbe) in tudi ob tej priliki je TPD darovala nekaj premoga kakor vselej. Drugega so pa kupili predvsem z dohodki kresne veselice na Oradu. Lani so razdelili 7 vagonov premoga. Letos so ga naročili vagon več, ker se je te lani izkazalo, kako velike so potrebe, da bi premoga ne bilo nikdar preveč. Danes deli ravnatelj A. Jagodie. ki sodeluje že cela desetletja pri vaeh večjih socialnih akcijah v LJubljani, zadnji dan premog. Ves teden je imel dela čez glavo od ranega jutra do večera na velesejmišču, kjer je bil premog spravljen Po 100 kg premoga je dobilo 455 prosilcev, po 150 kg 190 prosilcev, po 200 kg 30 prosilcev in nekaj jih je prejelo po 50 kg premoga. Letos bo ob-darovanih približno 100 prosilcev več kakor lani. ko jih je bilo 635. Obdarovanlh bo torej okrog 740 najrevnejših ljubljanskih družin. Najsi Je podpora še tako skromna, so Jo zelo veseli, saj si bodo z njo pomagali vsaj ob praznikih. e*^ K£o Je zakrivil frašsso prometno nesrečo med Brodom in Bohinjsko Bistrico, pri kateri je delavec Ravnik z Jesenic izgubil ženo, dva otroka ln brata S Ljubljana, 9. decembra Dan za dnem čitamo o prometnih nesrečah z hudimi posledicami, dan za dnem se morajo neprevidni in malomarni šoferji zagovarjati pted sodniki. Paragraf 205 našega kazenskega zakona je tako na dnevnem redu kakor paragrafi, ki ščit jo lastnino. Nesreča, ki se je pripetila v nedeljo 17. septembra pri Boh'njski Bistrici, pa je glede na posledice gotovo najstrašnejša prometna nesreča, ki jo je zabeležila naša kronika v tem letu. Zaradi te nesreče se je moral v četrtek zagovarjati pred sodnikom pcedincem okrožnega sodišča g. Julijem Fcllaherjem šofer Janko škantar z Jesenic. Usodnega dne se je poročila Francka sestra tovarn škega delavca Janeza Ravnika z Jesen;c. Na poroko je bila povabljena tudi Ravni kova družina Ravnikovi so odšM peš z Jesenic v vas Brod. kjer je bila poroka, nazaj pa so se pe"jali v avtomobilu šoferja Janka Skantarja. Pred večerom je šofer škantar prepeljal brez nesreče novoporočerca z Broda na Jesenice, na Brodu so ostali spimo še Ravnikarjev, in so čakali, da se šofer vrne in jih odpelje proti domu. Ko se je škantar vrnil s svojim avtom, so na Brodu sedli v avto tovarniški delavec Janez Ravnik, njegova žena Angela in n^ina otroka l? letni Janezek ln 4letni Francek 'n še Ravnikov brat V'ktor ter njegovo dekle Antonim Grum. Viktor in Antonija sta sedela spredaj pri šoferju, Ravnik z ženo in otrokoma pa zadaj, f afer na i bi jih odpeljan z Broda do postaje v Bohinjski B'stric'. od koder bi se Ravnikovi z vlakom or'p«l1aIi na Jesenice. Na poti z Broda do Bohinjske Bistrice je bilo treba voziti čez lesen most. Prav na tem mostu se je pripetila strašna nesreča, šofer je voz^l z zmerno hitrostjo čez most ko pa je prišel približno do srede mostu, je avto strmoglavil več metrov globoko z mostu v deročo Savo. Od osmih potnikov so se rešili Us, vode srmo trije, In sicer šofer Škantar, Janez Ravnik ln Anten ja Grum. Nesreča je zahtevala žVljenje Ravnikove žene Angele tn njegovih obeh otrok Janeza In Fran-ceka ter Uvijen Je AntonHlnega fanta Ravnika Viktorja. Trupla Štirih Žrtev so našli drugi dan n ž je doli od mesta nesreče v Sa\d. Državni tožilec je obtožil šoferja Janka s kan ta rja da je z malomarno vožnjo zakrivil strašno nesrečo. Obtoženi šofer, ki ga brani dr. Dinko Puc. je tejavil. da se ne čuti krvega. Zagovarjal se je. da je vozil zmerno in da je bil prepričan, da bo most vzdržal težo, kajiti čez most vozijo kmetje t«:žke vozove, naložene s kmeeknii pridelki in z lesom. VedeJ pa je šofer škantar, da je bila na mostu tablica z opozoi-lom da vožnja čez most z bremenom, ki je težje od 1000 kg, ni dovoljena. Nadalje se je šofer zagovarjal da na mostu ni ijilo nobe-rega opozarla za avtornobiliste. Tablice, ki ji pravijo šoferji protiavtomob Iska ta-bl'ca, ni bilo na moatu. Tudi obč nski svet je vedel, da je most slab ter je že določil kredit za popravo mosta, oziroma je že spomladi naročil obč n si: emu odborniku Repincu, naj most pepravi. Rep:nc je prevzel popravilo mostu, toda dela .ii izvršil, pač pa je namestii na mostu tablico, da ne sme t/ti obremenjen z več kot 1000 kilogrami, škantarjev avto pa je tehtal 1027 kg. Glede nesreče same ae šofer zagovarja. da je vozil pravilno po desni strani čez most pribl žno v sredi mostu pa so ae deske Id so slabo pritrjena slonele na opornikih, udale pod težo avto, zato je vozilo zdrknilo na desno stran n strmoglavilo v Savo tako, da je paoio s hrbtom v vodo. Sodišče je zaslišalo delavca Janeza Ravnika in Antonijo Grum, ki se jima je posrečilo rešiti se iz deroče Save. Ti dve priči sta opisali nesrečo čisto drugače kot obtoženi Šofer. Ravnik in Grumova sta izpovedala da je sredi mostu šofer zavoz 1 v leseno ograjo. Ograja je avto še nekoliko zadržala, tako da je avto drsel še nekaj metrov po levih kolesih po robu mosta, potem pa je treščil v globino ter se obrnil šele tik nad vodno površino. Grumova je povedala, da je šoferja vprašala preden so se odpeljali ali bo mogoče vo-z? ti čez most, ker je na mostu tablica, ki prepoveduje vožnjo z vozili težjimi od 1000 kUogramov. šofer je na to vprašanje odgovoril, da se ni bati ničesar. Grumova je tudi svetovala, naj bi pred mostom potniki izstopili ter št: peš čez most Ako bi šofer Grumovo poslušal, bi se nesreča ne pripetila. Janez Ravnik je izpovedal, da je pomagal šoferju pred odhodom z Broda polniti eno izmed avtomobilskih pnevmatik z zrakom. Tedaj se je Ravniharju zdelo, da pnevmatika ni bila v redu. Po njegovem mnenju jo pnevmatika izpustila zrak na mostu in se je nesrefa zaradi tega pripetila. Baje je bilo videti po sledovih na mostu, da je bila na mestu nesreče ena izmed pnevmatik prazna . Branilec je predlagal rasipanje novih prič. Izjavil je, da Je sok riva tudi občina. ki se ni pobrigala sa norčavo mostu, čeprav Je vedela, da je most slab. Zasl šijo naj se tudi izvedenci. Sodnik je branilče-vemu predlogu ugodil ln je razpravo zaradi zaslišanja predlaganih prič preložil na 20. december. Iz Krškega — Z°pet kradejo kolesa. Ko se Je mudil te dni raznašalec kruha Kro&eij Andrej iz Stare vasi v gostilni pri Vaniču, da odda tam svoj kruh ter je pustil svoje kolo pred vrati gostilne mu je tat odpeljal kolo. Kolo je črno pleskano in že precej staro vredno okrojr 500 din. Odkar so spomlaai kršk': orožniki prijeli tatu, ki je delj časa ogražal kolesarje, je bil nekaj časa mir pred njimi. Sedaj pa ksže da se je pojavil nov še bolj prebrisan tat, ki hoče strahovati vso okolico, — Avto ga je povozil. Ko se je pripeljal 431etni skofek Ivan, delavec na Petn-ževi žagi v žadovn ku po poti mimo farne cerkve in muzejskim poslopjem, je za-vozii naravnost pod avtomobil, čigar svarilnega hupanja ni slišal. Tovorni avtomobil naložen z deskami, je Šel preko desne noge Skofeka ln mu jo zlomil v gležnju, skofek je bil prepeljan v krško bolnico. Kdo je nesrečo zakrivil, bo pokazala preiskava. — Samaritanski tečaj Rdečega križa v Krškem. Menda ni nikogar, ki bi se ne zavedal težkega položaja, v katerem živimo, kakor tudi da ni nikogar, ki bi ne hotel pomagati svojemu blžnjemu v nesreči. Tako se je odločil srečki odbor Rdečega križa v Krškem, da priredi letošnjo zimo tečaj, kjer hoče poučiti prebivalstvo našega sreza o prvi pomoči. Tečaj se bo vršil deloma v občinski bolno i v Krškem, deloma na meščanski šoli, kjer bodo predavali za to poklicani specialisti Tečaj ae bo vršil v dnevn in urah, ki bodo obiskovalcem tečaja najbolj prlkJadni in se bodo v ta namen Izvršila tudi poizvedovanja med obiskovalci. Rok za prijavo je najkasneje do jutri ln sicer se lahko vpišejo v tečaj pismeno in je poslati prijave na naslov društvu ali pa ustmeno pri sanitetnem svetniku dr. V-dmarju Drago-tinu odnosno pri sreskem šolskem nadzorniku Sterku Martinu Sprejemajo se v tečaj brez razlike stanu val moški in ženske od 18. do 50. leta. Tečaj je namenjen predvsem prebivalstvu iz Krškega ter ob-č?n Vidma. Rajhenburga ln Leskovca. Seveda pa se ga lahko udeleže tudi iz drugih vasi, ako imajo resno voljo posečati tečaj. Dolžnost nas vseh je. da je udeležimo tega tečaja, ako hočemo v resnici pomagati svojemu bližnjemu ter koristiti tako tudi domovin!! — Zakaj Je del v smrt podlesnlk Anten? V novembru smo poročali, da je Sava naplavila pod Stemerjevo MSo moško truplo, ki ga je rasel delavec Perovšek. Ker ni imel utopljenec pri sebi nikakih dokumentov, se ni moglo ugotoviti, kdo Tajna profesorja Morbidusa aa Novi roman »Slovenskega Naroda Kdo ne posna sloveči* romanov Edcar|a Wallac*a? Gotovo sto čitan ln ostali so vo sdss. Z enakim ulitkom In lc z večjim bost« titan naš novi roman, delo pisatelj« O'tlmra. trn začetek vas bo prepričal« da je ta r napet ln zanimiv, da boste s vedno večjo nestrpnostjo dan sa dnom čakali na nadaljevanje. Mlad detektiv prevzame tetko nalogo odkriti zločin, ki prav sa prav sploh le ni storjen, temveč so šele pripravljal vendar Je pa še zahteval življenje treh policijskih uradnikov. Vri trije so mnrtt zastrupljeni z neznanim plinom« Mladi detektiv so mora boriti proti dv< močnima sovražnikoma in pri tem vidi, da Je igrača v rokah »neznanega prijatelja", ta jinstveuega, nevidnega, vse ovire premagujočega človeka, o katerem ne ve, ali mu je prijatelj ali sovražnik. Sele proti koncu romana se r kaže, kdo je ta neznani prijatelj. Mladi detektiv bi bil zađrhtel od strahu, če bi bil vedel, po čigavih navodilih dela. Njegovo prizadevanje je naposled kronano z uspehom, toda ne s takim, kakor ga je v začetku pričakoval, pa tudi ne s takim, kakor ga je pričakoval njegov „neznani prijatelj44 v svojo korist. je. Krški orožniki so zato fotografirali utopljenca in poslali slike vaam žandar-merijskim atanicam, da ugotove identiteto utopljenca. In rea njihov trud ni bil saznan, kajti te dni je spoznal po sliki čevljar Naras Stanko iz železnega pn Celju v utopljencu 291etnega Podlesnka An- tona iz Iste vasi. Kakor smo že tedaj poročali, ne gre za umor, ampak za nesrečo ali samome r. Na i: olj verjetno je drugo. Kaj je pa gnala srečnega fanta v prezgodnjo smrt, ... ~ač skrivnost, ki jo je odnesel a seboj v grob. čudna miselnost med našimi ljudmi Značilen povod za odpoved službe po kuharici in pomočnici v gospodinjstvu Ljubljana, 9. decembra Kaj se mi je pripetilo z mojo novo pomočnico? Zanimalo bo gotovo vaše bralke, pa vam opišem, da se bodo vedele tudi druge ravnati in s? ogniti morebitnim škodam. Pred dnevi je vstopilo pri meni na priporočilo gospe z dežele, 20-letno dekle kot kuharica in pomočnica v gospodinjstvu sploh. Sama sva z možem in kuhamo običajno meščansko brez vsakih posebnosti. Razume se samo po sebi, da je za kuharico ista jed, oddeljena vnaprej v večjih obrokih kot za naju, ker midva nisva velika jedca. Prve jedi so se kljub enostavnosti ponesrečile in ker so bile brez okusa, sem to pripisovala prejšnji službi, posebno ker o serviranju ni imela pojma, niti nI pozdravljala, pa sem si mislila, je pač z dežele prišla, kjer na to niso polagali važnosti. Moj opomin radi kuhe in želje, izražene v mirnem in obzirnem tonu — moja dolgoletna izkušnja v gospodinjstvu me je navadila te umerjenostl — bo naletele na odpor in kljubovalnost, ki se je stopnjevala v takojšnjo odpoved z njene strani, šele čez nekaj dni pa dobim pojasnilo, ki ga smatram za vredno, da P9 v opozorilo vsem gospodinjam objavi. Prišla je dopisnica na naslov kuharice, ker pa niti naalova niaem pogledala, misleč, da je moja pošta, sem začela brati takoj na drugi strani, pa sem po prvih besedah razumela, da je pošta res meni namenjena, dasi ne naravnost, ter je bila zato tudi pisana na odprti dopisnici. Besedilo je za miselnost naših deklet pomočnic — hvala bogu ne vseh — tako značilno, da ga je treba objaviti od prve do zadnje besede, pri čemer pripomnim, da sem poudarila besede, dodala vejice ln popravila slovnične napake sama. Besedilo se glasi: »Spoštovana gosp. Leni! Saj nisi naredila nikakega kontrakta, da če je gospa živčna, da bi ona znašala svojo jezo nad Teboj in zraven pa. da bi še Ti drugam hodila na hrano za svoj denar. Lenčka nikar ae ne pusti tako daleč sekirati. Ti ji kar ob prvi priložnosti povej, kar ji gre, in Ti naj plača, odkar si bila tam in popokaj avoje stvari, pa pojdi stran. Saj ao zmerom vrata odprta, da imaš kam iti. Predno pa greš, ji pa par ostrih povej. Da naj ae čuva, če ae ne zaveda položaja, v katerem ae danes nahajamo, pa bo Izvedela takrat. Da danes se lahko še lz svojih poslov norce brije, da pa nI več daleč čas, ko ae bo vse zasukalo, ln da bo še vse bridko obžalovala. Zavedaj se. da si Ti ravnotako človek iz mesa in krvi, kot ona in da ae časi spreminjajo. Spoštovanjem O. I.c Tako ta dopisnica, ki jo je pisalo dekle samo po piaavl sodeč, čeaar niti ni zanikalo, ko aem zahtevala pojasnila radi pripombe glede hrane. Kaj je z našimi dekleti, od kod te zmešane misli pri dekletu, ki pride z dežele, pri njenih 20 letih? Danes Že mnogo gospodinj zaradi svojih gmot nih razmer nima pomočnic, mnoge gospodinje bodo pa priailjene v takih razmerah na mehanizacijo gospodinjstva, kakor je to sedaj že v mnogih evropaklh mestih. Modernt hiše s centralno kurjavo, plin v kuMnji ln kopalnici, telefon za naročila, čistilni aparati za gospodinjstvo odvzamejo glavno delo. Seveda Se mnogo ostane, kar pa že dr^es v polovici gospodinjstev same gospcc'ir.je opravijo. Ce se uredi še dobava vseh potrebščin v hišo, deloma že celo vnaprej popolnoma al' na polovico pripravljenih Jadi] — v Parizu n. pr. dobiš pri mesarju napol pečeno pečenko z mastjo vred, da jo doma do konca v par minutah ''pečeš — tedaj bo poaelsko vpia-šanje za 90% vseh gospodinjstev rešeno. Pot m vse »spremembe« ne bodo nič pomagale, pa bo težko za dekleta z dežele, kje naj dobe svojo izobrazbo, saj bodo kuhinjske tn gospodinjske šole izgubile svoj glavni pom n vzgajati gospodinjski naraščaj. Dekleta z dežele bodo po sili razmer navezana na tovarne, kjer so, kjer pa teh ni, na kmečko delo po vaseh, Čeaar bo končno le kmet vesel, ki itak ni zadovoljen z begom v mesta, ker mu moči za njegovo delo dostikrat sploh ni mogoče dobiti. Bo pa to tudi dobro za narod sam, ker je delo na deželi bolj zdravo, kot pa mestno in četudi trdo, je koristno za skupnost. ZVOČNI KINO SOKOI^KI DOM V SISKI — Telefon 41-79 Najboljši avijatični film Kraljica zraka (ANNE MAME) V naslovni vlogi: ANNABELLA dalje P. R. \Villm, Jean Murat Predstave: jutri ob 3., 5.. 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob H 9. uri Danes zvečer ob 14f. url film Njen prvi ples Sokoli ! Posečajte ln podpirajte askolakl klao! Prihodnji spored: Izgubljena patrola Kijavec Vladimir: Pogled nazaj Ce se v teh mračnih dneh tu pa tam ozrem nazaj in se zamislim v prijetne čase, ko smo živeli Še čisto svoje življenje in se kaj malo brigali za svet krog sebe— Ko smo se bosi podili po cestah in je bilo tim veselejše, čim več je bilo na njih prahu ali blata . . . Ko so nas še privlačile in plašile pravljice o začaranih princesah, junaških kraljevičih, strahovih. . . Ko ao bila jabolka s tujega vrta slajša od medu... Ko smo obiskovali šolo trikrat dopoldne in trikrat popoldne . . . Ko nas je gospod učitelj postavljal za kazen v kot ali je bilo treba celo klečati, kar se mi je, sicer nadobudnemu, tudi nekoč posrečilo... Ko nI bil nežni spol z naše strani še prav nič vpoštevan in smo se v družbi z njim vedli tako nekako kakor se, recimo, danes »stare bajte« napram brucom — potem so mi zgodbice iz tistih dni res v razvedrilo ln tolažbo. Cesa vsega pa nismo počeli ali poskušali! Edi, Gusti, Nandi, Darinko, Joško ... z mano vred — kaj pisana druščina, ki ji ni zlepa zmanjkalo Idej! Ta to, drugi ono. . . danes smeh, jutri jok ... le dolgega časa nikoli! Vsak je pač prispeval po svojih sposobnostih in močeh. Posebno Edi! Ta je bil tič! Najstarejši, najmočnejši, najbolj navihan! Najdelj Je zalučal kamen, njegov zmaj se Je vedno dvignil najviše, njegovi zajci ao bili klasa zase, njegove noge najhitrejše!. . . Celo s čebelarstvom se je bavil! Zbil si je majhen panj ln preselil vanj par polnih osjih gnezd, ki smo jih bili izsledili v dravelj-skih vagonih. . . Njegova pa je bila tudi nogometna žoga! Prava pravcata! Z dušo! Od žoge do nogometnih tekem seveda ni daleč. Sicer se jih ne spominjam bogve-kaj — ali kai je res, je res: Izgledale so alla čudno. . . kakor vse, kar ae jih je držalo! Gol: dva. danes bolj, jutri manj oddaljena si kamna — moštvo: kolikor nas je pač bilo — brez sodnika, brez ure. Število golov zato neskončno* Golman: visoko Čislana osebnost, ki je bila nanj osredotočena vsa pažnja mladoletnega občinstva. DrugI so se potili, se suvali, spotikali, kričali ... os pa je le spokojno čakal ter se junaško pognal sa okroglo stvarjo, bodisi da je ta priletela zviška ali prav nizke... in seje levji skok končal po navadi tako, da sta si visoko čislani ln mati zemlja pogledala prav od blizu lz oči v oči. Nič hudega! Gledalci navdušeni!. . . Sploh si dobrega golmana nismo mogli drugače zamisliti kot kar se da iztegnjenega po vsej dolžini gola — aa tleh seveda! Svojevrstni užitki! Očetova železni Carska piščalka, kl amo jo prav tako kakor žogo, smatrali aa neobhodno potreben nogometni rekvizit, ml je lepega dne pripomogla, da aem smel — vendar že! — pokazati, kaj znam. . . kar zavzeti visoko čislano mesto, ni bilo kar- sibodi! Glej šmenta: izkazalo ae je. da sem takorekoč rojen branilec!... Le čuda, da ae niso poprej spomnili name! . . . Taka tiha voda, kdo bi ml bil prisodil! Poeledice seveda niso izostale. Kljub Edi-jevim ostrim protestom, so me imenovali za stalnega golmana našega dvorišča. Kolika Čast! Moj ugled je poraatel... Ne da se hvalim, ali žel aem slavo ln občudovanje! Celo Edi je atopil tiste dni v ozadje! Seve: mama me al prav nič občudovala. Ce sem prišel domov le malce prašen ali poten, pa je že neznansko padalo po onem delu telesa, kjer ponavadi sedimo ln tudi ušesom ni bilo prizaneseno. Ali solze . . . ph! Joka moj golmanski ponos ne bi bil prenesel! Pravijo, da vse mine... da nI nič večnega. Bo držalo! Moj vzpon Je bil sicer počasen — zato je bil zaključek odlično pričete karijere tim hitrejši in nenavad-nejši. Kriv Je bil spet Edi!. . . Vse Je premogel . . . našel, kupil. t»muknf!... o čemer si naša srca še sanjati n*-o upala! Zamislite si samo zavist, ko nas je nekoč sklical in potem pred vsemi potegnil iz žepa revolver! Pravi pravcati! Tak na za-maške, napolnjene s kaj vem kakšnim eksplozivom! . . . Saj se jih spominjate: bili so tiste čase velika moda. . . Revolver!! Uh, kako strašansko visoko Je dvigal glavo s nosom vred! Bdi namreč! Naj- manj teden dni smo bili zanj le prah . . . smrkavci. . . sploh nemogoča, neprikladna banda! Vse da bi nas bilo treba po-streliti... on da bi opravil to s posebnim užitkom — naj mu torej ne hodimo preveč pred oči!! . . . Revolverje da nosijo le gospodje. . . i. t. d. i. t. d. — gola domišljavost! No, počasi smo se privadili tistega tre-akanja na levo in desno... v zrak in pod noge. . . podnevi in ponoči... in tudi Edi se Je spreobrnil. Celo posodil je nevarno orožje zdaj temu, zdaj onemu — le meni ga ni privoščil in ga ni! Sumim, da mi je zavidal požeto slavo. . . mogoče al je tudi mislil, da se bolim pokanja, kajti prosil ga nisem. Na potu ml Je stal ponos . . . ln pa računal sem z njegovo uvidevnostjo ln tovariškim čutom. Rea: dolgo aem Junaško zadržal neuteš-ne želje, toda onega dne, ko je Edijeva angoraks zajka vrgla kopico naraščaja ... Našel sem ga samega in dobre volje. »Koliko jih le znesla?« »Hm! Znesla. . . Saj ni kokoš! . . . Osem!. . . Plemenita pasma!!« »U! Osem . . ! Le kam jih boi spravil, ko odrastejo?« »Farmo bom odprl. . . Veš, kaj je to > farma«?« »Ne. . . A za jesti imajo?« »Mhm!« »Tista trava, Edi, ob naši njivi v spravljah bi ti sedaj prav prišla. . .« »Mhm!« »Ce jo hočeš.....« »Mhm!« »A revolver?. . . Ga še imaš?« »Mhm!« »Res je lep! Pa tudi poka dobro!« »Mhm!« »In prav gotovo vrte zamašek čez Gale tov kozolec!« »Kakšen zamašak ?! . . . Ce Se ne veš, se tisto, kar smatraš ti za zamašek, imenuje naboj! Naboj!!« »No, ali čez kozolec ga zažene. . .!« »Mhm!« »To sem ti mlalil reči, Edi.... C« riskiraš en naboj ... en sam naboj, pa je vsa trava ob njivi tvoja!« »Mhm!« »Res?« »Mhm! ... se dva imam . . . Ce se pri-pogneš in ti smem od zadaj enega Izstreliti v hlače. . . potem. . .« »Potem je drugi moj?« »Mhm!« Premisleka vredna stvar! Bi — ne hI? Ali, kaj! korajža velja!... Saj Je le navaden zamašek... in tudi kar se hlač tiče ter njih neposredne blizine s notranje strani... tu aem se počutil dovolj utrjenega. . .! Pripognil sem se ter stisnil »Nize, nize!« »Bolj ne moram!« »Napel* Sicer ne velja!. . . , • • Tri!« — Stran 6 rSlOVENSKI NAtOD«. f, decembra IfJM. Stev. >7Q Pet modernih mest v bivših močvirjih Pomeila, peto me«to v Littoril — Naselitev PotJnsMli močvirij pri Rima je ■(f;..>*7T- ■ - Traktorji med delom na Pontinskih močvirjih Ital janski fašizem se more v prvi vrsti pohvaliti z izsušitvijo Pontinskih močvirij. S tem je pridobila Italija mnogo rodovitne zemlje. Ce hjčejo Italijani pokazati tujcem to ogromn" delo jih vod jo p< via Appia po pobočju A banske gore kakih 30 km :z Rima proti morju. Via Appia vodi proti jugozapadu do nizine in naravnost proti novemu Mussolinijevfcmu prekopu. Cb obeh straneh ceste opaziš takoj vel ke cdtočne naprave, mnoge kanale in struge, vse prep-ežene z mogočnimi mostovi. Na vseh straneh vidiš kako je bilo že ob gradnji novih cest smotreno rešeno vprašanje ureditve vse krajine, ki Novo magistralno poslopje v Littoriji je postala nov sedež italijanskih po'jedel-cev. Povsod stoje poedina poslopja, vsako je določeno za eno rodbino in vsaka rodbina ima na razpolago 10 do 25 ha rodovitne zemlje. Malo stran od glavne ceste se dvigajo modema poslopja Llttorie sredi mladih še nizkih dreves To je prvo mesto v bivših močvirj'h, ki le dalo tudi ime vsej krajini Drugo mesto se imenuje Pontinia najjužnejše pa Sabaudia, nazvano po sa vojski vladarski rodbini. To mesto je italijanski kralj sve- stična stranka Ta nova poslopja se prav nič ne razlikujejo od starejših v prvih štirih mestih Lattorie. Samo njihova barva je podobna barvi zemlje, d očim so poslopja v drugih mestih svetlejša. V Po mezio so poklicali kmečko prebivalstvo, živeče doslej v Furlaniji Benečiji in Roma gni. Z zgraditvijo Pomezie je bila dograjena vrsta novih mest v m: I orači j-skem ozemlju južno od Rima S tem je bilo tudi končano izsuševanje cele oblasti Pontinskih močvirij Skozi cela stoletja so si Italijani prej zaman prizadevali izpre-meniti ta močvirja v rodovitno zemljo. Ozemlje zapadno od Musso! in i j -vega kanala, torej del bližje Rimu, se imenuje Agro Romano Kolonizirano je bilo pozneje, kakor močvirja sama, ležeča bolj proti jugu in sicer ne samo zato, ker je morala rti kolonizacija v etapah, temveč v prvi vrsti zato. ker je bilo treba najprej izsušiti močvirja, kjer so bili najbolj nezdravi kraji. Ce se voziš po severnem delu. takoj opaziš razliko med obema krajema, tam ravnina, preprežena s kanali ir. cestami, tu hribovita zemlja z manjšimi kmetijami, ležečimi ob vznožju Po-mezia kraljuje nad to krajino že kot edino mesto in postalo bo njeno središče Zato ga čakajo Še druge naloge. V Agro Romano ni bil potreben boj proti malariji in tudi izsušitev močvirij ne Nasprotno je bilo pa treba parcelirati vele-posestvo v mnogo večjem obsegu, zgraditi je bilo treba ceste in vodovode Ko ic dala pred leti ta zemlja prve plodove, se ie udeležil Mussolin st j ?č na mlatilnici prve žetve Kar je veljajo nekoč za čudež, to je jela kmalu delati ve- Mesto Littoria: postni urad, magistrat, vojašnica in opera čano otvori] 1 1932 Zlasti v Sabaudiji dobro vidiš s koliko smotrenostjo in kako enostavno je bilo rešeno vprašanje moderne kolonizacije italijanske zemlje Sa-baudia leži ob jezeru, ki ga loči od mnr ja samo cesta zgrajena na obali Cest* vodi dalje ob morju tja do Nettuna in Anzia, koapliških mest. kamor radi zahajajo zlasti Rimljani Tu na '.akozvanem Agro Romano se vije stara cesta, med griči oroti sled č^mu mestu Aprili: in dalje zopet v Rim Zapadno proti Ostiji ie nastalo nedavno najmanjše in zadnje mesto Pomezia kjer bo zaenkrat naseljeno 5000 prebivalcev To mesto ima kvadraten trg kjer stoji na eni strani cerkev na drusi mag^trat na tretji pošta na četrti pa krasno poslopje, v katerem ima svoi sedež faši- xina naseljencev kot nekaj samo ob sebi umevnega Zdaj pridelujejo tu ne samo žito temveč tudi sladkorno peso in celo bombaž Na hišah vidiš povsod velike napise, ki ti povedo, kdo jih je zgradil Skoraj povsod čitaš: Opera Nazionale ■ombattanti Pod tem napisom oa stoji številka parcele. Številke gredo že v tisoče Naseljenci, bivši vojaki iz svetovne ^ojne iz Severne Italije, so radi zamenjali svoje domove in se naselili tu Bilo jim ie obljubljeno da postanejo zem'ji-4ča v bližnji bodočnost: njihova last. Iz-sušitev m melioracija Pentin kih močvirij veliko delo ki so se z njim zaman dolgo ukvarjali papeži in posvetni vladarji v Rimu je b:lo uspešno končano &ele v našem stoletju. Kosti se dajo s pridom uporabiti V Nemčiji igrajo kosti kot sirovima zelo važno vlogo Nemčija je dežela, kjer ne gre nič v izgubo. Vse se smotreno in teme j i to izkoristi. Zato je tudi nastala zadnja leta v Nemčiji cela vrsta industrijskih podjetij kjer predelujejo stvari, o katerih se je Še nedavno mislilo, da spadajo samo med odpadke na smetišče Ena takih navidez nepotrebnih stvari je tudi kost Tudi v drugih državah so prišli zadnja leta na to, da se lahko porabi kost kot važna surovina, toda nikjer ie niso izkoristili tako mnogostransko kakor v Nemčiji V eni zadnjih številk uradnega glasila nemške narodno socialistične stranke je objavljeno zanimivo poročilo o tovarnah kler predelujejo kosti. Poročilo nam pove kaj vse lahko dobimo iz navadne kosti. V Nemčiji so zadnja leta organizirali smotreno nab'ranje kosti kot važne si-itrvine. To delo je opravljala zlasti mladina. Tako so nabrali ogromne kupe kosti vseh vrst na dvorišču velike tovarne V tovarni kost: najprej očistijo in raz vrste, potem jih pa s posebnim strojem raz-sekajo na koščke velike približno kakor prst. Ta procedura je potrebna, da se spravi Iz kosti po možnosti vsa maščoba Razsekane kosti zmečejo v velike kotle v katerih odstranijo iz njih maščobo To delo opravijo v pritličju tovarn škega po- P——MH> I I III —— Solze so mi odšle v oči od bolečine. Le enkrat pozneje sem jo doživel slično na tem delu telesa: v diuerem razredu srednje šole, ko sem ae razigrano in popolnoma brezskrbno vaedel na lz objesti podstavljeno ml buciko m mi je — danes Že pokojni — profesor Mlakar nasvetoval »naj me mamica doma dobro pregledajo, da se ne bi rantku prisadilo.«. . . Samo takrat ln nikoli več! >Si videl zvezde?« — Se smejal se ml Je! »Kaj to! da veš!. . Jem!!« »Mhm!. . . Na!« Kolike sreče! >In naboj?« »Nimam. . . Zadnjega sem H žabo* v hlače . . .« >0!!!« — Skoda, da Je bil močnejši od mene. . . sicer bi mu bil katero prtsolil! AM tako me je ujezil, da ga nisem pogledal — nič ne lažem. ali mesec dni prav gotovo ne! Niti njega, niti njegove žoga... taste s resnično dušo!. . . Sploh aem se odrekel nogometa, ker da bi se toliko po-pjjttsj tn razkazoval svoje spretnosti os »cunjsstl« tega že zaradi ponosa nisem smel. Rajši aem dal slovo karijeri!. . -Ir ko sva se z Edi jem spet pobotala, ao asi rojili po glavi že drugi načrti. . . 4Se nadaljuje.) . . Prav nič me ni bolelo. Ali sedaj sem z revolver- I slopja. kjer je poseben stroj za kuhanje ■ bencina S kuhanjem bencina nastane bencinski plin. ki prodira skozi kosti in izloči iz njih vso maščobo V hudi vročini se maščoba raztopi in teče skozi posebno mrežico v posode Bencinski hlapi se pri tem ne izgube Iz kotla so napeljani v poseben kondenzator in pri tem se ohlade s pomočjo mrzle vode na kar se zopet izpremene v tekoč'no Izločanje maščobe iz kosti traja navadno 8 do 10 ur Iz kosti se izloči obenem z maščobo vsa vlaga Maščobe in vlage proste kosti ostanejo približno tri četrt ure v navadni vodni pari, da se očistijo zadnjih ostankov bencinskega plina Med to proceduro se močno segrejejo in povsem posuše. Potem gredo kosti v druge oddelke, kjer jih začno predelovati. Iz njih izdelujejo kej krmo. gnojilo, posebno oglje za rafinerijo sladkorja itd. Klej iz kosti se da uporabit: različno in povpraševanje po nj?m je veliko. Krma iz kosti je izredno važna, kajti v kostni moki ie 30 do 35 odstotkov proteina in 40*/© žveplenega apna Kot gnojilo je kostna moka varna z'asti zato ker vsebuje 4 do 5#>"© dušika in 20° 'a žvepla. Razmeroma malo je znano, da se rabijo zdrobljene kosti tudi za strojenje in v jekla mah kot najboljše sredstvo za dosego večje trdote kovine Kostno oglje se rab: za čiščenje sirovega sladkorja in tz-delovanje črnega laka za avtomobile Ta lak ima edinstven blesk. Tudi ostanki kosti po predelavi v klej ne gredo v izgubo. Služijo nam lahko kot dobro gnojilo ali pa se izdeluje iz nj:h krmno apno Par ki j i, kopita ln rogovi, ki jih ne prištevamo med kosti, se obdelujejo posebej Iz parkljev izdelujejo v prvi vrsti d ago-ceno parki j evo olje, ki se rabi za mazanje ur. pisalnih in Šivalnih strojev itd To olje je zelo važno za fino mehaniko Razen tega so parki j i in kopita izborno gnojilo, mnogo boljše od drug h umetnin gnojil. Rogovje se lahko zmelje in z uspehom uporablja zlasti za gnojenje vinogradov Pa tudi v industriji se rabi ta moka z uspehom zlasti pri brušenju p L da se doseže večja trdota Rogovje se izkorišča na najrazličnejše nač na Iz rogov sa izdelujejo glavniki, gumbi, držaji palic in dežnikov, platnice nožev Itd. Kostno maščobo v tovarnah za predelavo kosti destilirajo. Tako odstranijo h? nje vso nesnago. Cista kostna maščoba je najboljša sirovina za izdelovanje mila Razen tega so pa v nji ie druge važne snovi tako glicerin, stearin za izdelovanje sveč. olje za izdelovanje strojnega papirja, raznih krem in oodobno Trdi za lak ran je se rabi kostna maščoba Samo v eni nemški tovarni predelalo vsak teden več tisoč centov kosti Pomen korti kot sirovine ie tem večji ker jih ima Nemčija doma in jih ni treba uvažati. Angleško javno mnenje je seveda ostro nastopilo proti Brownfieldu in mu očita da je izrabil angleško gostoljubnost in da je njegova kritika Anglije samo zbirka .ntelektualskih dovtipov in paradoksov, da sicer napada barone, ima pa rad lorde Angleški listi mu tudi očitajo da je menda pozab. 1, da so bile največje postave angleške zgodovine — kraljica Elizabeta Palmerston, Disraeli in drugi — angleške krvi. Čudne morske pošasti Od japonskih ribičev je zvedel svet marsikaj o čudnih živalih, živečih 600 ali še več metrov globoko v morskih tokih, tekočih od severa proti vzhodu v b" zini japonskih otokov. Tam žive v morju morski psi neznane vrste, strah in groza rib in drugih morskih živali, katerim naravoslovci sploh Še niso dali imen, ker jih niti prav ne poznajo Najbolj čudno ribo nazivaj o japonski ribiče svileni morski pes, ker je njegova koža gladka kakor svila Pravijo mu tudi kuščarsk' morski pes zaradi čudnega gobca z vrstami ostrih zob Lovci ga imenujejo morski pes ^ obročkom, ker ima okrog vratu nekakšen ovratnik, ki mu zakriva sprednje škrgaste odprtine. V celoti je ta čudna riba podobna jegulji čeprav konstrukcija telesa jasno priča o njenem sorodstvu z morskim psom Zrelo ima na koncu glave ne pa spodaj kakor navaden morske pes in njegove čeljusti so dolge Ce fcelo odpre, se zdi kakor da se je razpolovila glava Zoje stoje v vrstah počez Vsak zob ima na koncu tn ostre nazai zakrivljene konice, in v čeljustih tiče zobje globoko s koreninami, s katerimi se vrste zob med seboj dotikajo. Morski pes z obročkom ima nazaj potisnjene velike plavute in gibčno telo. Ujame se rad na žive ribe. po kater h neusmiljeno hlasta Plen. ki se ie vanj zagrizel s svojimi zakrivljenimi zebmi mu ne uide več Ce torej plen pri trd mo na kavelj, se ta morska pošast kaj hitro ujame. Pri večini morskih psov so Skrgaste odprtine navadne špranje na robu zakrite z zaklopci, da se voda ne vrača *tadar r ba diha Svileni morski pes ima pa rob odprtin utrjen s hrustancem Rob prve škrgaste odprtine se ie razširil in zrasrel okrog »vratu« Tako je nastal nekikšen ovratnik ali obroč, širok tako da je podoben nagubanemu ovratniku Največje primerke teh morskih psov love na jugovzhodni obali Japonskih otokov ori Ma-deiri in na norveški obali. Pravilno kašljanje Nihče ne zna prav kašljati. vsi ljudje kaši j a jo narobe, tako pravi dr. H. Henrici v »Medizinische Welt« Čeprav je kašelj refleksivno dejanje, vendar Se daleč nj najbolj smotreno Navadno pri kapljanju naglo in močno vdihavamo z odprtimi ustmi. Česar bi pa ne smeli delati Pravi namen kašljanja je spraviti z močnim zračnim tokom iz sopil tuje telo ali slu-zo d očim dosežemo Dri močnem vdihavanju baš nasprotno, kajti z dihmiem potisnemo tuje telo globlje, namesto da bi dražečo snov izkašliali Skratka, tako kašljanje je brezuspešno. Umetnost kašljanja pomeni po dr Hen-nciju vdihavati skozi nos počasi in mimo zrak da ea načrpamo v pljuča čim več Potem pa naenkrat ves zrak iz pljuč iztisnemo Pri počasnem vdihavanju ko se trebušno dihanje vrsti s prsnim lahko načrpamo vase mnogo več zraka kakoi pri naglem in brezpomembnem dihanju skozi usta Iz lastnih izkušeni dr Henrici ve. da se mu je s tak;m d hanjem posrečilo izkašivati grahovo zrnce, ki se mu ie bilo prikradlo prav do pljuč So*-a-vil ga je iz sebe z enim sam'm zakašlja-njem Druga prednost tehnike pravi'n°ga kašljanja je, da se skozi nos počasi tekoči zrak pravilno razporedi in segreje tako da prihaja v spodnja sop:la in pljuča pravilno segret in vlažen Tako postaja tudi manj dražeč, da ni več vzroka za novo kašljanje. Louis BromSIeld o Angležih Ameriški pisatelj Luis Brownfield, avtor knjige »Ko je jelo deževati« je b"l letos že opetovano srdito napaden v angleškem tisku To se je zgodilo, ko je Brovvnfield. eden najslavnejših sodobnih pisateljev na svetu — saj za pravico f i Imanja romana »Ko je jelo deževati« je prejel v našem denarju blizu 2^00 000 din — napsal brošuro »Anglija umirajoča oligarhija« V tej zbrki pamfletov. ki je izš'a letos v n*k-m londonskem založništvu Harper & Com-pany kritizira Brownf eld angleški značaj. Ameriški pisatelj pravi da so Angleži hinavci in kramarji, kakor se je izrazil o njih že Napoleon Angležem na^ bi vladala temna nevarna in umirajoča oligarhija, ki naravnost čudovito združuje v sebi skrajno nesposobnost in slabost z brutalnostjo ln inteligenco Od časa dc časa naj bi v Angliji vodila vse odločilne posle skupina močnih rodbin ali na im~ vsaj odločilen vpliv na usodo Anglije Anglija po Brownfieldovem mnenju n koli ni bila demokratična razen v časi) Tudorovcev in Cromvvella Za to. da j' srečno preživela tudi težke čase, se mor zahvaliti samo nekaterim svojim politič nim voditeljem keltske in škotske krv*' Glavni povod Qrownfield->vega žolča, k ga je Izlil na Angleže le bila Evropa p* Munchenu in glavno njegovo ogo čenje velja ministrskemu predsedniku Cham-berlainu, ki ga smatra za hinavca. i Kaj je novega v Hollywoodu Barvni Blm zmaguje ▼ ameriški produkciji, kmalu ne bodo več izdelovali črrobeiih filmov Trenutno »delujejo v nollywoodsk h filmskih ateljejih 38 velikih filmov m od teh je 10 filmov v naravnih oaivah. Več kot 25 odstotkov trenutne ameriške produkcije predstavljajo barvni film. V ameriška filmskih ateljejih je zmagal barvni film in črnobeli filmi bodo v Ameriki kmalu izginili, kakor je izginil po vojnu nemi film, katerega je izpodrinil zvočni f-lm. V Parsrnountovih atnijejih je zdaj v delu 8 velikih flmov in od teh ao štirje barvni filmi Barvni filmi »Tajfun« z Do-rothy Lamourjevo in Robertom Prest onom je velik tropski film. »Neukroćena« (ITn-tamed). v katerem imajo glavno vlogo Rav Milland. Patrica Monson tn A kim Tami rov. je film a prizoriščem lz nordijskih gozdov »Dr. C i klop«, v katerem nastopajo Albert Dekker, Janlca Logaa in Thomas Cole v ie filmska drama v Izumitelju, ki postane žrtev svojega izuma. Celi t. baivni tilm tega podjetja ima naslov 0--,ii'*»r*e\"o o-i-p-iV« in *e orva velika >risanka« Disnevjevega konkurenta Ma-.a Fieisha, V Paramountovlh ateljejih Izdeluje tudi ^ecH De Mile. znani ameriški filmski re- ------ v„_.„u g t>-piovom »Kanadska policija na konjih« (The Rova! Ca- nadian mounred). v ataljejih podjetja Me-iro ao pravkar izgotovil baivni film »Ca-rovn.x lz Ohza«. režaer King Vider pa je dokončaj v teh ateljejih svoj nov film »Northwest Passage«. Tudi ta Čilem je v naravnih barv ali. FJmsko podjetje Twentieth Century Fox ki je izgotovllo barvni film *Hollywood-ska kavalkada« t^ je film, ki je imel letos največji usp** v Ameriki in v katerem igrajo Alice Faye. Don Amoche in Edward Bromberg, ima v delu barvni film »Za sledovi Moha\vkov«, ki bo najdaljši barvni f lm kar jir. je bilo doslej v Ameriki narejenih V tem filmu Imata l-lavni vlogi Claudette Colbert tn Henrv Fonda. Družba VVaner Bross je pravkar dala v promet barvasti ttlm »Zasebno Življenje Glizabetino«. V tem filmu nastopajo 3ett« Davla in Errol Flynn v glavnih vlopah. Podjetje Selznick-tntemaclonal bo v kratkem dokončalo velik barvni film »Odšel je z vetrom* (Gore wlth the VVind) To je pa fUm o katerem se je te doslej, preden je prišel v promet v v se i Ameriki \ eč debatiralo kot o vseh ostalih novih film h skupaj Glavne vloge Imajo Clark Gable, VIvien Lelgh, Leslie Ho\vard in 011 via Ha-villand. Iz zgodovine mila Milo še ni bilo znano v stan Grčiji, ko so se ljudje v Homerjevih časih umivah brez mila in prav tako pral: tudi svoje pe rilo. Pozneje so rabili tako rvane milne koreninice pa tudi ekstrakte iz razkraja toče se moke Zato ao v starih časih pralnice tudi tako smrdele m bde so samo v pred mestjih O milu govori prvič Phntus v svoji enciklopediji o prirodi Po njegovem mnenju ie milo Izum Galcev k* so si na trrali z njim lase Milo ie bilo torei prvot no nekakšno olepševalno sredstvo sa rast tn lesk las Od Galcev so sprejeli milo Germani, pri katerih so rabili milo bolj moški nego ženske m tudi oni samo za lase. Nekateri zgodovinarji ao mnenja da so milo odkrili Feničani in da so ga sprejeli od njih Galci kakih 600 let pred Kristusom Izdelovalo se je z metanjem olja in pepela Ta zmes se je rabila proti kožnim boleznim Kabvli in Arabci rabijo se zdaj snov iz pepela in apna ra pranjs umivanje in zdravljenje kožnih bolezni Sele v drugem stoletju po Kristusu ao jeli rabki milo za umivanje. V 9 stoletju se je z milom že živahno trgovalo Središče te tnjo-vine je bil najprej Marseille. pozneje Benetke in Genova, potem na zopet M*rsei!!e V Angliji so izdelovali milo v začetku 17 stoletja že v 20 milarnah V Franciji je dobfl monopol lvonski trgovec Pierce Re-gat. toda pod pogojem, da bo rabil za Izdelovanje vseh vrst mila domače sirovine Moderna proizvodnia mila pa sl^n« na odkritju izdelovanja sode iz L 1787 po N Le-blanco in na uspehih francoskega kemika Cbevreula. vedale rabiti v Šolah nalivna peresa z utemeljitvijo, da hitra pisava mogoča z nalivnim peresom ubija spoštovanje do svetih znakov stare kitajščine podobe kitajske duše in jih izmaliči Oblasti so aiova odredile za 4o!e čop č in tuš — Najstarejši parlament je islamski A'thin-gi ob jezeru Thingalla Tam se zb rajo na prostem že od leta 1930 voditelji in ljudstvo, da se porazgovore o svoiih potrebah. — Statistike velikih amer Stih zavarovalnic kažejo da dočaka starost 72 let 35#/., 82 let 12* • 92 let pa samo 1 do 2 odstotka Pn tem je treba omeniti da imajo mnogo izgledov na visoko starost ljudje, ki še po 40 letu duševno ali telesno intenzivno delajo. Zanimivosti Ce primerjamo Človeka a šimpanzom, vidimo, da sta oba enako težka, toda šim-panz je štirikrat močnejši od človeka. — Ce bi ne bilo ptic, ki pokonča vajo mrčes m plevel, bi bil svet v desetih letih človeku nedostopen in človeštvo bi moralo Iz-umreti. - Razen velike moči Imajo mravlje še eno, posebno lastnost, da dočakajo visoko starost. Pri nekaterih posebnih vrstah mravelj živi kraljica 10 let ali še več. Delavke žive štiri do pet let, samci Imajo pa krajše življenje, približno tako kakor troti pri čebelah. — Moderen stroj aa Izdelovanje električnih žarnic lahko Izdela dnevno pol milijona žarnic ln napravi približno toliko dela kakor 500 napihoval cev stekla. — Najnižja temperatura na severnem tečaju znaša —60°. — Izkušnje so pokazale, da imajo ženske nižjo temperaturo kakor moški. Ce primerjamo Žensko ln moškega enake starosti, postave In teže. Una ženska za 10% nižjo temperaturo kakor moški. — Nedavno je bil prvič v zgodovini Cevlona pokopan oa tem otoku slon po budhiatlčnlh verskih obredih. Slon je bil last nekega budhističnegs duhovnika. Njegovega pogreba se je udeležilo pet duhovnikov. — Puščava Sahara v Afriki je skoraj tako velika kakor vsa evropska celina. V Združenih državah postavljalo na godovinsks drevesa strelovode — Samice nekaterih vrst termitov zlezejo skozi več et ponoči ln podnevi vsako drugo tekun- 10 po eno jajčece na dan nad 30 000 — f Turčiji si ne smejo barvati z rdečU^m sten niti učenke niti učitelj ce — U-nonov sok se je uporabljal kot zdravilo roti ustni gnilob- že sredi 17 stoletja — o angleških statisVkah trpi izmed » ju- 11 vedno eden na daltunlzmu (nezmožnost razločevati barvne odtenke) Izmed ostalih 19 jih pa najmanj 5 ne vid* birv pojgćajBa — Kitajske oblasti so prepo- Amerika v borbi proti malariji Medicinska fakulteta tennesseejske državne univerze organizira eno doslej največjih znanstvenih ekspedicij ki naj zatre malarijo v južnih državah ameriške unije Ekspedicijo spremlja zna v strokovnjak major J. M Le Prince Z njegovo pomočjo so zajezdi val tropične mrzlice na Kubi Malarija je znižala efekt dela v južnih državah za dobro tretjino in zato je tako važno, da jo vsaj omeie. če je že ne bo mogoče povsem zatreti Dva milijona ljudi na jugu napada vsako let«' ta nevarna bolezen. Ce bi bilo mogoće oceniti Škodo, ki nastane zaradi prerane smrti človeka, bi mahala izguba na žrtvah malarije približno 40.000.000 dolarjev letno Navzlic tem poraznim številkam, to posvečali doslej borbi malarije malo pozornosti Največ je storilo na tem polju ameriško ministrstvo narodnega zdravja Dalo je izsušiti velika močvirja in zatreti 'cgla moskitov To delo je bilo sicer obsežno, toda samo površno m korenin zla m zadelo Zato hočejo zdaj strokovniaki na polju zatiranja malarije pod vodstvom Le Princes zbrati najprej vse dosedanje informacije o tej bolezni. Iz tega bodo izločili vse. kar se ne da potrdti s točno znanstveno metodo, potem bodo pa delali na novih odkritjih Delo bo trajalo več let. preden bo dosežen ct-lj Izp-emenrti hočejo namreč ustje reke Mtssisaippi ter močvirja okrog jezer v Arkansasu. kjer ie malarija najbolj raziirjenM. v obljudeno zdrave kraje. Naloga torej ni lahka toda Američani imajo mnogo denarja in bodo že kos, Okna iz celuloze Rastlinski fiziolog R R Wal?ace z državnega kolegija Connecticut je prijel do zanimivega spoznanja kako se človek lahko obvaruje zime Okna svoje gredice je pokril z celuloidnimi l:sti ki Jih ie prilepi] na okvire Tako je dobil viši« »em-persturo. prihranil Je precel kurva In dnevna toplota se je dvignila Ce se bo to obneslo tudi na stanovanjih bodo morda ljudje kmalu zagrinjah okns s prozornimi celuloidnimi Usti da '*o pozimi stanovanje topleje Prof Wallaee pravi da zado^je pokrit* okno od zunaj s tenkim li*tom celuloze, ki ga prilepimo na okenski okvir s pomočjo seereteea likalnlka Tesno prilegajoči list dobro kljubuje vetru in Izborno Izolira proti mrazu dnevne svetlobe pa ne zadržuje, tako da okno kot tako pri tem nič ne trpi Proti mrazu varuje tako da v sobi kjer so okna tako zavarovana, temperatura ta ko i poskoč za neka! stop* n j_____ sJMeriraJte v „SL Narodu"! Stev. 279 »SLOVENSKI NAROD«.»obota. decsmbrn 1». Stran 7 Zakaj so nase ceste slabe Po mnenju nekaterih modrijanov ceste pri nas niso namenjene prometu Ljubljana, 9. decembra Zadnje čase Imamo precej drugih skrbi, saio niso več tako pogoste tožbe nad na-fiinu slabimi cestami. Avtomobillste bolj skrbi, kako se bodo oskrbeli z bencinom. Vendar ne smete misliti, da so ceste zdaj kaj boljše In da so vsi cestni problemi, ki smo jih se pred meseci tako vneto reševali — na papirju — rešeni. V resnici pa tudi nihće ne more več nič novega povedati o naših cestah. Letos smo bili potolaženi, da se bodo začela prva cestna dela na državni cesti LjuDijana—Maribor. Ta cesta uživa sloves, da je najbolj kotanjasta ter razvrvana. Ni malo kotanj, ki so po pol metra dolge in 30 cm globoke. To pomeni, da se v taksno kotanjo pogrezne avtomobilsko kolo do blatnika. Vožnjo po takšni cesti so nekateri opisali že dovolj nazorno. Ta cesta je bolj nevarna, da dobiš na nji morsko bolezen že pri vožnji nekaj km. kakor če objr.draš ves Jadran. V javnost so prodrle vesti o oddaji cestnih del med Mariborom in Framom. Dela so bila baje že oddana, a podjetnik si je menda premislil ter se ni hotel lotiti dela. Potem so baje zopet razpisali licitacijo. Bodi kakor koli, delati niso začeli. To tudi ni nikogar posebno presenetilo. Izkušenj Imamo že dovolj. Zahteve po cestnih delih ponavljamo že mehanično, brez upanja da bodo kaj zalegle. Pomislite samo, koliko hrupa le Dl!o zaradi tako zvane jadranske ceste, ki bi naj zvezala Slovenijo z morjem! Končno je nnjp utihnil In javnost ni mogla niti zvedeti, kaj je naredila sekcija, ki je Izdelovala načrte tn proračun. Glede cestnih del smo postali zelo skromni Marsikdo bi bil zadovoljen že. če bi bile najbolj prometne ceste vsaj primerno vzdrževane, tako da bi olla vožnja po njih znosna. Pristojne organizacije se od časa do časa obračajo na pristojna mesta s pro-šniami. naj bi poskrbeli za popravilo te ali one ceste. Pogosto se za te prošnje nihče ne zmeni. Pripeti se pa tudi. da so v tem ali onem uradu silno užaljeni, kakor da pri nas ne sme nihče nikomur niti omeniti, da so naše ceste slabe. Nedavno smo tudi zvedeli, zakaj so ceste slabe. Neki podrejeni uradnik je razvozljal gordijski vozel Priporočal je avtomoblll-stom. naj vozijo počasi in ceste ne bodo več razvvane, češ. samo poglejte, kako lepe so nekatere stranske podeželske ceste, kjer je malo prometa! Prav tako lepe bi lahko bile glavne ceste, če bi avtomobtllsti poznali svoje dolžnosti Njihova dolžnost bi pa bila. da bi vozili tako počasi, da bi se za vozili ne dvigal niti prah In da bi ae na cesti ne premaknil noben kamenček. Avt^mobllisti bodo opravili svojo dolžnost najbolje zdaj. ko se zaradi pomanjkanja bencina sploh ne bodo več vozili. Tisti pa, ki in-ajo poseben smisel za svoje dolžnosti, bodo lahko vpregi! pred svoja vozila tovorno Živino In se počasi clncall po cestah. Ceste so potem takem slabe zato. ker jih uporabljajo avtomobiHstl in vozniki sploh In kdor ceste uporablja, naj pripise sam sebi. če so slabe. Da plačuje precej visoke prispevke za cestni sklad, je le ena izmed n.irtr"ovih dolžnosti. Tako sodlio pri nas o prometnih vprašanih še celo nekateri strokovno izobražen' ljudje. Ceste pri nas torej niso namenjeno prometu Da je to res. sp tudi lahko prepriča vspk nrl eni sami vožnji na tej ali oni glavni cesti. Tri skrajne zanemarjene ceste Mesto snmo je povezano s omrežjem cest. ul*c n potov, ki je bilo zanemarjeno. Po vojni pa se je pričela smotrna regul&ci ja, ki je zahtevala od mestne občine često tudi ogromnih ži tev, vendar je vsaka občinska uprava šla krepko na delo in uspeh ni lzcstali. Zdaj imamo lopo urejene in tlakovane ali celo asfaltirane ceste, lepe ul ce in trge. ne samo sredi mesta, marveč tudi zunaj vsaj na robu stare Ljubljane. Skrajne periferije zaenkrat še m mogoče ured* ti, ker ima pretežno kmečki znrčaj. bo pa prišel čas. ko se bo pričelo z će'om tudi v Dravliah. na Viču in morda celo po Stopanji vasi, v Mostah ter proti Stož cam. Piav nič pa se nI storilo za zboljšanje cest — če izvy.ame.mo Gorem sko — ki jih ima v uprav, in oskrbi država. Po naših tuzli v os. čju mesta segajočih ulicah, je ob deževnih dneh polno blata. Zakaj? Oglejmo si samo Dolenjsko ali Tržaško cesto ki sta skrajno zanemarjeni. Vozovi, avtomobili, ko'esarji hi pešci se ob deževnih dneh k jih v Ljubljani ne manjka, komaj kopljejo naprej po blatu, ki ga potem prinašajo s soboi na tlakovane ulice m se ga sproti otresa jo. Tako natrošeno blato potem Ljubljančani mešajo naprej dokler se ne spremeni vreme, ko i-e blato posuši n jamejo dvigati prah veter aii mctoiTia vozila. Ljubljančani pa morajo vse to vdihavat in izdihavati .iztepatl iz oblek, zato da se prah razš'rja In lega na druge predmete m žele končno prihaja v kasone in smeUanice, odkoder roma v jame ali na travnike v mestnem logu. Ti-ža-ška m Dolenjska cesta sta naravnost pre-Čudno omrežje Jam, kotanj in lukenj ki jih sicer poskušajo cestarji krpati, to pa ponavadi in ne vemo po čigavi krivdi vedno le s slabim materialom. Večino ostajamo pri krpanju Nikoli se ni bilo resnega poskusa obe glavn' prometni zdi. ki vezeta meato a podeželjem in podeželje z mestom, tako urediti in utrditi da b bilo vsaj za kratek čas ustreženo voznikom, še bolj pa avto-oob 11 Istom, ki vsi plačujejo davke, toda brez haska. Prav tako zanemarjena kakor Pržeška ln Dolenjska je tudi fvrševa cesta, po kateri rt. nič manjši promet. Tvrševa cesta se že skoro ne mo-e več imenovati cesta. zlasti ne od I mha rtove ul'ce naprej se nedavno je bila vaaj po sredini vzboč^na ln napeta aeiai pa ie že tako izrab'jena. da je po sredini ceste do'era i^k"pana raza, povrh še vsa kotanjasta. Na cesti stoji ob slabem vremenu ena sama vel ka luža redkega blata, vmes pa so še srloblja jezerca. Po tej cest: švisajo avtormsi težki tovorni in osebni avtomobili vsak čas in vsak hip in blagoslova iz teh iezerc je vsak čas deležen tudi peSee ali Kolesar, kr: se dr* ob strani ceste ali tudi če se poskuša umakniti na rob nič manj zanemarjenega hodnika. Cesta skozi Jesenice TQ«!e-vce *l decembra O namalenkostih<> ki jim doslej ni posvečal nobene pozornosti: tako mnogi ne vedo. da je treba zmska jabolka obirati čim pozneje, ker se tele ob dozoritvi »zrede« ln dobe voščeno prevla-ko. ki jih varuje pred gnilobo ta premočnim izhlapevanjem vode. Meščani radi jabolka brišejo, kar je povsem zgrešeno. Mimogrede naj opozorimo naše meščana ki shranjujejo jabolka v kleteh alf shrambah na pol; v ah. da je treba jabolka pola- gati na pecelj, medtem ko hruške polagamo na muho. Najbolj Je jabolka naJc&it. le v eni legi. že v eni legi gi* na polico oa kv. meter površine ocipade 550 do 500 kilogramov sadja pri lac.onalni izrab prostora. S aadjem ae torej lahko tudi založe za zimo meščani ki imajo manjše kleti. Po poizkus h banovinske vinarske in sadjarske sate v Mariboru je dokazano, ia se najbolj vsuse (izgube na teži) jabolka a rjasto. hrapavo površino (kosma-£1). Sadjarsko tn vrtnarsko društvo zasluži vse priznanje, da Je za lož I o tako koristno ter potrebno knj go ,ki jo prodaja, ne da bi iskala dobička, zgolj z namenom koristiti našemu sadjarstvu. Iz Mirne — Nujno potrebni vlaki Z ukinitvijo vlakov je bila naša dolina najbolj prizadeta. Ustav 11 so nam kar 6 vlakov. Kakor smo bili veseli nove železniške sveze s Sevnico ln Zagrebom, tako to zdajmno-gl preklinjajo. Kdor se pelje v Zagreb in >ride ob 10. tja gre nazaj ob 18.. mora akati do drugega dne v Sevnici da ima rvezo prot Trebnjemu, a pride domov Se-e popoldne. Zveza proti Ljubljani je samo z ju t raj v Ljubljano tn zvečer nazaj. Ako ■^reš popoldne ls Ljubljane, moraš čakati 4 ta pol ure v Trebnjem na zveze proti mlinski dolini. Nikogar nI, ki b ae zavzel za zboljšanje naše zveze. Tudi pri zad^j1 spremembi so popolnoma pozabili na našo res zapostavljeno dolino. Kadar so vol tve. prihajajo od vseh strani razne obljube, kadar je pa čas da bi se kdo za nas pobrigal, pa ni nikogar, ki bi se zavzel za ljudske potrebe. Javno vprašamo vse me-rodajne kako dolgo časa bomo mi Dolenjci posebno pa naša dolina še zapostavljeni? Imamo razne visoke osebnost., ki zastopajo našo dolino ln Dolenjsko pri oblasteh, zato pozivamo te gosoode, da ugode splošni ljudski potrebi oziroma posredujejo da se nam vrne vsaj en par vlakov. Iz škofje Loke — OkrOg lotKih »ejmov. Sedanji loški sejmi so le slaba slika onoga vrv. n ja, ki je bilo v mestu pied desetletji na se manje dm. ćasin se je ljudi o sejm n v skorji Loki kar trla Ves Mestni trg je bil poln ln ves Graben je bil zaseden. Ni se prodajalo samo galanterijsko, manufakturno in železntnaisko blago, marveč tudi živina Cas stare moči in slave so kakor vidimo, za nami. kar ps ne more m tudi ne sme biti razlog, da ne bi dkofja Loka v sedanjem času poskušala svoje sejme dvigniti do najvišje mera Dva sejma sta. ki pritegneta več ali manj še sedaj Za z niski čas na dan sv. Katarine m za drugo polletje oni na dan sv. Jcderti. Letošnji pose t Katari ninega sejma je bil dober. Zaradi vremena še posebno Stojnic je bilo mnogo po vsem Mestnem trgu blaga je b k) tudi toliko da je človek lahko izbral. Kar je hotel, živahno vrvenje je zajelo mesto tja do pozn h popoldansk h ur, ko so ae številni kramarji, pa tudi kupci, ki so prispeli s hribov in iz obeh dol n razšli. Zarad* sobote je bilo na prodaj tudi do-Kaj poljsk h prideJkov, zelenjadj in sočivja. — Na n»*lov sreskoga t-estn*«;a "dbora. Hodnika na Lahovem mostu sta skrajno zanemarjena. Ob deževju je vsak prehod preko njih skoraj nemogoč zaradi velikih luž, ki se razlivajo po pločniku, i- ju J je so prisiljeni, da se poslužujejo voz 3ča. Prosimo cestni odbor da spravi hodnika v red! — Javno*t| je mislil ko.tstiti, ps je šel ln posekal 14 cm debeli jesen. A ne na svojem pač pa posestniku Francu lenku v Ratečah, ki s tako dobrodelnostjo ne so-glaSa. Jenko je Jesen pred Je ta vsadil m ga gojil. Drevo ceni na 100 din. Iz jesena so napravili noge pri klopi pri javnem studencu Matija, ki je jesen podrl, pravi, da pač ni mislil, da se bo lastnik za tako malenkost »gor držal«. O tem. da bi b-1 zagrešil kako nepravilnost pa sploh slišati noče. Iz Laškega Pristanek parkljevke ln sHi,av!rko Sava, 2ener Viljem, Tomše Rozina. Zupančič Rudolf; namo£imki: Zupevc Slavko. An-kele France, Trotovšek Julij; nadzorni odbor: Pečnik Gustav, Mikullč Ot^n Do-Unar Zdenko, namestn ki: Dernač Rado. Vovk Slava. Finančni odbor: Hvala Anton, Rant Marija. Maver Danilo, namestnika Simčič Joško. Levičar Pavla. Stanovsko častno razhod.šče; Kla-nik Josip, Medveš An:on. Kržičnik Avuust; st Ina člana častnega razsodšča: Aparnik Goj-ko, Sancln Drago izvoljeni odbor se je takoj konstitu ral sledeče: predsednik Ivonuš Robert, podpredsedn.ca Mačkov-šek Franja, tajnica Tomše Rozina, blagajnik 2ener Viljem. Iz Radeč — Sadje ae Je zopet podražilo. Dari je bila letos zredno dobra letina za s ..d e, katerega je bilo toliko, da ni imelo j^eni skoraj nobene cene. se je sedaj močno podražilo. Veliko kmetov je zaradi t ga sadje hranilo in ga sedij prodajajo Jabolka, kakor moSančgar in bobovec so pri nas že po 2 din, kar je za naše razmere in spričo debre letine vse kako predrago Tudi žganje je poskočilo Prej s dobil sll-vovko liter po 14 do 15 dn. ?edai je n; dobiti izpod 18 in 20 din Jabo'.čn k ?tane liter po 2 din. vino prodajalo liter po S do 3.50 din, orehi so po 5 do 6 din kilogram. — Petroleja priminjkuje P: imanlkova-ti je začelo petroleja Ni ga dobiti niti za drag denar Trgovci ga prodajajo samo svoj:m odjemalcem Na Vihovem ca trg>-vec prodaja vsakemu odjemalcu samo po četrt litra, kar je p po'n^ma v redu Tako ga vsakdo dobi vsaj za najm(jf) ijMo potrebo. Križanka Pomen besed Vodoravno: I- ruskojaponaki otok. 8. zlodej, 10. del voza 12. del obraza, 13-osebni zaimek, 14. neresnica. 16. gorska dolina v Julijskih Alpah 17. obmorski kraj v Istri, 19- juinoslovanski narodni ples, 20. gora v Karavankah, 21. muslimanski bog, 22. vrsta papige 24. osebni zaimek, 25. egipčansko božanstvo, 26. zabavišče. 28. vzklik, 29. mesto v Italiji, 31. moško ime. Navpično: 2. Glasbena nota, 3. bosanska gostilna, 4. gora v Grč ji 5. rase na glavi, 6. veznik, 7. srbska reka, 9. srbska pokrajina. 11. rusko mesto, 13. slovanska boginja] 15 vodna žival 16 južnos ovanskl narodni ples, 18. kem. znak za prvino 19. kratica za ploskovno mero, 23 k var ta, 26. ukrajnska reka, 27. prestolnica evropske države, 28. kazal ni zaimek, 30 BŠV kalni ea. ReSitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Krajna, 6 vi. 7. Jud 8. Ra (radij). 10. fagot, 11. ad. 13. sol. 14. Ba (bsjrij), 15. Kum, 17. tam 18. Rojv ljen, 19. kaj. 20. rak. 22. uk, 23. dva. 25. tu, 26. svila. 27. as. 29. oje, 30. od 31. vprašaj. Navpično: 1. ki, 2. A Jas, 3. Jugoslavije, 4. idol, 5. ar. 6. vlak 9. Adam 12. durak, 14. Banat, 16. maj, 17. ter, 19. kuga. 21. Kurd. 23. dvor, 24. Aleš, 28. sv., 30. oj. t>^ vljufvfeai 5 MOŽ. KI JE UGASML SOLNCE FANTASTI^KN ROMABf Neznaten drobec vere, ki je bil ostal atavistično v njenem srcu, je povsem izginil. Ali je še kakšno življenje? Ha ... neumnost! To so si izmislili samo strahopetci, ki so se bali priznati, da ne bo nič. Po smrti ostane prav toliko, kakor če zgori les ali skipi voda. Morda nekatere snovi, gmota ne more izginiti. Toda ta gmota ne bom jaz. A duh? Vse tisto, kar povzroča, da gmota živi, da, kakšen duh? Duh je samo proizvod gmote. To je kakor v popolnem stroju: ob pravilnem sestavu lahko vse deluje. Ce se pa zJomi le eno kolesce, se stroj ustavi. Mrtev je. Ta'io je tudi s človekom. Gmota bo še naprej proizvajala svoje valove, živela bo dalje, mnogo dlje, nego si lahko mislimo, toda nas ne bo več. z nami to ne bo imelo nič skupnega. Ne morem verjeti, da bi bil človeški duh večen, ker vem. da ne prihaja iz večnosti. Rodila sem se, začel se je šele. In če je bil že prej in jaz tega ne vem, lahko ostane in jaz tega ne bom vedela. To je torej zame brez pomena .. • To je samo majhna pomota- *e!afte rlobro. da bc?t~ nagrajeni po sm ti. Prel ■■" . -'^i z dobrim, kaj r I LViKJŠe: ' ~ :<. bo na svet^ bolje? Ta brezdanji materijalizem je pomiril Luiso. In v naročje je vzela okrvavljeno Havlovo glavo, še toplo od življenja, ki je morda že ugašalo in pritisnila je svoje vroče lice na njegovo genijalno Čelo. Bil je kakor otrok. On ... najmočnejši človek sveta... in vendar samo človek. Kaj mu je pomagalo, da je segal s krili tja gori do nebosklona, objemajoč človeško življenje. Zdaj leži tu, malone gmota, morda umira ... Njene ustne so bile suhe in vroče. Toda glava je bila jasna. Bila je odločena, če se zdrami on iz omedlevice in če bo preveč trpel, da ga bo rešila muk. Če pa umre v njenem naročju, ne da bi se zavedel, bo to Še bolje zanj. Glede sebe je bila odločena. Naboji za njo bodo še ostali. Na življenju nima nobenega interesa več. To je sebično. Morala bi hiteti naprej, da reši človeštvo. Toda vrag vzemi ljudi. Nikamor več se ne gane. On sam je trdil, da je mogoče iti samo do meje možnosti. In naenkrat. .. Dojem je bil nepopisno vzvišen in velik, kakor da se spušča neznano božanstvo k neba... Naenkrat se je prižgala svetloba in razprostrla svoja mavrična krila v ogromnem razmahu visoko tja gori do nebosklona, modrikastega liki gladina neizmerno tihega in pomirja j očega morja. Cez nevaj trenutkov se je zdelo, kakor da so bile to samo grozne, težke sanje, a solnce je bilo veliko in lepo kakor da sije od pradavnih časov in kakor da se smehlja brezpomembnim sanjam, ki so še strašile po človeških glavah. Drevesa so stala nepremično, lahen piš je rahlo majal žito na polju in cesta je hitela v daljo kakor kovinasta puščica človeška misli. Toda vse to je zdaj pomenilo grozo in pustinjo, strahotno pustinjo, ki sta jo potrjevali dva trupli, obžgani po elektriki in ležeči v čudni legi na gladki cesti... Krona njene bolesti je bilo njeno naročje, v katerem je držala izmučeno In izčrpano telo, ki njegova zavest nI mogla najti poti nazaj. Kar je odprl očL Velike, krasne, modre oči, v katerih je drhtel čuden ton groze; toda to je bila spravljiva In radostna groza. Trepalnice 00 nenadoma dvakrat slino zastavile pot očesnim žarkom, kakor da bi hotele s to kretnjo pregnati neverjetni privid, potem so se znova odprle, kakor nebeška vrata pravičniku. Debele solze so pritekle Iz očL Luisa je Imela ustnice stisnjene ▼ neobičajni bolestni blaženosti, v očesnih duplinah je imela žgoč občutek velikih, toda nerazumljivih dogodkov In smehljala ae je skozi stisnjene soba. Nobena beseda nI padla. Bilo je vse tako krasno In jasno. Svetloba-solnce. Videla je nevero v prvih trenutkih, potem je pa stehtala njegovo srečo, Id je splavala vendarle samo na površje, ko ja ugotovil, da ja dan otipljiva resničnost. Hotelo se jI je pritisniti glavo k njegovi. Z željnimi ustnami najti njegove oči in prenesti vanje iz sebe vsa, česar je bila polna njena notranjost, a kar ae ni dalo izraziti. Ta čas je pa opazila, da so njegovi lasje zlepljeni s krvjo — z njegovo krvjo in da ta kri še vedno odteka po nekem neznanem in nelzpremenlji-vem zakonu. V njegovih očeh se je tudi izpremenila žareča radost naenkrat v fiksno idejo in njegov pogled je postal naenkrat nepreračunljivo prazen ... Vsa prestrašena je položila roko nanj in njena roka je zdrsnila po telesu tja, kjer že od pradavnih časov v pravilnem glasbenem ritmu utripije srce, Bilo je tiho... Naslednjega dne Je stopal čuden \ ipo4 dk po planinskih gozdovih. Bil je mlad, taVo - 'or pomladni dan, obenem pa *r* " r^ti. Bila je ženska. Luisa Laverova, Njena pot je bila pod« I na potu. Bila je prav tako bolestna, ni pa bila enako odrešilna. Kar se je pokazal pred njo izza meje zelenih dreves Havlov gradič. Njene korake je pospešil neznan val. Krenila je naravnost proti grajskim vratom. Ustavila se je pred vrati in pozvonila. Povsod je zevala praznota, niti mačka nI nikjer šinila mimo... kakor v pravljici o zakleti princesi. Pozvonila je znova, dolgo... ie enkrat... toda nikjer nič. Zaklicala je. Sele potem, toda počaai kakor da se ji noče, se je zamajala stena enega nadstropja in poraščena glava je pogledala ven. Stran 8 »SLOVENSKI NA ROD<, sobota 9. decembra 1939. Stav- 2 9 SPORT Zlet gorenjskih smučarjev od 19. — H. januarja v Tržiča Na zadnji seji uprave Gorenjske zimsko športne zveze je bilo soglasno sklenjeno, da se bo II. zlet gorenjskih smučarjev vršil v dneh 19., 20. in 21. januarja 1. 1940 v Tržiču, spojeno s proslavo 10-letnice obstoja Gorenjske zimsko športne podzveze. Po zamisli in po predpripravah sodeč, bo ta zlet ena največjih smučarskih manifestacij, kar jih je bilo kedaj na Gorenjskem. Na sporedu tega zleta so tekme za pod-savezno prvenstvo v alpski kombinaciji, tekme za državno in podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji, podsavezno mladinsko prvenstvo v teku in alpski kombinaciji, tekme dam v slalomu ter tekma za prvenstvo v skokih. Tržič s svojim divnim gorskim zaledjem in s prostranimi smušklmi poljanami, ki se raztezajo med Kranjem, Podna rtom in Bistrico, nudi velike terenske ugodnosti za izvedbo tekem v največjem obsegu — v obliki pravih smučarskih manevrov, kakršnih morda Se ni videla Gorenjska. Za izvedbo te velike smučarske prireditve je bil sestavljen poseben prireditveni odbor, kateremu stoji na čelu agilni športni delavec g. Joža Cinkovic z Jesenic, ki mu stojijo ob strani izkušeni sodelavci z Jesenic. Tržiča In drugod. SK Tržič bo v zvez; z ostalimi tržišklmi športnimi in turističnimi organizacijami storil vse, da bo ta velika smučarska prireditev, ki bo prva te vrste ln obsega res vsestransko zadovoljivo uspela. Gorenjski smučarji se obračajo na široko javnost, da jih pri njihovem idealnem in nesebičnem delu vsestransko podpre. Program GZSP za sezono 1939-1940 V decembru: medklubska Štafetna tekma 4X3 km okrog Jesenic priredi SK Bratstvo. 24. XJX 1939—1. I. 1940: mladinski smu-ški tečaj v Mojstrani, priredi SK Dovje-Mojstrana. 26. XII. 1939: medklubska damska slalom tekma na Rožci, priredi TK Skala. 26. XII. 1939: medklubska slalom tekma za senior je (za bukov pokal) na Rožci, priredi TK Skala. 26. XII. 1939: medklubska tekma za se-niorje in junlorje na Jesenicah, priredi SK Bratstvo. 26. XH. 1939—31. XH. 1939: klubski mladinski tečaj na Črnem vrhu, priredi ASK Gorenjec. 31. XII. 1939: rezervirano za smuški klub Bohinj. 1. I. 1940: rezervirano za TPD Kranjska gora. 6.—7. I. 1940: klubski dan. 6.—7. I. 1940: savezne smuške tekme Sokola kraljevine Jugoslavije. 13. —14. I. 1940: medklubska klas. kombinacija na Jesenicah, priredi SK Bratstvo. 14. I. 1940: klubski smuk na Zelenici, priredi SK Tržič. 14. I. 1940: medklubski tek na 18 km ln medklubska skakalna tekma v Kranju, priredi SK Poljane. Proslava desetletnice GZSP: 19.—21. I. 1940: m. izlet gorenjskih smučarjev v zvezi z državnim prvenstvom v klasični kombinaciji (event. tudi alpski kombinaciji, mladinsko in damsko prvenstvo). 27. —28. I. 1940: državno prvenstvo ▼ alpski kombinaciji (v slučaju, da bi se to ne vršno ob priliki III. izleta gorenjskih smučarjev. 28. I. 1940: medklubski tek na 18 km na Poljanah, priredi SK Kovinar 2. n. 1940: medklubski mladinski slalom pri sv. Križu, priredi TK Skala. 4. II. 1940: medklubska sankaška tekma pri sv. Ani, priredi SK Tržič. 4. II. 1940: medklubsko mladinsko prvenstvo v teku in skokih v Mojstrani, priredi SK Dovje-Mojstrana. 4. II. 1940: medklubska slalom tekma na Črnem vrhu, priredi ASK Gorenjec. 11. II. 1940: medklubski smuk na Zelenici, priredi SK Tržič. 11. II. 1940: medklubska sankaška tekma ne Črnem vrhu, priredi ASK Gorenjec. 11. II. 1940: medklubski mladinski tek v Begunjah, priredi SK Begunje. 18. H. 1940: medklubski smuk na Mar-keljevi planini, priredi SK Bratstvo. 18. H. 1940: medklubska štafeta 4X10 km in medklubska skakalna tekma, priredi SK Dovje Mojstrana. 25. II. 1940: medklnb5ka sankaška tek ma pri sv. Ani, priredi SK sv. Ana. 25. II. 1940: rezervirano za TPD Radovljica. 8. in. 1940: medklubska alpska kombinacija za seniorje na Rožci, priredi TK Skala. 5. m. 1940: medklubska sankaška tekma pri sv. Ani, priredi SK sv. Ana pri Tržiču. 10. ITI. 1940: klubski seniorski smuk na Kofcah, priredi SK T)žič. V naši državi je 3982 pošt Kljub znatnemu povečanju prometa se je Število osebja na področju ljubljanskega ravnateljstva povečalo samo za 1.8% Ljubljana, 9. decembra Iz obširnega in temelj.tega poročila ministrstva post, brzojava in telefona posnemamo naslednje zanimive podatke. Poročilo nam kaže, da promet na naših poštah narašča od leta do leta, naraščajo pa tudi oohodiki. Toda dobiček bi se lahko se povečal, ko bi bile oo)pravljene nekatere po* manjkavosti, ki ne morejo služiti varčevanju. Lani so se čisti dohodki nase poštne, brzojavne in telefonske službe povečali na 171 mil jonov din. Da boste lažje razumeli, kaj to pomeni, je treba omeniti, da doslej še ni bilo tako visokega prebitka. I* 1930 je znašal prebitek 161.6 milijona din, L 1931 samo 115.7 miL, L 1932 skoraj prav toliko, 116.6 mil., L 1934 je presežek narasel na 129 nT lijonov, L 1935 pa na 157.6 m Ji j ona, nakar se spet začne upadanje. L. 1935 je znašel dobiček 109.1 milijona din, a 1. 1936 je bil najmanjši presežek v zadnjih osmih letih, saj je znašal le 93-5 milijona din. Vendar je tudi to še mnogo. PiedUanskim je znašal preb tek 118.9 milijona din, a lani 171,300.000 din. Dohodki so znašali 563.4 milijona din in izdatki 392.1 milijona. Največji izdatki so bili predlanskim, 408.4 milijona din, najmanjši dohodki pa L 1935, in sicer 461.6 milijona dinarjev. Manjši izda tlel lani gredo predvsem na račun prihrankov pri materialnih izdatkih. Izdatki za osebje so pa lani narasli od 245 milijonov na 262 mil. din. TMvti se je števOo post v naši državi povečalo za 100; vseh pošt je bilo 3982. Brzojavnih postaj je bilo lani 2156, predlanskim 2.073. Telefonskih central in postaj je bilo skupno 1.540, preeflansk m pa 1468. Telefonski naročniki naraščajo počasi; lani jih je bilo v vsej državi le 45172 kar je zelo malo pri 15 milijonih prebivalcev. Predlanskim je bilo 43 389 naročnikov, kar nam kaže. da se jih je lani prijavilo samo 1.783. Zelo slabo je telefon ja razv ta še na področju ljubljanske direkcije, saj je bilo lani le 4530 naročnikov, a polovica jih skoraj odpade na samo Ljubljano. Največ telefonskrh naročnikov je na področju zagrebške poštne direkcije, ta sicer 12.793. nekoliko manj jih je pod beograjskim ravnateljstvom (12.455), novosadska direkc ja šteje več telefonskih naročnikov kakor ljubljanska, 6716. za ljubljansko sledi sarajevska direkcija s 2678 narocnikov.s pltska » 2175 naročnici in cetinjaka s 1213. Glede na naraščanje prometa in povečanje števila pošt. telefonskih in brzojavnih postaj se števlo osebja ni posebno povečalo; bilo je skupno 15240 stalnih, pomožnih in pogodJbenih uslužbencev .predlanskim pa 14.881. V zadnj h štirih letih je osebje pri posacnezn'h direkcijah naraščalo zelo neenakomerno. Najbolj je na* raslo na področju beograjske direkc je, ln sicer za 22 odstotkov, na področju sarajevske za 17.6«/* med tem ko se je pn ljubljanski direkciji povečalo samo za 1.8 odstotka. Po vsem te mJahko razumemo pritožbe našega osebja nad prezaposlenostjo, zlasti še. ker promet zelo narašča oo leta do leta, Sam'h pisemskih poMlJk je bilo lani 563 mi? jonov (1. 193l' 490 mil., leta 1933 pa 433 mil.). Rekord po predanih paketih, 5.7 milijona, le bil dosežen 1. 1930, lani > pa bilo odposlanih 5.5 milijonov zavojčkov. Pošiljk na povzetje je bilo lani vec kakor leta 1930, ko jih je odo 3.29 milijona; odposlanih je bilo i 76 milijona. Med postnimi pošiljkami se je najbolj pomnožilo število ocposlanih tiskovin. Teh pošiljk je bilo leta 1930 178 m lijonov, lani pa 297 mil Zanimivo je, da je bilo odposlanih samih časopisov na področju beograjske direkcije 114 milijonov izvodov, zagrebške 65 mil jonov ljubljanske 25. novosadske 15 in sarajevske 4.6 milijona. Skupno je bilo odposlano 197 milijonov izvodov. Telefon je začel znatno izpodrivati brzojav. Brzojavni piomet zaradi tega zadnja leta več ne narašča, čeprav tudi v splošnem ne nazaduje. Toda občutna je razlika med številom oddan h brzojavk L 1930. ko jih je bilo 6.5 milijona, in lani ko jih je bilo samo še 3.9 milijona. Tem bolj se pa razvija krajevni telefonski promet. L. 1929 je bilo vseh telefonsk h pogovorov v krajevnem prometu samo 61 milijonov, a lani že 272 milijonov, nad štirikrat več. Ne narašča pa medkrajevni telefonski promet; L 1929 je bilo 4.93 milijonov medkrajevnih telefonskih pogovorov, 1. 1934 3.93 miljona in lani 4.51 milijona, V splošnem nam ti podatki kažejo, da bodo dohodki naših pošt še naraščali zlasti, ker se še vedno razvija telefonski promet. Zato so sicer potrebne tudi večje investicije, ki se pa bogato obrestujejo. Iz Celja —c Učitelj Fran Krajne na zadnji poti. V četrtek popoldne je ogromna množica ljudi spremila pokojnega zaslužnega narodnega delavca in pedagoga, učitelja v p g. Frana Krajnca na njegovi poslednji poti Po cerkvenem obredu pred pokojnikovo hišo na Polu lah pri Celju je zapel mo*ki zbor Celjskega pevskega društva, čigar častni član je bil pokojni, žalostinko »B agor mu« Nato se je razvil izredno dolg pogrebni sprevod, ki je krenil skozi mesto ns okoliško pokopališče. Na čelu sprevoda so stopali gimnazijci, za njimi pa so se razvrstili učenci II. drž deške narodne šole z uči-toljstvom. Za krsto so stopali pokojnikovi sorodniki, zastopniki oblastev, uradov ia šolskih zavodov, zelo mnogo aktivnih in upokojenih učiteljev, zastopniki nacionalnih druStev in dolga vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev Po cerkvenem obredu na okolFkem pokopališču je m'adrn-ski zbor II. dTŽ. de^ke narodne šole zapel »Narodno nagrobnico*. nato pa se je predsednik sreskega učiteljskega društva IUU v Celju g. Franjo Roš v imenu društva in tudi v imenu pokojnikovih bivših učencev z globoko občutenim govorom poslovil od plemenitega in nad vse zas'užnegs narodnega delavca in vzgojitelja. Ob zaključku je moški zbor CPD zapel nagrobnico »Usli-Si nas. Gospod«. Veličastni pogreb je najlepše izpričal, kako zelo priljubljen in spoštovan ie bil nepozabni pokojnik med narodom Pokojni Fran Krajne je v svoii ono 1 roki določil za glavnega dediča Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ter ji zapustil svoje lepo posestvo na Polulah in del svojega premoženja v gotovini. —c Maks Kiirbos in Irena Litvinova, člana in solista ruskega ba'eta v Muote Carlu ter gosta ncwyor^ke Metropolitan opere, bosta priredila v soboto 16. t. m. ob 20. baletni večer v celjskem gledališču. Na sporedu so klasični, karakterni in plastični plesi po glasbi Beethovna, Chopina. Straussa. Dcbussvja itd. —c Celjski slikarji bodo priredili od 17. do 26. t. m. božično razstavo svojih del v dvorani Mestne hranilnice. Razstavljali bodo jja Vera FiŠer-Pristovškova, Anton Me-hle. Miro Modic, Albert Sirk in Cvetko ?čuka Razstavljenih bo nad 80 olj. akvarelov in grafik. Vsakdo bo imel z vstopnico pravico udeležiti se zadnji dan razstave žrebanja štirih nagrad (slik), ki jih bodo prejeli srečni dobitniki. Razstava bo zelo pestra in bogata. —C Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 11. t m. univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o socialnih problemih modernega mezdnega razmerja Opozarjamo na to aktualno in zanimrvo predavanje. —c Protidraginjsko zborovanje bodo priredile svobodne strokovne delavske in na-meščenske organizacije v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Poročali bodo gg. Josip Gol majer iz Ljubljane, Josip Petejan iz Maribora ter Jakob Vodopivec in Joško Jurae iz Celja —c Nepoštena uslužbenka V zadnjem ćasu so opazili v VVeinhergcjevi tekstilni tovarni v Celju, da nekdo krade blago iz tovarne. Te dni pa so delavke zasačile 30-Ictno delavko Jožico G iz Celja, ko je med delom zagnala večjo množino ukradenega tekstilnega b'aga čez tovarni:ki plot. Po to blago bi bil moral priti njen 321etni brat Alojz, a se je zakasnil. Dc'avke so to b'a-*o pobrale ga nesle narai v tovarno in prijavile zadevo Polic'ja ie na'la pri preiskavi v stanovanju omenjene delavke in njenega brata večjo zalogo ukradenega tek stilnega blaga. Delavko in njenega brata so aretirali m izročrli sodišču. —c Nesreča ne počiva. Ko se je vračal 15Ietni dijak Robert Cimperman iz Orle vasi pri Braslovcah v torek popoldne Iz št. Petra v Savinjski dolini domov, mu je neki brivski vajenec izročil samokres. Cimperman je ravnal s samokresom tako neprevidno, da se je samokres sprožil. Krogla ga je zadela v levo dlan in ga močno poškodovala. Ko je 33Ietni dninar Ivan Ko-^romaj iz Smartnega v Rožni dolini v sredo klal govedo pri posestniku Pintarju v Novi cerkvi, je padel na Koštomaia železen drog m mu zlomil čeljust. V Hrastniku si je 381ctna rudarjeva žena Ll-.zabeta Stra-darjeva pri padcu na cesti zlomila desno nogo nad stopalom Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici _c Zdravmiko dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo zdravnik dr Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. Iz Loke pri Zidanem mostu — Nova učiteljska moč na ljudski sol t Nedavno smo poročali, da je bil na na^ šoli upokojen učitelj g. Ciril Vrtovec. ki je služboval pri nas vsa povojna leta. Na šoli je nastala občutna vrzel. Nad 60 otrok se je drenjalo v enem razredu, kar gotovo n: bilo v skladu s pedag škimi ln higijenskimi predpisi. Šolska oblast je te dni prestavila učitelja g. Andreja Štruklja iz Vidma na Savi na našo šolo. S tem je bila uslišana njegova dolgoletna prošnja Imenovani Ima za ženo go. Strukelj-Božič, ki službuje v Loki že dolgo vrsto let. — Pasji kontumac. Sresko načelstvo v Krškem poroča, da je bila ugotovljena pasja steklina. Zato je proglašen strogi pasii kontumac za sledeče občine sreza Krško: Skocjan. Raka. St Jernej. Kostanjevica in Sv. Križ pri Kostanjevici. MALI OGLASI Seseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1«—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Pernice Izgotovlm na željo takoj po izbir; perja. Razno PERJE ln PUH vedno v veliki Izbiri na razpolago SEVER RUDOLF OICDICDBOslCDIOI Marijin trg Z RAzno Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. PRVOVRSTNA VINA cer pristno žganje al nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din S.— srbski prokupac > a 8-— rizling » > 9.— ioienjski cviček > » 10.— Portugalka > » 10.— » sladka > » 8.— jabolčnih sladki a a O.— tramlnec > > 12.— ilngač > s 12.— žganja: PRODAM troplnovec » > 24.— siivovka > > 24-— orinjevec » > S4.— rum s » SO.- not ovnlcar S > 36,- Mrzla jedi ia I Se priporoča Buffet« J. Jeraj. iasl MinKa VidenlC, Ljubljana Sv Petra C 38. 42 T. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO Se vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni Izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila 50. T OTOAAAMA je praktična, cenena, moderna ln trpežna, pa stane kljub temu samo Din 360.— Egon Zakrajiek, Ljubljana. Miklošičeva 34. tel 48-70. SMREKOVO 1AGANJE suho, 1 m dolgo, vezano z žico, mr vagonov ugodno odda žaga Hribar, Medija-Izlake. 3364 50 PAR EN i LAN JE ažuriranje, vezenje aaves. perila monogramov gum bruc Velika zaloga perja po 7 — din »Julijana«. Gosposvetska e 12 8 t HlBhK H> fLASCl a din ^50.— se vrste dežnih piaščev trenč-\otov sukeoj. toplega peiils ta audi po . priznane aizKib cenaft P K I. > h t K, Sv Petra a 14. POZOR! " Odda se opremljena soba. Isto-tam se proda železen štedilnik, postelja in omara. Sv. Petra c 43. vrata 4, pritličje. 3380 KUPIM Beseda 50 par is vek posebej Naimam*! cneseir »» Lno POZOR! Kupujem rabljene Čevlje ln prodajam moške obleke ln perilo. K*avžer Vošr *xkova 4 3296 DRSALKE na čevljih 38—38. damske, kupim. Ponudbe na Tabor Sokol restavracija. 3376 DOPISI rScta**l* Hb paa lave* uoeeoej [Sjftonantfi sssssli ■ **" MLADA INTET IGENTRA a premoženjem 250 000 poroči akademsko naobraženca. 34-40. Šifra »Značajnost«. 8377 Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši nese k &,— Din. OREHOVA JEUKCA nova, sortiran cvetlični med m medico dobite oajceneje v MEJJARNl Ljubljana, židovska ul 6 48.T. _____ ' Prodam cca 500 kub. m lepe bukovine. Ponudbe z navedbo cene in plačila naj se glase za stoječ les v gozdu 4 km od žel. postaje ali franko postaja do 15. dec. 1939. Založnik, Slovenj- gradeč, Cankarjeva. 3374 ______ z gospodarskim poslopjem v bližini Maribora, pripravna za vsakega obrtnika, ugodno naprodaj. Informacije daje Grošl, Slivnica pri Mariboru. 91. M. OREHI tanke lupine kg din 6.—, I.a I suhe češplje kg din 4.50, I.a ! Jedrca 10 kg Din 200 - franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 3379 HALO! HALO! P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel mesto poslovodje v gostilni »Kolezija« Kolezija (kopališče) Mencingerjeva ulica 4. Točil bom prvovrstna dalmatinska ln štajerska vina ter vse vrste žganja. Prvovrstna domača ln primorska kuhinja! Domače krvavice ln pečenice. — Večkrat tedensko morske ribe! — Jadranski biser! Za praznike vse vino čez ulico 1 din ceneje f ^IPrlporoia se Vutko Lozič, poslovodja )UUUi n k ji i H H ■ 11 U ¥ rTODDLJl M J * ■ JULO K JUULLJUUUt tapetništvo JAGER FRANC LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 17 — TELEFON 20-42 nudi najcenejše otomane od din 850.—, žimo od 26.— sta, Velika izbira madrace v, cauch-zof. volne, gradla ln blaga za prevleko pohištva, SIV. STROJI NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— Din PLAČILNO NATAKARICO i mlado, lepe zunanjosti — za boljšo gostilno iSčem. Nastop takoj. Pogoji: točilnica na račun, stanov, in hrana v hiši — Ponudbe na gostilno Rački, Delnice. FRIZERKO ALI FRIZERJA , iščem za takoj. Plača- dobra. Samo dobro moč. Mila Petkovič — Domžale. 3373 < MOTORJI - S ^ TRIOlKLl =: P ai v. stroji S igračnl vozički, sklrojl, avtomobilčki, kolesni deli TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA Karlovška C 4 — Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 Ceniki franko 1 Makulatura! papir proda oprava „raovenskeg* Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica itev. f Kauce TOMANE MODROCE in vse tapetniška Jelke nudi — solidno ln po nizki ceni dDOLf RADOVAN — Mestni trg 18 Velika izbira najmodernejšega blaga za pohištvo. ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJE V A UL. 6 je izdala tele zanimive Knjige. KI vam bodo prijetno skrajšale dolgočasne jesen ske dneve m ki so zelo primerne tudi zs darilo: Ravlfen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund; PJOTR - RASPUTIN Ravllen: ĆRNA VOJNA Thompson; SIVKO Maierleva; RUDARSKA BALADA Naše cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v resnici najceneiše slovenske knjige kljub temu pa so vsebinsko odlične, zelo okusno pa so tudi opremljene Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga h tane 15.— dna. Pri broširanih knjigah računamo zs omot to poštnino samo 1 din, pri vezanih v celo platno pa 1-50 dia. Naročila sprejema to jih takoj Izvršuje: ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJE V A UL. 6 Urejuj« Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno4' Fran Joran II Za upravo in inseralm dal listo Oton Christot // Vsi v Ljubljani m