NO. 83 Ameriška Domovina /lf /1/1’ El ■ !%l—HO i%m W> AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN IANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WŠPAP€R CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, APRIL 28, 1954 ŠTEV. LIV — VOL. LIV MEDNAR. KONFERENCA V ŽENEVI Iz poročil o konferenci je razvidno, da Zapat nima nič dobrega pričakovati. ŽENEVA. — V ponedeljek se je tukaj pričela ena najbolj eksplozivnih mednarodnih konferenc izza monakovske, na kateri je dal Chamberlain Krkonoše '(Sudete) Hitlerju. Ko sta stopila v konferenčno dvorano Molotov in kitajski zunanji mini-ister Chou En-lai, se je vseh na-Vzočnih polastilo občutje, da to rie bo imelo dobrega pomena. Zastopniki komunistov hočejo preiti čim prej k razpravi o KO' ‘roji in Indokini, ker hočejo v Polni meri izkoristiti malodušje in in defetizem Francozov. V ponedeljek zvečer so se na priporočilo francoskega zun. ministra Bidaulta sestali ministri velikih štirih držav (Kitajska še ni bila Zastopana), da se dogovore, ka-tere države naj se povabi k razgovorom glede Indokine. Med Amerikanci in Britanci so se vršila tudi vojaška posvetovanja. Če bo Lanielova vlada v Parizu padla, kar bi bila posledica izgube trdnjave Dien Bien Phu, kodo ostale francoske čete v In-‘tfokini morda cele tedne na ce-^ilu, brez vsake direktive iz Pa-niza. y |em slučaju bi bila In-^okina izročena na milost in ne-nrilost borcem, komunističnega glavarja Viet Minha. Državnega tajnika Dullesa se-*jaj dolže, da je pogoltnil bese-°’ ki jo je poprej dal, da bodo namreč Amerikanci pomagali ranoozom v Indokini. Ta in-_erpretaeija se je pojavila, ko se le zvedelo, da Amerika noče u-jPorabiti svojih mornariških le-al in letalcev v Indokini. (Med ern pa javijaj0 druga poročila, a ameriška mornariška letala, Novi grobovi Joseph Grahovac Po kratki bolezni je preminul v Polyclinic bolnišnici Joseph Grahovac, star okoli 60 let, stanujoč na 1167 Norwood Rd. Bil je samec. Tukaj nima sorodnikov. Bil je dober prijate! družine Škufca na Russell Rd. Rojen je bil v selu Degoja, fara Po-kursko, kjer zapušča sestro Barbaro in več sorodnikov. Tukaj je bival 42 let in je bil član dr. Loška dolina. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in nato na Hillcrest pokopališče. Magdaline Skuzinskas Po kratki bolezni je preminula v Huron Rd. bolnišnici Magdaline Skuzinskas, stara 72 let, stanujoča na 382 E. 162. St. ki bila dobro poznana med našim narodom. Tukaj zapušča soproga Joseph, sina George in Joseph, hčer Ann Gazer in več sorodnikov. Rojena je bila v Lit-vaniji. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:15 ur iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ob 9:00 uri in nato na Cal-varija pokopališče. °dena od franooskh pilotov, °mbardirajo sovražnikove po-°2aje v Indokini. Stvar je torej nejasna. Ured.). Angleži in Francozi žele dati s 0rnunistom čas, da “pokažejo v°je karte” in povedo, kaj prav 2a Prav hočejo. ^enske naj se Izvežbajo Za obrambo dežele NEW ORLEANS. — General ark W. Clark, bivši vrhovni £ Jeljnik čet Združenih narodov ral 0re^’ ie re^ek da bi se mo-v e ameriške ženske izvežbati top • anju s Protiletalskimi t0v°vi ^ in z vozarenjem težkih lja °rnih avtov, kakršne uporab- to ^ Prihodnji svetovni vojni bo Peobhiodno potrebno”, je re-1 general. Dramatična izjava francoskega ministra Bidaulla v Ženevi Ljudska mržnja do vojne v indokini po- iz- Tri kitajske divizije v Indokini? NEW YORK. — N. B. C. nočevalec Ron Whitehead je javil, da je dne 25. marca vmar-širalo v Indokino 18,000 mož kitaj sike rdeče armade, ki so bi-e nemudoma pomešane ali integrirane z vietminsko armado. Te tri divizije obstojajo iz ta-> imenovanih kitajskih “prostovoljcev,” kakršni “prostovoljci” so se borili tudi v Koreji. Amerika bo oborožila Irak BAGDAD, Irak — Vlada Iraka je naznanila, da so Združene države pristale, da bodo dale I- Konferenca, ki se vrši v rojstnem kraju Rdečega križa, mora poskrbeti, da se odneso ranjenci iz oblega-1 raku v°jftško pomoč, ne trdnjave v Indokini. ŽENEVA. — Zastopniki držav na konferenci so se zedinili, da bodo načeli korejsko zadevo kot prvi problem, toda nujno vprašanje Indokine zasenčuje vsa o-stala vprašanja. Francoski zunanji minister je ob otvoritvi konference izjavil, da Viethminci kršijo vojna pravila v Indokini, ker ne dovolijo odvesti stotin in stotin ranjencev iz trdnjave Dien Bien Phu. Dejal je, da je nepojmljivo, da bi se konferenca, ki se vrši v rojstnem kraju Rdečega križa, ne pobrigala in zavzela za to človečansko vprašanje. Nato je dramatično zaprosil za premirje v Indokiini, da se odnese z letali ranjence iz oblegane trdnjave. — Anton Grdina st., slavi danes svojo osemdesetletnico. Young tod brazilskega cesarja RIO DE JANEIRO. — Prince-Fatima, sestrična bivšega e-giptskega kralja Farouka, je povila dečka. Oče je princ Don Joao Braganza, pravnuk pokojnega brazilskega cesarja Pedro II. Men’s Christian Association, Addison Road Branch je prine-dila snoči njemu na čast večerjo z lepim in prijetnim sporedom. Po šesti uri se je v telovadnici YMCA poslopja zbralo blizu dvesto ljudi, da počaste Mr. Anton Grdino, ki ni poznan samo med Sovenci, ampak tudi drugod po Clevelandu in širni Ameriki. Spored je vodil Mr. Edward Hanus. Med večerjo je igral Louis Trebarjev orkester prijetne melodije, nato pa je vodja večera predstavil imenitnejše goste, med katerimi je bil sboro ves direktorij The North American Bank in predstavniki tova-ren in drugih podjetij v naselbini. Na častnem mestu poleg predsedujočega je sedel svež in vesel Mr. Anton Grdina. Charles H. Smith je govoril o pomenu YMCA in njenih načrtih za prihodnja leta. Warner & Swasey Glee Club je zapel vrsto prav lepih ameriških pesmi. Precej močan moški LEPA POČASTITEV MR. ANTONA GRDINA OB OSEMDESETLETNICI CLEVELAND. — Znani slo- zbor je pevski spored lepo izve-venski narodni prvak Mr. An- del in žel veliko odobravanja. Walter E. Baker je kot načelnik YMCA odseka na Addison Rd. Mr. Antonu Grdini k rojstnemu dnevu iskreno čestital in mu želel še mnogo let zdravja, nato pa mu v imenu YMCA za njegovo javno delo in zasluge, ki si jih je pridobil v naselbini in izven nje, izročil “Public Service Award.” Ginjen se je slavljenec zahvalil za počastitev, ki je je bil deležen in poudarjal pomen YMCA dela za mladino. “že otrokom je treba pokazati pravo pot življenja,^rneba jih je zaposliti, treba jih je navaditi trdega dela, če hočemo, da bodo kasneje dosegali uspehe!” je dejal slavljenec. Z nekaj lepimi besedami se je Mr. Anton Grdine spomnil še Mr. Joseph Konys, nakar je vsa dvorana zapela “Happy Birthday to You.” Mr. Ant. Grdini k priznanju, ki ga je snoči dobil, iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še dolgo let deloval med nami z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo do narodne stvari kot v preteklosti. Bog Vas živi Vir. Anton Grdina! Senator Johnson obsoja francoski kolonijalizem v Indokini in svari deželo, da se zavezniki svobodnega sveta v Evropi in Aziji ne bodo postavili ob stran Združenih držav v Indokini, ‘ker vedo, da vojna v Indokini ni vojna komunistične agresije. - Oni vedo, da so sile, ki se borijo proti francoski kolonijalni vladi v Indokini, v svoji pravici’. Senator Milton D. Young, republikanec iz North Dakote, je dejal: “Čim prej gremo iz Indokine, tem bolje bo za nas!” Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice WASHINGTON. — Dočim je v ponedeljek preds. Eisenhower izrazil upanje za uspešne zaključke na ženevski konferenci, so demokrati znova napadli ad ministracijo zaradi njene indo-kitajsike politike. Predsednik je izrazil svoje misli prav ob času, ko so nekatere vesti iz Ženeve naznanile, da namerava predsednik apeli rati na kongres, da bi odobril o-boroženo intervencijo v Indoki ni, če potrebno, da se prepreči tam vojaška katastrofa.. Močne izjave senatorja Johnsona Senator Edwin C. Johnson iz države Colorado je izjavil v svojem govoru v senatu, da “če bi .se ameriško ljudstvo zavedalo, kako blizu vojne smo v Indoki-mi, bi se enodušno uprlo in zaklicalo ‘stoj!’ ” Nato je pozval administracijo, naj zahteva “časten mir” za Francoze, “dokler še ni prepozno.” V zbornici poslancev pa je kongresnik Clarence Cannon iz Mo., zahteval od vlade, naj v zbornici razčisti in pojasni svojo pozicijo, preden bo zbornica pozneje v tednu glasovala o proračunu. Republikanci so naglo izrazili mnenje, da nima Eisenhower v mislih, da bi vprašal kongres za dovoljenje odpreme ameriških čet v Indofeino. PppPoklic diplomata ori ^N- — Bolgarska vlada Čjje ip°klicala iz Vzhodne Nem-poslanika Georgija Nejijv^^ki je bil v Vzhodni ^ C1L že izza leta 1950. Vremenski prerok pravi: av * klad^63 ^e^oma oblačno in bolj °” Prav tako ponoči.. NA TEM MESTU objavljamo nekaj zanimivih in značilnih odlomkov iz članka, ki je nedavno izšel pod naslovom “The Yanks Come to Saigon”, v dobro poučeni washingtonski reviji “U. S. Tews & World Report”. Sledeče odlomke je smatrati tudi kot nekako dopolnilo zgoraj šnj ih vesti, objavljenih na prvi strani lista pod naslovom “Ljudska mržnja do vojne v Indokini.” Med Saigonom iz leta 1954 in Londonom iz leta 1941 je nekaka čudna sporednica. Vedno več in več Amerikancev v uniformah je namreč videti v hotelih in na ulicah Saigona, glavnega mesta Indokine, kar je neovrgljivo znamenje vedno večje zaskrbljenosti in zamotavanja Združenih držav v to vojno. V Saigonu, mestu z dvema milijonoma prebivalcev, se malo pozna, da divja nedaleč od njega vojna. Povprečno ljudstvo, čigar tretjina obstoja iz Kitajcev, je natrpano v “tenementih” (cenenih množičnih stanovanjih), toda trgovci in vladni uslužbenci, ki pripadajo “gornjemu” sloju, pa žive v prostornih, udobnih hišah, kjer jim streže mnogoštevilna služinčad. V mestu je malo brezposelnosti, kateri so odpomogla vojna in druga “Jankeeji prihajajo v Indokino” Uradnik vietnamske vlade, ki “vlada” po milosti Francozov, je rekel: “Seveda bo težko za ljudske mase, ako uporniki zmagajo. Zanje bo slabo, ampak mi pa se bomo lahko umaknili v Nico, kjer bomo udobno živeli.. ” dela ter obvezno novačenje vojaštva. Na Amerikance je naredil Saigon sprva znaten vtis. Lep je na primer pogled na krasno palačo, v kateri je nameščena francoska visoka komisija, in na palačo vietnamske vlade. Po cestah dirkajo avtomobili uradnikov, pred njimi pa drve policisti na motornih kolesih in z ogljušlji-vimi sirenami. Pekarije so polne francoskega peciva, v restavracijah pa vam postrežejo s polži, prinešenimi v obloženem ledu z letali iz Francije. V tem mestu z ravnimi in širokimi boulevardi, obsenčenimi s košatim drevjem, je prijetno živeti. Na razpolago je vsepovsod dovolj dobre jedače in pijače. Vendar se novo prišedši A-merikanci čudoma čudijo, ko vidijo, da se v glavnem mestu de-žele,.kjer je v teku vojna za biti ali ne biti, od poldne do treh za-pro vsi uradi in trgovine, da ima gospoda obilo časa za svoje luksuzne obede in za siesto ali počitek po njih (malo pospančka-nj a po obilnem kosilu, ker to pomaga prebavi). “Nekam čudno je, na tak način voditi in izvoje- vati zmago,” pravijo Amerikanci. V Saigonu ni v angleščini tiskanih časopisov. Vodilni listi, ki jih lastujejo Francozi, objavljajo ostre protiameriške uvodnike. . . Eden teh listov je nedavno objavil zgodbo oziroma življenjepis Chou En-lai-j a, v Franciji izšolanega ministrskega preds. in zunanjega ministra Rdeče Kitajske, o katerem pravi, da je “v njem vsebovano vse, kar morejo nuditi evropske in azijske kulture:' — članek zaključuje z napovedjo, da bo Chou En-lai na ženevski konferenci o vprašanjih Koreje in Indokine “ameriškega državnega tajnika Dullesa potisnil popolnoma v kot.” Težavno je opisati reakcijo Vietnamcev do Amerikancev. — Eden teh je nedavno dejal: “Oni (Amerikanci) so bolj čisti kot Francozi.” — Drugi: “če že moramo imeti gospodarja, je bolje, da imamo dobrega.” — Onega večera sta se dva ameriška marina v neki gostilni stepla s skupino francoskih vojakov. V tepež je nemudoma posegla skupina domačinov, ki je rešila Ame- rikanca pred pestmi Francozov, pa ne iz ljubezni do Amerikancev, temveč iz sovraštva do — Francozov. . . Indokina je popolna francoska trgovinska korporacija, v kolikor se tiče trgovine in investicij. Vietnamski vladi načeljuje bivši cesar Annama, Bao Dai, ki ne živi v Saigonu, temveč v Da-latu, kjer je bolj hladno podneb- Komentar republikanca Younga Toda odločen govor senatorja Johnsona je izzval od strani re-publikanskega senatorja Milton D. Young-a iz Norih Dakote sledeči komentar: “Čim prej gremo iz Indokine, tem bolje za nas!” Senator Johnson je v svojem govoru v senatu dejal, da je sedaj v teku “križarska vojna”, da se poššje ameriške čete na pomoč Francozom. Nato je de-ja, da sama Francija in vsi njeni zavezniki, razen Amerike, vedo, da v Indokini “ne morejo zmagati.” To ni vojna komunistične agresije! Šibajoč francoski kolonijaizem v Indokini, je Johnson svaril deželo, da se zavezniki svobodnega sveta v Evropi in Aziji ne bodo postavili ob stran Združenih držav v Indokini, “ker vedo, da vojna v Indokini ni vojna komunistične agresije. Oni vedo, da so sile, ki se borijo proti francoski kolonijalni vladi v Indokini, v svoji pravici.” Dalje je rekel, da je ljudstvo Združenih držav “enodušno nasprotno” nameri, da bi se posla-e ameriške borbene sile v to džunglsko vojno.” “Ta sedanja križarska vojna, da se pošlje ameriške čete v Indokino ob neizkalkuliranih stroških in neizkalkuliranih posle-diccah, je najbolj lahkomiselna zadeva v vsej naši zgodovini”, je rekel senator Johnson. Dalje je dodal, da bi to pomenilo minimalno število 500,000 ameriških žrtev in 100,000,000,000 izposojenega denarja.” Stvar se utegne vleči deset let Taka vojna, je dejal, se utegne vleči deset let ali pa utegne razplamteti svetovno vojno, ki lahko traja sto let brez vsakršne zmage.” Poleg tega pa bi utegnila taka vojna pognati rjave in ma- je in kjer je del j. od vladnih lajske rase v komunistično fron_ zadev. On je skrajno nepopularen, česar se zaveda. Od Fran-eozov sprejema posebne denarne sklade, o katerih ne polaga nikomer računov. Denar nalaga razne investicije v Franciji, Zdr. državah, Afriki in Južni A-meriki. Lastuje tudi mnogo hiš in plantaž. Nek visok uradnik je oni dan razpravljal o bodočnosti in rekel: “Seveda bo težko za ljudske mase, če zmagajo Vietminhci. (Vietminhci so oni, ki jih označujejo za komuniste, kar niso in kar je povedal tudi sen. Johnson, res pa je, da jih v boju proti Francozom vodijo komunisti. Ured.). “Za mase bo slabo, ampak mi pa se bomo lahko umaknili v Nico, kjer bomo u-dobno živeli.” — (Nica je krasno in drago kopališče ter zabavišče bogatašev na Francoski Rivieri. Ured.). to in v boj proti beli rasi, ki bi se končala z uničenjem civilizacije. Neposreden konflikt Kongresnik Cannon pa je povedal v zbornici poslancev, da je direktno nesoglasje v izjavi PODPREDS. Nixona, ki je pred desetimi dnevi rekel, da bo Amerika morda morala vreči svoje čete v Indokino, ako odide Francija iz nje, nakar je izjavo osladil z besedami, da ne verjame, da bi se pojavila tam potreba po ameriških četah,—In med POROČILI ČASOPISJA, da Združene države ne bodo pod nobenimi pogoji branile Indokine ali delov njenega ozemlja. Dalje je rekel, da je skrajno važno, da je zbornica poučena o poziciji in namerah vlade, preden glasuje o predloženem proračunu. Seja— Norwood Community Council ima v četrtek ob navadem času sejo v St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Ave. Dr. V. Meršol ne ordinira— Dr. Valentin Meršol, 6127 St. Clair Ave., zaradi bolezni do nadaljnjega ne bo v uradu. Primarne volitve— Primarne volitve, ki bodo prihodnji torek, so zelo važne. Več naših rojakov kandidira in išče nominacije v različne urade. Naša dolžnost je, da gremo vsi volit in da pomagamo tudi našim rojakom! Vrnila se iz bolnišnice— Mrs. Mary Zupančič, 6708 Bonna Ave., se je vrnila iz bolnišnice. Zahvaljuje se za poslane cvetlice, kartice in drugo. Predsednik Embalmers Ass’n—< Na zadnji redni seji Cleveland Embalmers Ass’n je bil izvoljen za predsednika za prihodnje leto Louis A. Žele ki je sedaj tudi predsednik Ohio Embalmers Ass’n. Trije ubiti v železniški nesreči HANNAU, Nemčija. — Najmanj tri osebe so bile ubite in nad 60 ranjenih, ko se je neki vlak zaletel v Rim-Copenhagen ekpspresni vlak. Proti priznanju Kitajske WASHINGTON. — Organiz-zacija The National Council of Catholic Men poziva vlado, naj nikar ne prizna Rdeče Kitajske. -o---_ Tiger napadel moža NEW YORK. — Tiger je napadel ter nevarno ogrizel Chas Hicksa, 24 let starega uposlenca Rinigling Bros. cirkusa. Smrt marina pod tankom CAMP LEJEUNE, N. C. Pfc. Joseph Cook, star 18 let in doma iz Bostona, je bil ubit, bo je na vojaških vajah padel pod tank. NAJNOVEJŠE VESTI CLEVELAND. — Chase Brass & Copper Co., Inc.., je naznanila, da ima načrte za razširjenje svoje tovarne na Babbitt Road v Euclidu. Za to bo izdala 4 milijone dolarjev. BOGRAD. — Jugoslovanski diplomati so včeraj odpotovali v Tirano, v Albanijo, kjer bodo na novo odprli tamošnje poslaništvo, ki je bilo zaprto od leta 1948, odkar jo Jugoslavija prelomila s Komuni-formo. ŽENEVA. — Velika Britanija jt-podprla Francijo v njenem prizadevanju, da bi se izposlovalo konec bojev v Indoki* ni in doseglo vsaj začasno premirje.. HANOI, Indokina. — Kljub silnim nalivom in artilerijskemu ognju upornikov so Francozi v osrčju trdnjave Dien Bien Phu včeraj postavili več novih utrdb. LONDON. — Sovjetska zveza je včeraj javila sestavo novega kabineta, ki sestoji iz 54 mož in ene ženske. BONN, Nemčija. — Nikolaj Hohlov, bivši kapetan sovjetske tajne policije v Moskvi, je včeraj apeliral na predsednika Eisenhowerja, naj reši, če more njegovo ženo Janino pred maščevanjem komunistov. Ameriška Domovina ■*»*•/% t%i—MOfVt « - Clair Are. HEndnnon 1-Wt% Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays C3«neral Manager and Editor: Mary Debevec___ NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Zs Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Amerika se bo prej ali slej znašla, kot se je še vselej v preteklosti, in tedaj bo z začudenjem gledala na sedanji čas, kot gleda danes z začudenjem na kratkovidnost svojih predstavnikov na znanih konferencah v Teheranu, Jalti in Potsdamu Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post O#-tlce nt Cleveland, Ohio, under the act of March Srd^ASTS. No. 83 Wed.., April 28, 1954. Mar res nimamo nobenega važnejšega posla? Pretekli četrtek so se začela pred Stalnim preiskovalnim pododborom Senatnega odbora vladnega delovanja (Permanent Investigating Subcommittee of the Senate Committee on Government Operations) zaslišavanja, ki naj pokažejo, kdo ima prav:' senator McCarthy ali armadni tajnik. Kako je do vsega tega prišlo? Kako je mogoče, da v času> ko je na tehtnici bodočnost svobodnega sveta, ko se odloča o vojni in miru, naši zakonodajalci zgubljajo čas s takimi manj važnimi osebnimi stvarmi? O senatorju McCarthyu in njegovem delu smo pisali že večkrat. Povedali smo, da je storil Ameriki veliko uslugo, ko je obrnil pozornost javnega mnenja na podtalno delovanje komunistov; poudarili pa tudi, da je borbi proti komunizmu škodoval, ker je splošno narodno vprašanje izkoristil v strankarske namene in se posluževal tudi načina, ki ga ni mogoče vedno spraviti v sklad z ameriškim pojmom o svobodi in demokraciji. Senatni preiskovalni pododbor, ki mui je McCarthy predsednik, je začel preiskovati delovanje komunistov v ar-'madi. Senator je trdil, da so bili v Fort Monmouth, N. J., kjer raziskujejo delovanje radarjev, na delu vohuni. Hotel je dalje vedeti, čemu je armada povišala zobarja Irving Pe-ressa in ga častno odpustila, čeprav ni hotel dati odgovora na vprašanje ali je komunist ali ne. Pri tem zasliševanju je senator McCarthy prehudo in preostro prijemal generala Zwickerja. Njegov nastop je bil gotovo obsojanja vreden. Z generalom, ki je ponovno stavil svoje življenje v nevarnost za korist in obrambo svoje domovine ter dobil za svojo hrabrost in sposobnost več odlikovanj, vendar federalni senator ne more govoriti kot s paglavcem, pa čeprav bi bil ta kaj zakrivil. Kdo je končno brez napake? Nekaj časa je zgledalo, da bo kljub temu vsa stvar brez posebnega vznemirjenja šla v pozabo, saj ima današnji svet dosti drugih skrbi in Amerika še prav posebno. Namesto da bi odgovorni ljudje v vojski vso stvar preiskali in poskrbeli, da se take stvari v bodoče ne bi več godile, so sestavili dolgo poročilo, kako sta se senator McCarthy in njegov Svetovalec Roy M. Cohn zavzemala za nekega Schine-a, ki je preje brezplačno pomagal pri delu pododbora, pa moral sedaj iti služit vojsko. Z objavo tega poročila so odgovorni ljudje v armadi skušali postaviti sen. McCar-thya v slabo luč pred javnostjo češ, s kako pravico zahteva pojasnila od vojske človek, ki skuša dobiti pri njej posebne ugodnosti za nekega svojega znanca. S tem so seveda hoteli pozornost obrniti v drugo smer. Zastopniki armade so pri zasliševanjih priznali sami, da intervencije raznih članov Kongresa v prid ene ali druge osebe niso nič izrednega in nenavadnega. Na ta politični napad, ki armadnemu tajniku in njego-vim svetovalcem gotovo ne dela nobene posebne časti, je enator McCarthy odgovoril z očitkom, da je armada skušala “slučaj Schine” izkoristiti za končanje preiskave o podtalnem delu komunistov v njej. Drug drugemu so začeli očitati laž in potvarjanje resnice. McCarthy je nato odstopil začasno kot predsednik preiskovalnega pododbora, da bi ta v posebni preiskavi ugotovil, kdo govori resnico in kdo 'aže. Ta zasliševanja prenašajo radio-oddajne in televizijske postaje po vsej Ameriki. Resni ljudje v deželi so se začeli spraševati, če senatorji res nimajo drugega dela, kot da se ukvarjajo s takimi rečmi, zunanji svet se nam je pa začel smejati. Edini, ki ima od tega korist je komunizem. Dostojen in olikan človek bo šel v slučaju, če mu kdo očita laž ali kako drugo nečastno dejanje, iskat zadoščenja na sodišče, če je seveda oni, ki mu je to očital, te časti vreden. Senator McCarthy in armadni tajnik ter njuni svetovalci se obdelujejo sedaj pred vso ameriško in svetovno javnostjo. Časopisje prinaša o teh zasliševanjih obsežna poročila na prvih straneh. Državljani presede dolge ure pred televižni in spremljajo ta čudni cirkus, ki ubija v njih spoštovanje do naših zakonodajalcev in visokih vladnih predstavnikov. Naj že v tej “borbi” zmaga kdorkoli, svoje časti ne bo rešil. Postopek ene kot druge strani je bil že ob samem po-četku, ki je sedanje zasliševanje sprožil, resnih odraslih ljudi nevreden. Mislimo, da je današnji čas za bodočnost naše domovine vse preveč važen, da bi smeli pozornost javnega mnenja zaposljevati z osebnimi zgodbami raznih Schine-ov, pa tudi armadnih tajnikov in senatorjev. Človek se pri tem nehote spomni na znano zgodbo iz “Zadnjih dni Jeruzalema.” Ko so rimske legije stiskale judovsko prestolnico, So se njeni branitelji med seboj prepirali in vojskovali, včasih celo z večjo vnemo in trdovratnostjo kot s sovražnikom zunaj obzidja. Tudi če se včasih bolj pored- j koma oglasimo, vendar to ne pomeni, da ne delamo. Včasih je v tiho življenje položenega več prizadevanja kakor v glasne in vidne uspehe. Naša fara ima kar dobrega polducata raznih organizacij. Vse so prav aktivne in zlasti odbori vstrajno delujejo. V podrobnosti se ne morem spustiti. Omenim le Društvo sv. Cirila in Metoda, ki je v glavnem zaseglo nove naseljence. Dne 14. februarja t. 1. se je vršil drugi občni zbor društva. Stari odborniki so drug za drugim dali svoja poročila, ki so bila z odobravanjem sprejeta. Ni lepe prireditve v čim večjem številu. Lepe pozdrave vsem bralcem. Anton Lagoja. -o-------- Koncert “Triglava” Cleveland, O. — Upam, da že vsi veste o koncertu “Triglava,” ki bo v nedeljo, 2. maja, v Sach-senheimu na Denison Ave. Začetek ob štirih popoldne. Pevsko društvo “Triglav” je za to prireditev pripravilo samo slovenske pesmi. Na sporedu sta dve koroški narodni, Grumov venček, Svetkov “Most vzdihljajev,” Hladnikova “Bleškemu je- v ,zeru,” ki jo le redko kdaj sliši- bila to zgoij formalnost^ marvec ^ in ge več drugih pesmi June Babitt-Price bo nastopila v ne- zasluženo priznanje lanskemu odboru. Nato so soglasno sprejeli društvena pravila v njihovi dokončni obliki. Osnutek za nje je pripravil naš duhovni in nadzorni vodja župnik dr. Farkaš, ki je pri tej priliki tudi povedal nekaj aktualnih in vzpodbudnih besed. Nato so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen mladeniško čili starešina g. Josef Rednak, za tajnika in blagajnika pa funkcionarja iz preteklega leta, to je podpisani in g. Vlasak Miroslav. Načelniki posameznih odsekov so postali sledeči: dramatski odsek je prevzel g. Mally Stanislav, pevski zbor g. Zadravec Martin, godbo pa g. Avguštin F. Palir. Mlade športnike naj bi organiziral g. Stane Koprivec, mlade športnice pa gdčna. Mar-gareth Divjak. Prvi trije odseki se že pridno gibljejo. Pevski zbor nam je pokazal svojo izvežbanost za Veliko noč, godba je pa v dvorani že dvakrat žela splošno odobravanje. Sedaj so se opogumili še gledališki igralci. Pripravljajo veselo in duhovito igro z naslovom; “Poslednji možje.” Z njo nas hočejo presenetiti prvo nedeljo v maju mesecu t. 1. ob 3. uri popoldan. Zdaj pa je na vas bridgeport-ski Slovenci in Slovenke, da pokažete, koliko ste vredni in kako cenite prizadevanje svojih rojakov. Vsak naj bi napravil sklep, da za to priliko pride v našo farno dvorano. Radi se potrkamo na svoje prsi in se pobahamo, da smo Slovenci. Tudi se je že večkrat slišalo, daje treba slovenski jezik v Bridgeportu kar najbolj poudariti in čim dalje ohraniti, toda tega dela ne smemo prepustiti samo domačemu g. župniku in trem ali štirim garačem pri Društvu sv. Cirila in Metoda. Zdaj pokažite, da vaše slovenstvo ne obstoji samo v besedah. Najmanj kar od vas pričakujemo je, da na našo prireditev pridete vi vsi in vaše družine polnoštevilno. Odbor Cirilovega društva vas zagotavlja, da se zaradi prihoda ne boste kesali. Izplača se priti na to prireditev že zato, da boste videli na novo preurejeni gledališki oder, ki je bil pred dobrim tednom od vrha do tal moderniziran. Samo zavese so stale skoro' en tisočak. Čisti dobiček pojde za pokritje te naše pridobitve. A tudi lepo bo na prireditvi. Igra vam bo privabila solze veselja v oči. Po igri se bomo pa zavrteli po stari navadi ob ubranih zvokih naše domače godbe. Za jedačo in pijačo pa bo preskrbljeno kakor vedno. Torej pridite in udeležite se te kaj točkah tudi solo. Za zaključek bo podal mešani zbor prizor iz rokovnjaškega življenja v “Črnem grabnu.” i Jo,s. Jurčič si gotovo ni nikdar mislil, da se bodo njegovi “Rokovnjači” študirali v zraku. In tako je bilo. Ker se vozim dvakrat na mesec v Washington, kjer poučujem operno šolo, in primanjkuje časa, sem moral preštudirati “Rokovnjače” med potjo leteč v našo prestolnico. Rokovnjači so imeli vse svoje velike zabave pravzaprav v Jermanovih vratih v Kamniških planinah, toda, ker Črni graben znan po igri, se držimo tega imena. Potem, ko jih je Nande zapustil, so si izbrali drugega glavarja, kateremu so dali ime “Veliki Groga.” On je med drugim sklepal celo poroke med rokovnjaškimi pari. O tem so mi pravili tudi moja mati, čeprav niso nikdar brali Jurčičeve povesti. Torej pridite na prireditev “Triglava.” Dobro se boste zabavali. Anton Šubelj. J fkavi tone s hriba. Joliet, 111. — Zadnjič sva s prijateljem sedela v taverni na Hickory St. Bara je bila zasedena, kakor kake jasli, kadar pridejo krave s pašnika v stajo, ko je čas za molzenje. V taverni včasih marsikaj slišiš, včasih kaj pametnega, največkrat prazno .brbljanje, kakor pravijo Hrvati. Slednji so radi glasni v gostilnah. Pijača jim daje pobudo in korajžo, da se jim jezik vrti kakor kak vrtiljak na vodni sesal-ki na farmah, ko ga sape ženejo, da sesa sesalka vodo za razne potrebe. Neki “bračo,” ki ga kličejo z imenom “Sam” je na vse pretrge razlagal na drugem koncu bare, da vojna v Indo-Ki-ni, ni nič drugega kakor vojna francoskih kapitalistov, ki izčrpavajo deželo, a narodi se upirajo in bi se radi otresli francoskega varstva, ker čutijo, da so sami sposobni voditi in čuvati svojo usodo. Ostali so nekateri prikimavali, drugi so godli svojo in praznili vrčke piva in male “šilčke” napolnjene z raznim žganjem. Zraven so se odkašljeva-li, brisali z robci ter kazali svojo zadovoljnost, kakor bi hoteli povedati: dobro je nam za temi jaslimi, preko katerih se nam postreže z dobro rakijo in drugimi dobrimi pijačami. Ko sva s prijateljem korakala proti domu, me je ta vprašal, kje je ta Indo-Kina, o kateri so toliko govorili tam za baro. Povem vam, da sem bil pri tem vprašanju sam v zadregi, da bi mu dal pravilno pojasnilo. Naredil sem v tem oziru kar mi je znano. Indo-Kina ima zemljepisno obliko črke “J.” Na vzhodu jo obdaja južnokitajsko morje, na južno zapadnem kancu pa siamski zaliv vse gori do siamske konice. Na severu meji na Kitajsko, severnozapadno ima kakih 125 milj dolgo mejo z Burmo, potem pa zelo vijugasto mejo s Siamom vse od Burme doli do siamskega zaliva. Indo-kina tvori pet zveznih državic in dežel. Na severu je pokrajina Annam, na jugu je Conchin-Kina, na jugo-zapadu je -Cambodia in med Annamom in Siamom pa leži pokrajina Laois Teh pet pokrajin je sedaj uradno organiziranih in povezanih v tri zvezne države in sicer v “Viet Nam” so vključene To n g ki n g, Annam in Conchin-kina, Cambodia in Laos pa sta samostojni monarhiji. Vse te dežele so povezane med seboj v neko federacijo, toda spadajo v okvir francoske unije, na nekak podoben način, kakor razne dežele in pokrajine v zvezo britanskega commonwealtha (občestva). Francoska intervencija v In-do-kini datira iz leta 1787. Con-chin-Kino so Francozi zasedli 1862. Pokrajino* Tonking so anektirali leta 1884. In protektorat nad deželo Annam so dobili tudi isto leto 1884. Nekaj ozemlja so dobili leta 1893 in 1896. Siam pa jim je odstopil nekaj ozemlja leta 1907. Razume se, da Francozi niso vzeli teh dežel in pokrajin v oskrbo za sam “bohlonaj,” ampak radi drugih namenov, katerih ne bomo tu razlagali. Borba za večjo samostojnost, neodvisnost, ali večjo autonomijo ljudstev imenovanih dežel je trajala naprej in naprej; Francozi so zadnjih petdeset let morali v marsičem popustiti. Danes imajo še odločilno besedo* nad Vietnam deželo, nad Cambodio in Laosom. Te dežele in pok raj ne štejejo nekako nekaj nad 27,000,000 prebivalcev (domačinov, ki so mešanica raznih južno-kineških plemen. Francozov pa je tamkaj samo 43,000, pa se smatrajo* za gospodarje in odločajo v marsičem. Ravno to ne gre domačinom v glavo, da bi 43,000 tujcev gospodovalo in odločevalo nad 27 milijonov domačinov. Viet Nam je še močno povezan v zvezo s Francijo. Cambodia in Laos pa imata nekoliko širšo politično samostojnost. Toda lani leta 1953 so vse tri dežele stavile Franciji zahtevo za (popolno neodvisnost. Tudi volitve v Viet Namu so se izrazile za to. Od leta 1945 naprej pa so* se začeli pojavljati takoimeno-vani vietminški uporniki, ki jih vodi Ho-či-Minh, kateri štejejo sedaj okrog 10 divizij po številu nad 400,000 mož, ki so dobro oboroženi in se skrivajo po gorovju in višavah severne Laos pokrajine in v Tongkingu in imajo zveze z kitajskimi komunisti, ki jih zalagajo z orožjem in marsičem drugim. Vojna se je tako razširila, da mnogi celo ne verujejo, da bo Francija v tej borbi zmagala. Zdaj pomaga Franciji že Amerika in sicer tako, da mi Amerikanci plačamo za vojne račune več kakor 75 odstotkov. Vse to, da ustavljamo v Aziji komunizem. Vietminški uporniki, ki se borijo proti Francozom se skrivajo* po gorovju in gorskih planotah. V nižave pridejo v napad le v zimskih mesecih, ko se pota vsled manj dežja utrdijo. Spomladi in preko poletja postane teren neprestopen vsled t repičnega deževja in poplavja. Ker gre Ameriki v veliki meri zato, da zaustavi kjerkoli treba komunistični pohod in uspeh, zato v tej borbi velikodušno pomaga Franciji. Daje ji denar in material in celo pošilja tja tehnične strokovnjake, da poma- Igrajo se slepo miš iVi bolezni, ki je ravno naciona-Pod tem naslovom prinaša Jizem najslabše vrste. Ti ljudje “Katoliški glas” 22. aprila zani- (imajo le en cilj pred sabo: čim- miv uvodnik o razmerah in razpoloženju med italijanskimi krščanskimi demokrati na Goriškem in Tržaškem. Člankar navaja, da namerava sedanji italijanski ministrski predsednik M. Scelba izvesti obširen socialni program in tako spodnesti tla komunizmu, nato pa nadaljuje: “iče ima v svoji stranki dosti takih pristašev, kakršni so demokristjani na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, prav gotovo ne bo uspel. Zakaj povedali smo že enkrat, da tukajšnji demokrati bolehajo na neozdravlji- gajo Francozom do zmage. Orožje bo morda uspelo, kako; in kaj bo ostalo pa v spominu in srcih tamkaj snih ljudi napram nam, je pa drugo vprašanje. Mi Amerikanci, ki pravimo, da se borimo in da ščitimo svobodo in demokracijo, pomagamo v tej borbi onim, ki želijo obdržati ljudstva v Indo-kini pod svojo kontrolo. Na eni strani je prav, komunizem je treba zaustavljati, ampak pri tem obenem p*re-križavamo račune domačinom, ki hrepene in umirajo za svojo* neodvisnost. Kdo ima v tej borbi prave karte v rokah? Ni dvoma, da kolikor se tiče namena zaustav-Ijenja komunizma, jih imamo mi. A kar se pa tiče onega dela te pravde, da naj še naprej ostanejo gospodarji nad narodi taki “svobodoljubni” varuhi, kakor so Angleži in Francozi, se mi pa zdi, da to niso preveč privlačne karte. Amerikanci smo v neki čudni družbi v tem. Zdi se, da smo večkrat po okoliščinah prisiljeni zobati črešnje z ne preveč, priljubljenimi sosedi. — Nekaj o drugih zadevah: — Iz krogov stavbinske industrije poročajo, da je opaziti več-j o živahnost, kakor pa lansko leto ta čas. Urad tukajšnega sta-vinskega inšpektorja objavlja, da se je tekom januarja in februarja letos izdalo dovoljenj za razne gradnje stanovanjskih hiš in drugih poslopij za več kakor prej zadušiti ali poitalijančiti to malo Slovencev, 'ki so ostali pod Italijo in na STO, ter nato pripraviti pogoje za povrat. v Istro, Dalmacijo in Slovenijo. Zato je po vojni postal njihov ljubljenec Pella, ki je poslal divizije na mejo zoper Jugoslavijo. V njih srcih gorita še vedno z naj svetlejšim plamenom lučki pred podobo Mussolinija, ker je vkorakal v Ljubljano in pred podobo D’Annunzia, ker je vkorakal na Reko. Ti ljudje se boje le enega: Slovanov. Sanjajo le eno: povratek Trsta k Italiji, kar pa naj bo le začetek prodiranja v Istro in Dalmacijo. Tako kratkovidnih in ozkosrčnih ljudi, kot so tukajšnji italijanski demokratični voditelji, verjetno nima svet, Izgovarjajo se, da je ljudstvo tukaj tako nastrojeno in da zato ne morejo voditi narodno strpne politike.” Novo zborovanje Slov. kršč. soc. zveze v Trstu Poročali smo o občnem zboru SKSZ, ki se je vršil 14. februarja. Takrat se je zborovanje završilo s sklepom, da se pozneje nadaljuje. Iz vsega tega pa doslej ni bilo nič, ker to ljudem, ki gledajo proti Ljubljani in Beogradu, ne gre v račun. Zato-pa je bil 11. aprila sklicani nek sestanek, na katerega pa so bili povabljenii le prijatelji dr. Besednjaka. Na sestanku se je baje razpravljalo o reorganizaciji SKSZ, novih pravilih in novem listu. Ti načrti potrjujejo domnevo, tako sodi “Katoliški glas,” po* katerem to poročilo posnemamo, da gre za ustanovitev nekega čisto novega društva z nekakim meglenim splošno slovenskim programom brez kakega ideološkega razlikovanja. To bi utegnil biti nekak predpekel Osvobodilne fronte, pravi pisec v KG nato pa nadaljuje: “Nam, katere so pri razdeli' tvi vabil prezrli, ne bo močno žal, če nas bodo iz takega krščanskega socializma izključili-Ostali bomo zvesti resničnem^ krščanSko-socialnemu programu-Tudi grožnja z nekim novim h' stom nas ne vznemirja. Če b° $900,000.00 vrednosti. Med dovoljenji za nove stavbe je 72'do- i ta list znal meško povedati vsa- voljenj za nove stanovanjske hiše. Torej ne bo tako hudo, bo še dosti zaslužka in jela. — Iz Highland Park, 111. poročajo, da neka 30-letna Mrs. Betty Gottlieb toži za $25,000.00 odškodnine nekega Martina Block, starega 36 let. Kaj menite zakaj? Poljubil jo, je, ali-kakor pravijo naši Ribničarji: “kušnil jo je!” Kajko jo j*e pa “kušnil,” da je poljub tako drag? Well poročilo omenja, da ji je pri tem, nekaj poškodoval hrbtenico in da je morala radi tega na operacijo, da so jo “poištimali.” Well, če bo nioral Block plačati za tisti poljub $25,000.00, si ga bo presneto dobro zapomnil. Iskreno pozdravlja vse v Jo-lietu in po Ameriki, Tone s hriba. R. Grosser ponovno kandidira Cleveland, O. — Bob Grosser zastopa 21. okraj že 38 let v Kongresu. V preteklosti se je izkazal kot borec za malega človeka in kot dober zakonodajalec. Kljub visokim letom kandidira ponovno pri demokratskih pri-| marnih volitvah 4. maja. Ob-1 ij-ublja, da se bo v bodoče prav i tako vneto boril za pravice in blagostanje malega človeka, kot 'je to delal v preteklosti. kemu, kar mu gre, tudi titovskemu komunizmu, ga bomo brali in bomo samo obžalovali, da ue izhaja vsak dan, kajti zelo p°' greš am o nekomun,stičnega dnevnika. če pa bo to samo Kar' deljevo glasilo- titovskih sopotnikov v Trstu, ne bo mogel napra' viti nikomur veliko škode, ker bo postal kmalu predmet prezira in zasmeha.” Drobne vesti V Gorici so letos izredno lep0 praznovali Veliko noč. V stolni' ci je bilo rano zjutraj vstajenj6 s petjem slovenskih velikonočnih pesmi in slovensko slovesno sv' mašo. — V žabnicah so preživ6' li velikonočne praznike v naj' bolj mrzli burji, ki je brila* in pihala skozi dolino. V velike1*1 tednu je celo tu in tam nalet3' val sneg, ki pa vendar ni zapa' del. — Po odhodu prvih 600 W žaških delavcev v Avstralijo* ie sedaj nadaljnih 4,000 tržaških brezposelnih vložilo prošnjo za izselitev tja. Največ so se P ri' i, javljali nestrokovni d e ha v 6 uradniki in mladi izobražene1* ki ne morejo dobiti nobene Pu merne zaposlitve. Tako odhaja jo Slovenci v vedno večjem s*6 vilu v tujino, na njih mesta P^ prihajajo italijanski južnjaki, takoj dobe vanje. zap : šiite v in stan0 Dr, Josip Gradca: Zgodovina slovenskega naroda II, Doba državnega absolutizma in centralizacije Od Ferdinanda IB. do Leopolda II. (1619-1792) 6. Cerkvene razmere. Ustanovitev goriške nadškofije Vse župnije so oddajali in tudi na nje umeščali drugi prelati, v cerkvenih zadevah so se obračali župniki in arhidijakoni na dunajskega nuncija, ki jie poverjeval škofovske posle kakemu avstrijskemu prelatu, u-radno občevanje s patriarhovo kurijo v Vidmu je bilo pod kaznijo prepovedano. Vodno bolj se je kazalo, da ni izhoda iz tega nevzdržljivega položaja kakor le z ustanovitvijo nove avstrijske škofije. Po dvestoletnih obravnavah, posvietovanji^h in ’Pogajanjih se je končno imela Važna potreba rešiti pod vlado Marije Terezije. Pobožna cesarica ni mogla prezreti žalostnega položaja, v katerem so bili njeni podložniki v južnih deželah. Poslala je v Rim k papežu slovečega pridigarja o. Avguština iz Luga-ria> da mu opiše neznosno sta-n]e in ga prosi pomoči. Benedikt XIV. je takoj sklenil ustrie-oi prošnji avstrijske cesarice, ne plode na ugovore, ki jih je bilo pričakovati od beneške riepub-'JiSe, in preskrbeti avstrijskemu. delu akvilejske škofije po-Sebnega škofa. Izdatno jje pospešila namero cesaričino velikodušna ponudba goriškega ba-Sona Antona Codellija, ki je ho-pomnožiti skromno ustano-Vl1'0 glavnico Vida Gullina in je eiao naj lepših hiš v mestu od-menil za stanovanje prihodnjemu škofu. Codelli je daroval za ustanovitev škofije v Gorici 40.000 goldinarjev, pi’av toliko vsoto tucti za ustanovitev proštije in dveh kanonikov. Škof naj bi P°teg tega dobil popolnoma o-Pr a vi j eno hišo s kapelo, vrtom m vinogradom. Cesarica Mari-la Terezija je to ustanovo potr-0kla 1. 1747_ in Codelliju, oziroma njegovim naslednikom, prepustila pravico patronstva za ^olno proštijo. — Benečani so napeli vse silie, da preprečijo, avano ustanovo. Nastopi- natner . So v Rimu z ostrim ugovorom m prišlo je celo tako daleč, da P udpoklicali svojega poslani-. ’ Papeževega nuncija netkah T" ^ v- ae od vseh teh zaprek ni uplašiti. Ker za enkrat še kazalo imenovati v Be-Benedikt dal A- ^azal° imenovati rednega. 1 a> se je zadovoljil s tem, da ”e luienoval 17. junija 1750 kanonika sa iz _ „ 2uane plemiške roldbine. Štu- grofa Mihaela Attem-2a apostolskega vikarja. iz znane p emiške rodbine. Študiral je v Gradcu, Moden! in Rimu, kjer se je posvetil du-hovskemu poklicu. Pozneje je dobil neko proštijo v Betten-brunn in kanonikat v' Bazelu, kjer je več let bival. Codeli je opozoril cesarico Marijo Terezijo na tega domačina, ko je šloi za to, da se za novo škofijo določi višji pastir. Začetek je bil tudi tukaj težak. Benečani so vedeli, da po-menja imenovanje apostolskega vikarja delitevak vilejske škofije. Zato so napeli skrajne sile, da bi papeža oplašili. Iskali so pomoči pri francsokem dvoru, pruskem kralju in Angleški. Po avstrijskih pokrajinah so razširjali letake, da so vse odredbe novega škofa neveljavne. Toda niti duhovščina, niti ljudstvo se ni zmenilo za te spletke in ko je ljubljanski škof, kot izvrševatelj papeževa odredbe, naznanil imenovanje grofa Attemsa za apostolskega vikarja, je našel soglasno priznaj e. Odločilni korak za delitev patriarhije je bil storjen. Treba je bili le še storjenim odredbam podeliti značaj stalnosti. To se je zgodilo že nastopno leto. Ko so Benečani videli, da vsi njihovi ugovori nič ne pomagajo, so sami predlagali v Rimu, naj se patriarhija odpravi. Benediki XIV. je to storil z bulo od 6. junija 1751, kjer je hkrati izrazil svojo namero u-■stanoviti dve nadškofiji, v Gorici in Vidmu. Meseca aprila (16.) prihodnjega leta je potem izšlo ustanovno pismo goriške nadškofije sledeče vsebine: Papež ustanovi nadškofijo v Golici, ki naj obsega vse ono avstrijsko ozemlje, ki je bilo preje podložno akvilejski patriarhiji, ji podredi kot sufragane vse tiste avstrijske škofe, ki so preje priznavali patriarha za svojega metropolita, to je škofe v Tridentu, Trstu, Pičanu in mestu Como. Hkrati se ustanovi stolni kapitelj s tremi dostojanstveniki in petimi kano-nikati. Cesarica Marija Terezija dn njeni nasledniki dobe za vedno pravico imenovati nadškofe. Za prvega nadškofa je bil imenovan apostolski vikar grof Mihael Attems. — V Vidmu je bila ustanovljena nadškofija za beneški del nekdanje akviRjske patriarhije, brez podrejenih škofov (suf-fraganov). RE-ELECT Roherš CROSSER Congressman 21st DISTRICT NJEGOVA BREZPRIMERNA POSTREŽBA JAVNOSTI JE VAŠA NAJBOLJŠA ZAŠČITA DEMOKRATSKE PRIMARNE VOLITVE—4. MAJA 1954 Nje cklovOVO znamen't0 vodstvo v kongresu je vam prineslo boljše plače in b0[jV,ne Pogoje — pokojnine — brezposelno zavarovalnino. Zdaj, čim kot Prej, ga potrebujete, da brani te koristi. Vote for ROBERT GROSSER Primarne volitve Cleveland, O. — Večkrat slišimo pripombe, da primarne volitve niso važne. Precej ljudi je res tega mnenja, sicer udeležba na njih ne bi mogla biti tako pičla. Po mojih mislih pa so primarne volitve važne, skoraj nič manj kot one jeseni. Pri primarnih volitvah si izberemo med številnimi kandidati ione, ki se nam zde najboljši in najprimernejši za posamezna mesta. Zato priporočam vsem volilcem, naj gredo 4. maja na volišče in oddajo svoj glas. Med drugimi kandidira tudi naš rojak Joseph W. Kovach, sedanji član mest. sveta, za okraj-' .nega auditorja. Jože je sposoben in prijazen mož, ki rad pomaga. Pomagajmo mu do izvolitve! Obljublja, da se bo potrudil za zmanjšanje davkov na hiše. A. J. K. Danaceau kandidira za sodnika Cleveland, O. — Saul S. Danaceau, pryi pomočnik okrajnega prosekutorja Frank Cullitana kandidira pri demokratskih primarnih volitvah za sodnika na Common Pleas Court. Kot pomožni prosekutor je deloval 18 let in si nabral gotovo veliko skušenj tako v civilnem kot tudi v kazenskem pravu. Rojen je bil v Litvi, pa je prišel v Ameriko še kot otrok in končal kasneje pravo na Western Reserve University. Leta 1920 je napravil državne izpite in deloval nato kot odvetnik. Danaceau je bil načelnik odbora, ki je sestavil sedanjo ustavo Clevelanda. Kandidat je v mestu znan kot vnet javni delavec. —-----o------ Taras M. Tarnava želi v državno zakonodajo Cleveland, O. — Taras Tarnava, v našem mestu rojeni sin priseljencev, kandidira na demokratski listi pri primarnih volitvah za državnega poslanca, če bo izvojen, se bo zavzemal zlasti REVOLUTIONARY NEW PH I LOO REFRIGERATOR! Saves Hundreds of Steps a Day! 1 Qfi| Hit* Pridite in oglejte si sedaj— Novi Philco “Golden Automatic P E R M E' S 720 East 152nd Street UL-1-2525 OPENS LEFT Prvi hladilnik na svetu, ki se odpira na obe strani Ima edinstveno kljuko, ki omogoča odpiranje vrat, kakor želite — na levo ali na desno. Odtajanje ni potrebno . . . Nič kontrolnih priprav . . . Avtomatično se napravi idealna temperatura in pravilna vlaga, tako da hrana ostane vedno sveža. PHILCO 1149. GLEJTE VSAK PONEDELJEK ZVEČER TV PREDSTAVO OD 7 DO 7:30 IN IZBERITE NAJBOLJŠE PLESALCE, KI TAKRAT NASTOPAJO! Odprto vsak dan od 9 do 9, razen v soboto od 9 do 6. — V sredo zaprto cel dan. ■r, " - 1885 1954 Naznanilo in Zahvala Žalostni in potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jie za vedno zatisnila svoje trudne oči naša dobra, blaga sestra Marie Umbrino rojema KONČAN Umrla je dne 26. marca 1954 v železniškem vozu poduUjčne železnice v New Yorku na poti na delo ob 7:45 uri zjutraj. Zadela jo je srčna kap. Pokojna Marie je bila rojena v Domžalah dne 6. aprila 1885. V Ameriko je prišla še kot mlada deklica 16tih let meseca septembra 1902. Poročila se je 19. julija 1924. Mož ji je umrl 3. dec. 1939. Potem je vedno živela sama im želela si je, da bi še enkrat videla svoj rojstni kraj in ljubi dve sestri in dva brata, a počutila se je prešibka za. tako daljno pot in je odlašala toliko časa, da jo je dobri Bog poklical k sebi, ki ga je tako ljubila. Pogreb pokojno se je vršil 30. marca 1954 iz Walter B. Cooke pogrebne kapele (zavoda) v Bronxu, New York, pripeljana v sosedno cerkev sv. Margarete, kjer je bila zvesta župljanka. Slovesno peto sv. mašo zadušnilco z asistenco, je daroval tamkajšni g. Monsignor. Po pogrebni sv. maši je bilo truplo pripeljano na katoliško pokopališče St. Raymond’s v Bronxu, N. Y., k zemeljskemu počitku, poleg njenega moža James-a. Ob odprti grudi je še enkrat Rev. Cranner molil in tako smo se za vedno poslovili od nje. Tem potom -se najiprisrčnejše- zahvaljujemo vsem, ki so prišli kropit in molit za pokojno, dalje vsem, ki so poklonili tako krasne vence, vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago in vsem, ki so spremili pokojno na pokopališče k večnemu počitku in ji izkazali s tem zadnjo čast. Naj Bog povrne vsem, ki so naročili sv. maše pri svojih cerkvah in tistim, ki so mi izročili denar za sv. maše in izraze sožalja. Vsem skupaj naj Bog povrne za vse. Tebj draga, nepozabna blaga sestra, pa naj Ti bo lahka ameriška gruda in počivaj v miru. Žalujoči ostali: v - , : < ; ,V Chicagi: brat METOD v New Yorku: bratje JANKO, CIRIL in VINKO v stari domovini pa sestri TONČKI in ANI in brata FRANC in TONE Berwyn, Illinoiis, 28. aprila 1954. wmm? za izvedbo raznih nujnih socialnih reforem in za ureditev obale Erie jezera. Taras je član Citizens League, Slovak Democratic Club in Ukranian Youth (of America. Mehika otroški raj Mehikanci, ki imajo zelo razvit smisel za družinsko življenje, vadijo otroke s seboj na delo, prav tako pa jih otroci tudi spremljajo pri nakupih, -obiskih, skratka povsod. Prav nič nenavadnega ni, če pripelje oče sina s seboj na delo v pisarno ali v trgovino. Otroci jih pri delu ne) motijo, ker si brž najdejo kaj, kar jim krajša čas. Zato je tako rekoč že običaj, da najstarejši otrok nadaljuje o-četovo delo. Bolj • ko dorašča, več zaleže njegova pomoč, tako da je že “narejen” obrtnik ali trgovec, ko odraste šolskim klopem. Mehikanci pa imajo; radi ne le svoje, marveč tudi tuje otroke. Nikomur še na misel ne pride, da bi motil otroke, ce se igrajo na cesti, čeprav se jim mora daleč izogniti. Natakarice so najbolj pic-zorne prav na male goste, prav tako skrbe zanje šoferji v avtobusih, ki jim brž preskrbe udobne sedeže. Ljubezen do otrok je enaka pri vseh družbenih slojih. Kadar pišejo časopisi, da so koga zaprli zaradi slabega ravnanja z, otroki, se članki skoraj ve-dncv končuj e-jiO; s takole pripombo:— “Policija se je morala zelo potruditi, da je aretiranca zaščitila pred ljudsko togoto.” Žanskoi, ki je bila zaprta zaradi umora lastnega otroka, so mo^ rali zapreti v samotno- . celico, ker so jo sojetnice stalno pretepale. Otroci dobe vse najboljše reči. Niti revni ljudje se-prav nič ne pomišljajiCi, kadar j-e treba izdati za otroške oblekce velik del zaslužka. Kdor le more, pošlje otroka v zasebno -šolo, čeprav ga to stane tudi četrtino dohodkov, ker javne šole niso kdove kaj vredne. Igrače so zelo drage, a jih navzlic temu kupujejo. K tej posebni pozornosti Mehikancev pa prispevajo tudi otroci, ki so dobri, mirni in ubogljivi. Jokajoči lOtrolk sam na cesti je za Mehiko skoraj že senzacija. — Ena četrtina prebivalstva Združenih držav, ki je živela na farmah, je imela 1. 1932 samo e-no- devetino vsega narodnega dohodka. Vote for s . Saul S, urnam JUDfiE Oouri of Oomofi Pleas • Assistant County Prose- cutor for 18 years. • Experienced in Civil and Criminal Law7. Democratic Primaries— May 5 Zenske dobijo delo Išče se ženska Išče se ženska za pomivanje in delo v kuhinji, 8 ur, 6 dni, delo podnevi. Four Points Tavern 660 E. 152 St. (85) HALI OGLASI Išče se ženska srednjih let, katero zanima hišno delo. Oglasite se pri Beros Studio, 6116 St. Clair Ave. (x) MALI OGLASI Stanovanuje se odda Tri neopremljene sobe se odda odraslim, zgoraj, nič kopalnice. Na E. 61 St., blizu St. Clair. Kličite BR 1-0655 od 4. do 5. ure pop. (85) Naprodaj Na 1115 E. 72 St., 6 sob in kopalnica in dodatna soba zgorej. Nizki davki. Se lahko takoj vselite. Vpoštevamo zmerno ponudbo. Eckart Realty KE 1-1440 Če ni odgovora kličite KE 1-8342 vsak čas (83) Hiše naprodaj 1014 E. 66 Place, za 2 ali 3 družine, odprto v nedeljo od 1. do 5. ure. 974 E. 69. St., 2 hiši, 5 in 5 vsaka. 1164 Norwood Rd. Vprašajte pri ANDREW RUZICH 298 E. 150 St. KE 1-4963 (85) Delikatesen trgovina z licenco za prodajo vina in piva, v slovenski naselbini na Holmes Ave., blizu cerkve in šole. Prvovrstna oprema in zaloga v vrednosti $12,000. Stroj za izdelavo sladoleda, soda fountain. Zelo dobičkanosna trgovina za podjetne Slovence. Najemnina s stanovanjem $85.00 mesečno s 5- ali 10-letno pogodbo. Se proda radi slabega zdravja. Cena $9,900.00. Za informacije pokličite John Rožanc pri Lakeland Realty Co. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 (83) Iščejo stanvanje Mož in žena iščeta 4 neopremljenih sob z kopalnico do $40 v mirnem delu St. Clair ali Superior naselbine. Kličite HE 2-0655 zvečer. —(86) Hiša naprodaj Na 6808 Bonna Ave., 8 sob, garaža, zimska okna, parna gor-kota. Lastnik. —(86) Pohištvo naprodaj Zaradi odhoda z mesta prodam zelo dobro ohranjeno pohištvo. Vse skupaj za $80.00. Samo električna ledenica je vredna tega denarja. Oglasite se na 1383 E. 47 St. med 5. in 6. uro zvečer. —(83) NAPRODAJ Na Dille Road blizu Euclid Ave., 4 in pol sobni brick bungalow7, prostor za razširjenje na 2. nadstropju, soba za zabavo, plinska kurjava. Se lah-jko takoj vselite. — Zamenjava mogoča. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (85) Stanovanje se odda 3 opremljene ali neopremljene ! sobe (zgoraj) se odda starejšim ljudem. Brez kopalnice. Vprašajte na 1345 E. 65 St. —(84) 5-sobno stanovanje išče Mlad zakonski par z dvema otrokoma išče 5-sobno stanovanje v okolici St. Clair Ave. Kličite po 5. uri pop. UTah 1-5842. ‘ —(85) Hiša naprodaj E. 109 blizu Sjt. Clair, hiša 6 sob, 3 spalnice, plinska kurjava, avtomatični vodni grelec, beneški zastori, zimska okna, garaža, lep vrt. Kličite LI 1-3831 po 5. uri. (85) Emil Ludwig t NAPOLEON ZGODOVINSKI ROMAN MORJE Ali ni dolge noči in dolga leta umno gradil umetne stavbie, ali ni zavrgel prijateljice, ni privedel v hišo cesarjeve hčerke, da bi vzredil v prostrani palači kot nevidno bitje svojega dediča, ki mu je porok za zem-sko nesmrtnost — pa ti pride takle noroglav častnik, ki ga živa duša ne pozna, in ni mu treba zaklicati drugega nego cesar je mrtev — in ljudstvo zopet vzklika enakosti in republiki" Regentinja, naslednik, državni svet': vse nič? To je danajski sod! Ali jaz mu naredim dno! Takoj zdaj bom dal po običaju Kapetovcev dečka kronati in bom presejal svoje ljudi v Parizu! Nove nevarnosti ga o’krepe in cesar prime zopet vajeti trdno v roke. “Bled je, ali obličje mu je mirno, nobena poteza ne razodeva njegovih muk,” zdaj je tudi bolj pri zdravju. Bližajo se Berezini. Zaradi slabih novic, ki jih prejme od krilnih armad, osredotoči svoje moči, ukaže sežgati ostanek prateža, da osvobodi konje za poslednje topove. Da bi le most še ne bil podrt' “Če se je sovražnik polastil mo-stovja, piše, in ga sežgal, da ne bomo mogli čez reko, nam bo predla zelo trda.” Prihodnji dan pridejo do reke: nikjer mostu, nikjer čolnov, na drugi strani dve močnejši armadi, med njima in njegovo široka reka z močvirnima bregovoma. Ali je sploh kak izhod mogoč? Tedaj zasnuje načrt 'kakor v generalskih časih: nastavil bo Rusom past in jih z navideznim manevrom zmamil od tod. Neustrašeno gre na delo: iz 18001 bivših jezdecev svoje garde, od katerih jih je oboroženih samo še 1100, organizira dva bataljona in ukaže sežgati orle vseh zborov: tako močna je še v tej strašni uri Napoleonova misel o slavi in časti, katerih znamenj noče prepustiti sovražniku. Po polnoči naposled leže v svojem šotoru, ali tedaj sliši Duro-ca in Daruj a, ki mislita, da spi in ki se pogovarjata o možnosti katastrofe. Beseda državni u-jetnik ga presune. Tedaj poišče v roko črno vrečico za vratom in sede: “Ali mislita, da bi lahko tvegal ujetništvo?” “Jaz ne bi zaupal sovražnikovi velikodušnosti,” reče Daru, ki se naglo obvlada. “Toda Francija! Kaj bi storila Francija?” Ogibajoč se odgovora nato reče Daru na ponovno vprašanje: “Najboljše bi bilo, Sire, če bi bili že v Parizu. Iz Pariza nas še najlaže rešite. “Torej sem vam tu v breme?” “Da, Sire.” “In vi nočete biti državni u-jetnik?” Dolg moPk. Nato pravi cesar: “Ali so vsa poročila mojih ministrov uničena?” “Doslej ste odlašali s tem poveljem.” “Mora se zgoditi. Uničite vse. Naš položaj je zelo resen.” To je edino cesarjevo priznanje nasproti zaupnikom na vsej poti, ki se je vlekla tedne in tedne, in tedne. Izročeno je v razpoloženju človeka, ki je zapisan poginu. Ali njegova narava je umnejša od njegove usode: kratke trenutke po teh besedah že spi trdno spanje. Prihodnje jutro zaposluje sovražnika ob nižjem toku in mu s topovskim ognjem brani do brega. Medtem grade pionirji v mrzlični naglici dva pontonska mostova čez reko, ki že plavi ledene plošče. Prehod traja dva dni, armada šteje s konjenico, ki brede čez vodo, še ka- ^ VOLITE ZA DVA SLOVENSKA DEMOKRATSKA KANDIDATA za STATE SENATOR m JACK MERRICK za STATE REPRESENTATIVE [X] FRED MARINKO Vzemite ta imena s seboj v volilno kočo ^ Vote for.., TARAS M. TARNAWA FOR STATE REPRESENTATIVE Democratic Primaries - May 4, 1954 TARAS M. TARNAWA VOLITE 4. MAJA WILLIAM E. MINSHAL JR. na njegovem rekordu kot ODVETNIK VOJAK POSTAVODAJALEC MR. MINSHALL ZS 1(01^65 23. OM Priporočen od The Cleveland Plain Dealer in The Cleveland Press [X| WILLIAM E. MINSHALL JR. Minshall for Congress Committee, Allen H. Neff, Secretary kih 25.000 mož. Cesar ostane na mestu, dokler ni rešen zadnji mož, čeprav je v neprestani nevarnosti, da ga samega ujamejo Rusi: šele nazadnje koraka tretji dan s staro gardo na drugi breg. Kar pa se vlači za armado pride šele prihodnje dni do neke, med ledom in, ognjem. Prihodnji teden je življenje rešenega cesarja dvakrat v nevarnosti. Prvič pri nekem kozaškem napadu, takoj nato pa ga hočejo ubiti Francozi sami. To je bilo 5. decembra; major Lapie vzpodbuja pred cesarjevim šotorom častnike pruske častne garde: “Zdaj, gospodje! to je pravi trenutek!” Naj-stanejši stotnik naj zabode Mameluka, nato pa še njegovega gospoda. Kdo pa ni videl Schillerjevega Wallensteina na nemških odrih? Prus odriva dejanje zopet Francozu, ki pa trdi, da se mone zanesti na svoje ljudi. Tedaj stopi Caulain-court iz šotora, obrazi in kretnje mu ne ugajajo, zato zaploska in zakliče: “Torej, gospo- da, odhajamo!” Zvečer zbere cesar, ki ni nič zvedel o item, svoje maršale: “Če govorim s svojega prestola v Tuilerijah, sem močnejši nego na čelu armade, ki jo je uničil mraz . . Če bi bil rojen Bourbon, bi mi bilo lahko vladati brez napak.” Nato govori z vsakim posiebej, jih laskavo prosi za mnenje in svet, jih hvali in vzpodbuja, se smehlja m očaruje: očitno, da bi preprečil pobuno. Nato mora Eugene prebrati poslednji bulletin, ki prvič rahlo naznačuje katastrofo: “Ljudje, ki jih narava ni dovolj o-knepila, da bi bili neobčutljivi, za udarec sreče in usode, so izr gubili mir srca in dobro voljo in niso sanjarili o ničemer drugem nego o nesreči in porazu. Kdor pa je bil ustvarjen neodvisnejši, je ohranil raz-položienje in oblast nad seboj in je videl v novih težkočah novo-slavo.” Armado je uničil mraz. “Zdravje njegovega veličanstva ni bilo še nikoli boljše.” Okrutni, kovinski zvok. To je zopet general Bonaparte; z u~ sodo in zdravjem je našel zopet staro govorico. In čeprav je ta rezki konec zapisan zaradi pariškega sveta, ki že dolge tedne nima nobenega poročila o njegovem zdravju, je vendarle svojo vojno z Rusijo zaključil z zvokom junaškega cinizma in sicer natančno šest mesecev poi začetku sovražnosti. Nato poveri poveljstvo Muratu, ostalo je še 9.000 oboroženih mož, ki naj jih vodi na povratku. Ali zdaj se zgodi nekaj novega: cesar objame vse generale, ki so v šotoru. Ali je to poslednja zvijača zapeljivca, ki si hoče zagotoviti njihovo c-mahljivo zvestobo? Ali je prevzetost človeškega srca? V tej noči je vsakdo izmed njih čutil utrip cesarjevega srca. Z Darujem in Caullaincourt-jem sede v sani in se odpelje. Zaradi varnosti pa si vzame i-me tajnika Raynevala: to je njegovo peto ime. Četrto je bilo Napoleon. Sredi poljskega snega veli na nekem križiču nenadoma ustaviti. Nedaleč od tod mora stati grad grofice Walewske, zahotelo se mu je k nji. Na begu iz Rusije je, v glavi ima polnos idej, ki bodo pretresle svet, za-putil je svojo armado, ker Pa-riz potrebuje njega in on Pariz, - Razprodaja letnega pohištva J POLETI BOSTE VELIKO SVOJEGA PROSTEGA ČASA PREŽIVELI ODZUNAJ — NA VERANDI ALI NA VRTU! ZATO SI NABAVITE PRAKTIČNO IN UDOBNO LETNO POHIŠTVO — Z MODERNIMI BLAZINAMI IN POKRIVA«. k k GLIDER! v razni barvah Zelo udobni, ideali za odmor. Regularna cena $79.50' sedaj (4.50 ^ Vv ~ .■* Metalni stoli Neobhodno potrebni za ve-Reig. cena 4.95 rando 'in za vrt, 6.45, sedaj Ima razne lege za popolni odmor, dobro naslonjalo, gumijasta kolesa. Reg. cena $27.50, sedaj 19.95 Yacht stoli Solidni, z pestrimi platni. Reg. cena $4,95, sedaj 3.95 Platneni ležalni stol za popolni odmor na vrtu, soliden, izredno udoben, platno v raznih aarvah. Reg. cena $6.45, sedaj 4.95 KOT VIDITE, SO CENE IZREDNO NIZKE, A NAŠI PLAČILNI POGOJI SO POGODNI ZA VSAK DRUŽINSKI BUDŽET! — PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO VELIKO IZBIRO LETNEGA POHIŠTVA. — ZADOVOLJNI BOSTE Z NAKUPOM IN Z NAŠO POSTREŽBO ANTON GRDINA IN SINOVI TRGOVINA Š POHIŠTVOM IN HIŠNIMI POTREBŠČINAMI 15301-07 Waterloo Road KEnmore 1-1235 Odprto: od ponedeljka do petka od 9 do 9 zvečer. V soboto od 9 do 6 zvečer. Ob sredah zaprto ves dan DAJEMO EAGLE ZNAMKE The MAY CO.’S Basement Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke SAMO EN DAN V ČETRTEK ČISTILNA RAZPRODAJA KONCEM MESECA Regularno 5.98 do 6.98 Ženske obleke $ 5 Velika izbera pomladnih oblek. Neizaporedne mere. Ženske 5.98 spomladanske obleke RAZPRODAJA ŠPORTNIH OBLAČIL “DAN RIVER” KRILA — Regularno 2.99 in 3.99. Rayon karirasta ali rayon progasta. V rjavi, modri ali sivi barvi. Mere 24 do 30 in 32 do 38......$2 SLIP-ON JOPICE — Regularno 2,90. Zadnjih 300. Ženske čisto volnene jopice. Nekoliko z-amazane Nezaporedne mere 34 do 38................50c DENIM JOPIČI — Regularno 3.98. Samo ogljene barve. Belo pošiti. Se nosijo s pasom ali brez Dva velika žepa. Sijajni za k hlačam ......1.66 Reg. 14.98 Ženske 2-deIne Bolero obleke $ 5 5 2 Znižane iz zaloge. Pestro blago, različni kroji. H Ženske 17.95 vrhne jope (Toppers) *11 čisto volnene. Pestro blago, različni kroji. Prekrasna izbera. BOMBAŽNI “DUSTERJI” — Regularno 2.99. Priljubljeni bombažni dusterji Znižani za popolno prodajo Mere 12 do 20......................................1.69 KOMBINEŽE IN SPODNJA KRILA — Regularno 1.79. Rayon bombažne kom- bineže in spodnja krila zelo znižana za popolno prodajo. Rayon crepe in crinkle crepe .............................................................59c BELE BROADCLOTH KOMBINEŽE — Regularno 1.59. Bias kroj. Luknjičasti obodci zgoraj in spodaj. Mere 32 do 40........................................79c BOMBAŽNE PIŽAME — Regularno $2. Samo 200 kom. Znižane za razprodajo. Broadcloth vzorec. Nezaporedne mere ................................,...$1 Regularno 59c RAYON MREŽASTE NOGAVICE — V zaželjenih barvah. Mere 8y2 do 11 ...........................................................4 za $1 ŽENSKE NYLON NOGAVICE od $1 do 1.15, modne, 51 ali 60 gauge v najnovejših barvah. Mere SVz do 11. Nekoliko nepravilne .........................69c OTROŠKE KRATKE NOGAVICE — trikrat zavihane. — bele in barvne. Nepravilne. 4 pari zaviti v celofan .....................................4 za 88c OTROŠKE 39c “BOBBIE”’ NOGAVICE — trikrat zavihane — fini bombaž. Nekoliko nepravilne. Bele in barvne.......................................4 za $1 ŽENSKE 39c BOMBAŽNE HLAČKE (BRIEFS) satenasto progaste — bele in barvne. Mere 5, 6 in 7. Vse prvovrsne ........................................38c ŽENSKE od 69c do 89c RAYON HLAČKE — nekoliko nepravilne v zaželjenih krojih.........................................................2 za $1 ŽENSKE 5.95 do 8.95 NLLON-TRIKO SPALNE SRAJCE — Ostanki, nezaporedne mere ..............................................................82 DEČJE.IMENSKE $1 “POLO” MAJICE — bele, obrobljene z modro ali roza in z variacijo vtisnjenih imen. Mere 3 do 6................................2 za 01 DEČJE 69c do 89c POLO MAJICE — progaste za majhne dečke in deklice Mere 3 do 8.....................................................2 za $1 DEČJI 1.99 NEPODLOŽENI JOPIČI — enobarvni ali križasti. Mere 3 do 6 za majhne dečke ali deklice ...................................................$1 DEKLIsKA 69c PRALNA KRILCA — z naramnicami iz izbranega blaga. Mere 3 do 6y2 ........................................... “ 2 DEKLIŠKE 2.99 do 3.99 OBLEKE — različni kroji, iz rayona ali bombaža ■ ik° neurejene. Mere 7 do 14 .....................................1.99 DEKLIŠKE 89c PRALNE KRATKE HLAČKE — Iz bombažnega gabardina in iz drugega pralnega blaga. Modni kroji. Mere 7 do 14..........................69c “Super-Whippet” ’gabardine z nagubano krilo. Bolero jopica z dolgimi rokavi. V sivi ali modri barvi. Mere 10 do 16. 5.98-7.98 Mladeniške bombažne obleke 53 Hladne bombažne obleke s širokimi krili. Za pomlad i(n, poletje. Mere 9 do 15. za $1 1.99 do 2.99 ženske bombažne priložnostne obleke *1 Iz modnih tkanin, obrobljene z enobarvnim obšivom. Izbrane barve. Mere S-M-L. I