Leto VII., štev. 29 LJubljana, petek 5. februarja 1926 Poštnina pavšaltrana. Cena 2 Din = Uhaja ob 4. lintraj. a Stane mesečno Din >5-—; za inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarife. Urednižtvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon Stev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure napre} ▼ Knaflovi u. žt 5/I. — Telefon St. 3«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. inseratni oddelek > Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St 493 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. z. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu t Ljub-jana št. 11.843 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.341. Opozarjamo, da se je celokupna redakcija «Jutra» preselila v Narodno tiskamo, Knailjeva ulica št. 5. Ljubljana, 4. februarja. Zbori Svetozarja Pribičeviča v Sloveniji so segli klerikalcem gbboiko v živce. Od same nervoznosti opletajo zadnji čas »Slovenec® in drugi klerikalni listi okoli sebe. a se niti ne zavedajo, aa bijejo s kolom po svoji lastni senci a tudi po slavnem vodstvu politike SLS. Najbolj v živo je zadel klerikalce oni del govora, v katerem je Svetozar Pribičevič na podlagi zgodovinskih faktov dokazal da so se samostojni demokrati že 1. 1919. na zboru v Sarajevu izrekli proti centralizmu ter že takrat zahtevali najširšo avtonomijo občin, okra iev in oblasti v celi državi «M| smo bili prvi. ki smo spravili besedo o de-koncentraciji v naše javno življenje.® *Jaz se samo čudim, odkod je prišlo v javnost mnenje in nabiranje, da smo mj samostojni demokratje nekaki fanatični centralisti.» tako je voditelj SDS z državniško fineso zavrnil demagogijo in klevete svojih nasprotnikov, obenem pa tudi na drastičnih slučajih izza ministro vanja slovenskih klerikalcev ugotovil da klerikalci poleg vsega svojega separatističnega programa, v svojem delu niso prav nič avtonomisti. «Kadar so na vladi v Beogradu ali kadar nastane v Beogradu kombinacija, da bi mogli priti sami v vlado, so baš oni največji cen. tralisti!« Tako jih jc Svetozar Pribičevič točno pogodil. Po svoji stari nava-ui in po starem običaju onih, ki kriče: Primite tatu,» da bi obrnili pozornost od sebe na druge, so začeli klerikalci sedaj ostro kampanjo proti centralizmu v zmoti, da s tom zadenejo tudi demokrate. Zaman ta trud! Centralizem imajo na vesli klerikalci in če bije danes centralizem Slovenijo in Slovence. ,:akor popisujejo to klerikalni listi, je tega kriva edinoie SLS! Klerikalci, ki so imeli po prevratu vc-čiio v slovenski Narodni vladi so bili m ki so odklonili sklicanje deželnega zbora, četudi je tedanji notranji minister Svetozar Pribičevič na to prisad. Klerikalci so bili tisti, ki so vse funkcije deželnega zbora in dežeinega odbora, torej vse avtonomne pravice, prenesli na vlado. Klerikalci so bili tisi:. ki so avtonomne deželne doklade združili z državnimi davščinami, jih od-kazali državni blagajni ter tako ustva-.:; najtrdnejši temelj današnji davčni gorostasnosti. Takrat je bil seveda dr. Korošec ministrski podpredsednik, klerikalni generali pa so si domišljali, da ... na Blehveisovi cesti v Ljubljani ministri. Dr. Šusteršič jim je v svoji brošuri vse to krepko očital in zapisal da so zavrgl; avtonomijo in uvedli centra-uzsm samo zato. ker so mislili, da so na ,-vc.je ministrske stole in poverjeniška mesta do smrti imabuiiranl Pa pojdimo še dalje! Dočim so samostojni demokrati neprestano zahtevali, da se iz--. ode ustava ter realizirajo obiastne in okrajne avtonomije. sn> klerikalci vse m ei napenjali proti samoupravi, so stal iv> sabotirali konstituiranje oblastnih i-ifanizacii ter še danes sprečujejo m edno pokrajinske odnosno oblastne a\ :enomijc. Kje bi biia gospodarska in .-iv.ijabia vprašanja v Sloveniji ako bi amo zadnjih pet let obstojala oblastna i;; okrajna avtonomija?! Ker bi bila po ustavi veliko širja, kakor ona de-einih /borov, bi lahko za slovensko '.udstvo še mnogo več dobrega storl-.. kakor pa uežeini zbori in odbori. Ci-m novo bi bilo na Kranjskem delovaje okrajnih skupščin in odborov. S tem. da so klerikalci odklanjali te sa-mr. uprav?, so postali največji pospeše-udji iu protektoril centralizma. Q. ikišič. ki je vedno zadovoljen, ako vidu Ja se steka ves denar v državne bia-irajnc in radi tega nikdar ni bil navdušen sa samoupravne korporacije. bi ral poslance SLS še prav posebno odlikovati, ker so mu s svojo politiko uogočal-i držati centralizem. Klerikal-ei vse to dobro vedo. a navzlic temu naprej uganjajo otročjo ali pa brez-• mno politiko praznega besedičenja ln muoteevania, opuščajo pa bodisi iz Ie- :-b£ -iti pa iz nesposobnosti pozitivno ... :> na pol.iu socijalnih reform in gozdarskega napredka, ki nas edino re rešiti preteče katastrofe. Treba jasno in odločno povedati, da l za naše klerikalce geslo avtonomije •. figovo pero, za katerim se zadovolj-.. skriva njihov reienček — centrali-em. Da pa vihti danes radikalsko-ra-iieevski centralizem svoj neusmiljeni ■i j baš nad Slovenci, je pa še prav po-ebna zasluga SLS. Dr. Korošec je edlal Radiča, dr. Korošec je bil tisti ' i jc s svojo nespretno politiko omogočil reži;n hrvatsko - srbskega dualiz-itia v državi in dr. Korošec ie bil ki je ;>red nastopom RR - vlade vse storil da je prepreči!, da bi ostal v vladi kot Slovenec vsaj zastopnik samostojnih demokratov. Po vseh teh katastrofalnih dogodkih za SLS in za Slovence, pa fe klerikalni tisk sedai Se drzen, da vali Pašič grozi z demlsijo celokupne vlade Konferenca predsednika vlade s Pavlom Radičem. — Ultima-tum stricu Stjepanu Radiču. — Minister Simonovič najavlja svojo ostavko. Beograd, 4. februarja, p. Politični položaj postaja vedno bolj resen in zamotan. Radičeva afera radikale vedno bolj vznemirja in ustvarja v vladi silno nervozno razpoloženje. Radikali očitajo Ra. diču, da jih je prevaral in da se je samo za to vsedel v vlado, da reši sebe težke obtožbe in pa da neovirano lahko. po novi taktiki, organizira separatistično fronto. Okrog poldneva je povabil ministrski predsednik Pašič k sebi mir istra Pavla Radiča, s katerim se je dolgo razgovarjal Kakor doznava vaš dopisnik z najzanesljivejšega vira. je g. Pašič sporočil Pavlu Radiču, naj opozori svojega strica Stjepana, da mora brezpogojno nehati s svojim dosedanjim postopanjem, sicer predloži predsednik vlade takoj ostavko celokupnega kabineta. Minister Pavle Radič je odgovoril predsedniku vlade, da pride St. Radič v par dneh v Beograd in da bo sam popravil vtis, ki ga je napravil s svojim postopanjem. Popoldne je minister Pavle Radič poslal stricu Stjepanu dolgo brzojavno poročilo ter ga je pozval naj se takoj vrne v Beograd. Medtem so se v ministrski sobi zbornice zbrali vsi radikalski ministri in nekaj uglednih radikalskih poslancev. Njihov razgovor ie bi! zelo resen. Vsi so obsojali postopanje Stjepana Radiča in naglašali. da mora napraviti g. Pašič konec neznosnemu stanju. Zlasti odločno je govori! minister za socijalno politiko Milan Simonovič, ki je zahteva! takojšnjo razčiščenje situacije. Nocoj se je v poiitičnih krosih raznesla vest, da je minister za socijalno politiko Simonovič najavil predsedniku vlade ostavko, češ. da ne more več ostati v vladi, v kateri sedi tudi prosvetni minister Stjepan Radič, ki širi plemensko mržnjo s svojimi govori in ki se je s svojim postopanjem diskvali- ficiral kot minister. Minister Simonovič je nadalje rekel, da ne more več sodelovati z g. Radicera, čigar delovanje .ie v očitnem nasprotstvu r. izjavo, ki jo je podal njegov nečak Pavle Radič v skupščini, ko se je HR5S prelevila v HSS. Zvečer je poiskal vaš dopisnik ministra za socijalno politiko Milana Simo-noviča in ga vprašal, kaj je z vestjo o njegovi ostavki, G. Simonovič mu je rekel da sicer ni predložil g. Pašiču pismene ostavke, da pa ne more več ostati minister in nositi odgovornost za postopanje svojega tovariša Stjepana Radiča. Popoldne je o tem svojem stališču obvestil tudi g. Pašiča in zahteval od njega, naj napravi konec dosedanjemu škodljivemu delovanju g. Radiča. sicer mora izvajati posledice. Med razgovorom ministra Simonovi-ča z vašim dopisnikom je vprašal neki radikalski poslanec g. Simonoviča: Zakaj pa ste to storili?* nakar je minister odgovoril: «Ali naj g. Stjepan Radič dela, kar hoče in moramo mi vse trpeti? Tega jaz nočem. Svojo ostavko bom predložil s takim utemeljevanjem, da po njem noben radikal ne bo mogel več sodelovati z s. Radičem!» Beograd, 4. februarja, p. Vnrašanje ali je sedaj mogoče, da izbije poleg krize vlade še kriza parlamenta, se v radikalskih krogih živahno tretira. Odgovor je negativen, ker se smatra, da krona ne bi dopustila razpusta Narodne skupščine, predno se izglasa budžet. Splošno se torej smatra, da je slučaju razpada koalicije RR vsaka druga kombinacija verjetnejša nego razpust parlamenta pred 1. aprilom. Politični krogi zatrjujejo, da bodo prihodnji dnevi prinesli mnoga iznenadenja. Beograd, 4. februarja, p. Radič se do nedelje vrne v Beograd. Odgoditev razorožitvene konference Vse članice sveta Zveze narodov pristale na odgoditev. — Sprejem Nemčije v Zvezo narodov. — Zastopstvo Madžarske na zborovanju Zveze asirodov. Ženeva, 4. februarja, e. Poslanik Zedi-njeniii držav v Švici je obvestil glavnega tajnika Zveze narodov Sira Erica Drum-monda, da vlada Zedinjenih držav ne nasprotuje odgaditvi razc-ožitvene prokoaiie-rence. Enaiko sporočilo je prejelo generalno tajništvo tudi od Velike Britanije in Brazilije. Bolgarska vlada, ki je bila pozvana, da imenuje svojega zastopnika v pripravljalni komisiji, je tudi pristala tia odgoditev Od vseh v Svetu Zveze narodov zastopanih držav doslej edino Belgija še ni odgovorila. Ženeva. 4. februarja, s. Ker je sedaj gotovo da bo prošnja Nemčije za sprejem v Zvezo narodov prihodnji teden dospela v Ženevo, je verjetno, da bo imel Svet Zveze narodov začetkom prihodnjega tedna kratko sejo, na kateri bo sklepal o sklicanju zborovanja Zveze narodov radi sprejema Nemčije v Zvezo. Ni še gotovo, ali se bo vršila ta seja v Parizu ali Ženevi. Zborovanje Zveze narodov bo najbrže določeno za mairec. Na zborovanju se bodo bavi i i tudi z vprašanjem pomnežitve stalnih mandatov, ker je poleg Nemčije tudi več drugih držav, kakor ri. pr. Poljska, zahtevalo stalne sedeže v Zvezi narodov. Vsled tega je pričakovati, da bodo priprave za to zborovanje trajale dalje časa. Pariz. 4. februarja, s. Diplomatski urednik agencije Havas je dozna!, da se je včerajšnji razgovor med min. predsednikom Briandom in angleškim poslanikom Creive-jem nanašal na vstop Nemčije v Zvezo narodov, ki bo povzročil najbrže spremembo v zaistopstvu držav med stalnimi organi Zveze narodov. Ker zahteva Nemčija mesto pomožnega generalnega tajnika, bo najbrže to mesto poverjeno grofu Brockdorf-iu-Mantzau, dosedanjemu poslaniku v Mo. skvi. Državni zunanji minister dr. Strese-mann in grof Bernsdorfl kot njegov namestnik bosta najbrže postala delegata nemške države. Budimpešta, 4. februarja, s. Ks'kor piše *Magyair Orsizag«, namerava vlada poveriti zastopstvo Madžarske na zborovanju Zveze narodov v Ženevi bivšemu ministrskemu predsedniku Pavlu Telekiju, če bi groč Apponri to misijo Odklonil. Ministrski predsednik namerava izročiti zunanji pomfelj grofu Telekiju. ki bo torej doše! v Ženevo kot član kabineta. Vstotp Telekija v unitaristačno stranko je baje v zvezi s to grehe svojih inatadorjev na SDS, kakor da bi dva naša poslanca morala nositi desetkrat večjo odgovornost in tio še za politiko SLS. kakor pa dvajset klerikalnih poslancev. Mesto, da začenjate znova uganjati demagogijo s centralizmom. mesto, da varate ubogo ljudstvo in pišete laži. kličite raje svojim poslancem: «Odložite mandate!* To je še edino, kar onj lahko store do-breza zrn Slovence. kombinacij o Jz istega vira se doznava, da označujejo grofa Teiekija kot morebitnega naslednika grofa Bethiena če bi eventuel-no odstopil. Berlin, 4. februarja, s. Izvrševalni odbor mednarodne zveze akademikov za delo Zveze narodov sc je danes sestal v Berlinu. Predmet letošnjega zborovanja bo pomen locarirske pogodbe za nacijonalno in mednarodno priitiko. Debate se bo udeležilo 30 v zvezi zastopanih narodov. Konflikt Sij. Radsca z Kovinarji Beograd, 4. februarja, p. Na svojem agita* cijskein potovanju po Dalmaciji jc smatral prosvetni minister Stjepan Radič za potreb« no, da napade tudi novinarje. V Dubrovni. ku je rekel: «Novinar se ue more vsesti in napisati resnice. Ako bi pisai resnico, bi kmalu crknil.» Tudi ga. Radičeva je dejala novinarjem: «Sedaj boste novinarji zopet lagaii.® Zaradi teh napadov ministra Stjepana Ra. diča so imeii novinarji in politični sotrad* niki, uredniki in dopisniki vseh večjih li» siov sejo, na kateri so sprejeli izjavo, ki z obžalovanjem ugotavlja neupravičene izpa. de prosvetnega ministra na novinarje. Ko« vinarji izjavljajo, da morajo odločno odkla« cjati insinuacijo, da se novinarji, politični sotruaniki listov pri svojem delu ne poslu, žujejo resnice. Novinarji ugotavljajo nada. Ije, da služijo državi in resnici in da ni mo. goče od njih zahtevati, da bi se ravnali po trenotnem razpoloženju prosvetnega mini. stra, Id ne obvlada vedno svojega jezika in mora često demantirati celo ono, kar je go* voril no samo preti novinarji, ampak tudi pred tisoči drugih prič. Diplomatski zbor pri Pašiču Beograd, 4. februarja, p. Ministrski predsednik Pašič je sprejel danes poslanike Francije. Anglije, Italije, Amerike, Albanije, Turčije, Poljske in Avstrije. Poset diplomatskega zbora pri g. Pašiču smatrajo kot čin kurtuazije povodom vrnitve predsednika vlade iz inozemstva. Nekateri politični krogi pa •trdijo, da je poset angleškega, francoskega in ameriškega poslanika pri_g. Pašiču tudi v zvezi z ureditvijo naših vojnih dolgov pri zaveznikih. Avdijence na dvoru Beograd, 4. februarja, p. Včeraj so bili na dvoru sprejeti v avdijenci pri kralju mini« stri Miša Trifunovič. Krst« Miletič ia Vasa Jovanovič. To avdijence ae po poročilu rnale d' Italia* piSe na uvodnem mestu o bojkotu Nemčije napram Italiji. List meni, da je večina nem. škega naroda proti takim ukrepom in upa, da bo nemška vlada, katere moč jc sicer zaradi parlamentarnih razmer precej omaja, na, v interesu gospodarskih odnošajev opu« \ stila svojo rezervinmost Predlog za novo redukcijo uradništva Beograd, 4. februarja, p. Radikalski po> slanec dr. Velizar Jankovič je predložil vla> di amandmane, s katerimi zahteva novo re« dukcijo uradnikov za 10 odst. Hkrati naj bi sc tudi državni proračun znižal za 10 od> stotkov. Kratke brzojavke Dr. Seipel v Berlinu Berlin, 4. februarja, k. Danes dopoldne je sprejel bivšega avstrijskega zveznega kancelarja dir. Seipla državni zunanji minister dr. Stresemaim. Razgovor je trajal približno eno uro in Je potekel zelo prisrčno. Pri te5 prfliki sta se oba državnika razgovorila o posledicah locarnske politike v splošnem ta posebej z odrom na srednjo Evropo. Dr. Sedpel je bil sprejet v Berlinu z največjimi časumi. Opoldne je priredil dr. Seiplu avstrijski poslanik dr. Frank s soprogo svečan obed, ki so se ga udeležili številni člani državnih ministrstev in ruske cirž. vlade. Popoldne je sprejel dr. Seipla v enotirni avdijenci državni kancelar dr. Luther. Ameriški kapital v italijanski industriji Rlr, 4. februarja, k. »Trfcuna* piše, da je Italijanska v!?da pristala na 12 milijonov dolarjev postati a za plemontsko elektrotehniško družbo »Sdp«. Ta udeležba ameriškega kapitala v Italijanski Industriji Je posledica ureditve vojnih dolgov. Izposojeni denar bo izročen družbi v Hrah In tudi vrnjen v lirah, ker bo finančni minister izvedel konverzijo dolarjev z Uro. Posojilo bo traijalo 26 let Iti se b0 obrestovalo po 7 odstotkov za amortizacijsko kvoto 456 odstotkov. Nova ukrajinska stranka na Poljskem Lvov, a februajfla. Kongres rustnskih kmetov iz vzhodne Galicije, ki se je vršil v Stanislavovu, Je sklenil ustanoviti novo malorusfco ljudsko stranko s sledečim programom: lojalnost napraim poljski državi, zahteva po terftorijalni avtonomiji, pravična izrvedba zemljiške reforme v vzhodni Galiciji ta vpoištevande kulturnih potreb ru-sinskega prebivalstva. Statuti nove malc-ruske stranke so izdelani p© primeru Pia-stove ljudske stranka. Ponesrečen prevrat na Portugalskem Pariz, 4. februarja, s. Kakor poroča »ChL cago Tribune«, so izvedli hitro zatdušeni upor na Portugalskem polkovnik Esteves in r.eka skupina radikalov. V Lizbon! vlada že od včeraj popoln mir. Med uporom je bilo 20 oseb ranjenih s streli ta več hiš poškodovanih od granat upornikov. Polkovnik Esteves in ostali voditelji kakor tudi 120 drugih oseb Je bilo aretiranih. Voditelji upornikov se nahajajo kot ujetniki na krovu neke vojne ladje. Vojaški vrdja zarote Je izjavil pri aretaciji, da.ie imelo gibanje samo naimen ustanoviti nacijonalno ■vlado radi revizije ustave. Češkoslovaško jezikovno pravo Prag a, 4. februarja, k. Danes je izšla vlad, r.a naredba z dre 3. februarja, s katero se prične izvajati ustavni zakon z dne 2. sep« tembra 1920. o načelih jezikovnega prava. Nacionalizacija industrije in trgovine v Angliji London, 4. februarja, k. V spodnji zbor« niči je v imenu delavske stranke vložil po« slanec Snovvden predlog, v katerem toži ra« d' vedno večje brezposelnosti, neznatnega zboljšanja poslovne krize in zagovarja te« rneljito reorganizacijo industrije ter trgo« vine na podlagi naciionalizacije. Sno\vden zahteva razlastitev vsega premoženja v prid države in izvedbo intenzivnejšega pel jedel« skega pridelovanja. Rezpust organizacije tekstilnih delavcev t Italiji Rim, 4. februarja, k. Velika organizacija tekstilnih delavcev »Fiot* Je bila od milan* skega prefekta razpuščena. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 3. februarja. Število brezposelnih nameščencev v celi Nemčiji je po zadnjem mesečnem poročilu prekoračilo 200.000 oseb, cd katerih je okoli 65.000 žensk. Zarota proti Pangalosu Berlin, 4. februarja, p. Po brezžičnem po« ročilu iz Aten, je policija odkrila zaroto pro ti Pangalosu ter aretirala 14 oseb. Povečanje italijanske mornarice Rim, 4. februarja, k. V nekem časopisnem članku opozarja bivši mornariški minister Fecci na okolnosit, da ima Francija na moT« ju veliko večjo moč kakor Italija. Admiral resno opominja Italijo, naj po ureditvi ar« madf misli skoraj tudi na povečanje mor« carice. Bolgarsko posojilo za emigrante London, 4. februarja, s. »Financial News» beležijo vest, da so se pričel* pogajanja o poso jilu bolgarski vladi, ki naj bi K pora« bilo v prid beguncev. Pogajanja še niso do« spela preko prvih priprav. Mednarodno zborovanje soc. demokratskih kovinarjev Praga. 4. februarja, k. Jutri se prično po« svetovanja mednarodne federacije dolavskih zvez kovinarjev socijalno demokratske sme. ri. Razpravljalo »e bo o splošnem položaju kovinske industrije vseh dežel in o takti č« r.ih ukrepih delavskih organizacij v kovin« ski industriji s posebnim ozirom na železni kartel, ki se snuje v Evropi. Med dosedanji« mi udeleženci je prispel tudi poslanec Tho« mas. 0 balkanskem paktu in naše stališče Sporazum v Locarnu, kj ima namen, da zagotovi mir na zapadu. je rodil misel, da bi se slična pogodba sklenila tudi glede Balkana, lo misel je prva sprožila Grška ne toliko iz stvarnih, marveč predvsem iz egoistienih razlogov, ker se pač čuti v svoji lahko pridobljeni posesti najbolj ogroženo. Zaveda se svoie slabosti, zato bi si rada z mednarodnimi pogodbami zasigurala svoie meje. o katerih vč. da bi jih ne mogla uspešno braniti ako pride v konflikt s katerimkoli svojih sosedov. Grška inicijativa sprva ni našla povoljnc-ga odziva. Šele ko se je za stvar jela zanimati tudi Anglija, ki je radi svoje trgovine in svojih kolonij enako kakor Grška zainteresirana na tem. da se na bližnjem Vzhodu ne menja sedanje stanje, je stopilo vprašanje balkanskega pakta boli v ospredje ter postalo predmet mednarodnega razmotrivanja. Naša država nima nobenih osvajalnih namenov in načrtov, zato se je med prvimi načelno izrekla za to. da b! se z mednarodnimi pogodbami zavaroval status auo na Balkanu in se tako za-sigural mir tudi na Vzhodu, ni pa obenem prikrivala, da nima posebne vere v učinkovitost tega. po locarnskem vzorcu sklenjenega balkanskega pakta. T t da. kakor se zdi, tudi ostali svet ni posebno prepričan, da bi bi! ta pakt ono čarobno sredstvo, kj bi jamčilo za mir na Ba"kanu. Zlasti v zavezniški Češkoslovaški niso posebno zaverovani v Čarobni lek. ki ga naj nudi Balkanu garancijska pogodba. O tem nam priča stališče, ki ga zavzema glede balkanske ga d akta glasilo češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Švehle — «Venkov». Izvajanja agrarnega organa so zanimiva tem bolj. ker vsebujejo nazore, kj si jih doslej mi Jugosloveni nismo upali odkrito in smelo zastopati. «Venkov» piše: «Vogelrij kamen miiru je pravičnost. Ako ne počiva ta mirovna zgradba na tem temelju, ji ne dado trpežnosti nobeni podpisniki še tako pozorno in vestno sestavljenih pogodb. Nekega dne se zruši v Prah in pesek krivičnosti, na katerem je bila zgrajena. In prav tak je. le priznajmo to, slučaj »balkanskega oakta*. Ni zanj predpogojev, ki bi upravičevali vero v uspe šen in trajen njegov obstoj. Načela, po katerih je bil v poslednjem času uravnan in urejen, so bližja vsemu drugemu, kakor pravičnosti. Predvsem v kolikor se tiče južnih slovanskih držav. Bolgarske in Jugoslavije. Ali smerno verjeti v stalnost kakega pakta, dokler na bo priznana pravica Jugosiovenov na Solun in pravica Bolgarov na izhod k Egejskemu morju? Morda so to vznemirjujoče besede, ki se jih mora službena diplomatska govorica izogibati kakor vrag križa, vzne liLtrjujoče zato, ker podžigajo . . - Toda ali more tako beganje pred pravico in pravom služiti tako zamišljeni epori miru, kakršen bi naj bi! pakt? Neki evropski državnik, ki ni baš najmanj znan in kj ga ne smemo dolžiti protislovenskega mišljenja, je nekoč, ko se je govorilo o Stamboliiskega ideji ujedinjenja vseh južnih Slovanov v eno državo, skeptično vprašal: «Ali resno mislite, da se ta ideja danes, to je v dogiednem času uresniči?« Njegovi dvomi so bili upravičeni: ni bilo Ln ni dosedaj predpogojev za to. »Balkanski oakt». takšen, ki bi bil dejansko jamstvo trajnega mira, še danes tudi nima teh predpogojev. Zato. ako bo morda tudi dejansko — sestavljen — namenoma se poslužujemo te besede —. kar ni izključeno pri znanem interesu Anglije za razmere na bližnjem Vzhodu, bo njegova funkcija omejena samo na noše! uzde in ue prinese prizadetim narodom blagoslova večnega miru. kj ga iahko dado samo pogodbe, posvečene Po pravičnosti * Ugledni češki list s tem čisto odkrito pove, da bi bil po njegovem mnenju balkanski pakt jamstvo miru samo v slučaju, da preje dobi na eni strani Jugoslavija svojs naravno pristanišče Solun. na drugi pa Bolgarija svoj izhod na Egejsko morje. Dokler pa se tem naravnim postuiarom obeh slovansk h držav na Balkanu ne zadosti, je vsak varstveni pakt na Balkanu ilnzoren. jt udarec v vodo.* Toda kakršen je mednarodni položaj sedaj, se ni nadejati da bi se izpolnil ta predpogoj za učinkovitost in uspešnost balkanskega pakia. Kakor smo že omenili je pri tem paktu zainteresirana tudi Anglija. In baš iz Anglije prihajajo glasovi, ki niso naklonjeni misli, d3 bi se balkanska varnostna in garancijska pogodba postavila na pameten in soliden temelj. Nedavno tega so namreč Priobčile e Times«, kj veljajo za organ angleškega zunanjega urada, prikrit na-oad na našo državo, očitajoč ji. da odkrito teži po Solunu in spravlja s tem v nevarnost zaključitev balkanskega pakta. Naše ministrstvo zunanjih del se je tega očitka tako prestrašilo, da je hitelo slovesno ugotavljati da Jugoslavija sploh nima nobenih osvajalskih nakan kamoli da bi poželjivo upirala svoje poglede na Solun. Menimo, da bi bilo tu na mestu več možatosti. Ako si je češkoslovaški pol-oficiiozni organ upal natočiti glede balkanskega pakta čisto vino. bi tudi mi. ki smo pri paktu direktno prizadeti, lahko povedali na vsa usta. da smo pač pripravljeni skleniti in podpisati balkansko garancijsko pogodbo, da pa smo o nji prepričani da ostane ta pogodba na papirju, ker ne sloni na solidnih in naravnih temeljih in ker hodi življenje nevzdržno svoja pota. na katerih se ne da zadrževati ali omejevati po papirnatih pogodbah! •gajanja med sov, Rusijo in Švico Poročalo se je že, da so se pričela i pogajanja med sovjetsko Rusijo in Švico za obnovo diplomatskih zvez. ki so prekinjene, odkar je ruski poslank Vo-rovski posta! žrtev atentata v Švici. Ta pogajanja v Švici niso posebno popularna razen pri levičarskih elementih. V Švici se je ves čas zelo mnogo pisalo zoper sovjetsko vlado in zoper prve metode boljševiškega režima, katerega žrtev je postalo tudi precej švicarskih podanikov Atentator, ki je ustrelil Vorovskega. ie storil svoje dejanje kot maščevalni čin za vse ono, kar so pretrpeli Švicarji oaobito atentatorjev! sorodniki, pod sovjetsko vlado. Tudi sedaj so desničarski listi v Švi ci dvignili velik krik zoper zbližanie z Rusijo, oziroma točneje: zoper sovjetske pogoje. Baš te dni je švicarski Zvezni svet sklepal o ruskih predlogih, oziroma zahtevah. Ni jih mogel sprejeti v celoti, marveč je sestavil orotipredloge ter jih izročil Hennessyju. francoskemu posla-n ku v Bernu, da jih sporoči sovjetski vladi. Ta ie odgovorila nanje tako, da v Švici z odgovorom niso Prav nič zadovoljni. O teh predlogih in protipred-logih se sicer ni izvedelo nič podrobnega. ali iz komentarjev v časopisju ie razvidno, da je vendarle še precej načelne razlike med švicarskim in ruskim stališčem. Najnovejše vesti označujejo sovjetske pogoje kot poniževalne za Švico.^ Rusija se ne zadovoljuje s tem, da ji Švica še enkrat ponovi svoje obžalovanje radi umora Vorovskega, ki ga je izrekia že takoj oni dan po umoru v oficijclni noti. Zahteva od Švice drugo obliko zadoščenja, ki bi bila zanjo direktno poniževalna. Kar se tiče finančne odškodnine, ki io je Švica pripravljena plačati hčeri umorjenega, zahteva sovjetska vlada, da se izvrši v obliki prave odškodnine, in odklanja, da bi se ta zadeva strnila s problemom ureditve, švicarskih odškodninskih žalitev. Švicarji zahtevajo namreč odškodnino za opienifev poslaništva, usmrtitev k^acijsikega tajnika ter za usmrtitev in aretacijo švicarskih državljanov; Cieerin zahteva celo. da Švica te svoje zahteve sploh umakne. Te pogoje smatra švicarski Zvezni svet za nesprejemljive in namiguje sc, da nadaljuje pogajanja samo še z ozirom na Zvezo narodov. Kot posredovalec med Švico in so-vzetsko Rusijo jo nastopila Francija. Trdi pa se, da izhaja pobuda za sporazum k,d Zveze narodov in da se je Švica odločila za pogajanja pod vplivom od te strani. V tem pogledu je seveda stvar za Švico precej kočljiva, bolj kakor za katerakoli drugo državo. Švica ie sedež Zveze narodov; tu se shajajo zastopniki in diplomatski predstavuelji tako rekoč vseh svetovnih držav. 2'ato mora biti Švica takorekoč nevtralna država napram vsakomur, ns more tako samostojno voditi pravde s katero od držav, kakor ostale. Sovjetska Rusija sicer ni član Zveze narodov, toda to tii bistveno Saj se vrh tega v Švici vršijo tudi drugačna pogajanja; zdai so to pogajanja za sklep garancijskega pakta, zdaj razorožitvena konferenca. tretjič kaj drugega sličnega. Rusija se kljub vsemu vendarle vedno bolj Približuje ostali Evropi in se bo Se boli. ako uspo n. pr. finančna pogajanja s francijo. Zelo verjetno je, da se bodo j kmalu sov ietski diplomati udeleževali j takih pogaianj. čeprav morda sprva le j neoficijaimo. Saj se siično tudi Amerika j udeležuje mnogih mednarodnih akcij, j čeprav ni član Zveze narodov. Za Ru- j si.io .ie tedai notrebno. da se postavijo odnošaji clo Švice na normalna tla. še bolj pa je to potrebno za Zvezo narodov in za Švico samo: sicer bi se morale mednanodne konference začeti ogibati švicarskih tal. ako bi računale na sovjetsko sodelovanje. Pričakovati je tedaj, da se kljub dosedanjim razlikam v stališča vendarle kmalu doseže soglasje med Bernom in Moskvo. __ Porazna kritika e najnovejši opoziciji v celjskem obč. svetu Celje, 4. februarja. Glede na to, da bodo nasprotni listi prinašali radi najnovejše koalicije NRS. NSS in SLS v celjskem občinskem odboru proti dosedanji večini razne klevete in iz trte izvita poročila, prinašamo v celoti izjavo, ki jo je poda! na včeraišnji seji občinskega sveta v imenu SDS-kluba občinski svetnik g. Ivan Prekoršek in drastično slika ves položaj: , _ _„ . »Moj predgpvormk tov. dr. Bozic je po moiem mišijenju na interpelcijo, oziroma predlog današnje opozicije, ki jo vodi g. dr. Gnričan. odgovaria! pre-stvarno. Tega ta opozicija s svojo nestvarnostjo ni zaslužila. Jaz hočem konstatirati le nekaj dejstev, ki bodo pokazala vso moralno vrednost te opozicije. Ne v prejšnjem, ne v sedanjem občinskem svetu nismo bili demokrati večina; kar se je sklepalo in sklenilo doslej v tej hiši. se je sklenilo vedno tudi z vašimi glasovi, gospoda od opozicije! Za današnjo sejo se je delala velika senzacija, saj io je tako marljivo in skrbno pripravljalo glasilo te opozi- cije ljubljanski »Slovenec«. Ugotavljam, da so gospodje, ki dvigajo danes junaško prapor opozicije in hodijo tožit gospoda župana k gospodu velikemu županu, izvoljeni z nami skupno na listi Narodnega bloka, kjer smo si začrtali skupen program tako v vprašanjih gospodarstva in občinske uprave, kakor v nacijonalnih vprašanjih, v kolikor prihajajo tu v poštev. Gospoda, mi smo ta program skupno podpisali in do predvčeraj skupno na njem delali. Za vse delo nosite z nami vred polno soodgovornost, četudi ste žal pri delu stali radi bolj ob strani. Soglasno ste sprejeli in izglasali mestni proračun za leto 1926! Ali ste takrat spali, ko ste dvigali roke, ali pa danes ne spadate v to hišo, ki mora stati na višjem nivoju, kot kaka mala hribovska občina. Socijalni demokrat g. Koren in gospod dr. Ogrizek sta izražala veselje nad razbitjem Narodnega bloka v tej hiši. Jaz pravim, da mi, ki damo nekaj na načela in možatost, za ljudmi, ki danes teptajo to, na kar so včeraj prisegli in za kar so glasovali, ne bomo pretakali solz! S frazo graditve mestnih stanovanjskih hiš je na tem mestu že marsikdo iskal popularnosti. Bila sta velika v tem pogledu gg. Koren in Les-kovšek. G. dr. Goričanu, ki hoče z zidanjem stanovanjskih hiš na občinske stroške postati slaven, želim odkritosrčno več političnega uspeha, kakor sta ga žela gg. Koren in Leskovšek, ki sta imela v prejšnjem občinskem svetu za seboj celo armado zvestih glasovalcev, danes pa sedi g. Koren tu med nami sam. Ko se je v proračunski se': od strani narodnih socijaHstov stavil predlog za podžvpansko plačo g. podžupanu Gobcu, smo mi ta predlog iz stvarnih razlogov odklonili, glasovala sta z nami oba gospoda od nemške gospodarske stranke ter tudi tisti gospodje, katere vodi danes g. dr. Goričan; tudi klub narodnih socijaHstov ni enotno glasoval za svojega voditelja; predlog proti podžupanski plači pa je stavil sam g. dr. Goričan! Do tu sem je bilo naše delo stvarno in dobro, saj se je vršilo v soglasju z Politične beležke + Pribičevič v Zagrebu. Dne 7. t. m. ob 10. dopoldne se vrši v Zagrebu v prostorih Music - Halia veliko zborovanje SDS. na katerem bodo govorili njen predsednik Svetozar Pribičevič, bivši minister Miloš Savčič, poslanec Gligorije Božovič, posl. dr. Pivko n beograjski univ. profesor dr. St. Sta-nojevič Po shodu se vrši v Grani-hotelu skupni ooed ob 9. zvečer v prostorih Sokola v Bogovičevi ui:cj 7 velika demokratska zabava. Zagrebškega shoda se udeležijo tudi zastopniki ljubljanske in mariborske oblastne organizacije SDS. ■+ Kriza vlade ali kriza parlamenta? Včerajšnji »Obzor* razpravlja o nesoglasjih med radikali in radičevci in ugotavlja, da Radič doslej v ministrskem svetu sploh še ni postavil nobene zahteve, ki bi mogla zrušiti sedanji položaj, vsled česar Pašič tudi še ni imel prilike, da bi kakšne Radičeve predloge odklonil ali sprejel. Vse nezadovoljstvo je doslej še neoficijelno in samo znak razpoloženja. Odnošaji v vladi so pokvarjeni in razpoloženje za nadaljno skupno delo je ponehalo. Vidi se, da ni bilo niti Pašiču in niti Radiču mnogo za sedanji režim. Oba gledata na položaj s svojega strankarskega stališča in oba računata, da bi z volitvami mogla zboljšati svoj položaj. Dočim Pašič gotovo ne bi želel volitev, ako bi mu ne bil zagotovljen volilni mandat, pa se zdi, da bi Radič v času volitev raje bil v opoziciji, ker bi imel bolj proste roke. Ako bi bila državna politika samo odvisna od računov vladajočih, bi došlo že v osmih dneh do krize in bržkone bi prišlo do volitev. Državna potreba pa zahteva sprejem proračuna in najnujnejših zakonov ter ni dvoma, da bo krona skušala vzdržati parlament in se izogniti volitvam. More priti do krize vlade, nemogoče pa je, da bi vlada izzvala krizo parlamenta. Razbiti se more sedanja vladna koalicija, ni pa treba volitev, ker je v sedanjem parlamentu še dovolj možnosti za sestavo vlade, ki bi vami gospoda, ki ste bili istotako mne- j sprejela proračun ter zakona o izena-nja, da se naj spoštuje občinski red in čerilu davkov in o centralni upravi statut. Tu pa ie kar naenkrat nastal »Obzor* pravi, da bi se politika spora- preobrat in jaz se ne morem ubraniti vtisa, da je iz tega vzrasla vsa nestvarnost, s kojo se odlikuje današnja opozicija, ki ne zna drugega povedati, kot v slabši obliki to, kar smo mi doslej vršili in pri čemur ste nam do pred kratkim vi vsi zadovoljno pritrjevali. Ne pričakujte in ne zahtevajte torej od nas, da vas pri vsej stvarnosti, ki nam je nihče v tej hiši ne more odrekati, ne moremo vzeti stvarno in resno tako zuma. ako sta se je naveličali radikalna in radičevska stranka, mogla nadaljevati tudi z drugimi strankami. Navajamo izvajanja »Obzora* kot dokaz, da tudi oni tisti, ki so se doslej z vso vnemo zavzemali za sedanji režim in njegovo politiko, obupa vajo nad niegovim nadaljnim obstojem. + Sedaj se je oglasil tudj posl. An-Ejellnovlč in dementira. da bi se bil izjavil o vstopu davidovičevcev v vla- dolgo. dokler boste s frazo o stvarnosti j do. kakor je poročala neka beograjska in skrbi za občinsko gospodarstvo nastopali tako nestvarno, kakor ste s svojim nastopom pravkar pokazali. Nas ni strah onih volilcev, ki so nam dali mandate, kako pa bodo volilci Narodnega bloka obračunali z vami, je vaša stvar!* m muslimani Beograd, 4. februarja. V današnji «Poiitiki» objavlja predsednik J M O dr. Mehmed Spaho članek, v katerem se bavi z Radičevimi izjavami o muslimanih. Dr. Spaho ugotavlja, da je na Radičev shod v Sarajevu došla večina ljudi iz gole radovednosti. Radičevio snubljenje ni moglo izpre-meniti prepričanja muslimanov, da morajo tudi nadalje ostati v JMO. Radičevci in radikali mislijo, da je mogoče pridobiti muslimane za njihove stranke, v čemer se pa motijo. Triba ie upošte- korespondenca. Posl. Angjelinovič izjavlja. da nikomur že več mesecev ni dal nobenega intervjuva. To verjamemo. Na drugi strani pa nam je znano, da gosp. Angjelinovič rad zelo mnogo govori in vemo tudi, da pripada oni grupi v Davidovičevem klubu, ki je absolutno za vstop v vlado. Zatrjevati da v Davidovičevem klubu ne obstojajo dve (ali še več) zelo izraziti struji. ki si deloma prav ostro nasprotujeta glede politike kluba, pa se pravi negirati noto-rična dejstva, ki se z nobenimi deman-tiji Davidovičevega kluba ir. z nobenimi izjavami gosp. Angjelinoviča ne dajo spraviti s sveta. Gosp Angjelinovič torej ni govoril z nobenim novinarjem; on se je le — zagovoril. Vse skupaj pa ie, kakor -pravi »Slovenec* — samostojno - demokratska intriga . . . -f Kako se je Radič prelevil v cen'ra-- . Hsta. O tem je obširno govoril v Du- . vati. da sk> se prebivalci v Bosni in Mer j brovniku, kjer ie razlagal, kako so se i cegovini že stoletja ločili Po veri in da razvijala pogajanja z radikali preden so radičevci kapitulirali Dejal je med drugim: »Tri stvari so, ki jih mi (radičevci) ne moremo in nočemo opustiti: človečanstvo. štednja z državnim denarjem ter širjenje prosvete in gospodarstva med narodom. To ni bi! nogo;, marveč samo predlog, nasvet. Nato va smo v lahnem, nevezanem razgovoru še dostavili: tudi centralizma ne bomo odpravili in ga nočemo opustiti, samo da se to ne sme takoj pokazati, ker bi sicer vi (kmetje) skočili pokonci kak r Pa še pravijo, da je Radič so vse dosedanje vlade v svoji politiki napram muslimanom pokazale premalo volje za priznanje njihove enakopravnosti z ostalimi drugoverci Radičeva stranka je nedavno pričela aktivno so delovati pri državnih pošlih, a doslej muslimani še niso irneii prilike dejansko spoznati, da obstoji pri njih boljše razpoloženje napram muslimanom. Radič ne more imeti uspeha med muslimani v Bosni in Hercegovini tudi zaradi svoje dosedanje politike, ki se ne more imenovati drugače kakor avstrijakant-ska. Muslimani nadalje vedo. da je glavni krivec padca zadnje Davide vi-čeve vlade ravno Stj Radič sam. Radičevci s svojimi obljubami, pa tudi radikali s svojim nasiljem in korupcijo naj ne iščejo pristašev med muslimani, ker so njihove metode v naprti obsojene na neuspeh. Muslimani so pripravljeni podpirati samo one. ki so pripravljeni uvesti v državno upravo duha ena kopravnosti. spoštovanje zakonov in ne j samo verske strpljivosti. ampak tudi f nek; v kojem je naglašal, naj akadern bratske 1'ubezni. Končno naglaša dr. i s]{a 0m 1 a d; n beži od stroke, v knv.r; Spaho. da izmed vseh prebivalcev Bo- j pastop3 minister s poštenimi uradn:!-i v sne in Hercegovine muslimani najmanj ! zaVodih. ki so ponos naše kulture, ka- risi!» strahopeten. In vendar še doslej ni bilo človeka ki bi se upal tako iskreno priznati pred svojimi l:udmi kako i'h je sleparil. Radič bogme ni strahopetec, pač Pa nekaj drugega: njego": vi^c* so slepci in kimavci. J + Minister prosvete pr ti prosveti. i Ob priliki vpokojitve devetih zatrreb: | ških vseučiliških profesorjev je napisal j v beograjski »Politiki« profesor : grajske univerze g. St. Stanojevič čla- Xr žele vzdržati ločenost co verah, ako pa obstoji, nosilo krivdo oni, ki so svoji politiki daii strankarsko obeležje, ki je istočasno tudi ekskluzivnp versko. Mladinska organizacija Kamnik, «Edinost» v Kamniku je imela v \ soboto 30. p. m. redni občni zbor, na kate« rtm je bil izvoljen sledeči odbor: Ziger Lj. predsednik; Vedlin Mirko podpredsednik, Homar Ivanka tajnica, Debevc Božo blaga;« nik; v odbor pa: Potočnikova, Homar Silvo, Lavrič, Pire, Aparnik, Cevnja in Fiere Al. kor postopajo žandarji s pijanimi ..•:-gredniki v nočnih kavarnah. To ni b:;o dovolj seljaškemu ministru nnrvete. Dne 30. januarja ie posla! rekicratr: zagrebškega vseučilišča brzojavko, v ka- v.rili se VOT^-OnffV'-"-r\-- ji takoj razrešijo, v kolikor se to še ni zgodilo. Prosvetni minister S'. R d:č je v tej brzojavki še naročil, da se mo-i ra to izvršiti no d osebno odgovornostjo rektorja. Upoštevati je pri tem, da rek-torat zagrebške univerze sploh še ni Revizorjem sta'bila izvoljena: dr. Karba in : Prejel ukazov O . nokojltVi devetih nro-br. Janežič. Zvezo je zastopal br. Šimnovec, i fe^orjev. Če bi jih prejel, bi DO urad-krajevno organizacijo SOS. pa g. dr. Karba, j niškem zakonu sme! te profesorje Šele ki je v krasno zamišljenem govoru oodrii ; 30 dni D07lieje odvezali od njihove mladino, naj poseča sokolsko^ telovadnico ; dolžnosti. Če se upošteva, da se i? ta in krepko dela za napredek društva «Edi. nost». Izvoljeni so bili dalje tudi načelniki posameznih odsekov, tako: za ženski šport sestra Kemperlova, za dramatični odsek br. Mariniek. za nogomet br. Janežič in tambu« roški odsek br. Jezovšek. Želimo novemu odboru veliko uspeha in napredka! vpokojitev izvršila kon em vseučiliške-ga semestra, ko se pričenjajo kolokviji ter fenifi in da so nekateri dijaki izgubili vse svoje profesoric, ootem je še bolj jasna nesmiselnost prosvetne politike g. Radiča, Banes velitcomestor premijera slovitega romana: Ob SOletmci smrti voditelja goriških Slovencev dr. Karla Lavriča Dne 3. februarja je minilo 50 let, odkar je umrl zaslužni goriški narodni buditelj dr. Karol Lavrič. Karol Lavrič je_ prišel na svet na Premu leta 1820. Že kot otrok je ;~~u-bil očeta, nakar se je mati preselila ž njim in z njegovim bratom v Gradec. Tam je študiral in dovršil srednjo šolo ter univerzo. Ko se je leta 1838. na zovo pobudo ustanovila v Gradcu prva slovenska čitalnica, ki je štela 22 akademikov, ie bil med njenimi člani tudi dr. Lavrič. Čitalnica je imela v svojem programu tudi učenje slovanskih jezikov. Menda se je radi te^a zdela oblastim nevarna, vsled česar jo je policija kmalu razpustila, ali. kakor se glasi neko poročilo, «razpodila». Ko je dr. Lavrič končal svoje študije na univerzi, je šel v Trst, kjer je stopil v sodnijsko službo. Leta 1848., v dobi -Pomladi narodov«, ko so se zamajali absolutistični temelji avstro - ogrske monarhije, je postal dr. Lavrič v Trstu radi popolnega obvladanja slovenščine namestnik državnega pravdnika pri ko-legijalnem sodišču v Sežani. Dr. Lavrič se je v tem času zelo živahno zanimal za politiko. Vse ozračje je bilo polno političnega duha. Načelo, za katera se je sklenil boriti v političnem življenju, so bila: človečnost, pravice ljudstva in svoboda narodov. V Trstu je mnogo občeval s tržaškimi rodoljubi tedanjega časa. Študirajoč razmere v političnem svetu, ie prišel do prepričanja, da bi bila zveza z Nemčijo zelo koristna za slovanske narode. V tem smislu se je potegoval celo za volitve v Frankobrod. Bil je mnenja. da bi taka zveza ne bila škodljiva, ce bi seveda Nemčija garantirala slovensko narodnost ter ne bi ovirala izobraževanja Slovencev. Ko .ie prišel Bachov absolutizem, so prišle posledice tudi za politiko doktorja Lavriča. Birokratizem je bii tako hud. da se je odtegnil državni službi ter se posveti! advokaturi. Toda tudi advokatski stan je imel tiste čase svo'e težave. Ker se je zdel dr. Karol Lavrič Avstriji nevaren ter je bil razuoit kot panslavist, ga država ni pripustila k advokaturi. Dr. Lavrič pa se ie svojo politično karijero previdno pripravljal in je dosegel, da mu ie vlada dovolila odpreti odvetniško pisarno v Tolminu. Na Tolminskem je bilo tedaj vse pusto. Gospoda se je zbirala v nemškem Lesevereinu». katerega je ra^' doktor Lavrič leta 1860. s tem. da je društvo pretvoril v slovensko čitalnico. Tu so se zbirali pevci, vršila so se predavanja in -Besede« in duši tega gibanja sta bila dr. Lavrič ter Valentin Luz-nik. dotnač kmečki fant iz Poljubinja. Na tolminske «Besede» so prihajali liudje s Kobariškega, iz Baške doline, iz kanalske kotline ter s Cerkljanskega. Leta 1863. sc je preselil ar. Lavrič v Ajdovščino na Vipavsko. Ustanovil je čitalnico, uvedel slovensko uradovanje. Tudi na sodniji je govoril slovenski. V Ajdovščini je ostal do leta 1869. Leta i86S. do 1870. so goriška taborska leta. Ljudska zborovanja so prirejali Slovenci tedaj po češkem vzgledu in program ljudskih taborov je bila zahteva po ze-dinjeni Sloveniji, enakopravnosti slovenskega jezika v javnem življenju in zahteva po vseučilišču. Kot postranske stvari so se obravnavale na taboru zadeve lokalnega značaja. Ko je bil dr. Lavrič v Ajdovščini, se je vršil dne 18. oktobra 1868. prvi največji slovenski tabor ua Goriškem, znani tabor v Šempasu. Nad 10.00U ljudi je bilo zbranih, glavni govornik pa je bil dr. Lavrič. Navdušenje je bilo nepopisno. Zavest, ki se ie zbudila, ni več ugasnila, dežela je bila prebujena in zahteve po siičnih zborovanjih so bile čim dalje večje. Naslednje leto je vodil dr. Lavrič še tri tabore. 29. aprila je govoril v Tolminu. kjer je nastopil tudi dr. Tonkli, meseca maja se je vršil tabor v Sežani. v oktobru pa v Biljani, v Brdih. Na tisoče in tisoče goriških Slovencev je manifestiralo svojo narodno zavest in voljo. V Tolminu in Ajdovščini je dr. Lavrič doznal, kako zelo potrebujejo Slo\enci inteligentov. Sprejel je torej v svoj program tudi to točko in je začel vzgajati naraščaj. Srednje šole v tedanjem času niso bile take. da bi lahko dale narodu primeren naraščaj, zato je dr. Lavrič, ki se je iz Ajdovščine preselil v Gorico, posvetil svoje prvo delo gimnazijski mladini. Hotel je vzgojiti vsaj enega izvrstnega govornika ter je začel pod-učevati gimnazijce po dve uri na teden v govorništvu. Najprej je predaval v čitalnici, pozneje pa v tretjem gimnazijskem razredu. Dijaki, ki so obiskovali Lavričeva predavanja, so bili zelo navdušeni. Njih število je stalno naraščalo in poleg govorništva je predaval dr. Lavrič tudi deklamatoriko. Recitirale so se Prešernove in Stritarjeve pesmi, v vmesnem času pa je dr. Lavrič razlagal pojme svobode, narodnosti in politike, vabi! dijake na svoj dom ter jim dajal praktična navodila. Leta 1870. je ustanovil goriško «Sočo». Malo prej je prenehala izhajati Marušičeva «Domovina». Ravnatelj lista je bil dr. Lavrič, ki se je 1. decembra 1870. udeleži! v Ljubljani shoda jugoslovenskih poslancev, med katerimi sta zastopala goriške deželo dr. Lavrič in dr. Tonkli. Čas ustanovitve «Soče» pa je bil obenem čas politične diferenciacije goriškega ljudstva, ki se je razcepilo v naprednejšo in v konservativno strujo. «Soča» je bila glasilo naprednih ljudi, konservativni krogi pa so začeli izdajati svojo «Slogo». Ko so prišle ddželnozborske in dr-žavnozborske volitve, ie imela Goriška dve stranki, ki sta se leta 1876. zopet zložili in obdržali «Sočo» kot skupno glasilo. Kmalu pa se je pokazalo, da idejne divergence ne prenesejo kompromisov. Dr. Lavrič je bil leta 1870. tudi deželni odbornik. Kot tak je predlagal, ko se je sklepalo o uradnem jeziku pri deželnih uradih, popolno enakopravnost obeli deželniii jezikov. Njegov predlog Pa je propadel. Posledice političnega razkola so se kmalu pokazale tudi v Lavričevem zasebnem življenju. Kli-jenti so ga začeli zapuščati in dr. Lavrič je postajal potrt in razdražljiv. Oklenil se je sicer «Soče», v kateri je pisa! politične članke in podlistke, toda končno se je preselil zopet v Tolmin, odkoder jc 1876. odšel v Trst. Omračii se mu je um in 3. februarja se jc ustreli! v goriškem hotelu «Pri treh kronah*. Z dr. Lavričem je lege! v grob idealen in velezaslužen mož, političen talent prve vrste, ki ima posebno za prebuditev našega naroda na goriškem nevenljive zasluge. Letošnja svetosavska svečanost ua V prostorih bivšega Schwarzenber-govega Kazina na dunajskem Ringu je obhajala jugoslovenska kolonija na Dunaju letos koncem januarja svetosav-sko svečanost. Prireditveni odbor, kateremu je stal na čelu konzul na Dunaju g. Gjorgje Josimovič, je najel nalašč luksurijozne prostore na Ringu. da pokaže zunanjemu svetu reprezentativno svetosavsko zabavo. Povabil je na prireditev člane jugoslovenske koionije in številne dru-gorodce. Ti so se odzvali v tako častnem številu, da je postala dvorana kmalu pretesna in so morali mniogi oditi. Treba je predvsem zabeležiti, da so se udeležili zabave tudi diplomatski in konzularni zastopniki tujih držav na Dunaju. Prišli so poslaniki in konzuli češkoslovaške in poljske republike, Bolgarije in Rumur.ije. zastopniki republike Avstrije, Italije in celo japonski konzul je posetil prireditev s svojo osebno navzočnostjo. Med odličnimi »osti so bili zastopani vsi družabni sloji. Prišel je celo predsednik «Btihnen-vereina» gosp. Strobl, gledališki igralci in med občinstvom se je znašel tudi g. Tino Pattiera. kj pravkar gostuje na dunajski državni operi. Diplomatske zastopnike je sprejemal naš generalni kon zul gosp. Mitoje Milojevič, pri blagajni pa se je nabralo v človekoljubne svrhe nad 50 milijonov kron. Slavje je bilo zelo prisrčno in iskreno, Otvoril ga je s kratkim pozdravnim ilugo Bettauerja I« je bii umorjen na Dunaju ot žrtev tega romana — To je fiim, v kate-em vidimo razkošnosi, bedo, greh, strast, sirote, prostitutke, tajna podzemna zabavišča, orgije..... vse v tej..... . . !t! bede in grehu glavni vlogi elita filmskih umetnikov, na du novoodkrita zvezda Grela Garbo, Asta ■ ielsen, grofica Tolstoj, grofica Esterhazv, Famara, Werner Krauss itd. — Film razkošja n bede, strasti in greha!!! — Izven programa: Novi Deulig Journal. — PREDNA-/INAN1LO: Sdadame Sans Gene. Danes ob 4., pol 6., po! 8. in 9. uri vs; v 'Jiico bede in greha. ...— Mladini •primerno! — Prodaja vstopnic dnevno od 10. do 12. ure. Ido LinbllDnsbi dvor Telefon štev. 730 vSSH nagovorom dr. Čovič - Plevkovič, ki je podčrtal važnost svetosavske prireditve na Dunaju. Svetosavsko himno je zapelo akademsko društvo «Sloga». Nato je nastopil mladi tenorist gosp. Krsta Ivič. rodom iz Btosne. Prednaša! je najprej Konjovičev spev «Sevdah* potem arijo iz «Gioconde». Edino, kar se je zdelo udeležnikom neprimerno, je bik) to, da je gosp. Ivič pel v italijanščini. Znani pianist gosp. Anton Trost je sviral na klavirju Chopinovi skladbi «Nocturno» in «Scherzo». Imel je nastopiti tudi basist gosp. Nikola Zec, radi obolelosti pa je sodelovanje odpovedal. Mesto njega je vskočil češki če-list gosp prof. Haša. katerega je sprem Ijaj na klavirju prisotni gosp. Trost. Ko je zapela ga. Irena Werth - Kumrner tri jugoslovenske pesmi in veliko arijo za sopran iz «Fausta», ie bi! oficijelni del svetosavske zabave izčrpan. Sledila je igranka, ki ie zadržala goste v prijetnem razpoloženju do rane zore. setletij se bo zganil pri tem imenu in dejal: «Prav je. da se javnost spomni tudi tihih in skromnih, a vendar vedno delavnih in zavednih ljudi, katerih ime ne čujemo dostikrat v javnosti Pred 70. leti je prijokal Verščajev Ton ček med Ižanci na svet. V šoli na Igu ga je učil oče pisatelja Govekarja. nakar je odšel v Ljubljano, kjer mu je pri Sv. Jakobu rajnki Belar bistril Po dve uri na teden um. dokler mu ni končno znani nemškutar Pirker v četrti realki zagrenil veselja do učenosti, ki io dajejo v šolah. Pričelo je drugo življenje. Izučil se je trgovine pri Jamšku na Mestnem trgu v Ljubljani, ter odšel pozneje v Novo mesto, kjer se je tudi »osamosvojil. Narodna pesem je takrat budila Slovence iz dremavosti. Tudi agilni jubilant je zbral kmalu okrog sebe provizoričen pevski klub, iz katerega je nato 1. 1883. ustanovil skupno z dr. Ferjančičem Dolenjsko pevsko društvo. Družba mladih idealistov, jubilant, dr. Rozina, bivši novomeški župan Rozman in tiskarnar Kraje so 1. 1887. kljub številnim zaprekam ustanovili tudi novomeškega Sokola. Za časa svojega bivanja v Ljubljani je nastopal gosp. Virant tudi v starem gledališču kot diletant pod imenom Ižan ski. v Novem mestu pa je po dovršeni dvorani v Narodnem domu s svojimi tovariši ponovno sodeloval pri manjših predstavah. Kot kremenit narodnjak in napredr.jak ie vzgojil jubilant svoje otro ke seveda v strogo narodno-naprednem duhu. Od 1. 1897. živi jubilant s svojo družino v Luibljani. 24 let je bil uslužben pri tvrdki F. Urbane, od 1. 1921. pa je poslovodja tvrdke Textilia. Agilnemu članu Sokola, pevskega društva »Ljubljanski Zvon» ter marljivemu odborniku Naprednega gospodarskega in političnega društva za dvorski okraj kličemo: St-na mnoga leta! Posie ; i v f tiko »v •..* . u.i Krekovem trgu. gosp. Anton Virant. praznuje danes 701etnico svojega življenja. Marsi-! kdo iz širokega kroga njegovih prijateljev in bivših tovarišev iz preteklih de- t m. priredi Društvo slov. književnikov in Uprava Narodnega gledališča Danes! Smuška vrsta« Po treh vojaških smučarskih tečajih, ki so so vršili v Kranjski gori, pošlje naša vojska letos prvič svoje zastopnike k velikim med« narodnim smuškiin tekmam, ki se bodo vr« .šile v Tatri na Slovaškem. Gornja slika ka« že smučarsko vrsto naše vojske, ki se je v torek preko Rumunije odpeljala iz Ljublja« ne na Češkoslovaško. Da je zimski šport tudi v naši vojski zelo napredoval, je v pr« vi vrsti zasluga naših civilnih smučarjev, ki so kot športni učitelji stavili svoje znanje na razpolago naši narodni vojski ter izvež« naše vojske. bali naše vojake«smučarje. Na sliki sta tudi trenerja dr. Kmet in Kvcder, ki spremljata vojaško smučarsko vrsto. Od leve na desno: podoficir Nikolič, tre« ner Kveder, podoficir Kelemen, potpor. Ma« ksimovič, podoficir AJeksič, poručnik Slav« ko Hudales iz Ljubljane, podoficir Blekač, trener dr. Kmet, podoficirja Klavora in Po« povič. Na sliki manjka potpor. Grujičič, ki se tudi udeleži tekmovanj, a je že dan prej odpotoval. Oanesl v razkošnem, elegantnem filmu, polnem presenečenj in krasne vsebine 5,P!€af si žali ž@siaSfi. Vkljub drage nabave tega filma, se isti predvaja pri nezvišanih cenah. Predstave popoldne ob 3,, po! 5,, 6., pol 3. in 9. ari. Kino „3deai£ž* Kulturni pregled Gledališč* repertoar]? Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Petek, 5.: Koncert bolgarskega violinskega virtuoza Saše Popova. Izv. (Dram. cene.) Ssbota, 6.: ob 15.: «Za narodov blagor*. Di« jaška predstava po znižanih cenah». Izv. Nedelja. 7.: ob 15.: «Droga mladost®. Ljud« ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Obrt gospe Warrenove». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 8.: «Naša kri». A. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: «Srce iz lecta». «Poziv na ples», »Capriccio espagnole«. C. Nedelja, 7.: ob 15.: «.Manon». Ljudska pred stava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 8.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 uri. Petek, 5.: «StambuIska roža*. B. Gostova« nje Mitrovičevih. (Kuponi.) Danilova petdesetletnica. Nestor in predstavnik prve dobe slovenskega igralstva g Anton Cerar-Danilo obhaia letos pet desetletnico umetniškega delovanja. Ta jubilej. ki nima primere v zgodovini našega teatra, ni samo proslava iubilarievega dela. ta jubilej je še nekai več: je predvsem veliki praznik našega gledališča in njegove umetnosti. Jc proslava mukepolnega polsto letnega dela. požrtvovalnosti, brez primerne udanosti in zvestobe do odra. Bodi nam zato prijetna in častna dolžnost, da prosla vimo ta redki jubilej vsi. ki govorimo po naše in resnično ljubimo vse. kar je naše. Najbolj naš pa ie Danilo. Generacije so šie mimo njega, ravnatelji, kolegi in kritiki, on pa ie ostal med nami svež in mladosten kot edini in zadnji zastopnik starega teatra. Usoda nam ga ie ohranila kot čuvarja dragocenih svetinj minulih generacij in kot opomin mladim in malodušnim. Za te ie danes Danilo spomin in vzgled, zakaj on ie edini iz stare garde, ki ie še igrala in stradala v Čitalnici. Zato ga ie življenje nagradilo z naiveč'im odlikovanjem, ki ga more doseč' ubogi zemlian: nagradilo ga ie z zdraviem in mladim htimoriem. Petdeset let odrskega dela! Pred nami vstajajo neštete njegove vloge in ustvaritve, ki so jih uživali še naši očetie in matere: zacvič kani stric Dolef, Obloški Tonček, irhovina, bogati in obubožani baroni, dolga vrsta velikomestnih figur in še večje število našiti slovenskih ljudi, kmetov, gruntarjev, Kalandrov. kovačev in velikih hlapcev. In ravno ti njegovi Slovenci so edinstveni, večno živi, korenine, po naši zemlji dišeče. Ko bo zgodovina omenjala porodno dobo našega teatra, bo poleg Borštnika in Ve-rovška predvsem častno navajala tudi Danilovo ime. Ti trije možje so bili zvezde-vodnice prve dobe našega gledališča. Ostal ie teatru zvest! Zato pa mu ie tudi teater ostal zvest in s teatrom ves naš narod. To zvestobo in zahvalo pa mu hoče narod ob petdesetletnici tudi dejansko izkazati, doka zati hoče. da ga ie vreden in zahvaliti se mu hoče za Mmetnost. katero ie dajal celim generacijam ob veselih in žalostnih dneh. To zahvalnost mu izkažite tudi vi in nam pomagajte Po svojih močeh, da bo Jubilej vreden našega Danila, našega gledališča in nas vseh Prireditev Danilove ljubilejne proslave ie sprejelo Dramatično društvo v Ljubliani. ki ie od leta 1867 vodik) usodo ,,• :-.., rvM-rovitebstvo proslave pa ie prevzela gospa Franja dr. Tavčar-;eva n3 čelu imbllanskcza ženstva. — Podeželski odri! Žrtviilte en večer Vašega fnida pno nrerfsfavo Vašemu Danilu! Lfu-hitei: gledališča! Spomni se i Ti s primerno mislilo, majhno pozornostjo, skromnim darom Tvojega Danila. Vi vsi. Id linbite ono, kar naš«*! Ne pozabite ob tem dnevu dolžnosti napram onemu, k! še bii petdeset let zvest! Bodite zvesti en dam — Pripravljalni odbor. Nedeljska operna predstava. V nedeljo dne 7. t. rn. se poje v ljubljanski operi meiodijozna Massenetova opera »Manon« z gospo Lovšetovo ter gg. Banovcem. Be-tettom in Mitrovičem v glavnih vlogah. Predstava ie Iiudska in veljajo za nio znižane cene. Uprava opozarja vse zunanje posetnike gledališča. da lahko naroče sedeže potom dopisnice pri upravi. Vstopnice se iim rezervirajo do tri četrt na 3. pri operni blagaini Začetek popoldanske predstave točno ob 3.. konec ob 6. zvečer. Koncert Saša Popova Nocoi točno ob 8. se vrši v dramskem gledališču koncert violinskega virtuoza Saše Popova iz Sofije Spored ie sestavljen izključno iz slovanskih skladb. Prvo točko sporeda tvori Ča;kov-skega koncert opus 35 za gosli in klavir. V drugi točki koncerta nam zaigra spremljevalec na klaviriu nrof. H. Sze-gheo šest klavirskih komadov med njir.i Bachov prelndij. Beethovenov Andante Chopinov Notorno in Lizstnve Zvončke. Po odmoru izvaja Popov Rimskii Kozakovo Arabsko pesem. Veniavskega Selianko. Bol gara Vladigerova rapsodiio »Vardar« in Grandeievo Rusko uspavanko. Kot sklep.a tečka se izvaja Glazunov koncert opus 82 za gosli in klavir. Popov ie violinski virtu-oz. katerega prištevajo kritiki med naiboii- še sodobne violinske virtuoze. Nastopal ie na koncertih že v rani mladosti, svoje študije pa ie dovrši! pri znanem violinskem pedagogu prof. Sevčiku na Dunaiu. Koncert se vrši v dramskem gledališču, ki je vsled svoje akustike izredno prikladen za take prireditve. Začetek točno ob 8. uri. Prcdpro daja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Dijaška proslava petdesetletnice rojstva Ivana Cankarju bo v ljubljanskem dramskem gledališču v soboto 6. t. m. pp-popoldne. Vprizori se Cankarjeva komedija *Za narodov blagor«. Pred predstavo bo govoril o Cankarju pisate!i Franc Albrech'. Koncert francoske čelistke Juliette Al-vln. V pondeljek. dne 8. februarja ob 20. priredita Francoski krožek in Glasbena Ma tica v Ljubljani v Filharmoničn; dvoran: koncert francoske čelistke Juliette Alvin. Umetnica potu;e sedaj po Evropi ter pri-e ia v vseh večjih kulturnih centrih koncerte s skoro izkliučno francoskimi skladbami po nalogu družbe za razširjanje francoske umetnosti. Spored: B-eval: Sonata za čelo in klavir v treh stavkih. Bach: Suita v g-duru za čelo solo v 6 stavkih. Debussv Šo nata v dveh stavkih za čelo in klavir. Laio: Intermezzo. Faure- Elegija. Counerin-Sa!-mon: Les Cherublns. Schaumann: La Sour-ce (Studenec) Na klaviriu spremljajo umet nico kons. prof Janko Ravnik. Predproda ia vstopnic v Matični knjigarni Cene navadne kakor pri vseh komornih koncertih. / Preselitev naše redakcije Uredništvo «Jufra» se je z včerajšnjim dnem preselilo v svoie nove prostore v poslopje Narodne tiskarne v Knallovj ulici št. 5. Lokalna redakcija in glavni urednik se nahaja v prvem nadstropju. Ostali del redakcije in direktor lista imajo svoje pisarne v drugem nadstropju desno Telefonska številka redakcije za splošni promet je 72, ponoči od 21. do 2. zjutraj tudi št. 34, direktor lista pa ima ši. 42. * Odlikovanje zagrebških vseučiliških profesorjev. Včeraj dopoldne, na rojsmi dan ustanovitelja zagrebške univerze, bla-Eopokojoega vladiike dr. Sorcssmayerja, se je vršila v univerzitetni avli slovesna izročitev odlikovanj 20 zagrebškim univerzitetnim profesorjem. Ministra prosvete je zastopal njegov pomočnik dr. Artdrič, na estradi avle pa so bili zbrani rektor Pero-Vič in vsi dekani univerzitetnih fakultet ter ostalih visokih šol v Zagrebu. Odlikovanci so bili razen obolel:h profesorjev dr. Čač-kovlča, dr. Lovriča, dr. Mašita in umrlega dr. Mavrov: ča vsi navzoči. Avla je bila pOlna najcdlič.neiššh gostov iz vseh družabnih krosov. Navzoči so bali tudi zastopniki vla/de, armade, občine in tujih držav. Rektor Perovič je v svojem govoru naglašal, da za izročitev visokih cdflikovanj ni bilo moeoče Izbrati primernejšega dne, kakor rojstni dan ustanovitelja univerze. Končno se je zahvalil v imenu univerze kralju Aleksandru za visoka odlikovanja, ki so jih prejeli posamezni profesorji. Odlikovancem je pripel odlikovanja na prsa sekcijski načelnik v ministrstvu prosvete Zajič. Dobili so vsi red Sv. Save I., II. ali III. razreda. Imenom odlikovancev se je zahvalil dr. Zitrrmennainn, nakar je bila slovesnost končana. * Odlikovanje Beograda. Kakor smo že poročali, je predsednik češkoslovaške republike odlikoval jugo s! oven sko prestolico, Beograd, z redom Vojnega križca. Prvotni r.ačrt, naj bi se odlikovanje izročilo v sejni dvorani beograjske mestne občine se je se. daj v toliko izpremenil, da bo slovesno izrečeno v dvorani Narodne skupščine. * Depolitizacija cerkve v Sloveniji. Kakor doznava »Jutarnji list«, bo ljubljanskemu škofu dr. Bonaventurl Jegliču v kratkem postavljen koadjutor, kateremu bo baje poverjena naloga, da cerkev čim bolj depolitizira. Za koadjutorja bo baje Imenovan dr. Mihael Opeka. * Posebne doklade za univerzitetne profesorje. Kakor poroča »Vreme«, le minister prosvete posredoval pri fin. odboru narodne skupščine, da se za univerzitetne profesorje določijo posebni dodatki, kakor so Jih ie oreje prejemali. Prosvetno ministrstvo predlaga, naj se določijo naslednji mesečni dodatki: rektorjem Po 2000 Din, rednim profesorjem t>o 1500 Din, izrednim profesorjem po 1200 Din prorektorjem In dekanom po 1000 Din, docentom, suplentom fn tajnikom v činu izrednih profesor i ev po 900 Din, trifaznim asistentom po 600 Din, upravnikom zavodov, institutov, seminar, jev in laboratorijev po 50 in drugim univerzitetnim uslužbencem po 200 Din. - * Inženjeriem se Izplačajo stari dodatki. Inženjerji in tehniški uradniki gradbenega ministrstva, ki niso prejeli d-datkov za mesece oktober, november in december 1923 ter januar, februar ln marec 1924, lahko v smislu odloka fin. ministrstva dvignejo svoje stare dodatke pri blagajni gradbenega ministrstva. Inženjerji in tehniški uradniki, ki so uslužbeni izven Bec-grada, upokojeni ali v ostavki, kakor tudi rodbine umrlih inženjerjev in tehniških uradnikov, ki so imeli pravico do teh dodatkov, naj se prijavijo blagajni gradbenega ministrstva ter dvignejo zaostale dodatke. * Dcputacija zobnih zdravn!kov pri mi-nlrtrn za narodno zdravstvo. Deputacija zo-bozdranmiške zbornice v Beogradu Je po-setila v sredo ministra za narodno zdravstvo dr. Slavka MiietSča, zahtevajoč, nai se že vendar enkrat odpravi kaos, ki ob-stoja v zobnem zJdravnštvu ter izda odlok o otvoritvi z'bne zdravniške šole. Depu-taoja je vrh tega energično zahtevala, naj zobrlrr zdravnikom prepovedo napisne table »Zobni atelje«. Minister za nar. zdravstvo je obljubil, da bo po možnosti še letos sporazumno z ministrom prosvete otvo-nil šolo, ki bi pripravljala naraščaj. Kar se tiče fnančne strani, bi udruženle zobnih zdravnikov prevzelo administracijo ln organizacijo šol. Minister ie rudi obljubil. da rok za sprejemanje ir eden ti s tov b In^em-stva ne bo podaljšan in da bo mogel biti v bodoče zdhn! »iravnik doktor medicine ali zebni zdravnik nowe šole. * jubilej a^erikanskega »Srbobrrna«. AmerSkarosVJ »Srbolbran«. k! se tiska v Pits-burgn v Zedinjcnih državah. Je prrmovn! te dni 20-letnico svojega rbsf-Ja. Na! ga tera srS-sVcra Usta v inozemstvu Je bila veMka tn težka. Bodril Je neprestano narod, no zave=t pri emigrantih naha.ia-ločfh se v novi domovin! v precej težavnih razmerah. V tem smislu deluje tudi še sedaj s pop-!n!m uspehom. * Vremo pri nas in drueod Žp nekoliko časa vladajo pri nas spomladansko tonil dnevi In top'omeT Je kazal predvčerajšnjim v Llubljani 11 stalni Celzija, v srednji Dalmaciji 14. v Južni Dalmaciji pa še več. S-Voki slo!I so mnenja, da Je konec letošnje zime in da se * ve'fk»mi korak! bližamo sT>om'ad1. V raznih krajih sveta na Je temperatura še zelo ostra. Iz Severne Amerike poročajo, da so zamrznili tamkaj celo slaorrv! Niagare. Velik mraz vlada tudi na Švedskem In Norveškem, kjer Je v zadnjih dneh kazal barometer celo ->fi st-«-pinj pod ničlo. Tudi v NeimčfJI imajo še Izredno mrzlo zimo. Če pa Je to morebiti novi va! mraza, ki se pomika prof jugu, potem ostane trdi naše trpanle na skoraj- j 5no toplo spomlad le prazen »en. * Občinske volitve v Novskem. Na občinskih volitvah v Novskem, ki so se vršile te dni, so radičevci znatno nazadovali. Glasovalo Je skupno 563 volilcev. Radičev. d so dobili šest mandatov, obrtniki, železničarji in samostojni demokrati pa vsak po 2 mandata. Radičevci so imel poprej v svojih rokah vseh 12 mandatov. * »Narodni glas« prenehal Izhajati. Politični dnevnik »Narodni glas« v Osijeku Je početkom februarja prenehal izhajati. List je zagovarjal politiko HSS, ki pa nič več ne vleče, zaradi česar list ni mogel prodreti v tamkajšnjem prebivalstvu. * Arhiv črnogorskega dvora. Tihonrir Ojorgjevič, profesor beograjske univerze ln član akademije znanosti. Je odpotoval te dr.i na Cetinje. da pregleda arhiv bivšega črnogorskega dvora, ki ga v zadniem času raznašajo na vse strani. GJorgJeviča Je poslala na Cetinje akademija znanosti. * Almanah o I. kongresu SDS Te dni izide almanah o prvem kongresu Samostojne demokratske stranke v Beogradu, v katerem bodo med drugim objavljeni vsi govori. posameznih referentov, vse resolucije ln osnovna načela. Almanah bo okrašen s slikami vseh govornikov in članov predsednl-štva. V njem bo tudi več fotografskih posnetkov udeležencev kongresa. Knjiga bo Izšla v latinici in cirilici. Komad velja 20 Din in se dobi pri Glavnem sekretarljatu SDS, Beograd, Kralja Milana 85/1. * Izgubil se Je okoli 80 let star mož, velike postave, v višnjevi obleki, s črnim Si-rokokrajnim klobukom in predpasnikom. Moi Je nekoliko slaboumen. Na vprašanje, od kod Je, odgovarja, da je lz Planine, doma pa Je iz Tržiča. Pogrešajo ga že drugi teden. Kdor kaj ve o nJem, naj spomčl na naislov: Rok Pogačar, pismunoša. Tržič 214. ali pa naj ga privede nazaj proti po-vrn.tvl stroškov. * Žrtev lovske nesreče. Pišejo nam: Dne 1. t m dopoldne je poslala oglarjeva že na Barbara Pavlič, omožena Krebel, Iz Rajii-dola, svojega 17 let starega sina Franca v Gorenji Mozelj na pošto. Ko Je Pavlič opravil svoie delo. Je odšel v t sv: šurno »Staudach«, da obišče svojega očima, ki Je pripravljal tamkaj drva. To mu je bilo v pogubo. Lovca Matzele in Josip Kraker sta tamkaj zasledovala divje lovce. Očividno v zmoti Je eden Izmed lovcev sprožil puško in ie krogla zadela Paviiča naravnost v glavo, tako da Je na mestu Izdihnil. * Tragična smrt uradnika. V Kosovski Mltrovlci se je pripetil dogodek, ki Je vznemlrii celo mestece. Joso Damjanovlč, uradnik sanitetne uprave v Raški, Je bil premeščen v Debar. Prosil Je, da se mu izplačajo selitveni stroški, prošnji pa se ni ugodilo. Brez sredstev se Je uradnik podal nato peš na svoie novo službeno mesto. Prlspevšl v Kosovsko Mitrovlco Je prenoči! v neki gostilniški sobi, kjer so ga naslednje Jutro našli mrtvega, fzpll Je stekle, ničlco Iteoia ln se tako poslovil od tega sveta. Pri nJem so naši! pl^mo, v katerem izjavlja, da Je zdravstveni načelnik kriv njegove nesreče, ker mu ni hote! Izplačati selitvenih stroškov, vsled česaT Je prišel v obupien materljalnl položaj. Veliki župan raške občine Je v zadevi odredi! preiskavo * Železniška nesreča v Smederevo. V noča od srede na četrtek Je potniški vlak pri Smederevu vsled napačno postavljene kretnice zadel na vrsto va^nov, natovor-jenih s premogom. Čeprav Je bii udarec zelo močan, vendar človeških žrtev ni bilo. Lokomotiva potniškega vlaka Je bila samo lahko, vozovi s premogom pa precej močno poškodovani in Je škoda precej občutna. * PivmiSoščen župnik. Župnik v slavonski Slatini, Stjepan Lesni, katerega le sodni stol v Osijeku zaradi onečaSčanJa Šolskih deklic obsodil lani na tri leta težke Ječe, Je bil te dni pomlloščen s kraljevim ukazom. * Velika poštna tatvina. V U Žic a h v Srbiji Je bila izvršena te dni velika poštna tatvina. Poštni sprevodnik je neonaženo Izmaknil poštno vrečo z vsebino 96.0(10 Din. Poštnemu upravniku se Je kmalu posrečilo, priti tatu na sled. Sprevodnik Je bil aretiran ;n je tatvino že priznal. * Redek lovski plen na Pohorju. V lovišču g. Prsna Pajtlerja pri Sv. Lovrencu n» Pohorju je našel lovski paznik Dobaj dne 9. t. m. v pasti, katero Je nastavi! kunam, divjo mačko-samico. Bila Je dolga 50 cm, a rep 30 cm. Tehtala Je 3 kg. Pred leti Sq dobili v Rušah tudi par divjih mačk -samcev. Vsi so prišli v past —.d kaz, kako se zna ta zver varovati puške. V želodcu te mačke so naš!: štiri gozdne miš' in enesa majhnega ptiča. Mačko Je naga-čil znani gačite') Jože Pajt'er. učite'! v Pekraih pri Llmbušu ter jo razstavi v oknu hotela »Pri črnem orlu« na Grajskem trgu v Mariboru. * Delravdaclja v občinski blagainl v Nik. šlču. V NikSiču v Črni gori se je dosedanji predsednik občine Kondic nedavno odpovedal županstvu. Ob priliki izročitve h!r>-gnine se le pokarral primanjkljaj v znesku 220 000 D:n. Kond'č Je izlavll da le sam odgovorer za prlmanjkljal l?i.00n Din, dn-čim Je ostali znesek 110 000 Din poneveril prelšnji občinski blagajnik. Mučna zadeva ie o^zročila ve'!ko senzacijo ne samo v Nlkšlču, nego tudi v ost?'i črni eorl. * Zloraba organ1zac'-vinski pomen celjskega gradu ln kako zlvb-00 delo vršijo oni, ki na teh razvalinah karkoli potškoduiejo. Nadalje se naproša tudi orožništvo, da postopa 1 vso strogostjo proti raiznlm sumljivim elementom, ki b! jih zasačilo na tem prostoru, ln proti vsakomur, ki bi poškodoval to tujo lastnino. e— Ljudski« univerza t Celju Pod okriljem Ljudske univerze priredi Češkoslovaška liga v Celju v ponedeljek dne 8. t. m. predavanje o Janu Žižki s skioptičnlmi slikami. Predaval bo v prostorih meščanske šole g. prof. Janko Orožen. Začetek b pod 30. uri Diapozitive bi predavanje Je preskrbe! v svoji ljubeznivost! g. dr. Beneš, češkoslovaški generalni konzul v LJublJan. Pričakuje se obilo občinstva tz vseh slojev. e— Občni zbor Kmetijske podružnice v Celin se bo vršil v nedeljo dne 7 februarja ob 8. dopoldne pri Belem volu. e— Zaključni venček plesne šole Sokola se bo vršfl v soboto 27. t m Podrobnosti še objavimo. Bližajo se ?ačerl smeha i Kino »Dvor«. Restoiivo znižanje cen, pr znano najboljšim čevljem. Prepričajte se! Ogleite si še danes Izložbe pri „Voika" Ljubijana. (nasproti Mestnemu domu). Mister Brown iz Cincinati, s .suhimi" se on ne brati; pije whisky, „Buddha" čaj, tega z rumom pa nairaj! V torek 16. februarja 1926 *9Malna Indija*5 13ŠKERADA „UUBUfiNSKEG8 SOKOLA" (' arccini dom) Zobje beli in čvrsti usta sveža in lepa to je uspeh zobne paste Koncert „Ljubljanskega Zvona" v Celju Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je priredilo na Svečnlco v Celju koncertno produkcijo, katere se Je udeležilo razen Celjanov tudi mnogo občinstva iz Savinjske doline. »Zvonaši« so se pripeljali iz LJubljane ^b pol 15. uri. Na kolodvoru jih je pozdravila celjska Glasbena Matica, Celjsko pevsko društvo Oljka ter mnogo drugega občinstva. Velika dvorana celjskega Uniona je bila zasedena do zadnjega kotička in koncertni poslovalnici Glasbene Matice se je to pot prvič pripetilo, da Ji Je pri blagajni zmanjkalo vstopnic za sedeže in stojišča. Nihče ni računal, da bo naval tako velik. Že po prvi pesmi je zavladalo v dvorani prijetno razpoloženje. Spričo Adamičeve »Mara v Jezeru« se Je občinstvo ogrelo ob izredno lepem sopranu gdč. Špelce Ra;n-iakove. Pesem sama na sebi je zelo originalna ln napravi globok utis. Moški zb r s sopranom lo Je izvrstno pogodil. Tudi vse druge točke so bile dobro podane. Iz zb ^a odsevalo trdna volja, disciplina ln prijateljska siožnosL Zelo so ugajale Otroške pesmi Emila Adamiča ln skladbe Antona Lajovica. Pevce Je spremljal pri teh točkah na klavirju dirigent g. Nik0 Stritof. Če vzamemo ženski zbor kot celoto, moramo reči. da Je bil boljši od moškega zb . ra. Vendar pa ne smemo po tem n"!' -u ocenjevati »Zvonašev« kar pavšalno, ' vtl dobršen del društvenih članov je bil ta d ti celjskega koncerta zaposlen v operi. P-u leg že omenjenih skladb ne smemo nikakor pozabiti, da so gl boko učinkov:'e pesmi »Ženica« (Janko Ravnik). ^Če r ! •-če rože« (Josip Pavčii) ter »Polžek« (St. Premeri). Pevci so bili de'ežri viharnega odobravanja ter so navrgli še drrtri Mo-kranjčev »Rukovet«. Občinstvo Je bil ve1 čas koncerta zelo animiram. So'ošen Se bil, da se pevnvodja g. Prelovec zaveda svojega hotenja in da vod; pevce s ci-ef-no In sigurno roko. Tako malo imam- ne-vovodij njegove vrste! Nagrada za n'?- v trud ie bila lovorjev venec, katerega mu Je ooklonilo pevsko društvo Oljka«. 1-- -------------- fnvaite svoie fice od kvarir--, Vam povzroča mozo - učinka mila. W ^am ^ izp,^: prezgodnje ;ube r, dru« ^ ohrs« Uporabila» iVglh zdravnikov .. . _«,»«wfno m oo - _____i .r-n Uporabilajte za ,h pravnikov edino perfektno m od eTU,,--o Vročeno s^s?o P3 -skOtero ^ m za Jugoslavijo- Zagreb, Glavno skladišče za Gajeva u'. Naj počiva v miru. D— Razpfščena je okrajna bolniška bla« gaina v Ajdovščini na podlagi lcr. odloka, s katerim se razširjajo na nove pokrajine zskoni o zavarovanju proti bolezni in ker se ima takoj udejstviti nova odredba za bolniške blagajne. Za komisarja je imeno« van inž. Velicogna. n— Canrara, zaupnik v štirih fašistovskih okrajih. Rehabilitirani odvetnik Caprara je imenovan za zaupnika v štirih fašistovskih okrajih in sicer v Gorici, Gradiški, Červi« r.ianu In Idriji. Generalni tajnik Farinacci in izredni fašistovski komisar za furlansko provinco Moretti imata do Caprare poseb« no zaupanje. Tako bo odslej Caprara dajal oHležie fašizmu na Goriškem. p— V Kobarid je prišel nekoč 36 let« ni italijanski trgovec Sigura iz Mantove in so zaljubil v neko 131etno slovensko mla« denko. Marto po imenu. Dekletu je ugajalo laskanje Italijana in neki dan sta izginila. Starši so iskali svoio hčer in jo končno na« šli v hiši Sigure nekje na Beneškem. Sigura je moral pred w>d>šče v Gorici. Tam je za« trjeval. da ima deklico rad in da jo je od« pel ia! iz Kobarida samo zato, da jo poro« či. Vedel pa je, da bi njeni starši tega ne dovolili. Sodniki so ga poslušali, končno pa obsodili na 10 mesecev zapora. p— Predrzni tržaški tatiči. V Trstu je da« nes polno izprijene mladine. Mladi tatiči ča kajo na parnike iz Kopra, s katerimi priha« hajajo kmetice, polne raznovrstne zelenja« ve in drugega tržnega blaga. Tatiči se po« mešajo med nje in jim iztrgajo iz rok ali ukradejo iz žepa denarnice. Takih slučajev je bilo že polno. Te dni pa je neki tržaški izprijenec vrgel neki koprski ženi pod noge železo, da je padla z vso svojo robo na tla. Potem je skočil do nje in ko je vstajala, ji ie vzel denarnico in zbežal. K sreči pa ga je opazil neki mestni stražnik in odpeljal na policijo. Deček šteje 14 let in je bil že več« krat kaznovan radi tatvine. p— Gospodarsko slavnost so imeli v Po« begih v Istri. Dne 23. t. m. je praznovalo tamošnje posojilno in konsumno društvo tridesetletnico svojega obstanka. Proslave in občnega zbora se je udeležilo okoli 800 oseb Na zborovanju je vladalo dobro razpolo« ženje za nadaljevanje uspešnega gospodar« skega dela v korist ljudstvu. p— Predavanje priredi potovalna kmetij« ska šola v Gorici tudi po raznih slovenskih krajih. Prično se že te dni. Predavanja ima« jo med Slovenci uspeh seveda le, ako se vrše v domačem jeziku. p— Kako postopajo z vojnimi invalidi. V Kojskcm v Brdih se je predstavil pre« giedovalni komisiji invalid. Po površnem pregledu so gospodje rekli, da je mož zdrav in ne bo več dobival pokojnine. Revež se je trudil, da bi zopet dobil pokojnino pa vse« zaman. Te dni je podlegel svoji v vojni dobljeni bolezni, katero mu je obteževalo še pomanjkanje. Nesrečnik je Anton Mar« kožič iz Kožbane. p— V tržaškem mestnem svetu so govo« rili o stanovanjski bedi. Zanimivo je bilo, da je vstal svetnik Fonda in izjavil, da ne verjame poročilu mestnega statističnega ura da o številu prebivalstva. Po njegovem mne« nju ni res, da je sedaj v Trstu več prebi« valstva nego pred vojno. Fonda trdi, da se je število prebivalstva še znižalo in je na« rastlo število praznih stanovanj. Tako ni treba zidati novih hiš, ker je dovolj pro« štora za vse. Zavrnil ga je svetnik Fano, ki trdi, da je na tisoče družin brez pravega stanovanja. Kdo ima torej prav ali Fonda ali Fano? V mestnem svetu so sprejeli na« črt za napeljavo vodovoda v Trst iz doline Reke pri Ospu. Fonda je nasvetoval, da naj se najprej preišče dolina v 2avljah pri Tr« stu. p— Kraški župani pri generalu Monesiju. Številni zastopniki kraških občin, med dru« gimi župani iz Sežane, Koprive, Skopega, Dutovclj, Tomaja in Avberja so posetili ge« nerala Monesija, poveljnika gedme milične cone, in mu predložili probleme, ki najnuj« nejše zadevajo Kras. Treba, da se ugodno rešijo za kraške občine, ki dajejo milici par stotin udanih otčrnih srajc«. Monesi jim je vse obljubil. Zupane so spremljali fašistov« ski tajniki. k— Trst Nemčiji, Reko In Zader 7ugo« slavtji. Koroški politiki ee stalno bavijo z razmerami ob Adriji. Posebno jiim gre k srcu Trst. V «Karntner Monatshefte« je go* vora o potrebi sporazuma med Nemci in Jugosloveni. Avstrija se priklopi k Nemčiji in Bolgarija k Jugoslaviji. To bosta dve veliki državi, kl imata skupnega sovražni« ka Italijana. Nemčiji je vzela Italija Trst, Jugoslaviji pa Reko in Zader. Iz izvajanja sledi, da bi moral v bodočnosti Trst pripa. sti Nemčiji, Reka in ZadeT pa Jugoslaviji. Potom zveze naj bi Jugoslavija pomagala Nemčiji zasesti slovensko Primorje in Trst Koroški politiki so padli na glavo. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1 Iz Trbovelj t— Volitve v Delavsko zbornico. Krajev« ai volilni odbor, sestoječ iz predsednika ter njegovega namestnika, dveh prisednikov, zapisnikarja in dveh pooblaščencev, se je se stal 2. t. m. ob 8. dopoldne v čakalnici za« padnega obrata, kjer se je vršilo sprejema« nje glasovnic. Po enournem čakanju so bile odadne le tri glasovnice. Ker so zaupniki de lavcev vseh strokovnih organizacij izjavili, da so volilci pretežno že oddali glasovnice svojim organizacijam, ki jih bodo poslale Glavnemu volilnemu odboru v Ljubljano in ker prostori v čakalnici zapadnega obrata niso bil zakurjeni, je krajevni volilni od« bor soglasno sklenil, da bo nadaljeval spre« jemanje glasovnic v zakurjeni sobi bratov« ske skladnice. V teh prostorih so se nepre« trgoma sprejemale glasovnice do 18. zvečer. Oddanih ie bilo skupno le 18 volilnih ku« verst od 4292. Po zapisniku z dne 27. januar« ia je bilo odposlanih skupno 788 glasovnic Glavnemu volilnemu odboru. Volilna komi« sija je po zaključku volitev ugotovila, da rrašaio stroški za volitev delegatov v De» lavsko zbornico skupno 3500 Din. t— Se/a okrajnega zastopa za Iraško se So vršila danes popoldne pod predsedstvom gerenta dr. Roša. t— Iz e!;stinentskega gibanja. Pretekli to« rek se je vršilo ua Vodi ob 15. popoldne rot:alkoho'no predavanje dr. Mikiča iz Uubljane za odrastle ljudi, naslednjega dne r>a za šolohvezne otroke, in sicer najprvo za 'očke in potem za deklice. Prav tako sta se dve predavanji za šolsko mladino v Trbovljah. Končno ie predaval dr. M'kič še >!Č'teljstvu iz vseh tukajšnjih šol. Uspeh predavanj je bil t«, da se je sestavil pri« pravijalni odbor, sestoječ iz sg- Rtdnaka. Pega, Plevnika in Krulca, ki bo izvedel vse priprave za abstinentsko organizacijo. t— Atentator na sofijsko katedralo v Tr« hnvljah? Po Trbovllah so se raznesle go« voriee. da ie na Doberni pri Dukičevem pod jttiu imlužben neki D., ki da je sodeloval Pri znanem atentatu na katedralo v Sofiji. Svojo skrivnost je baje izdal v pijanosti svojim prijateljem. ki niso znali molčati, in tako se je zaznalo za dogodek. Le ti so med drugim zaupno pripovedovali, da se D., ki ie šele pred kratkim prišel v Trbovlje, na« poti z raznimi papirji v najkrajšem času v Rusijo, kjer da bo prav prijazno sprejet V koliko je navedena govorica resnična, se bo izkazalo že v bližnjih dneh. Kakor čuje« mo, je namreč cela zadeva že v rokah pri« stojne oblasti. t— Selitev delavstva pri Dukiču. V za d« njem času se je prostovoljno odjavilo pri Dukičevem podjetju 180 delavcev, prijavilo pa se jih je do včeraj nanovo v delo 149. t— Nalezljive bolezni nevarnega značaja so ponehale, kar je najbolj razvidno iz tega, da leži v občinski izolirnici le en bolnik, bolan na tifusu. Pred sodniki proti zlim učinkom MEGLE, p? MRAZA in MOKROTE in vsem BOLEZNIM DIHAL. Prodajajo vse lekarne in drogerije. France iz Dra vel j, ta je res kavelj I Ker se je njegova Mara skujala in se odločila za nekega železničarja, se je sklenil mašče« vati nad njeno opravo, ki si jo je napravila še v lepih, ljubezenskih dneh. Poškodoval ji je torej ogledalo in omaro, češ, da je vse to kupila Mara le za njuno skupno uporabo, ko bo njegova žena. Sodnik je Francetu pri« jazno razložil, da nima zdaj do oprave ni« kake pravice in ga je obsodil po § 468 ka« ženskega zakonika na 14 dni zapora. • France na Studem je korajžen fant. Ko se je vračal vesel z neke svatbe, ga je omami« Is misel na ljubezensko razkošje. Ker je vedel, da služi v vasi lepa Korošica Justa, je mahnil kar k nji, šel v njeno spalnico in jo napadel. Tiščal jo je za usta in silil vanjo. Justa mu je ušla, pa je skočil za njo in jo zgrabil za sTaico ter jo odtrgal. Pre« plašena Eva je hitela iz kamrice klicat lju« di. France se je pri sodniji zagovarjal, da je dekletu samo malo ponagajal; pa mu je ponagaialo tudi sodišče in ga obsodilo na 2 meseca težke ječe. • Ko je nekdo govoril s trgovcem Karlom o sodišču in o razpravah, se je ta v Spitali« ču pri poliču prešerno izrazil: «Mene ti sod« niki ne bodo sodili, saj so kakor pastirčki, jaz hočem kaj višjega!® Deželno sodišče ga je zato obsodilo na 500 Din globe oziroma 5 dni zapora. • Ivan Božič in vesela tovarišija iz Dravelj se je poslavljala od tovariša, ki je šel k vo« jakom. Pri «Slepem Janezu« so krenili pro« ti železnici in poredni Ivan je ubil svetilko pri kretnic in zvil kilometersko kazalo. Okr. sodišče ga je obsodilo radi prestopka po § 318 kazenskega zakona na 3 tedne zapora. • »Bila je pač ižanska bitka, vsi so »e tepli, a kriv ni nobeden,® je dejal zastopnik dr« žavnega pravdnika, ko so vstopili štirje ob« toženi Ižanci. Naposled se je izkazalo, da je France Gradišar pahnil Marijo Susma« novo in da je Janeza Kraljica napade! Jože Susman mlajši s — trsko in ga udaril. Fran« ce je obsojen na 3 dni, a Jože na 1 teden zapora. Šport Glavna skupščina LHP. Nedavno se je vršil v Ljubljani prv! red« ni občni zbor Ljubljanskega hazena podsa« veza, kateremu so prisostvovali delegati Ili« rije, Atene, Primorja in Hermesa iz Ljub« Ijane ter delegat Mure iz Murske Sobote. Delegati štajerskih klubov se skupščine ni« so udeležili, kar se mora že radi tega obža« lovati, ker je ravno sedaj potrebna polno« številna udeležba vseh članov, ko se postav« Ijajo temelji organizacije mlade panoge športa, ki zavzema pri nas vedno večji raz« ni ah. Iz govora predsednika dr. Maverja pašne« mamo, da je podsavezni odbor redno pošlo« val in da je glavni del svojega delovanja posvetil propagandi hazena športa. V ta na« men je odbor razpisal mladinske tekme za podsavezni pokal. Tega tekmovanja sta se udeležila samo dva kiuba Novi odbor bo pač moral ta tekmovanja obvezno razširiti na vse člane. Zanimanje za ta lepi ženski šport dnevno raste nele v športnih krogih, temveč tudi med občinstvom. Iz tajniškega poročila gdč. Miheličeve se vidi, da je tajništvo za časa svojega šest« mesečnega obstoja delovalo vestno. V LHP, ki ima svojo ekspozituro v Mariboru (Med. klubski odbor), je včlanjenih osem klubov. Dva kluba (Ptuj in Dolnja Lendava) gojita že več mesecev hazeno, nista pa še člana LHP. Sodniški zbor šteje tri člane. Medklub ski odbor v Mariboru nima v svojem pod« ročju nobenega saveznega sodnika. Temu stanju je treba čimprej odpomoči. Podsa« vezno prvenstvo v letu 1925. si je izvojeval SK. Ilirija. LHP. je priredil v lastni režiji tri prireditve, od katerih Je bila najvažnej« ša medmestna hazena tekma Praga : Ljub« ljana. Iz poročila tehniškega referenta g. Balte« sarja je razvidno, da je bilo delovanje LHP v tehničnem oziru otežkočeno radi pomanj« kljivih pravil. Osem včlanjenih klubov ima 111 verificiranih igralk. Najvažnejši tekmi, ki ju je aranžiral podsavez sta bila medmest r.i tekmi Praga : Ljubljana (11 : 3) in Za. greb : Ljubljana (12 : 4). Obe tekmi sta po« kazali, da se je naš hazena šport kvalitativ« no znatno dvignil. Prvenstveno tekmovanje, pri katerem so nastopili samo trije klubi, se je izvršilo samo v ljubljanskem okrožju I.HP. Mariborsko okrožje tega tekmovanja radi pozne sezone ni moglo izvesti. Prven« stvo LHP si je priboril SK. Ilirija (6 točk, diferenca golov 46 : 7). Na drugem mestu je TKD Atena (6 točk, 39 : 12), na tretjem pa ASK. Primorje (0 točk, 68 : 2. Novoizvoljeni odbor smo že objavili. Pri slučajnostih je bilo sprejetih več važ« nih predlogov, med njimi glede obveznega odigranja mladinskih pokalnih tekem in pr« venstvenih hazena tekem za rezervne dru« žine. Sprejete so bile tudi razne izpremembe ?ravil, ki se predlože glavni skupščini LAS. Najvažnejši predlog je bil vsekakor oni, da se uvede obvezna zdravniška pre« iskava za vse igralke, in sicer na 9ledečl nsčin: Vsaka igralka, ki hoče biti verifici« rana pri LHP., mora predložiti zdravniško spričevalo klubovega zdravnika. Klubi bodo morali predložiti LHP m dvakrat na leto, in sicer začetkom sezone in sredi sezone po klubovih zdravnikih izdana pravila o pre« gledu. Igralkam, ki tega ne bi izvršile, bodo do nadaljnega prepovedani nastopi pri tek« movanjih. Klubom se priporoča, da po mož« nosti uvedejo mesečni zdravniški pregled svojih igralk. Ako bodo klubi res izvajali te sklepe, lahko smelo trdimo, da bo to eden najvažnejših dejanj za pravilno in v zdravstvenem oziru blagodejno učinkujočo gojitev hazena športa. Za smuške tekme v Kranjski gori, ki se vrše v nedeljo in naslednje dni opozarjamo vse tekmovalce, da je v soboto zvečer se« stanek v šoli, kjer prejmejo vsi potrebna navodila za tekmo, izvrši se žrebanje ter tazdele številke. Tekmovalci naj tedaj 6i« gurno pridejo na sestanek. Za stanovanje ie preskrbljeno za vse, tako za tekmovalce kot za gledalce. Na kolodvoru v Kranjski gori bo posloval stanovanjski odsek, ki bo skušal po možnosti namestiti vse v Kranj« ski gori. Vsekakor je dovolj stanovanj osi« guranih. Izlet vseh smučarjev, predvsem netek« movalcev jo v nedeljo v Kranjsko goro; ne« ugodne vremenske prilike zadnjega leta so onemogočile, da bi se vršil kak skupni smu« ški zlet, vsled tega bo po daljšem presledku to prvič, da se sestanemo zopet enkrat vsi smučarji, najlepša prilika za to bo pač tek« ma za državno prvenstvo in pa zaključek III. vojaškega smuškega tečaja, ki je delo baš civilnih smučarjev. Zato v nedeljo vsi smučarji v Kranjsko goro. Elitna reduta kluba Primork tn ASK. Primorje. Na pustno soboto, 13. februarja priredita v Unionu klub Primork in ASK. Primorje vsakoletno elitno reduto z devizo črnobeli. Kakor vsako leto, obeta tudi letos ta prireditev bit ena najlepših in najelegant nejših v Ljubljani Lepoto prireditve bodo v znatni meri povzdignile krasne skupine, ki se bodo odlikovale s svojo originalnostjo in eleganco. Opozarja se, da člani ne bodo dobili posebnih vabi! in da imajo vstop pioti klubovi članski izkaznici. Vabila se sedaj razpošiljajo. Cenjeno občinstvo, ki pomotoma ni prejelo vabil, se naproša, da naslovi pismene reklamacije na ASK. Pri« morje, L'niverza. Začenši s 1. februarjem se bodo vsak torek in četrtek dajala vsa po« trebna navodila v damskem salonu Emone od 17. do 19. ure. Anglija je prijavila svoio udeležbo pri teniških tekmah za Davisov pokal, ki ga se« daj hrani Amerika. Praška Slavija na Danskem. Združeni nogometni klubi Kodania (Frem. Akademisk [ioldklub, B. af 1893 in B. af 1903) so pova. bili praško Slavijo, da bi meseca maja igra. la dve tekmi v Kodanju. Slavija je sprejela to povabilo. Slavija je dosedaj igrala v Ko« danju v letih 1901., 1921. in 1922. Gospodarstvo če ne verjamete, da eden p<-nogavlc t žigom ln znamko (rdečo, modro ali zlato) „klju&" traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in pre pričajte se. Dobivajo se v prodajalnah, »-a rv Tržna poročila Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Pšenica: baška 290—295. Turščica: baška. nova, 1 vagon 112.50; sremska, nova 5 vagonov 115. Moka: baška »2«, 1 vagon 430. Tendenca nespremenjena. Celjski tre (1. t. m.) Govedina: v mesnicah: I. 16—18, II. 12—14. na trgu: 16—18. II 10—14: teletina: I. 19. II. 17: svinjina: I 25. II 20—22: slanina. I 24—25. H. 22.50; mast 27- šunke 30: prekaieno meso 25— 27.50; perutnina: piščanci 15—25. kokoši 35 race 35. gosi 80. purani 10—140; rrfletco 2.50—3.25. smetana 16. sItovo mask) 50. čPijno 60. talce 1.75: sadie- labolka 4—5. orehi 10. Iz hi šč en I 36; moka «00« 5.60. »2« 5. «4« 4.10. turščna moka 2.40. turščlčn! zdrob 3.10: žito: pšenica 320—330, rž 240, ječmen 20O—230. oves 230. turščica 175-200 fižol 350: špecerijsko blago: kava Portorl ko 72. Santos 60. Rio 52. sladkor v kristalih 14. v kockah 16. riž 9—12. namizno olje, 24, bučno 26 testenine 10—12 Din. Dunalska horza za kmetijske produkte (3. t. m.) Iz Amerike so prispela nespre-rrenlena poročila. Na dunaisk&m tržišču ni bilo vefiiega ofcivlienja prometa, vendar >e kcnzuim volinejšl za nakupovanje Uradno nrvtirain za 100 ke vkliučno Hagovnopro.met ni davek brez carine v šilingih na d e b e-lo: pšenica domača 41—41.50, madžarska potiska. 79-80 kg 45—47.50: rž: march-feldska 27.50—28: ;ečmen: domači 32— 37, s1ova'5k1 37—.39. turščica: 21—22; oves: domači 28—29.50: p 5 en ična mo k a »0«: domača 7fi—78. madžarska, zacari nlena 74—78. jugos!ovenska, zacarinje ia 72—75. =r Razpošiljanje tiskovin za udeležbo na Ljubljanskem veleseimu. Te dni bodo naši industrije!, obrtniki in trgovci začeli dobivati prijavne tiskovine za udeležbo na VI. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu. ki se bo vršil od 26. juniia do 5. iuliia 1926. Velesei-mi so najprimernejši forum za reklamo v velikem stilu in obsegu, za reklamo, ki baš tukaj na teh razstavah more računati na efektivni odziv. Ljubljanski velesejem spada med one prireditve, ki vlečejo nase pozornost najširše iavnesti v domači državi In inozemstvu. Kogar ne bo tukai bodo šli prefco njega vsi tisti, ki se za to prireditev zanimajo. Življenje ie vedno tež:e, borba za obstanek in naipredek vedno ostrejša in mtrčnejša. Če se v te! borbi prepustimo one mu nesrečnemu fatalizmu, ki nam 1« nanese! že toliko §kode. in če bomo samo t>eli himne našem u pri rodne mu bogastvu, pa se nikjer pokazali bomo kljub temu bogastvu ostali vedno siromaki. Zato je dolžnost vsa kega posameznika, da stopi pred iavnost s svojim! proizvodi. Cene prostorom- so letos tako znižane, da ne morejo prav nikogar oplašil! pred razstavitvijo. Malod.uSnost je najtežje zlo našega časa. zato se ie moramo otresti. Torei vsi na plan. = Znižanje carine za kolonilalno blago, kl se uvaža preko domačih luk. Generalna direkcija carin je nedavno odredila, da se carina na čaj, kavo in riž, ki se uvažajo preko Gruža aH Sušaka, zniža za 10 odstot kov. Uvozniki moraio ob priliki uvoza v svrho priznan!a te ugodnosti zahtevati, da iim carinarnica v navedeni lukl izda poseb no potrdilo. Svrha tega znižania carine ie, da bi se promet preko domačih pristanišč povečal. = Navodila glede preskrbe valilnih Jajc Iz Maribora srno prejeli: Pri nakupu jajc za valienie ie paziti na naslednje: Kurje-rela prodaiialca moTa biti vsaj v vseh glav nih pasemslkih znakih čista in čimboli izenačena. Na vsakih 15 kur mora bit! vsaj po en petelin dobrih oblik, če mogoče izven krvnega sorodstva s ko&oši in ne več ko 3 leta star. Jajca morajo biti pravilnih oblik: izredno podolgovata ali drugače nepravilna obIFka se odklanja. Lupina mora bit! svetle barve, gladka, snažna in popolnoma nepoškodovana. Močno rlava, umazana al! natrta 'aiea se ne prevzamejo. Teža lajc naj znaša od 55—€5 g. Zlasti manjša jajca Izpod 55 g. a tudi večja nad 65 g, ne pridejo v poštev. Zafrtevat! se mora. da se na vseh Jajcih, kl se prodajajo za valenie, napiše dan In mesec, ko so se znesla. Jajca na! 'bodo čimbolj sveža največ 10—14 dni stara. Za tako odbrana valilna Jajca, ie plačat! seveda za 50—100% višje cene od tržnih cen. Valilna !afca iz reiskih postaj kl delajo z zalklopnitnl gnezdi, so kot prvovrstna valilma iaice seveda še dražja Zahte vati pa ie. da bodi povsod poleg dneva za pisalna tudi 'številka kokolšl, kil Je j:j'ce znesla.. Prodaialec pa mora ia.mčit! za to. da bo prodala! prvovrstna valilna 'aica samo od mater, ki so dosegle v prejšnji nes-nl dobi vsaj 120 raje. Ja»ca od iarkic pa pri delo le teda! v poštev. če so znesle do 1. februarla vsai 15 ialc aH do 1. marca 25 Jajc. Vsa druga laica Iz re'skih posta! spa-da.Jo med nbičaiina valilna laica in se ne rroreio prndaiati s pribitkom višiim od 50-100% nad tržno ceno. Glede podrobnih navodil In nasvetov se nai vsakdo obrne na prlstoineea srezkega ekonoma. VSer izve tu di naslove prodajalcev dob'(h valilniili jajc. Valilna iar*ca. ki so se prenesli a Ii celo prevažala, morajo pred nasaditviio 24 ur počivati = Nove menične Mankete. bodo prišle 15 t. m. v promet, in sicer po 1010 Din za svote od 500.000 do 750.000 Din ter po 1260 Din za svote od 750.000 do 1.000.000 dlnartev. = Pravilnik o Izdalanlu lesa Iz državnih gozdov se bo začel v kratkem Izdelovati v ministrstvu za šume in rudnike S tem pravilnikom se bo uredilo, na kak način in v katero svrho se bo Izdala! les. — Beogra'skl trgovci oroti načrtu zakona o pohHnn!u dragln'e. Dne 1. t. m. se ie vršila plenarna seia Trgovske zftornlce v Hengradu Pn obiavMenih formalnostih se ie nre.šlo na d?s1147; Ječmen, 62 kg, foo vag. baška postaja 0—155: oves srbski, foo Postojna tranz. 0—220; ajda domača, fco vag. prefcm. 0—265; rž domača, fco vag. prekm. postaja 0—215; proso rumeno, fco vag. prefcm. post. 0—215; otrobi: drobni, pšenic ni, fco vag. naklad, postaja Vinkcvd fr— 115, drobni, pšen„ par. Ljubljana fr—140; ježice zlatoranene, fco vag. dol. post. 250— 0; pijače: slivovka: bos., gar. 25%, 100-črtna. neotrošar., foo vag. postaja Briko 0—3200, srbska, gar. 50% fco, vas. Postojna tranz. (sod posebej) 0—1600; gradbe ni matcrljal: Ia portlandski cement »Sakma-Tour«, fco vag. Solin: v jutastih vrečah po 50 kg 0—40, v papirnatih vrečah po 50 leg fr—45, v sodih po 150, 180. 200 kg 0—52.50. . . .. ZAGREB. Od bančnih papirjev je bil danes večji promet v Bskonrptni, ki je tekom sestanka narasla od 124 na 126. a ie proti koncu zopet padla na 124. Hipo ie čvrstej-ša pri zaključku 67.5. Od industrijskih papirjev sla porasli Šečerana in Slavonija. Vojna škoda je bila slabša. Promptna se je začela trgovati po 266 proti 274 včeraj. Tekom sestanka se ie zaradi večjega povpraševanja zopet okrepila na 270. — Na deviznem tržišču ie bila tendenca v začetku nespremenjeno čvrsta. Pozneje je bila javljena ma;hna okrepitev dinarja v Curihu kar je ob priličnih količinah blaga na tržišču oslabilo tendenco in višino začetnih tečajev znižalo. Za intervencijo se ni občutila potreba. Skupni promet v devizah je znašal 12 milijonov Din. Notirale so devize: Amsterdam 2272.5—2282.5, Dunaj 997.4—801.4. Berlin 1351—1355. Italija izplačilo 228.04—229.24. Lcndor. izplačilo 276.01—277^1. Newyork ček 56.072—56.972 Praga 167.67—168.67. Švica 1094.3-1098.3; valute; dolar 55.95—56.25; efekti: bančni: Eskomptna 124—125. Hioo 67—68. lugo 107—108, Ljubljanska kreditna 200—0 Praštediona 9G5—970. Slavenska 50—0, Na rodna 0—4350: industrijski: Eksploatacija 440—450. Gutmann 320—330. Slaveks 150— 160, Slavonija 44.5—46. Trbovlje 370—oi2, Vevče I0-r0; državni: irivcsticiisko 76.5— 0, agrarne' 43.5—4-4. Vojna škoda, promptna 270—271. za februar 270—272, za marc 272—0. S BEOGRAD. Devize: Atene 79—84. Dunaj 798—800. Berlin 1.351—1353. Budimpešta 0.0796—0.0798, Bukarešta 21.5—25.5, Ita ija 228.3. London 276.1—276.28. Ne\vyork 56.75—56.78. Pariz 214—215, Praga 168.2— 168.3. Švica 1095—1095.49, Sofi a 38—39.5. CURIH. Beograd 9.1475: Berlin 123.5375; Newvork 518.75. London 25.235, Pariz 19.495. Milan 20.875. Praga 15.35. Bukarešta 2.345, Sofija 3.65. Varšava 70. Dunaj 73.0125. TRST. Devize: Beograd 43.80—44, Du raj 343—352. Prapa 73.50—74. London 120.90—121.10. Pariz 93.30—93.80. Newyork 24.75—24.80. Curih 478—481. Budimpešta n.0346—0.0351. Bukarešta 10.25—10.75. Valute: dinarji 43.50—44. dolarji 24.65—24.85 20 zlatih frankov. 96—98. zlata lira 480 49. DUNAJ. Devize: Beograd 12.495— 12.535, Berlin 168.87—169.37 Budimpešta 59.40—99.70; Bukarešta 3.075—3.095, London 34.51—34.61. Milan 28.52—28.64. Nesv-v-crk 709.06—711.55: Pariz 26.61—26.77, Praga 21—21.08. Sofiia 4.98—5.02. Varšava 97.35—97.85, Curih 136.70—137.20. Valute dinarji 12.475—12.535. dolarji 708.25—712.25 Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.75. v Berlinu 7.395, v Londonu (opoldne) 276, v Newyorku (zaključno 3. t. m.) 1.77 in pol. In revmatizem tudi se obeta ... Čudne stvari se nam napovedujejo 2a letošnje poletje. Malo ali nič solnca. dosti padavin in neprestana vlaga, to so tri reči. ki bodo grenile življenje slehernemu zemlianu. Ravnatelj observatorija v Bourgesu na Angleškem pa je napisal za list «Daily Mail» še obširen članek o revmatizmu letošnjega leta. On pravi: Pripraviti se moramo na dobo revmatičnih in nevragičnih kriz. Morda se zdi to prorokovanje laiku zelo neverjetno. pa vendar ne smem zamolčati, da temelji na znanstvenih podatkih. Mraz. ki sem ga napovedal meseca oktobra prošlega leta za letošnji januar, je prišel natančno, kakor je bilo zapisano. Ker sem pogodil to stvar tako točno, se obračajo sedaj name številni ljudje z vprašanjem, kako je mogoče napovedovati vreme s tako natančnostjo. Na to vprašanje jim moram samo odgovoriti: Dandanašnja meteorologija sicer ne razpolaga s sredstvi, ki bi omogočila napovedati iepo ali slabo vreme za šest do osem mesecev naprej, vendar pa ima žc toiiko izkustva, du lahko s precejšnjo gotovostjo konstatira, kako bo s solnčno toploto spričo izpre-memb. ki se dajo predvideti glede na solnce. Kaj je pravzaprav solnce. središče našega planetnega sistema? To ni nič drugega kakor velikanska krogla gorečega plina, ogromen ogeni. ki ne neha goreti sto in sto milijonov let. To gorenje ie več ali manj enakomerno, oa časa do časa pa nastanejo tudi v tem pogledu precejšnje izpremembe. Ognjeni cikloni viharijo na njem in od časa do časa dosežejo velikansko silo. Z zemlje se včasih nudi prilika astronomom. da te pojave dobro opazujejo. Vse kaže, da imamo pričakovati v bližnji prihodnosti celo vrsto takih izbruhov in eksplozij v solnčni atmosferi. Ce nas računi ne varajo, sc bo ta proces na solncu stopnjeval do leta 1927. potem pa bo začel zopet padati in bo dosegel najnižjo stopnjo leta 1934. Pe-rijode solnčnega delovanja spremlja od časa do časa močnejše izžarevanje toplote, ki je, kakor nas uči fizika, neke vrste električna energija. Razpadanje solnčnih plinov v dobi izbruhov povzroča neštevilno atomov, ki se vsi-pajo v vsemirje ter se približujejo naši zemlji in drugim planetom. Ti atomi in najbrže tudi elektroni, ki so njihovi sestavni deli. izzivajo posebne reakcije. Pod njihovim vplivom nastaja severni sij. ki so ga ljudje že večkrat opazovali na Škotskem ter se ie zadnjič prikradel celo v London. Naraščanje električne solnčne energije ima velikanski vpliv na vse žive organizme. Naše telo je podvrženo nervoznim razburjenjem, ki se čestokrat očitujejo v nevralgičnih in revmatičnih bolečinah. Že leta 1902. so ljudje lahko na sebi opazovali take pojave, a kakor pravijo zdravniki, te bolečine sedaj neprestano tekmujejo ter jih ne bo konec do leta 1930. Fiziologi si še vedno niso na jasnem in si ne vedo raz-tolmačiti mehanizma nevralgičnih boie-čin. vedo pa prav dobro, da vpliva elektrika neposredno na naše živčevje. Kakor je torej videti, se morajo ljudje vdano pripraviti na to, kar se __ nam obeta radi izprememb na solncu. Ce nc bomo imeli nobene druge tolažbe, se bomo ob vsaki priliki lahko vsaj tešili s tem, da nam solnce ni dovolj naklonjeno. h življenja v Zadravca V madžarski falzifikatorski aferi je še marsikaj motnega. Tako n. pr.: zakaj posvečen in maziljen sokrivec še vedno ni v zaporu, četudi o njegovi krivdi čivkajo vsi vrabci v Budimpešti kakor tudi v Parizu. Toda nič zato. Morda bo javnost še bolj zanimalo, kako tak-le vojaški Škot v deželi krščanskega križa in belega terorja preživi svoj dan. Sestaviti skico o tem, je po dosedanjih dognanjih enostavna stvar: Tak-le visok duhovni ir. vojaški gospod. kakor Zadravec, zarana vstane, saj je protektor vseh probujajočih se Madžarov. Ker ga kot samozavestnega dušnega nadpastirja madžarskih junošev nikakor ne teži slaba vest, je dobro prespan in zatorej svež in čil in čvrst za težke opravke, ki ga dohitijo čez dan. Jeava stopi iz spalnice v predsobo, se spotakne na težkem kovčku; preko noči ie dospela nova pošiljka ponarejenih francoskih tisočakov in bo našla gostoljubno zatočišče v škofovskem stanovanju. Tu jc ne bodo iztaknili niti tatovi niti francoski detektivi, in sam ljubi Bog bo zatisnii eno oko v dopa-denju nad svojim prebrisanim apostolom v madžarski deželi. Po zajtrku, kjer si tešč privošči s surovim maslom p() par notranjih in zunanjih sovražnikov krščanske Madžarske, sledi: težko in dolgovezno delo. treba je ves dopoldan sortirati ponarejene tisočake. Ko je ves kovčeg v redu, sledi kosilo in nato kratek odpo-čitek na divanu. Ob treh pa že stoji pred vrati šestero probujajočih se Madžarov, ki so kot novi pomočniki v falzifikatorski strok; prišli po prisego. Doslej so samo z navadnim blagoslovom maitretirali, kastirali in tuintarn tudi morili. Za tako vzvišeno domovinsko stvar, kakor ie faizificiranje francoskih tisočakov, pa ie treba položiti posebno prisego. Končno r; popoldanski malici šele madžarski vojaški nad pastir najde zopet malo oddiha in priliko za opravljanje molitev. In prosi Boga za naklonjenost: papežev blagoslov pa že itak ima; saj je pred meseci romal v Rim. Lc včasi je morda zadržan od molitve, ker ga pridejo obiskat odlične in pobožne dame iz Szegedina, kjer je Zadravec bi! vzoren in nepozaben pater-gvardijan. Zvečer madžarski vojaški škof ve-čeria in nato moli. če je popoldne bil zadržan. Lahko pa ie tudi narobe; kaj se ve! Ker če bi ti preklicani hiteran-ski policisti na Holandskem in ti fra-mazonski detektivi iz Pariza ne bili razkrinkati falzifikatorskega škandala, bi svet nikoli ne doznal niti tega, kar zdaj ve: kaj namreč tak-le maziljen vojaški nadpastir Zadravec počenja ves božji dan. Schopenhauerjeva šola razlaga zago-netko sanj romantično, dočim skuša postaviti italijanska psihološka šola, čiie rezultate je zbral v zanimivem monografij de Sanctis. sanje na fiziološko bazo. Freudu, ki vidi smisel sanj v simboliki, je to duševno stanje človeka nekaj podzavednega. Njegovo naziranje je zbudita med psihologi mnogo zanimanja. Nastalo je mnogo novih teorij, polemik in razprav, ki jih pregledno in objektivno kritizira v svoji knjigi »O simboliki sanj« nemški učenjak dr. Normanu. ______ Nova biologija govori često »o pameti snovi«, kar pomeni, da ostane vse, kar se je kdai dogodilo v živi materiji, bodisi v duševnem ali fizičnem oziru, kot spomin tudi v poznejšem življenju te snovi. Ti spomini, zapopadeni v podzavesti, se pojavljajo kot vidni simboli največkrat v sanjah. Eksperimentalno lahko to dokažemo na hipnotiziranem človeku, ki mu sugeriramo. o čem nai sanja. Ce pa pove taka oseba svoje sanje, ko se je že prebudila, lahko ugotovimo, da so bile sanje v skladu s simboli. k; jih je psihoanaliza za gotove slučaje že ugotovila. V človeških sanjah prevladujejo večinoma, želje in hrepenenje. Baš najskrivneiše želje se v sanjah največkrat izpolnijo. Po Freudu so take skrivne želje večinoma erotičnega značaja. Zaznava konkretnih pojavov — znanih oseb. živali, krajev, predmetov itd. — v sanjah nastane na tri načine. Ali telesno, če reagirajo sanje na razdražene živce, ali psihično, ko se pojavijo v sanjah vtisi prejšnjega dne. ki figurirajo v sanjali večinoma kot sekundarni poiavi. ali pa na ta način, da vplivajo na postanek sanj vtisi iz detinstva ali pa iz utavističnih nagonov. Samo takozvane strahotne sanje nimajo nič skupnega z željami in nadami ker so s.-uno v sanjah končano duševno sta- ft> SS ee rs c s S c« Cfl ekana r.i /lata Najbolj priljubljena filmska zvezda. Elegantno! Veselo l HeakošaoI Sa&avaoii kot mala dSUlOU v razkošni veseloigri Elegantno s VeseloI Hazkošno' Zabavno■ 3 Režija: FRIEDRICH ZELNIK, v ostalih vlogah: krasna OLGA ČEHOVA, ele* S g gantni HANS ALBERS. priljubljeni KARL PLATEN in vedno komični HER= J i MANN PICHA. 3 Veliki pariški bolet. -- Koketne plesalke. — PARIŠKI KARNEVAL. — Mala £ g Joujou. -— Življenje na Montmartru. — IZBRUH VEZUVA. — Ljubav in bol. — j * Velikodušnost srčkanc Joujou. — Ljubosumnost. — Panika r gledališču. — V J S Mladini prepovedano. Ijubavi srečni... Mladini prepovedano. S S Predstave točno ob: ^ po] p0\ fo 9, S | Prekrasna godba pri vseh predstavah. — Cene navadne! JUTRI: Popolnoma nova veseloigra «SREČNA SMRT« 3 v glavni vlogi slavni ruski komik NIKOLA RIMSKT. g Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. — pol 1. i ELITNI &IN® MATICA, vodilni kino v Ljubljani, telefon 124. 5 i«nBB*B9e«BBBaii":BitBK»anaBisnKH3i!aBaHB»«aos«8Ba«Eatt»«s»aa»»Ms«i» zaacrasssEaaBsaGBBBBBBBBBe nje. ki se ni moglo povsem izživeti, ko človek še ni spal. Ce analiziramo sanje, vidimo, da se pojavljajo v njih izvestnj tipi: zelo često sanjamo o tem, da letamo po zraku ali pa plavamo brez posebnega napora daleč tja po morski gladini, da hodimo z lahkimi koraki do znani pokrajini, ne da bi čutili tal ped seboj, da občujemo v družbi, da pademo z okna. da koga ubijemo ali i>a govorimo s človekom, ki je že davno umrl. Vse te sanje pričajo o primitivizmu prirodnega človeka ali deteta. Kolikor je- udeleženo v sanjah naše moralno prepričanje, vpliva vedno tako. da spreminja prvotno duševno oblikovanje, da ta proces prikriva in zavija v simbolično obliko, da ga torej deloma osvobodi prirodne brutalnosti. Dočim skušamo vse slabe misli i pred spanjem izbrisati vsaj iz zavesti in se nam to deloma tudi posreči, je v sanjali to večinoma izključeno. Da bi se pa razmah teh drznili želja in hrepenenj nekoliko ublaži' in Mnciil. zato skrbi naša moralna kultiviranost, ki vse te podobe, izvirajoče iz naših prirodnilt želja, spreminja in ublaži s simboliko. Psihološko so zanimive častihlepne sanie. V takih sanjah se najbolj uveljavi naš lastni »iaz«. To zavest, da stoji visoko nad vsem drugim »jaz«, nado-mestuie često v sanjali druga, nam čisto neznana oseba, kar ie dokaz, da sv je zelo težko zavedati lastne misli kot lastne in da je to komplicirani problen; civiliziranega človeka, kateremu pri-rodni človek še ni kos. Posebno pozornost zbujajo tudi takozvane telepatičnc sanic, ki so zelo prijetne. Ce sploh eksi-sfira kaka telepatija ali vpliv duše n. večje razdalje, je ta pojav doslej omejen na neznatno število ljudi, ki jilt ie priroda obdarovala s posebno duševno strukturo. In baš te osebe govore takozvanih proroškili sanjali. To trdite je treba vzeti zelo skeptično. Mogoči' je, da se pri individualno silno razvitili ljudeh železne volje često izpolni to, čemtr sanjali, toda to se }.■ ■■ - •''! t9i ii nun iz poročila aa obč. zboru «Slo vanske Čitalnice« dne 2. novembra 1925. Slovanska čitalnica ne more današnjega «Kejžarjevega večera» lepše počastiti, kot s poročilom delovanja svoje Liudske kniižnice». ki obhaja leios dva zanimiva jubileja: 20 letnico obstoja in 5 letnico oživljenega poslovanja po osvobojenju z novim vodstvom. Ustanovili so io mariborski dijaki v šolskem letu 1905.-6. in jo izročili v varstvo Slovanski čitalnici. Tik pred vojno. ko jo ie leta 1914. vodil sedanji prosvetni inšpektor Polianec, je štela 1030 knjig- Po osvobojenju leta 1921. bi jih moralo biti glasom seznama 1463. Ko pa smo jo leta 1921. prevzeli iz majhnega kabineta v pritličju Narodnega doma. smo prenesli v sedanje čitalniške prostore le okrog 400 knjig, vse drn^o ie po prevratu in zlasti med vojno zginilo, nekaj so jih baje tudi skurili pred avstrijsko persekucijo. Maribor je bil tedaj brez javne knjižnice še leta 192!. Bivšo Siidmarkino na Koroški cesti, ki .ie imela velikanski obrat, so razpustili m izročili Zgodovinskemu društvu, katero pa tedaj še ni imelo lokalov za izposojevanje. To .ie silno kvarno vplivalo na kulturno življenje v Mariboru. Ljudje se za lepo knjigo polagoma sploh niso več zanimali. Ko smo zopet otvorili Ljudsko knjižnico, jo je dolgo časa obiskovalo komai po par oseb. Poleg intenzivnega nabiranja denarnih prispevkov za nakupovanje knjig je bilo torej treba tudi dolgotrajne javne propagande po časopisih, da smo knjižnico zopet spopularizirali. Približno v enem letu smo prišli v tek, tako. Ga je bilo treba pomnožiti uradne ure. kniiž-ničarje, omare in iskati še večjih denarnih virov za nakup in vezavo novih knjig. Potem pa ie še! razvoj __ tako naglo naprej, da smo imeli sledeči denarni promet v teku teh 5 let: leta 1921. smo prevzeli gotovine 42.52 Di;;. ob koncu tega leta pa smo imeli že ' 721 izdatkov. leta J922. 12.718. ieta 1923. 53.S24. leta 1924. 7-1.468 in preteklo leto 1925.. ki je izkazalo tudi .v Ljudski knjižnici denarno krizo. 64.768 Din. --Skupno smo izdali v teli 5. letih za našo knjižnico 214.490 Din 51 p. Tako so rastle tudi knjige in število čitateliev. Ob prevzemu smo imeli 2 omari, sedai so iih polne vse štiri stene velike bivše družabne sobe Slov. čitalnice in še srno morali pomakniti par omar v sobo čitalnice same. v katero bomo morali le-j tos podaljšati knjižnico. V letu 1924. j smo narasli za 1813 kr.iig na 7960. pre-■ teklo leto pa za 1556. tako. da imamo sedaj žc 9256 knjig in bomo letos gotovo prestopili številko 10 tisoč. Število izposoievalcev. ki pohajajo prav iz j vseh slojev, mladi in stari, inteligenca ; in preprosto ljudstvo. Jugosioveni i:: i Nemci, pa je naraslo na 1577, in mladi-I ne. ki ima svoj posebni oddelek. 757. tako, da smo od leta 1921. sprejel: seznam skupno 2334 čitateljev in čita-teljic. Preteklo leto smo morali rudi izostale podpore v javnosti in majhnega dohodka iz nabiralne akcije nekoliko povišati izposojnino in je vsled tega obisk nekoliko padel. Bila pa je to neizogibna potreba, če smo hoteli vzdržati knjižnico na dosedanji višini in zlasti redno nabavljati vse slovenske novosti, važnejše srbohrvatske in novosti iz nemškega knjižnega trga. da more ostati zlasti inteligenca v kontaktu z modernim duševnim razvojem. Zadnji čas pa se je obisk zopet znatno dvignil, kaiti knjižnica je tako bogata na izbiri v slovenskem, srbohrvatskem. češkem, nemškem in tudi drugojezičnili oddelkih, da more zadostiti najširšim krogom kot tudi vsakemu akademiku. Imeli smo tem letu približno 400 uradnih ur. ne vštevšr notranje administracije. Na iz-posojnini smo prejeli 20.462 Din, čeprav smo izposodili mladini 3379 knjig brezplačno. Darovi so skoro čisto izostali. Prejeli smo le 4000 Din od Posojilnice in 15.000 Din od mestne občine ter še nekaj manjših darov. Nabiralna akcija po ulicah nam je to pot vrgla samo 1294 Din. Pač na so nam zelo mnogo pripomogli darovi ovc-li velcpodjetlj. ki sta nam darovali veliko množino platna za vezavo knjig. Račun vezave na znaša > see-iiu 793j i iu». uaKup knjig 30.835 dinarjev, administracije 5229 Din. čeprav pomaga 7 knjižničarjev-diiakov čisto brezplačno in tudi blagajnik, knjigovodja Doležal. ki že vseh 5 let vzorno vrši knjižnične blagajniške posle. Administracija ie stala 5229 Din. Morali smo n. pr. poslati samo opominov nad 800. Seznamov knjig imamo 31. prirastek 4. tudi inventarja smo pridobili 2 lepi omari, pisalno mizo, dolgo mizo za čakalnico in še nekai pohištva. Sedaj :;mo torej tudi opremljeni, tako. kot to zahteva mestna knjižnica. Letos smo končno prejeli tudi leposlovno knjižnico iz zapuščine umrlega rodoljuba dr. T umerja. Krasne kniige v elegantni vezavi imamo ločene v doktor Turnerjcvi omari, kier smo ustanovili nov bibliofilski in umetniški oddelek. ki se le izjemoma izposojuje. Ima velikansko vrednost: vsi Zvoni v elegantni vezavi, ravno tako Slovani, Dom in Sveti. slov. klasiki, najve c v usnje vezani i. dr. Kai naši ljudje najraje čitajo? V slovenščini segajo pridno po klasikih in Cankarju, letos je bi! seve tudi Tarzan v modi. Zelo so priljubljeni dr. Pivkovi spisi «Proti Avstriji®, katere imamo vse v 10. izvodili. V srbohrvaščini segajo po Šenoi in francoskih prevodih, v češkem po Jirasku ir. Čapku. v nemškem pa dominira Evvers, Kari May in prevo- di iz ruščine, katerih imaiu.. ....sir. zbirko. Letos smo imeli tudi ponovno odlične in podučne obiske v knjižnici, kjer sen. ii. pr. razlagal ustroj' in pomen Ljudske knjižnice udeležencem po!, tečaja, uči teljiščnikom itd. Ljudska knjižnica ie sedai glavni delovni program Slovanske Čitalnice, ki si je poleg tega nadela še drugo važn misijo, da goji prijateljske stike z mariborskimi Srbohrvati in smo s tega vidika priredili to leto dve krasni odhod-nici našemu bivšemu odborniku, polkovniku. sedaj brigadnemu generalu Sto.ianu Nikoliču, ko je odšel v Osijek in polkovniku Kovačeviču o!) premestitvi v Novi Sad. Oba se vedno z radostjo spominjata na bivanje med nami brati Slovenci. V tej smeri bo Čitalnic:! svoje delo nadaljevala, medtem ko bo treba čitalnico polagoma opustiti, ker primanjkuje prostorov za mnogo važnejšo knjižnico. Čitalnico pa bi lahko otvorila občina z majhnimi prostori v magistratu, kjer so še od Nemcev zasedeni trgovski lokali, ki bi lahko služili širšim interesom občanov. Občina Pa ima gotovo dolžnost, čim več tudi na tem polju storiti za ljudsko prosveto. Ljudska knjižnica bo smotreno na-!!8i!v3!:! s""ojo pot: Nuditi dobro knjigo vsakomur, ki je želi in ie je potreben. Dr. A v c. Relsman. t samo tedaj, če je bila njihova volja dovolj silna, da sama realizira hrepenenje, ki se je pojavilo v sanjah. Iz sani lahko zanesljivo izvemo mar-sikako intimnost človeškega privatnega življenja, ki bi io dotični sicer pod nobenim pogojem ne izdal. Mnogim so sanje prava šiba božja. Le pomislite, kaj vse se lahko pripeti možu. ki sanja kraj žene o svojem samskem življenju in pripoveduje o grehih iz mladosti, ne da bi vedel, da ga žena posluša. Tudi ženi se lahko pripeti. da pove v sanjah možu nekaj, kar mu sicer skrbno prikriva. In takih nesrečnih duš. ki odkrivajo v sanjah svoje najskrivneiše kotičke, je med nami mnogo. Najbolj žalostno pri vsem tem je pa, da ni ne zdravnika, ne lekar-stva. ki bi take usodne sanje preprečilo. Iz Sofoklejevega življenja je znano, da ie sanjal nokoč. kako spolno občuje s svojo materjo. Psihoanalitik izvaja iz tega postanek tragedije, ki io je zapusti! človeštvu Sofokles rn v kateri opisuje vso gnozo tega greha. Ce hočemo na podlagi sanj razmotrivati psihoanalizo. moramo izvedeti, kaj je sanjala ena in ista oseba večkrat zaporedoma. Sele iz duševnih prosevov, ki so tudi dotič-nemu, kdor pripoveduje svoje sanje, neznani, lahko pojasnimo pomen sanj. O tem problemu je razpravljal pred Freudom prof. Thr>mayer. Toda psihoanaliza je samo za preizkušene roke, ker odpira često take duševne prepade, da lahko spravi neizkušenega človeka pogled vanje iz ravnotežja. Res je, da so sanje, v katerih vidimo često simbol lastne usod« kot začetek in podlaga duševne analize, zelo važpe in da nimamo drugega sličnega pripomočka za spo znavanje človeške duševnosti. Lahko b: se strinjali s Hebblom, ki je nekoč izjavil. da je človeška duša čudovit stvor in da so središče vsega njenega zagonetnega snovanja sanje. Črne koze na plesu Ta naslov diši po rnaskeradi, ki pa se je »preobrnila v epidemijo in postala usodna za celo vrsto plesalcev. Biio je to oni teden na Angleškem, v grofiji Durham. Vršil se je ples in se je v dvorani zbrala vsa tamošnja boljša družba. Posebno pozornost pa je vzbu-aia izredno lepa mlada plesalka, ki je navdušila vse kavaiirje, ter pri plesu šla kar iz rok v roke. Tako je tekom večera menjala nad 20 plesalcev. Ples je torej potekel vrlo veselo, toda posledice so se že naslednje jutno pokazale v posebno čudni obliki: vseh dvajset kavalirjev ie obolelo na črnih kozah. Istotako pa tudi vse plesalke, ki so se sukale v nokah teh plesalcev. Epi-demija se je nagjo razširila in je doslej, glasom angleških vesti, v grofiji Durham zabeleženih že blizu tisoč obolelosti na črnih kozah. Zdravstvene oblasti so pridno na delu, da preprečijo nadaljnje širjenje epidemije. Posebno zanimiva oa ie njihova ugotovitev. da je bolezen razširila lepa plesalka. ki se ie navzlic početni okuženosti podala na ples. Filozof jedilnega lista in njegova proslava Dne 2. februarja so obhajali Parižani stoletnico smrti znanega »Filozofa jedilnega lista». Brillata Savarina. Mož se ie kot pisatelj proslavil posebno na polju gastronomije. Napisal je namreč knjigo «Physiologiendu gout» (fiziologija okusa), ki je pisana zelo duhovito, zabavno in elegantno. To delo smatrajo Francozi še danes za brevir gurmanov. Parižani. ki so v Izberi jedil prav tako veliki strokovnjaki kakor v marsičem drugem, so proslavili znamenito obletnico na kaj nenavaden način. Sestavili so poseben prireditveni odbor, ki ie vzidal v rojstno hišo Brillata Savarina spominsko ploščo. Nato se je v hotelu »Crillonu* sešlo 50 pojedežev. ki so si dali napraviti sijajen zajtrk. V kuhinji so bili samo za to priliko zaposleni mojstri sodobne francoske kuhinje, ki so sestavili zajtrk po posebnem receptu. Glavna jed je bil na poseben način prirejen puran s klobasicami, gar-niran po predpisih barona Richeranda. K jedači so servirali staro burgundsko vino iz leta 1911. Toda ocvirek je šele sledil. Ko so si pojedaši nabasali želodce in so vsi pariški listi poročali o tej neobičajni gostiji. je prišel v hotel odposlanec iz finančnega ministrstva in zahteval. se likvidira posebna davčna doklada. ki je bila odmerjena nalašč za to priliko. Gurmani se pač niso nadejali takega presenečenja, zato jih je njihov speci-jalni zajtrk spravi! Ie v slabo voljo, ko so morali globoko seči v žep. Amsterdamsko letališče centrum vseh narodov Nizozemsko mesto Amsterdam ni zna no samo po svoji delavski internacijo-nali. ki ie v novejšem času izgubila malone svoj pomen. Dandanes se Amsterdam vedno bolj imenuje v zvezi z razvojem sodobnega letalsva. Kakih tucat milj daleč od Amsterdama je namreč velikanski travnik s številnimi lopami in kolibami. Ta travnik je eno najzanimivejših točk na kontinentu. Kdor pride semkaj, lahko vidi letala vseh držav in narodov, vseh tipov in velikosti. Tu so holandski Fockerjevi eno-krovniki. angleški dvokrovnikL, de Ha-vilandova ali Vickerjeva letala, poleg njih pa stoje mak) okretni francoski golijati ter belgijski svetlobni aparati iz aluminija, letala iz skandinavskih dežel s sinjorumenimi križi in drugi aero-plani. Vsa ta letala prihajajo iz Londona Pariza. BasJa, Rotterdama, Kolna, Berlina, Hamburga. Malmoja. Kodaiia, Prage ter iz drugih dežel. Tu se shajajo in spuščajo na zemljo, da se nanovo oskrbe s potrebnimi zalogami za nadaljevanje poleta. Zato ima ta točka posebno postajo za pregledovanje potnih listov. Njeni organi imajo mnogo dela že samo s pečatenjem dokumentov. Na letališču vzbuja največjo pozornost francoski plakat pred neko lopo. Nad plakatom stoji črna deska, na kateri je napisana s kred.) ura odhoda prihodnjega letala. Na plakatu pa vidimo meščana našega stoletja, ki nezaupno gleda na aaroplan ter se v mislih vprašuje, če naj se mu zaupa. Slikar je storil dobro delo. ko je naslikal poleg popotnika tudi duha njegovih prednikov, ki ga nagovarja, nai se odloči za polet ter mu prišepetava, da je pred tolikim in tolikim časom bil tudi brzovlak strašilo ljudi. Ta duh pravi naslikanemu možu: »Glej. sai tudi jaz nisem imel vere v brzovlak.« In če se človek nekoliko pomudi na aerodromu, lahko spo zna, da plakat dobro učinkuje na ljudi. V letu 1924. je bil zračni promet na evropskih progah zelto živahen. 84.476 oseb se je v omenjenem letu zaupalo aeroplanu in je preletelo 5.969.267 milj. Eno leto kasneje pa se je število potnikov že podvojilo. Pri tem moramo pomisliti. da je evropsko letalstvo še vedno v povojih in da je šele v otroški dobi šestega leta. V 50 letih lahko pričakujemo. da bodo zanamci gledali na razvoj letalstva s sličnimi očmi. kakor gledamo mi dames na vlake in paro-brodie. X Neobičajna drama na odru državnega gledališča v Berlinu. Pred par dnevi so ime« !i v Berlinu premijero neobičajne drame pi« satelja Briinnerja. Delo nosi naslov« Pot na severni tečaj«, ima devet prizorov v ka* terih nastopa — samo ena oseba. Ta oseba pa je Aleksander Veliki, ki se hoče povspe« ti na vrh Mount Everesta. ko si jc podvr« gel ves svet Kritiki pravijo, da je Briinner« ' jevo delo monodrama, dn:gi pa trdijo, da je le monolog. Zabavno je, da nastopa Ale» I ksander Veliki enkrat v obleki starega voj« ščaka. potem zopet v obleki modernega an» gleškega planinca. Enkrat gestikuiira kot stari junaki, drugič se poslužuje telefona in jazz»banda, tretjič pa avtomobila. V splo» snem je delo baje precej duhovito. Pozna« valci literature trdijo, da je imel pisatelj, ko je pisal dramo, pred svojimi očmi dva zgleda: Angleža Shawa in Italijana Piran« deli a. X Katastrofalni požari radi velike vročine v Južni Avstraliji. Iz Južne Avstralije jav« ljajo o katastrofalnih požarih, nastalih radi velike vročine, ki vlada sedaj v tamošnjih krajih. Avstralija letos ne pozna zime. Vro« čina je tako silna, da se vnemajo gozdovi Baš v zadnjem času je zgorel les, ki meri se« dem kv. kilometrov. Ogenj je tako velik, da ga ne more nihče pogasiti Tudi iz Bue« nos Airesa poročajo, da je tamkaj zelo vro« če. Srebro v toplomeru kaže 40 stopinj nad ničlo. X Bankovci po deset frankov na pariški ulici. Pariški listi poročajo o zanimivi stavi dveh Američanov na Francoskem. Moža sta stavila, da ne bodo Parižani hoteli sprejema ti bankovcev po deset frankov, tudi če jim bodo denar ponujali. Eden je bil prepričan, da bodo ljudje denar zavračali, drugi pa, da ga bod sprejemali. Sla sta vsak na svoje delo, da se ukanita in zgodilo se je takode: oni, ki je stavil, da ljudje ne bodo hoteli denarja, je najel moža, kateremu je velei naj ponuja ljudem bankovce kakor reklam« ne listke. Mož se je ravnal po ukazu in je začel deliti »listke*. In zgodilo se je, kakor jo je bil prebrisani Američan pogruntal: publika je nodila mimo moža, ki je ponu« jal denar in je vsiljeni denar metala na tla. Tako se je zgodilo, da so na pariških ulicah enkrat ležali pristni francoski bankovci, ki jih ni maral nihče. X Ogenj na dunajski univerzi. V četrtek zvečer je izbruhnil na dunajski univerzi v zoološkem oddelku požar, katerega je po« žarna bramba kmalu omejila. Gašenje je tiajalo eno uro in plameni so uničili rano« go dragocenih predmetov. Ogenj je nastal radi kratkega stika in pa radi premočne kurjave. izlet ^Jadranske Straže" po Jadranu in Sredozemskem morju »Jadranska Straža«, ki je že toliko storila za našo propagando na Jadranu ter za tujski promet na naši lepi Rivijert, pripravlja kakor smo že poročali letos velik izlet po Jadranskem in Sredozemskem morju. Izlet z ladjo ni nobena novost 2e pred dvema letoma se je lotila »Jadranska Straža« slič. nega podjetja, ki ie prav dobro uspelo. To* da dosedanji izleti so bili več ali manj lokalnega značaja, dočim bo letošnja prireditev v pravem pomenu besede velikopotezna. V zvezi z desetletnico albanske Goilgote srbske armade, katero smo praznovali lani, pripravlja »Jadranska Straža« letos vožnjo po Jadranu do Krta. Program fczleta še ni določen do zadnje podrobnosti in bo vsekakor obsega! najprej ofoiisk naših primorskih mest Morda bi bila Izhodna luka za ta izlet Dubrovnik. Iz Dubrovnika krens parobrod naravnost proti Krfu. Ustavi se pri otoku Vidu tn nadaljuje potem vožnjo proti Korziki. Na Krfu bi se ob tej priliki vršila maša zadušnlca za padle srbske vojake. Laidija b! nato nadaljevala vožjo po Sredozemskem morju, obiskala bi Južno francosko obalo ter zaključila teiletno turo v Italijanskih hikah, najbrže v Napolju. Podroben program teleta pa še ni objavljen in Je upati, da bo razpisan ter oibjavljen v najkrajšem času. ru dobro izvršile. Sokolsko gledališče v Ra« dovljici razpolapa ne samo z lepo dvorano in primernim odrom, temveč tudi z velikim številom požrtvovalnih in talentiranih igral, cev in igralk, vsled česar so predstave ved« no dobro pripravljene in skrbno igrane. Ra« di vestno sestavljenega repertoarja se gle« dališče lahko kosa z vsakim podeželskim odrom in vrši v tem oziru eminentno kul« urno nalogo v triglavskem kotu. Občni zbor je izvolil za tekoče leto večinoma stari od« bor na čelu z dosedanjim starosto br. Spi« carjem. Občni zbor Sokoia v Studencih. V nedeljo dne 31. januarja je imelo sokolsko dru štvo v Studencih svoj redni občni zibor. Udeletžba od strani članstva ie bila povoljna Skrbno sestavljena poročila funkcijonarjev so nudila asno sliko delovanja tega marljivega društva, ki koraka kijuib neštetim sov ražnikom neustrašeno po ravni poti naprej in navzgor. Živahna debata ie pokazala, da je članstvo o Cilju in težnjah Sokolstva dobro informirano ter kaže voijo in ljubezen do sokolskega dela. Izvoljen ie bi! z vzklikom stari odibor s starosto br. Hrenom ter načelnikom br. Kavčičem na čelu. V imenu mariborske župe sta se udeležila Občnega zbora brata Struna in dr. Vidic. Občni zbor Sokolskega društva v Reu dovljici. Dne 13. januarja se je vršil XIV. letni občni zbor Sokola v Radovljici ob mnogoštevilni udeležbi članov in članic. Iz j poročil posameznih funkcijonarjev se je zr« ! calila požrtvovalnost sokolskih delavcev in trdna volja, da sokolsko idejo poglobe in razširiio med narodom. Vsa poročila so bi« h vestno pripravljena. Posebno razveselji« vo je bilo poročilo blagajnika, da se je dru« j štveni dolg radi zidave lastnega doma pri ! denarnem prometu 390.000 Din znižal za j okroglo 60.000 Din, tako. da obstoji upravi« čena nada, da bo članstvo z lastno vztraj« nostjo v treh letih popolnoma plačalo še viseči dolg. Tudi v telovadnem oziru izka« zuje društvena bilanca napredek ter bodo člani in članice letos še bolj redno gojili telovadbo, pripravljajoč se za veliki vseso« kolski zlet v Pragi. Prosvetno delovanje društva se je lansko leto koncentriralo v dramatičnem od-eku, ki je priredil 24 iger. Vso igre so se v gmotnem io idejnem ozi« BLED. Predsednik Pokrajinske Zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo g. Ivan Frelih kot sklicatelj zadnjega shoda hišnih posestnikov na Bledu nam piše: Shod posestnikov ta drugih davkoplačevalcev ]e bil sklican edino v ta namen, da protestira proti previsokim davkom v S'o-venijii ter takoj zahteva njih znižanje ter izenačenje davkov za celo državo. Nadalje se je posestnikom priporočalo, da v varstvo svojih interesov ustanove društvo posestnikov za Bled In okolico, kar so mnogoštevilni navzoči soglasno odobrili. Če se tako društvo ustanovi tudi na Bledu, bo strogo nepolitično, kakor so vsa društva hišnih posestnikov v Sloveniji, Shod nikakor ni Imel namena ustanovit! kako organizacijo, ki bi se vmešavala v prihodnje občinske volitve in tudi nI bil sklican radi tega, da združi nasprotnike sedanje občinske večine v kako nov0 firmo. Sklicatelj Je pri volitvl pripravljalnega odbora prebral samo imena dofičmih posestnikov, ki so iih dogovorno predlagali ln zapisali na listo, on sam pa lih nI niti poznal, niti ni sam nobenega odbornika napisal aH predlagal. Izrecno je povdarjal, da ie to stvar domačinov in ne njegova. Tudi g. P. Je bil iirvollen v pripravljalni odbor. — Ivan Frelih. BREŽICE. Oda Tončka Valenčak, kuharica pri g. Josipu Vrenku, trgovcu v Brežicah. Je našla pri pranfu v Zlatorog-ntilu zlatnik za 10 K. LITIJA. V prijetno dolžnost si štejemo da se tudi tem potom še enkrat najsrčnejše zahvalimo gg. Š. in g. K. Iz Ljubljane za počastitev čajanke našega »Sokola«, predvsem pa za rešitev naše o/btrpne situacije: godba nas ie pustila namreč na cedilu. Brezdvomno bi imela naša prired'-tev — sicer ne po lastni krlvdj — klavem konec, da nas niso reSfli gorinavodeni gospodje. Predlagal bi društvu, da Jim izkaže tudi na drugi način svojo hvaležnost za njihov trud! Udeležniki članke. SV. PAVEL p. PREBOLDU. Sokolsko društvo ima svo) redni občni zbor v nedeljo dne 7. februarja ob 3. popoldne v društveni knjižnici. Udeležba obvezna za vsa-Vetra člana. Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulaciisko pristojbino v znesku D!n 2•—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti posije naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Dšn 2"— ■BBBtlBiSBIHaBgBBBBSBBMMlBMB Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo Heacn — Baukart ailSJ syu u JU[ Poleg opisa japonske in dežele mične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo. Broširana knjiga velja Din 28'—, v celo platno vezana Din 38-—. Izdala jo je Knilgeroa Tiskovne mm 9 Ljubljani. Prešernova ul. nasp. glavne pošte. BBMBBBBBEaMB i M* LJUGLJAfifi, Mestni trg 15 izdelcv&teij dežnikov Na drobno I Na debelol ZaSoga sprehajailnlh palio Stari dežniki sa nanovo oreobieieio. l^ml R' ZADALA. k »JS r&U i®* I vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih po šiljk oskrbi h;tro. skrbno in po najniž; tarifi Rrjko Turk. carinski posrednik Ljubl.ia.ia. Masarvkova cesta 9.. nasproti carinarnice Vse informacije brez-nl^rno' a® Za tnnogobrejne izraze sočutja ob pre-bridki izgubi naše nepozabne hčerke itd. Rriste Žnidar&č izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gg. dekanu Faturju in poglavarju dr. Tekavčiču v Radovljici, ki sta nam pripomogla k | hitremu prevozu rajnke v njeno rojstno hišo, gg. zdravnikoma dr. Slivniku in dr. Ovesu za nudeno ji prvo pomoč in g. županu Resmanu za hitro dostavo voza v Radovljici. Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini iz Koroške Bele, gg pevcem iz Jesenic za genljive žalostinke in ostalim vsem, ki so spremiti našo Kris-tinco iako ninogobrojno na njeni zadnji I poti. Bog Vam plačaj t JESENICE-SAVA, dne 3. febr. 1926. Žaicjoča mati Frančiška Žnidaršifi ša rodbina Vrabec. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš preljubi oče, gospod Ferdinand Bradaška mestni blagajnik v pokoju po mučni bolezni ln previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne I .„„-., 5. t. m. ob 3. pop. iz hiše žalosti, Grajaj dišče št 11, na pokopališče k Sv. Križu. v LJUBLJANI, 4. februarja 1926. Globoko žalujoči ostali. P. Montarco: Adela gospod te snubi Artur Tronero ni niti sam vedel, ka-kn je prišel do petinštiridesetega leta. Vse življenje mu je poteklo v delu, tako da se je zdaj po pravici mogel smatrati za imovitega človeka. Ali kaj mu je vse to pomagalo, ko pa je bil vse svoje življenje bojazljivec in ni nikoli okusil niti ene slasti življenja. In vendar je bolj ko vse drugo želel, da najde ženo. ki bi ga ljubila, ki bi bila simo njegova. Morda bi se to tudi uresničilo, če bi bi! malo manj bojaz-liiv. Tako pa je osta! star samec. Tolikokrat se je odločil, da pokaže napram ženskam več korajže, ali prvi ostrejši pogled mu je preseka! noge in Trenero je obstal kakor zakopan. Vendar se je odločil nekega dne, da bo zasledoval lepo damo. Sledil ji je trdovratno in že se je odločil, da se ji približa in reč« vsaj nekoliko besed, ko se ona ustavi pri vratih velike hiše. Preden je vstopila, ie mogel Artur Trenero slišati tudi njen glas, ki je izgovoril te-le besede: •Kakšno teslo!« In gospod Trenero se je vrnil ozlo-volien v pisarno. Cim je stopi! v pisarno, ga je poklical k sebi predstojnik. Artur Trenero se ni posebno razburil, ker si je bil svest. da je izvršil vedno svoje dolžnosti in da mu ie njegov predstojnik Ouincetti popo'noma naklonjen. ^Stvar je zaupne narave!» je povzel smeje se Ouincetti. »Tiče se vas. Kaj misli.e. da bomo dopuščali, da bode v Detinštiriciesetcm letu še vedno letali za raznimi ženskami. Končano je. dragi moj, morate se ženiti . . . Razmišljal sem o tem.t Artur Trenero je sta! kakor na trnju. Hotel je nokaj reči. »Kar tiho! Poznam vas že davno in vem. da vaši fantovski grehi niso takšni, da bi jih pametna ženska ne mogla odpustiti. Sicer pa n >čem nikomur ničesar izdati in stasim samo en no-go.i: da se odrečete razuzdanemu življenju.« Artur Trenero se je hote! za.crneia'ti: on in razuzdano življenje! . . . Sa.i to je bila želja, ki je ni mogel nikoli ustvariti, ker ni imel dovolj posruma! »No, no, vem, da se boste odrekli. Pa se tudi izplača, da se odrečete. Ona ie prava lepotica in pole? tega še precej bogata; v hiši je samo tašča in ni-kdo drugi . . .« »Ali me poznajo?« se osmeli naposled Trenero. »Ne poznajo vas. ali to niti ni potrebno. Dekle ie, kakor sem vam že rekel, lepo in bogato, ali staro že petintrideset let. Pravil sem jima o vas in oni dve sta bili popolnoma zadovoljni. Ako želite, vas danes popoldne peliom tja. Stvar se lahko prav hitro opravi in vse zavisi od prvega vtisa od prvega srečanja.« »Toda s kakšnim izgovorom poj deva tja?« »To prepustite meni . . . Vem dobro, kako se to napravi. Torej, čakam vas ob štirih.« * Ko je Artur Trenero ostal sam. je dolgo razmišlja! in prišel do sklepa, da mora to dekle petintridesetih let biti ipak grdo. dasiravno ie scoštovani go- spod Ouincetti trdil, da je lepotica. Vendar je prišel na sestanek ob določenem času. Samo, prav malo ie manjkalo, pa bi se bil že v zadnjem trenutku vrnil. Mi sel. da se spušča v nevarno avanturo. v kateri bo poleg njega igrala glavno vlogo tud'i prava dama, živa ženska, ga je navdaiala s srrahem. Gospod Ouincetti ga ie naravnost vlekel v hišo. Stara gospa, m ti. ju je prijazno spreioia. Ko na se je prikazala hčerka, je bil Trenero očaran: bila je zares lena, dasiravno že \ letih. Ostala je nekoliko trenutkov v *obi, nakar je zo-Det odšla; naznanili so ji. da je prišla šivilja. »Torej?« je praša! OuincetJti. »Krasna ie!« ie zaklical očaran Artur Trenero. »Zares, prava materina slika iz mladosti.« »Ah, vi se znate tudi laskati!« se je nasmrbnila stara gospa. »Oosna, to vam je pravi Don Juan. Ali jamčim vam. da bo to izvrsten mož!« se je smejal OtMncetti. Artur Trenero se je vznemiril. In že je domneval da mu bo Ouincetti pokvaril srečo. »Gospa .nikar ne verjemite ... jaz sem . . .« In v nekoliko besedah ie izpovedal svoje življenje. Iz cele izpovedi je izhajalo, da bo njegova bodoča žena sploh prva ženska, ki se ji pribldža. Gospejin obraz je postajal vse resnejši. Končno je rekla: »Gospod, ne želim, da dam svojo hčer človeku, ki šele stopi v življenie, ne glede na to. koliko mu je let. To so najslabši možie, vem to iz izkušnje, ker sem tudi iaz svoiemu možu bila prva, ali ne tudi poslednja žena . . .« »Kar se tega tiče. pa jaz prisegam, da moja žena ni bila prva, ali bila je noslednja . . .« je dodal gospod Ouincetti. »Moj mož je bil za mene, ker je bil bojazljiv — izhodna točka za vse moje avanture!« je povzela gospa. »Moja žena je bila in je še zdaj pristanišče, v katero se vračam po vseh viharjih.« !n ubogi gospod Artur Trenero je poslušal celo pridigo o tem. kakšen mora biti mož in kakšna žena. Vse pa je končalo s tem. da so dokazali Tre-neru. da ni za gospodično. Treneru se je cela stvar videla čudna in je odšel vdan v božjo voljo iz sobe. dočim je Ouincetti osta! v sobi, da se še nekoliko razgovori s staro gospo. V predsobi je Trenero skoro trčil v neko gospodično, ki je stopila iz nasprotne sobe. Prijetno je bil iznena-den. ko ie v tej gospodični spoznal dekle, katero je baš tisto jutro spremljal in ki mu je rekla: »teslo« . . . Tudi ona ga je spoznala in se mu ljubko nasmejala. Trenero ni nit! sam vedel, od kod tolika hrabrost ln ker ni bilo nikogar v veži. jo je objel in poljubil na usta. Prav v tem trenotku pa so se odprla vrata in na pragu sta se pojavila Ouincetti in stara gospa. »Kaj vidiim? Glej ga no, hinavca! In pripoveduje, da je svetnik!« se je čudil Ouincetiti. »In to s šiviljo moje hčerke! Ali, dragi moj gospod, prav je povedal gospod Ouincetti, da ste pravi Don Juan . . . Samo. jaz bi dostavila, da treba biti nekoliko oprezneiši! Pomislite, ako bi bila Adela to videla! . . .« Šivilja je smejoč se odhitela. Trenero je stal ko pribit in ni vedel, kaj bi rekel. »Amnak. dragi moj gospod, zanima me, zakaj ste mi hoteli prikriti, da ste slabič pred ženskami. Tega vam vendar nihče in niti žena ne bo vpisala v greh, ako se kaj zgodi pred zakonom . . . Veste, da šele zdaj vidim, da ste človek iz mesa tn krvi. Jaz ne maram mrtvecev in želela bl, da dobi moja hči za moža živega človeka. Eh, ne bojim se, ona bo že znala omiliti mu hišo in ga privezati na-se . . .« »Saj sem vam povedal, da je cel Don Juan, ali kljub temu krasen dečko, iz katerega se bo izpekel še izvrsten mož!« si je zadovoljno mel roke gospod Ouincetti. V tem trenutku so se odprta druga vrata. Pojavilo se je zopet dekle, vedro. v nočni halji, v kateri je bilo še lepše, da je Arturju Treneru kar zaigralo srce. Dekle je radovedno gledalo mater in oba gosta. Stara gospa je pristopila k Arturju Treneru in mu zašepetala: »Ali mi obljubite, da zapustite vse druge ženske, ako vam dam svojo hčerko?« Trenero je pogledal deklico in začutil, da bi se rad odrekel vsem ženskam, če bi jih v resnici imeL In tem odločneje je prikimal z glavo, kar je imelo pomeniti: »Da. odrekam se!« Tedaj se je obrnila gospa do deklice in izgovorila s svečanim glasom: »Adela, gospod nas je počastil, da zaprosi za tvojo roko . . . Adela, gospod te snubi . . .* Sax Rohmer: 36 Rdeči čete Toda to pot se je pa Kerry zmotil, tudi njegov ženijalni dar razkrinkavanja je imel gotove meje. Kerry je bil prepričan, da so vsi, ki so bili v katerikoli zvezi s Kazmo, zapustili dvorano. Mollie Gretna pa je bila fenomenalna izjema pravila. V svoii perverznosti si ni nič bolj želela, kot spoznati se s tako slavnim članom detektivskega oddelka. V veži se je Kerry za nekaj trenutkov ustavil in zamišljeno žvečil svoj gumi, potem pa je energično odprl vrata in izginil v noči in megli. Šel je po ulicah, kjer so znani nočni lokali. Na nekem oglu se je ustavil, potegnil piščalko iz žepa in tiho zažvižgal: iz bližine mu je odgovoril enak žvižg. Nato je šel nekaj korakov naprej in stopil v veliko restavracijo. Sicer so bila vsa okna temna, vendar pa so bila vrata odprta. Kerry je stopal po temni veži do vratarjeve lože. Ta se je, ko ie začul njegove korake, dvignil in dejal prišlecu: — Restavracija je zaprta, gospod. — To lahko poveste komu drugemu, je siknil Kerry. .laz hočem iti gor. — Vaša karta, gospod? Kerryjevi zobje so se zableščali v divjem nasmehu in vrgel je svojo vizitko vratarju na mizo. Nato jc odšel po stopnicah navzgor. Cul jc, da je zgoraj pozvonilo, iti v prvem nadstropju ga jc pričakoval eleganten gospod, kateremu se je takoj videlo, da ni Anglež. Vljudno se mu ie priklonil in dejal z globokim glasom: — Velecenjehi gospod višji nadzornik, s čim vam morem služiti? Upam, da jc vse v redu? — Da, je odgovoril Kerry. Hočem si samo ogledati vaše goste. Tujec se je spet priklonil in z zelo vljudnim glasom dejal: — Par prijateljev imam gori. Igramo domino. — Prav, je dejal Kerry. Če mislite, da so že imeli dovolj časa, da skrijejo »roulette«... o, nič ne ugovarjajte ... pa pojdiva. Danes nc iščem igralcev prepovedanih hazardnih iger, temveč vse kaj boljšega. Gospodar jc odprl Kerryju prostorno sobo. Detektiv je na prvi pogled spoznal, da io je v naglici izpraznila velika družba. Široka miza je bila pogrnjena z velikim zelenim prtom. Pri njej so sedeli trije tujci, dva gospoda in starejša gospa ter igrali domino. Na videz sta oba gospoda igrala, gospa ju je pa gledala. Vsa soba je bila polna dima smotk. Več praznih šampanjskih steklenic je stalo na sosedni, manjši mizi in na stolu ie ležala elegantna damska gledališka torbica iz svile. — Hm, je dejal Kerry, kojega pogled je švigal od steklenic na oba igralca. Nato ie prijel za torbico in jo vljudno ponudil stari dami. Založili ste svojo torbico, milostiva, je dejal. Toda k sreči sem jo opazil takoj, ko sem prišel. Kerry se je nato obrnii h gospodarju iti mu dejal: — Sedaj me pa vedite v tretje nadstropje! Komaj je Kerry izrekei tc besede, jc možak z obrvmi pomigal obema gospodoma, ki sta igrala pri mizi, pod katero je bila skrita roulette. V tretjem nadstropju pa, kjer ie bilo gospodarjevo zasebno — Samo ganite se in vas pobijem kot psa! — Saj nisem mislil nič hudega, ie zamrmrai možak prestrašeno. Prosim, stopite za menoj. Nekaj dam imam v prvem nadstropju in ne bi jih rad preplašil. — Seveda, to se razume, je dejal Kerry ironično. Stopil je vstran, pomignil gospodarju z roko in mu dejal: — - Vi greste naprej! Šla sta v tretje nadstropje restavracije. Soba, Id sta jo bila rav;. . ar zapustila, je služila kot pomožna jedilnica pred polnočjo, kot je Kerry vedel. Po polnoči so pri veliki mizi večkrat igrali roulete. V tretjem nadstropju pa, kjer je bilo gospodarjevo zasebno stanovanje, policija še nikoli ni bila, toda Kerry ie bil prepričan, da ne služi samo zasebni rabi gospodarja. Glasno pogovarjanje je na mah prenehalo, ko sta oba moža stopila v sobo, ki je bila manjša kot ona v prvem nadstropju, a opremljena z mizicami kot kavarna. V enem kotu je bil klavir in podij, zagrnjen z baržunastim zagrinjalom. Kakih dvajset ljudi, moških in žensk je bilo v sobi in gledalo proti vhodu. Večina gospodov in vse dame so bile v večernih oblekah, a kljub temu je Kerry zapazil, da je to zelo mešana družba. Spoznal je dve dami iz najvišjega plemstva in eno kino igralko, ki jc bila znana po svoji lepoti. Drugih ni poznal, toda vse so bile zelo elegantno oblečene, izvzemši gospe, ki je bila oblečena kot bi bila prišla naravnost od golske tekme. Pozneje se je izkazalo, da je znana prvoboriteljica za ženske pravice. Nekateri gospodje so bili židje. Kerry se je široko razkoračil, vtaknil roke v žepe suknje, si ogledoval obraz za obrazom in počasi žvečil. Posestnik je prestrašeno gledal svoje goste in zmignil z rameni. Vsa družba je mol- čala. Slednjič pa je Kerry spregovoril: — Jaz sem policijski uradnik. Drug za drugim boste zapustili to hišo in vsak izmed vas mi bo oddal svojo vizitko. Kdor nima vizitke pri sebi, bo napisal svoje ime in naslov. Po teh besedah je vzel beležnico in svinčnik iz žepa svojega žaketa in ga položil na eno malih mizic. — Naprej! ja zapovedal. Vi, gospod — pri tem je pokazal s prstom na velikega, elegantnega mladeniča, ki je stal najbliže — odidite prvi! Mladenič ga je preplašeno pogledal, stopil k njemu in mu za-šepetal nervozno: — Ali me ne bi spustili. Ne bi hotel, da bi moja rodbina zvedela ... Umoklnil je, kajti Kerry ga je divje pogledal in rezko dejal: — Položite vizitko na mizo, in naprej! Če ne... Plemeniti mladenič je naglo ubogal. (Bil je starejši sin nekega lorda). Drug za drugim so mu sledili. Kerry jih je ostro opazova; in se ni ganil, ko so odhajali mimo njega in polagali svoje vizitke na mizico. Le enega je ustavil. Možak je bil Žid in ko je jema! vizitko iz listnice, je dejal: — Mr. John Jones... — Oho, ga je prekinil Kerry in ga prijel za roko. to pa ni vaša vizitka. Dajte mi pravo. Ne boste me prevarili. Kerry je dobro poznal človeški značaj. Na večino vizitk splol ni pogledal, na one, ki so jih oddale dame pa že celo ne. Bil je popolnoma prepričan, da bodo vsi dali napačna imena, toda to mu je bilo vse eno. Ko je bila nazadnje soba prazna, je dejal prestrašenemu posestniku:' — Tako! Nimam povelja glede vašega podjetja, dragi moj, in ker nisem opazil ničesar sumljivega, vas tudi ne bom naznani!. Kaj sc vrši pri vas, me za enkrat dosti ne zanima, vem pa. da ste Švicar in zelo sumljiva oseba. Pobral je vizitke z mize in jih površno pregledoval. Mnoge uspeha ni pričakoval od posesti teli imen in naslovov. Vendar je bilo mogoče, da so bile med ženskami odjemalke Kazme in njegovih tovarišev. Ko je hotel vtakniti vizitke v žep, je ena izmed njih vzbudila njegovo zanimanje. Na njej je bilo napisanih par besed s črnilom. Ves začuden je gledal to vizitko, njegov obraz je postaja' vedno bolj rdeč, potem pa je zaklel: — Vrag! Kdo je pa oddal to vizitko? Na vizitki je bilo zapisano: LORD WREXBOROUGH Great Cumberland Plače W. 1. Št. 719 Wm | Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. S Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—-. Najmanjši snesek Din 10'—v Družabni večer s plesom državnih računskih in ula-"ajniških uradnikov sc vr-Ti v soboto «. febr. v areni Narodnega doma. *>tyT" 2S75 Pozor, lovci, turisti! Izdelujem najtrpežnejše goj-zerje iz vseh vrst usnja po najnižjih cenah, kakor tudi vse vrste Škornje. Zahte-- aite cene. Ivan Gcstisa, čovljar. Blatna Brezovica, poŠta Vrhnika. 2836 SK Ilirije nogometni trening za I. moštvo v soboto 0. t. m. ob 17.15 — dalje ob 1S.30 za juniorsko skupino. Točno! Načelnik. 2972 Informativni sestanki ki davč. uradništva | -'o vrže 7. t. m. in sicer ob J 10. uri dopoldne v Novem t mestu (gostilna Skaberne), ' v Kočevju (hotel Trst), v Mariboru (restavracija Pon-tigam) ob Vz 11. uri pa v Celju (davčni urad). Vse članstvo bližnjih uradov naj se sestankov zanesljivo udeleži. U. r. C. sekcija Ljubljana. 2972 Triglavani po-. starešine in aktivni, ki udeležite celjskega zbora iti plesa dne C. febr.. zahtevajte v svrho polovične vožnje pri odliodni postaji, da opremi vozni listek z vlažnim žigom in se ne kompostira. Ker velja listek tudi za nazaj, ga v Celju m- oddajte! Zadevne legitimacijo prejmete v Celju. Pravljice za deco l>ant-s ob 5. uri popoldne j.rednaša pravljice g. Lipah, režiser Xarodn. gledališča, v mali dvorani Narodnega ionu. Vstopnine ni, pobirajo se prostovoljni prispevki v kr>tie stroškov v.\ kurjavo. »74 Društvo nameščencev mestnega doho-darstvenega urada sporoča tem potom, da ima isto dne 6. februarja 1926 svojo prvo veselico v vseh prostorih Mestnega doma v Ljubljani, ker ni moglo vreli naših prijateljev in nam naklonjenih tvrdk osebno obvestiti, ter so istočasno priporočamo za obilen obisk. 2969 Drvarji - šveieraši se sprejemajo za izdelovanje bukovih pragov v akord — vsaki dan večje število. Franc Hočevar, gostilna pri postaji Semič, Dolenjsko. — Pogon ugodni in dobra plača. 2021 Saiaterico takoj sprejme gostiln*! pri «5e?tici>. 2911 Mesto vajenke j Elektromotor trgovini iščo 161etna popolnoma nov, 1—G k, sil '" se" radi likvidacije proda za polovično ceno. Vprašanja na upravo »Jutra* pod šifro <380/220 Voltov«. močna in pridna deklica s primerno šolsko izobrazbo. Cenjeno ponudbo na upravo «Jr.ira» pod Silio »Deklica* 2939 £§fiš5efo:< V pokojen železničar išče službe v katerikoli stroki. Ivan Kobol, Kamnik. Majstrova ulica št. 7. 2S37 Radio-klinika popravlja sestave, dele, slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J. Goreč. Ljblj. kreditna banka. 23-a U V Cerknici priredi prostovoljno gasilno društvo v nedeljo 7. t. m predpiistno veselico v lostiliu .luvornik. Priče-l, ob i. uri i^opoldne. — Pri rpricditvi .^odeluje pr-vif lastna godba na pihala, obstoječa iz 20 mož. 29S3 Kranj! 1. kranjski velesejem j,' iKu im- letošnji maškaradi ki j r, priredi tuk. »Sokol* r soboto 13. t. ni. ob 20. urt r vseh prostorih Sokolske-ga doiua. Kakor je bila So-ko:5'.:a maškarada v Kranju že od nekdaj privlačna prireditev za občinstvo iz Kranja in od drugod, tako tudi nismo v dvomu, da bo letošnji naslov maškarade privabil >e več mask in ob-^Vstva. Po številnih prijavi'i, mask sodeči pridejo po-setniki iz vseh mogočih dr-*»v. da si ogledajo velesejem v Kranju, ki bo v dvoranah s ca. 1000 m5 ploščine mogel nuditi vsem obiskovalcem prijetno in družabno zabavo. Na vele-ssejmu sodelujeta žel. orle 'trt »Sl(ga» iz Ljubljane in orkester «Nar. Citalnicc» t Kranju. — Predprodaja ritopnic v trgovini Sajovic. 29S5 Drž. pisar, uradniki fe ponovno opozarjajo na društveni občni zbor ki se vrši dne 7. februarja oi> 9. uri zjutraj v hotelu .Miki;"-. Kolodvorska ulica 2962 Jesenice Občni zbor podružnice slov. plan. društva na Jesenicah se vrši . .2900 Sobarica izobražena, poštena in marljiva, ki zna tudi nemško, se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Jutra*. 2S44 Kot žagovodja in ekspeditorja, iščeta na-meščenja 2 brata Slavonca, vešča v hrastovem in bukovem lesu. Vzela bi tudi večje delo v akord. Naslov pove uprava »Jutra*. 2353 Blagainičarka z večletno prakso, zmožna slov. in nemškega jezika, strojepisja, stenografije ter vseh pisarniških del, želi premeniti dosedanjo mesto. Gre tudi kot prodajalka v galanterijsko aii v trgovino s čevlji. Ponudbo se prosijo na upravo »Jutra* pod š;fro »Vestna in poštena št. 150>. 273C Poduradnik fin. kontrole s trgoveko Dao'»razbo. oženjen, bru otrok, želi primerne službe kot občinski tajnik, redar, skladiščnik ali čuvaj. Vzame v najem trgovino ali gostilno. Cenjene ponudbe: cd.iel°k finančne kortroi' Kladanj (Bosna). 2371 Vpokojenec ; išče službe občinskega tajnika, sluge, vratarja, nočnega ali dnevnega čuvaja, potnika ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo. Dopise na upr. »Jutra* pt*l šifro »Zanesljiv 154». 2UdS Gospodinja dobra kuharica, poštena in dostojna, išče samostojnega mesta kje na deželi. Naslov Kostenišek. ialcc uri Celju, poštno ležeče. 2982 Mlada prodajalka mešane stroke, pridna in poštena, želi službe. Naslov pove uprava »Jutra*. 2976 Mesto gospodinje najrajšo pri samcu, išče ločena žena, vešča trgovine iu šivanja. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava »Jutra*. 2923 Mlado dekle ki je že služilo v mestu, išče službe. — Gro tudi k otrokom. Poljanska cesta št. 20/11. desno. 2927 Izprašana učiteljica sa ljudske šole išče mesto za cel dan, poldnevno ali posamezne ure. — Poučuje tudi nemščino iu klavir. Gre tudi na deželo. Naslov pove upr. »Jntra*. 2943 Kateri boljših hotelov bi sprejel zelo delavno goščo v izpopolnitev v kuhi. Pod »Proti hrani* na unr. •Jutra.. 2918 Trgovski potnik starejša, zanesljiva in agil-na moč, v Sloveniji dobro vpeljan, ki ima tudi šoferski izpit, išče nameščenja v katerikoli stroki, razen manufakture. Ponudbo pod »Potnik 43* na upr. »Jutra* 2700 Inteligentna gospa starejša in brez otrok, s penzijo, išče službo blagaj-ničerke, vzgojiteljice ali kot opora gospodinje. Ponudbe pod značko »Perfektna v nemščini* na upr. »Jutra*. 2918 Absolvent realke sprejme instmkcijo iz poljubnih predmetov. Naslov v upravi »Jutra*. 2979 Kuhar samostojen, z dobro praks samski, s« išče za kuhinjo i 5}®f od 20-25 oseb za zdravi-1 Ponudbe lišče na nekem otoku v Pri-morju. Stanovanje in oskrba v hiši. Ponudbe s spričevali in zahtevo plače do najpozneje 10. t. m. na upravo »Jutra* pod šifro »Jadran*. 2S31 Iščem kuharico ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, k manjši obitelji. Perila ni. Plača 4QH Din. Samo tiste, ki žele stalnc-^a mesta, naj se javijo. Nastop takoj ali po dogovoru. — Naslov: Ljubica Jagodič, Novska v Slavoniji. 2921 Točilniško blagajr.ičarko sprejmem. Ponudbam priložiti prepise spričeval dosedanjih služb. Naslov: Ciril M a i c e n, kolodvorska restavracija, Zidani most. 2936 Fina kuharica |šče mesta v boljšem hotelu na upravo »Jutra* pod «15. februar*. 2919 Francoska konver-zacija po najnovejši metodi za učence cd 7—12 let in za učenke od 7—14 let, vsak dan od 13.—16^6. ure v Mladiki (licej). III. r.adstr., dvorana 42. Cene zmerne. 2942 2884 Proda se: 1 visoka omara, 1 »Singer. šivalni stroj, 1 »Gritzncr* šivalni stroj, 1 veliko ogledalo, 60 m platna za podlogo, 7 m sukna (sokolski loden), 12 m prima sokolski loden', 15 kg triko aukna za sokolske hlače, 15 m sukna. škotski loden, 1 velika stelaža ter 1 prodajalna miza, po zelo nizki ceni — tretjina resnične vrednosti. Naslov pove uorava »Jutra* 2973 Kompletna oprava za špecerijsko iu mešano trgovino se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 2975 Pletilni stroj 11/30, Singer (tibenvendl) za šivanje nogavic, se proda v Kamniku, Sutna 33. 2955 Mestna zastavljalnica naznanja, da as vrši to-mesečna dražba junija 1925 zastavljenih predmetov dne 13. februarja 1926 ob o. uri popoldne. 2971 Pisalna miza amerikanska, skoraj nova, dalje kočija ln razni komati naprodaj. Naslov povs uprava »Jntra*. 2968 Gostilničarji! Kuhinjska posoda, cmajl in porcelan se proda. Naslov v npravi »Jntra.. S933 Čevljarski šivalni stroj (cilinder) znamke Singer, malo rabljen, prodalo po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi »Jutra*. 2917 Kupim lokomobilo Wolf ali Lanz, 60 Ps. največja stalna sila, malo rabljeno, v popolnoma kompletnem stanju, dalje 1 polno-jarmenik, brzotekač, 65 cm širine. Ponudbe je poslati tla naslov: Anton Jakomini, Kočevje. 2829 Otrobe srednjo debele, v vrečah iz jute nudi vsako količino po Din 1'50 franco postaja Jarše valjčni mlin Ivan Mastran, Radomlje. 2953 Semenskega krompirja aoropoljskega, več vagonov ima naprodaj Anton Krilnar, Stražišče, Kranj. 2941 Opremljeno sobo iščo gospodična v sredini mesta s 1. marcem. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Priprosta*. 2897 Vdova sprejme starejšega fospoda v vso oskrbo. Dopise pod »Stalno 1642» na upravo »Jutra*. 2856 Stanovanje sobo aii kuhinjo v sredini mesta iščem. Ponudba pod «50» na upravo »Jutra*. 1825 Sobico I i 6 e samostojna gospa < dietno hčerko, katera ima lastno posteljno perilo. Mesečna najemnina 150—200 Din. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudb« na upravo »Jutra, pod »Sostanovalka 1748». 2995 Kot sostanovalka grem k samici, katera bi pazila čez dan na otroka. Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Mirna 2». 2994 Kot sostanovalec se sprejme dijak, najraje Is srednje tehn. šole. Soba zračna, e posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Naslov pove uprava »Jutra* 2980 Poštna pomočnica PREMOG —ČEBIN Vv"olfova 1,11. Telefon: 56. ! 431/1 Kočija lahka, eno- ali dvovprežca, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov v upr. »Jutra*. 1934 Voz zapravliivec nov in ročni voziček na 4 kolesa se proda v Spodnji Šiški, Jemejova cesta 18. 2931 i Motor na bencin 6 Hp., še prav malo rabljen, se radi izselitve poceni proda. Naslov pove uprava »Jntra*. 2S46 »Vestna* na upravo zjzpitom 1558 mestl;.j£! Razmnoževalni stroj | znamko cFrema*, v dobrem | stanju takoj proda Žitni za-i vod v Ljubljani, Krekov tr«:. 2011 Inteligentna gdč. vešča slovenskega, nemžke-!ra in italijanskega jezika, ki zna tudi dobro "šivati, želi mesta k otroku. Gro tudi izven Ljubljane. Cenj ponudbe na upravo cJutra* pod značko cGospodična*. 2959 Gozdar 02 let star, z večletno prakso, * izvrstnimi spričevali, strokovnjak v 6vojem poslu, ki je dovršil meščansko in gozdarsko šolo ter položil dri. izpit s prav dobrim uspehom, želi primernega mesta. Ponudbe pod značko i cGozdar 1588» na upravo j «Jutra>. 2783 Spalnica lepa, javorjeva, z marmornatimi nložčami in bruže-nim ogledalom se proda. Naslov pove uprava «Jutra» Maska Mefisto daro?ka. lena, se posodi ali proda. Naslov povj uprava «Jutra*. 2967 Jedilnica se po nizki ceni proda. — Sajovic, Skofja ulica 13, dvorišče. 2915 Zofa s poraaslonjafio, več metrov mreže za kurjo ograjo in cev za Škropljenje vrta — vse v dobrem stanju, kupim Ponudb« na upravo «Jutra» pod cZofa 79». 2890 Kovčeke za trgovske potnike in arr.e-rikar.sko pi«alno mizo pim. — Ponudbe s ceno na nnravo cJutra* pod značko «Kovček». 2992 Janežičev slovar slovensko - nemški, 1. 190S.. knpim. Ponudbe s ceno pod «Slovar* e.i urravo «Jutra» 2970 Čedno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom išče solidna gospodična s 15. febr. ali 1. marcem. Plača event. Z3 par mesecev naprej. Takojšnje ponudbp na upravo cJutra* pod Šifro kopalnica, se odda t Vodmatu. — Naslov pove uprava »Jutra*. 2965 Soba s kuhinjo v sredini oasta, ie 11 č o. Dobra najemnina Ponudbe pod »Takoj 1721. n* upr. »Jutra. 2957 Opremljena soba z elektr. razsvetljavo, v bližini pošte, •« odda takoj boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov pove upr »Jutra.. »30 Svetla soba i električno razsvetljavo, s« odda boljšemu »talnemu go-spodn v Gledališki tlllcl 7, pritličja desno. 2952 Soba popolnoma separirana, se • 1. marcem odda eolidnJ gospodični. Naslov pove npr Posestvo obstoječe iz velike stanovanjske hiše, v kateri je že SO let dobro vpeljana trgovina, se proda vsled družinskih razmer pod ugodnimi pogoji. Hiša je tudi pripravna za gostilno. Zraven je veliko gospodarsko poslopje. Poslopja ležijo v Studenirah ob prometni cesti Poljčane—Ptuj, pol ure od kolodvora. K posestvu spada tudi G oralov zemlje. — Pojasnila daje posestnik I. Kaiser. 2830 Enonadstr. hiša (slična vili) v Mariboru, v brezhibnem stanju, na lepi solnčni legi, z lepim sadnim vrtom, se poceni proda za 95.000 Din. Kupcu stanovanje takoj na razpola- Eo. Pojasnila 6e dobe v inhartovi ulici 14. 2812 Hiša trinadstropna, e kavarno, na prometnem kraju, se proda. Naslov povo uprava cJutra*. 2978 Stanovanjska hiša visokopritlična, v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani. s 6 sobami, vsemi pitiklinami in 1800 m5 sveta se poceni proda. Ponudbe pod Šifro ePoceni* na upr. cJutra*. 2951 Parcelo v Ljubljani za enodružinsko vilo kupim. Ponndbe z navedbo lese. velikosti in cene pod cSuha in solnčna* na upravo cJutra*. 2929 Kateri stavbenik bi zidal družinsko hišo v Ljubljani na delna odplačila? Svet linara ter nudim popolno garancijo. Prosim za naslov na npr. cJutra* pod cSvet 600 m*. 2924 Grafolog, Egipčan prerokuje l* črt na roki ln rokopisa karakter, prošlost ln bodočnost. Hotel Lloyd. 2898 Gospodična stara 19 let, teli dopisovati « »nrčajnlm goepodom, starim od 22—25 let. — Pod cMaca* na upravo cJutra*. 2981 «Prijetni sporaini» Danes 5. t. m. od 4—5 r.a i Araerikanec trgovec, kavarnar ali gostilničar po poklicu, nad 40 let star, najde srečo in eksistenčno oporo pri zdravi, podjetni, marljivi, vsem gospodinjskim in podjetnim nalogam sposobni, inteligentni vdovi. Pisma s sliko se prosijo na upr. cJutra* pod šifro cPodjetna 1894*. 2937 _j^v^^rc- -f?-- Lepa vijolina v etuiju, dobro ohranjena, ee proda. — Naslov pove uprava cJutra*. 28G7 Za pomoč bodisi v živilih, denarju ali kurivu, prosi dobre ljudi žena v starosti 50 let z neozdravljivo boleznijo (rak) in brez vseb sredstev Frančiška Borštnar, Novi Vodmat 17. dvorišče. 2922 afrik niodroce, žimnice, kakor tudi vse druge tapetniške izdelke nudi po znatno znižanih cenaSi Fran Jager, tapetLlk, Ljubijana, kolodvorska ulica 27. P pravila točno in ceno EE&BHBBBBBEBBiBfl' Spretne partije Kupim psa majhne rasti, čiste pasme, 1—2 leti starega. Ponudbe na naslov: MalN. "esljeva cesta 2. 2939 za izdelavo več tisoč kubičnih metrov bukovih parket, dešcic in dog od zelo mehke bukve išče i Eksploatacija šuma | Pavie Ifojnouic Risan, Boka Kotorska 736a Gozdna industrija išče dobro kvalificirano tehnično osobje: 1 žagovodio io l lomila inGjstn (gatermojsfra) in nekoliko izvrstni, upravljačev za parne i bencinske traktorje. Samo prvovrstne sile r.a nošljeio ponudbe na: Pavie Vojnovič, Risan, Boka Kotorska. onnonoDonnonD:; Išče se asisien inž. kemije za tvomico kvasa. Prednost i maj tisti, ki so že delali v takem aii sličnem :-: podjetju. :-: Ponudbe z zahtevkon plače na poštni predi! 41, Zagreb, glavna pošta. ■■■■agMHaBMMMBaaB« Več slabokrvnih otrok od 3 let naprej prevzame v vso oskrbo restavracija Planina Sv. Križ (1000 m v.) nad Jcsenicami na Gorenjskem. — Preskrbljeno je z dobro hrano, planin, mlekom, domačim maslom, medom in zračnim, toplim stanovanjem, za več časa. Cene po dogovou. Cenjene ponudbe na gornji naslov. 2920 Stenice, ščurke podgane in miši najradikal-neju pokonča SI. Zor, Stritarjeva ulica 7/m. 2930 Expo,-t — Import Trgovinski časopis Com- mercio Italo - Jugoslavo — Viale XX Settembre 65, objavlja naslove uvoznih In izvoznih tvrdk, kakor tudi ponudbe in povpraševanja po robi vsakršne branže. — Oglasna pristojbina .za objavo 3 lire. 2932 j izučenega mehanika, ki izvršuje samostojno vse poprave pri avtomobilu in ki je po mogočnosti tudi strugar, išče z vstopom 1. m3rca EConatervna tovarna Globus, d. d. na Vrhniki. ■ »aaa»Hsi39S3E!5*>Ba£!ca veščih rezanca tavoletov na' jarmeniku (Spaltgater) iščen^o. Deio se \ rš.' v akordu proti plači 63 Din za 1000 komadov. Vprašanja odnosno ponudbe naj se pošljejo na upravo parne žage Rog, pošta Toplice pri Novem mestu. IDKlDBBBBUCaSiaifilCIRa»cxi.ZaBII««l«SSK O ■ e Bni5San3S[533raaS2£Ea3BEEaBSBfliS30BBBEBH»»Sl«Mi2:' na deželi z ueiikim vrtom, s ključavničarskim orodjem aii brez njega p r o ti a m. — Cena radi bolezni ugodna. Ponudbe na upravo .Jutra" pod „Pri!ožnostl!. Zahvala. Za vse dokaze sočutja in ljubezni ter za vso pomoč ob bolezni in smrti naše i G izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebna naša zahvala velja g. zdravn. dr. Baumgartenu za njegovo nad vse požrtvovalno lečenje in lajšanje bolečin za časa boezni, bratskemu društvu .Sokol* Trbovlje za častno spremstvo, pevskemu društvu .Zvon* za ginljive žalo-stinke nadalje vsem prijateljem, ki so v tako častnem številu spremili nam nepozabno na njeni zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja. Trbovlje, dne 3. februarja 1925. Žalujoči rodbini: Hlastan-Forte. »Jutra*. 2915 1 določenem mestu. CS63 i |