(Ob,- ^slavcev v vzgoji, k, Sevanju in znanosti 6r>ije, Ljubljana, |aRpri|a 1985 -6 letnik XXXVI Člf ■Jo'' kit' iA H’*1' nilt f/i" iu, H1 * Med drugim preberite • KAKO IZ ZAČARANEGA KROGA? str. 2 • IZBOLJŠATI RAZMERE V ŠOLSTVU! str. 2 • 10 LET CELODNEVNE ŠOLE, str. 2 • ŽAGARJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA, str. 3 • VZGOJA, TO NISO SAMO BESEDE, str. 4 • VISOKOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI, str. 5 • UČITELJ V TUJINI OHRANJA DOMOVINO, str. 25 • DREVO, KI NAJ SE POMLAJA, str. 26 • UČILA 85, str. 27 Vzgoja med cilji in prakso Z i( :atf 'm,s jre* jMt ga« je1 iv«1 ih ;nji m' -la jja< ika' t k' LlJ' raz' sle' op1' si« ko' set ra' ha ■Ij« slii av“ elj ba >rii H K3' ra 1« ibi ’iP A ri)1 z« iat :ne 3dii til) i e- tei t o" Iji' ✓ Razpravljanje o vzgoji ne more bili nikoli končano, saj so odgo-. voh na vprašanje, kolikšen pomen naj bi ji pripisovali in kolikšen naj bo njen delež v primerjavi z izobraževanjem, odvisni od številnih dejavnikov in okoliščin v času in družbenem prostoru. Zagovorniki izobraževanja — tisti, ki menijo, da vzgoja ne sodi v šolski prostor in da smo šolo preveč »pedagogizirali«, opozarjajo, da vzgojo v praksi zožujemo na moralno vzgojo, celo na del moralne vzgoje —na družbeno-poli-tično vzgojo;, da pojmujemo in uveljavljamo vzgojo kot indoktrinacijo in ideologizacijo in kvečjemu še »discipliniranje« otrok in mladostnikov. Postavlja se vprašanje, ali smo zaradi pomanjkljivosti, napak in nedoraslosti prakse upravičeni vzgojo kar zavrniti in jo izriniti iz šole. Menimo, da ne. Z vzgojo lahko otroka še bolj utesnimo, kot ga utesnjujejo že njegove psihofizične in socialne možnosti,% lahko pa ga teh spon tudi osvobajamo. Lahko ga odtu-jujemo ali pa mu pomagamo spletati vezi s socialnim okoljem. Dajemo mu oporo, da bo razvijal svoje zmogljivosti, moči in sposobnosti ali pa mu jemljemo pogum in pripomoremo k njegovi negativni podobi o samem sebi; s tem oviramo in preprečujemo razvijanje sposobnosti in zmogljivosti. Lahko ga prisiljujemo, utesnjujemo, varamo, indoktrini-ramo in z njim ravnamo, kot se nam zdi, lahko pa mu skušamo pomagati, ga usmerjati, mu svetovati, ga spodbujati in mu pomagati oblikovati lastnosti, kot so samostojnost, ustvarjalnost, sa-modejavnost, komunikativnost', prožnost, optimizem, dinamičnost, odgovornost in uravnoteženost. Toda če izhajamo iz definicije, da je vzgoja oblikovanje osebnosti ali vplivanje na njeno rast —ali se je vzgojnim vplivom sploh mogoče izogniti? Učenec je odvisen od pedagoške ustanove in ljudi v njej, z njimi komunicira — tako ah drugače. Ta razmišljanja sicer nasprotujejo tistim, ki menijo, da bi lahko imenovali za vzgojo samo intencionalne posege vzgojnega osebja (npr. Vukasovič). Zdtako definicijo se lahko zavzemamo, vendar to še ne pomeni, da na učenca ne deluje in ga oblikuje poleg intencionalnih tudi nešteto neintencio-nalnih dejavnikov. Če se tega zavedamo, pa bi lahko mnoge med njimi spremenili v intencionalne. Tudi učitelj ali vzgojitelj bi lahko usmerjal učence intencionalno, če bi se zavedal, kolikšno moč imajo odnosni, komunikacijski, vedenjski in storilnostni dejavniki. Ali pa je boljše prepuščati vse stihiji in odrekati vzgojitelju pravico, da bi vzgrajal? Vzgajal in vplival bo na osebnost mladega človeka še vedno, vendar zelo verjetno z mnogimi neustreznimi posegi, ki bodo delovali na učenca prej kot nasilje, indoktrinacija, podrejanje, vkalupljanje itd. kot pa sodobno pojmovana vzgoja. Dozdeva se nam, da pomeni odrekanje pravice vzgojiteljem, da bi vzgajali, slabo uslugo mlademu rodu. To ne pomeni le, da kot vzgojitelji ne bi vsaj poskušali delovati tako, da bi sooblikovali učenčeve osebnostne poteze, temveč tudi, da bi dopuščali vse druge funkcionalne vplive. S tem bi izpostavljali mladega človeka samemu sebi, njegovim sponam in stiskam, vsemogočim vplivom, le svoje intencionalne vplive bi izključili, ker bi jih pač ocenili za škodljive in zato neprimerne. Ali bi bila taka svoboda za mladega človeka res svoboda? Ali ne bi tako odprli poti ne le številnim slabim funkcionalnim vzgojnim vplivom, temveč tudi mnogim intencionalnim, katerih nosilci so razne skupine in podstrukture v družbi? Taka svoboda bi bila za mladega človeka v resnici nesvoboda; edino družba, na čelu s šolo, ki naj bi skrbela za nepretrgano in duhovno reprodukcijo, bi se zavedno odrekla intencionalnemu vzgojnemu delovanju. S tem pa smo že prešli k drugemu vprašanju, k drugemu sklopu problemov. Lotevamo se vzgojnega smotra, ki smo ga kot najvišjega zapisali v našo zakonodajo. Morda imajo kritiki prav, ko trdijo, da je pojem vsestransko razvite osebnosti nekaj še ne povsem opredeljenega, zgodovinska kategorija, ki je dobivala v vsakem obdobju v preteklosti drugačne vsebinske razsežnosti. Da je to pojem, ki ga ponujamo kot dokaz napredne vizije družbenega razvoja, vendar ga razlagamo različno, priložnostno, v različnih okoliščinah celo protislovno. Morda je vse to res, ne pomeni pa, da bi bilo zato treba omenjeni pojem zavreči kot neuporaben. Morali bi ga le definirati in normativno določiti njegove razsežnosti in vsebino. Če smo v zvezi s tem pojmom storili kaj napak, je bilo to, da ga nismo poskušali že prej natančneje določiti. Prav to pa nam daje priložnost, da ga opredelimo zdaj — bolj premišljeno, z manj spodrsljaji, kot bi bili to morda storili v preteklosti. Pri tem nam je lahko v oporo vizija samoupravljanja. Če jo vzamemo kot izhodišče, vemo tudi vsaj. okvirno, za kakšno osebnost si kaže prizadevati, kakšne lastnosti pri mladih razvijati, če želimo, da se bo samoupravljanje uveljavilo, se začelo hraniti iz sebe in ne bo potrebovalo nenehne zunanje podpore. Prizadevali si bomo torej za oblikovanje svobodne, neodvisne, čota S pacat; Emocija t. 1S85 samostojne, ustvarjalne in samo-dejavne, komunikativne, v družbeni prostor vpete in odgovorne osebnosti, osebnosti, ki bo uravnotežena in prežeta s človečnostjo, kritična, odprta, nedogma-tična itd. To je vizija, vendar nedvoumna vizija, ki nam bo morda pomagala premagovati zdajšnja nasprotja in nesorazmerja. Za naš čas je značilna kriza vrednot. Ne le med mladimi, temveč tudi v svetu odraslih. In če so v krizi vrednot odrasli, se prenaša ta kriza tudi v svet mladih. To pa .otežuje posebno vzgojna prizadevanja. V domovih učencev na primer ugotavljamo, da se vzgojitelji izogibajo prav tistih tem, ki so najbolj žgoče in mladino najbolj zanimajo. Prav pri teh temah, ki se nanašajo na pomembna, če ne Že na najpomembnejša področja, jim dajemo najmanj opore. To so vprašanjaodnosov med narodi, vere, vprašanja o ljubezni, pa tudi vprašanja o samoupravljanju, o položaju mladih v družbi nasproti odraslim. Kako naj dobro vzgajamo, če smo praznih rok, in premoremo ob teh temeljnih življenjskih vprašanjih zgolj dekla-rativnost? V našem družbenem življenju je opazno izrazito neskladje med zamislimi, težnjami in deklaracijami na eni strani in resničnostjo na drugi. Tako kot v celotni družbi so taka nesorazmerja značilna tudi za ožji — pedagoški prostor. To neskladje bi lahko še najbolje ponazorili ob samoupravljanju. Učenci naj bi dejavno, ustvarjalno sodelo vitli v učno-vzgojnem procesu kot subjekti, po drugi strani pa se v šolah in domovih vedno znova uveljavljajo nedemokratični, represivni postopki pedagoškega osebja. V odnosih med učenci in učitelji se uveljavljajo hierarhičnost, enosmerna komunikacija, nezaupanje do učencev in avtokratski vzorci vodenja. Tako postaja samoupravna organiziranost le formalna in za učence neprepričljiva in neprivlačna; to škoduje ideji samoupravljanja, ovira in ogroža pa tudi vzgojo za samoupravljanje. Zaostrena nesorazmerja v širši družbi še zrcalijo v pedagoškem prostoru tudi posredno. Povečujejo prepad med intencionalnimi in funkcionalnimi vzgojnimi vplivi, razkrajajo pa tudi vrednostni sistem, ki daje pedagoškemu delovanju hrbtenico, brez katere bi pedagoški sistem razpadel. Vzgojno delovanje v pedagoških ustanovah ovira tudi to, da so učenci izpostavljeni različnim intencionalnim vzgojnim vplivom. Ti vplivi, mednje moramo šteti predvsem vzgojno delovanje družine in cerkve, največkrat niso usklajeni z vzgojnim delovanjem šole in domov za učence in si tudi vsebinsko in vrednostno nasprotujejo. Problematičnim vsebinam, ki jih razna sredstva, z. močnim in daljnosežnim delovanjem prenašajo na otroke in mladino, dovo- ljujemo, da prodirajo v družbeni prostor po načelu komercialnosti, ekonomičnosti in dosegljivosti glede na denarne možnosti, namesto da bi pri izbiri upoštevali pedagoške argumente. V javnosti prevladuje mnenje, da je vzgoja nujno potrebna majhnim otrokom in da je vse manj smotrna in primerna v poznem otroštvu ali celo v adolescenci. Mladostnika je že oblikovala družina, pravimo, napake, storjene v rani mladosti, pa je težko odpravljati. Tako razmišljanje je po svoje logično in upravičeno. Cim manjši je otrok, tem več opore potrebuje v svojih vzgojiteljih, in čim starejši je, tem več je najde v sebi in v dejavni, kritični povezavi z okoljem. Vendar je v tej zvezi dandanes treba upoštevati tudi tole: mlade ljudi smo silili v dejavno vlogo, zavzemali smo se za njihov samoupravni položaj, s tem pa smo razširili obseg njihovih pravic in dolžnosti. Poudarjali smo subjektivno vlogo mladih, v pedagoškem pro-< štoru smo uveljavljali načelo demokratičnosti in permisivnosti. Kolikor smo že bili pri vseh teh prizadevanjih uspešni ali ne, je vendarle res, da je današnja mladina dejavnejša, samostojnejša, samozavestnejša, bolj kritična in bolj udeležena v družbenem dogajanju, kot je bila tista pred desetletji. Mladino smo aktivirali, v njej smo prebudili zmožnosti in skrito energijo. To pa zahteva več vzgojnega delovanja, več usmerjanja, vodenja in večjo oporo. Ob tem pa nastajajo med učitelji in vzgojitelji praktiki nesporazumi. Pod vzgojnim delovanjem razumejo često en sam model. Model, .v katerem je otrok (učenec) odvisen, poslušen, ubogljiv in hvaležen, vzgojitelj pa nadrejena avtoriteta. Tak model pa se dandanes ne zmore uveljaviti niti v poznem otroštvu, še manj pa pri delu z doraščajočo mladino. V tem času bi lahko vzgojitelj našel stik z mladostnikom, če bi mu poskušal biti enakovreden tovariš, prijatelj in svetovalec. Če se zavzemamo za subjektno vlogo mladih, če poudarjamo njihov samoupravni položaj, ne bi smeli ostati na pol poti: na eni strani mlade spodbujati k dejavnosti in ustvarjalnosti, po drugi strani pa jim izražati nezaupanje. Ne bi smeli ostajati pri deklaracijah, po drugi strani pa si mlade podrejati in jim predpisovati vsebine in obseg njihove dejavnosti. Ne moremo in ne smemo sami postavljati meril in meja njihove dejavnosti in označevati za deviantno vie, kar je za odrasle kritično, žgoče in neprijetno. Vloge vzgojitelja ne moremo zoževati na omejevanje, preprečevanje in nadzor pa tudi ne na prisiljevanje, manipuliranje in polaščanje. Vzgoja naj bo predvsem svetovanje, usmerjanje, ani-miranje, spodbujanje, pojasnjevanje in dajanje opore, seveda ob jasno opredeljenih vzgojnih smotrih. VINKO SKALAR dogodki novosti Izboljšati razmere v šolstvu! Iz predlogov in ugotovitev Sveta za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture Zaostrene družbeno-gospodarske razmere in program gospodarske stabilizacije zahtevajo, da stvarno ocenjujemo potrebe in jih usklajujemo z gmotnimi možnostmi. Ker smo na nekaterih področjih te možnosti v preteklosti precenjevali, nas sedanje razmere silijo, dajih uskladimo z realnimi okviri. S stabilizacijskim programom smo predvideli, da bomo v tem srednjeročnem obdobju zmanjšali delež sredstev za splošne in skupne družbene potrebe. Ugotavljamo, da smo načrtovano zmanjšanje v šolstvu že dosegli in da je treba v prihodnjem srednjeročnem načrtu predvideti postopno rast deleža sredstev, ki ga bomo namenjali za to področje. Nadaljnje zmanjševanje deleža sredstev ima lahko dolgoročne posledice za 'naš razvoj, katerega temelj je prav znanje. Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije in občinskih izobraževalnih skupnosti naj se bolj uveljavijo v vlogi četrtih zborov pri razpravi in sprejemanju planskih dokumentov druž-beno-političnih skupnosti. Izobraževalne skupnosti morajo pripraviti za razpravo usklajene in ovrednotene programe, da bi lahko na teh temeljih ocenjevali, kakšen delež družbenega proizvoda je treba nameniti za vzgojo in izobraževanje. Uresničenje programov, za katere ne bo mogoče zagotoviti sredstev, je treba odložiti na kasnejši čas. Nedopustno je, da razprave o širitvi programov ali o novih programih potekajo ločeno od razprav o razpoložljivih sredstvih. Brez ustreznega gmotnega ovrednotenja naj bi v prihodnje ne ponudili več de- legatom v obravnavo predlogov programov. Občirie morajo prevzeti večjo odgovornost za razvoj šolstva na svojem območju. To pomeni, da morajo pri pripravi planskih dokumentov bolj upoštevati svoje značilne potrebe, razmere in možnosti, ne pa samo okvirne republiške dogovore. Še letos moramo zagotoviti sprotno valorizacijo sredstev za vzgojo in izobraževanje glede na gibanja v gospodarstvu, najmanj pa na tri mesece. Sedanji način valorizacije na šest ali več mesecev zaradi inflacijskih gibanj še dodatno negativno vpliva na družbeno-gospodarski položaj pedagoških delavcev. Družbeno-gospodarski položaj pedagoških delavcev je močno odvisen tudi od gospodarnega izvajanja dejavnosti. Zato je treba zaostriti odgovornost tudi med pedagoškimi delavci, ki morajo predlagati gospodarne strokovne rešitve in poskrbeti za gospodarno izvedbo programov in organizacijo dela. Ob tem je treba poudariti tudi to, da je mogoče sedanje razmere izboljševati le, če bodo istočasno pripravljeni ukrepi za spreminjanje razmer, ki so objektivno vplivali na slabšanje družbeno-gospodarskega položaja pedagoških delavcev, pa tudi ukrepi, ki bodo odpravili slabosti v samem šolstvu. Novo znanje za učitelje mentorje Letošnji tridnevni seminar za učitelje mentorje tehničnih interesnih dejavnosti v osnovni šoli je potekal na ljubljanski Pedagoški akademiji. Pripravili so ga: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije — Svet za tehnično vzgojo mladine Slovenije, katedri za tehnično vzgojo Pedagoške akademije iz Maribora in Pedagoške akademije iz Ljubljane in Iskra. Na njem so si mentorji pridobili novo znanstveno-tehnično, proizvodno-delovno in metodič-no-metodološko znanje, spretnosti in sposobnosti za vodenje računalniških, elektro-konstruk-cijskih, radioamaterskih in proi-zvodno-delovnih krožkov. Za vse obravnavane teme so dobili pisno gradivo, znanje pa so si pridobivali v majhnih skupinah. Člani skupin so dobro sodelovali in veliko delali tudi sami z računalniki, z električnim ročnim orodjem, s sestavljankami in napravami. Tako si je sedeminštiri-deset udeležencev iz ljubljanskih občin na tem seminarju pridobilo veliko novega znanja za uspešno delo v krožkih. Lahko rečemo, da je bil ta republiški seminar zelo uspešen tudi zato, ker so udeleženci veliko pripomogli, da je prireditev v sodelovanju med obema pedagoškima akademijama in Iskro uspešno potekala. AMAND PAPOTNIK ODMEV NA ODPRTO PISMO Učiteljevo delo v celodnevni osnovni šoli Tudi učiteljice podružnične Celodnevne osnovne šole Dolenja vas občina Ribnica povsem razumemo in podpiramo učiteljice, ki so poslale odprto pismo v zvezi s celodnevno osnovno šolo v Prosvetnem delavcu št. 3-85 in Prosvetnem delavcu št. 5-85, saj smo v podobnem položaju. Zato menimo, da bi morali na te odgovore dobiti jasna in konkretna pojasnila. Kako iz začaranega kroga? Sindikati o gmotnem položaju prosvetnih delavcev Drubežnogospodarski položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju že dolgo ni tak kot bi moral biti. Gmotni položaj vzgoje in izobraževanja ni v skladu z vlogo vzgoje, izobrazbe in znanja v sodobni družbi, niti ne z visokimi cilji, ki si jih na tem področju postavljamo. Te ugotovitve ponavljamo iz leta v leto, do korenitejših sprememb pa ne pride. Kot bi se vrteli v začaranem krogu. Tako so ugotavljali na seji Republiškega odbora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti 25. 3. 1985, ko so obravnavali širšo informacijo o družbenogospodarskem položaju delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki jo je pripravil Svet za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture pri RS ZSS. Tudi ta svet je pred kratkim razpravljal o teh vprašanjih in pripravil predlog stališč in ukrepov, ki naj bi ga obravnavalo y kratkem predsedstvo RS ZSS. Kaj je spodbudilo sindikate, da so dali ta vprašanja ponovno na dnevni red — tokrat odločeni, da vztrajajo pri zahtevah za izboljšanje družbeno-gospodarskega položaja prosvetnih delavcev kljub temu, da so splošne gospodarske razmere malo obetavne. Pobude za ponovno obravnavo teh vprašanj so prišle tako iz temeljnih in občinskih organizacij sindikata kot iz republiških teles. Vedno več pedagoških delavcev in šolskih kolektivov pošilja pisne pobude in zahteve sindikalnim vodstvom. V njih ugotavljajo, tako kot npr. Občinski svet zveze sindikatov v Kopru, da se gmotni položaj prosvetnih delavcev slabša in da prosvetni delavci ob tem izgubljajo zaupanje v moč sindikata, da bi spremenil stanje. Tudi na Republiški odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je bilo v zadnjem času naslovljenih nekaj očitkov, da se ne zavzema dovolj učinkovito za izboljšanje gmotnega položaja prosvetnih delavcev. Kjer je stanje najbolj kritično, se tudi potrpljenje prosvetnih delavcev bliža kritični točki. Prosvetni delavci se zavedajo svojega družbenega poslanstva, razumejo težke gospodarske razmere in so pripravljeni potrpeti — vendar le do tiste stopnje, ko spoznajo, da se jim godi očitna krivica in da gre štednja v škodo mladih rodov. * 8* « <> , • . - - - - # -5 ^5 5-:? ^ c, - -........- S* : ;• ^ ^ ^ ■ ^ ^ ^ ^ *•* L. ;.< ... it 'tf ^ ^ m .*• >« 5 *■ e *;* v 'w Delo Bogdana Borčiča z razstave Moderna slovenska grafika v Munchnu Proti vsakoletnemu krpanju Sindikati o mreži šol Mreža srednjih šol ne more biti pred' et vsakoletnega dogovarjanja. Treba jo je zasnovati dolgoročno, s strokovnimi merili, da bodo v posameznih srednjeročnih obdobjih potrebni samo še manjši popravki. Mreža šol mora upoštevati kadrovske potrebe združenega dela, demografske tokove, število in usposobljenost pedagoških delavcev, mrežo domov učencev in druge okoliščine; predvsem pa mora zagotoviti kakovostno izvedbo vzgojno-izobraževalnih programov. To stališče, ki ga je izoblikoval Svet za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, je sprejelo tudi predsedstvo republiškega sveta. Ob tem je predlagalo Izobraževalni skupnosti Slovenije, naj z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Zavodom SRS za šolstvo in Zvezo skupnosti za zaposlovanje preuči in na strokovnih temeljih postopno preoblikuje zdajšnjo srednješolsko mrežo in po potrebi tudi dopolni družbeni ^dogovor o razmestitvi vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja. Kaj je vodilo sindikate k takim sklepom in predlogom? Analiza, ki so jo pred tem pripravili, je odkrila precejšnje pomanjkljivosti v sedanji srednješolski mreži in načinu njenega spreminjanja. Že nekaj let smo priča nestrpnim razpravam o tem. kje bodo imeli posamezne programe, smeri ali zunanje oddelke. V teh razpravah se spopadajo krajevni in drugi ožji interesi. Na nekaterih območjih se napetosti in razprave oživljajo vsako leto sproti, ne da bi pripeljale do končnih rešitev. Usklajevanje vodi v kompromise, ki kasneje pokažejo tudi slabe strani. Tako imamo letos 18% oddelkov prvega letnika srednjih šol, v katerih je manj kot 30 učencev; v tretjem letniku je takih oddelkov 18. v četrtih pa že 27 odstotkov. To podraži izobraževanje. Zaradi majhpega števila vpisanih se učenci ponekod med izobraževanjem ne morejo preusmerjati znotraj šole po svojih sposobnostih, saj imajo nekatere šole samo smeri tretje in četrte, druge pa pete zahtevnostne stopnje. Tako se je zgodilo, so ugotovili na sindikatih, da smo vpisali v šolskem letu 1984—85 v srednje šole 3136 učencev manj kot prejšnje leto, imamo pa 5 oddelkov več! V današnjih razmerah je to potratnost, ki si je ne smemo privoščiti. J. V. Večje zahteve, a manj denarja V šolskem letu 1980—81 smo začeli uvajati v srednje šole nove programe, s šolskim letom 1983—84 pa tudi nov program življenja in dela v osnovne' šole. Zahteve so se povečale, ne samo glede kakovosti, marveč tudi v obsegu izobraževanja. Finančna sredstva teh zahtev ne dohajajo. Srednje izobraževanje je dobilo vsako leto manj denarja kot ga je načrtovalo. Delež sredstev za vzgojo in izobraževanje, odmerjen v družbenem proizvodu SRS iz dohodka s prispevnimi stopnjami, je znašal v letu 1979 4,31 %, v letu 1983 pa samo še 3,17%! Kljub zahtevnejšim nalogam je bila vzgojno-izobraževalna dejavnost v nekaj letih ob dobro četrtino sredstev; to je boleče zarezalo v samo dejavnost in tudi v osebne dohodke njenih delavcev. V osnovni šoli so omejitve prizadele tako imenovane dodatne programe, zmanjšala pa so se solidarnostna sredstva in tudi število občin, ki prispevajo solidarnostni dinar. Med občinami so razlike v ocenjeni vrednosti programov vedno večje; v občinah, ki prejemajo dopolnilna sredstva za osnovne šole, so osebni dohodki prosvetnih delavcev največkrat nižji od povprečja, če nimajo zanje posebnega razumevanja. Tudi usmerjeno izobraževanje občuti naglo rast cen in inflacije, ki ju sredstva Izobraževalne skupnosti ne sledijo. Neposredna menjava dela je sicer prispevala šolam nekaj dodatnega denarja: njen delež je znašal v srednjih šolah v letu 1983 22 %, v visokih šolah pa celo 41 %. — ra-v tem znatne. Osebni dohodki zaostajajo Primerjava višine bruto osebnih dohodkov na zaposlenega v vzgoji in izobraževanju z osebnimi dohodki v gospodarstvu kaže velika nesorazmerja. Če označimo povprečne bruto Vendar je to le povprečje zlike med šolami so tudi 'a! osebne dohodke v gospodaflj ii v letu 1984 z indeksom j 5 znaša indeks osebnih dohod', delavcev v osnovnem šol*1 109, v srednjem šolstvu višjem šolstvu 169, v. visok j šolstvu pa samo 148 (višje Uiv stvo je vsa zadnja leta na ^ ( šem). Nesorazmerja post3|Ui> bolj očitna, če primerjamo F J prečno izobrazbeno stopnjo .;n poslenih v gospodarstvu ali P \ šolstvu. Če primerjamo zalite slene po strokovnosti in po11 d približno ocenimo razmerja P lti\ osebnimi dohodki v šolstva j, gospodarstvu, dobimo nasled \ podatke: v primerjavi z gO*l le darstvom (indeks 100) znaša deks bruto osebnih dohodka ^ letu 1983 v osnovnem šolstva ( v srednjih šolah 86, v višje111 ( visokem šolstvu pa 90. I Iz drugih podatkov, zbran1 analizi sindikatov, pa je vi( S tudi to, da so osebni dohodki i(; poslenih v šolstvu zadnja 1 di zaostajali v rasti za osebnffli1 hi hodki delavcev v gospodarsh' sicer v osnovnem šolstvu leta1' ^ 2 do 5 %, v srednjem šolstvu* & do 4 %, v visokem šolstvu J nekaj manj. Ko je Republiški odbor si* kata delavcev v vzgoji, i/obi vanju in znanosti razčlenjevj podatke, je soglašal s stališč' sklepi, ki jih predlaga Svet vprašanja izobraževanja, zn31 sti in kulture predsedstvu ril bliških sindikatov. Z odloč' Šim in hitrejšim reševanjem)] čih gmotnih vprašanj v tej dej nosti ne smemo več odlašati bodo sicer posledice hudi delno lahko tudi nepredvidl. Malodušje znižuje predv vzgojno uspešnost šol, u1 iar gmotna podlaga izobražev* pa že tudi njihovo izobražev* ^ uspešnost. V nekaterih ŠO. bodo že letos v zadregi, kje d® denar za kurjavo in za nujno (^ skanje prostorov. Slabšanje gmotnega polo* * vzgoje in izobraževanja nik3' "'•} ni v skladu s spoznanjem, k1, l1l poudarjajo tudi stabilizari načrti, da je naša prihodnost' ^ boljši izrabi lastnega znanj* ^ pameti, v višji izobrazbeni f* mladih rodov in v bolje izo^c' Ženih strokovnih delavcih. L' JOŽE VALENTINČIČ P k 10 let celodnevne i: osnovne šole m I 's, 'li. Priznanja najzaslužnejšim Ob 10-letnici celodnevne osnovne šole sta Kooidinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole pri Predsedstvu Republiške konference SZDL in Zavod SRS za šolstvo pripravila 28. marca tl. v Kranju posvetovanje o dosedanjem razvoju in dosežkih ter perspektivah celodnevne osnovne šole. Uvodno besedo je imel predsednik CK ZK Slovenije Andrej MARINC, osrednja referata pa sta pripravila Milan ADAMIČ in Helena NOVAK. Na posvetovanju so podelili priznanja šolam, posameznikom in drugim organizacijam, ki so vidno prispevali v preteklem obdobju k napredku celodnevnih osnovnih šol. Koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnocne šole pri Predsedstvu RK SZDL ter Odbor za osnovno izobraževanje Izobraževalne skupnosti Slovenije sta izmed 46 predlaganih kandidatov zbrala 16. Priznanja ob 10-letnici celodnevne osnovne šole so prejeli: FRANCE POPIT, predsednik predsedstva SRS ANTON DEŽMAN, pedagog na Osnovni šoli Gorenjskega odreda, Žirovnica FANIKA MAKUC, vodja podružnične šole Lackovega odreda. Gaj pri Kamnici JELICA MESESNEL, dolgo- letna pedagoška svetovalk* Zavodu SRS za šolstvo v U e ^ Ijani 'on MATJAŽ NATEK, ravn* im celodnevne šole Biba Rdck.T tanj VIDA ŠKOR, vodja podfe nične šole Breginj VIKTOR VALANT, me* in zunanji sodelavec OsnC'« šole Podčetrtek ' >' Osnovna šola 7. MAJ, ^ brova pri Ljubljani Osnovna šola KOROŠKI KLARJI, Ravne na Koroški ie(, Osnovna šola JOSIP BlNe TITO, Predoslje Osnovna šola dr. ANTO l/a to hit DEBELJAKA, Loški potok Osnovna šola Gornji FeV1 Osnovna šola Trbovlje KRKA, Tovarna zdr* Novo mesto , KLUB MLADIH TEB/j KOV Osnovne šole Blaža K3 na, Ponikva GORENJE MUTA, to'3 poljedelskega orodja, Muta O vsebini posvetovanja, .. je nadaljevalo z obiskom P 'n celodnevnih šol na Gorenj*] r°, in razpravami o posam1 vprašanjih življenja in dej3 lodnevne osnovne šole, L poročali več v prihodnji šri' J. V. Ve '(k 'OJ S[q Pili ?il Soi VHe ,ei bt 'k, . ko njc Sli, žagarjeve nagrade in priznanja 1985 ,1! id*1 50)1 tafl1 3P1 , ijo ^ lip* ii >0 ja i* Im tv« led josl k. Iki1,«! ;VU jei« jki it; a ni stv' ■tn' Pet ?Snja s'avnostn:i podelitev Žagarjevih nagrad in priznanj je bila jeV;i . 29. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odbor za pode-:ra^nJe Žagarjevih nagrad in priznanj je izmed 42 predlogov za na-e ln 13 predlogov za priznanja izbral 10 kandidatov. 2j ^arjeve nagrade za leto 1985 prejmejo: >,JA BREZOVAR, upokojena učiteljica na Osnovni šoli dr. I Lunačka v Šentrupertu SOPOLD KEJŽAR, svetovalec na Republiškem komiteju za izobraževanje in telesno kulturo v Ljubljani ji'. ''•'T-Z, KERČMAR, pedagoški svetovalec na Organizacijski enoti SRS.za šolstvo v Murski Soboti. l .“A KOVAČ, ravnateljica Vzgojno-varstvcne organizacije Poli ŽR Mariboru 'nv: I RANČ EAZAR1N1, redni profesor na Fakulteti za naravo-,L' in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani RANČ PEČNIK, ravnatelj Osnovne šole Boris Kidrič v Mariboru ERA VEZOVNIK, ravnateljica Osnovne šole Oskarja Kovačiča. 'Sarjeva priznanja za leto 1985 jra so prejeli: J-fcl.ODNEVNA OSNOVNA SOLA 25 MAJ v Prestranku .SNOVNA ŠOLA GORENJSKEGA ODREDA, Žirovnica 'ELEZARNA ravne na koroškem vi* §1 j ‘Ovesnost. ki so ji dali slovesno vsebino uvodni uovor Franceta Po-l ,a' predsednika predsedstva SR Slovenije, slavnostni program s po-ir :V|jo nagrad in priznanj ter udeležba naj\idncjših predstasniko\ j ^nenega življenja in pedagoškega področja, je izzvenela kot priz- nan je vsem. ki s predanostjo delu. osebno zavzetostjo in ustvarjalnostjo delujejo na razvejenem področju vzgoje in izobraževanja, kot spodbuda desettisočem pedagoškim delavcem za nadaljnje uspešno delo v korist mladih in celotne družbe. UČITELJ JE LJUDSTVU NAJBLIŽJI Ime Staneta Žagarja simbolizira humanost, poštenost, entuziazem in druge oblike, ki so značilne tudi za današnji rod prosvetnih delavcev. Veliko ljubezni do mladega rodu, poštenosti, pa tudi odrekanja zahteva tu poklic, kije žal pri nas i'se premalo cenjen in prenizko vrednoten, čeprav so prav pedagoški delavci marsikje nosilci kulture in napredka in poglavitni nosilci procesa podruzhljanja in preobrazbe celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Od njih pričakujemo, da bodo vzgojili našo mladino v celostne, ustvarjalne in ozaveščene osebnosti, ki bodo v naši samoupravni družbi zmogle uresničiti zgodovinsko poslanstvo — osvoboditev dela in s tem tudi človeštva. Zavedamo se, da je prav učitelj od vsega našega izobraženstva ljudstvu najbližji. Najbolj je z njim neposredno povezan, pozna njegov način življenja, mu pomaga in ga uči. Ob tako pomembnem družbenem poslanstvu in nalogah, ki jih postavljamo pred pedagoške delavce, pa nismo uspeli dovolj izboljšati njiovega družbenoekonomskega položaja in dati ustrezno uveljavo njihovemu delu. Uresničiti moramo cilje, ki smo jih zapisali v resolucijo, da bomo postopoma odpravili razlike v materialnem položaju delavcev družbenih dejavnosti, torej tudi v vzgoji in izobraževanju, ter delavci v gospodarstvu. Saj sp vzgoja, izobraževanje, kultura in znanost dogodki novosti proglašene za prednostne dejavnosti družbenega razvoja, ne pa kot za neproduktivno porabo. ko ste delavci na področju vzgoje in izobraževanja upravičeno nezadovoljni s svojim družbenoekonomskim položajem, morate upoštevati, da dokler delavci v materialni proizvodnji ne bodo dosegali boljših proizvodnih rezultatov in večjega dohodka in si zagotovili takšnega položaja, kot jim po ustavi gre, to se pravi, da bodo odločali o pbgojih in rezultatih svojega dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v občini, republiki in federaciji, ne bo boljše tudi za vse ostale dele združenega dela, vključno s šolstvom. Ko prejemate Žagarjeve nagrade in priznanja, naj vas preveva zavest, da pomenijo te nagrade v širšem pogledu družbeno priznanje ne samo za vas, nagrajence, ampak za vse tiste številne prosvetne delavce in druge delovne ljudi, ki s svojim neutrudnim in požrtvovalnim delom prispevajo k oblikovanju naših mladih ljudi v vsestransko razvite osebnosti, da bodo usposobljeni za odgovorne naloge v nadaljnjem razvoju naše samoupravne družbe. Iskreno vam čestitam.in želim, da bi še vnaprej tako vzorno opravljali svoje pomembno družbeno poslanstvo ter prenašati svoje bogate izkušnje na nove generacije učencev in učiteljev. Hvala vam za vse, kar ste dali naši mladini in družbi! Izgovora Franceta Popita ob podelitvi Žagarjevih nagrad in priznanj. ^Meljitev žagarjevih nagrad in priznanj )\0l Marija BREZOVAR je pr, -■L* ’.Q žagarjevo nagrado za svoje , V Jjenjsko, vztrajno in vsestran-aC1i Vzgojno delo med mladino in Raslimi. a]1 Poučevati je začela leta 1944, i \i 'f-m ko je opravila dramski in zdptetjski tečaj, v Osnovni šoli 11^4 a v Beli krajini, od leta do decembra 1975 je pou-v Osnovni šoli dr. Pavla vračka v Šentrupertu. I sa povojna leta je nadaljevala L 0f° družbeno-politično dejavnih Začeto med NOV, najprej v [,p ■ nato pri Rdečem križu, ,f M, SZDL, društvu upokojen-, L delovala je tudi kot delegatka narnoupravni interesni skupno-MRanica Zveze komunistov je ^'eta 1949. Njeno delo je segalo :f krajevne skupnosti v doma-^ kraju, prek občine do repu- k> ji f Kv- Ža svoje prizadevno delo Prejela več priznanj in odliko-nji i 'P Bila je poštena in delu pre-J )j,,a učiteljica, ki je uživala zau-otrok in spoštovanje staršev ji j krajanov. Vzgajala je z vnemo, Rednostjo in ljubeznijo — njeni učenci se je še danes s nO' oa kostjo spominjajo.Če- ^ je odšla v pokoj, še vedno j, ^aga tam, kjer si želijo njenega ^eta. ul ž Le°POLD KEJŽAR je prejel sk« 'e?arievo nagrado za svoje zavit t!U Prusvetno delo in za po-rrnben prispevek pri vsebinski 0 nj(irazE' vzS°ie ‘n izobraževa- 0^ A/ l Rgovo delo je tesno pove-'° s šolstvom že od leta 1952, Iflftt! ^0t učtielj in kot ravnatelj (,,a povezati delo na tradicijo in f)! Ih, lKPie najboljših šolnikov, še 'ndStQno- dobrovskega učitelja Puhra žagarja, ki ga je v svojem |V)i vj| ..^stičnem delu tudi predsta-•a plrs‘ slovenski javnosti. So °SeEno Pomembno pa je nje-* yo več kot desetletno delo v jj ec ttot desetletno delo v 'pi ih P^Uškem komiteju za vzgojo jS| f0 ^raževanje ter telesno kultu-]Ci .■kier je sodeloval pri pripravi Ijij^, n°vih zakonskih in sistem-V 'w Področja vzgoje in l(j >;.■ “Zevanja ter svobodne me-;^ e dela v družbenih dejavno-' Pri svojem delu je dosledno uveljavljal sistemske rešitve, se zavzemal za uveljavljanje samoupravnih odnosov in odnosov v svobodni menjavi dela, hkrati pa je zna! s svojim izrednim občutkom za človeka uveljaviti take praktične rešitve, ki so ustvarile podlago za uveljavljanje sodobnih reformnih procesov v šoli. JANEZ KERČMAR je prejel Žagarjevo nagrado za neprecenljive zasluge pri uvajanju, razvoju in delovanju dvojezičnih šol na narodnostno mešanem območju. Skoraj dvajset let je v najtežjih delovnih razmerah organiziral in vodil osnovne šole v Pomurju. Delal je na osnovnih šolah v Bu-dincih, Matjancih, Tišini in-Apa-čah in povsod s svojo zavzetostjo kot učitelj in ravnatelj pomembno pripomogel k boljšim vzgojno-izobraževalnim uspehom. Ob vsem delu je našel tudi čas za svoje strokovno izpopolnjevanje in za aktivno družbeno-politično delovanje. Od leta 1971 je kot pedagoški svetovalec^za dvojezične šole v Pomurju posvetil vse svoje moči delu za dvojezično šolo. Poleg red n ega nadzorno-sveto val nega dela in številnih organizacijskih nalog je Janez Kerčmar sodelovat pri mnogih strokovnih in razvojnih nalogah na področju dvojezičnega šolstva. Uspešno vodi strokovni aktiv učiteljev dvojezičnih šol in skrbi za pripravo ustreznih dvojezičnih učbenikov in učnega gradiva. Vsa leta je organizator sodelovanja med dvojezičnimi šolami v Pomurju in šolami v sosednji ER Madžarski, ki je postalo ena trajnih oblik strokovne izmenjave izkušenj med učitelji z obeh strani meje. Njegovo delo za dvojezično šolo presega krajevne okvire, saj prispeva k uresničevanju temeljnih ustavnih načel o posebnem varstvu pravic madžarske narodnosti in razvijanju sožitja ter razumevanja med pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodnosti. VIDA KOVAČ je'prejela Žagarjevo nagrado za dolgoletno uspešno delo na področju predšolske vzgoje. Izhaja iz prvega rodu poklicnih vzgojiteljic, ki so v najtežjih življenjskih razmerah začele uveljavljati družbeno vzgojo predšolskih otrok ter tako zasnovale temelje socialistično usmerjene in znanstveno utemeljene pedagoške stroke. S svojim zavzetim delom, najprej kot vzgojiteljica v hospitacijskem oddelku vrtca Pobrežje in pozneje kot ravnateljica, je uspešno povezovala strokovno znanje s spoznanji o razvojnih potrebah otrok in družin v krajevni skupnosti in občini. Vrtec se je po njeni zaslugi ob sodelovanju z delovnimi organizacijami in društvi razrasel v središče predšolske vzgoje. Odlikuje jo izreden smisel za organizacijo dela, za ohranjanje humanih vrednot v odnosu do sodelavk, otrok in staršev. Pri vsakem delu se zaveda polne odgovornosti in je brezkompromisno zahtevna, ko gre za uveljavljanje potreb otrok, družin in družbe. Prof. dr. FRANC LAZAR!NI je prejel Žagarjevo nagrado za izredno obsežno, raznovrstno in 1 kakovostno organizacijsko delo na področju vzgoje in izobraževanja in za strokovno pedagoško delo. Je zelo dober predavatelj in pedagog, študenti pa zelo cenijo njegova eksperimentalna predavanja. Pedagoško delo uspešno dopolnjuje z znanstvenoraziskovalnim delom na področju kemije bizmutovnih soli in koordinacijskih spojin. Poleg vsakodnevnega pedagoškega in raziskovalnega dela je izredno dejaven v strokovnih svetih izobraževalnih skupnosti in posebnih izobraževalnih skupnosti ter pri oblikovanju programov za kemijsko* in drugo naravoslovno šolanje. Opravlja več pomembnih nalog. Ob vsem navedenem obsežnem organizacijskem in strokovnem' delu pa je morda najpomembnejši prispevek prof. Lazarinija pisanje učbenikov. Sam ali skupaj s prof. Brenčičem je napisal vse srednješolske učbenike za splošno in anorgansko kemijo ter visokošolski učbenik. Iz vsega navedenega je čutiti izredno prizadevanje prof. Lazarinija za kakovostno in učinkovito izobraže- vanje slovenske mladine na področju kemije. FRANC PEČNIK je preje! Žagarjevo nagrado za štiri desetletja neutrudnega dela na področju vzgoje in izobraževanja učencev in odraslih. V vrste slovenskih učiteljev je stopil po uspešno opravljenem pedagoškem tečaju, leta 1945. Poučeval je na šolah v Pomurju, na Pohorju, r Podvelki in Mariboru. Zdaj je ravnatelj Osnovne šole Borisa Kidriča v' Mariboru. Fes čas službovanja je deloval ne samo kot učitelj in vzgojitelj otrok, ampak tudi na kulturnem in družbeno-političnem področju. V krajih, kjer je služboval, je igral in režira! ter deloval v krajevnih družbeno-političnih organizacijah. Svojo poklicno pot je ves čas izpopolnjeval in ob delu diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru. Postal je zunanji sodelavec Zavoda SRS za šolstvo. Osem let je vodil seminarje nove matematike za učitelje. Kot predsednik Skupnosti osnovnih šol v Mariboru je veliko storil za poenotenje strokovnih in samoupravnih nalog osnovnih šol v Mariboru, za izobraževanje učiteljev, urejanje gmotnega položaja šol, uvajanje celodnevne osnovne šole in' šole v naravi. S svojim človeškim odnosom do učencev, sodelavcev in krajanov si je pridobil velik ugled in vsi ga cen ijo kot dobrega učitelja. VERA VEZOVNIK je vse svoje življenje-namenila osvobajanju in napredku slovenskega naroda. Že kot trinajstletna deklica je med fašistično okupacijo postala tajnica mladinske organizacije in bila kasneje sprejeta v SK OJ. Takoj po vojni je končala nižjo gimnazijo in učiteljišče v Tolminu ter višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Postala je članica KP Jugoslavije že v letu 1948 in bila vso svojo mladost izjemno dejavna delavka pri graditvi naše ljudske oblasti. Svoje pedagoške brazde je zaorala v Dekanih, kjer je vzdramila kulturno in gospodarsko življenje, ki so ga več let zatirali fašisti. Zadnjih jretnajst let je ravnateljica šole v Škofijah, kjer je dosegla tudi vrh svojega pedagoškega in družbeno-političnega dela. V obeh šolah se je poleg aktivnega pedagoškega dela izkazala tudi kot dober gospodar. Tudi njenemu delu gre zah vala, da imajo v Škofijah celodnevno osnovno šolo že od leta 1977. Tesna povezava z okoljem, vrsta priznanj, ki jih je šola dobila, potrjujejo, da je ta letošnja Žagarjeva nagrada prišla v prave roke. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA GORENJSKEGA ODREDA je prejela priznanje Staneta Žagarja za kakovostno in množično razvite interesne dejavnosti, zadelo pionirske zadruge, posodabljanje pouka in bogatenje notranjega Življenja šole ter tesno sodelovanje z okoljem, v katerem šola dela. Ta šola je postala nenadomestljiv dejavnik v kraju, saj se je z oblikami svojega dela, predvsem pa z dosežki tega deta, vzrasla v svojo krajevno skupnost in tako postala središče, kjer lahko mladina izrazi vsasvoja hotenja, sposobnosti in voljo. V 62 skupinah interesnih dejavnosti so povezali vse učence šole, ves delovni kolektiv in več kot 30 zunanjih sodelavcev. V tako oblikovanem delovnem okolju in ozračju je šola razvila bogato interesno dejavnost učencev, razvila delovno vzgojo v pionirski zadrugi in se vključila v kulturno in turistično življenje kraja. DELAVCI IN SAMOUPRAVNI ORGANI ŽELEZARNE RAVNE NA KOROŠKEM imajo že več kot tri desetletja izrazit posluh za potrebe in nadaljnji razvoj delovnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja v občini Ravne na Koroškem. Le-ta se izraža zlasti: — v veliki gmotni in kadrovski pomoči osnovnemu šolstvu in usmeritvam srednjega izobraževanja na Ravnah ter v tesnem medsebojnem sodelovanju z nekaterimi instituti in tehniškimi fakultetami pri univerzah v Ljubljani in Mariboru; — v skrbni izbiri mentorjev, ki vodijo razne interesne dejavnosti s področja tehnike in računalništva na osnovnih šolah; — v organizaciji povezave Srednje šole Ravne na Koroškem Z računalniško mrežo v Železarni in v kadrovski pomoči za uspešen potek pouka' računalništva; — v dobri organizaciji in izvedbi proizvodnega dela in delovne prakse ter pripravništva; — v uspešni kadrovski politiki in štipendiranju prihodnjih* delavcev ter izobraževanju delavcev ob delu in iz dela; — in v izraziti skrbi za tele-. snovzgojne in kulturne objekte, ki so na voljo mladim v rednem vzgojno-izobraževalnem procesu in v okviru interesnih dejavnosti. CELODNEVNA OSNO VNA ŠOLA PRESTRANEK je prejela Žagarjevo priznanje za razvijanje in ustvarjalno oblikovanje samouprave učencev ter za razvijanje novih vsebin in oblik na področju povezovanja šole z okoljem. Ko je ta šola prešla na celodnevno organizacijo pouka, je skupaj z drugimi iskala pravo obliko in vsebino dela. Usmerila se je k iskanju oblik in metod dela, ki prinašajo v šolski prostor več topline, veselja do dela in zaupanje v ottoke. Na stežaj je odprla vrata in postala drugi prijeten dom predšolskim otrokom, šolarjem pa tudipošolski mladini in krajanom. Prestranska šola se je zasidrala v domači prostor. Že več let je pobudnica novih oblik in vsebin povezovanja z organizacijami in društvi v krajevni skupnosti. Zaveda se, da mora svoje učence zakoreniniti v domača tla, da.morajo zaživeti v svojih vaških skupnostih, ker bodo prav ti mladi jutri nosilci življenja na^ vasi in v krajevni skupnosti. Šola zgledno sodeluje z organizacijami združenega dela v širšem okolju. S svojimi izkušnjami seznanja številne šole iz domovine, neka-' tere šole iz zamejstva, študente in druge. Šola že več let načrtno in premišljeno izvaja pouk v naravi, na vasi. Uspešno razvija delovno vzgojo in zadružništvo na svojih urejenih kmetijskih površinah. Na šoli je zavidanja vredno organizirana šolska skupnost učen- dogodki novosti UPZ Emil Adamič bo gostoval v zamejstvu Letošnjega 1. marca so se v Lipici sestali predstavniki tajništev goriškega in tržaškega sindikata slovenske šole s predstavniki Zveze sindikatov Slovenije in obalno-kraškega območja. Predstavnike sindikata iz Slovenije je vodil predsednik Sveta za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture Boris Lipužič, Sindikat slovenske šole pa predsednik go-riškega tajništva Mirko Šturm in tajnik tržaške sekcije Stanko Škrinjar. Osrednja tema pogovora je bila Organiziranje gostovanja Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič iz Ljubljane na Tržaškem in Goriškem ob 60-letnici njegovega delovanja. Tehnični vodja zbora Jaka Majcen je na sestanku orisal zgodovino zbora in poudaril, da bi ob tem visokem jubileju zbor rad nastopil v Trstu in Gorici, saj je nastal prav v Trstu. Za Sindikat slovenske šole je gostovanje zbora Emil Adamič odgovorna naloga, ki pa jo bo skušal čim lepše izpeljati. Če bo prosta dvorana Kulturnega doma, bo zbor gostoval predvidoma v soboto, 27. aprila zvečer v Gorici, v nedeljo popoldne pa v Trstu. Na sestanku smo sklenili, da' bo v prihodnje še več takih sindikalnih srečanj, saj je izmenjava izkušenj koristna za obe strani. Sindikat slovenske šole želi stike na šolskem področju, srečanja s prosvetnimi delavci iz Kopra in Nove Gorice in tudi strokovno pomoč pri organiziranju raznih predavanj in seminarjev. Predstavniki Sindikata slovenske šole so tudi opozorili, da uprave hotelov in gostišč v Sloveniji zaračunavajo slovenskim dijakom in učiteljem, ki obiskujejo v Sloveniji razne izpopolnjevalne tečaje in seminarje, hotelske storitve tako kot drugim tujcem. To je za Slovence iz zamejstva huda diskriminacija, saj želijo biti enakopravni Slovencem iz matične domovine, meja pa ne sme biti razlog za ločevanje Slovencev v dve različni skupini. Veliko govorimo o enotnem kulturnem prostoru vseh Slovencev na obeh straneh meje, toda tako ravnanje kaže, da bo preteklo še*precej časa, preden se bo to uresničilo. Predstavnik Zveze sindikatov Slovenije je zagotovil, da bodo slovenski sindikati storili vse, kar je v njihovi moči, da se bo tako ravnanje spremenilo. Srečanje je razkrilo tudi druge težave, ki tarejo Sindikat slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, pomagali pa naj bi jih odpraviti sindikati iz matične domovine. Taki stiki navezujejo nova poznanstva in nova prijateljstva in pripomorejo k večjemu razumevanju na obmejnem območju. Tudi gostovanje zbora Emil Adamič bo pomenilo za vse zamejce spodbudo za nadaljnje delo in priznanje tržaškim in go-riškim šolnikom za njihov dolgoletni trud na vzgojnem področju. MARKO PAULIN Most prijateljstva Pred petimi leti je osnovna šola v Radljah navezala stike s šolo v Ivniku, v sosednji Avstriji. Tako so si učitelji z obeh strani meje začeli izmenjavati izkušnje in se udeleževati kulturnih in drugih prireditev. Naj omenim le srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bilo najprej v Ivniku in nato še v Radljah. Že takrat so otroci zapeli kakšno skupno pesem, toda — zanimivo — niti v enem niti v drugem narodnem jeziku, temveč v angleščini. Srečevali so se tudi pedagoški delavci ter izmenjavali mnenja, in strokovne izkušnje. Po petih letih prijateljskega sodelovanja je tokrat v Radljah, v tukajšnjem likovnem salonu Ars, razstava ročnih del s področja politehnične vzgoje — od tiste v posebni šoli pa do politehničnih, bolj specializiranih usmeritev.. Predstavljeno je delo, ki pomeni vsebinsko tudi mednarodno izmenjavo dognanj na področju vzgoje, in izobraževanja. Celota je tudi odsev tovrstnega dela učiteljev iz okraja Deutschlandsberg, okrajnega šolskega sveta in sodelovanja s pedagoškim inštitutom za Štajersko. Da resnično cenijo in obojestransko spoštujejo to sodelovanje, je pokazala tudi slovesnost ob odprtju razstave. Poleg predstavnikov okrajnega vodstva, se je udeležil slovesnosti tudi direktor deželnega šolskega sveta za Štajersko dr. Evald Scheider. V svojem govoru je povedal, da je v začetku pred leti dvomil, da bi lahko tako sodelovanje prineslo kaj več. Danes, je nadaljeval, sem poln optimizma in zaupanja, še posebno, ker vidimo, da lahko marsikaj medsebojno obogatimo. ss pomembnejše pa je, da to prevzemajo mladi, da se sosedje šele prav spoznavamo. Radljah, so udeleženci; strokovni posvet in načrtovanje nadaljnjega sodelovanja. Med gosti so bili tudi nekateri v sosednji deželi priznani pedagogi; omenim naj le okrajnega inšpektorja Ericha Paulitscha in strokovno inšpektorico, višjo šolsko svetnico Augusto Schrek., Nove dragocene in poučne pobude, ki smo jih slišali na tem srečanju, bodo morda pripomogle tudi k prenekateri pozitivni zasnovi in izboljšavi pri nadaljnjem oblikovanju, predvsem v tehnični in delovni vzgoji. Gotovo pa je najpomembnejši most sodelovanja, ki ga ob tem gradi-jojnladi. Najbrž ni strahu, da bi karkoli nekritično prenašali in prevzemali, vendar se ob takšnih srečanjih lahko marsičesa naučimo. Tudi pedagogi z druge strani državne meje priznavajo, da jim sodelovanje pomeni osvežitev in tudi .vir prenekaterega novega spoznanja. In končno: mar ne gre v tem primeru tudi za uresničevanje našega družbenega načela o sodelovanju v praksi? Ali ni včasih kar žalostno, da več govorimo in celo več vemo o življenju ljudi v daljnih deželah kot pa o naših sosedih, ki so le nekaj metrov za državno mejo? Ob sodelovanju, ki se nevsi-ijeno prenaša na mlade, pa takšna nevednost izginja; tudi na drugi strani meje so samo ljudje, nemalokdaj s podobnimi težavami, s podobnimi željami in ' cilji. Tudi oni odkrivajo nas. Če smo v začetku skupaj zapeli le v angleščini, je čudovito in lepo, da danes, denimo otroški pevski zbor v Deutschlandsbergu, zapoje slovensko pesem, in da mi zapojemo njihovo, jezikovne pre-. graje izginjajo ne samo pri nas, tudi pri njih. Dogaja se celo, da se učitelji in drugi povsem nemško govoreči občani v soseščini začenjajo učiti slovenščine, in — kaj bi zapletali — na pomoč so poklicali kar našo učiteljico nemščine. -KRISTI, V ALTI, A Vzgoja — to niso samo besede Vzgoja sodi med temeljna družbena in pedagoška vprašanja, zato moramo o njej občasno poglobljeno razpravljati, kritični do družbe in do sebe, pa tudi do različnih pogledov na vzgojo. Danes marsikateri govorijo o krizi vzgoje. V njej naj bi se zrcalila družbena kriza ih kriza vrednot. Temeljni vzgojni smoter — vsestransko oblikovana osebnost — se zdi nekaterim votel in prazen. Drugim se zdi sama vzgoja bolj sredstvo nasilja kot pomoč pri osebnostnem razvoju. Nedavno smo slišali celo predlog za ukinitev predmeta družbeno-mo-ralna vzgoja v osnovni šoli. O teh in drugih aktualnih idej-no-političnih vprašanjih vzgoje je pripravila pred kratkim posvet Sekcija za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja Marksističnega centra pri Mestnem komiteju ZKS v Ljubljani. Uvodni besedi dr. Vinka Skalarja (objavljamo jo v strnjeni obliki na prvi strani) je sledila bogata razprava, v kateri so sodelovali pedagoški delavci, učenci in študenti. Ce se uspešnost današnje družbene in družinske vzgoje izraža v, zrelosti mladih, ki stopajo v življenje, potem o kaki globlji ali splošni krizi vzgoje ne bi smeli govoriti. Večina mladih dorašča in dozoreva v skladu s pričakovanji staršev in družbe. Mladi so kritični v svojih pogledih na družbo, dokaj samostojni, občutljivi za razhajanja med načeli in stvarnostjo, med proglašenimi vrednotami in resničnostjo današnjih težkih razmer. Ne bi mogli torej trditi, da vzgoja utesnjuje mlade in ovira njihov osebnostni razvoj — nasprotno: ■ spodbuja ga, usmerja, bogati. Naše kritično razmišljanje mora Košnja, relief, ki so ga izdelali učenci Vzgojnega zavoda Frana Milčinskega iz Smlednika. Likovni pedagog: Slavko Zupan ŠOŠTANJ 17. republiška razstava Likovni svet otrok Tako kot vsako leto so se tudi letos učenci in likovni pedagogi, tokrat že sedemnajstič, zbrali v osnovni šoli Kare! Destovnik- . Kajuh v Šoštanju, kjer so odprli tradicionalno republiško razstavo Likovni svet otrok. Razstava, ki je vsako leto pod pokroviteljstvom uredništva Pionirskega lista iz Ljubljane, je bila letos slovesno odprta v soboto, 30. marca ob 11. uri. Začela se je s priložnostnim kulturnim sporedom,' ki so ga pripravili učenci Kajuhove šole pod vodstvom Mile Dragar. Letos je prispelo na natečaj več kot '2500 del v različnih slikarskih, risarskih, grafičnih in kiparskih tehnikah iz najrazličnejših materialov kar iz 83 Osnovnih šol iz vse Slovenije. Žirija, ki so jo sestavljali republiška svetovalka za likovno vzgojo Helena Berce Golob, likovna pedagoginja iz osnovne šole Dobrovo v Goriških Brdih Milena Stepančič, akademski slikar in predavatelj za likovno vzgojo na Pedagoški akademiji v Ljubljani Ivo Mršnik, akademski slikar in^ likovni pedagog iz osnovne šole Cvetko Golar Ljutomer Silvo Prelog in likovni pedagog iz osnovne šole Miha Pinterja^To-leda iz Titovega'Velenja Robert Klančnik, je izmed prispelih del za razstavo izbrala 420 najboljših stvaritev. Ob odprtju razstave so izdali tudi izredno lep katalog v 800 izvodih, ki so ga dobili vsi učenci razstavljala in likovni pedagogi. Hkrati so učencem raz-stavljalcem podelili tudi lična priznanja, petim likovnim pedagogom pa pet enakovrednih nagrad. Letošnje nagrade so prejeli likovni pedagogi Tonka Taco! iz Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, Bernarda Pa j iz Osnovne šole Anice Černejeve iz Makol, Jolanda Pibernik iz Osnovne šole Simona Jenka Kranj, Irena Maksimovič iz Osnovne šole Prežihovega Vo-ranca Jesenice in Lučka Selan iz Osnovne šole Milana Šušteršiča iz Ljubljane. Besedili v katalogu sta napisala akademski slikar prof. Ivo Mršnik in svetovalka za likovno vzgojo mag. Helena Berce-Golob. Ob tej priložnosti je treba še posebej pohvaliti, da so to že tradicionalno likovno prireditev tudi letos denarno podprli in omogočili izdajo kataloga: Krajevna skupnost Šoštanj, Občinska zveza društva prijateljev mladine Velenje, izobraževalna in kulturna skupnost občine Velenje in Izvršni svet občine Velenje. Na koncu naj poudarimo, da vse priprave za to vsakoletno republiško likovno manifestacijo učencev iz naših osnovnih šol že nekaj let skrbno vodi prizadevni in požrtvovalni pomočnik ravnatelja osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Tone Bahor, ki zasluži vse priznanje in zahvalo. O razstavi bomo še poročali. VIKTOR K OJ C biti torej usmerjeno predvsem k temu, kako bolje vzgajati in v čem več storiti. V vzgoji smo marsikdaj preveč enostranski. Prenatrpani programi ožijo potreben čas za pogovore z mladimi o življenjskih vprašanjih današnjega časa in njihovega osebnostnega razvoja. Tudi za svetovalno delo z mladimi ni dovolj preskrbljeno: poznamo govorilne ure za starše, nimamo pa govorilnih ur za učence in študente, čeprav bi marsikdo med njimi v letih odraščanja želel nasvet in pomoč od učiteljev. Enostranskost se .pri vzgoji kaže tudi v tem, da ne zajema enakovredno vsega tistega, kar vpliva na socializacijo mladih, na njihovo dejavno vraščanje v samoupravno družbo, na njihovo Življenjsko uspešnost in osebno srečo. Kot da bi bila ta vprašanja spričo druge učne snovi manj pomembna. Vzgoja je neredko konservativna, čeprav se tega včasih niti ne zavedamo. Nekateri prosvetni delavci imajo precej zastarelo predstavo o svoji vzgojiteljski in učiteljski avtoriteti, o vzgojnih in drugih ukrepih, o odnosih, ki naj bi povezovali učitelje in učence. Današnji čas zahteva več odkritih in enakopravnih pogovorov ter več topline v medsebojnih odnosih med učitelji in učenci. Mladi posebej poudarjajo, naf se učitelji pogovarjajo z njimi kot sebi enakimi. Tudi učenec, dijak, študent ima lahko prav; če mu to priznamo, nas bo bolj spoštoval in cenil, kot če omalovažujemo njihova razmišljanja, iskanja in dvonie. Pri razmišljanju o tako posodobljeni vzgoji se nehote vprašamo, kot na navedenem posvetu, ali bodo v prihodnje učitelji bolje usposobljeni tud) za vzgojno vlogo in naloge? Če se bo izobraževanje učiteljev omejevalo le na stroko in na didaktično-meto-dično pripravo za poučevanje, uspehi ne bodo skladni s pričakovanji. Učitelja moramo namreč usposobiti tudi za to, da bo dober vzgojitelj, da se bo znal vživeti v mlade različne starosti, jih znal razumeti, da bo znal uporabljati pri delu z njimi spoznanja skupinske dinamike in druga sodobna dognanja. Vzgojnim vprašanjem bi morali nameniti več časa tudi učiteljski zbori na svojih fednih konferencah. Tako bi' v razpravah 10 'O; Pr, % jj&l bolje izoblikovali skupna sM1 do vzgojnih vprašanj in Z J i| uglasili svoje ravnanje, n1 . skladu z današnjim časom nanje, ki ga še srečujemo v ni ^ terih šolah, da se p robid11 Sli vzgoje lotevajo samo z discr I [ skirni ukrepi. Praksa ob temi trjuje tudi drugo pravilo: sf tisti učitelj lahko razvija U0 kot dobre samoupravljavce, * lahko tudi sam samoupf11' udejstvuje in uveljavlja kot P novreden samoupravljavec. O vzgoji pravimo, da moti1 marksistično zasnovana, skld z marksistično idejnostjo. ^ je zapisano tudi v vseh terrtef listinah o vzgoji in izobrail\ nju. Žal pa nam ta načelne hleva dovolj ne pove, kako ravnamo na posameznih rač in področjih vzgoje, da b«1 uresničili marksistično z«V!' vzgoje in izobraževanja. Za1,1 sničevanje marksistične ideji®,, ne usposabljamo dovolj pedft t(A ških delavcev, vsaj ne v poved z všestransko pripravo mladi" ' 'Življenje, za razvijanje družb® je* odnosov in revoluciond spreminjanje vsega, kar v dal' nji družbi ni v skladu z načd vrednotami socialističnega moupravljanja. Ne morem11 zamišljati vzgoje, ki ne bi f odprta v družbo in v danastf času tudi v njene krize in tel® Vzgoja zrelega, kritičnega j zmišljanja je zahteva na® časa. Slabo uslugo bi nat® družbi in prihodnosti, če bi Vejali komformiste in kimavce-; veda pa mora demokrat vzgoja vključevati tudi vzgoj0 odgovornost. Se eno spoznanje, ved poudarjeno na navedenem l svetu, velja poudariti: če želi1’)1 prihodnje uspešnejšo vzgof šolah, moramo skrbneje izb1] in usmerjati mlade v učitelj* I.J poklice učiteljem pa mor® '"e dati več pobud in boljše gm® U možnosti'za delo. Prenatrpaj razredi vsiljujejo enosmek frontalnega pouka; brez sod1 nih učil pa si tudi pri izobraz® nju ne moremo obetati zažd uspešnosti. Šola in družb® soodgovorni za vzgojo. Tol meni med drugim, da nih® družbi nima pravice podirati, šola, družina in drugi zav* družbeni dejavniki gradijo- k vidik odgovornosti v naši dr® ljre vse premalo poudarjamo. JOŽE VALENTINČIČ ti' 0\ lin ty 1.2 Pri ove. P. Fr Med Bočem in Bohorjem »kv, ‘jce' r,;,),' “ler Je I' Tak je naslov zbornika občin Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, ki je izšel ob koncu leta 1984 pri Delavski univerzi Rogaška Slatina. Zbornik ima okrog 250 enot, le-te pa so razvrščene v osem obsežnejših poglavij z naslovi: Svet in ljudje, Revolucionarno gibanje in narodnoosvobodilni boj, Združeno delo, Zdravstvo in socialno skrbstvo, Šolstvo, Kultura, Preminulim ustvarjalcem zbomilča in Vidnejše osebnosti. Tako polifonično zasnovani zbornik daje bogate informacije sodobnemu izobražencu, še posebno,-če ta išče takšno ali drugačno informacijo.o deželi med Bačem in Bohorjem. Zbornik sodi na knjižno polico vsakega prosvetnega delavca. .Zdi se, da je najtemeljiteje v njem zasnovano poglavje iz preteklosti: v njem se odkrivajo silnice, ki so usmerjale narodnoosvobodilni boj. Spoznavamo ' revolucionarne osebnosti, razvoj kulture m družbe, geografske, arheološke, etnografske, jezikovne in druge značilnosti. . Uredništvo zbornika je pridobilo sodelavce iz ra«chčnih krajev Slovenije, največ pa'jih je iz obeh omenjenih občin. Pozoren bralec ne more mimo spoznanj o tem. koliko so prispevali ljudje s tega območja v kulturno zakladnico slovenskega naroda. Najrazličnejši prispevki sam: po sebi na- )s0, rekujejo, da je treba še v^ ^ storiti za odkrivanje materij j, in duhovnih vrednot tega ko» d’-slovenske zemlje. Če bi pri«11 jali zbornike, ki obravnavajo1 rt(i0i jrazličnejše slovenske občin6' !fSt bi mogli reči, da gre v našentf ^k; meru za nerazviti občini. ''"ej da sta obe pretežno kmetijsk1 to pa še ne pomeni, da sta nf j™ zviti. Ljudje iz teh krajev so| nČ blikovali najrazličnejše ^ j _ _l r znanosti, kulture, gospodar*1 >b|j{ — njihov prispevek je dokajP^oi memben in presega občinsk6 !,re; republiške meje. V zborniku najdemo odgO',( na različna vprašanja, ki j^*te zajemajo, denimo, enakM ^ dične publikacije. Ker je zboj ih^ nastajal več let in se je sprenii1 ie,0 tudi uredniški odbor, se taka isok snova kaže tudi v zborniku- ^ loPn valiti moramo spremno gra® “k lepe slikovne priloge, ki kot j ^ stracije osvetljujejo najr;'ž|j»n: nejše ugotovitve. Zbornik Pr,!Jrnc ročamo vsem prosvetnim d6'‘astni cem, še najbolj pa učitelj61’1 obeh ob.čin, saj so v tej knji?'! -jrazličnejši podatki, ki jih b6" ^ pridom uporabili pri delu v št* zunaj nje. Zbornik Med Bočem in horjem prodajajo v knjiga^ lahko pa ga naročite po pov __ r~\t...i.: • . • ("i s\t f:Sp na Delavski univerzi Ro?'1' Slatina. Cena: 2200 dm. i j JURIJ ROJS | j' tf^EBNl IZOBRAŽEVALNI JUPNOSTI: te^šKo :feBE0VSL0VN0. Predlogi za delegatsko razpravo Visokošolski vzgojno-izobraževalni programi na izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in Pojta 3 “obraževalna skupnost za družboslovje objavljata predloge ■J. paniov za pridobitev visokošolske izobrazbe pedagoške in druž-0 |f.,vne smeri, za podiplomsko izobraževanje pa programe speciali-W 'n magisterijev ter nekaj programov za strokovno izpopolnjeva- i„.. °granii so namenjeni delegatom uporabnikov in izvajalcev za de-Čeh satsko javno razpravo, strokovnim društvom in vzgojno-izobraže- valnim organizacijam, koristili pa bodo tudi širšemu krogu pedagoških delavcev, delavcem s področja poklicnega usmerjanja, učencem in študentom. Predlogi programov so nastali z izpopolnitvijo osnutkov programov, ki so bili dopolnjeni v javni strokovni razpravi. Pri končnem preoblikovanju predlogov programov so sodelovale strokovne komisije in strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti in visokošolske organizacije, ki so programe pripravile. Javna predstavitev programov visokošolskega izobraževanja — ti so bili predstavljeni prvič v dozdajšnjem razvoju visokošolskega izobraževanja — omogoča najširši pedagoški in družbeni javnosti vpogled v celotno zasnovo in vsebino visokošolskega izobraževanja pedagoške in družboslovne usmeritve. Zaradi izredne obsežnosti gradiva ni mogoče objaviti tudi učnih načrtov posameznih predmetov; ti so na vpogled v ustreznih visokošolskih organizacijah in posebnih izobraževalnih skupnostih za pedagoško usmeritev in družboslovje. Slovenski jezik s književnostjo, VIS 0 1 I 0 oje 0 el LVod v osnutek vzgojno-izobraževalnih progra-v Za študij slovenskega jezika s književnostjo 'jj| .Namen tega dela je opisati programe in postaviti v skladu z Zakonom o /* r)enem izobraževanju vse pogoje, ki so predpisani za pridobitev izobra ^ jPotrebne za opravljanje pedagoških in-1 -• •• 1 0 jjTeSa jezika s književnostjo v osnovni i ?/# ijnf.aniu> raziskovalec, lektor za slovenski jezik (na tujih univerzah, za odr-0 j j,, P^ki jezik, za jezik govornih in pisanih medijev itd.), redakcijski lektor ■eh •a o! ^■lužbah, prevajalec, korespondent, urednik (založbe, časopisi, glasila DO. > tn splošni kulturni delavec, ^ Sestavljala .vodja skupine za slovenski jezik: prof. dr. Breda Pogorelec, vodja skupine za slovensko književnost: prof. dr. Boris Paternu, tila c'an': prof. dr. Jože Toporišič, prof. dr. Martina Orožen, doc. dr. Janez C^t. dr. Ada Vidovič Muha, doc. dr. Alenka Šivic Dular, prof. dr. Jože ?. ; ,'a> Prof. dr. Helga Glušič, prof. dr. Janez Rotar, asist. mag. Miran Hlad-^lar35'5*' InaS- ^one Pretnar; doc. dr. Ulga Kunst-Gnamuš, prof. dr. Bariča Vrfmif Požarnik. 11 Sectot,; \ ji n . ,pns^e jezike in.književnosti, poleg navedenih članov komi«j torej še: prof. tL anc Zadravec, doc. dr. Dragi Štefanija, višji predavatelj Janez Zor (staro-^ncslovanščina), lektor ji: mag. Hermina Jug Kranjec (slovenski jezik za tal nia®' N'140 Jež (poljščina), Albinca Lipovec (češčina), Jože Sever (ruš-«'le' ^esna Požgaj Hadži (srbohrvaščina), asistenti: Erika Kržišnik Kolšek, ^ttUr Gjurin in Marta Pirnat ter strokovni sodelavec Tomaž Sajovic, ilji *>ro8rame je sooblikovala tudi komisija mariborskih slavistov v sestavi: ;šja davatelj Janko Car in višja predavateljica mag. Zinka Zorko (za jezik), a Predava,djica Alenka Glazar in asistentka Majda Potrata (za književ-i: ujjv* V|*j> predavatelj Stanko Kotnik (za metodiko) in dr. Bruno Hartman (za ;n,earstvo in informatiko). jši Uk diplomanta ^ Ci0manti obeh pedagoških usmeritev si ob predmetu slovenski jezik, ki O1 i(j0L^nhrono in diahrono jezikoslovje v teoretskem in stvarnem uvidu, l£, strokovno znanje, ki jih usposablja za pouk slovenskega jezika na fl( >til( ''J3*1 izobraževanja: od predmetnega pouka v osnovni šoli, vseh vrst ,, Sltie9.t6r Predmeta v srednjem usmerjenem izobraževanju, pouka kulture P ;tok^a 'n P'sne?a izražanja v visokošolskem izobraževanju do (pedagoško) k ife°Vne®a ^e'avca začetnika v visokem šolstvu. Poznavanje slovenskega ,]i H?3 jezika’ sočasnega razvoja, zvrstnostne razvejenosti, last- i« 1(j. °hlikovanja besedil in sporočanja, družbenih vidikov jezikovne rabe, pa idi ^devinske slovnice z dialektologijo, jezikovne teorije in vsaj deloma rsl )b|jPrimerialne slovnice slovanskih jezikov ter pedagoško-metodična uspo-I()vn n°S* Pm °tnogočata oblikovati slovnično zavest lastnega jezika, osnove y strerr!e 'n P'sne kulture, razvijati jezikovno ustvarjalnost in zmožnost ttdh110 ok,^^ovati lastna humana razmerja do sveta in razumeti tuja. Med (rok'£;m S? s' Pddobili tudi osnove za samostojno raziskovalno delo v lastni t 'si 'in ' 'n!erdisciplinarnih povezavah. Diplomami nepedagoških usmeritev , ste ^r|ri°bili posebna (deloma tudi izbirna) znanja, ki jih usposabljajo za naš-M 0KrSte nePcdagoške strokovne dejavnosti. 3r id .Predmetu slovenska književnost, ki vključuje ustrezno poznavanje dru-jil ie, u8°slovanskih književnosti in svetovne književnosti ter literarne teorije z 3 fc. 01°gij° in didaktike, si diplomami obeh pedagoških usmeritev pridobijo fi lop„-?lslco strokovno znanje, ki jih usposablja za pouk književnosti na več j ji izobraževanja: od predmetnega pouka na osnovni šoli mimo vseh vrst ti “del tega Predmeta v srednjem usmerjenem izobraževanju do strokovnega VteuT3 začetnika v visokem šolstvu. Na podlagi stvarno zgodovinskega, 'tli^ih teoretičnega in metodološkega obvladanja slovenske književnosti od začetkov do neposredne sodobnosti (ob zaledju svetovne književnosti) d1 istn raJ° pridobiti sposobnost za samostojno presojanje književnih del in to <1 ^'^zgoj.t, tudi med mladimi rodovi s pedagoškimi postopki, ki pomenijo ■ji ti| D|Janje samostojne kulture branja. Poleg lega si med študijem pridobijo pj >olegSnove za samostojno raziskovalno delo. Nepedagoški smeri pa dajeta d Uioi* j,Vecdagoška •- družboslovna 2.4 Ime in vrsta, programa: V1P za slovenski jezik s književnostjo VIS (VII/1) 2.5 Smeri: 51 (C) pedagoška dvopredmetna (A ali B) — Ap, Bp 52 (C) nepedagoška dvopredmetna (A ali B) — An, Bn 53 (B) pedagoška enopredmetna—Ep 54 (A) nepedagoška enopredmetna — En 2.6 Povezanost-z drugimi programi v usmeritvi: Dvopredmetni smeri slovenskega jezika in književnosti se lahko vežeta z vsemi ustreznimi dvopredmetnimi smermi visokošolskih programov (posebno zaželene so povezave z drugimi slovanskimi in neslovanskimi jeziki in s književnostmi, s teorijo kiyiževnosti in primerjalno književnostjo, priporočljive so tudi povezave z etnologijo, s sociologijo, z zgodovino, umetnos.tno zgodovino itd). Enopredmetni smeri že po programu vsebujeta vrsto predmetov, ki jih oskrbujejo matične stroke drugih VIP-ov (npr, srbohrvatistika, rusistika, primerjalno slovensko jezikoslovje,-germanistika, klasična filologija, primerjalna književnost itd.). 2.7 Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela: 51 (C) = profesor slovenskega jezika s književnostjo in... 52 (C) = diplomirani slovenist in_ 53 (B) = profesor slovenskega jezika s književnostjo 54 (A) = diplomirani slovenist Dela, naloge in stopnjo zahtevnosti dela — glej točko 1.3. 2.8 Trajanje študija: 4 leta (z možnostjo enkratnega ponovnega vpisa enega izmed letnikov) in s pravico do enoletnega absolventskega staža, v katerem slušatelj obvezno aktivno sodeluje v diplomskem seminarju. 2.9 Drugi podatki in opombe: V dvopredmetnem študijskem programu sta predmeta po zahtevnosti izenačena. Študij B je zasnovan tako, da so v njem zajete enake bistvene vsebine kot v študiju A. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so ukpešno končali naslednje štiriletne srednje programe: Družboslovno-jezikovna dejavnost, Splošnb kulturni ali Učitelj. 3.2 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzgojiteljsko šolo. 3.3 Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, vendar ne ustreznega programa ali smeri, morajo opraviti diferencialni sprejemni izpit iz slovenskega jezika in književnosti, zgodovine in tujega jezika v obsegu programa družboslovno-jezikovna dejavnost. 3.4 Kandidati, ki so dokončali manj kot štiriletno srednjo šolo, se lahko vpišejo, če poleg navedenega diferencialnega izpita opravijo dodatni splošni izpit. Ta obsega pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat dokazati, da zna pravilno in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna razgledanost primerna. Pri listnem delu mora kandidat dokazati, da obvlada znanja, ki jih pridobijo učenci v programu družboslovno-jezikovna dejavnost in so potrebna za vključitev v visokošolski program Slovenski jezik s književnostjo. 3.5 Delovne skušnje: Pri vključevanju kandidatov, ki prihajajo neposredno iz srednjega usmerjenega izobraževanja, delovne skušnje niso nujne. Pri kandidatih, ki prihajajo iz dela (npr. sedanji diplomanti PA, ki želijo pridobiti visoko izobrazbo), je treba upoštevati tudi delovne skušnje in uspešnost dosedanjega dela; kandidat to lahko dokaže npr. z mnenjem delovne organizacije, iz katere prihaja. 3.6 Posebne nadarjenosti oziroma duševne in telesne sposobnosti: — telesna in zdravstvena sposobnost opravljati učiteljski poklic — smisel za študij jezikoslovja in literarne vede ter izoblikovane delovne (študijske) navade — da s pedagoškim delom v šoli in z drugimi dejavnostmi uveljavlja humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje. VIP ZA ŠTUDIJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI Sl (C) Dvopredmetna pedagoška smer (A/B-p) PREDMET \ Letnik 1. 2. 3. 4. Skupaj 1. SKUPNI PREDMETI FF A B A BAB A B A B SLO 60 60 45 45 — — — — 105 105 Politična ekonomija 30 30 . • — — 30 30 Politologija — — 30 30 — — — — 30 30 Sociologija — 30 30 — — — — 30 30 Filozofija — _ — — 30 30 15 15 45 (do 60) 2. SKUPNI PEDAGOŠKI PREDMETI FF 1. P V S P Pedagoško-psihološki pred. a) obvezni Psihologija za učitelje Pedagogika Andragogika Didaktika Organizacija dejavnostlučencev b) Izbirni Izobraževalna tehnolog. Psihološki seminar Metodologija preučevanja vzgojno-izobraž. procesa Kultura ustnega in pisnega izražanja Pedagoška praksa (4 tedni)________________ 45 15 — — — — — 15 35 30 15 30 Letnik 2. 3. 4. V _____S P V S P V — 30 — — — — — — 15 — — — — — — 15 — 15 —' — — 30 10 20 —- — — — — — 15 30 — — — 30 — — — — — ' — 15 30 Skupaj S 90 30 30 60 45 45 30 45 45 Opomba: Vsak študent pedagoške smeri vpiše predmet kultura ustnega in pisnega izražanja in enega od izbirnih pedagoško-psiholoških predmetov. Študent, ki želi poglobiti svoje znanje in usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo, vpiše več izbirnih predmetov. Letnik PREDMET A 1. B A 2. B A 3. B A 4. B Skupaj A B 3. SPECIALNA DIDAKTIKA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI Didaktika pouka jezika — — — — — 30 45 15 45 45 Didaktika pouka književn. — — — — — 30 45 15 45 45 4. SKUPNI SLAVISTIČNI PREDMETI Uvod v slovansko jezikosl. 30 30 — — — — — — 30 30 Starocerkvena slovanščina 30 30 — — 30 30 5. SLOVENSKI JEZIK A) Slovenski knjižni jezik Teoretični uvod v študij SKJ, glasoslovje (s fonetiko), oblikoslovje 60 60 — 60 60 Pravopis in pravorečje 60 60 — — — — — — 60 60 Skladnja — — 60 60 30 15 — — 90 75 Besedotvorje — — — — 30 30 — — 30 30 Besedoslovje — — — — 30 30 — — 30 30 Besediloslovje — — — — — — 60 30 60 30 Sporočanje — — 60 60 — — — — 60 60 Osnove slovenske sociolingvistike — — — ' — — — 30 — 30 Sociolingvistika, jezikoslovna politika in kultura (s seminarjem) — — — — — — 60 — 60 — Zgodovina slovenskega knjižnega jezika — — 30 30 — — — — 30 30 B) Zgodovina slovenskega jezika in dialektologija Razvoj slovenskega jezika (I — glasosl. z naglasom, II — konzonantizem, morfologija) — — 30 30 60 60 — — 90 90 Interpretacija starejših spomenikov — — — — 30 15 — — 30 15 Pregled slovenske dialektologije ■ — — — — — — 30 — 50 Dialektologija slovenskega jezika — — — — — — 60 — 60 — Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja (seminar) — — — •' — — 60 — 60 — Razvoj slovenske leksike — — — ~ 15 — — — 15 — C) Lektorati Lektorat srbohrvaškega jezika Lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri) Lektorat drugega slovanskega jezika (po izbiri) Ustroj slovanskega jezika (po izbiri) 6. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Uvod v študij slovenske književnosti Uporabna literarna teorija Starejša slovenska književnost Novejša slovenska književnost Sodobna slovenska književnost Mladinska književnost in druge namenske literarne zvrsti Tipološki pregled slovenske književnosti Pregled svetovne književnosti Književnosti srbohrvaškega jezikovnega prostora Makedonska književnost 7. IZBIRNI PREDMETI IN DIPLOMSKI SEMINARJI Izbirni neslovenistični predmet . Diplomski seminar slovenskega jezika Diplomski seminar slovenske književnosti________________ 'Študenti, ki povezujejo smer z dvopredmetno smerjo V1P za primerjalno književnost, obiskujejo namesto predmeta pregled svetovne književnosti lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri) — 60 ur. 2Študenti, ki povezujejo smer z VIP srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi, obiskujejo namesto predmetov književnosti srbohrvaškega jezikovnega prostora in makedonska književnost lektorat zahodnoslovanstega (po izbiri) ali ruskega jezika — 60 ur. VIP ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST S2 (C) Dvopredmetna nepedagoška smer (A/B-n) PREDMET Letnik 2. A B A Skupaj A 1. SKUPNI PREDMETI FF SLO Politična ekonomija Politologija Sociologija Filozofija 2. SKUPNI SLAVISTIČNI PREDMETI Uvod v slovansko jezikosl. Starocerkvena slovanščina 3. SLOVENSKI JEZIK A) Slovenski knjižni jezik Teoretični uvod v študij SKJ, glasoslovje (s fonetiko), oblikoslovje Pravopis in pravorečje Skladnja Besedotvorje Besedoslovje Besediloslovje "Sporočanje Oblikovanje strokovnega besedila Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih Osnove slovenske sociolingvistike Sociolingvistika, jez. politika in kultura (s seminarjem) Zgodovina slovenskega knjižnega jezika B) Zgodovina slovenskega jezika in dialektologija Razvoj slovenskega jezika (I — vokalizem, prozodija, II —konzonantizem, morfologija) Interpretacija starejših jezikovnih spomenikov Pregled slovenske dialektologije Dialektologija slovenskega jezika Vaje iz slovenske dialektologije Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stol. (seminar) Razvoj slovenske leksike Etnološki vidiki slovenske dialektologije ali izmenično slovenska lingvogeneza C) Lektorati Lektorat srbohrvaškega jezika Lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri) Lektorat drugega slovanskega jezika (po izbiri) Ustroj slovanskega jezika (po izbiri) 4. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Uvod v študij slovenske književnosti Uporabna literarna teorija Starejša slovenska književnost Novejša slovenska književnost Sodobna slovenska književnost Mladinska književnost in druge namenske literarne zvrsti Zgodovina slovenske literarne vede in kritike Tipološki pregled slovenske književnosti Pregled svetovne književnosti Književnosti srbohrvaškega jezikovnega področja Makedonska književnost Tekstoiogija in redakcija besedila 5. IZBIRNI PREDMETI IN DIPLOMSKI SEMINARJI Računalniške metode v jezikoslovju Lektoriranje besedil Prevajanje Zgodovinsko imenoslovje Izbirni neslovenistični predmet Diplomski seminar slovenskega jezika Diplomski seminar slovenske književnosti Teorija jezika: kritični pregled teoretskih predstav slovenskega jezikoslovja 60 30 — 45 — 30 30 — _ _ _ 30 15 — 105 — 30 — 30 — 30 — 45 (do 60) 60 30 60 30 60 30 60 60 60 60 45 45 30 30 30 30 60 60 15 15 60 60 60 105 45 30 60 60 15 15 60 60 90 30 30 30 60 30 — 60 — 30 30 30 — 60 30 30 30 60 30 60 15 90 30 90 15 30 15 15 60 60 60 15 60 15 60 60 — — — — — ' 60 60 — — 60 60 — — — — 60 60 60 60 — — — — — — 60 60 60 60 60 60 120 60 — — 240 ISO — — — — — — 60 60 60 60 — — — 30 30 — — 30 30 — — — — 45 45 — 45 45 60' 60' , 60 60 — — — — 452 452 — — 45 45 — — — — 152 152 — — 15 15 15 15 15 15 — — — — 30 30 30 30 30 30 — — — — — — 30 30 30 30 — • — — — . 30 30 30 30 — — — — — — 30 60 30 30 60 30 60 60 60 60 — — — — — —- 30 30 30 30 'Študenti, ki povezujejo smer z dvopredmetno smerjo VIP za primerjalno književnost, obiskujejo namesto predmeta pregled svetovne književnosti lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri) — 60 ur. 2 Študenti, ki povezujejo smer z VIP srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi, obiskujejo namesto predmetov književnosti srbohrvaškega jezikovnega prostora in makedonska književnost lektorat zahodnoslovanskega (po izbiri) ali ruskega jezika — 60 ur. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednice predmetov SLOVENSKI JEZIK Teoretski vidiki J i Uvod v slovansko jezikoslovje 32 ' Uvod v slovensko jezikoslovje Teorija jezika. Osnove strukturalnega jezikoslovja j4 Teorija jezika. Kritični pregled teoretskih podstav slovens-keS3 koslovja Teorija jezika. Tujejezična strokovna terminologija '»čk L J5 "itn Slovenski knjižni jezik J* ‘J? 3, J(j J10 J11 J i: J n 'J' 14 J15 J u> J,7 J,« Uvod v študij slovenskega knjižnega jezika, glasoslovje (s fon£ oblikoslovje Naglasoslovje in tonemskost Skladnja I in II (seminar) Besedotvorje Besedoslovje Pomenoslovje Slovaroslovje Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih Stilistika umetnostnega besedila iel ;»ji; "itn 'atj iar Pravopis in pravorečje , Kultura knjižnega jezika (dodatne pravorečne in pravopisne Vv Besediloslovje Sporočanje Oblikovanje strokovnega besedila (sporočanje) Sel!l, '£|«1 ■L,] Zgodovina slovenskega knjižnega jezika J; J’2 k :s~ Zgodovina slovenskega jezikoslovja Kontrastivna slovnica J23 Osnove slovenske sociolingvistike J*4 Sociolingvistika, jezikovna politika in kultura (s seminarjem) J:, Računalniške metode v jezikoslovju J,6 Lektoriranje besedil J,? Prevajanje 1 Zgodovina slovenskega jezika in dialektologija 60 60 — — — — — — 60 60 — — 60 60 — — — — 60 60 J .10 60 60 — — — — — — 60 60 J.1I 60 60 60 60 120 60 — — 240 180 — — — — — — 60 60 60 60 ■J 33 — — — — 30 30 — — 30 30 J34 — — — — — — 60 — 60 — — 60' 60' — — — — 60 60 J 35 — — — — 452 452 — — 45 45 J 36 * —* — — 152 152 — — 15 15 J 37 J .18 — — — — — — 60 — 60 — J 39 — — — — — — 30 — 30 J40 — — — — — — 60 60 60 60 •^4 1 Razvoj slovenskega jezika II: konzonantizem, morfologija r CZ j v- IZ. .51 v / v v-11 o rv v vzicciv. rvivzivzgcjv Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. st' (seminar) to' ,c'j "eti 144 Etnološki vidiki slovenske dialektologije Slovenska lingvogeneza Primerjalno slovansko jezikoslovje J 4, Slovanska dialektologija J45 Zgodovinsko imenoslovje J44 Starocerkvena slovanščina J45 Lektorat srbohrvaškega jezika J4* Lektorat makedonskega jezika J47 Lektorat jezika po izbiri (ruski, češki, poljski) J48 Ustroj slovanskega jezika po izbiri (ruski, češki, poljski) Didaktika jezikovnega pouka L SLOVENSKA KNJIŽEVNOST stop K, K: K, K4 K, K* K’ K. K., K,„ K,, K,: K,;, K.,4 K,5 K,„ K,- K,., K.’! K:: K,, K:4 Uvod v študij slovenske književnosti Uporabna literarna teorija Starejša slovenska književnost Novejša slovenska književnost Sodobna slovenska književnost Slovenska književnost — diplomski seminar Slovensko ustno slovstvo Mladinska književnost in druge.namenske literarne smeri Zgodovina slovenske literarne vede in kritike Tipološki pregled slovenske književnosti Pregled svetovne književnosti Pregled književnosti srbohrvaškega jezikovnega izraza Makedonska književnost Uvod v primerjalno slovansko književnost Nemška literatura na Slovenskem Srednje - in novolatinska književnost na Slovenskem Ustroj književnega besedila Tekstoiogija in redakcija besedila Recepcija književnosti Prevajanje iz slovenskega jezika Izbirni neslovenistični predmet Kulturna zgodovina Slovencev Teorija (metodika) pouka slovenske književnosti Knjižničarstvo z informatiko Didaktika pouka književnosti 4.< !rair M. "bie Gl 'sihi f4i ,0 t*!!, Opomba: Študenti, ki ob slovenščini vpisujejo srbohrvaščino ali primerjalno kh) nost. poslušajo namesto predvidenih ur za ta predmet začetni lektor' branega slovanskega jezika. Poleg krovnega sklopa predmetnih preglednic (FF v Ljubljani) naw še različico teh preglednic, izdelano v PA Maribor. SLOVENSKI JEZIK slovansko jezikoslo'! J •I-, J4 J5 J, J? J8 J., j In J 1! Jo J 15 J 1 4 Uvod v študij slovenskega jezika z uvodom v starocerkvenoslovanski jezik Slovenski knjižni jezik I — glasoslovje Slovenski knjižni jezik —oblikoslovje I, II Slovenski knjižni jezik 11 —skladnja Slovenski knjižni jezik II — besedotvorje in besedoslovje s frazeolož Slovenski knjižni jezik I — pravopis Slovenski knjižni jezik lil — vaje v ustnem in pisnem sporočanju Slovenski knjižni jezik II — praktična stilistika, funkcijske zvrsti Zgodovina slovenskega knjižnega jezika in slovenskega jezikoslovj3 Slovenski knjižni jezik IV — stilistika in retorika (kultura govora) Lektoriranje, popravljanje šolskih nalog Slovenski knjižni jezik lil Zgodovinska slovnica z dialektologijo Knjižničarstvo z informatiko Osnove sociolingvistike, jezikovna politika in kultura 2aE Ki M: So 5; lni Be So 2a s SLOVENSKA KNJIŽEVNOST K, K. K, K4 K, K„ Uvod v študij slovenske književnosti in literarne teorije Slovenska književnost 1, 11 Slovenska književnost III, IV Slovenska mladinska književnost Književnost drugih jugoslovanskih narodov Izbrana poglavja iz svetovne književnosti METODIKA M| Metodika slovenskega jezika in književnosti 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika , Natančnejša navodila za izvajanje predmetnika izdela visokošolska o>f zacija sama. Oblika dela in navodila za izvajanje so natančno navedena prl! sameznih predmetnih programih. Program se izvaja s predavanji, semin*1^ vajami. Pomembne oblike dela so seminarski nastopi, seminarsko delo>s£, narski referat, diplomski referat in diplomsko delo. Navodila za njihovo11 ležbo in izbiro so v točki 4.2.2. 111 i^unu SU V lUCh.1 i+.z.z. Velik delež pri ponazarjanju pouka imajo obvezne, smiselno načrtoval skurzije in obiski osrednjih in pokrajinskih kulturnih ustanov. Za usd* smilje m omsKi osreonjm m poKrajinsKih kulturnih ustanov. Za us“ ( izvedbo sta potrebni v vsakem letniku po dve študijski ekskurziji v slovet1* j narodnostnem prostoru (med študijem po ena ekskurzija k Slovencem'J** Avstriji in Porabju). za N< Sr, k š Te Tu °zirc U, U, za Te, Te, Za Ka 0S Eti U Te Le Le Na U\ Fl]^ .----pn v «jaii tu ovtUlliaiJUI UIUI rt U1U UMIVIld. ZrtlU JC | .yaj a'* seminarja do konca ustreznega študijskega leta obvezno 'kij, diskusijski referat (razen pri diplomskem seminarju, ker je delo v Za 'iezano na pisne diplomske nalogedn referate). )redrn l^*omo >z slovenskega jezika ali književnosti kot predmeta A pri dve Uja rJat' v seminarju; če za diplomsko nalogo A izbere temo iz slovenske ,jeil0'Vn°sti, mora pri slovenskem jeziku izdelati diplomski referat A in obr- , ^ušivega jezusa au iz siuvensive Književnosti. c.e se pri tem ouioci za lafj^12 s'ovenske književnosti, mora pri slovenskem jeziku izdelati in v semi- 8,jtl Zag°varjati seminarsko nalogo v obsegu seminarske naloge iz predmeta Lv°^rnienoi Izhira teme je mogoča pri vseh slovenističnih predmetih, ven-:ikJ^ru izbranega diplomskega seminarja. Za diplomo iz slovenskega je-((leu . "jiževnosti kot predmeta B pri dvopredmetnem študiju mora slušatelj 'htijn.1 seminarsko na!og° in jo zagovarjati v seminarju. Če si je izbral temo za ' eferat' ° nalog°izslovenske književnosti, mora pri jeziku izdelati diplomski ’,n obrnjeno; izbira teme je mogoča pri vseh slovenističnih predmetih. »»-• ar.sko nalogo in referat za predmet B je treba izdelati in v diplomskem ‘tUj . nalogo in reterat za predmet B je Dinfju zagovarjati do konca 8. semestra. - (j j r* ^ rtiirtiizaiui. ^ki '4 P0 Posameznih letnikih predvidevajo učni načrti predmetov 4‘2.2 Ude.ležba Pri vajah in seminarjih mora biti aktivna: zato je treba za Uli IVHJ14.V. V HUOI.I IVUl piuviuiuca pil UVU- |g0v et.ne.m študiju mora slušatelj izdelati diplomsko nalogo A in jo uspešno Pri' )g0 . ^predmetnem študiju slovenščine (E) slušatelj izdela diplomsko na-siovenskega jezika ali iz slovenske književnosti. Če se pri tem odloči za ‘vi 1? clrv, ..J. „ ... Z- • 1 1 • • 1 . • . I , -- ^»j 1.11 pv/ov-i/v,j (lai vvtuii an vmjuc^ii v |. 424j v letniku. Obvezen je za vse študente v 4. letniku. ke' Pedagoška praksa je oblika organiziranega in načrtovanega študij-tobr - a’ k' omogoča študentom; da podrobneje spoznajo celotno vzgojno-'^šn ZeVa*n° na ®°h' da povežejo teoretična spoznanja in praktične pl6’ se uvedejo v poučevanje in druge vidike pedagoškega dela. čet Sa traia naimanj štiri tedne, praviloma dva tedna v tretjem in dva tedna ia?ertem letniku, od tega dva tedna na osnovni in dva tedna na srednji šoli (v.!1 Pri predmetih, ki se poučujejo le na srednji šoli), ietij ^ Prakse J6’ da se študent čim bolj vsestransko seznani z raznimi vidiki živ-ritij 'n delovanja š°le ter njenega povezovanja z okoljem, da ob opazovanju, I pm analizi rn lastnem aktivnem sodelovanju poveže spoznanja iz celotnega ,^lla 'n si pridobi osnovno usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo. , d prakso študent prisostvuje pouku in ga delno sam izvaja (npr. prevzame l-et anje enega predmeta v enem razredu), tako da opravi vsaj osem hospi-11J'P dva nastopa pri predmetu A in B, pomaga učitelju mentorju pri posa-fazah pouka, dela s skupinami slabših ali boljših učencev ali s posamez- : v ldzan pouka, dela s skupinami slabsth ali boljših učenčev ali s posamez- ’iu c'Cenci’ nPr’ P^ dodatnem ali dopolnilnem pouku ali v podaljšanem biva-iiW'ul<4e4u-ie v krožkih in drugih dejavnostih (npr. v kulturnih, naravoslovnih ltievju,ae uJe v krožkih in drugih dejavnostih (npr. v kulturnih, naravoslovni! ene ’ sPremlja in spoznava potek roditeljskih sestankov, oddelčnih konfe-Razrednih in mladinskih ur ipd. Praksa naj bo čimbolj inovativna, zato naj , Sovo ki da- 1VJ Modemom razne opazovalne in druge naloge ter dosežke seminarsko v«, kotijo. Na šolah sodelujejo pri delu s študenti tudi drugi učitelji in šolski ^0valni delavci. Jspp'4)ra'cs' pišejo študentje dnevnik in na koncu napišejo o njej poročilo, ‘lom L°St opravljene prakse se vpisuje v indeks in je pogoj za opravljanje di-piiskega izpita. ()žeaksa se po obsegu in vsebini lahko nekoliko diferencira za tiste študente, ki jpp ,.a'j easa poučevali na šoli, ki so jo imeli že v prejšnjem šolanju (na srednji J1 ali na PA) ali so delali z mladino, npr. v gibanju Znanost mladini. ^ Učni načrti iz predmetov ' Skupni predmeti ' Slovenski jezik č Slovenska književnost Program Pedagoške akademije Maribor je enak dvopredmetnemu pro- Pedagoške smeri FF Ljubljana. injše razlike so v skladu s smernicami in so natančneje določene v izved- i{ri J1 em predmetniku. ede na dopustne razlike v predmetniku za stroko, skupne in pedagoško- iV# )\aS Isihol.:, d ■ ------------------------>—-r-------i-----1-.... \ uke Predmete >" glede na razmerja v dvopredmetni skupini uveljavlja ■viaribor različnosti, ki izhajajo iz tega. ^OfiVBZNOSn ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTU- ^pgoji za napredovanje iz letnika v letnik Piti iz predmetov v okviru študija slovenskega jezika in književnosti: ^08°j za vpis v 2. letnik so izpiti: a vse smeri: U vod v slovansko jezikoslovje Srocerkvena slovanščina 1, - ________ „'od v študij slovenske književnosti ejša .................. ^0vejša slovenska književnost I Q.arejša slovenska književnost asoslovje, oblikoslovje, pravopis in pravorečje SKJ a^P in En še: ulturna zgodovina Slovencev D° dlPlome ali v okviru diplomskega izpita je treba opravit i naslednje izpite p3 Vse smeri: ^regled svetovne književnosti Revnosti srbohrvaškega jezikovnega ^skedonska književnost °aobna slovenska književnost 1 izraza -godovinska slovnica z dialektologijo aZvoj slovenskega jezika — konzonantizem, morfologija nterpretacija starejših slovenskih spomenikov esediioslovje °ciolingvistika J* Ap. An, Ep in En še: ^■Pološki pregled slovenske književnosti azv°j slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja Ep in En še: ^ emška literatura na Slovenskem ^rednje- jn novolatinska književnost na Slovenskem godnja pravna besedila i°varoslovje j “lusiovje Rodovina siovenskega jezikoslovja Teazv.oj variant slovenskega knjižnega jezika ^6°rija jezika: kritičfii pregled teoretskih podstav slovenskega jezikoslovj Jez>k (nemščina, angleščina, francoščina ali italijanščina) s posebnir tjJ111?a literarno terminologijo. U r°j književnega besedila (pripovedništvo) Sir°j književnega besedila (dramatika) Ten - Se: T'eonJ;l (metodika) pouka jezika riJa (metodika) pouka književnosti Ra^P’ ‘n Bp ^e: ^cUnalniške metode v jezikoslovju Etn°|V^ slovenskega imenoslovja Etn 1 - ,luvcnsKega imenoslovja P ,01°ški vidiki slovenske dialektologije ali iingvogeneza pranje besedil 6°Qovina slovenske literarne vede in kritike a En še: Prevajanje iz slovanskega jezika (po izbiri) l«!jl0ra! srbohrvaškega jezika t KtOrat m 'A Iz ii rv r. o L- rr • 1 JoviL-': Eekt 31 makeclonskega jezika ^rat slovanskega jezika 1 Pv^sosl^je s tonemskostjo °d v (slovensko) jezikoslovje a En, An in Bn še: Tekstologija VIP ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST S3 (B) Enopredmetna pedagoška smer (E-p) PREDMET 1. Letnik 2. 3. 4. Skupaj 1. SKUPNI PREDMETI FF SLO 60 V 45 105 Politična ekonomija 30 — — _ 30 Politologija — 30 — — 30 Sociologija — 30 — — 30 Filozofija — — 30 15 45 (do 60) - - C PREDMET 1.' Letnik 2. 3. 4. - Skupaj P V S p V S P V S P V S 2. SKUPNI PEDAGOŠKI PREDMETI FF Pedagoško-psibološki predmeti a) obvezni Psihologija za učitelje 45 15 Pedagogika — — Andragogika Didaktika — — Organizacija dejavnosti učencev b)' izbirni — — Izobraževalna tehnologija 15 30 Psihološki seminar — — Metodologija preučevanja vzgojno-izobraž. procesa — — Kultura ustnega in pisnega izražanja Specialna didaktika Pedagoška praksa (4 tedni) 15 30 — — — 30 — — — — — — 90 — 15 — 15 -i-, — — • — — — 30 ____ __ 15 _ 15 _ — — 30 — — — — 30 10 20 — — — 60 _______ 15 30 — 45 — — • — -H, — 30 — ’ — 30 ________ 15 . 3jU_ _ 45 Opomba: Vsak študent pedagoške smeri vpiše predmet kultura ustnega in pisnega izražanja ali enega od izbirnih pedagoško-psiholoških predmetov. Študent, ki želi poglobiti svoje znanje in usposobljenost za vzgojno-izobraževalno delo, vpiše več izbirnih predmetov. Letnik PREDMET 1. 2. 3. 4. Skupaj 3. SPECIALNA DIDAKTIKA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI Didaktika pouka jezika 45 45 90 Didaktika pouka književnosti 45 45 90 4. SKUPNI SLAVISTIČNI PREDMETI Uvod v slovansko jezikoslovje 60 60 Starocerkvena slovanščina vč . 60 60 5. SLOVENSKI JEZIK A) Slovenski knjižni jezik Teorija jezika Osnove strukturalnega jezikoslovja — 15 — — 15 Uvod v slovensko jezikoslovje 30 __ 30 Teoretični uvod v študij SKJ, glasoslovje (s fonetiko), oblikosl. 60 — 60 Pravopis in pravorečje 60 — — — 60 Naglasosiovje in tonemskost 30 — — 30 Skladnja — 60 30 90 Besedotvorje — 45 45 Besedoslovje — — 30 30 Besediioslovje .' — 60 60 Pomenoslovje — 30 30 Sporočanje 60 60 Oblikovanje strokovnega besedila 15 15 Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih • 30 30 Sociolingvistika, jezik, politika in kultura (s seminarjem) 60 60 Stilistika umetnostnega besedila 30 30 Slovaroslovje — 30 30 Kontrastivna slovnica 30 30 Zgodovina SKJ 60 60 Zgodovina (slovenskega) jezikoslovja — — — 30 30 B) Zgodovina slovenskega jezika in dialektologija Razvoj slovenskega jezika (I — vokalizem, prozodija, II — konzonantizem, morfologija) — 30 60 — 90 interpretacija starejših jezikoslovnih spomenikov — — 30 30 Dialektologija slovenskega jezika — 60 60 Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stol. (seminar) — — 60 60 Razvoj variant SKJ 60 60 Zgodnja pravna besedila 30 30 Primerjalno slovansko jezikoslovje — — - 60 — 60 Lektorat srbohrvaškega jezika 60 60 Lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri) 60 60 120 Lektorat drugega slovanskega jezika (po izbiri) — 60 60 Ustroj slovanskega jezika (po izbiri) — 30 30 6. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Uvod-v študij slovenske književnosti 90 90 Uporabna literarna teorija 90 90 Starejša slovenska književnost 90 90 Novejša slovenska književnost 60 60 120 240 Sodobna slovenska književnost 120 120 Slovensko ustno slovstvo 60 60 Mladinska književnost in druge namenske literarne zvrsti — 30 30 tipološki pregled slovenske književnosti — 60 60 Pregled svetovne književnosti 90 ; 90 Književnosti srbohrvaškega jezikovnega prostora 45 45 Makedonska književnost __ 15 15 Uvod v primerjalno slovansko književnost 30 30 Nemška literatura na Slovenskem — 30 — 30 PREDMET Letnik 1. 2. 3. 4. Skupaj Srednje — in novolatinska književnost na Slovenskem 30 __ 30 Ustroj književnega besedila — — 30 60 90 Kulturna zgodovina Slovencev 60 — — 4 60 7. IZBIRNI PREDMETI IN DIPLOMSKI SEMINARJI Izbirni neslovenistični predmet 60 60 Diplomski seminar slovenskega jezika Diplomski seminar slovenske književnosti ■ ■ 60 60 Tuj jezik: literarnoteoretična terminologija — — 30 30 VIP ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST S4 (A) Enopredmetna nepedagoška smer (E-n) PREDMET 1. 1. SKUPNI PREDMETI FF SLO Politična ekonomija Politologija Sociologija Filozofija 2. SKUPNI PEDAGOŠKI PREDMETI FF 3. SKUPNI SLAVISTIČNI PREDMETI Uvod v slovansko jezikoslovje Starocerkvena slovanščina 4. SLOVENSKI JEZIK A) Slovenski knjižni jezik Teorija jezika — Osnove strukturalnega jezikoslovja — Tujejezična strokovna terminologija Uvod v slovensko jezikoslovje Teoretični uvod v študij SKJ, glasoslovje (s fonetiko), oblikoslovje Pravopis in pravorečje Kultura knjižnega jezika (dodatne pravorečne in pravopisne vaje) Naglasosiovje in fonemskost Skladnja Bescdotvorje Besedoslovje Besediioslovje 60 30 60 60 15 15 30 60 60 60 30 Letnik 2. 3. 45 — 30 — 30 — — 30 60 45 30 -30 4. Skupaj — 105 — 30 — 30 — 30 15 45 (do 60) 60 60 — 15 — 15 — 30 — 60 _ 60 — 60 — 30 — 105 — 30 _ 30 60 60 Pogoj za vpis v 3. letnik so izpiti: za vse smeri: Uporabna literarna teorija Razvoj slovenskega jezika — vokalizem -• Novejša slovenska književnost II Skladnja (kolokvij) Sporočanje (pisni izdelek) ■* Zgodovina slovenskega knjižnega jezika za Ep, En in An še: Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih za Ep in En še: Lektorat slovanskega jezika II za En, An in Bn še: Teorija jezika: poglavja iz strukturalnega jezikoslovja Redakcija besedila Lektorat slovanskega jezika Ustroj slovanskega jezika za En še: Recepcija književnosti Pogoj za vpis v 4. letnik so izpiti: za vse smeri: Skladnja Besedotvorje Besedoslovje s frazeologijo Novejša slovenska književnost lil Mladinska književnost za .Ap še: Razvoj slovenske leksike za Ep in En še: Slovensko ustno slovstvo Kontrastivna slovnica Stilistika umetnostnega besedila Ustroj književnega besedila (verzologija) Uvod v primerjalno slovansko književnost Primerjalno slovansko jezikoslovje z dialektologijo slovanskih jezikov Opravljene seminarske obveznosti za pridobitev frekvence. Visokošolska organizacija prilagaja te pogoje svojim posebnostim. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa Študent lahko ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje, ki so določeni s statutom visokošolske delovne organizacije. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Slušatelj dobi osnovne informacije o študiju ob vpisu, med študijem pa na svetu letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstojniku. Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področja in o možnostih in interesih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šolanja in skušenj). 5.4 Pogoji za zaključek študija Študent konča študij, ko je opravil vse obveznosti, predpisane s programom, in pred komisijo uspešno zagovarjal diplomsko delo oziroma nalogo, ki jo je mentor pred tem pozitivno ocenil. Diplomska naloga pod B se po obsegu in znanstveni teži pa tudi po predvidenem trajanju izdelave razlikuje od diplomskega dela pod A. 6 Pogoji za izvajanje programa 6.1 Za izvajanje minimalnega programa (Bp oz-iroma Sl-B) je potrebno vsaj 7 do 8 habilitiranih visokošolskih učiteljev in 6 asistentov. Za polno izvajanje jezikoslovnega programa z metodiko potrebujemo 10 habilitiranih učiteljev in 10 asistentov, enako število učiteljev in asistentov je potrebno za izvajanje književnega programa. Oba programa funkcionalno dopolnjuje delo petih lektorjev, dveh bibliotekarjev, knjižnega manipulanta, enega strokovnjaka za računalništvo in dveh tehnikov. Poseben status ima lektorat slovenskega jezika z-a tuje študente. Glede na veliko zanimanje so potrebni: 1 habilitiran visokošolski učitelj in 2 lektorja. 6.1.1 Ker je matična katedra za slovenski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti, navajamo na tem mestu tudi kadrovske potrebe za predmet Kultura ustnega in pisnega izražanja, ki je namenjen slušateljem vseh pedagoških smeri na fakulteti (skupni predmeti). Za uresničevanje tega predmeta na FF so potrebni trije asistenti. 6.2 Materialni pogoji Glede na to, da jeza ustrezen študij jezika (tudi govorjenega) in književnosti (tudi regionalne in ustne) nujno poznavanje socialnega okolja, ki jezik govori in iz katerega raste književnost, je treba zagotoviti sredstva, ki so potrebna, da bi slušatelji spoznali ves slovenski prostorn in tudi slovensko zamejstvo. Usmerjene ekskurzije (zasnovane širše, meddisciplinarno) so zato sestavni del študijskega procesa. Iz VIP-a so razvidne ekskurzije k vsem trem slovenskim skupnostim z manjšinskim statusom in en teden terenskega dela (jezikovna in literarna geografija, dialektologija in sociolingvistika). Knjižnicam je treba zagotoviti stalna sredstva za sprotno dopolnjevanje zbirk z domačo in tujo strokovno literaturo in viri, za teoretsko literaturo, za strokovne revije, za izpopolnitev zbirke fotokopij, za ureditev fonoteke (umetnostna, regionalna in narečna besedila) ter za ustrezno število izvodov knjig, ki so potrebne pri vajah; prav tako so potrebna sredstva — v okviru INDOK-a za humanistične vede —za centralni katalog vseh knjižnic na Filozofski Fakulteti. Poleg tega je potreben lasten fonolaboratorij z video napravami za intenzivni študij jezikovne kulture, dialektologije in umetnostne besede, prav tako nujen pa je tudi za uspešnejši pouk slovenščine kot tujega jezika in za tečaje prevajanja. (Ker je tak študij uspešen, če je tudi individualen, je izvajanje mogoče ob ustreznem številu tehnikov — glej kadrovske potrebe.) Potrebujemo 20 pisalnih strojev (5 električnih), grafoskop s folijami in potrebnimi flomastri, več monitorjev za delo z računalnikom (glede na zanimanje študentov), tehnične pripomočke za sodoben pouk specialne didaktike slovenskega jezika (učila). Potrebne so razmnoževalne naprave/kseroks, razmnoževalnik, dva računalniška pisalna stroja s spominom (za sodobni visokošolski pouk itd.), 5 ročnih magnetofonov s trakovi, 4 kasetofoni (s pripadajočimi kasetami), 2 gramofona, kamera in vse potrebno za pripadajočo diateko, televizijski video sistem s potrebnimi napravami za lastno snemanje in ohranjanje posnetkov (kamera, trakovi, diaprojektor ali epidiaskop). Nujna je priročna fonoteka glasov vidnih slovenskih igralcev, javnih in kulturnih delavcev (s pripadajočimi videoposnetki) in prav taka fonoteka slovenskih dialektov (doma in v zamejstvu) in drugih govornih zvrsti. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti Usmeritev je po točki 2.3 pedagoška in družboslovna. O dejavnosti podrobneje govorita točki 1.3 in 4.1. 1 UVOD 1.1 Namen predloga programa za magistrski študij slovenskega jezika je določiti tisto temeljno znanje, ki ga mora pridobiti vsak diplomant tega študija, začrtati okvire, v katerih se oblikuje znanstvenoraziskovalno delo študenta na tej stopnji ob strokovnih napotkih in spodbudah mentorja in enega ali več so-mentorjev, in dati navodila za potek tega študija. 1.2 Sestavineprograma so podane po vzorcuPREGLEDNICE 1 Priporočil za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraževanju (Ljubljana, marec 1983). 1.3 Lik diplomanta Magister slovenskega jezikoslovja je tisti diplomirani slovenist ali profesor slovenskega jezika in književnosti, ki si je s specializiranim ter teoretično in metodološko poglobljenim študijem slovenskega jezikoslovja pridobil tehniko Pomenoslovje Sporočanje Oblikovanje strokovnega besedila Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih Sociolingvistika, jezik, politika in kultura (s seminarjem) Stilistika umetnostnega besedila Slovaroslovje Kontrastivna slovnica Zgodovina SKJ Zgodovina (slovenskega) jezikoslovja B) Zgodovina slovenskega jezika in dialektologija Razvoj slovenskega jezika (1 — vokalizem, prozodija, II — konzonantizem, morfologija) Interpretacija starejših jezikovnih spomenikov Dialektologija slovenskega jezika Vaje iz slovenske dialektologije Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stol. (seminar) Razvoj variant slovenskega knjižnega jezika Zgodnja pravna besedila Razvoj slovenskega uradovalnega jezika Etnološki vidiki slovenske dialektologije ali izmenično slovenska lingvogeneza Primerjalno slovansko jezikoslovje Slovanska dialektologija 60 15 45 60 30 60 30 60 30 60 60 30 15 60 15 C) Lektorati Lektorat srbohrvaškega jezika Lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri) Lektorat drugega slovanskega jezika (po izbiri) Ustroj slovanskega jezika (po izbiri) 60 60 60 60 30 60 120 60 30 5. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST # Uvod v študij slovenske književnosti Uporabna literarna teorija Starejša slovenska književnost Novejša slovenska književnost Sodobna slovenska književnost Slovensko ustno slovstvo Mladinska književnost in druge namenske literarne zvrsti Zgodovina slovenske literarne vede in kritike Tipološki pregled slovenske književnosti Pregled svetovne književnosti Književnosti srbohrvaškega jezikovnega prostora Makedonska književnost Uvod v primerjalno slovansko književnost Nemška literatura na Slovenskem Srednje — in novolatinska književnost na Slovenskem Ustroj književnega besedila Kulturna zgodovina Slovencev Recepcija književnosti Tekstologija in redakcija besedila 6. IZBIRNI PREDMETI IN DIPLOMSKI SEMINARJI Računalniške metode v jezikoslovju Lektoriranje besedil Prevajanje Zgodovinsko imenoslovje Izbirni neslovenistični predmet Diplomski seminar slovenskega jezika Diplomski seminar slovenske književnosti Teorija jezika: kritični pregled teoretskih podstav slovenskega jezikoslovja Tuji jezik: literarnoteoretična terminologija___________________________ 90 60 90 60 120 120 60 30 45 45 15 30 30 30 60 30 30 15 90 90 90 240 120 60 30 45 60 90 45 15 30 30 30 90 60 30 45 30 30 90 30 60 •30 30 90 30 60 60 30 60 30 30 ^ V1P SLOVENSKI JEZIK IN SLOVENSKA KNJIŽEVNOST — VII/1 Odgovor sestavljalcev na glavne pripombe v razpravi in predlog dopolnil SLOVENSKI JEZIK šateljev ob delu s pedagoških akademij na fakulteto je mogoč v vsakem let111 pa tudi po končanem študiju. Pogoj za vpis je preskus znanja iz predmetov o roma študijske snovi, ki jih opravljeni študij na PA ni vseboval, so pa v P' dhodnem obveznem fakultetnem programu. Vendar izpitna snov ne sme f seči 20 % celotne snovi že opravljenega kandidatovega študija. 1. Vprašanje razdrobljenosti se na videz kaže v seznamu predmetov, poimenovanih po aktualni vsebini obravnave v posameznem letniku ali usmeritvi i-vz c 1 v; c 11 v- onvzvi zv. cjpi a > ijv.nv_g,u i\aii vjiua i vj v v. Aiuuija. 6. Prehodne določbe. Novi vzgojno-izobraževalni program je izdela^ daljše obdobje in iz temeljnih potreb stroke ter njene vraščenosti v današnjf r -------- - , v. . « . I, , w I V. v 1 i l rv vi C11 I LiOiiiV i IL V i (npr. pedagoška, nepedagoška; A, B, E). Če je na seznamu 48 predmetov, to ne pomeni, da bi moral vsak študent vsake smeri poslušati predavanja (oziroma obiskovati seminarje) in delati izpite iz vseh 48 predmetov. Jezikoslovni predmeti so povezani v tri glavne predmetne skupine. Prvo skupino sestavljajo predmeti s področja teorije jezika: Jv in J5 (Osnove strukturalnega jezikoslovja; Tujejezična strokovna terminologija) ter J4 (Teoretske podstave slovenskega jezikoslovja). Vsi trije predmeti razširjajo problematiko J i oziroma J2 in sestavljajo skupaj z njima predmetno celoto; ker je ta problematika aktualna vso študijsko dobo, je zlasti na zahtevnejši enopred-metni skupini s temi predmeti poskrbljeno za poglabljanje začetnega vedenja. J4 je izbirni predmet. Kadrovsko bomo ta predmet reševali z učitelji slovenskega jezika. Drugo skupino sestavljajo predmeti, prikazani v J6 do J27; z njimi je podana natančna sodobna struktura študija slovenskega knjižnega jezika s študijem sistema in sporočanja oziroma besediloslovja. Osnovni del predmeta (v smereh B in A) predstavljajo Je, Js, J9, J10, J15, J17, Jis, J20, J23, J24. Drugi predmeti so namenjeni poglabljanj u v smeri E in so — z izjemo nekaterih izbirnih predmetov — nujna razširitev temeljne zasnove, ne pa posebni novi predmeti. Izpitne preskušnje so urejene tako, da se posebne poglobitve vežejo na osrednji del predmeta. Pripomniti je treba, da je zlasti ta del študija nadgradnja učnih načrtov na nižji stopnji. Vsebina kulture ustnega in pisnega izražanja je zajeta v študiju pravorečja in pravopisa, sporočanja, besediloslovja in stilistike ter poglobljena v programu E. Tretjo skupino strokovnih predmetov sestavljajo J28 do J43. Tudi ta skupina ima osrednji del (J28, J29, J31, J32, J34), drugi naslovi ta del nujno dopolnjujejo ali pomenijo izbirne predmete. Delitev na sodobno in zgodovinsko jezikoslovje je v skladu s pogledi sodobnega jezikoslovja. Predmeti J44do j48SOnujni pomožni predmeti. 2. Predmet metodika naj se preimenuje v didaktika jezikovnega pouka. 3. Obvezna delovna praksa obsega teden dni slušateljevega sodelovanja pri predmetnem pouku slovenskega jezika in književnosti v osnovni šoli (20 ur) v 3_ letniku in teden dni sodelovanja pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednjem usmerjenem izobraževanju (20 ur) v 4. letniku, in sicer v času, ko ni rednih predavanj in seminarjev na matični visokošolski organizaciji. Delovno prakso organizacijsko omogoči in potrdi Zavod SRS za šolstvo. Za nepedagoško smer je obvezna ustrezna delovna praksa v enakem obsegu, slušatelji opravljajo svoje delovne naloge po založbah, uredništvih časopisov, na RTV itd. 4. Študij ob delu. Za slušatelje ob delu je vsako študijsko leto ob začetku zimskega semestra 8 ur uvajalnih seminarjev (v 1. letniku 2 uri za uvod, 2 uri za pomožne predmete, 4 ure za knjižni jezik; v 2. letniku 4 ure za knjižni jezik, 1 uro za zgodovino knjižnega jezika, 1 uro za zgodovinsko slovnico, 2 uri za pomožne in dopolnilne predmete; v 3. in 4. letniku 4 ure za knjižni jezik, 4 ure za zgodovinsko slovnico in dialektologijo), ki dajejo slušateljem temeljno orientacijo za samostojni študij v tekočem letniku in jim razdelijo seminarska, diplomska in druga pisna dela. Za spremljanje in pomoč pri njihovem delu ima poleg tega vsak predmet na teden po 1 uro konzultacij, navedenih na urniku. 5. Prestopni pogoji za vpis slušateljev PA. Prehod rednih slušateljev ali slu- jutrišnje potrebe izobraževanja. Zato ponekod nekoliko prerašča trenutne' drovske in tehnične možnosti, vendar ne toliko, da ne bi bife v bližnji prihod 1 11 rf*cn ir! 11 ali n 111 n r> r-e* r-i <-♦ o t i no , n o J o n Jo r7 atO v/ . ,.ivw i«i iv. 1 iv. iiiv/z-iiudii, v v. 11 via 1 11 v. iv/nivv7, via in. uiuin.v uiiz.njijjiiii'-' sti uresničljive ali nujne, če nočemo pristati na usodno zaostajanje. Za10, prehodne določbe morale pustiti nekaj prostora in časa za dokončno uresa'( ivzvjiiv. vi w 1 vz 17 v. 111 v/i a iv pusint n vivaj pi vjsiaji a 111 t_ aNd za uuik.tjiu.llv_> u 1 v-J- vanje celotnega programa, kot je naveden v predlogu. Sprejeti kaže pravil^ noben glavni predmet ne sme biti programsko skrčen, krčenje pa je moi1 drugod, kjer je to nujno, vendar ne v količini, ki bi presegala 10% celot>'| ------------7------X------------• . - ■ ■ • -,019 programa. Za začasno opustitev novih delov programa je potrebna ute tev, ki jo potrdi tudi ustrezni organ visokošolske organizacije SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Nova opredelitev — Mladinska književnost. Predmet vsebuje temeljna retska in didaktična vprašanja mladinske književnosti ob ustreznem izboj slovenske, drugih jugoslovanskih in iz svetovne književnosti, pri čemer t^ ni na zgodovinskem, temveč na interpretacijskem študiju gradiva. Poleg Kž' potrebno nenehno prenavljanje osnovnošolskega in srednješolskega bep najboljšimi deli sprotne literarne tvornosti.-Predmet metodika ^ preimenuje v didaktika književnosti s prakso. Obvezna delovna praksa 06; f' ‘ w “JV. > uiuantiiva liliji*.«; ▼ uuatl 3 pi dltNU. VJLJVUZ.lia UCIUVIId fJiaiLNa v teden dni slušateljevega sodelovanja pri pouku slovenskega jezika in kn, novfl V' vrpHnipm iivmpripnpm ivrvKra^oi/anin ŽOO 1 ■ «> A lofraJlm J« Js>aj- nosti v srednjem usmerjenem izobraževanju (20 ur) v 4. letniku in sicer ko ni rednih predavanj in seminarjev na matični visokošolski organizaciji-lovno prakso organizacijsko omogoči in potrdi Zavod SRS za šolstvo. Z* pedagoško smer je obvezna ustrezna praksa v enakem obsegu v primernii1 lovnih organizacijah ali nalogah. — V okvir predmeta uvod v študij slovP* književnosti (1. letnik) naj se vključi tudi snov »bibliografija, osnove«-Študij ob delu. Za slušatelje ob delu je vsako študijsko leto ob začetku!1 ,L o ... • i-i ■ . . .... <1 1 skega semestra 8 ur uvajalnih seminarjev (2 uri iz stare, 2 uri iz novejše, 2 f sodobne slovenske književnosti in 2 uri iz literarne teorije), ki dajejo slu^ Ijem temeljno orientacijo za samostojni študij v tekočem letniku in jim ra? lijo seminarska, diplomska in druga pisna dela. Za spremljanje in pom1^ njihovem delu ima poleg tega vsak predmet na teden po 1 uro konzultacij-vedenih v urniku. Prestopni pogoji za vpis slušateljev PA. Prehod rednih slušateljev ali slu*' Ijev ob delu s pedagoških akademij na fakulteto je mogoč v vsakem letnik1 tudi po dokončanem študiju.. Pogoj za vpis je preskus znanja iz predmeto'1 roma študijske snovi, ki jih opravljeni študij na PA ni vseboval, so pa ' f dhodnem obveznem fakultetnem programu. Vendar izpitna snov ne smef seči 20% celotne snovi že opravljenega kandidatovega študija. Prehodne določbe. Novi vzgojno-izobraževalni program je izdelan za d* obdobje in iz temeljnih potreb stroke ter njene vraščenosti v današnje in jllli nje potrebe izobraževanja. Zato ponekod nekoliko prerašča trenutne ka^ ske in tehnične možnosti, vendar ne toliko, da ne bi bile v bližnji prihod111 uresničljive oziroma nujne, če nočemo pristati na usodno zaostajanje. Za11 prehodne določbe morale pustiti nekaj prostora in časa za dokončno ure*11 vanje celotnega programa, kot je naveden v predlogu. Sprejeti kaže pravd0 noben glavni predmet ne sme biti programsko skrčen, krčenje pa je tncf drugod, kjer je to nujno, vendar ne v količini, ki bi presegala 10 % celot11 programa. Za začasno opustitev novih delov programa je potrebna ute1'11 tev, ki jo potrdi tudi ustrezni organ visokošolske organizacije. lov *vrio ^sta Slovenski jezik, n 118 'd; 2 MAG znanstvenoraziskovalnega dela na področju jezikoslovnih ved; ima zanesljiv pogled nad dosedanjim razvojem slovenskega jezikoslovja in jezikoslovnih teorij pri Slovencih, zna samostojno uporabljati strokovna pomagala in je sposoben kritično presojati strokovna dela svoje stroke; te sposobnosti, znanja in veščine je tudi dokazal s preskusnim znanstvenim delom (magistrsko nalogo). Usposobljen je za vključitev v programirano in kolektivno raziskovalno ali po mentorju usmerjeno pedagoško-znanstveno delo. Z nadaljnjim sistematičnim poglabljanjem v stroko in z nepretrganim strokovnim delom se more razviti v samostojnega raziskovalca, vendar mora zrelost za to naprej dokazati z uspešno ohranjeno doktorsko disertacijo. 2.3 Družboslovna usmeritev 2.4 Slovenski jezik — MAG 2.5 Študijska področja: 1. Slovenski knjižnfjezik s stilistiko 2. Zgodovina slovenskega knjižnega jezika 3. Zgodovinska slovnica slovenskega jezika 4. Slovenska narečja 5. Metodika pouka slovenskega jezika na različnih šolskih stopnjah fi! 'ttar: »3'2 01 je v 5.3 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.6 Študij slosenskega jezika na stopnji VI1/2 (MAG) se vsebinsko i”[J dološko povezuje s študijem drugih jezikov, predvsem slovanskih, inssj ci^, 1 F* TT3 I . 4 -71 Ir ZV t' 1 , , 1 TV . 4 ♦ ,4 / , T-T . . , F . 1 T- TV TV TW . k T* , '4 1 TV . , .TIT / zrl 7 . T , r, TV \ , . v -v , I r~ ZV (' 1 XV i/ 1 Ž1 " r V. 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovje jem jezikoslovne teorije ter primerjalnega (slovanskega) jezikoslovja0 stopnji. Dopolnilo mu je študij slovenske književnosti, drugih slovanski j11 st( slovanskih književnosti ter literarne teorije (na isti stopnji). InterdisciP™ e*n; "lem '“Pr nob dopolnjenih ali kombiniranih programih lahko povezuje z vrsto študi-J/7 J^žboslovni in kulturni usmeritvi na isti stopnji. ^kovni naslov diplomiranca je »magister slovenskega jezikoslovja«, tej)Pos°bljen je za delovne naloge visokošolskega asistenta, višješolskega Ctelja, z daljšo delovno prakso in z delovnimi uspehi tudi za višjega pre-tUj J8’ za asistenta ali strokovnega sodelavca v znanstvenoraziskovalni de-eto^Sanizaciji; za zahtevnejše redakcijske delovne naloge; za strokovno ,sta/'n° službo v šolstvu (le študijsko področje 4). Priporočljiva pa je tudi r*tbltev na sl°venist>čnih delovnih mestih, za katere je sicer obvezna le izo-2„>na stopnji VI1/1 (VIS), ker bo opravljal delo na kakovostnejši ravni, hi ;,, . redne slušatelje in študente iz dela je predvideno trajanje študija 2 študente ob delu se more enako programiran študij podaljšati na 4 leta. ^OJI za VKLJUČEVANJE '* ^strezni predhodni program je Slovenski jezik in književnost na stopnji 4 Predmetnik in učni načrti 4'* Preglednica predmetov VI1/1 (VIS), in sicer vse štiri smeri; pri dvopredmetnih smereh je zaželen povezava s slavističnimi programi in s programom primerjalno jezikoslovje ali primerjalno (slovansko) jezikoslovje. 3.2 Preskus znanja za kandidate, ki niso končali pod 3.1 navedenega programa, obsega vse predmete s področja slovenskega jezika in jezikoslovne teorije v obsegu tega programa, 3.3 Delovne izkušnje pri smereh od I do4 niso potrebne, pri smeri 5 pa je obvezna vsaj triletna predhodna praksa v višjih razredih osnovne šole ali v srednjem usmerjenem izobraževanju. 3.4 Posebne nadarjenosti: razvit smisel za strokovno utemeljeno interpretacijo besedilne zgradbe in jezikovnih pogojev; pri smeri 5 še nadarjenost za pedagoško delo. 3.5 Kandidat za študij mora pred vpisom z izpitom dokazati vsaj pasivno znanje enega vzhodno-ali zahodnoslovanskega jezika in enega zahodnoevropskega jezika (pri smeri 2 mora to biti ali latinščina ali nemščina ali madžarščina ali italijanščina). 1. letnik 2. letnik ^llpni predmeti za vsa študijska področja: slovenski jezik, zgradba, opis lunina izrazne podobe, morfemska zgradba jezika, skladnja 2 ttenoslovje z besedoslovjem in besedotvorjem ^Rodovina jezika (diahronija) ^^dologjja in tehnologija znanstvenega dela ^dijsko področje 1: !°vniški opisi ali stilistika ali sociolingvistika ali psiholingvistika jezika________________________ ladijsko področje 2: Sovni slogi v zgodovinskem zapovrstju ^najjezikovni dejavniki razvoja I^škijerik_____________________ ^dijsko področje 3: pRodovinska slovnica slovenskega jezika ^glavja iz teorije diahronega opisa jezika 30 30 60 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 30 p adijsko področje 4: ®ložaj slovenskih narečij v zvrstnostnem sestavu slovenskega jezika p°dobni opis dialekta zapisovanja p,udijsko področje 5: ~^Sjavja iz pedagogike in dialektike 30 30 30 ‘"dividual ! aientoiju 1 somentorju ne konzultacije v zvezi s temo magistrske naloge (pri vseh študijskih področjih) 30 30 30 30 tni .^tt-dijsko področje 5 sta obvezna 2 pedagoška nastopa v šolah različne V ^ *uPno število urna študijskem področju 1 24« 150 = 390 na študijskem področju 2 300 240 = 540 na študijskem področju 3 300 120 = 420 na študijskem področju 4 300 VSO = 450 na študijskem področju 5 240 150 = 390 o^tudijsko področje 4 je obvezno dvotedensko terensko zapisovanje go- 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Če je sočasno vpisanih vsaj 7 slušateljev na program, se skupni predmeti za vsa študijska področja podajajo v obliki predavanj in seminarjev. Predmeti niso predstavljeni v celotnih tečajih, marveč z obravnavanjem izbranih pogla- vij. Kadar prevladujejo študentje ob delu, je treba predavanja in seminarje organizirati dvakrat na leto v obliki strnjenega tečaja. Če je na voljo denar, in ta bi moral biti, se za predavatelje povabi čim več najboljših strokovnjakov iz drugih univerz SFRJ; to omogoča slušateljem širino strokovnih razlogov in možnosti kritične primerjave različnih'metodoloških postopkov. Kadar je vpis manjši, se tudi pouk skupnih predmetov izvaja v obliki konzultacij. Če. je na posamezno študijsko področje vpisanih vsaj 5 kandidatov, se tudi predmeti, predvideni samo za to študijsko področje, izvajajo v obliki predavanj in seminarjev; drugače se tudi ti predmeti podajajo v obliki konzultacij. Konzultacije pri mentorju in somentorju so vedno individualne. Povezane so s temo in metodo magistrske naloge. Mentor in somentor morata na začetku študija izdelati program konzultacij in z njim seznaniti študenta. Študent mora poslušati vsa predavanja, se redno in aktivno udeleževati seminarjev in redno prihajati k dogovorjenim konzultacijam. Med študijem mora opraviti izpite iz štirih od petih skupnih predmetov (enega mu po izbiri ali dogovoru ni treba opravljati, čeprav ne sme izpustiti predavanj, seminarjev ali konzultacij iz vsega predmeta) in vse izpite iz predmetov, predvidenih samo za študijsko področje, ki ga vpisuje. 4.3 Učni načrti predmetov ne morejo biti vnaprej določeni, saj se predmeti ne podajajo v količinsko celotni obliki, marveč v kakovostno poglobljenih izbranih poglavjih. Predavatelj v skladu s svojim raziskovalnim delom in glede na prevladujoča posebna zanimanja študentov izdela program, ki ga na začetku študija praedstavi študentom s strokovno literaturo za dopolnilni individualni študij. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 5.1 Kot pogoj za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora slušatelj opraviti izpite iz dveh skupnih predmetov in iz vseh predmetov, ki so v učnem programu predvideni za področje njegovega študija v prvem letniku. Vsi drugi obvezni Izpiti (in obvezna skušnja) morajo biti opravljeni do zagovora magistrske naloge. 5.2 Redni slušatelji in študentje iz dela ne morejo ponavljati letnika; študentje ob delu pa lahko enkrat ponavljajo vsak letnik (prim. točko 2.7). 5.3 Po prvem letniku se študent še lahko po svoji želji ali po mentorjevem nasvetu preusmeri z enega študijskega področja na drugo, vendar le znotraj programa in če izpolnjuje pogoje, predpisane za vpis na študijsko področje. V tem primeru mora obveznosti iz predmetov, predpisanih za to področje v prvem letu študija, opraviti v drugem letu. 5.4 Pogoji za zaključek študija so uspešno opravljeni predpisani izpiti, ab-solyirane obvezne praktične skušnje in uspešen zagovor magistrske naloge, ki sta ji poprej mentor in somentor priznala, da je zrela za obrambo. Zagovor magistrske naloge je javen in poteiva po ustaljenem postopku pred vsaj tričlansko komisijo; v njej morata biti mentor in somentor. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Program lahko izvajajo le univerzitetni učitelji z doktoratom (redni in izredni profesorji in docenti). Izjemoma lahko pri predmetih, za katere ni ustreznega habilitiranega strokovnjaka (vendar ne več kakor pri dveh), in kot somentorji sodelujejo priznani strokovnjaki brez ustreznih akademskih naslovov. 6.2 Minimalen pogoj za izvajanje programa je primerno opremljena seminarska soba, kjer ne moti dela hrup od zunaj, in delovni kabineti za vsakega predavatelja. Zagotovljen mora biti tudi denar za primerno honoriranje predavateljev in za nakup ustreznega števila najpotrebnejših strokovnih knjig oziroma za razmnožitiv kopij obravnavanih besedil in pomembnejših strokovnih člankov. Zaželena so tudi materialna sredstva za povabilo čim več tujih strokovnjakov (za potne stroške in stroške bivanja). Od drugih materialnih sredstev morajo biti na voljo naprave za registracijo govora, fotokopije starih besedil, pa tudi računalnik. Nujen je denar za izvedbo prakse na študijskih področjih, kjer je predvidena. aH n j« ic1 go lvOD 10’ >L-. .men predloga programa za magistrski študij slovenske književnosti je 'h tisto temeljno znanje, ki si ga mora pridobiti vsak diplomant tega študi-'"l 0^v're’v katerih se oblikuje znanstvenoraziskovalni profil študenta g« J stopnji ob strokovnih napotkih in spodbudah dveh mentorjev (mentorja 1 "Kotorja), in dati navodila za potek študija. ■‘Sestavine programa so podane po vzorcu PREGLEDNICE 1 Priporočil „ P^o osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraženi JU (Ljubljana, marec iy83). »it 1/ I '*1 diplomanta fjl^sj's's,er slovenske knji/ee nosti je tisti diplomirani sloeenist ali profesor slo •ril ^ jezika in književnosti, ki si je s specializiranim in teoretično in meto-yen 0 Poglobljenim študijem slovenske književnosti pridobil tehniko znan-jgij,!,“raziskovalnega dela na področju literarnih ved; ima zanesljiv pregled jii o,eOScd:'nJim razvojem slovenske literarne zgodovine in literarne teorije pri tfi tii0ncd'- /nn ^ pridom uporabljati strokovna pomagala in je sposoben kri j i P^oja.i literarne umetnine, kakor tudi stroko\ na dela s\oje stroke: u 'i W nost'- znanja in veščine je tudi dokazal s preskusnim znanstvenim delom il> Ctr^> ttakigci)- Usposobljen je za vključitev v programirano in kolek-a^l^jskovalno ali po mentorju usmerjeno pedagoško-znanstveno delo. 2 sistematičnim poglabljanjem v stroko in z nepretrganim strokov-ii,^ °m so mora razviti v samostojnega raziskovalca, vendar mora zrelost za ul 'R>rej dokazati z uspešno ohranjeno doktorsko disertacijo. S|1LOŠNI podatki o programu ji 2p pifra programa 2 J tcscbna izobraževalna skupnost za družboslovje j' • useona izom ,ii j . družboslovna usmeritev !,( ‘ Slovenska književnost v' MAG j'S Študijska področja: j' Zgodovina novejše slovenske književnosti f !i Zl ZV V' 1B V Zk c ■■ , • . ,. . . .k , 11 .. _ . _. . - ..f _ . I j Zgodovina starejšega slovenskega slovstva ji jj Slovensko ustno slovstvo ul 2 5 S SJn'h Programih lahko povezuje z vrsto študijev v družboslovni in kultur IH 27tltv' na 'st' stopnji. [U p,, Strokovni naslov diplomiranca je »magister slovenske književnosti K^Posobljen je za delovne naloge visokošolskega asistenta, višješolske |:iv Vatelja, z daljšo delovno prakso in z delovnimi uspehi tudi za višjega pr Novn- za as's,enta ali strokovnega sodelavca v znanstvenoraziskova V "'organizaciji; za zahtevnejše redakcijske delovne naloge; za strokovi 'Rsta!- n° službo v šolstvu (le študijsko področje 4). Priporočljiva pa je tc lba „,ltev na slovenističnih delovnih mestih, za katera sicer zadošča le izobr 2„a s,0pnji Vll/1 (VIS), ker jih bo opravljal na višji kakovostni ravni. jetK v redne slušatelje in študente iz dela je predvideno trajanje študija : ’za študente ob delu se lahko enako programiran študij podaljša na 4 lei | ^GOJI ZA VKLJUČEVANJE Lj ^trezni predhodni program je Slovenski jezik in književnost na stopn 'E7;i. . IS), in sicer vse štiri smeri, pri dvopredmetnih smereh je zaželena p< Ltarn S sUvističnirm programi in s programom primerjalna književnost ! teorija. ^Rtn Preskus znanja za kandidate, ki niso končali pod 3.1 navedenega pr« 'rije y^’?bsega vse predmete s področja slovenske književnosti in literarne te« L3n 1 gu ,ega Pr°grama- v«, klovne izkušnje pn področjih 1 do 3 niso potrebne, pri smeri 4 pa je ol ("jem Vsa-' lrde'na poprejšnja praksa v višjih razredih osnovne šole ali v sre« usmerjenem izobraževanju. et^i^fisko področje 3 je obvezno enotedensko terensko folkloristično (e 'Sto^ud')sko področje 4 sta obvezna 2 pedagoška nastopa v šolah različr Slovenska književnost, mag 3.4 Posebne nadarjenosti: iaz\ it smisel za strokov no utemeljeno interpreta- 3.5 Kandidat za študij mora pred vpisom z izpitom dokazati vsaj pasivno cijo literarnih umetnin; pri študijskem področju-l še nadarjenost zapedago- znanje enega vzhodno-ali zahodnoslovanskega jezika in enega zahodnoevrop-ško delo. skega jezika (pri smeri 2 mora to biti ali latinščina ali nemščina ali madžarščina ali italijanščina). ? 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1 Preglednica predmetov _____________________________________________________________________________________________________________ 1. letnik 2. letnik SKUPNI PREDMETI ZA VSA ŠTUDIJSKA PODROČJA: Starejša slovenska književnost Novejša slovenska književnost Sodobna slovenska književnost Izbrana poglavja iz literarne teorije Metodologija in tehnologija znanstvenega deia 30 30 60 30 30 30 ŠTUDIJSKO PODROČJE 1: Časovni literarni stili v 19. in 20. stoletju 30 Interpretacija in kritično vrednotenje 30 ŠTUDIJSKO PODROČJE 2: Časovni stili starejših obdobij 30 Tekstna kritika 30 Latinski jezik 60 30 Nemški jezik 30 30 ŠTUDIJSKO PODROČJE 3: Zapisovanje ustnega slovstva 30 Poglavja iz teorije ustnega slovstva — 30 ŠTUDIJSKO PODROČJE 4: Poglavja iz pedagogike in didaktike 30 30 I.letnik . ^ 2.letnik Individualne konzultacije v zvezi s temo magistrske naloge (pri vseh smereh) pri mentorju pri somentorju 30 30 30 30 Skupno šle\ilo ur na študijskem področju 1 240 150 = 390 na študijskem področju 2 330 210 = 540 na študijskem področju 3 240 150 = 390 na študijskem področju 4 240 150 = 390 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Če je sočasno vpisanih vsaj 7 slušateljev na program, se skupni predmeti za vsa študijska področja podajajo v obliki predavanj in seminarjev. Predmeti niso predstavljeni v celotnih tečajih, marveč z obravnavanjem izbranih poglavij. Kadar prevladujejo študentje ob delu. je treba predavanja in seminarje organizirati dvakrat na leto v obliki strnjenega tečaja. Če dopušča denar, in ta bi moral biti, se za predavatelje povabi čim več na jboljših strokovnjakov z drugih univerz SFRJ; to omogoča slušateljem širino strokovnih razgledov in možnost kritične primerjave različnih metodoloških postopkov. Kadar je vpis manjši, se tudi pouk skupnih predmetov izvaja v obliki konzultacij. Če je na posamezno študijsko področje vpisanih vsaj 5 kandidatov, se tudi predmeti, predvideni samo za to smer. izvajajo v obliki predavanj in seminarjev; drugače se tudi ti predmeti podajajo v obliki konzultacij. Konzultacije pri mentorju in somentorju so vedno individualne. Povezane so s temo in metodo magistrske naloge. Mentor in somentor morata na začetku študija izdelatim program konzultacij in z njim seznaniti študenta. Študent mora poslušati \sa predavanja, se redno in aktivno udeleževati seminarjev in redno prihajati k dogovorjenim konzultacijam. Med študijem mora opraviti izpite iz štiri h od petih skupnih predmetov (enega mu po izbiri ali dogovoru ni treba oprav Ijati. čeprav ne sme izpustiti predavanj, seminarjev ali konzultacij iz tega predmeta) in vse izpite iz predmetov, predvidenih samo za študijsko področje, ki ga vpisuje, 4.3 Učni načrti predmetov ne morejo biti vnaprej določeni, saj se predmeti ne podajajo v količinsko celotni obliki, mareveč v kakovostno poglobljenih izbranih poglavjih. Predavatelj, ki je predv idoma najboljši strokovnjak na svojem področju, v skladu s svojim raziskovalnim delom in glede na prevladujoča posebna zanimanja študentov izdela program, ki ga na začetku študija predstavi študentom s strokovno literaturo za dopolnilni individualni študij. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 5.1 Kot pogoj za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora,slušatelj opraviti izpita iz dveh skupnihpredmetov in izvseh predmetov, ki su«v učneftt-pro- gramu predvideni za področje njegovega študija v prvem letniku. Vsi drugi obvezni izpiti (in obvezna praktična skušnja) morajo biti opravljeni do zagovora magistrske naloge. 5.2 Redni slušatelji in študentje iz dela ne morejo ponavljati letnika; študentje ob delu lahko enkrat ponavljajo vsak letnik (prim. točko 2.7). 5.3 Po prvem letniku se študent še lahko po svoji želji ali po mentorjevem nasvetu preusmeri / enega študijskega področja na drugo, vendar le znotraj programa, in če izpolnjuje pogoje, predpisane za vpis na to študijsko področje. \ tem primeru mora obveznosti iz predmetov, predpisanih za to področje v prvem letu študija, opraviti v drugem letu. 5.4 Pogoj za zaključek študija so uspešno opravljeni predpisani izpiti, absol-virane obvezne praktične skušnje in uspešen zagovor magistrske naloge, ki sta ji poprej mentor in somentor priznala, daje zrela za zagovor. Zagovor magistrske naloge je javen in poteka po ustaljenem postopku pred vsaj tričlansko komisijo; v njej morata biti mentor in somentor. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6. 1 Program lahko izvajajo le univerzitetni učitelji z doktoratom (redni in izredni profesorji in docenti). Izjemoma lahko pri predmetih, za katere ni ustreznega habilitiranega strokovnjaka (vendar ne več kakor pri dveh), in kot somentorji lahko pritegnejo priznani strokovnjaki brez ustreznih akademskih naslovov. 6.2 Minimalen pogoj za izvajanje programa je primerno opremljena seminarska soba. kjer ne moti dela hrup od zunaj, in delovni kabineti za vsakega predavatelja. Zagotovljen mora biti tudi denar za primerno honoriranje pre-davateljev in /a nakup ustreznega števila najpotrebnejših strokovnih knjig oziroma za razmnožitev kopij obravnavanih besedil in pomembnejših strokovnih člankov. Zaželena so tudi materialna sredstva za povabilo čim več tujih strokovnjakov (za potne stroške in stroške bivanja). Nujen pa je denar za izvedbo praksema področjih,^jei je predvidena. -i .,. S- Srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi, vis 1. UVOD 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 1.1 Namen tega dela je opisati programe in postaviti v skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju vse pogoje, ki so predpisani za pridobitev izobrazbe, potrebne za opravljanje pedagoških in nepedagoških poklicev: učitelja hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezika v osnovni šoli (predmetni pouk), učitelja hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezika in književnosti v srednjem usmerjenem izobraževanju, raziskovalca, prevajalca, lektorja, korespondenta v gospodarstvu, urednika in splošnega kulturnega delavca. 1.2 Sestavljale! za hrvaškosrbski/srbohrvaški jezik: docent dr. Alojz Jembrih in lektorica Vesna Požgaj-Hadži, za književnosti hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezikovnega izraza: redni profesor dr. Janez Rotar, — za makedonski jezik in književnost: docent dr. Dragi Štefanija, — za slovenistični, literarnoteoretični in splošno slavistični del; učitelji in sodelavci, sestavljale: programa za slovenski jezik in književnost ter metodiko pouka materinščine. Primerjalno slovensko jezikoslovje: doc. dr. Alenka Šivic Dular, stara cerkvena slovanščina: višji predavatelj Janez Zor, teorija jezika: prof. dr. Breda Pogorelec, lektorat ruskega jezika Jože Sever, lektorat poljskega jezika mag. Niko Jež, lektorat češkega jezika Albina Lipovec, lektorat slovenskega jezika mag. Hermina Jug Kranjec, ustroj slovenskega jezika, doc. dr. Ada Vidovič Muha, teorija (metodika) pouka slovenske književnosti doc. dr. Olga Kunst Gnamuš, primerjalna književnost prot. dr. Janko Kos, uporabna literarna teorija prof. dr. Matjaž Kmeck 1.3 Lik diplomanta Diplomanti obeh pedagoških usmeritev si ob predmetu hrvaškosrbski/srbohrvaški jezik, mekedonski jezik in književnosti, ki združujeta sinhrono in diahrono jezikoslovje v teoretični in stvarni predstavitvi, pridobijo strokovno znanje, ki jih usposobi za pouk, hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezika, makedonskega jezika in književnosti na \eč stopnjah izobraževanja: za piedmetni pouk na osnovni šoli, za pouk tega predmeta v srednjem usmerjenem izobraževanju, za strokovnega sodelavca kulturnih ustanov in .nadaljevanje študija na tretji stopnji. Poznavanje.hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezika in makedonskega jezika zajema njune zvrstnosti, nezličlce hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezika, zgodovinsko slovnico in dialektologijo, leksikografijo tega jezika in dilerenciranost besedišč, osnove slovenske primerjalne filologije ter pedagoško metodično usposobljenost; to jim omogoča, da prenašajo to znanje na določene ravni učencev in z njimi razvijajo govorne in pisne sposobnosti, v tesni povezavi s poznavanjem narodov, ki jim je ta jezik materinščina. Med študijem si slušatelji pridobe teoretične in praktične metodološke osnove za samostojno strokovno in raziskovalno delo in za interdisciplinarne povezave, zlasti za povezave znotraj celotnega jugoslavističnega in slavističnega področ-ja. Ob predmetu književnosti hrvaškosrbskega/srbohrvaškega jezikovnega izraza in makedonska književnost, ki vključuje primerno poznavanje sloven* ske književnosti in svetovne književnosti z literarno teorijo in metodologijo ter didaktike, si diplomanti obeh pedagoških usmeritev pridobijo visokošolsko, strokovno znanje, ki jih usposablja za pouk književnosti na različnih stopnjah izobraževanja: od predmetnega pouka na osnovni šoli prek vseh vrst pouka tega predmeta v srednjem usmerjenem izobraževanju do strokovnega sodelavca začetnika v visokem šolstvu. Na podlagi zgodovinskega, razvojnega, estetskoteoretičnega in metodološkega obvladovanja teh književnosti od začetkov dp današnjega časa so usposobljeni za samostojno presojanje književnih del, za ustno in pisno oblikovanje takih presoj; to lastnost privzgojijo tudi učencem s pedagoškimi postopki, ki pomenijo uvajanje v samostojno kakovostno branje ob razvijanju njihovih čustvenih in razumskih zmožnosti. Poleg tega se slušatelji med študijem usposobijo za redaktorska, tekstološka, prevajalska, kulturološka in kulturnoanimacijska dela. Diplomanti nepedagoške smeri so usposobljeni predvsem za prevajalsko delo. za delo v uredništvih in lektorstvo. PREDMETNIK 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: pedagoška, družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa: VIP Srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi, VH/f 2.5 Smeri: A — nepedagoška (dvopredmetna) B — pedagoška (dvopredmetna) — Ap, Bp 2.6 Povezanost z drugimi programi in usmeritvami Predhodni programi: Družboslovno-jezikovna dejavnost in Učitelj Zahtevnejši programi: Srbohrvaški in makedonski jezik — MAG_ Srbohrvatska in makedonska književnost — MAG Sorodni programi: SHM se povezuje s študijem slovenskega jezik”in književnosti. Nujna je povezava prav s slovenistiko, da bi se slušatelji usposobili v naši celotni slavistični smeri. Druga možnost je povezava s primerjalnim slovenskim jezikoslovjem. 2.7 Strokovni naslov, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela: A: diplomirani srbohrvatist in makedonist in__ B: profesor srbohrvaškega in makedonskega jezika s književnostmi in___ Stopnja zahtevnosti dela: Vil/l 2.8 Trajanje študija: 4 leta 2.9 Drugi podatki in opombe V dvopredmetnem študijskem programu sta predmeta po zahtevnosti izenačena. Študij Bp je zasnovan tako, da so v njem zajete enake bistvene vsebinske lastnosti kot v študiju Ap. Program se lahko veže samos programom Slovenski jezik s književnostjo ali s programom Primerjalno slovensko jezikoslovje. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali štiriletne programe pedagoške usmeritve, Družboslovno-jezikovna dejavnost. Splošna kultura, Naravosiovno-matematična tehnologija, Upravni tehnik, Ekonomski ali Komercialni tehnik. 3.2 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzgojiteljsko šolo. 3.3 Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, ne pa ustreznega programa ali smeri, morajo opraviti diferencialn/sprejemni izpit izslovenščine oziroma srbohrvaščine ali makedonščine in književnosti, zgodovine in tujega jezika v obsegu programa družboslovno-jezikovna iJejavnost. 3.4 Kandidati, ki so končali manj kot štiri letno srednjo šolo, se lahko vpišejo, če poleg navedenega diferencialnega izpita opravijo dodatni splošni izpit. Ta izpit obsega pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat dokazati, da zna pravilno in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna razgledanost primerna. Pri ustnem delu mora kandidat dokazati, da obvlada znanje, ki ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem štiriletnem programu in je potrebno za vključitev v visokošolski program. 3.5 Kandidatu, ki je končal dosedanji višješolski program, določi pogoje za vključitev visokošolska organizacija. i.b Uelovne izkušnje Za kandidate, ki prihajajo iz srednjega usmerjenega izobraževanja in so g: končali, delovne izkušnje niso nujne. Pri kandidatih, ki prihajajo iz dela (npr sedanji diplomanti PA, če želijo pridobiti visoko izobrazbo), je treba upoštevati tudi delovne izkušnje in uspešnost dosedanjega dela; kandidat lahko tc dokaže z mnenjem delovne organizacije, iz katere prihaja. 3.7 Posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti - telesna in zdravstvena sposobnost opravljati učiteljski poklic - s svojim delom v šoli in z drugimi dejavnostmi uveljavljati humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje - smisel za študij jezikoslovja in literarne vede ter izoblikovane delovni (študijske) navade. Dvopredmetna pedagoška smer, povezava s Slovenskim jezikom in književnostjo. PREDMET Letnik — št. ur 1. Uvod v študij HŠ/SH jezika 30 2. Sociolingvistika 60 3. Uvod v slovansko jezikoslovje 60 4. Stara cerkvena slovanščina 5. Sodobni HS/SH knji/ni jezik 60 75 — 6. Zgodovina HS/SH jezika 75 7. Dialektologija HS/SH jezika 30 8. Stilistika HS/SH jezika 60 9. Lektorat sodobnega HS/SH jezika 90 90 10. Lektorat makedonskega jezika 60 60 11. Hrvaška književnost 60 30 60 60 12. Srbska književnost 30 60 60 60 13. Bosensko-hercegovska književnost 14. Črnogorska književnost 30 30 30 30 30 30 15. Estetika literarne recepcije 30 30 16. Makedonska književnost 95 17. Teorija (metodika) pouka jezika 90 18. Teorija (metodika) pouka književnosti 90 19. Primerjalna književnost 60 20. Teorija jezika 15 21. Ustroj slovenskega jezika 15 22. Lektorat slovenskega jezika 120 23.. Lektorat ruskega jezika 60 24. Lektorat poljskega jezika „ 120 25. Lektorat češkega jezika 120 26. Uporabna literarna teorija — 60 — — Skupni predmeti Filozofske fakultete 90 105 30 15 Pedagoški predmeti Filozofske fakultete 90 75 90 45 Odbitek ur skupnih siavist. predmetov —60 —480 — 165 —90 Čisto štev. ur srbohrvaškega in makedonskega jezika s književnostmi 520 420 485 235 Opomba: Srbohrvatisti-makedomsti pod A ali Bp poslušajo v povezavi s študijem slovenščine skupno predmete pod št.: 3. 4. 9. 17. 18. 19. 2 1.26. od lektoratov pod št. 23 do 25 pa izberejo le enega. Ure naštetih predmetov torej odštejemo. PREDMETNIK SKUPNIH PEDAGOŠKO-PSIHOLOŠKIH PREDMETOV Skupne sestavine programov pedagoške smeri PREDMET 1. 2. ___________________________________._______________P V S P V Pedagoško psihološki predmeti a) obvezni Psihologija za učitelje 45 15 _ _ __ Pedagogika ___ _____ _____ *15 __ Andragogika __ _____ ______ _____ _____ Didaktika __ _____ ______ _____ _____ Izobraževalna tehnologija 15 30 __ ______ _______ Psihološki seminar __ ______ ______ ______ ______ Metodologija preučevanja vzgojno-izobražev. procesa — — — __ _______ Kultura ustnega in pisnega izražanja 15 30 __ ______ ______ Specialna didaktika predmetov A in B (prikazana v predmetnikih strokovnih predmetov) Pedagoška praksa: 4 tedni Organizacija dejavnosti učencev b) izbirni Letnik 3. S P V 30 — — 15 — — — 15 — — 30 10 S 15 20 30 4. P V 15 30 15 30 Skupaj S ur 90 30 30 60 45 45 30 45 45 4 rKC.LtIVIC. 1 rNlK IN UUN1 NAURU PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov Preglednica predmetov srbohrvaškega in makedonskega jezika s ki1)1' nostmi Ji Uvod v slovansko jezikoslovje J2 Uvod v študij HS/SH jezika Jr Teorija jezika ‘-v* Jr Sociolingvistika, jezikovna politika in kultura HS/SH jezika Js Sodobni HS/SH knjižni jezik (s seminarjem) J6 Zgodovina HS/SH jezika J? Dialektologija HS/SH jezika Ja Stilistika HS/SH jezika (s seminarjem) Js Lektorat HS/SH knjižnega jezika Jio Lektorat makedonskega knjižnega jezika Jn Stara cerkvena slovanščina J12 Lektorat slovenskega jezika J13 Ustroj slovenskega knjižnega jezika J14 Lektorat izbranega slovenskega jezika (ruski, poljski, češki) n J15 Teorija (metodika) pouka jezika (isto kot za program Slovenskih jezik) h /s Književnosti srbohrvaškega/hrvaškosrbskega jezikovnega izraza in donska književnost Ki Hrvaška književnost K: Srbska književnost Kr Bosensko-hercegovska književnost Kr Črnogorska književnost Ks Estetika literarne recepcije Kt Makedonska književnost K? Primerjalna književnost k Ks Teorija (metodika) pouka književnosti (enako kot za program S'0 ska književnost) Opomba: Slušatelji, ki vpisujejo SHM — A,-poslušajo začetni izbranega slovanskega jezika Opomba: Vsak študent pedagoške smeri vpiše predmet kultura ustnega in p'111}1 izražanja ali enega od izbirnih pedagoško-psiholoških predmetov. Študent, ki želi poglobiti svoje znanje in usposobljenost za vzgojno-ih žev.alno delo, vpiše več izbirnih predmetov. Pedagoška praksa je oblika organiziranega in načrtovanega študij5! dela, ki omogoča študentom, da podrobneje spoznajo celotno vzgojno-iz< 1 ževalno delo na šoli, da povežejo teoretična spoznanja in praktične izkuš" se uvedejo v poučevanje in druge vidike pedagoškega dela. Praksa traja najmanj štiri tedne, praviloma dva tedna v tretjem in dvat' v četrtem letniku, od tega dva tedna na osnovni in dva tedna na srednj (razen pri predmetih, ki se poučujejo le na srednji šoli). Cilj prakse je, da se študent čim bolj vsestransko seznani z raznimi vidik Usnja in delovanja šole ter njenega povezovanja z okoljem, da ob opazOv; kritični analizi in lastnem aktivnem sodelovanju poveže spoznanja iz cch1' študija in si pridobi osnovno usposobljenost za vzgojno-izobraževaln0* Med prakso študent prisostvuje pouku in ga delno sam izvaja (npr. prS’ poučevanje enega predmeta v enem razredu), tako da opravi vsaj 8 hosp! in dva nastopa pri predmetu A in B, pomaga učitelju mentorju pri posan11 lazah pouka, dela s skupinami slabših ali boljših učencev ali s posaffl^ učenci, npr. pri dodatnem ali dopolnilnem pouku ali v podaljšanem ha Sodeluje v krožkih in drugih dejavnostih (npr. v kulturnih, naravoslovnih vih), spremlja in spoznava potek roditeljskih sestankov, oddelčnih konf«1 razrednih in mladinskih ur ipd. Praksa naj bočim bolj inovativna, zaton4 teka predvsem na šolah, ki uveljavljajo sodobne oblike dela. Prakso opravljajo študentje v skupinah po 4 do 6. Vsako skupino v0$ telj mentor. Program za prakso izdelajo učitelji specialne didaktike v sodelovanji1* dogovoru z učitelji mentorji na šolah. Pri načrtovanju in ovrednotenju^ “•'-Hitiji im ouiciii. rn iiaui luvanju m uvreu noten ju i sodelujejo tudi visokošolski učitelji pedagoško-psiholoških predmetov, jejo študentom retzne onazovalnp in Hmop nairm*» t*»r rarrijn^ jejo študentom razne opazovalne in druge naloge ter dosežke šemi"' ovrednotijo. Na šolah sodelujejo pri delu s študenti tudi drugi učitelji in5' svetovalni delavci. Na praksi pišejo študentje dnevnik in na koncu napišejo o njej Uspešnost opravljene prakse se vpisuje v indeks in je pogoj za opravlja11! plomskega izpita. Praksa se po obsegu in vsebini lahko nekoliko diferencira za tiste štude"1 so že dalj časa poučevali na šoli, ki so jo imeli že v prejšnjem šolanju (na5r£ stopnji ali na PA) ali pa so delali z mladino, npr. v gibanju Znanost ml* 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Natančnejša navodila za izvajanje predmetnika izdela visokošolska o' zacija sama. Oblike dela in navodila za izvajanje so natančno navedena P1 sameznih predmetnih programih. Program se izvaja s predavanji, šemi115 vajami. Pomembne oblik? dela so: seminarski nastopi slušateljev, seffii111 delo, seminarski reterat in koreferat, diplomski referat in diplomsko del° hovo število in izbira so našteti v točki 4.2.2. Sestavni del študija je pedagoška praksa s hospitacijami, nastopi in raz‘ bami. Za ponazarjanje pouka in spoznavanje domovine so obvezne 51,1 no, po strokovnih načelih oblikovane in načrtovane ekskurzije terobish turnih ustanov in šol v različnih predelih domovine in zamejstva. V vsak61* niku študija je potrebna ena enodnevna ekskurzija, v drugem, tretjem i111 tem letniku pa večdnevna ekskurzija po domovini. 4.2.1 Izpite po posameznih letnikih predvidevajo učni načrti pred»,i 4.2.2 Študenti morajo aktivno sodelovati pri vajah in seminarjih; iji'se jim priznajo na koncu študiiskepa leta le nh nHHaii nienpo . 11 c*m 1 v 11 u Nuuciovau pri vajan in seminarjin; ^ seminarji\e jim priznajo na koncu študijskega leta le ob oddaji pisnega* sijskega referata, razen v letniku, ko kandidat bere svoje diplomsko del* diplomo iz smeri H S/S H M Ap, predloži kandidat diplomsko nalogo iz ka) nosil m diplomski referat iz jezika in obrnjeno. Pri smeri HS/SHM Bp pr(‘ kandidat diplomsko nalogo iz književnosti ali iz jezika. V vsakem primefl ali Bp. kandidat diplomsko nalogo v seminarju zagovarja, in sicer do ko* semestra. Diplomski seminar poteka v 4. letniku za Apin Bp, vendar se za App0* v absolventsko leto. 4.3 Učni načrt iz predmetov 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK DIJA . 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Izpiti iz predmeta v okviru študija HS/SHMj in knj.: Pogoji za vpis v 2. letnik so izpiti iz — uvoda v slovansko jezikoslovje — stare cerkvene slovanščina - uvoda v študij HS/SH j. - sociolingvistike ’ lektorata HS/SH j. lektorata makedonskega j. - književnosti HS/SH jez. izraza 1 — lektorata slovenskega j. I Pogoji za vpis v 3. lefnik so izpiti iz - uporabne literarne teorije - sodobnega HS/SH knjižnega jezika II - makedonskega knjižnega jezika - lektorata iz HS/SH jezika - lektorata iz makedonskega jezika - tipološkega pregleda slovenske književnosti ~ lektorata slovenskega knjižnega jezika II književnosti HS/SH jezikovnega izraza II. Pogoji za spis s 4. letnik so izpiti iz ~ lektorata slovenskega jez.ika - ustroja slovenskega jezika . ' dialektologije in zgodovine HS/SH jezika - makedonske književnosti. 2 sto, ske knj dije "ji. fc>v »ji. 2 knji l dav vat( [ekt ker sii 0 diplome ali v okviru diplomskega izpita je treba opraviti še izpite iz Pregleda svetovne književnosti ^ ^tilistike umetnostnega besedila in lingvostilistike HS/SH jezika književnosti HS/SH jezikovnega izraza ^ estetike literarne recepcije * te°rije metodike pouka jezika in književnosti. Idj Pravljene morajo biti seminarske obveznosti za potrditev frekvence. Visoška organizacija prilagaja te pogoje svojim posebnostim. Pogoji za ponavljanje posameznega letnika ske jU^ent 'nhko ponavlja letnik ob pogojih, ki so določeni s Statutom [ ilozof- ^ Svetovanje in usmerjanje med študijem ka u^a!elj dobi informacije oštudiju ob vpisu, med študijem pa na svetu letni- po’Pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstojniku. Posebno ^mbne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področja ir. o možno- stih in interesih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šolanja in izkušenj). 5.4 Pogoji za zaključek študija Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti, predpisane v programu, in pred komisijo uspešno zagovarja diplomsko delo oziroma nalogo, ki jo je prej mentor pozitivno ocenil. Diplomska naloga pod B se razlikuje od diplomskega dela pod A po obsegu in tudi po času za izdelavo, ki naj bo krajši kot za delo pod A. 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 /.a izvajanje minimalnega programa (Bp) potrebujemo vsaj pet habilitiranih visokošolskih učiteljev, dva asistenta in dva lektorja, in sicer dva učitelja za področja predmetov HS/SH jezik, dva učitelja za književnosti HS/SH jezikovnega izraza, enega učitelja makedonskega jezika in književnosti, lektorja HS/SH jezika in lektorja makedonskega jezika, po enega jezikovno in po enega literarno-zgodovinsko usmerjenega asistenta. Ob tem je predvideno, da pri ‘drugih predmetih sodelujejo učitelji in sodelavci iz drugih slavističnih predmetnih skupin. 6.2 Materialni pogoji Študijska smer je povezana s spoznavanjem socialnega okolja, ki jezik govori in iz katerega raste književnost. Zato je treba zagotoviti denar za ekskurzije. ki so pomembne tako z vzgojnega kot s študijskega vidika. Knjižnico je treba sproti dopolnjevati z novostmi s področja jezikov in knji-ževnosti. zajetih v tej študijski smeri. Za lektorsko delo je potreben sodoben fonolaboratorij. Oddelek potrebuje fotokopirni stroj, ker brez besedil ni mogoče organizirati seminarskega dela, avdiovizualna sredstva, in v knjižnici fo-notečno gradivo. Posodobiti je treba tudi predavalnice in poskrbeti,fda bo delo \ njih nemoteno potekalo. 6.3 Znanstvenoraziskovalne možnosti učiteljev in sodelavcev so odvisne od možnosti in potreb posodabljanja in znanstvene osvežitve pedagoškega dela. Ob tem je treba misliti na daljše študijske dopuste v določnih časovnih obdobjih. LVoi) hrv'!. Namen predloga programa za magistrski študij hrvaškosrbskega/srbo-»aku-6!!3 in makedonskega jezika je določiti temeljno znanje, ki ga pridobi 1,1 'azi ,3'P'oni:lnt ,ega študija, začrtati okvire, v katerih se oblikuje znanstveno-|v Z'ovalni profil študenta na tej stopnji ob strokovnih napotkih in spodbudah mentorjev (mentorja in somentorja) in dati navodila za potek študija. Sestavineprogramaso podane povzorcuPREGLEDNICE I Priporočil jHpnivo osnutkov vzgojno-izohraževalnih programov v visokem i/obraže-lu (Ljubljana, marec 19X3). Lik diplomanta .JL ?§'ster srbohrvaškega jezika je listi diplomirani slavist, ki je končal študij ,l „ ^osrbskegtfsrbohrvaškega 'n makedonskega jezika s književnostmi in je cia, Rudijem absolviral tudi kolegij slovenskega jezika in književnosti; s spe-skeIZll;anim in teoretično poglobljenim študijem srbohrvaškega in makedon-6 fa,®?'’ez'ka s književnostmi si je pridobil tehniko in metodologijo znanstveno-fj/. kalnega dela na področju slavističnega jezikoslovja, tako da zna upo-ko\^at' s,rokovna pomagala. Razvil si je sposobnost za kritično presojo jezi-|isi jQ vne problematike in strokovnih del svoje stroke ter je te sposobnosti, znanja ' str rS^neUlciidokaza,zznans,ven'm delom - rnerilom za to stopnjo -magi-sko ° na'0S°- Usposobljen je za vključitev v programirano in kolektivno razi-nji Valno P° mentorju usmerjeno pedagoško-znanstveno delo. Z nadalj-\ se31 s's,ematičnim poglabljanjem v stroko in s sklenjenim strokovnim delom u oh!10?6 razv'd v samostojnega raziskovalca, zrelost za terpa najprej dokaže z 1 ranjeno doktorsko disertacijo. Splošni podatki o programu Šifra programa •2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovje Družboslovna usmeritev Srbohrvaški jezik - MAG ^•5 Študijska področja: !■ Zgodovina HS/SIlj Dialektologija HS/SIlj • Primerjalno jezikoslovje ■ Stilistika umetnostnega besedila (lingvostilistika) bin'® Študij HS/SH in makedonskega jezika na stopnji VII/2 (MAG) se vse-v 'n metodološko povezuje s študijem slovenskega jezika in drugih slo-iij sk.il1 jezikov na isti stopnji. Interdisciplinarno se ob dopolnjenih ali kombi-Skiin'h programih lahko povezuje z vrsto študijev v družboslovni in kulturolo-. Usmeritvi na isti stopnji. Predhodni program je Srbohrvaški in makedonski ' 4'k s književnostmi — VIS, Vll/1. , Strokovni naslov diplomiranca je »mag. .ter srbohrvaškega jezika« ^ dav S*}0?0*’*ien.je za delovne naloge znanstvenega asistenta, višješolskega pre-ii /at 7 daljšo delovno prakso in z delovnimi uspehi tudi za višjega preda-^ e Ja! za zahtevnejše redakcijske naloge. Priporočljiva je tudi zaposlitev nr Srbohrvaški jezik, mag srbohrvatističnih, makedonističnih oziroma južnoslavističnih delovnih mestih in za leTaorate v tujini, za katera sicer zadošča izobrazba le na stopnji VII/1 (VIS), ker bo opravljal delo na višji kakovostni ravni. 2.8 Za redne slušatelje in tiste izdela je predvideno trajanje študija dve leti; za slušatelje ob delu se more enako programirani študij podaljšati na štiri leta. 3. POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Ustrezni predhodni program je HS/SH in makedonski jezik s književnostmi na stopnji Vll/1 (V1Š), in sicer vse smeri; pri dvopredmetnih smereh je želena povezava s slovenističnim programom. 3.2. Preskus znanja za kandidate, ki niso končali pod 3.1 navedenega programa, obsega vse predmete iz področja srbohrvaškega in makedonskega jezika s književnostmi v obsegu tega programa. 3.3 Posebne nadarjenosti: razvit smisel za strokovno delo in znanstvenoraziskovalno metodologijo pri obravnavanju jezikoslovne problematike. 3.4 Kandidat mora obvladati aktivno dva jugoslovanska jezika in en evropski jezik, pomemben tudi v slavistični znanstveni literaturi. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1. Preglednica predmetov 1. 2. letnik letnik Skupni predmeti za vsa študijska področja: Predstandardna evolucija HS/SHj Gramatikografija HS/SHi Leksikggrafija HS/SHj Uvod v problematiko in metodo znanstvenega dela in jezikoslovja Študijsko področje 1: Paleografija (glagolska in cirilska) Jezik hrv. protestantske književnosti Jezik pokrajinskih književnosti Študijsko področje 2: Metodologija terenskega dialektološkega raziskovanja Študijsko področje 3: Kontrastivi HS/SH in slovenskega jezika Teorija stilistike in analiza književno-umetniškega besedila___ 3« — 30 — — 30 30 — 30 — — 30 30 — — 30 Za študijsko področje 2 je potrebno terensko raziskovalno delo. 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Če je sočasno vpisanih vsaj 5 slušateljev na program, se skupni predmeti za vse smeri podajajo v obliki predavanj in seminarjev. Kadar je študentov manj, se pouk skupnih predmetov izvaja ob konzultacijah. Predmeti niso predstavljeni v celotnih kolegijih, marveč z obravnavanjem izbranih poglavij. Za študente ob delu je treba predavanja in seminarje organizirati dvakrat na leto v Srbska in hrvaška književnost, !)< Namen predloga programa za magistrski študij književnosti srbohrv P1 |0jya^'rva^os,'bskega jezikovnega izraza in makedonske književnosti je d ni te ' l lemeljno znanje, ki ga pridobi vsak diplomant tega študija, začrtati okt 1,1 '>b V| ,er'h se oblikuje znanstveno-raziskovalni profil študenta na tej stopi j s tokovnih napotkih in spodbudah dveh mentorjev (mentorja in somente " ln dati navodila za potek študija. Mii'2 ^Slavine programa so podane po vzorcu PREGLEDNICE 1 Priporo v. p.r,Pravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraž ki nlu (Ljubljana, marec 1983). „1 M Lik diplomanta plo a®'s’er ene književnosti srbohrvaškega jezikovnega izraza je tisti i n'i kni-11' slavist’ ki ie končal ŠUldii srbohrvaškega in makedonskega jezik ■tj S|j. Zevnostmi in je med študijem absolviral tudi kolegij slovenske književn * ojl SP?cia,iziran'.m.in teoretično poglobljenim študijem kakega področja e ;l< n.HJiževnosti ali ljudskega slovstva, primerjalnega raziskovanja, kulturol 4 j|, metodološko-didaktičnega vidika srbohrvatistike si je pridobil tehni .. ..fetodolociio znanstveneoa dela Rn7\ il ti ie ... v-oiAnr, ^ «tao' 'n vesc,ne tudl dokazal z znanstvenim delom, merilom za to stopnjo razi ttrS^° na*0?0. Usposobljen je za vključitev v programirano in kolektiv J , »kovalno nll DO mpntnriii 11 k m r5 r tfs n L ^ ^ Ai—r _ p-lltIIVJ^u UNpUson|jen je za v ^ r _______________ ^ dali ■°Valn0 ali P? tnentorju usmerjeno pedagoško znanstveno delo. Z delo 01 s'stemattenim poglabljanjem v stroko in s sklenjenim strokov ČVOD qei - ..... .....v m N NMCUJCIIIIII MIUKOVT i tn se more razviti v samostojnega raziskovalca, zrelost za to pa najprej ( e z ohranjeno doktorsko disertacijo. X SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU ^•1 Šifra programa •2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovje •3 Družboslovna usmeritev •’ Srbska in hrvaška književnost — MAG (VII/2) 2'S Študijska področja: • Zgodovina književnosti novejših dob • Zgodovina književnosti starejših dob • Ljudsko slovstvo ■ Primerjalna literatura — slavistika. s<0Dn"SrtUdli kn.ilzevnosti srbohrvatističnega. makedonističnega področja po site k Ui11/2 o >4 kvi, i' o| !v, i i.; fav< '•jul i; M; 'aik 'Ogli e8a lati: vojt "an 0; 10 ir ta 240 120 120 60 240 30 60 120 30 60 L, Staroruska literatura L, Starejša ruska literatura L4 Ruska literatura 20. stoletja in ruska sovjetska literatura L, Pregled razvoja ruske literarne vede 1.!, Uvod v strukturalno in semiotično obravnavo besedne umetnosti l.7 Teorija in zgodovina ruskega verza l.h Pregled beloruske in ukrajinske literature l.i Pregled ruske kulturne zgodovine L,„ Diplomski literarnozgodovinski seminar M M M 1 e 1 60 30 30 60 60 30 60 60 60 60 OV 150 60 30 30 60 60 30 60 Skupai strokovni predmeti 360 420 390 450 1620 Skupaj skupni predmeti 90 105 30 15 240 Skupai 1860 Po L. 2. in 3. letniku po cn teden delovne prakse 4.1.4 Ruski jezik in književ nost, nepedagoška smer (S,), predmet B PREDMET 1.1. 2.1. 3.1. 4.1. Sku£j Ji J, J.. h J, J« Ji J 10 L, L, L.v L4 L* L„ L», Ln, Ruski knjižni jezik Zgodovina ruskega jezika Stilistika ruskega jezika s prevajanjem Lektorat ruskega jezika Uvod v jezikoslovje Uvod v slovansko jezikoslovje Stara cerkvena slovanščina Ustroj slovanskega jezika Uvod v študij ruske literature Staroruska literatura Novejša ruska literatura Ruska literatura 20. stoletja in ruska sovjetska literatura Pregled razvoja ruske literarne vede Uvod v strukturalno in semiotično obrav navanje besedne umetnosti Pregled ruske kulturne zgodovine Diplomski literarnozgodov inski seminar____________________________ 90 30 60 60 30 30 120 60 120 30 24« 'tl; 60 30 30 60 30 30 30 30 60 30 60 60 Skupaj strokovni predmeti 360 390 330 180 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Natančnejša navodila za izvajanje predmetnika izdela visokošolska organizacija v letnem delovnem načrtu. Oblika dela in navodila za izvajanje so na-tačno navedeni pri posameznih predmetnih programih. Program se izvaja s predavanji, seminarji in vajami. Pomembne oblike dela so: seminarski nastopi, seminarsko delo, seminarska naloga, diplomska naloga in diplomsko delo. Velik delež pri ponazarjanju pouka imajo smiselno načrtovane ekskurzije in obiski kulturnih in znanstvenih ustanov. Za ustrezno izvedbo so zaželene ekskurzije na vzhodnoslovanska območja. Pri pedagoški usmeritve so sestavni del puka pedagoška praksa, hospitacije in nastopi z analizami. 4.2.1 Izpite po posameznih letnikih predvidevajo učni načrti predmetov v točki 4.3. 4.2.2 Udeležba pri vajah in seminarjih mora biti aktivna: zato je treba za priznanje vaj ali seminarja do konca ustreznega študijskega leta obvezno oddati krajši diskusijski referat (razen pri diplomskem seminarju, ker je delo v njem vezano na pisne diplomske naloge in referate). Za diplomo iz ruskega jezika in književnosti pri dvopredmetnem študiju mora slušatelj izdelati diplomsko delo oziroma nalogo in ga uspešno zagovarjati v seminarju: če za diplomsko delo oziroma nalogo izbere temo iz književnosti, mora pri ruskem jeziku izdelati seminarsko nalogo in nasprotno. 4.2.3 Študij ob delu Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in enake študijske obveznosti kot za redni študij; za vse predmete so predvidene individualne konzultacije- 4.2.4 Študij iz dela Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program4n enake obveznosti kot za redni študij. 4.2.5 Delovna oziroma pedagoška praksa se predvideva po en teden med prvim in drugim, drugim in tretjim, ter tretjim in četrtim letnikom. Ta naj vključi študente v neposredni delovni proces v delovnih organizacijah, za katere rusistika vzgaja svoje diplomante oziroma zagotovi v skladu z njihovim znanjem in usposobljenostjo njihovo sodelovanje pri izvajanju določenih strokovnih del in nalog v okviru delovnega programa ustreznih visokošolskih inštitucij in inštitutov. Program se predvidi z letnim delovnim načrtom vsakokrat posebej. Pogoji za vpis v 3. letnik: - izpit iz uvoda v jezikoslovje - izpit iz lektorata ruskega jezika II - izpit iz ruskega knjižnega jezika II - izpit iz stare cerkvene slovanščine I - izpit iz novejše ruske literature II !St 2.1 2.2 2.3 2.4 2.< Cio ovn »Ini :vni leni 'Ule 2/ spe >va atel N 'etc 'est ha 1. h, Hi c S *Vo l. Np, tal i. M. 'lit ta la »oj, »iti itn, tirc •ste, ta 0S| -l0 tolst 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik 5.1.1 Ruski jezik in književnost — St (pedagoška smer. A in B) Pogoji za vpis v 4. letnik: — izpit iz ruskega knjižnega jezika lil — izpit iz zgodovine ruskega jezika I — izpit iz stare cerkvene slovanščine 11 — izpit iz ustroja slovenskega jezika — izpit iz stilistike ruskega jezika s prevajanjem — izpit iz staroruske literature I — izpit iz novejše ruske literature III 2. 1. 2. 3. 2. ta 'ta ta ev ko !ila ta. ta ta ta' Pogoji za vpis v 2. letnik: — izpit iz uvoda v slovansko jezikoslovje — izpit iz lektorata ruskega jezika 1 — izpit iz ruskega knjižnega jezika 1 — izpit iz uvoda v študij ruske literature ■— izpit iz novejše ruskeMiteratdrfe l' 1 1 Do diplome ali v okviru diplomskega izpita je treba opraviti: .„ — diplomsko delo ali diplomski referat (eno iz književnosti, drugo izje?" 3 p po izbiri) — izpit iz ruskega knjižnega jezika l\ — izpit iz zgodovine ruskega jezika 11 (samo /a A) j .- v ■ j izpit iz stilistike ruskega jezika s prevajanjem 1.1 (samo A) itiiteTO. stoletja' in-HfTskešovjets-ke literature' — izpit iz ruske literature' ooooooooo o o O = ^ !zPit izTspecialne metodike pouka ruskega jezika ' jzpit iz pregleda beloruske in ukrajinske književnosti (samo za A) t . lzPit iz ustroja beloruskega in ukrajinskega jezika (samo za A) ' Ruski jezik in književnost Sz (nepedagoška smer), A in B Po, 'Soji za vpis v 2. letnik: ■< ®nako kot pri 5.1.1 lzPit iz pregleda ruske kulturne zgodovine Po, 'Soji za vpis v 3. letnik: enako kot pri 5.1.1 'zpit iz pregleda razvoja ruske literarne vede Po, 'Soji za vpis v 4. letnik: • enako kot pri 5.1.1 % '"'P*'*'/ uvo<^a v strukturalno in semiotično obravnavanje besedne umet- diplome ali v okviru diplomskega izpita je treba opraviti: ' diplomsko delo ali diplomsko nalogo >zpit iz ruskega knjižnega jezika IV — izpit iz zgodovine ruskega jezika II (samo za A) — izpit iz stilistike ruskega jezika s prevajanjem II — izpit iz ruske literature 20. stoletja in ruske sovjetske literature — izpit iz pregleda beloruske in ukrajinske književnosti (samo A) — izpit iz ustroja beloruskega in ukrajinskega jezika (samo A) — izpit iz teorije in zgodovine ruskega verza (samo A) 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1. Kadrovski pogoji Za izvedbo programa so potrebni: 4 visokošolski učitelji, 2 asistenta, 2 lektorja, en visokošolski učitelj oziroma sodelavec za metodiko pouka ruščine in učitelji mentorji za izvedbo pedagoške prakse. 5.2 Pogoji za ponavljanje letnika Študent lahko ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje, ki so določeni s Statutom Filozofske fakultete. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Slušatelj dobi osnovne informacije ob vpisu na svetu letnika, po samoupravnih organih in pri govorilnih urah predstdjnika, mentorja letnika, predmetnega učitelja ali asistenta. 5.4 Pogoji za zaključek študija Študent konča študij, ko je opravil vse obveznosti, predpisane s programom, in pred komisijo uspešno zagovarjal diplomsko delo, ki ga je mentor pred tem pozitivno ocenil. Diplomska naloga pod B se po obsegu in znanstveni teži pa tudi po predvidenem trajanju izdelave razlikuje od diplomskega dela pod A. 6.2. Materialni pogoji Za normalen potek predavateljske dejavnosti potrebujemo 4 opremljene kabinete (sobe za predavatelje in individualne konzultacije) in 2 predavalnici, opremljeni s sodobnimi pripomočki za pouk (diaprojektor, magnetofon, gramofon, projekcijsko platno, priročno knjižnico). Knjižnici je treba zagotoviti stalna sredstva za sprotno popolnjevanje zbirk z domačo in tujo strokovno literaturo in viri, za strokovne revije, za izpopolnitev zbirke fotokopij, za ureditev fonoteke in za ustrezno število izvodov knjig, ki so potrebne pri vajah. Poleg tega je potreben fonolaboratorij z videonapravami za intenzivni študij ruskega jezika kot tujega jezika in za tečaje prevajanja. Potrebujemo 8 pisalnih strojev (4 latinski in 4 cirilski), grafoskop, kseroks, razmnoževalnik, računalniški pisalni stroj s spominom, 2 magnetofona, 2 kasetofona, 2 gramofona. Ruski jezik, mag ^Vod J1' Namen predloga programa za magistrski študij ruskega jezika je določiti l^0 temeljno znanje, ki ga mora pridobitrvsak diplomant tega študija, začrtati ,jjV|^ei v katerih se oblikuje znanstvenoraziskovalno delo študenta na tej stop- 00 strokovnih napotkih in spodbudah mentorja in enega ali več somentor-■ tn dati navodila za potek tega študija. lt Sestavine programa so podane po vzorcu Preglednice 1 Priporočil za pri-i.v° osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraževanju Miljana, marec 1983). M Lik diplomanta "Jagister ruskega jezikoslovja je tisti diplomirani rusist ali profesor ruskega „ j1 a in književnosti, ki si je s specializiranim ter teoretično in metodološko dobljenim študijem ruskega jezika pridobil tehniko znanstvenoraziskovalna dela na področju jezikoslovnih ved; ki ima pregled nad dosedanjim ra- ■ lem ruskega jezikoslovja in jezikoslovnih teroij, zna samostojno uporab-v '.^rokovna pomagala in je razvil sposobnost kritične presoje strokovnih del le stroke; te sposobnosti, znanja in veščine je tudi dokazal s preskusnim Jtstvenim delom (magistrsko nalogo). ^Posobljen je za vključitev v programirano in kolektivno raziskovalno ali ■ Mentorju usmerjeno pedagoško^tnanstveno delo. Z nadaljnjim sistematič-vyPoglabljanjem v stroko in z nepretrganim strokovnim delom se more ra-11 v samostojnega raziskovalca, vendar mora zrelost za to najprej dokazati z 'esno ohranjeno doktorsko disertacijo. j^Lošni podatki o programu •* Šifra programa Posebna izobraževalna skupnost za družboslovje j Družboslovna usmeritev Ruski jezik — MAG j'5 Študijski področji; 2' Ruski sodobni jezik ' Zgodovina ruskega jezika Študij ruskega jezika na stopnji Vll/2 (MAG) se povezuje vsebinsko in ^odološko s študijem drugih jezikov, zlasti slovanskih, in s študijem jeziko-j.Me teorije ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja na isti stopnji. Do-, Mornu je študij ruske književnosti, drugih slovanskih in neslovanskih knji-jhiosti ter linearne teorije na isti stopnji. Interdisciplinarno pa se ob dopol-! "'h programih lahko povezuje z vrsto študijev v družboslovni in kulturni J^ritvi na isti stopnji (zgodovina, sociologija, filozofija itd.). 1 '1 Strokovni naslov diplomiranca je »magister ruskega jezikoslovja«-. Posobljen je za delovne naloge visokošolskega asistenta, višješolskega pre-,[Melja, z daljšo delovno prakso in z delovnimi uspehi tudi za višjega preda-jMja; za asistenta ali strokovnega sodelavca v znanstvenoraziskovalni de-,1,1 organizaciji; za zahtevnejše redakcijske delovne naloge, za strokovno ^ovalno službo v šolstvu. Priporočljiva pa je tudi zaposlitev na delovnih .Sl'h, za katera sicer zadošča izobrazba na stopnji V11/1 (VIS), ker bo avlja! delo na kakovostnejši ravni. »ti 1)1 C^ire, v katerih se oblikuje znanstvenoraziskovalni profil študenta,na tej l9v0(j' °k str°lcovn'l1 napotkih in spodbudah mentorja in somentorjev, in dati ^OD 1 Namen predloga programa za magistrski študij ruske literature je dolo- ettieljno znanje, ki si ga mora pridobiti vsak diplomant tega študija, začr- ‘ ‘ ! j°^ila za potek študija. I(j' ‘ Sestavine programa so podane po vzorcu Preglednice 1 Priporočil za ia rJ° osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraževa-ILjubljana, marec 1983). ^ Lik diplomanta j[^gister ruske literature je tisti diplomirani rusist ali profesor ruskega jezika ■ Cfature, ki si je s specializiranim in teoretično in metodološko pogloblje-l(. študijem ruske literature pridobil metodologijo znanstvenoraziskovalnega ..tla področju literarnih znanosti; ima zanesljiv pregled nad dosedanjim ra-Jem ruske literarne zgodovine in literarne teorije doma in v svetu, zna s pri-»tn uPorabljati strokovna pomagala ter je sposoben kritično presojati lite-^ ® tttttetnine in strokovna dela; te sposobnosti, znanja in veščine je tudi do-v z magistrsko nalogo. Usposobljen je za vključitev v po mentorju vodeno i^-na usmerjeno znanstveno ali znanstveno-pedagoško delo. Z nadaljnjim ijJ^tičnim poglabljanjem v stroko in z nepretrganim strokovnim delom se ^zvijati v samostojnega raziskovalca, vendar mora zrelost za to dokazati P^no ohranjeno doktorsko disertacijo. [J SpLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 6? L f 2 * sitra programa j' * Posebna izobraževalna skupnost za družboslovje 2‘ ^ Družboslovna usmeritev ' 4 Ruska literatura — MAG j'® Studijska področja: 2' Rodovina novejše ruske literature j' Zgodovina starejše ruske literature 2 Kč erarna teor'ja (povezana z rusko literarno-teoretsko tradicijo) . študij ruske literature in literarne teorije na stopnji VII/2 (MAG) se po-)e,vsebinsk° in metodološko s študijem drugih književnosti in študijem "'Jalne književnosti in literarne teorije na isti stopnji, interdisciplinarno , 0® dopolnjenih ali kombiniranih programih lahko povezuje z vrsto študi-2 .jJužboslovni in kulturni usmeritvi na isti stopnji, jen 'štrokovni naslov diplomiranca je »magister ruske literature«. Usposob-!(*ar<23 c*e*ovne nalog6 visokošolskega asistenta, višješolskega predavatelja, 'Sist ° delovno Prakso in z delovnimi uspehi tudi za višjega predavatelja; za t9cjienta ali strokovnega sodelavca v znanstvenoraziskovalni delovni organi-Za zahtevnejše redakcijske delovne naloge; za strokovno svetovalno 2 " v stalnem izobraževanju srednješolskih učiteljev, ti' ^.a redne slušatelje in študente iz dela je predvideno trajanje študija 2 ug«! 240 6« 9O 240 3« 6« 9« 3« 6« 6« 9« 6« m Za študente ob delu se enako programirani študij podaljša na 4 leta. ^OJI zA VKLJUČEVANJE (Vij;, ^slreznf predhodni program je ruski jezik in literatura na stopnji Vil/ ln S*cer 006 smer^ zaželena je povezava s filološkimi programi in s pro- 0ni Primerjalna književnost in literarna teorija. 2.8 Za redne slušatelje in študente iz dela je predvideno trajanje študija 2 leti; za študente ob delu se more enako programiran študij podaljšati na 4 leta. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Ustrezni predhodni program je Ruski jezik in književnost (na stopnji Vll/1 VIS), in sicer za obe študijski področji. 3.2 Preskus znanja za kandidate, ki niso končali pod 3.1 navedenega programa, obsega vse predmete s področja ruskega jezika in jezikoslovne teorije v obsegu tega programa. 3.3 Posebne nadarjenosti: razvit smisel za znanstveno raziskovanje jezikovnih pojavov, samostojen in kritičen odnos do stroke. 3.4 Kandidat za študij mora pred vpisom z izpitom dokazati vsaj pasivno znanje enega zahodnoslovanskega.in dveh zahodnoevropskih jezikov (pri študijskem področju 2 je zaželena latinščina). 4 PREDMETNIKI IN UČNI NAČRTI 4.1 Preglednica predmetov vabilo čim več najboljših strokovnjakov z drugih univerz; to omogoča širjenje strokovnih razgledov. Kadar je vpis manjši, se izvaja pouk skupnih predmetov v obliki konzultacij. Konzultacije pri mentorju in somentorju so individualne. Povezane so s temo magistrske naloge. Mentor in somentor morata na začetku študija izdati program konzultacij in z njim seznaniti študenta. Študent mora poslušati vsa predavanja, se redno in aktivno udeleževati seminarjev in redno prihajati na konzultacije. Med študijem mora opraviti izpite iz štirih skupnih predmetov (dveh mu po dogovoru ali izbiri ni treba opravljati, vendar se mora udeleževati predavanj, seminarjev ali konzultacij) in vse izpite iz predmetov, predvidenih samo a študijsko področje, ki ga vpisuje. 4.3 Učni načrti predmetov ne morejo biti vnaprej določeni, saj se predmeti ne podajajo kot celotni tečaji, ampak v poglobljenih izbranih poglavjih. Predavatelj v skladu s svojim raziskovalnim delom in glede na posebna zanimanja študentov izdela program, ki ga na začetku študija predstavi študentom s strokovno literaturo za dopolnilni individualni študij. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Skupni predmeti ________________________________1. letnik______2. letnik Teorija jezika 30 — Sodobni ruski knjižni jezik 30 30 Zgodovina ruskega jezika Stilistika 30 30 Dialektologija — 30 Metodologija znanstvenega dela 30 — ŠTUDIJSKO PODROČJE 1 Sociolingvistika in psiholingvistika — 30 Novejše ruske jezikoslovne teorije Prevajanje 30 30 ŠTUDIJSKO PODROČJE 2 Zgodovinska slovnica ruskega jezika 30 30 Grški jezik 30 Interpretacija tekstov 30 — Individualne konzultacije v zvezi z magistrsko nalogo pri mentorju (obe študijski področji) 30 30 pri somentorju 30 30 Skupno število ur: Študijsko področje 1 210 210 = 420 Študijsko'področje 2____________________________________270 180 = 450 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Če je sočasno vpisanih vaj 5 slušateljev na program, se skupni predmeti podajajo v obliki predavanj in seminarjev. Obravnavajo se izbrana poglavja. Kadar prevladujejo študentje ob delu, se organizira predavanja in seminarje v obliki strnjenih tečajev dvakrat na leto. Moral bi biti zagotovljen denar za po- 5.1 Kot pogoj za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora slušatelj opraviti izpite iz dveh skupnih predmetov in iz vseh predmetov, ki so v učnem programu predvideni za področje njegovega študija v prvem letniku. Vsi drugi obvezni izpiti morajo biti opravljeni do zagovora magistrske nalo- 5.2 Redni slušatelji in študentje iz dela ne morejo ponavljati letnika; študentje ob delu lahko enkrat ponavljajo vsak letnik. 5.3 Po prvem letniku se študent lahko preusmeri po svoji želji ali po mentorjevem nasvetu z enega študijskega področja v drugo, vendar le znotraj programa in če izpolnjuje pogoje, predpisane za vpis na to področje. V tem primeru mora obveznosti iz predmetov, predpisanih za to področje v prvem letu študija opraviti v drugem letu. 5.4 Pogoji za zaključek študija so uspešno opravljeni predpisani izpiti in uspešen zagovor magistrske naloge, ki sta ji poprej mentor in somentor priznala, da je zrela za obrambo. Zagovor magistrske naloge je javen in poteka po ustaljenem postopku pred vsaj tričlansko komisijo; v njej morata biti mentor in somentor. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Program lahko izvajajo le univerzitetni učitelji z doktoratom (redni in izredni profesorji in docenti). Izjemoma lahko pri predmetih, za katere ni ustreznega habilitiranega strokovnjaka (vendar ne več kot pri dveh), kot so-mentorji sodelujejo priznani strokovnjaki brez ustreznih akademskih naslovov. b.Z Minimalen pogoj za izvajanje programa je primerno opremljena seminarska soba in delovni kabineti za vsakega predavatelja. Zagotovljen mora biti denar za primerno honoriranje predavateljev in za nakup najpotrebnejših knjig oziroma za razmnožitev kopij obravnavanih besedil in najpomembnejših strokovnih člankov. Zaželena so tudi materialna sredstva Za povabilo čim več tujih strokovnjakov. Ruska književnost, mag 3. 2 Preskus znanja za kandidate, ki niso končali pod 3.1. navedenega programa, obsega vse predmete s področja ruske literature in literarne teorije v obsegu tega programa. 3. 3 Delovne izkušnje pri vseh treh smereh niso potrebne. 3. 4 Posebne nadarjenosti: razvit smisel za obravnavanje literarno estetskih in teoretskih vprašanj. 3. 5 Kandidat za študij mora pred vpisom z izpitom dokazati vsaj pasivno znanje enega zahodnoslovanskega jezika in dveh zahodnoevropskih jezikov (angleščina, francoščina, nemščina). 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1 Preglednica predmetov 1.letnik 2.letnik Skupni predmeti za študijski področji 1 in 2: Starejša ruska literatura 30 — Novejša ruska literatura 30 30 Sodobna ruska literatura — 30 Izbrana poglavja iz literarne teorije 60 — ŠTUDIJSKO PODROČJE 1: Analiza umetniškega teksta 30 — Dinamika žanrskih sistemov in struktur v 19. in 20. stoletju — 30 ŠTUDIJSKO PODROČJE 2: Poetika starejše ruske literature 30 — Tekstina kritika — 30 Grški jezik 60 30 Starocerkvenoslovanščina 30 30 Individualne konzultacije v zvezi s temo magistrske naloge (na vseh študijskih področjih) — 30 pri mentorju 30 30 pro somentorju 30 30 Skupno število ur na študijskem področju 1 180 150 = 230 na študijskem področju 2 270 210 = 480 ŠTUDIJSKO PODROČJE 3: Metodologija 30 — Stilistika 30 — Poetika 30 — Struktura umetniškega teksta 30 30 Verzologija 30 — Genologija Semiotika — 30 30 Literarna sociologija in psihologija — 30 Zgodovina ruske (in sovjetske) literarne vede/znanosti 30 — Skupno število ur na študijskem področju 3 240 180 = 420 4. 2 Navodila za izvajanje predmetnika Če je sočasno vpisanih vsaj 5 slušateljev na program, se skupni predmeti podajajo v obliki predavanj in seminarjev. Predmeti niso predstavljeni v celotnih tečajih, marveč z obravnavanjem izbranih poglavij. Kadar prevladujejo študentje ob delu, je treba predavanja in seminarje organizirati dvakrat na leto v obliki strnjenega tečaja. Če dopušča denar, in tako bi moralo biti, se za pre- davatelje povabi čim več najboljših strokovnjakov z drugih univerz SFRJ in tudi iz tujtfie; to omogoča slušateljem širino strokovnih razgledov in možnost kritične primerjave različnih metodoloških postopkov. Kadar je vpis manjši, se tudi pouk skupnih predmetov izvaja v obliki konzultacij. Če ni vpisanih vsaj 5 kandidatov na posamezno študijsko področje, se tudi predmeti, predvideni samo za fo smer, izvajajo v obliki konzultacij. Konzultacije pri mentorju in somentorju so vedno individualne. Povezane so s temo in metodo magistrske naloge. Mentor in somentor morata na začetku študija izdelati program konzultacij in z. njim seznaniti študenta. Študent mora poslušati vsa predavanja, se redno in aktivno udeleževati seminarjev in redno prihajati k dogovorjenim konzultacijam. Med študijem mora opraviti izpite iz treh od štirih skupnih predmetov (enega mu po izbiri ali dogovoru ni treba opravljati, čeprav ne sme izpustiti predavanj, seminarjev ali konzultacij iz tega predmeta) in vse izpite iz predmetov, predvidenih samo za študijsko področje, ki ga vpisuje. 4. 3 Učni načrti predmetov ne morejo biti vnaprej določeni, saj se predmeti ne podajajo v količinsko celotni obliki, marveč v kakovostno poglobljenih izbranih poglavjih. Predavatelj, ki je predvidoma najboljši strokovnjak na svojem področju, v skladu s svojim raziskovalnim delom in glede na prevladujoča posebna zanimanja študentov izdela program, ki ga na začetku študija predstavi študentom s strokovno literaturo za dopolnilni individualni študij. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 5.1 Kot pogoj za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora slušatelj opra-\ iti izpite iz skupnih predmetov in predmetov, ki so v učnem programu predvideni za področje njegovega študija v prvem letniku. Vsi drugi obvezni izpiti morajo biti opravljeni do zagovora magistrske naloge. 5. 2 Redni slušatelji in študentje iz dela ne morejo ponavljati letnika; študentje ob delu pa lahko po enkrat ponavljajo letnik (prim. točko 2. 7). 5. 3 Po prvem letniku se študent lahko po svoji želji ali po mentorjevem nasvetu preusmeri z enega študijskega področja na drugo, vendar le znotraj programa, in če izpolnjuje pogoje, predpisane za vpis na to področje. V tem primeru mora obveznosti iz predmetov, predpisanih za to področje, v prvem letu študija, opraviti v drugem letu. 5. 4 Pogoj za zaključek študija so uspešno opravljeni predpisani izpiti, absol-virane obvezne praktične skušnje in uspešen zagovor magistrske naloge, ko sta poprej mentor in somentor priznala, da je zrela za obrambo. Zagovor magistrske naloge je javen in poteka po ustaljenem postopku pred vsaj tričlansko komisijo; v njej morata biti mentor in somentor. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6. 1 Program lahko izvajajo le univerzitetni učitelji z doktoratom (redni in izredni profesorji in docenti). Izjemoma lahko pri predmetih, za katere ni ustreznega habilitiranega strokovnjaka (vendar ne več kakor pri dveh), in kot somentorji sodelujejo priznani strokovnjaki brez ustreznih akademskih naslovov. 6. 2 Minimalen pogoj za izvajanje programa je primemo opremljena seminarska soba, kjer ne moti dela hrup od zunaj in delovni kabinet za vsakega predavatelja. Zagotovljen mora biti tudi denar za primemo honoriranje predavateljev in za nakup ustreznega števila najpotrebnejših strokovnih knjig oziroma za razmnožitev kopij obravnavanih besedil in najpomembnejših strokovnih člankov. Zaželena so tudi materialna sredstva za povabilo čim več tujih strokovnjakov (za potne stroške ih stroške bivanja). s Angleški jezik in književnost, VIS LlK] 1 L Pr hiter ■ sebuje program študija angleškega jezika in književnosti za prido-ošolske in višješolske izobrazbe. I. A H. A i jezik 'ta in ameriška književnost Pr stvet tvom anal'. zofsk' dentii derrn visok Stati, Ljub; bori:, tutu 1 . vzgojno-izobraževalnih programov, ki ga dajemo v razpravo znan-kulturnim, vzgojno-izobraževalnim organizacijam, strokovnim druš-žbeno-političnim teles;om in posameznikom, temelji na izkušnjah in ■ Cinkovitosti dela Oddelka za germanske jezike in književnosti Filo-tultete. Katedre za germanske jezike in književnosti Pedagoške aka-Mariboru in Oddelka za tuje jezike in književnosti Pedagoške aka-, jubljani. Izhaja iz smotrov in nalog, kot so izoblikovane v Zakonu o solstvu, Zakonu o usmerjenem izobraževanju,‘Zakonu o osnovni šoli, Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Statutu Filozofske fakultete v r, Statutu Univerze v Mariboru, Statutu Pedagoške akademije v Mari-itutu VTO predmetni pouk na Pedagoški akademiji v Mariboru in Sta------ . agoške akademije v Ljubljani in iz narodnega pomena stroke. Kot doslej je uidi pričujoči Predlog nastal ob nenehnem dopolnjevanju z znanstve-no-ra> e kovalnimi dosežki stroke in njenih pomožnih ved; pri tem primerjalno upošte a vzgojno-izobraževalne programe sorodnih ustanov v SFRJ in v tujini. Predlog upošteva Smernice in Priporočila za pripravo vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraževanju. Predlog so oblikovali učitelji in sodelavci Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, Katedre za germanske jezike in književnosti Pedagoške akademije v Mariboru in Oddelka za tuje jezike Pedagoške akademije'v Ljubljani. Pri tem so bili upoštevani predlogi študentov in uporabnikov, sklepi posameznih samoupravnih organov navedenih vzgojno-izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih ustanov ter usklajevalnih sestankov delovnih skupin strokovnih svetov Posebne izobraževalne skupnosti za družboslovno in Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. 1.1 Namen predloga, sestavljale! Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) uvaja nove družbene odnose tudi v pedagoško šolstvo. Njegov namen je bil omogočiti prosvetnim delavcem, delovnim ljudem in občanom pravico in dolžnost, da načrtujejo, organizirajo in razvi jajo usmerjeno izobraževanje kot eno bistvenih sestavin družbenega življenja. Uresničevanje vsebine Zakona o usmerjenem izobraževanju je narekovalo tudi pripravo novih vzgojno-izobraževalnih programov (v nadaljevanju VIP). Še istega leta je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje pripravil smernice za oblikovanje VIP v usmerjenem izobraževanju. Z novimi VIP-i naj bi zboljšali kakovost vzgoje in izobraževanja, hkrati pa odpravili razdrobljenost in nepovezanost srednjega in visokega šolstva ter ga bolj smotrno organizirali. V letu 1982 so bile sprejete prve programske zasnove, ki bi naj uveljavile enotna načela pri usposabljanju pedagoških delavcev za vse stopnje izobraževanja. Izobraževanje učiteljev osnovne šole in usmerjenega izobraževanja naj se za isto stroko zagotavlja v enem programu, vendar z izbirnimi smermi oziroma predmeti. Maja 1983 so delovne skupine visokošolskih organizacij pripravile osnutke programskih jeder kot bistvenega elementa pri oblikovanju VIP-ov. Programska jedra s področja družboslovnih, naravoslovnih ter pedagoško-psiholoških predmetov so podlaga, na kateri so zasnovani VIP za pedagoško in družboslovno usmeritev. S tem predlogom so usklajeni v zgo j n o- i zob ra že v a 1 n i programi navedenih organizacij z našim vzgojno-izobraževalnim sistemom. Sestavljala predloga so vsi delavci Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, Katedre za germanske jezike in književnosti Pedagoške akademije v Mariboru in Oddelka za tuje jezike in književnosti Pedagoške akademije v Ljubljani. Delo so usklajevali: prof. dr. Mirko Jurak, prof. dr. Mirko Križman in višja predavateljica Marjana Kordaš. 1.2 Lik diplomanta Diplomant angleškega jezika in književnosti je strokovno usposobljen za učitelja tega predmeta v osnovnem in srednjem izobraževanju in za druge poklice, ki zahtevajo visoko izobrazbo le stroke (prevajalci, korespondenti itd.). Slušatelji lahko študirajo anglistiko kot pedagoško ali nepedagoško smer. Pri pedagoški smeri visokošolskega>študija diplomanti pridobe z diplomo naslov profesor angleškega jezika in književnosti, pri nepedagoški smeri pa naslov diplomirani anglist. Študenti nepedagoške smeri si lahko pridobe višješolsko diplomo z naslovom anglist že po dveletnem študiju in po opravljenih končnih izpitih. Ta diploma jih kvalificira za dela, pri katerih se zahteva ustrezno znanje angleškega jezika (npr. napovedovalci, referenti, delavci v turizmu itn.). Kot kulturni in pedagoški delavec in samoupravljalecje diplomant usposobljen za delovanje v širšem družbenem okolju, za samostojno spremljanje stroke in ustvarjalno uporabo znanja. Angleški jezik mora teoretično in praktično dobro obvladati, spoznati mora tudi njegov fonološki in slovijjčni sistem, tako da ga bo znal podajati svojim učencem na osnovni šoli in v raznih VIP-ih srednjega izobraževanja na njim dostopen način. Pri tem'je posebno pomembno poznavanje področij interference materinega jezika. Prav tako mora poznati književnost in kulture angleško govorečih območij. Pri pedagoški smeri si mora študent pridobiti ustrezno znanje iz pedagoško-androgoškega, psihološkega in metodičnega področja za uspešno vodenje vzgojno-izobraževalnega prečesana vseh stopnjah. Pri skupnih predmetih spozna študent zakonitost tega procesa, njegovo marksističnozasnovanost ter potrebe p8 posodabljanju. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško in Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Pedagoška in družboslovna smer 2.4 Ime in vrsta programa: Angleški jezik in književnost, VIS/VŠ 2.5 Smeri: S! pedagoška, dvopredmetna smer VIS 52 nepedagoška, dvopredmetna smer VIS 53 nepedagoška, dvopredmetna smer VŠ Zahtevnejši programi: Angleški jezik - VIP MAG, VT1/2 Angleška književnost — VIP MAG. V! 1/2 Prevajanje - VIP IZS, VU/2 Sorodni program: drugi jezikovni programi 2.7 Strokovni naslovi: Smer Strokovni naslov Dela in naloge Stopnja zahtevnosti dela Sl profesor angleškega jezika in književnosti profesor Vil 1 S2 diplomirani anglist prevajalec, korespondent VII 1 S3 anglist napovedovalec, referent, delavec v turi/mu VI 1 2.8 Trajanje študija Trajanje študija po programu: 4 leta Trajanje študija po smereh; S i pedagoška smer, 4 leta 52 nepedagoška smer. 4 leta 53 nepedagoška smer, 2 leti magistrski program, 2 leti specializacija (po VIS), i leto in pol Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV uslro1 |«u 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednjo šolo, če so se vsaj 280 ur učili angleški jezik. 3.2 Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, vendar ne ustreznega programa ali smeri, morajo opraviti diferencialni sprejemni izpit. !z predmetov, ki so jih kandidati pridobili v ustreznem obsegu v štiriletnih programih, ne opravljajo preskusa znanja. Pri diferencialnem sprejemnem izpitu mora kandidat pokazati smisel za študij književnosti na podlagi pogovora o slovenskih klasičnih pisateljih in delih iz angleške književnosti. Kandidat pokaže znanje jezika, ki si ga je pridobil v štiriletni srednji šoli, s pisnim in ustnim izpitom. Pisni izpit obsega krajši narek v angleškem jeziku in prevod iz slovenščine \ angleščino. Ustni izpit obsega branje in razlago krajšega angleškega besedila. 3.3 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo kandidati, ki so pred uvedbo usmer jenega izobraževanja končaligimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzgojiteljsko šolo, če so se učili angleščine vsaj 280 ur.' > 3.4 Kandidati, ki so končali manj kot štiriletno srednjo šolo, se lahko vpišejo, če poleg navedenega diferencialnega izpita oprav ijo dodatni splošni izpit. Ta izpit obsega pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat dokazati, da zna pravilno in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna razgledanost primerna. Pri ustnem delu mora kandidat dokazati, da obvlada /nanje, ki ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem štiriletnem programu in je potrebno za vključitev v visokošolski program. 4.1 Angleški jezik in književnost kot predmet A — pedagoška sffle5 4.2 Angleški jezik in književnost kot predmet B — pedagoška smel\ 4.3 Angleški jezik in književnost kot predmet A — nepedagoška sfl1" 4.4 Angleški jezik in književnost kot predmet B — nepedagoška sif*1 4.5 Angleški jezik in književnost (prva stopnja) — nepedagoška sif8 SI*L( 2,2 p •4 li SKUPNI SPLOŠNI PREDMETI PREDMET 1. Letnik 2. 3. 4. SLO in DS 60 45 — Filozofija 60 — — Politična ekonomija 30 — — — Sociologija 30 — — — Politologija 30 — — — Naravoslovje (obvezni, izbirni) ~ — 45 — 'tie, Ve 2.6 f SKUPNI PEDAGOŠKO-PSIHOLOŠKI PREDMETI Vi !v'ja M id! K'u Velja skupni predmetnik pedagoško-psiholoških predmetov z navo1 pedagoško prakso (glej VI PSrbohrv aški in makedonski jezik s književno*1 j. PREDMETNIK I VIS PROGRAM: ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST. PEDAGOŠKA SMER PREDMET 1. Letnik 2. 3. Sl 4 Angleški jezik (P, V) 180 150 150 150 Fonetika knjižne angleščine (P, V) 60 30 — — Teorija jezika (P) — (obvezni izbirni predmet) . — — — 30 Uvod v germansko primerjalno jezikoslovje (P) — (Obvezni izbirni predmet) - 30 — — Uvod v zgodovino angleščine (P) — 30 — — Angleška historična slovnica (P, S) — — 60 75 Pregled angleške književnosti (P, S) 120 120 — — Moderna angleška književnost (vključno s književnostjo angleško govorečih narodov) — (P, S) — — 120 120 Ameriška književnost (P, S) . — 30 30 Angleška in ameriška literarna teorija (P) — — — 30 Metodika pouka angleščine — — 60 45 •1< '2 F V f;1 V; 2.6 ] litie J.0V Pcdagoško-andragoška delovna praksa: v 3. letniku en teden in v 4. letniku dva tedna. ;ta t V '?teš "Hit Sun PREDMETNIK II vit VIS PROGRAM: ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, NEPEDAGOŠKA SMER — Pri nepedagoški VS usmeritvi mora slušatelj med letom opra predpisane vaje iz prevajanja in ob koncu letnika izpit iz teorije prevaj* — Vrstni red izpitov, navedenih v prejšnji alinei, je poljuben. Pri nepedagoški usmeritvi ima študent v 1. in 2. letniku iste strokovne predmete kot študent, ki vpisuje pedagoško usmeritev (in tudi skuprffe pedagoško-psihološke predmete), v 3. in 4. letniku pa ima namesto pedagoško-psihološkilj predmetov, metodike pouka angleščine in praktikuma interesnih dejavnosti po 15 ur predavanj in po 75 ur seminarja iz prevajanja. Tako se študent VIS programa lahko šele po drugem letniku odloči za ustrezno usmeritev. 3. letnik — Za vpis v tretji letnik mora študent opraviti vse izpite enega od" predmetov dvopredmetne skupine (razen izpita iz snovi uvod v gerrna* primerjalno jezikoslovje in uvod v zgodovino angleščine). Za potrditev p1' posamične izpite iz obeh pre* semestra mora študent opraviti še vse druge posamične izpite i tov dvopredmetne skupine za drugi letnik. b iv« Sl, PREDMETNIK III VŠ PROGRAM: ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, NEPEDAGOŠKA SMER Pri nepedagoški VŠ usmeritvi ima študent v 1. in 2. letniku iste strokovne predmete kot študent, ki vpisuje pedagoško usmeritev, le namesto pedagoško-psiholoških predmetov ima v vsakem letniku po 15 ur predavanj in po 75 ur seminarja iz prevajanja. — Pred opravljanjem diplomskega izpita iz književnosti angleško gOv< ”1 čih narodov in diplomskega izpita iz jezika (anglistika kot drugi predmet)1" “ slušatelj napisati in zagovarjati seminarsko nalogo ali iz historične slovni1" 3 modernega jezika ali iz književnosti. Ž1 — Ob koncu tretjega letnika opravlja študent, ki študira anglistik0, drugi predmet, delni diplomski izpit iz angleške in ameriške književno*11 delni diplomski izpit iz angleškega jezika. , ----1. • • t ivt • •« • ■ — Delni diplomski izpit iz modernega nagleškega jezika je pisni in' 1 " ' ' i >i • ------ts:i— i - — *' 4*-*•' —“I NAVODILA ZA IZVAJANJE PREDMETNIKA Za delni diplomski izpit iz angleške in ameriške književnosti mon dent poznati angleško književnost od začetka predromantike in nastani«* mana, celotno ameriško književnost ter pregled književnosti angleško go'1 čih narodov. Slušatelj mora poznati snov, ki jo je poslušal na predavanjil1!, t>( bila obravnavana na seminarjih ter spada v prej navedeni literarnozgodo'" ^ časovni okvir. Predmetnik je sestavljen tako, da ne preseže števila skupno dovoljenih ur za študij tega predmeta. Izvedbeni predmetnik bo vsaka visokošolska organizacija določila v svojem letnem delovnem načrtu. Program Pedagoške akademije Maribor je enak dvopredmetnemu programu pedagoške smeri Filozofske fakultete v Ljubljani. Manjše razlike so v skladu s smernicami in so natančneje določene v izvedbenem predmetniku. Glede na dopustne razlike v predmetniku za stroko, skupne in pedagoško-psihološke predmete in glede na razmerja v dvopredmetni skupini uveljavlja Pedagoška akademija Maribor različnosti, ki iz tega izhajajo. — Slušatelji, ki študirajo anglistiko kot prvi predmet, morajo ob koncu1 ^ jega letnika opraviti pisni izpit iz angleške stavčne sintakse, ki je pogoj za v " osmi semester. - Pri nepedagoški smeri mora sluštatelj med letom opraviti vse predp!** »e vaje iz prevajanja in ob koncu letnika izpit iz teorije prevajanja. " UČNI NAČRTI 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik, za ponavljanje letnika in zaključek študija so navedeni v časovnem zaporedju študija. Usmerjanje in svetovanje poteka nepretrgano vsa štiri študijska leta. 4. letnik - Pred opravljanjem diplomskega izpita, ki obsega diplomski izpit gleškega jezika in diplomski izpit iz književnosti angleško govorečih nam mora slušatelj opraviti izpita iz snovi angleškobesedotvorje in iz anglešk* storične slovnice (ob koncu osmega semestra). Napisati in zagovarjati met* plomsko nalogo ali iz historične slovnice ali iz modernega jezika ali iz knjl! nosti. - Diplomski izpit izangleškega jezika je pogoj za opravljanje diplom** izpita iz književnosti angleško govorečih narodov. Diplomski izpit je pi*f ustni. * - Za diplomski izpit iz angleške in ameriške književnosti mora š11" poznati angleško književ nost od začetka predromantike in nastanka ro"11 celotno ameriško književnost ter pregled književnosti angleško govoreči" 2.6, Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: Ime predhodnega programa: Družboslovno jezikovna dejavnost in Učitelj Vrsta: SR Stopnja: V 1. letnik - Vsak slušatelj mora opraviti pri lektorskih vajah po dva testa na semester. - Ob koncu prvega semestra je obvezen kolokv ij iz angleške mortologije in iz angleškega glagola. Študent, ki ne opravi obeh testov iz lektorskih vaj pozitiv no, mora opravljati ob koncu drugega semestra tudi kolokvij iz teh vaj. Opravljeni kolokvij po prv em semestru je pogoj za opravljanje letnega izpita i/ angleškega jezika (moderni angleški jezik I). - Ob koncu prvega letnika opravljajo slušatelji letni pisni izpit iz morfologije, angleškega glagola in ustni izpit iz lektorskih vaj. Študent, ki ne oprav i pozitivno testov iz lektorskih vaj. mora opravljati ob koncu leta tudi pisni izpit i/ teh vaj. - Izpita iz snov i moderni angleški jezik 1 in iz pregleda angleške književnosti 1 (starejša angleška književnost, novejša angleška književnost in prosemi-nar) sta pogoj za vpis v drugi letnik. - Pri nepedagoški VŠ usmeritvi mora slušatelj med letom opraviti vse predpisane vaje iz prevajanja in ob koncu letnika izpit iz teorije prevajanja. vciumu (tiiivusivu Riijizcvmzsi ici picgicu Mijizcvnosu angiesKO govois-v- rodov. Sluštelj mora poznati snov, ki jo je poslušal na predavanjih in ki j{, obrav navana na seminarjih ter spada v prej navedeni lifferarnozgodovins"1 sovni okv ir. Diplomski izpit je pisni in ustni. Pisni izpit traja tri ure in jep° segu snovi enak ustnemu delu izpita. - Pri nepedagoški usmeritvi mora slušatelj med letom opraviti vse p""1 sane vaje iz prevajanja in ob koncu letnika izpit iz teorije prevajanja- 5.2. Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Študent lahko ponavlja letnik, če izpolni pogoje, ki so določeni s Ststll‘ Filozofske fakultete v Ljubljani. 5.3. Svetovanje jn usmerjanje med študijem Slušatelj dobi osnovne informacije o študiju ob vpisu, med študijem f’ ■ “"t letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstoj" Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področj*| m o/no vi ih in interesih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šola11) izkušenj. 2. letnik — Izpit iz predmeta fonetika knjižne angleščine ob koncu tretjega semestra je pogoj za opravljanje letnega izpita iz angleškega jezika (moderni angleški jezik 11) oziroma višješolske diplome (nepedagoška smer). — Iz predmetov uvod v primerjalr o germansko jezikoslovje in uvod v zgodovino angleščine je skupen izpit. Ai glisti, ki nameravajo opravljati višješolsko diplomo (nepedagoška smer), morajo ta izpit opraviti pred diplomskim izpitom. Slušatelji, ki študirajo angleški jezik in književnost kot drugi predmet, ga morajo oprav iti pred opravljanjem diplomskega izpita iz angleščine; slušatelji. ki študirajo anglistiko kot prvi predmet, ga morajo oprav iti pred šestim semestrom. — Študenti opravljajo pp drugem letniku izpit iz snovi moderni angleški jezik II in iz elizabetinske dramatike. Snov predmeta Angleški roman 1*9. jn 20. stoletja je del diplomskega izpita. 5.4. Pogoji za zaključek študija j Študent konča študij, ko je opravil vse obveznosti, predpisane s progra1* 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA '6.1 Kadrovski pogoji Sedanje stanje: 4 učitelji. 10 sodelavcev in 2 tuja predavatelja. — j- . v... j „. t us.nv.iji, i \z iv/uv-itn vv. s in tuja [ti v-ua v a iv_ tja. « . '■ /a izvedbo programa potrebujemo: asistenta za angleško književnost- »to delav ca ali učitelja za prevajanje v angleščino, asistenta za historično sl0’ in sodelavca za metodiko angleškega jezika in književnosti. , Pri načrtovanju kadrovskih potreb je treba upoštevati tudi številoštu^" 6.2 Materialni pogoji , Za izvedbo programa je potrebno: 5 predavalnic, 2 fonolaboratorij«>v j netoloni, 4,,,kasetofoni, S grafoskopov. 1 diaprojektor,<1 kseroks.gš-P15 strojev, avdiovizualna sredstva in knjižnica s sodobno literaturo Pr, lkcn "»IH '»ali te slie M; % Prit l'K diplomanta jj^ister angleškega jezika je strokov njak, ki s podiplomskim študijem ra-a ‘n dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti, poglablja in širi teoretično I "Okovno znanje, se izpopolnjuje v metodi raziskovalnega dela ter se tako *uje v naloge stroke. PODATKI PROGRAMU ^OŠNI j ! j^ra programa d “osebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev v'. Usmeritev: družboslovna <•4 I m vrsta programa: Itne in v- Programa: Angleški jezik 2.6PoMA° “vezanost z drugimi programi v usnteritvi Angleški jezik, mas Ime predhodnega procrama: Ancleški jezik s književnostjo Vrsta: VIS, V1I/2 mora pokazati na izpitu tudi znanje iz angleškega jezika s književnostjo v obsegu, ki se zahteva za pridobitev ustrezne diplome na visokošolski ravni. 2.7 Strokovni naslov, značilnosti dela in naloge, stopnja zahtevnosti deia Strokovni naslov: Magister angleškega jezika Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.8 Trajanje študija: 2 leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V študij za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo v isoke strokovne izobrazbe iz angleškega jezika s književ nostjo ter uspešno oprav ljen sprejemni izpit. Na sprejemnem izpitu mora kandidat dokazati, da poleg angleščine aktivno obvlada še en svetovni jezik, ter da spremlja problematiko stroke, kandidat, ki ni končal programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz angleškega jezika s književnostjo, ampak program kake druge vede. 4 PREDMETNIK Ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrti oblikujejo v sakokrat posebej glede na temo magistrskega dela. Študij poteka s konzultacijami, ob katerih se kandidat seznanja z viri ter z literaturo, ki se nanašajo na temo njegove naloge, obenem pa preverja postopke in dosežke svojega dela. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Obveznosti, ki jih mora kandidat izpolniti do konca študija, so razvidne iz predmetnika in učnega načrta. S temi je predvidena tudi izdelava magistrske naloge, ki mora dokazati kandidatovo sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo in javnim zagovorom magistrskega dela. K diplomanta agister angleške književnosti je strokovnjak, ki s podiplomskim študijem 'la in dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti, poglablja in širi teoretično Tokovno znanje, se izpopolnjuje v metodi raziskovalnega dela ter se tako oi' K'uje v naloge stroke. ^Tošni ^ifra programa Posebna izobraževalna skupnost za družboslov no usmeritev Usmeritev: Družboslovna Clme in Povezanost z drugimi programi v ■smeritvi j predhodnega programa: angleški jezik s književnostjo PODATKI O PROGRAMU vrsta programa ma * —“ '' 4a: MAG programa: Angleška književ nost Angleška književnost, mag Vrsta: VIS. VI1/2 2.7 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokov ni naslov : Magister angleške književ nosti Stopnja zahtevnosti dela: V! 1/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.8 Trajanje študija: 2 leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V podiplomski študij za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visoke strokovne izobrazbe iz angleškega jezika"s književnostjo in uspešno opravljen sprejemni izpit. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat dokazati, da poleg angleščine aktivno obvlada še en svetovni jezik ter da spremlja problematiko stroke, kandidat, ki ni končal programa za pridobitev v isoke strokovne izobrazbe iz angleškega jezika s književ nostjo. ampak program kake druge vede. mora pokazati na izpitu tudi znanje iz angleškega jezika s kn jiževnostjo v obsegu, ki se zahteva za pridobitev ustrezne diplome na visokošolski rav ni. 4 PREDMETNIK ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrti oblikujejo vsakokrat posebej glede na temo magistrskega dela. Študij poteka s konzultacijami, ob katerih se kandidat seznanja z viri ter z literaturo, ki se nanašajo na temo njegove naloge, obenem pa preverja postopke in dosežke svojega dela. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Obveznosti, ki jih mora kandidat izpolniti do konca študija, so vidne iz predmetnika in učnega načrta. S temi je predvidena tudi izdelava magistrske naloge, ki mora dokazati kandidatovo sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo in javnim zagovorom magistrskega dela. j ,vodno pojasnilo: Specializacija spada v podiplomsko anglistično izobraže-le- Programirana je za pisno strokovno (znanstveno-tehnično) prevajanje, i:8 ^poslovno prevajanje in ne za sočasno ali zaporedno ustno tolmačenje. penjena je diplomiranim anglistom, zlasti zaposlenim, ki se ukvarjajo z ™ško.slovenskim in slovensko-angleškim strokov nim prevajanjem. Po za-t11 traja najmanj tri semestre, vsak semester traja 12 tednov. "'“ter specializacije je usposobiti slušatelje za visoko kakovostno samo- Slovensko-angleško prevajanje, ''ENSKO-ANGLEŠKO PREVAJANJE stojno slov ensko-angleško prev ajanje in s tem neposredno večati slovenskemu združenemu delu učinkovitost in kulturni ugled. Za fakulteto je to eden od načinov vključevanja v združeno delo. Slušatelj, ki specializacijo uspešno dokonča, dobi posebno specialistično diplomsko spričevalo, s katerim mu je priznan naslov PREVAJALEC SPECIALIST. Program specializacije obsega: - predmetnik - specialistično nalogo Preglednica izpitov PREDMET po semestru 1. 2. 3. Teorija prevajanja \ — Slovenski jezik X Dni/ha in kultura X — Angleško-slovenska kmitrastivna slovnica — X X Splošne vaje i/. prevajanja v angleščino Posebne vaje i/ strokovnega prevajanja in uvod — X v poslovno angleščino X X ^fedntetnik id« ma* p«' Predmet ■re«1 I. P Ur v semestru 2. V P V 3. P Skupaj • V Poorija prevajanja . ^»venski jezik “tožba in kultura ^ogleško-slovenska kontrastivna slovnica Žglošne vaje iz strokovnega prevajanja v angl. o*« ni^ ko ]}■ ik) 0V£ ih' p--------------------------------------------------------------- 0vif ^ebne vaje iz strokovnega prevajanja tn uvod v poslovno angleščino cu1 a vi Ipis 24 — 12 12 12 — — 24 12 12 12 12 12 12 — — 12 24 — 24 24 24 36 — — 48 24 24 Predmet L p ur v semestru 2. Skupaj 3. P 12 — 60 108 156 Žijopaj ur (obremenitev stud.) 108 108 denska obveznost specializantov Predmet 'e,,rija prevajanja /»'venski jezik ^tožba in kultura '/Oglesko-slovenska kontrastivna slovnic« splošne vaje iz strokovnega prevajanja v angleščino Ulj/ehno vaje iz strokovnega prevajanja v angleščino in uvod v poslovno angleščino 5!j0£aj(obremenitev študenta na teden) _____________________________________ 1. P ur v semestru 2. V P V 3. P 2 — ^ 3. semestru porabi študent večino časa za izdelavo specialistične naloge. Skopaj 0 izpitov Izpitaih rokov je šest. po dva v januarju, juniju in septembru. Po dogovoru z izpraševalci je lahko izpitnih rokov še več. Izpiti, ki jih kandidat opravi pred začetkom tretjega semestra, so pogoj za vpis v tretji semester. Kdor ne želi nadaljevati študija v tretjem semestru, a je opravil vse izpite po drugem semestru, lahko dobi potrdilo, daje obiskoval podiplomsko dopolnilno izobraževanje iz slovensko-angleškega prevajanja. V potrdilo se vpišejo vsi predmeti in ocene izpitov. Specialistična naloga Specialistično nalogo izdela specializant v tretjem semestru specializacije. Specialistična naloga obravnava snov z zelo ozkega strokovnega področja, s katerim se je specializant /e ukvarjal ali ki ga sicer zanima, in je pomembneža splošno prevajalsko prakso. Specializant sam predlaga temo in si izbere mentorja. Mentor pritegne k delu somentorja, če to zahteva ozka strokovnost naloge. (Takega somentorja lahko poišče pri Društvu znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije ali pa na zadev nem inštitutu alti fakulteti). Nalogo pregleda in soočeni tudi slov enist. (Ce je glavni mentor slovenist, pritegne k delu somentorja anglista ali anglistično izobraženega strokovnjaka za področje, ki ga na-log-a obravnava). Tema mora hiti aktualna glede na sodobne jugoslovanske politične in kulturne razmere, obdelana v laki obliki in do take stopnje, da jo lahko ocenimo kot uporaben prispevek k splošnim slovenskim prevajalskim potrebam, kakšno obliko in podrobno vsebino bo naloga imela, bosta soglasno določila mentor in specializant. Priporočljivo je. da bi naloga obsegala tri dele: 1. prevod krajšega slovenskega besedil (3 do 5 strani) v angleščino in prevod diugega krajšega angleškega besedila v slovenščino; obe besedili praviloma da mentor, ali pa odobri besedilo, ki ga predlaga specializant; 2. jezikovno in slogovno obravnavo obe! besedil (okoli 10 strani); 3. slov arsko kompilaeijo specialnih izrazov s področja, ki ga naloga obravnava (do 500 slovarskih enot). Specializanti se odločijo za obliko naloge in si izberejo temo in mentorja na začetku tretjega semestra (do konca oktobra). Pisne predloge obravnava učiteljski zbor (zbor mentorjev) na posebni seji, ki mora biti sklicana najkasneje štirinajst dni po prejemu predlogov, da ugotovi ustreznost tem in jih potrdi. Učiteljski zbor tudi priprav i datumski in poimenski razpored posebnih konzultacij za pisce nalog in uredi vse potrebno v /vezi z. nalogami. Zaželeno je, da se kandidati, v približno enakem številu porazdelijo pri mentorjih. ker je veliko število nalog za enega mentorja sicer prevelika obremenitev. Nalogo mentorja lahko opravljajo vsi učitelji specializacije ne glede na to, če imajo vaje in predavanja v tretjem semestru. Mentor in somentor nalogo pregledata, prisostv ujeta kot komisija zagovoru naloge, ki jo nato ocenita na podlagi njenega besedila in zagovora. V spornih primerih pritegneta v komisijo še tretjega člana. Ocena naloge se vpiše v specialistično diplomsko spričevalo. ali1 l'VOD jjji .f^Iog vsebuje program študija nemškega jezika in književ nosti za pridobi-"fljl ls°košolske in višješolske izobrazbe in podiplomski magistrski program: ^"iški jezik II. Nemška književnost 3it> vzgojno-izobraževalih programov , ki ga dajemo v razpravo znan- L. Inb kulturnim, vzgojno-izobraževalnim ustanovam, strokovnim druš-družbeno-političnim telesom in posameznikom, temelji na izkušnjah in 'rah učinkovitosti dela Oddelka za germanske jezike in književ nosti Peda-.k6 akademije v Mariboru in Oddeika za tuje jezike in književnosti Pedago-akademije v Ljubljani. Izhaja iz smotrov in nalog, kot sv. uohiiKOvani v Za-t! ^ 0 visokem šolstvu. Zakonu o usmerjenem izobraževanju. Zakonu o loti !|;e j'18' šoli. Statutu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Statuta Filozof-ija akultcte v Ljubljani. Statutu Unverze v Mariboiu. Statutu Pedagoške je(l teorije v Mariboru, Statutu VTO predmetni pouk na Pedagoški akademiji /‘bom in Statutu Pedagoške akademije v Ljubljani in iz narodnega po-sf'°ke. Kot doslej je tudi pričujoči predlog nastal ob nenehnem dopol-jif Prj,arii11 z znanstvenoraziskovalnimi dosežki stroke in njenih pomožnih ved: 1,1 Primerjalno upošteva vzgojno-izobraževalne proirrame sorodnih usta- Nemški jezik in književnost, vis nov v SFRJ in v tujini. Predlog upošteva Smernice in Priporočila za pripravo vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraževanju. Predlog so oblikovali učiteji in sodelavci Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, Katedre za germanske jezike in književ nosti Pedagoške akademije v Mariboru in Oddelka za tuje jezike Pedagoške akademije v Ljubljani. Pri tem so bili upoštevani predlogi študentov in uporabnikov, sklepi posameznih samoupravnih organov navedenih vzgojno-izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih ustanov ter usklajevalnih sestankov delov nih skupin strokovnih svetov Posebne izobraževalne skupnosti za družboslovno in Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. 1.1 Namen predloga, sestavljalci Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/1980) uvaja nove družbene odnose tudi v pedagoško šolstvo. Njegov namen je bil omogočiti prosvetnim delavcem, delovnim ljudem in občanom prav ico in dolžnost, da načrtujejo, organizirajo in razvijajo usmerjeno izobraževanje kot eno bistvenih sestavin družbenega življenja. Uresničevanje vsebine Zakona o usmerjenem izobraževanju je narekovalo tudi pripravo novih vzgojno-izobraževalnih programov (v nadaljevanju VIP). Še istega leta je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS pripravil smernice za oblikovanje VIP-ov v usmerjenem izobraževanju. Z novimi VIP-i naj bi zboljšali kakovost vzgoje in izobraževanja, hkrati pa odpravili razdrobljenost in nepovezanost srednjega in visokega šolstva ter ga bolj smotrno organizirali. V'letu 1982 so bile sprejete prve programske zasnove, ki bi naj uveljavile enotna načela pri usposabljanju pedagoških delavcev za vse stopnje izobraževanja. Izobražev anje učiteljev osnovne šole in usmerjenega izobraževanja naj se za isto stroko zagotavlja v enem programu, vendar z izbirnimi smermi oziroma predmeti. Maja 1983 so delovne skupine visokošolskih organizacij pripravile osnutke programskih jeder kot bistv enega elementa pri oblikovanju in. usklajevanju VIP-ov. Programska jedra s področja družboslovnih, naravoslovnih ter pedagoško-psiholoških predmetov so podlaga, na kateri so zasnovani tudi VIP-i za pedagoško in družboslovno usmeritev. S tem predlogom so usklajeni v zgojno-izobraževalni programi navedenih organizacij z našim vzgojno-izobraževalnim sistemom. Sestavljalci predloga so vsi delavci Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, katedre za germanske jezike in književnosti Pedagoške akademije Maribor in Oddelka za tuje jezike in književnosti Pedagoške akademije v Ljubljani. Delo so usklajevali: prof. dr. Mirko Jurak. prof. dr. Mirko Križman in višja predavateljica Marjana Kordaš. 1.2 Lik diplomanta Diplomant nemškega jezika in književnosti je strokovno usposobljen za učitelja tega predmeta v osnovnem in srednjem izobraževanju in za druge poklice, ki zahtevajo visoko izobrazbo te stroke (prevajalci, korespondenti itd.). Slušatelji lahko študirajo nemcistiko kot pedagoško ali nepedagoško smer. Pri pedagoški $meri visokošolskega študija diplomanti pridobe z diplomo naslov profesor nemškega jezika in književnosti, pri nepedagoški smeri pa naslov diplomirani nemcist. Študenti nepedagoške smeri si lahko pridobe višješolsko diplomo z naslovom nemcist že po dveletnem študiju in po opravljenih končnih izpitih. Ta diploma jih usposobi za dela, pri katerih se zahteva ustrezno znanje nemškega jezika (npr. napovedovalci, referenti, delavci v turizmu itn.). Kot kulturni in pedagoški delavec in samoupravljalec je diplomat usposobljen za delovanje v širšem družbenem okolju, za samostojno spremljanje stroke in ustvarjalno uporabo znanja. Nemški jezik mora teoretično in praktično dobro obvladati, spoznati mora tudi njegov fonološki in slovnični sistem, tako da ga bo znal podajati svojim učencem na osnovni šoli in v raznh VIP-ih srednjega izobraževanja na njim dostopen način. Pri tem je posebno pomembno poznavanje področij interference maternega jezika. Prav tako mora poznati književnosti in kulture nemško govorečih območij. Pri pedagoški smeri si mora študent pridobiti ustrezno znanje iz pedagoško-andragoškega, psihološkega in metodičnega področja za. uspešno vodenje vzgojno-izobraže-valnega procesa na vseh stopnjah. Pri skupnih predmetih spozna študent zakonitosti tega procesa, njegovo marksistično zasriovanost ter potrebe po posodabljanju. 2.7 Strokovni naslovi: Smer Strokovni naslov Dela in naloge Stopnja zahtevnosti dela Sl profesor nemškega jezika in književnosti profesor VII/1 S2 diplomirani nemcist prevajalec korespondent VII/1 S3 nemcist napovedovalec referent delavec v turizmu VI/1 2.8 Trajanje študija Trajanje študija po programu: 4 leta Trajanje študija po smereh: Sl — pedagoška smer, 4 leta S2— nepedagoška smer, 4 leta S3 — nepedagoška smer, 2 leti Magistrski program, 2 leti Specializacija (po VIS), 1 leto in pol Obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, sta enakovredni. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa: 2.2 P1S za pedagoško usmeritev in P1S za družboslovno usmeritev 2.3 Pedagoška in družboslovna usmeritev 2.4 Ime in vrsta programa: Nemški jezik in književnost, VŠ/V1S 2.5 Smeri: . Sl — pedagoška, dvopredmetna smer VIS 52 - nepedagoška, dvopredmetna smer VIS 53 — nepedagoška, dvopredmetna smer VŠ 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi ime predhodnega programa: Družboslovno-jezikovna dejavnost in Učitelj Vrsta: SR Stopnja: V Zahtevnejši program: V1P MAG Nemški jezik Vll/2 VIP MAG Nemška književnost Vll/2 ViP prevajanje — 1ZS Vll/2 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednjo šolo, če so se vsaj 280 ur učili nemškega jezika. 3.2 Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, vendar ne ustreznega programa ali smeri, morajo opraviti diferencialni sprejemni izpit. Iz predmetov, ki so jih pridobili v ustreznem obsegu v štiriletnih programih, ne opravljajo preskusa znanja. Pri diferencialnem sprejemnem izpitu mora kandidat pokazati misel ža študij književnosti na podlagi pogovora o slovenskih klasičnih pisateljih in delih iz nemške književnosti. Kandidat pokaže znanje jezika, ki si ga je pridobil v štiriletni srednji šoli, s pisnim in ustnim izpitom. Pisni izpit obsega krajši narek v nemškem jeziku in prevod iz slovenščine v nemščino. Ustni izpit obsega branje in razlago krajšega nemškega besedila. 3.3 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzgojiteljsko šolo, če so se učili nemščine vsaj 280 ur. 3.4 Kandidati, ki so končali manj kot štiriletno srednjo šolo, se lahko vpišejo, če poleg navedenega diferencialnega izpita opravijo dodatni splošni izpit. Ta izpit obsega pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat dokazati, da zna pravilno in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna razgledanost primerna. Pri ustnem delu mora kandidat dokazati, da obvlada znanje, ki ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem štiriletnem programu in je potrebno za vključitev v visokošolski program. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV Nemški jezik in književnost kot predmet A — pedagoška smer Nemški jezik in književnost kot predmet B — pedagoška smer Nemški jezik in književnost kot predmet A — nepedagoška smer Nemški jezik in književnost kot predmet B — nepedagoška smer Nemški jezik in književnost (prva stopnja) — nepedagoška smer 4.1. Skupni splošni predmeti Letnik PREDMET 1. 2. 3. 4. Skupaj ur SLO in DS 60 45 — — 105 Filozofija 60 — , — 60 Politična ekonomija 30 — — 30 30 Sociologija 30 — — — 30 Politologija 30 — — — 30 Naravoslovje (obvezni izbirni) — — 45 — 45 Skupne sestavine programov pedagoške smeri Velja skupni predmetnik pedagoško-psiholoških predmetov z navodili za pedagoško pralno (glej VIP Srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi). PREDMETNIKI I VIS PROGRAM: NEMŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST — PEDAGOŠKA SMER PREDMET 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj Nemški jezik (P, V) 240 210 210 150 810 FO|P£tvka knjižne nemščine (P, V) 60 30 — — 90 4* o rij n jezika (P) (obvezni izbirni predmet) — — — 30 30 Uvod v germansko prim. (P) jezikoslovje (obv. izb.) — 30 — — 30 Uvod v zgodovino nemščine (P) — 45 — — 45 Nemška historična slovnica (P, V) — — 60 — 60 Pregled nemške književnosti (P. S) 60 60 — — 120 Moderna nemška književnost (P, S) — — 90 90 180 Srednjeveška nemška književnost (P, S) — — 30 — 30 Literarna teorija in analiza literarnih besedil (P, S) 15 30 30 30 105 Metodika pouka nemščine Pedagoška praksa: v 3. letniku en teden in v 4. letniku dva tedna 60 60 120 PREDMETNIK II VIS PROGRAM: NEMŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST — NEPEDAGOŠKA USMERITEV Pri nepedagoški usmeritvi ima študent v 1. in 2. letniku iste strokovne predmete kot študent, ki vpisuje pedagoško usmeritev (in tudi skupne pedagoško-psihološke predmete), v 3. in 4. letniku pa ima namesto pedagoško-psiholoških predmetov, metodike pouka nemščine in praktikuma interesnih dejavnosti po 15 ur predavanj in po 75 ur vaj iz prevajanja. Tako se študent VIS programa lahko šele po drugem letniku odloči za ustrezno usmeritev. 4 PREDMETNIK lil VŠ PROGRAM: NEMŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST — NEPEDAGOŠKA USMERITEV Pri nepedagoški VŠ usmeritvi ima študent v 1. in 2. letniku iste strokovne predmete kot študent, ki vpisuje pedagoško usmeritev, le namesto pedagoško-psiholoških predmetov ima v vsakem letniku po 15 ur predavanj in po 75 ur seminarja iz prevajanja. 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Predmetnik je sestavljen tako, da ne preseže števila skupno dovoljenih ur za študij tega predmeta. Izvedbeni predmetnik bo vsaka visokošolska organizacija določila v svojem letnem delovnem načrtu. Program Pedagoške akademije Maribor je enak' dvopredmetnemu programu pedagoške smeri Filozofske fakultete Ljubljana. Manjše razlike so v skladu s smernicami in so natančneje določene v izvedbenem predmetniku. Glede na dopustne razlike v predmetniku za stroko, skupne in pedagoška-psihološke predmete in glede na razmerja v dvopredmetni skupini uveljavlja Pedagoška akademija Maribor različnosti, ki iz tega izhajajo. “v.Ulili iiuuu 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK Dl JA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik, za ponavljanje letnika ljuček študija so navedeni v časovnem zaporedju študija. Usmerjanje inS 1 tovanje poteka nepretrgano vsa štiri študijska leta. inž*1' 'si 1. letnik V prvem letniku mora vsak študent pri lektorskih vajah opraviti naj11^ j' tri teste na semester. Kdor teh ne opravi, ne dobi frekvence za obiskovanj6'- š in ne more opravljati letnega izpita iz modernega jezika (moderni nemŠkir Ob koncu 1. letnika slušatelj opravlja letni pisni in ustni izpit iz na , nitim ir' t n rt ra L11 F-n rr -»nonir« 1^ l.*~_1.:u ~ morfologije in praktičnega znanja jezika (snov lektorskih __________ tudi poznavanje obveznega lektorskega beriva. . J* - Ob koncu 1. letnika študent opravlja izpit iz pregleda nemške knjiž6 , ' sti I. Izpita iz modernega nemškega jezika in pregleda nemške književno*11 (z literarnim proseminarjem vred) sta pogoj za vpis v drugi letnik. — Pri nepedagoški VŠ usmeritvi mora slušatelj med letom opraviti vse P* pisane vaje iz prevajanja in ob koncu letnika izpit iz teorije prevajanj3' 2. letnik f Izpit iz predmeta fonetika knjižne nemščine ob koncu tretjega se|1,e,| je pogoj za opravljanje letnega izpita iz nemškega jezika (moderni ne|P jezik 11) oziroma višješolske diplome (nepedagoška smer). jeva Iz predmetov uvod v primerjalno germansko jezikoslovje in uvod vJL dovino angleščine je skupen izpit. Nemcisti, ki nameravajo opravljati višj6'* sko diplomo (nepedagoška smer); morajo ta izpit opraviti pred diplomskifp pitoni. Slušatelji, ki študirajo nemški jezik in književnost kot drugi predntd". morajo opraviti pred opravljanjem diplomskega izpita iz nemščine; sluša'J) tu, ki študirajo nemščino kot prvi predmet, ga morajo opraviti pred šestim se* strom„ , .... ’ J Si — Po drugem letniku študenti opravljajo izpit iz snovi moderni n6 , teji jezik 11 in pregled nemške književnosti II in snovi, obravnavane v literat1' proseminarju. V 2. letniku mora vsak slušatelj pri lektorskih vajah opt8’ najmanj tri teste na semester. Slušatelj, ki pri testih ne doseže pozitivnih a*! ho\, mora ob koncu tretjega oziroma četrtega semestra opraviti dodatni16 Kdor t udi pri tem ne doseže pozitivnih rezultatov, ne dobi frekvence za obi*J‘ vanje vaj in ne more opravljati izpita iz modernega jezika ob koncu letnika^ vaj m ne more opravljati izpita iz modernega jezika ob koncu letnika!1 derni nemški jezik II). Potrebno je tudi poznavanje obveznega lektor*^ čtiva (okr. 700 strani). Po četrtem semestru slušatelji opravljajo pisni in ustni izpit iz sintak*£l pisni in ustni izpit iz lektorskih vaj. Pri nepedagoški VŠ usmeritvi mora slušatelj med letom opraviti' predpisane vaje iz prevajanja in ob koncu letnika izpit iz teorije prevaj3*' Vrstni red izpitov je poljuben. 3. letnik Za vpis v tretji letnik mora študent opraviti vse izpite enega izmed 6 predmetov dvopredmetne skupine (razen izpita iz snovi uvocf v germa11’ primerjalno jezikoslovje in uvod v zgodovino nemščine). Za potrditev pel( semestra mora študent opraviti še vse druge posamične izpite iz obeh prč^ tov dvopredmetne skupine za 11. letnik. Pred opravljanjem delnega diplomskega izpita iz nemške književno*1! delnega diplomskega izpita iz jezika (nemščina kot drugi predmet) morast telj napisati in zagovarjati nalogo ali iz historične slovnice, iz modernega j6*1 ali iz književnosti in opraviti izpit iz predmeta nemško besedotvorje. j - Oh koncu tretjega letnika opravlja študent, ki študira nemščino kotf predmet, delni izpit iz nemškega jezika ter delni diplomski izpit iz nemške r ževnosti (od reformacije do najnovejših časov) v obsegu predavanj ozib* predpisanega samostojnega študija. i - Iz snovi moderni nemški jezik morajo študenti uspešno opraviti ^ čeno število testov, sicer ne dobe frekvence. - Pri nepedagoški VŠ smeri mora slušatelj med letom opraviti vse prel* sime vaje iz prevajanja in ob koncu letnika izpit iz teorije prevajanja- 4. letnik Pred opravljanjem diplomskega izpita, ki obsega diplomski izpit izn£’ lezi k a in dinlnmslti iznit IV trn ii r^. v..., slušaJgjj Op*8' skega jezika in diplomski izpit iz nemške književnosti, mora siusaicij izpita iz snovi nemško besedotvorje in nemška historična slovnica (ob koH? semestra). Med letom morajo študenti opraviti tri teste iz jezika. Napis*" zagovarjati morajo diplomsko nalogo ali iz historične slovnice ali iz moder*1 1 -» I Iz O ol* 1 'z I/ rs 1 , -ziv , /-s t' ' : jezika ali iz književnosti. _ Diplomski izpit iz nemškega jezika je pogoj za opravljanje diplom*''1 izP‘ta iz nemške književnosti. Diplomski izpit iz nemškega jezika je pisni (f vod v nemščino) in ustni. Za diplomski izpit iz nemške književnosti rnora študent poznati ne*11 književnost od začetkov (starovijoko nemško slovstvo) do modernih čašo'1' kazat: pa mora tudi znanje predpisanega obveznega beriva. — Slušatelj mora poznati snov. ki in ie nnstušal nri nrprlavuniih lili na i* obravnavana na tora poznati snov, ki jo je poslušal pri predavanjih ali pa jet proseminarjih in seminarjih in spada v navedeni liter*11 zgodovinski časovni okvir. — Pri nepedagoški usmeritvi mora slušatelj med letom opraviti vse pr£ sane vaje iz prevajanja in ob koncu letnika izpit iz teorije prevajanja. — Diplomski iz.pit iz književnosti je pisni in ustni. Pisni izpit traja tri31 je po obsegu snovi enak ustnemu delnemu izpiti 5.2. Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Študent lahko ponavlja letnik, če izpolni pogoje, ki so določeni s statut®*1 sokošolske organizacije. ' 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Slušatelj dobi temeljne informacije o študiju ob vpisu, med študijem P* svetu letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstoj*1 Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področj** možnostih in interesih glpde prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šola*P izkušenj). 5.4 Pogoji za zaključek študija Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti, predpisane s prograt 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Sedanje stanje: 8 sodelavcev in 2 tuja predavatelja. Za izvedbo programa potrebujemo: 2 učitelja za nemško književnost, po enega učitelja nemškega jezika, ** lavca ali učitelja za prevajanje v nemščino, sodelavca za metodiko nem*'11 jezika in književnosti. 6.2 Materialni pogoji Za izvedbo programa potrebujemo: 5 predavalnic, 2 fonolaboratorij* ov, 1 diaprojetkor, 1 kseroks, 5 p1 magnetofone, 4 kasetofone, 5 grafoskope., . nih strojev, avdiovizualna sredstva, knjižnico s sdobnim slovstvom. 1 LIK DIPLOMANTA Magister nemškega jezika je strokovnjak, ki s podiplomskim študijem razvija in dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti, poglablja in širi teoretično in strokovno znanje, se izpopolnjuje v metodi raziskovalnega dela ter se tako vključuje v naloge stroke. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Nemški'jezik Vrsta: MAG Nemški jezik, mag 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Nemški jezik in književnost Vrsta: VIS, VII/2 2.7 Strokovni naslov, značilnosti dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: Magister nemškega jezika Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec. 2.8 Trajanje študija: 2 leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V študij za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visoke strokovne izobrazbe iz nemškega jezika s književnostjo in uspešno opravljen sprejemni izpit. Na sprejemnem izpitu mora kandidat dokazati, da poleg nemščine aktivno obvlada še en svetovni jezik ter da spremlja problematiko stroke. Kandidat, ki ni končal programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz nemškega jezika s književnostjo, ampak program kake druge vede. , . . j, 'fn, >ra pokazati pri izpitu tudi znanje iz nemškega jezika s književnostjo v 0 ^ , ki se zahteva za pridobitev ustrezne diplome na visokošolski ravni- - 4 PREDMETNIK Ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrti obli!a,' vsakokrat posebej glede na temo magistrskega dela. Študij poteka s konzultacijami, ob katerih se kandidat seznanja z viri i* Oij, teraturo, ki se nanašajo na temo njegove naloge, obenem pa preverja pc*1™ in dosežke svojega dela. S ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Obveznosti, ki jih mora kandidat izpolniti do konca študija, so predmetnika in učnega načrta. S temi je predvidena tudi izdelava magi* , naloge, ki mora dokazati kandidatovo sposobnost za samostojno razisk®* delo. . Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo i®2" nim zagovorom magistrskega dela. ne Eoj ■Oj, 'liu Sp k X:. 'Ob- 1 ^ DIPLOMANTA . |tyi^ter nemške književnosti je strokov njak, ki s podiplomskim študijem ji' ! i»' k« tv 0<*no pojasnilo: Specializacija spada v podiplomsko nemcistično izobrazi je ^e' Programirana je za pisno strokovno (znanstveno-tehnično) prevaja-^zNeza leposlovno prevajanje in ne za sočasno ali zaporedno ustno tolmače- A ^ Sttienjena je diplomiranim nemcistom, zlasti zaposlenim, ki se ukvarjajo z i!d-'^slovenskim in slovensko-nemškim strokovnim prevajanjem. Po zalil* traja najmanj tri semestre. Vsak semester traja 12 tednov. ni kl"0*er specializacije je usposobiti slušatelje za visoko kakovostno samo-4 ™ slovensko-nemško prevajanje in s tem neposredno večati slovenskemu ... •‘Ikdmetmk a«; Medmet 1. ur v semestru 2. 3. Skupaj P V P V P V P V 0$ T . 0rija prevajanja , genski jezik it v- l,;'in kultura 0 .'Ctnško-slovenska kontrastivna slovnica splošne vaje iz strokovnega prevajanja v nemščino s’ -JJSebne vaje iz strokovnega prevajanja in uvod v poslovno nemščino 24 12 12 12 24 24 12 12 12 12 12 — — 24 — 24 12 12 12 12 24 24 24 36 — 1 24 24 48 60 a ^£21 48 60 36 72 24 24 108 156 Skupaj ur (obremenitev študenta) 108 108 48 264 k< rt* d.’ TeDENSKA obveznost specializantov Medmet ur v semestru 2. P V ;e°rija prevajanja genski jezik . Nžba in kultura .^■nško-slovenska kontrastivna slovn. JNošne vaje iz strokovnega prevajanja v nemščino °sebne vaje iz strokovnega prevajanja v nemščino in uvod cjdovno nemščino Sk -čllpaj (obremenitev študenta na teden) ^ 3. semestru porabi študent večino časa za izdelavo specialistične naloge. 3. P____________V 1 1 1 — -____________1_ 4 IZS PREGLEDNICA IZPITOV PREDMET Po semestru 1. 2. 3. Teorija prevajanja X — Slovenski jezik X X Družba in kultura X Nemško-slovenska kontrastivna slovnica — X X Splošne vaje iz prevajanja v nemščino X — Posebne vaje iz strokovnega prevajanja in uvod v poslovno nemščino — X X Skupaj 9 izpitov. Izpitnih rokov je šest, po dva v januarju, juniju in septembru. Po dogovoru z izpraševalci je lahko izpitnih rokov še več. Izpiti, ki jih kandidat opravi pred začetkom tretjega semestra, so pogoj za vpis v tretji semester. Kdor ne želi nadaljevati študija v tretjem semestru, a je opravil vse izpite po drugem semestru, lahko dobi*potrdilo, da je obiskoval podiplomsko dopolnilno izobraževanje iz slovensko-nemškega prevajanja. V potrdilo se vpišejo vsi predmeti in ocene izpitov. Specialistična naloga Specialistično nalogo izdela specializant v 3. semestru specializacije. Specialistična naloga obravnava snov z zelo ozkega strokovnega področja, s katerim se je specializant že ukvarja! ali ki ga sicer zanima in je pomembno za splošno prevajalsko prakso. Specializant sam predlaga temo in si izbere mentorja. Mentor pritegne k delu somentorja, če to zahteva ozka strokovnost naloge. (Takega somentorja lahko poišče pri Društvu znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije ali pa na zadevnem inštitutu ali fakulteti.) Nalogo pregleda in soočeni tudi slovenist. (Če je glavni mentor slovenist, pritegne k delu somemorja hemcista in nemcistično izobraženega strokovnjaka za področje, ki ga naloga obravnava). Tema mora biti aktualna glede na sodobne jugoslovanske gospodarske, politične in kulturne razmere, obdelana v taki obliki in do lake stopnje, da jo lahko ocenimo kot uporaben prispevek k splošnim slovenskim prevajalskim potrebam. Kakšno obliko in podrobno vsebino bo naloga imela, bosta soglasno določila mentor in specializant. Priporočljivo je, da naloga obsega tri dele: 1. prevod krajšega slovenskega besedila (3 do 5 strani) v nemščino in prevod drugega krajšega nemškega besedila v slovenščino; obe besedili praviloma da mentor, ali pa odobri besedilo, ki ga predlaga specializant; 2. jezikovno in slogovno obravnavo obeh besedil (okoli 10 strani); 3. slovarsko kompilacijo specialnih izrazov s področja, ki ga naloga obravnava (do 300 slovarskih enot). Specializanti se odločijo za oblike naloge in si izberejo temo in mentorja na začetku tretjega semestra (do konca oktobra). Pisne predloge obravnava učiteljski zbor (zbor mentorjev) na posebni seji, ki mora biti sklicana najkasneje štirinajst dni po prejemu predlogov, da ugotovi ustreznost tem in jih potrdi. Učiteljski zbor tudi pripravi datumski in poimenski razpored posebnih konzultacij za pisce nalog in uredi vse potrebno v zvezi z nalogami. Zaželeno je, da se kandidati v približno enakem številu porazdelijo pri mentorjih. ker je veliko število nalog za enega mentorja sicer prevelika obremenitev. Mentorjevo nalogo lahko opravljajo vsi učitelji specializacije ne glede na to, če imajo vaje in predavanja v tretjem semestru. Mentor in somentor nalogo pregledata, prisostvujeta kot komisija zagovoru naloge, in jo nato ocenita na podlagi njenega besedila in zagovora. V spornih primerih pritegneta v komisijo še tretjega člana. Ocena naloge se vpiše v specialistično diplomsko spričevalp. Italijanski jezik s književnostjo, VIS J>v0D i* j, "j* |e'v ffedlog predstavlja študij italijanskega jezika s knjižej nosijo za prido-■ ^ V|sokošolske izobrazbe. »Ig Pot^a£' Priporočil za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih pro-. ^ v visokem izobraževanju smo pripravili pričujoči predlog, ki ga da jemo ^ bsr razPravo. V njem so upoštevane desetletne izkušnje in analize učinko-. 1 dela Oddelka za italijanski jezik s književnostjo, izhaja pa tudi iz smo-ttn n naI°8’ k' jih predvidevajo: Zakon o visokem šolstvu. Zakon o usmerje-' Pobraževanju, Statut Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Statut Fi-fakultete v Ljubljani. Obenem se navezuje na tradicijo italianistike na p ns*d Univerzi ter na njeno življenjsko povezanost z narodnimi vedami. i[s,ed*°6 so sestavili učitelji Oddelka za romanske jezike s književnostjo Filo-•ki 'iif 'aku*tete v Ljubljani, pri sestavljanju pa so upoštevali pobude študen-|S’ uPorabnikov in še posebno potrebe narodnostno mešanih obmejnih ob- tivnost in organizacijska sposobnost. Diplomant je splošno razgle-„„ Obnosi, ki sledi razvoju stroke doma in v svetu. S svojim delom ustvar-Pdpomore k širjenju vrednot socialističnega humanizma. l^OŠNi PODATKI O PROGRAMU Za programa , sebna izobraževalna skupnost za dr,.,.,.^. Zevalna skupnost za pedagoško usmeritev ^ ll p*8 Programa Ka;'*0 . na Izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Posebna 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Italijanski jezik s književnostjo Vrsta: VIS 2.5 Smer: program nima smeri 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi *fme predhodnega programa: Družboslovno-jezikovna dejavnost, Učitelj. Vrsta: SR Stopnja zahtevnosti dela: V Ime zahtevnejšega programa: Italijanski jezik — MAG Italijanska književnost — MAG 2.7 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti del Strokovni naslov: profesor italijanskega jezika s književnostjo in... Stopnja zahtevnosti dela: VH/1 Značilna dela in naloge: učitelj italijanščine na različnih stopnjah, raziskovalec, bibliotekar, urednik, dokumentalist, strokovni sodelavec v založbah in uredništvih, delavec na področju kulture, turistični delaveč in prevajalec. 2.8 Trajanje študija po programu: 4 leta 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov 4.1.1 Predmetnik: ITALIJANSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO pod A 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednjo šolo, čc so se vsaj 280 ur učili italijanskega jezika. 3.2 Kandidati; ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, ne pa ustreznega programa ali smeri, opravljajo diferencialni sprejemni izpit. Pri tem morajo pokazati smisel za študij književnosti v pogovoru o slovenskih klasičnih pisateljih in o delih italijanske književnosti. Znanje italijanskega jezika, ki si ga je pridobil v štiriletni srednji šoli, dokaže kandidat pri pisnem in ustnem izpitu. Pisni izpit obsega krajši narek v italijanskem jeziku in prevod iz slovenščine v italijanščino. Ustni izpit obsega branje in razlago krajšega italijanskega besedila. ■ ■ *. 3.3 Kandidati, ki so končali manj kot štiriletno srednjo šolo, se lahko vpišejo. če poleg navedenega diferencialnega sprejemnega izpita opravijo dodatni splošni izpit. Ta izpit obsega pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat dokazati, da zna pravilno in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna razgledanost primerna. Pri ustnem delu mora kandidat dokazati, da obvlada znanje, ki si ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem štiriletnem programu in je potrebno za vpis.v program. 3.4 Brez preskusa znanja se lahko vpišejo kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzgojiteljsko šolo. če so se v srednji šoli učili italijanskega jezika vsaj 280 ur oziroma 140 ur. Letnik PREDMET P 1. S V P 2. S v P 3. S V P 4. S V Skupaj Uvod v jezikoslovje 15 • 15 Uvod v zgodovino italijanskega jezika 15 15 Strukture italijanskega jezika 30 — 30 30 — 60 — — — — — — ISO Kontrastivna analiza 30 — 30 — _ — ' — — 60 Besediloslovje in analiza besedila — — — —1 — — 30 — 30 — 60 — 120 Funkcije in socialne zvrsti jezika — — ' 30 — — • — — — — — 31! Historična slovnica — — — — ’ — 60 — — 60- — 60 Uvod v romansko jezikoslovje — — — 30 — — — — — — — —* 30 Govorna in pisna komunikac. — — 60 — -i- 60 — — 90 — — 90 300 Uvod v študij italijanske književnosti 60 60 Italijanska književnost 60 — — 90 30 90 30 5 60 30 — 390 Italijanska civilizacija 30 — — 30 — — 30 — — ju — — 120 Latinščina — — ‘60' — — 60' — — — — — — Metodika poučevanja italijanskega jezika — — — — — — — — — 45 — 45 90 Strokovni predmeti ITALIJANSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO 360 360 360 360 1440 1 Latinščino vpisujejo samo študenti, ki se v usmerjenem izobraževanju tega predmeta niso učili po programu 140 ur. 2 Izbirno. Navedeni predmetnik je sestavni del predmetnika dvopredmetnega študija. Celotno število ur sestavljata še predmetnik predmeta B dvopredmetnega študija in predmetnik skupnih in splošnih pedagoških predmetov. PREDMET 1. Letnik 2. 3. 4. Skupaj Skupni predmeti 90 105 30 15 240 Pedagoško-psihološki predmeti 90 75 90 45 300 Skupaj 540 540 480 420 1980 4.1.2 PREDMETNIK: ITALIJANSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO pod B Letnik PREDMET P 1. S V P 2. S V P 3. S V P 4. S V Skupaj Uvod v jezikoslovje 15 15 Uvod v zgodovino ital. jezika 15 15 Struktura italij. jezika 30 — 30 30 — 60 — — — — — — 150 Kontrastivna analiza 30 — 30 — — — — — — — ' — 60 Besediloslovje in analiza besedila — — — — — — 30 — 30 — 60 — 120 Funkcija in socialne zvrsti jezika — — — 30 — — — — — — — — 30 Historična slovnica — — — — — — 60 —- — — — — 60 Uvod v romansko jezikoslovje — — — 30 — — — — — — — — 30 Govorna in pisna komunikac. — — 60 — — 60 — — 60 — — 60 240 Uvod v študij italijanske književnosti 60 60 Italijanska književnost 60 — — 90 — 30 60 30 — 30 30 — 330 Italijanska civilizacija 30 — — 30 — — 30 — — 30 — — 120 Latinščina — — 60' — — 60‘ — — — — — Metodika poučevanja italijanskega jezika 45 — 45 90 Strokovni predmeti ITALIJANSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO 360 360 300 300 1320 1 Latinščino vpisujejo samo študentje, ki se v usmerjenem izobraževanju tega predmeta niso učili po programu 140 ur. Navedeni predmetnik je sestavni del predmetnika dvopredmetnega študija. Celotno število ur sestavljata še predmetnik predmeta A dvopredmetnega študija in predmetnik skupnih in splošnih predmetov. 4.1.3 PREDMETNIK SKUPNIH PEDAGOŠKO-PSIHOLOŠKIH PREDMETOV Velja skupni predmetnik pedagoško-psiholoških predmetov z navodili za pedagoško prakso (glej VIP Srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi). 4.2 Nrvodila za izvajanje predmetnika 4.2.1 Program Italijanski jezik s književnostjo predstavlja dve možnosti študija: italijanski jezik s književnostjo pod A in italijanski jezik s književnostjo pod B. Zaradi posebnega položaja italijanščine na narodnostno mešanem območju obalnih občin je v pripravi še program študija italijanskega jezika s književnostjo kot encpredmetnega študija. Obe dvopredmetni možnosti študija (A in B) dopuščata najrazličnejše povezave. Najprimernejše se zdijo povezave s slovenščino in s tujimi jeziki, primerjalno književnostjo, primerjalnim jezikoslovjem,.kaslično filologijo, sociolo-gijo.kulture, z umetnostno zgodovino in geografijo. 4.2.2 Sestavni del študijskega programa so tudi predavanja domačih in tujih strokovnjakov in študijske ekskurzije. 4.2.3 Študij ob delu Zanj veljajo enak vzgojno-izobraževalni program in enake študijske obveznosti kot za redni študij; pri tem so za vse predmete predvidene individualne konzultacije. 4.2.4 Študij iz dela Zanj veljajo enak vzgojno-izobraževalni program in enake obveznosti kot za redni študij. b 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik 5.1.1 Italijanski jezik s književnostjo — program A — v drugi letnik: izpit iz struktur italijanskega jezika s komunikacijo 1 izpit iz kontrastivne analize izpit iz pregleda italijanske književnosti 1 — v tretji letnik: izpit iz struktur italijanskega jezika s komunikacijo II Italijanski jezik, mag 1 LIK DIPLOMANTA Magister italijanskega jezika je strokovnjak, ki s podiplomskim študijem razvija in dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti, poglablja in širi teoretično in strokovno znanje, se izpopolnjuje v metodi raziskovalnega dela ter se tako vključuje v naloge stroke. 2.7 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister italijanskega jezika Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.8 Trajanje študija: 2 leti 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Italijanski jezik Vrsta: MAG 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Italijanski jezik s književnostjo, VIS, V1I/1 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V študij za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visoke strokovne izobrazbe iz italijanskega jezika s književnostjo in uspešno opravljen sprejemni izpit. Na sprejemnem izpitu mora kandidat dokazati, da poleg italijanščine aktivno obvlada še en svetovni jezik ter da spremlja problematiko stroke. Kandidat, ki ni končal programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz italijanskega jezika s književnostjo, ampak program kake druge vede, mora pokazati pri izpitu tudi znanje iz italijanskega jezika s književnostjo v obsegu, ki se zahteva za pridobitev ustrezne diplome na visokošolski ravni. ižpit iz funkcijskih in socialnih zvrsti jezika izpit iz pregleda italijanske književnosti II — v četrti letnik: seminarska naloga (iz jezika ali književnosti) kolokvij iz monografskih tečajev iz italijanske književnosti kolokvij iz besediloslovja Študent lahko opravlja diplomski izpit pod A, če opravi preddiplomski^ italijanskega jezika, izpit iz uvoda v romansko jezikoslovje in historične^* j ce; kandidati, ki so vpisovali latinščino na filozofski fakulteti, opravi]0 Poleg tega mora kandidat izdelati in zagovarjati diplomsko delo nosti ali jezika (če je bila seminarska naloga iz jezika, mora biti diplontsk0' iz književnosti in obrnjeno). Diplomski izpit je pisni (klavzura) in ustni ter obsega vso predpisanos11* književnosti, jezika in civilizacije ter jezikoslovja. 5.1.2 Italijanski jezik s književnostjo — program B — v drugi letnik: enako kot pod 5.1.1 — v tretji letnik: enako kot pod 5.1.1 — četrti letnik: enako kot pod 5.1.1. — za prijavo k diplomskemu izpitu: enako kot pod 5.1.1 — diplomski izpit: enako kot pod 5.1.1 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Študent lahko ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje, ki so določeni s sta|t Filozofske fakultete. tije 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem . Slušatelj dobi temeljne informacije o študiju ob vpisu, med študije"1,' svetu letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predor ^ Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega podlWjfai možnostih in zanimanjih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega -izkušenj). 5.4 Zaključek študija j - Študent konča študij, ko uspešno opravi obveznosti, navedene pod‘yitie pite iz metodike pouka italijanskega jezika, iz skupnih in splošnih pred111™--ter obveznosti pri drugem predmetu (A ali B) dvopredmetnega štud*)® 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji V*. A IX čl Ul U V N IVI |JUgUj! 1> Študijski program Italijanski jezik s književnostjo izvajajo visokošol$ % telji s sodelavci in lektorji, ki so za to delo usposobljeni v skladu s pogoj'’ Vi določa Zakon o usmerjenem izobraževanju. z 1 vrv.M J .ZVJU1 az.c Vlošni podatki o programu j * Šifra programa •2 Posebna izobraževalna skupnost ‘S za družboslovno usmeritev in PIS za pedagoško usmeritev ! Predmetnik in učni načrti predmetov Predmetnik •1 Francoski jezik s književnostjo, predmet A 2.3 Usmeritev: družboslovna, pedagoška • 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Francoski jezik s književnostjo Vrsta: VIS 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Družboslovno-jezikovna dejavnost in Učitelj Vrsta: SR Stopnja zahtevnosti dela: V Ime zahtevnejšega programa: Francoski jezik (MAG), Francoska književnost (MAG) 2.7 Strokovni naslov, značilna Jela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor francoskega jezika s književnostjo in... Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 Značilna dela in naloge: učitelj francoščine na vseh stopnjah, raziskovalec, bibliotekar, urednik, dokumentalist, strokovni sodelavec v založbah in uredništvih, delavec na področju kulture, turistični delavec, prevajalec 2.8. Trajanje študija po programu: 4 leta 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednjo šolo, če sb se vsaj 280 ur učili francoščine in tudi tisti, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzgojiteljsko šolo, če so se \ srednji šoli učili francoščine vsaj 280 ur. 3.2. Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, ne pa ustreznega programa ali smeri, opravljajo diferencialni sprejemni izpit. Pri tem morajo pokazati smisel za študij književnosti na podlagi pogovora o slovenskih klasičnih pisateljih in delih francoske književnosti. Znanje francoskega jezika, ki naj bi ga pridobil v štiriletni srednji šoli,'dokaže kandidat pri pisnem in ustnem izpitu. Pisni izpit obsega krajši narek v francoščini ter prevod iz slovenščine \ trancoščino. Ustni izpit obsega branje in razlago krajšega francoskega besedila. 3.3 Kandidati, ki so končali manj kot štiriletno srednjo šolo, se lahko vpišejo, če poleg navedenega diferencialnega sprejemnega izpita opravijo dodatni splošni izpit. Ta izpit obsega pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat dokazati da zna pravilno in logično izražati svoje misli in da je njegova splošna razgledanost primerna. Pri ustnem izpitu mora dokazati, da obvlada znanje, ki si ga pridobijo učenci v ustreznem štiriletnem programu in je potrebno za vpis v program. i^EDMET___________ splošni predmeti Letnik Skupaj obvezno 180 180 180 180 720 »Sl, Igjtovni predmeti__________________ f^ncoski jezik tancoska fonetika vod v roman, jezikosl. .Jodovina jezika >rija jezika • I r*gled franc, knjiž. igrana poglavja franc, književnosti Jerama teorija ,,a|icoska civilizacija Sščina Lglodika pouka fran. i.__________ obvezno P V S P V S P V S P V S skupaj 30 150 30 150 30 150 30 75 645 30 30 — 15 30 15 — — — — — — — 90 30 30 — — — V — 30 30 — — 30 — 15 30 45 120 30 30 30 30 30 30 — — — — — — 180 — — — — . — 60 — 60 30 — 60 210 « 30 — — 30 — 602 — — 30 602 — — 30 — — 30' — 90 — — — — — — — 45 45 _ 90 120 210 105 225 150 180 165 150 105 kovni predmeti sk. 360 360 390 420 1530 splošni in pedagoško psihološki predmeti sk. 5!5!iEaj 540 540 480 420 1980 3510 vid' plej posebni program za skupne predmete Filozofske fakultete Zbirni predmet latinščino vpisuj 4-1.2 > vpisujejo študenti, ki se predmeta niso prej učili v srednji šoli po pogramu najmanj 140 ur. Skupni in splošni predmeti Medmet k0 in DS jVofija ,0,itična ekonomija teologija Mitologija ■^voslovje_________ Letnik 1. 2. 3. 4. Skupaj PVSPVSPVSPVS___________________ 60 — — 45 — — — — — — — — 105 60 — — — — — — — — — — — 60 30 — — — — — — — — — — — 30 30 — — — — — — — — — — — 30 30 — — — — — — — — — — — 30 — — — — — — 45 — — — — — 45 jjjtiagoško psihološki predmeti uPne sestavine programov pedagoške smeri ^elja skupni predmetnik pedagoško-psiholoških predmetov z navodili za pedagoško prakso (glej VIP Srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi). Francoski jezik s književnostjo, predmet B ^EDMET Letnik Sk T-------------------- in splošni predmeti ^jkgvni predmeti Skupaj obvezno P V S P V S P V S P V . S Skupaj obvezno 30 150 30 150 30 120 — 30 — 540 30 30 — 15 15 — — — — — — — 90 30 _ 30 15 45 30 — — — 30 — — — — 15 75 30 30 30 30 30 30 — — — — — — 180 — — — — — — 60 — 30 — — 60 150 — — — — 30 — — — — — 60' — 30 — 60: — — 60: — — — — — — — vid"1 itg'*, ik«" ,it>!! troski jezik ^"coska fonetika >f,0(*v romansko jezikoslovje >0ovina jezika pt“rj)a jezika ufed francoske književnosti J.rana poglavja francoske književnosti ta,!1Coska civilizacija La"nščina — 45 45 — ^ok, Sk, 120 210 30 105 225 30 150 120 30 45 75 90 £);ni predmeti sk. 360 360 300 210 1230 loj^Pfti in splošni predmeti se vpisujejo le enkrat; število ur je navedeno pri predmetu A. Za podrobnosti glej posebni program za skupne predmete Filo-,Izbirni predmet a,inščino vpisujejo študenti, ki se predmeta niso prej učili v srednji šoli po programu najmanj 140 ur. 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 4.2.1 Program Francoski jezik s književnostjo predvideva dve možnosti študija: Francoski jezik s književnostjo pod A Francoski jezik s književnostjo pod B. Izkušnje govorijo v prid dvopredmetnosti zaradi širše razgledanosti diplo mantov, njihove strokovne razvejenosti in večjih zaposlitvenih možnosti. Obt možnosti dopuščata najrazličnejše povezave. Najprimernejše se zdijo povezave s slovenščino in tujimi jeziki, primerjalno književnostjo, primerjalnim jezikoslovjem, klasično filologijo, sociologijo kulture, umetnostno zgodovino zgodovino in geografijo. Skupne in splošne pedagoške predmete pri dvopredmetnem študiju štejemc le enkrat. 4.2.2 Sestavni del študijskega programa so tudi predavanja domačih in tujih strokovnjakov in študijske ekskurzije. 4.2.3 Študij ob delu Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program iz enake študijske obveznosti kot za redni študij, pri čemer so za vse.predmete predvidene individualne konzultacije. 4.2.4 Študij iz dela Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in enake študijske obveznosti kot za redni študij. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in zaključek študija 5.1.1 Francoski jezik s književnostjo — program A — v drugi letnik: izpit iz francoskega jezika I izpit iz pregleda književnosti I — v tretji letnik: izpit iz francoskega jezika II izpit iz pregleda književnosti II i— v četrti letnik: izpit iz francoskega jezika III izpit iz uvoda v romansko jezikoslovje seminarska naloga (iz jezika ali iz književnosti) kolokvij iz izbranih poglavij francoske književnosti. Študent lahko opravlja diplomski izpit pod A, če opravi preddiplomski izpit iz francoskega jezika, pred tem pa izpit iz fonetike. Kandidati, ki so vpisovali latinščino na Filozofski fakulteti, opravijo tudi izpit iz tega predmeta. Poleg tega mora kandidat izdelati in zagovarjati diplomsko delo iz književnosti ali jezika (če je bila seminarska naloga iz jezika, mora biti doplomsko delo iz književnosti, in obrnjeno). Diplomski izpit je pisni (klavzula) in ustni ter obsega vso predpisano snov iz književnosti in jezika. 5.1.2 Francoski jezik s književnostjo — program B — v drugi letnik: enako kot pod 5.1.1 — v tretji letnik: enako kot pod 5.1.1 — v četrti letnik: izpit iz francoskega jezika izpit iz uvoda v romansko jezikoslovje kolokvij iz izbranih poglavij francoske književnosti. Študent lahko opravlja diplomski izpit pod B. če opravi preddiplomski izpit, pred tem pa izpit iz fonetike. Izdelati in zagovarjati mora diplomsko delo iz jezika ali iz književnosti. Diplomski izpit: enako kot pod 5. 1.1. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Redni študent praviloma ponavlja letnik samo enkrat v visokošolskem izobraževanju, pri čemer ni mišljen samo prvi letnik. Študent lahko ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje, ki so določeni s Statutom Filozofske fakultete. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Slušatelj dobi temeljne informacije o študiju ob vpisu, med študijem pa na svetu letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstojniku. Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področja in o možnostih in zanimanjih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šolanja in izkušenj). 5.4 Zaključek študija Študent konča študij, ko uspešno opravi obveznosti, navedene pod 5.1, izpite iz metodike pouka francoskega jezika ter iz skupnih in splošnih predmetov. * 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Program Francoski jezik s književnostjo izvajajo visokošolski učitelji in sodelavci, ki so za to delo usposobljeni v skladu s pogoji, ki jih določa Zakon o usmerjenem izobraževanju. Kadrovski načrt predvideva za uresničitev programa: 4 visokošolske učitelje, 2 asistenta, 3 lektorje in visokošolskega učitelja oziroma sodelavca za metodiko pouka francoščine ter učitelje mentorje za izvedbo pedagoške prakse. Pri tem niso všteti učitelji skupnih in splošnih pedagoških premetov. 6.2 Materialni pogoji Prostorska stiska in pomanjkljiva tehnična opremljenost sta med največjimi ovirami za uspešno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov. Za uspešno uresničevanje programa so potrebni naslednji minimalni materialni pogoji: 1 predavalnica, 1 učilnica za manjše skupine, 1 fonolaboratorij, knjižnica s študijsko sobo, 4 delovni kabineti za učitelje; magnetofon, kasetofon, 2 grafoskopa, diaprojektor, epidiaskop, filmski projektor, video, kasete, magnetofonski trakovi, diapozitivi, plošče, knjige in revije iz uvoza; 4 pisalni stroji, razmnoževalni stroj in fotokopirni stroj. Za pedagoško prakso in hospitacijo si je treba zagotoviti mrežo hospitacij-skih šol in mentorje. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti Kot razberemo iz predstavitve stroke, objavljene vreviji Anthropos, znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnost na področju francoskega jezika in književnosti potekata v skladu z razvojem nacionalnih humanističnih ved ter vzgojno-izobraževalnih in drugih potreb. To je upoštevano tudi v dolgoročnem vzgojno-izobraževalnelh programu raziskovalnega dela, pri katerem sodelujejo tudi študenti. Francoski jezik, MAG 1 LIK DIPLOMANTA Magister francoskega jezika je strokovnjak, ki s podiplomskim študijem razvija in dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti, poglablja in širi teoretično in strokovno znanje, se izpopolnjuje v metodah raziskovalnega defa in se tako vključuje v naloge stroke. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Ime predhodnega programa: Francoski jezik s književnostjo Vrsta: VIS, VH/1 2.7 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister francoskega jezika Stopnja-zahtevnosti dela: VI1/2 Značilna dela iri naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.8 Trajanje študija: 2 leti pri izpitu tudi znanje iz francoskega jezika s književnostjo v obsegu, hteva za pridobitev ustrezne diplome'na visokošolski ravni. 4 PREDMETNIK liki! 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 UsmeHtev: družboslovna 2.4. Ime in vrsta programa: Ime programa: Francoski jezik Vrsta: MAG _ ‘ Ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrti obliM vsakokrat.posebej glede na temo magistrskega dela. Študij poteka s kupčijami, ob katerih se kandidat seznanja z viri in z literaturo, ki se nanaš«. temo njegove naloge, obenem pa preverja postopke in dosežke svojeg3 rn?8 J.'11)* 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi V študij za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visoke strokovne izobrazbe iz francoskega jezika s književnostjo in uspešno opravljen sprejemni izpit. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat dokazati, da poleg francoščine aktivno obvlada še en svetovni jezik in da spremlja problematiko stroke. Kandidat, ki ni končal programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz francoskega jezika s književnostjo, ampak kak drug program, mora pokazati Obveznosti, ki jih mora kandidat izpolniti do konca študija, so vid11 . predmetnika in učnega načrta. S temi je predvidena tudi izdelava magi5| naloge, ki mora dokazati kandidatovo sposobnost za samostojno razisKo'* Pi delo. Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo in jaV zagovorom magistrskega dela. , Francoska književnost, MAG 1 LIK DIPLOMANTA Magister francoske književnosti je strokovnjak, ki s podiplomskim študijem razvija in dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti, poglablja in širi teoretično in strokovno znanje, se izpopolnjuje v metodah raziskovalnega dela ter se tako vključuje v naloge stroke. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Ime predhodnega programa: Francoski jezik s književnostjo Vrsta: VIS, VII/1 2.6 Strokovni naslov, značilnosti dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela- Strokovni naslov: magister francoske književnosti Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent nstveni sodelavec 2.7 Trajanje študija: 2 leti pokazati tudi znanje francoskega jezika s književnostjo v obsegu, ki se zal1 za pridobitev ustrezne diplome na visgkošolski ravni. 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Francoska književnost Vrsta: MAG 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV 4 PREDMETNIK Ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrti obli^ (^a vsakokrat posebej glede na temo magistrskega dela. Ja Študij poteka s konzultacijami, ob katerih se kandidat seznanja z viri in 'L u’1 turo, ki se nanašajo na temo njegove naloge, obenem pa preverja postop’ Ki< dosežke svojega dela. 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi V študij za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visoke strokovne izobrazbe iz francoskega jezika s književnostjo in uspešno opravljen sprejemni izpit. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat dokazati, da poleg francoščine aktivno obvlada še en svetovni jezik in da spremlja problematiko stroke: Kandidat, ki ni končal programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz francoskega jezika s književnostjo, ampak kak drug program, mora pri izpitu 5 ŠTUDUSKE OBVEZNOSTI S|>i Obveznosti, ki jih mora kandidat izpolniti do konca študija, so vid11 -predmetnika in učnega načrta. S temi je predvidena tudi izdelava mag'*1! ^ naloge, ki mora dokazati njegovo sposobnost za samostojno raziskovala0 , ^ Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo in ja' s zagovorom magistrskega dela. k , 2. 2, Španski jezik in književnost, VIS 1 UVOD jo, če poleg navedenega diterencialnega izpita opravijo dodatni splošni izpit. razgledanost primerna. Pri ustnem delu mora kandidat dokazati, da l^i.a i JI I 7 Ul 11 O hvP O metni m netm HpI Pri meni n O In m c crvlnenn t/imn m nr-o IronriiHot -J rs o n i zs L-I r-\ r-1 Z-I j izv , I rv /-»i \t i 1 ct ra -7 rv CT-zszIrv m čtirilf»tnP.rTl I , J 1.1 Predlog predstavlja študij španskega jezika s književnostjo za pridobitev visokošolske izobrazbe. i a izpit obsega pisni in ustni del. Pri pisni nalogi s splošno temo mora kandidat znanje, ki ga pridobijo učenci v ustreznem srednješolskem štiriletnen1 dokazati, da zna pravilno in logično izražati svoje misliin da je njegova splošna gramu in je potrebno za vključitev v visokošolski program. Nu, Pripravili smo ga na podlagi Priporočil za pripravo osnutkov vzgojno-izo-braževalnih programov v visokem izobraževanju; dajemo ga v delegatsko raz-pravo Smer španski jezik s književnostjo na Oddelku za romanistiko Filozofske fakultete je se zelo mlada, deluje šele od študijskega leta 1981/82, Pri sestavljanju predloga smo upoštevali dosedanje izkušnje, pa tudi tiste, ki so si jih pridobile druge katedre na oddelku. Program upošteva tudi oris nalog in smotrov, ki jih vsebujejo: Zakon o visokem šolstvu. Zakon o usmerjenem izobraževanju, Statut Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Statut Filozofske fakultete v Ljubljani. Navezuje se na tradicijo romanistike na slovenski univerzi. Program so sestavili učitelji in sodelavci Oddelka za romanske jezike s književnostjo Filozofske fakultete v Ljubljani; pri sestavljanju so upoštevali tudi mnenje študentov in uporabnikov. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Predmetnik 4.1.1 Španski jezik s književnostjo — predmet A Letnik PREDMET Skupaj^ 1.2 Lik diplomanta Profesor španskega jezika s književnostjo je pedagoški, znanstveni in kulturni delavec, ki se je z visokošolskim študijem jezika, književnosti in civilizacije usposobil za opravljanje naslednjih del in nalog: - poučevanje španskega jezika na vseh stopnjah"izobraževanja, šolskih in zunajšolskih: predšolski, šolski in andragoški — znanstveno raziskovanje na inštitutih za jezikoslovje in književnost - — delo v založbah, knjižnicah, dokumentacijskih centrih, v kulturnih uredništvih časopisov, revij in drugih sredstev javnega obveščanja ~ kulturno animiranje v raznih okoljih (zlasti ob povezavi študija španš-čine s sociologijo kulture, s slovenščino, s primerjalno književnostjo); v kul-turnih centrih in ustanovah, v družbenih organizacijah in društvih itd. — delo v turističnih organizacijah (zlasti ob povezavi študija španščine z geografijo, zgodovino, zgodovino umetnosti in s sociologijo kulture) — prevajanje (zlasti v povezavi s slovenščino) v organizacijah združenega dela, v kulturnih ustanovah. Našteta dela in naloge zahtevajo od diplomanta sposobnost, da zna presojati svoje znanje in je motiviran za samoizobraževanje. Pri delu z ljudmi se izražata '< komunikativnost in organizacijska sposobnost. Diplomant je splošno razgledana osebnost, ki sledi razvoju stroke doma in v svetu. S svojim delom ustvarjalno pripomore k širjenju vrednot socialističnega humanizma. Uvod v špansko-htspanoameriško knjiž. Španska in hispanoameriška književn. Uvod v teorijo jezika Uvod v romansko jezikoslovje Španski jezik Zgodovina španskega jezika Historična gramatika španskega jezika Iberoromanska in latinsko-ameriška civilizacija' Latinščina2 Metodika španskega jezika 60 60 30 — 120 60 — 30 — — 30 — — — 180 60 — 150 60 — — — — 30 90 30 60 — 15 — — 30 — — 60 — — 300 90 — 30 — — 30 — 120 180 120 — 45 — — 30 — 30 — — 30 — 60 — — — 60 — — — 45 — 45 150 120 45 SPj 2-1 2.3 2.4 '»lE 2.5 360 360 360 1415 Opombe: 'Iberoromanska in latinskoameriška civilizacija je izbirni predmet (torej ne bremeni števila ur). 'a0 \ ‘»te Latinščino vpisujejo študenti, ki se v usmerjenem izobraževanju tega predmeta niso učili po programu 140 ur. 4.1.2 Španski jezik s književnostjo — predmet B Letnik PREDMET .“Ig č(j j 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Skupaj^ itske P S 2. E Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna in pedagoška 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Španski jezik s književnostjo Vrsta: VIS 2.5 Smer: program nima smeri 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Družboslovno-jezikovna dejavnost in Učitelj Vrsta: SR Stopnja zahtevnosti dela: V Ime zahtevnejšega programa: Španski jezik. Španska književnost Vrsta: MAG Stopnja zahtevnosti: VII/2 Ime sorodnega programa: Francoski in italijanski jezik s književnostma Vrsta: VIS 2.7 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor španskega jezika s književnostjo ^aalna dela in naloge: učitelj španščine na različnih stopnjah, raziskovalec, bibliotekar, urednik, dokumentalist, strokovni sodelavec v založbi in uredništvih, delavec na področju kulture, turistični delavec in prevajalec. 2.8 Trajanje študija: 4 leta 120 Uvod v špansko hispanoameriško književnost 60 - — Španska in hispanoameriška knj. 60 — Uvod v teorijo jezika 30 — Uvod v romansko jezikoslovje —: — Španski jezik ,30 — Zgodovina španskega jezika — — Historična gramatika španskega jezika — — __ ______ Iberoromanska in latinskoameriška civilizacija' 30 — — 30 Latinščina2 — — 60 — Metodika španskega jezika______________________ — — — — :!'ko 'knj. 30 — — 30 — — 180 60 — 150 60 60 30 — S 'N s J) 1.2 — _ _ 60 — 30 30 — 270 60 — — — 30 — — —. — 30 — 30 60 — 180 120 15 — — 45 — — — — — 30 — — 30 — — 30 — — 60 — — 150 — 60 — — — — — — J20 — — — — — 45 -- 45 45 — ^fos; 360 360 300 285 1305 Opombe: 2 Iberoromanska in latinskoameriška civilizacija je izbirni predmet (torej ne bremeni števila ur). 2 Latinščino vpisujejo študenti, ki se v usmerjenem izobraževanju tega predmeta niso učili po programu 140 ur. Skupni in splošni predmeti Letnik PREDMET Uv, 1.1 pfd; 'filet 'vtet \v % Wi,i Hi I Ho Hi H H- Hz, /), Si 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Vpišejo s°, lahko kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednjo šolo, če so se vsaj 280 ur učili španščine. - 3.2^ Brez preskusa znanja se lahko vpišejo kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo, pedagoško gimnazijo ali vzgoji-teljsko šolo, če so se v srednji šoli učili španščine vsaj 280 ur 3.3. Kandidati, ki so sicer končali štiriletno srednjo šolo, ne pa ustreznega programa ali smeri, morajo opraviti diferencialni sprejemni izpit. Pri tem morajo pokazati smisel za študij književnosti v,pogovoru o slovenskih klasičnih pi-*at®7,h mdfllh španske književnosti. Znanje španskega jezika, ki naj bi ga pridobili v štiriletni srednji šoli. dokaže kandidat pri pisnem in ustnem izpitu. Pisni izpit obsega krajši narek v španščini in prevod iz slovenščine v španščino Ustni IZDlI ohseca hrsnip ir, U,-.,--X-.-___r___-____ SLO in DS Filozofija Politična ekonomija Sociologija Politologija Naravoslovje (obvezni izbirni) 60 — 30 — 45 — — Sk»P%, Hi: — — 30 — — 30 30 45 — u +51 Ho: Pedagoško-psihološki predmeti Skupne sestavine programov pedagoške smeri Velja skupni predmetnik pedagoško-psiholoških predmetov z navodili za pedagoško prakso (glej VIP Srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi). - -zv v apaii^uiin in jjicvuu iz Slovenščine v sr izpit obsega branje in razlago krajšega španskega besedila. 3.4 Kandidati, ki sokončali manj kot štiriletno srednjo šolo. se lahko vpiše- 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 4.2.1 Program Španski jezik s književnostjo predvideva dve možnosti študija: španski jezik s književnostjo pod A in španski jezik s književnostjo pod B. Izkušnje govorijo v prid dvopredmetnosti zaradi širše razgledanosti diplo- mantov, njihove strokovne razvejenosti in večjih zaposlitvenih možnost'-možnosti študija dopuščata najrazličnejše povezave. Najprimernejše 5^ povezave s slovenščino in s tujimi jeziki, primerjalno književnostjo, pr>t!>ej mm jezikoslovjem, klasično filologijo, sociologijo kulture, umetnostnozž vino in geografijo. Tedenska in iz nje izhajajoča letna obremenitev štud«1" ■eh merilih ravna po sprejetih načelih. Skupne in splošne pedagoške mete pri dvopredmetnem šmdija štejemo le enkrat, razen metodike, začna in seveda obveznaza oba predmeta. Ure, namenjene metodiki,s° cene v štesilo ur splošnih in skupnih pedagoških predmetov. »H St. S H; H H H, H lt0,Sestavni del študijskega programa so tudi predavanja domačih in tujih ti^Hjakov in študijske ekskurzije. itn' .uc*'j ^e'u j| k lVelja enak vzgojno-izobraževalni program in enake študijske obvezno-redni študij; za vse predmete so predvidene individualne konzultaci- Študij iz dela ij Milj - Ve!ia enak vzgojno-izobraževalni program in enake obveznosti kot za j Uc*^' ‘ l|^vEZNOST študentov, usmerjanje in zaključek štu- Obveznosti študentov ^ J^fent lahko napreduje v višji letnik, če opravi it VP'S v 2- le,nik: l( ijč11 jz španskega jezika 1 ™ 'z pregleda španske književnosti 1 . za vpis v 3. letnik: j? jz španskega jezika II j^! jz pregleda španske in hispanoameriške književnosti II P" iz uvoda v teorijo jezika vpis v 4. letnik: izpit iz španskega jezika 111 kolokvij iz izbranih poglavij španske in hispanoameriške književnosti Poleg tega mora študent v vseh letnikih aktivno sodelovati pri vajah, prose-minarjih in seminarjih. Predložiti in uspešno zagovarjati mora eno seminarsko nalogo in diplomsko delo (iz jezika ali iz književnosti). K diplomskemu izpitu se lahko prijavi, če uspešno opravi izpit iz uvoda v romansko jezikoslovje in-preddiplomski izpit iz španskega jezika. Kandidati, ki so na filozofski fakulteti obiskovali tečaj latinščine, morajo opraviti tudi izpit iz tega predmeta. Diplomski izpit je pisen (klavzura) in usten ter obsega vso predpisano snov iz književnosti, jezika in jezikoslovja. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Študent lahko ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje, ki so določeni s Statutom Filozofske fakultete. 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Slušatelj dobi informacije o študiju ob vpisu, med študijem pa na svetu letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstojniku. Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področja in o možnostih in zanimanjih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šolanja in izkušenj). 5.4 Pogoji za zaključek študija Študent konča študij, ko opravi vse obveznosti, navedene pod 5.1, izpit iz metodike pouka španskega jezika ter izpit iz skupnih in splošnih predmetov. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Študijski program Španski jezik s književnostjo izvajajo visokošolski učitelj s sodelavci, ki so za to delo usposobljeni v skladu s pogoji, določenimi z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Za uresničitev predvidenega programa potrebujemo: 4 visokošolske učitelje, 2 asistenta, 3 lektorje, 1 (honorarnega) sodelavca za metodiko jezika. Pri tem niso všteti učitelji skupnih in splošnih pedagoških predmetov na filozofski fakulteti. 6.2 Materialni pogoji Prostorska stiska in pomanjkljiva tehnična opremljenost sta med največjimi ovirami za uspešno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov. Za uspešno uresničitev programa potrebujemo: 2 predavalnici, študijsko sobo s priročno knjižnico, 4 delovne kabinete za učitelje, avdiovizualna sredstva, možnost projiciranja filmov, magnetofon in kasetofon, 2 grafoskopa, diaprojektor, epidia-skop, 4 pisalne stroje, razmnoževalni stroj, fotokopirni stroj. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti Katedri za španski jezik in za špansko ter hispanoameriško književnost sta šele dobro začeli delovati. V dolgoročnem vzgojno-izobraževalnem programu raziskovalnega dela, pri katerem sodelujejo tudi študenti, so zaobsežene naloge iz hispanistike in iz navedene književnosti, pa tudi jezik in kultura (zdajšnja in iz preteklih dob) sefarditov v Jugoslaviji (judeoespanol). ii' Španski jezik, MAG '■'K Diplomanta ^ .^gister španskega jezika je strokovnjak, ki s podiplomskim študijem ra-Ja in dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti, poglablja in širi teoretično j. Rokovno znanje, se izpopolnjuje v metodi raziskovalnega dela ter se tako 1 iunuje v naloge stroke. S,,LOŠNl podatki o programu str j ! '''fr'3 programa |(]i Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev ,1 Usmeritev: družboslovna l'/ Ime in vrsta programa v, e Programa: Španski jezik ^'a: MAG Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Španski jezik s književnostjo Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti: VI1/1 2.7 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister španskega jezika Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.8 Trajanje študija: 2 leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V študij za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visoke strokovne izobrazbe iz španskega jezika s književnostjo in uspešno opravljen sprejemni izpit. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat pokazati, da poleg španščine aktivno obvlada še en svetovni jezik ter da spremlja problematiko stroke. Kandidat, ki ni končal programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz španskega jezika s književnostjo, ampak kak drug program, mora na iz- pitu izkazati tudi znanje iz španskega jezika s književnostjo v obsegu, ki se zahteva za pridobitev ustrezne diplome na visokošolski ravni. 4 PREDMETNIK Ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrti oblikujejo vsakokrat posebej glede na temo magistrskega dela. Študij poteka s konzultacijami, ob katerih se kandidat seznanja z viri in z literaturo, ki se nanašajo na temo njegovega dela, obenem pa preverja postopke in dosežke svojega dela. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Obveznosti, ki jih mora kadidat izpolniti do konca študija, so vidne iz predmetnika in učnega načrta. Z njimi je predvidena tudi izdelava magistrskega dela, ki naj dokaže kandidatovo sposobnost za samostojno ustvarjalno delo. Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo in z javnim zagovorom magistrskega dela. ! DIPLOMANTA 'I' . ‘/'gister španske književnosti je strokovnjak, ki s podiplomskim študijem i F! 'ja in dokazuje svoje raziskovalne sposobnosti, poglablja in širi teoretično Rokovno znanje, se izpopolnjuje v metodi raziskovalnega dela ter se tako iučuje v naloge stroke. ^LOŠNI PODATKI O PROGRAMU | * Šifra programa j -Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev j'3 Usmeritev: družboslovna l'’ Ime in vrsta programa u16 programa: Španska književnost jrsta: MAG •s Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Španska književnost, mag Ime predhodnega programa: Španski jezik s književnostjo Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti: VU/1 2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister španske književnosti Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.7 Trajanje študija: 2 leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V študij za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visoko strokovno izobrazbo iz španskega jezika s književnostjo in uspešno opravljen sprejemni izpit. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat dokazati, da poleg španščine aktivno obvlada še en svetovni jezik ter da spremlja problematiko stroke. Kandidat, ki ni končal programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz španskega jezika š književnostjo, ampak kak drug program, mora poka- zati pri izpitu tudi znanje iz španskega jezika s književnostjo v obsegu, ki se zahteva za pridobitev ustrezne diplome na visokošolski ravni. \ 4 PREDMETNIK Ker je študij individualne narave, se predmetnik in učni načrti oblikujejo vsakokrat posebej glede na temo magistrskega dela. Študij je v obliki konzultacij, ob katerih se kandidat seznanja z viri in z literaturo, ki se nanaša na temo njegove naloge, obenem pa preverja postopke in dosežke svojega dela. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Obveznosti, ki jih mora kandidat izpolniti do konca študija, so vidne iz predmetnika in učnega načrta. S temi je predvidena tudi izdelava magistrskega dela, ki naj dokaže kandidatovo sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo in z javnim zagovorom magistrskega dela. ^OD J' 1 Namen osnutka, sestavljale! t aagoški akademiji v Mariboru in v Ljubljani sta se z drugimi izvajalci ak-. °vključili v prizadevanja za reformo pedagoškega šolstva. Delavce in štu-lf. e )e pri tem vodila misel, kako prenesti dvajsetletne pedagoške izkušnje Madžarski jezik in književnost, VIS.. n ■ usmerjeni pedagoški program. Oblikovanja programov smo se bolj !tl ett> lotili v drugi polovici leta 1983, ko smo imeli več pedagoških konfe-■ konzultacij po usmeritvah, pogovorov z učitelji sorodnih strok v Ljublja-: /^sodelovanja učiteljev v oddej^ih in visokošolskih temeljnih organiza-družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnimi in strokovnimi telesi . dgovorno družbeno delo zaradi časovne stiske težko uresničili. a Uspešno izvajanje osnovnošolskega programa na višji stopnji si morajo - učitelji (profesorji madžarskega jezika in knjiženvosti in...) mad- 3ega jezika pridobiti široko jezikovno znanje, spoznati poglavitne metode ■J Kovnega raziskovanja in se upo_sosobiti za poučevanje madžarskega jezika /njiževnosti na osnovni šoli v dvojezičnih osnovnih šolah na narodnostno j/nem območju. a tedlog za vse predmete je sestavil višji predavatelj Joszef Varga, predstoj-,, katedre. t v/ Lik diplomanta: profesor madžarskega jezika in književnosti in... jUnostni in poklicni profil) .‘‘d Osebnostni profil profesorja madžarskega jezika in književnosti in... ra vsebovati tele značilnosti: J Spoznavna in akcijska učinkovitost: razvite splošne intelektualne spo-J "°sti, umske sposobnosti za razumevanje teoretskih osnov za delo, sposob-[a spoznavanja samega sebe in vživljanja v druge, realno šamoocenjevane. priVltost interesov ter zmožnost napredovanja v učenju in izobraževanju ^erne telesne, psihomotorične in senzorične sposobnosti glede na zahteve ^Utežne študijske smeri). Visoka stopnja komunikativnosti in gotovost v u ^ drugimi: nagnjenje za delo z otroki in mladino, v' Čustvena ustreznost: čustvena stabilnost, furstracijska odpornost, zmož-itj Zaznavanja in prilagojenega odzivanja na čustvena stanja in stiske drugih; čustvenih in razvojnih motenj; zadovoljstvo s seboj, zaupanje v ljudi. j0a|,stični pedagoški optimizem, ki se izraža v pedagoškem erosu in v veselju upravljanja vzgojno-izobraževalnega dela. ijj,Družbena (socialna) ustreznost: spoštovanje in upoštevanje mišljenja (^■h, hotenje in zmožnost za sodelovanje z drugimi učitelji, učenci, s tarši in ^Vpfni. Prežetost z etičnimi vrednotami socialističnega humanizma, ki se kaže ij: iv uosu do človeka, družbe, narave in umetnosti. Pozitiven odnos do naše sa-idJ Pravne socialistične družbe, do zgodovinskega boja slovenskega naroda in jlJfh narodov in narodnosti Jugoslavije pri uresničevanju njenih ciljev in do , ''ne in kulturne dediščine, p 2 Poklicni profil j:s1|t)rofesor madžarskega jezika in književnosti in... je pedagoški delavec, ki y VsJ0st.°jno pripravlja in izvaja vzgojno-izobraževalno delo z učenci v razredu, jStMU?'n' ah posamično v osnovni šoli in v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi i.njj Je šole. Načrtuje in izvaja pouk posameznih predmetov, samostojno uče-P pt0Ucencev, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in preživljanje "A k',e8a časa učencev in sodeluje pri pripravi in izvajanju drugih vzgojno-izo-/ l^alni dejavnosti v vzgojno-izobraževalnem programu šole. Pri tem sode-/ drugimi pedagoškimi delavci šole, z učenci, s starši ali s skrbniki učencev, (/^njimi sodelavci šole in s službami. 'tij . j načrtuje, uresničuje in uskaljuje vzgojno-izobraževalne vsebine na-tv0?nih dejavnikov. Sistematično spremlja, preučuje, usmerja in spodbuja ra-1 °sebnosti učencev v skladu z veljavnim vzgojnim smotrom. Profesor madžarskega jezika in književnost in ... opravlja intelektualno zahtevo delo, ki zahteva veliko samostojnosti, ustvarjalnosti, iznajdljivosti, doslednosti in vztrajnosti. , , Profesor madžarskega jezika ih književnosti in... mora biti splošno izobražen, da razume zakonitosti družbenega razvoja, konkretne družbene razmere, družbenogospodarske odnose in idejno usmerjenost, se aktivno vključuje v samoupravne socialistične odnose jn prispeva k njihovemu razvoju. Poznati mora zasnovo SLO in DS, da se lahko vključuje v obrambe in družbenos;imo-zaščitne dejavnosti. Temeljito mora obvladati vzgojno-izobraževalno vsebino in metodiko pouka predmetov in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki jih izvaja. Biti mora širše razgledan v stroki svoje študijske smeri, da lahko spremlja in se vključuje v razvoj ustrezne znanosti. Obvladati mora zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa in razvoja osebnosti otrok v dobi osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Poznati mora vzgojno-izobraževalno dejavnost kot sestavino celotnega družbenega življenja in procese povezovanja vzgojno-izobraževalnega dela z drugim združenim delom in družbenim okoljem. Poznati mora zakonitosti posameznih pedagoških pojavov, organizacijo in čartovanje vzgojno-izobraževalnega dela šole kot celote. Usposobljen mora biti za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje izobraževalne, vzgojne, samoupravne, rekrativne in drugih dejavnosti učencev in za izvajanje izobraževanja odraslih, v osnovni šoli in v srednjem usmerjenem izobraževanju. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev in Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: pedagoška in družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa: Madžarski jezik in književnost, VIS, dvopred-metni 2.5 Smer: nima smeri 2.6 Povezanost z drugimi programi Predhodni programi: Družboslovno-jezikovna dejavnost in pedagoški programi 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Predmetnik skupnih in pedagoško-psiholoških predmetov Zahtevnejši program: 1ZP 2.7 Strokovni naslov, dela in naloge in stopnja zahtevnosti dela: profesor madžarskega jezika in književnosti in... Delo in naloge: učitelj madžarskega jezika in književnosti in... Stopnja zahtevnosti: VI1/1 2.8 Trajanje študija: 4 leta 2.9 Drugi podatki in opombe V dvopredmetnih smereh sta oba predmeta izenačena. 2.10 Madžarski jezik in književnost je mogoče povezati z vsemi programi na Pedagoški akademiji Maribor. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali naslednje štiriletne srednje programe: Družboslovno-jezikovna dejavnost. Učitelj in Vzgojitelj predšolskih otrok, če so se učili madžarskega jezika, ali če opravijo poreskus znanja iz madžarskega jezika. Preskusa znanja iz madžarskega jezika ne opravljajo učenci, ki so končali programe dvojezičnega srednjega usmerjenega izobraževanja. Absolventi VŠ programa opravijo tako imenovani diferencialni izpit iz predmetov: dialektologija madžarskega jezika, ugrofinski jeziki in narodi, zgodovina madžarskega naroda z geografijo, če želijo nadaljevati študij v 3. letniku VIS programa. Predmetni učitelji madžarskega jezika se vključujejo v štiriletni VIP za madžarski jezik in književnost in sicer v 3. letnik tako, da opravijo diferencialni izpit iz predmetov: dialektologija madžarskega jezika, ugrofinski jeziki in narodi, zgodovina madžarskega naroda z geografijo. Oproščeni so pedagoške prakse na osnovni šoli, opraviti pa morajo ustrezno pedagoško prakso na šoli srednjega usmerjenega izobraževanja. Opraviti morajo tudi izpit iz metodike dvojezičnega pouka. 3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznega predhodnega programa ali smeri: — Za kandidate, ki so končali drugo štiriletno srednjo šolo, bosta pred začetkom študija obvezna uvajalni seminar iz pedagogike in psihologije ter sprejemni izpit iz madžarskega jezika in književnosti, ki bo na Pedagoški akademiji v Mariboru. Letnik Skupaj ur PREDMET 1. 2. 3. 4. SLO in DS 60 45 105 Politična ekonomija — — — 30 30 Sociologija s politologijo — — 60 . 60 Filozofija — 60 — — 60 Psihologija — 90 — — 90 Pedagogika — 60 — — 60 Didaktika — — 60 — 60 Tuji jezik — — • 45 — 45 Interesne dejavnosti — — — 45 45 Pedagoška metodologija 60 — — — 60 Izobraževalna tehnologija 45 — — — 45 Interdisciplinarni pedagoški seminar — — 30 — 30 — Kandidati, ki niso končali štiriletne srednje šole, morajo opraviti preskus znanja (sprejemni izit), ki obsega splošni in posebni del. Preskus znanja iz madžarskega jezika in književnosti obsega program srednjega usmerjenega izobraževanja pedagoške ali ekonomske smeri. Podrobnejši program preskusa znanja dobijo kandidati na akademiji in na katedri za madžarski jezik in književnost. 4.2 Predmetnik za madžarski jezik in književnost: VIS program PREDMET Madžarski knjižni jezik Uvod v študij jezika Zgodovina madž. j. Jezikovna kultura in tehnika izražanja Dialektologija madž. j. Zgodovina madž. književ. in madž. knjiž. v SRS in SFRJ Madž. mladinska knjiž. Uvod v interpretacijo tekstov Metodika madž. jezika Metodika dvoj. pouka Ugrofinski jeziki in narodi Zgodovina madž. naroda z geografijo___________________ 1. letnik 1. sem. _P______s_ 25 30 5 10 30 15 20 25 20 10 4.3 Navodila za izvajanje predmetnika Navodila za izvajanje predmetnika so že delno napisana v učnih načrtih programov, podrobneje pa bodo opredeljena po sprejemu programa. Pri predmetu metodika madžarskega jezika in književnosti opravi študent: — ." yr'. nast°Pa na dvojezični osnovni šoli in 2 uri nastopa na dvojezični srednji šoli ter aktivno sodeluje pri analizah nastopov (6 ur); — skupne hospitacije pri učiteljih madžarskega jezika na osnovni šoli in 4 skupne hospitacije pri učiteljih madžarskega jezika v SVIO programu srednjega usmerjenega izobraževanja ter sodeluje pri študijskih razčlenitvah učnih ur (12 ur); 5 posamičnih hospitacij pri študentskih nastopih na dvojezični osnovni in 5 srednji šoli ter sodelovanje pri analizi pouka (15 ur); — skupaj z analizo 33 ur. Pedagoška praksa Hospitacije. nastope in strnjeno pedagoško prakso izvajamo na dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah na dvojezičnem območju v Prekmurju. Strnjeno praktično pedagoško delo je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega dela, ki omogoča študentom, da globlje spoznajo celotno vzgojno-izobraževalno delo na šoli, da povežejo teoretična in praktična spoznanja in se uvedejo v pedagoško delo. Strnjeno praktično pedagoško delo traja praviloma 2 tedna v 3. razredu na osnovni šoli in 2 tedna v 4. letniku v SVIO programu srednjega sumerjenega izobraževanja. Program tega dela izdela učitelj metodike in ga tudi usmerja v sodelovanju in po dogovoru z učitelji mentorji na šolah. Pri tem opravi vsak študent 6 hospitacij in 3 nastope pri vsakem predmetu na osnovni šoli, sodeluje pri dodatnem in dopolnilnem pouku, v interesnih dejavnostih, se podrobno seznani s šolsko dokumentacijo in samoupravno organiziranostjo šole. z njenim življenjem in delom. V šolah usmerjenega izobraževanja opravi po programu SVIO 3 nastope in 6 hospitacij ter se pobliže seznani z organizacijo, s pedagoško dokumentacijo ter z življenjem in delom šole. Pri tem delu sodelujejo tudi učitelji pedagoško-psiholoških predmetov tako, da dajejo študentom naloge in jih ovrednotijo pri seminarskih urah. O opravljenem strnjenem praktičnem pedagoškem delu napiše študent poročilo. Uspešnost opravljenega dela preverja učitelj metodike in po pregledu celotne dokumentacije o strnjenem praktičnem pedagoškem delu vpiše oceno v indeks; to je pogoj za opravljanje diplomskega izpita. Strnjeno praktično pedagoško delo opravlja v skrčenem obsegu ali pa ga je povsem oproščen tisti, ki ga je delno ali v celoti opravil v prejšnjem šolanju. Ce je predmet, ki ga študira, poučeval najmanj eno leto v osnovni šoli ali v SVIO srednjega usmerjenega izobraževanja, se mu to prizna kot ustrezni del strnje-nega praktičnega pedagoškega dela. Študenti na katedri za madžarski jezik in književnost praviloma opravijo strnjeno praktično pedagoško delo na dvojezičnih osnovnih šolah in na dvojezičnih srednjih šolah. Vsebina metodike za madžarski jezik in književnost ter metodike dvojezičnega pouka sta namenjeni vsem študentom na katedri in zagotavljata ustrezno metodično usposobljenost za delo na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah. Program se uresničuje s predavanji, seminarji in vajami. Nadaljnje oblike Sestavljale!: izredni profesor dr. Primož Simoniti, redni profesor dr. Erika Mihevc Gabrovec in redni profesor dr. Kajetan Gantar. 1 UVOD 1.1 Namen študija je uvesti študenta v temeljito poznavanje latinskega jezika in književnosti starega veka. Študent se mora seznaniti predvsem z zgodovino antike, z družbeno ureditvijo pri Rimljanih, z njihovo materialno in duhovno kulturo, z umetnostjo, s filozofijo, z verstvom itd. Dobi naj poglavitna opozorila na tradicijo srednjeveške in novoveške latinitete in v njej pisane literature. Latinski jezik in književnost se povezujeta v skupino predvsem z grškim jezikom in književnostjo ali pa z enim od modernih jezikov ali z zgodovino ali z umetnostno zgodovino. 1.2 Lik diplomanta Diplomant je usposobljen za opravljanje del in nalog kot profesor latinskega jezika in književnosti za pouk latinskega jezika v osnovni šoli in za pouk latinskega jezika in književnosti v srednjem usmerjenem izobraževanju, kot lektor pa tudi za višješolski pouk latinskega jezika na tistih študijskih skupinah, ki potrebujejo znanje latinskega jezika kot pomožnega predmeta ali jezika virov (medicina, veterina, pravo; romanski jeziki; arheologija, zgodovina, umetnostna zgodovina). Usposobljen je tudi za prevajalca del latinskih leposlovnih in strokovnih piscev; za jezikovni študij, literarno-estetsko in filološko interpretacijo literarnih spomenikov in historičnih, v latinščini pisanih virov; za strokovne recenzije s področja latinske književnosti v založbah, uredništvih ipd.; za dela na področju arhivistike in bibliotekarstva za starejšo, latinsko pisano literaturo. Usposobljen je tudi za začetek znanstvenoraziskovalnega dela na področju latinskega jezika in književnosti antike pa tudi srednjega in novega veka. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime programa: Latinski jezik in književnost Vrsta programa: VIS 2.5 Smer: program nima smeri 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Družboslovno-jezikovna dejavnost in Učitelj Ime zahtevnejšega programa: Latinski jezik — MAG, Rimska književnost — MAG Ime sorodnega programa: Grški jezik in književnost, VII/1, VIS 2.7 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti del Strokovni naslov: profesor latinskega jezika in književnosti Značilna dela in naloge: profesor Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 2.8 Trajanje študija: 4 leta 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednjo šolo, če so imeli vsaj 140 ur pouka latinskega jezika. 3.3 Delovne izkušnje Pri vključevanju kandidatov, ki prihajajo neposredno iz srednjega usmerje- tere Pr'^aia-nega izobraževčanja, delovne izkušnje niso potrebne. Pri kandidatih, ki prihajajo iz dela (npr. sedanji diplomant PA, ki želi pridobiti visoko izobrazbo ali nadaljevati študij), je treba upoštevati delovne izkušnje in uspešnost doseda- njega dela. Kandidat naj bi to dokazal z mnenjem delovne organizacij6’11 iz k' N 3.4 Posebne nadarjenosti ali psihofizične sposobnosti . .p Vsi kandidati, ki se prijavijo za vpis na pedagoško akademijo, morajo bl lesno in zdravstveno sposobni za opravljanje učiteljskega poklica. 2. sem. P______s 2. letnik 3. sem. _P______s 4. sem _P_____ 3.letnik 5. sem. P______s 6. sem. P______s 4.letnik 7. sem. P______s 8. sem. — 20 25 — 25 — — 30 35 — 15 — 25 — 35 — 25 — 10 — 30 5 15 — 10 — — — 30 15 — 30 — — — — 20 — 25 35 — 10 15 — 10 — 5 — 30 20 15 15 10 10 5 10 40 10 — 5 — 20 — 5 10 40 10 — 5 — 20 — 10 — - 20 25 20 20 10 20 15 13 — 15 — 20 10 16 — 5 — izvajanja so pedagoška praksa, hospitacije in nastopi z analizo, seminarska dela in diplomsko delo ter ekskurzije. Ekskurzije so praviloma povezane z literarnozgodovinskimi ogledi ustreznih kulturnih ustanov ter z jezikovnimi in zgodovinskimi posebnostmi madžarske narodnosti v Jugoslaviji inv LR Madžarski. Interdisciplinarnost se uresničuje v povezavi z več skupnimi in pedagoško-psihološkimi predmeti, npr. s sociologijo, psihologijo, SLO in DS. Strokovno-študijske ekskurzije v LR Madžarsko so obvezni sestavni del programa za študente. Diplomski izpit obsega diplomsko nalogo (okrog 70 do 100 strani) in zagovor. Študent lahko izbere za diplomsko nalogo jezik, književnost ali metodiko, prav tako pa lahko diplomira tudi iz drugega predmeta (slovenski jezik, nemški jezik, matematika in podobno). V zadnjem primeru mora napisati daljšo seminarsko nalogo (20 do 30 strani) iz madžarskega jezika ali književnosti ali metodike. Katedra za madžarski jezik in književnost sodeluje s katedro za madžarski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyju, in sicer pri hospi-tacijah, nastopih, analizah pedagoških ur (procesov), seminarskih vajah in podobnem. Sodeluje z Institutom za madžarski jezik i književnost i hungarološko istra-živanje v Novem Sadu, z metodiko in s profesorji na katedri za madžarski jezik in književnost v Novem Sadu (ki bodo nosilci predmetov na katedri), s katedro za madžarski jezik in književnost v Osijeku ter s katedro za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyju. Študentje na katedri za madžarski jezik in književnost morajo med študijem (morda v 4. semestru ali v absolventskem stažu) eno polletje sodelovati v vzgojno-izobraževalnem procesu na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyju po meddržavni pogodbi o sodelovanju med obema ustanovama. Vsebine oziroma elemente SLO in DS je treba včleniti v vse predmete v zvezi z madžarskim jezikom in uresničiti določeno število ur pri posameznih predmetih oziroma poglavjih, npr.: — Madžarski in slovenski jezik. Jezik kot enakovredno komunikacijsko sredstvo na dvojezičnem območju. Naša skupna pot in sožitje za izgradnjo samoupravne socialistične skupnosti. — Slovenci in Madžari so se bojevali za neodvisnost in svobodo. Marčna revolucija. Madžari v NOB. — Ustvarjalno delo pripadnikov madžarske narodnosti v SRS. Enakopravnost in ustvarjalne možnosti. Pravilno vrednotenje političnih dogodkov in druge vrste agresije proti Jugoslaviji, proti bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti. Literarni stiki, prevodi itd. med umetniki slovenskega in madžarskega naroda. Gospodarske in kulturne povezave med LR Madžarsko in SR Slovenijo, SFRJ. Pri analizi in intepretaciji besedila uporabljamo tudi razne časopise in druge članke, spisje, vsebine radijskih in televizijskih oddaj itd. ter pravilno interpretiramo le-te. Skuphj gradimo in branimo našo sedanjost in prihodnost. — Družbenopolitični sistemi pri nas in na Madžarskem. Odnosi in povezave ipd. 4.4 Učni načrti predmetov 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK DIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik v, Študent napreduje iz letnika v letnik, če opravi vse seminarske in izpiti1® la veznosti. predpisane za letnik. Opravljene seminarske obveznosti (vaie’J ^ loge itd.) so tudi pogoj za frekvenco. S pogoji za napredovanje je povezan0 (g vezno obiskovanje predavanj, seminarjev, sej, hospitacij, nastopov in p60®’ “K1 ške prakse. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika ^, Študent lahko ponavlja letnik, če opravi vsaj polovico izpitov iz stroke ^ c predmetnih področij. V izjemnih primerih (bolezen) odloča o ponavljanj11 3 tedra. O navzočnosti študentov, ki so zaradi neopravljenih obveznosti pr«^ S| študij pri predmetih oziroma predavanjih in drugih oblikah vzgojno-izoht* valnega dela, odloča katedra. Pri tem upošteva število opravljenih izp>t0' druge dejavnike. 'lot m 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem ir Med študijem ima kandidat mentorje, za seminarska dela in nastope. S'6!,*1 vanju in usmerjanju so posebno namenjene govorilne ure učiteljev. Študent dobi vse temeljne in ustrezne informacije in nasvete ob vpisu (tf1] j. posebni brošuri), na svetih letnikov študentov,pri samoupravnih organi!]1! formacijskem centru, v internega glasilu Objave in pri knjižničarjih v knjiž11! ^ Posebno svetovalno in usmerjevalno vlogo imajo tudi seminarji, vaje, hosp1 cije in nastopi. 5.4 Pogoji za zaključek študija Študent konča študij, če opravi predpisane izpite in uspešno zagovarja plomsko nalogo. Slu K >set Diplomska naloga obsega snov iz madžarskega jezika in književnosti todike. Kandidat jo izdela pod mentorjevim vodstvom. . Končni izpit je zagovor diplomskega dela pred komisijo. Kandidat la1'1 izbere za diplomo eno od predmetnih področij, ki ju študira. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA «nj 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje programa so potrebni štirje habilitirani univerzitetni učitCT1 en asistent. tov 6.2 Materialni pogoji Za uspešno izvajanje programa potrebujemo: 4 predavalnice s 15 do 2vs deži, predavalnico, seminarsko sobo z medioteko in z ustrezno strokovno “ raturo (priročno knjižnico, čitalnico, kabinet), možnosti za prelikovanj®, a filme), radi); Pri vsakem poglavju predmetnikov oziroma predmetov so dane možnosti za včlenjevanje elementov in vsebin SLO in DS; ta mora biti stalno vpeta v razlago in ponavljanje metodično-pedagoško dobro sestavljenega učno-vzgojnega procesa. razmnoževanje, 2 magnetofona, 2 gramofona, diaprojektor (za filme), sprejemnik, 4 kasetofone za pravorečne in pravopisne vaje in za raziskovi (jezikovno-književno-dialektološko) delo. 6.3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne deja'111' Usmeritev je pedagoška. V Latinski jezik in književnost, ,.Sv< i VIS V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v naslednjih srednjih šolah: gimnazija, gimnazija pedagoške smeri, če so imeli vsaj 140 ur pouka latinskega jezika. Ključnega pomena za vpis v program študija latinskega jezika in književnosti so predvsem naslednji predmeti iz programov štiriletne srednje šole: latinski jezik, grški jezik, slovenski jezik, tuji jezik, zgodovina, drugi ali tretji tuji jezik. Kandidati, ki v štiriletnem srednjem programu niso imeli vsaj 140 ur pouka :(1> ll latinskega jezika, opravljajo preskus znanja latinščine vsebovane v učb61 A. Šašel, Fundamenta Latina I, Ljubljana 1972. jj' 3.2 Kandidati, ki niso končali štiriletne srednje šole, morajo opraviti? ’•> skus znanja; s tem dokažejo, da zadovoljivo obvladajo temeljno znanj6’’' p’ potrebno, da bodo lahko sledili študiju. Preskus znanja obsega splošni i^T,1 sebni del. V posebnem delu se zahteva znanje latinskega jezika, vsebova1 učbeniku A. Šašel, Fundamenta Latina I,(Ljubljana 1972. " ile it1 ^st 4 PREDMETNIKI IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednice predmetov 4.1.1 Preglednica predmetnika (skupina A) Letnik PREDMET Skupaj«! ‘lag Strokovni predmeti Uvod v študij klasične filologije Latinski jezik Rimska književnost Zgodovina starega veka Grščina Izbirni predmet Specialna metodika Delovna praksa_________________ 30 120 150 30 120 120 30 60 120 180 30 120 180 60 90 50 6» 4S« 630 6« 120 60 90 Pr Bab H Skupni predmeti a) pedagoško-psihološki b) družboslovni 180 180 120 Itfie s Skupaj ur 540 540 500 560 2140 4.1.2 Preglednica predmetnika (skupina B) Letnik PREDMET Skupaj«! Strokovni predmeti Uvod v študij klasične filologije Latinski jezik Rimska književnost Zgodovina starega veka — Grščina 30 120 150 30 60 30 120 120 30 60 ^sta 60 “'•d, 120 120 120 120 60 48C h, 51« Specialna metodika Delovna praksa 60 50 30 50 12« 90 S OO '"t JO« Skupni predmeti a) pedagoško-psihološki b) družboslovni 'M 180 180 120 'H, 540 ;!0it( Skupaj ur 540 540 500 380 1960 "H, ^an 23 iV ^— ^Tinski jezik in književnost Pj^ Preglednica strokovnih predmetov po predavanjih in vajah 5$edmet 1. 2.' 3. 4. Skupaj ur ,‘^avanja: 1^“*' v študij klasične filologije ^•tiska književnost JMovina starega veka S lrni predmet if^alna metodika , le in seminarji: L>ki proseminar o '"ski seminar (feeialna metodika ^scjna 30/1 60/2 90/3 120/4 60/2 30/1 60/2 60/2 30/1 60/2 60/2 60/2 60/2 60/2 30/1 120/4 60/2 60/2 60/2 60/2 45/1,5 120/4 60/2 45/1,5 60 240 270 60 60 45 • 420 180 45 ur na teden 12 12 11 15 iet B {plavanja: • o’ v študij klasične filologije 3i' ^ska književnost . .8°dovina starega veka ^tialna metodika i,j.e in seminarji: l^inski proseminar t seminar ' JP^ialna metodika ^Mina ki! \ ra> a' ur na teden Letnik_____________________________________ 2.__________________3.__________________4.___________Skupaj ur 30/1 30/1 — 60 60/2 60/2 60/2 60/2 240 90/3 60/2 60/2 60/2 270 — 30/1 30/1 — 60 — , 30/1 15/0,5 45 120/4 60/2 60/2 60/2 300 — 60/2 60/2 60/2 180 — — 30/1 15/0,5 45 60/2 60/2 — — 12 12 11 9 ,eli S;u.Pog°ii ,a ponavljanje posameznega letnika r'iahlco Ponav,ja letnik, če izpolni pogoje, ki so določeni s statutom vi-[(ji is in ske delovne organizacije. Študent ponavljalec lahko obiskuje predava-|llci,as5 udeležuje seminarskih in proseminarskih vaj. Ker so predavanja ci- :»fe P' i'T"Sn ?at0 posluša drus° snov kot v predhodnem letniku, lahko opravi izpit ''l^neg že pred predvidenim rokom. Isto velja za opravljanje kolokvijev iz Svetovanje in usmerjanje med študijem i dobi temeljne informacije o študiju ob vpisu, med študijem pa na ^ etnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstojniku, rf sin no.Pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področja in o 'n ‘nteresih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šolanja in . j, p ogoji za zaključek študija „ , ahko študent uspešno konča študij in dobi diplomo, mora izpolniti na-le študijske obveznosti: °Praviti vse predpisane izpite iz vseh predmetov po programu “Praviti vse predpisane kolokvije iz predpisanega beriva “Praviti obvezno delovno prakso udeležiti se z referatom vsaj dveh študijskih ekskurzij j0 Vdelati diplomsko nalogo, ki mora biti pozitivno ocenjena in ki jo mora ^Varjati v seminarju “Praviti ustni diplomski izpit, lit; č ^diplomanta (Jljster latinskega jezika je strokovnjak, ki si je s podiplomskim študijem j jv'! m razvil raziskovalne sposobnosti na področju jezika, ki poglablja in |j“Je teoretično, specialno strokovno in metodološko znanje in se tako cuje v raziskovalno delo in v naloge svoje stroke. ^kOŠNl PODATKI O PROGRAMU 1,1 j'j Šifra programa ^ jj Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev • j' Usmeritev: družboslovna ]' 'me in vrsta programa 't* Vf5tPro8rama: Latinski jezik Povezanost z drugimi programi v usmeritvi e Predhodnega programa: Latinski jezik in književnost VI1/1, VIS 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje strokovnih predmetov so potrebni 3 pedagoško-znanstveni delavci klasični filologi s polnim delovnim časom, ki izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in učitelja za specialno metodiko pouka.. 6.2 Materialni pogoji Za uresničevanje programa potrebujemo: normalen in reden dotok tuje strokovne literature, predavalnico, 3 kabinete, knjižnico, grafoskop in episkop oziroma epidiaskop. 4.1.4 Predmetnik skupnih pedagoško-psiholoških predmetov Velja skupni predmetnik pedagoško-psiholoških predmetov z navodili za pedagoško prakso (glej VIP Srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi). 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Latinski jezik in književnost je mogoče študirati kot predmet A ali kot predmet B. V obeh primerih traja študij 4 leta in v obeh primerih je za strokovne predmete v 1. in 2. letniku na voljo po 360 ur (12 ur na teden). V 3. letniku je pod A na voljo 330 ur (11 ur na teden), v 4. letniku pod A pa 450 ur (15 ur na teden). Pod B je v 3. letniku na voljo.330 ur (11 ur na teden), v 4. letniku pa 270 ur (9 ur na teden). V 3. in 4. letniku je treba prišteti še ure za delovno Latinski jezik, mag 2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister latinskega jezika Stopnja zahtevnosti: VII/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.7 Trajanje študija: 2 leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V program za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visokošolskega študija iz latinske književnosti in jezika kot predmeta A in uspešno opravljen sprejemni izpit. Kandidat mora pri sprejemnem izpitu pokazati, da toliko pozna najpomembnejša dognanja in tudi novejšo domačo in tujo stro-kovno literaturo s področja latinskega jezika, da mu to omogoča uspešen podiplomski študij. Dokazati mora tudi, da ima temeljno znanje grščine in da vsaj pasivno obvlada dva moderna tuja jezika, med njima obvezno nemščino. prakso. Za diplomsko nalogo predmeta B sta predvidena bistveno manjši obseg in zahtevnost kot pri diplomski nalogi pod A. Pri večini predmetov potekajo predavanja ciklično, tako da jih vsakokrat poslušajo vsi študentje tistih letnikov, za katere je posamezen predmet predpisan. To velja tudi za seminarje, proseminarske vaje pa so organizirane na dveh stopnjah in se jih torej študentje udeležujejo v dveh skupinah. Število ur za posamezne oblike vzgojno-izobraževalnega dela je za vsak predmet vidno iz učnega načrta predmeta. Ker je študentov malo, se predmeta uvod v študij klasične filologije in specialna metodika pouka izvajata skupno za študente latinskega jezika in književnosti in za študente grškega jezika in književnosti. V prvih letnikih je poudarek na študiju jezika, ki si ga študent pridobi predvsem na posebnih jezikovnih tečajih, na proseminarskih vajah in ob individualnem branju obveznega izbora beriva iz del rimskih avtorjev. V tem času se seznam tudi z metodami dela klasične filologije. Razgledanost na tem področju je podlaga za njegovo aktivno sodelovanje pri seminarjih v višjih letnikih. Seminarskih vaj se lahko udeležujejo tudi študentje prvega letnika, ki že imajo temeljno znanje latinskega jezika. Tisti, ki ga nimajo, morajo v prvih dveh letnikih študirati po posebnem intenzivnem študijskem načrtu s poudarkom na učenju jezika. Študentje vseh letnikov obiskujejo predavanja iz literarne zgodovine ter predavanja in vaje iz historične slovnice (glasoslovja, oblikoslovja in sintakse). Predvidena so tudi občasna monografska predavanja v zvezi s predavate-Ijevo neposredno raziskovalno dejavnostjo, ki naj vsaj na enem ožjem področju slušatelje podrobneje seznanijo z nerešenimi problemi. V 4. letniku študija pod A izbere študent poleg naštetih predmetov še pose-ben izbirni predmet v skladu s svojim osebnim zanimanjem. Predvidene so tele ožje usmeritve: — literatura (predmet teorija književnosti ali grška književnost) — jezikoslovje (predmet teorija jezika ali indoevropsko primerjalno jezikoslovje) — srednjeveška in humanistična latinščina — zgodovina starega veka — antična umetnost — antična filozofija. Konkretno predmetno področje teh predmetov se določi z izvedbenim predmetnikom za posamezno študijsko leto. Vsak študent se mora aktivno (z referatom) udeležiti vsaj dveh strokovnih ekskurzij. Delovna praksa se izvaja po načrtu. 4.3 Učni načrti predmetov 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTU- 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Pogoji za vpis v 2. letnik: — pisni in ustni izpit iz latinskega oblikoslovja (opisna slovnica) “ ^P1'lz rimske književnosti (predavana snov in obvezno berivo v slovenščini) izpit iz uvoda v študij klasične filologije I (predavana snov). Pogoji za vpis v 3. letnik: pisni in ustni izpit iz latinske sintakse (opisna slovnica) — izpit iz rimske književnosti (predavana snov) izpit iz uvoda v študij klasične filologije II (predavana snov) — izpit iz grščine — opravljeni vsi kolokviji iz obveznega beriva po programu pozitivno ocenjena seminarska interpretacija. Pogoji za vpis v 4. letnik: — izpit iz latinskega jezika (predavana snov) izpit iz rimske književnosti (predavana snov) — izpit iz zgodovine starega veka opravljeni vsi kolokviji iz obveznega beriva po programu — pozitivno ocenjena seminarska interpretacija. 4 PREDMETNIK Ker je študij individualen, se predmetnik oblikuje za vsakega kandidata posebej glede na temo magistrskega dela. V tem individualnem programu je določen tudi mentor. Študij poteka s konzultacijami, pri katerih se kandidat seznanja z literaturo in s problematiko v zvezi s svojo nalogo, obenem pa se pri teh konzultacijah preverjajo metode in dosežki kandidatovega dela. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Študijske in izpitne obveznosti so navedene v predmetniku. Prav tako je v predmetniku predvidena izdelava magistrskega dela, ki mora dokazati kandidatovo sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Študij se konča s komisijskim ustnim izpitom in z javnim zagovorom magistrskega dela. ; diplomanta 8>ster rimske književnosti je strokovnjak, ki si je s podiplomskim študi-mhi-^ki! 'n razv" raziskovalne sposobnosti na področju književnosti, ki “'ja in širi svoje teoretično, specialno strokovno in metodološko znanje 'ako vključuje v raziskovalno delo in v naloge svoje stroke. SpLOŠNI PODATKI O PROGRAMU j ! Šifra programa j' Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev j' Usmeritev: družboslovna l' 'me in vrsta programa Programa: Rimska književnost Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Rimska književnost, mag Ime predhodnega programa: Latinski jezik in književnost VII/1, VIS 2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister rimske književnosti Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.7 Trajanje študija; 2 leti 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V program za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visokošolskega študija iz latinske književnosti in jezika kot predmeta A in uspešno opravljen sprejemni izpit. Kandidat mora pri sprejemnem izpitu pokazati, da toliko pozna najpomembnejša dognanja in tudi novejšo domačo in tujo strokovno literaturo s področja rimske književnosti, da to omogoča uspešen podiplomski študij. Dokazati mora tudi, da ima osnovno znanje grščine in da vsaj pasivno obvlada dva moderna tuja jezika, med njima obvezno nemščino. 4 PREDMETNIK Ker je študij individualen, se predmetnik oblikuje za vsakega kandidata posebej glede na temo magistrskega dela. V tem individualnem programu je določen tudi mentor. Študij poteka s konzultacijami, pri katerih se kandidat seznanja z literaturo in s problematiko v zvezi s svojo nalogo, obenem pa se pri teh konzultacijah preverjajo metode in dosežki kandidatovega dela. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Študijske in izpitne obveznosti so navedene v predmetniku. Prav tako je v predmetniku predvidena izdelava magistrskega dela, ki mora dokazati kandidatovo sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Študij se konča s komisijskim ustnim izpitom in z javnim zagovorom magi-sirskega dela. $6, of av'jalci: prof. dr. Erika Mihevc Gabrovec, r- Primož Simoniti. prof. dr. Kajetan Gantar in Grški jezik in književnost, vis predmeti: živi tuji jezik, slovenski jezik, primerjalno jezikoslovje, primerjalna književnost in zgodovina. '■Iki i)i)je a?en študija grškega jezika in književnosti je dati študentu temeljito jezika in ga uvesti v dobro poznavanje grške književnosti. Štu-Sh študiiem spozna tudi zgodovino antike, družbeno ureditev pri Grkih C0vo materialno in duhovno kulturo. Pri predavanjih in pri individualno it(jan'u gmkih literarnih besedil spoznava tudi grško umetnost, filozofijo, iojj' 'n se usposablja za samostojno vrednotenje in vsestransko interpreta-St^.^meznih del grške literature. W'' Saškega jezika in književnosti se najbolj smiselno povezuje s študijem 8a jezika in književnosti. Priporočljive so tudi povezave z naslednjimi 1.2 Lik diplomanta Diplomant študija grškega jezika in književnosti (profesor grškega jezika in književnosti) poučuje grščino v osnovni in srednji šoli, kot lektor pa lahko vodi tečaj grškega jezika tudi na fakulteti. Kot prevajalec in poznavalec grške litera-ture vrednoti, interpretira in podaja grške literarne umetnine slovenskemu občinstvu. Z nadaljnjim izobraževanjem se posveča tudi znanstvenoraziskovalnemu delu na področju grškega jezika vseh obdobij in antične ter srednjeveške grške književnosti. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna iziobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev in Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Grški jezik in književnost Vrsta: VIS 2.5 Smer: program nima smeri 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Družboslovno-jezikovna dejavnost in Učitelj Ime zahtevnejšega programa: Grški jezik — MAG, Grška književnost — MAG Ime sorodnega programa: Latinski jezik in književnost VII/1, VIS 2.7 Strokovni naslov: profesoi grškega jezika in književnosti Značilna dela in naloge: profesor Stopnja zahtevnosti dela: VI1/1 2.8 Trajanje študija: 4 leta 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so 'uspešno končali štiriletno srednjo šolo, če so imeli vsaj 140 ur pouka grškega jezika ali 2 tuja jezika v skupnem obsegu vsaj 560 ur. V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v naslednjih srednjih šolah: .gimnazija, gimna- zija pedagoške smeri, če so imeli 140 ur grškega jezika ali 2 tuja jezika v skupnem obsegu vsaj 560 ur. Ključnega pomena za vpis v program študija grškega jezika in književnosti so predvsem naslednji predmeti iz programov štiriletne srednje šole: grški jezik, latinski jezik, slovenski jezik, tuji jezik, zgodovina, drugi ali tretji tuji jezik. Kandidati, ki niso končali štiriletne srednje šole, morajo opraviti preskus znanja; s tem dokažejo, da zadovoljivo obvladajo temeljno znanje, ki je potrebno, da bodo lahko sledili študiju. Preskus znanja obsega splošni in posebni del. V posebnem delu se zahteva znanje grškega jezika, vsebovano v učbeniku E. Mihevc Gabrovec, Grščina, Ljubljana 1978 ali 1984, 1. do 40. lekcija. 4 PREDMETNIKI IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov 4.1.1 Preglednica predmetnika — skupina A Letnik PREDMET 1. 2. 3. 4. Skupaj ur STROKOVNI PREDMETI Uvod v študij klasične filologije 30 30 60 Grški jezik 150 90 120 120 480 Grška književnost 90 180 180 180 630 Zgodovina starega veka 30 30 — — 60 Latinščina 60 30 — — 90 Izbirni predmet — — — 60 60 Specialna metodika — — — 90 90 Delovna praksa — — 50 50 100 SKUPNI PREDMETI A Pedagoški-psihološki B Družboslovni 180 180 120 60 540 Skupaj ur 540 540 470 . 560 2110 4.1.2 Preglednica predmetnika — skupina B Letnik PREDMET 1. 2. 3. 4. Skupaj ur STROKOVNI PREDMETI Uvod v študij klasične filologije 30 30 60 Grški jezik 150 120 90 90 450 Grška književnost 90 150 150 150 540 Zgodovina starega veka 30 30 — — 60 Latinščina 60 30 — — 90 Specialna metodika — — 60 30 90 Delovna praksa — — 50 50 100 SKUPNI PREDMETI A Pedagoški-psihološki B Družboslovni 180 180 120 60 540 Skupaj ur 540 540 470 380 1930 4.1.3 Preglednica strokovnih predmetov po predavanjih in vajah GRŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST Predmet A Letnik 1. 2. 3. 4. Predavanja Uvod v študij klasične filologije 30/1 30/1 Grški jezik 30/1 30/T 30/1 30/1 Grška književnost 90/3 60/2 60/2 60/2 Zgodovina starega veka 30/1 30/1 — — Izbirni predmet — * — 60/2 Specialna metodika — — — 45/1,5 Vaje Grški jezikovni seminar — 30/1 30 1 Grški literarni seminar — 60/2 60/2 60/2 Grški prosentinar 120/4 120/4 120/4 120/4 Latinščina 60/2 30/1 — — Specialna metodika — — — 45/1,5 360/12 360/12 300/10 450/15 Predmet B / Letnik 1. 2. 3. 4. Predavanja Uvod v študij klasične filologije 30/1 30/1 Grški jezik 30/1 30/1 — — Grška književnost 90/3 , 60/2 60/2 60/2 Zgodovina starega veka 30/1 30/1 — — Specialna metodika Vaje Grški seminar — — 30/1 15/0,5 60/2 60/2 60/2 Grški proseminar Latinščina 120/4 60/2 120 4 30/1 120/4 120/4 Specialna metodika — — 30 1 « 15/0,5 360/12 360/12 300/10 270/9 4.1.4 Predmetnik skupnih pedagoško-psiholoških predmetov SKUPNE SESTAVINE PROGRAMOV PEDAGOŠKE SMERI odil‘! Velja skupni predmetnik pedagoško-psiholoških predmetov z navou pedagoško prakso (glej V1P Srbohrvaški in makedonski jezik s književn05 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Grški jezik in književnost je mogoče študirati kot predmet A ali kot pre B. V obeh primerih traja študij 4ieta in v obeh primerih je za strokovne mete v 1. in 2. letniku na voljo po 360 ur (12 ur na teden), v 3. letniku Pa/j a teden). V 4. letniku je pri študiju pod A na voljo 450 ur (1‘ “(i \ (10 ur na teden). V 4. letniku je pri študiju pod A na voljo 450 . . # teden), pri študiju pod B pa 270 ur (9 ur na teden). V 3. in 4. letniku je ^ prišteti še ure za delovno prakso. Za diplomsko nalogo predmeta B sta p1 ^ dena bistveno manjši obseg in zahtevnost kot pri diplomski nalogi P |( Pri večini predmetov potekajo predavanja ciklično, tako da jih vsak ^ poslušajo vsi študenti tistih letnikov, za katere je posamezen predmet ptC san. To velja tudi za seminarje, proseminarske vaje pa so organizirane na stopnjah, in se jih torej študenti udeležujejo v dveh skupinah. Število uG ( samezne oblike vzgojno-izobraževalnega dela je za vsak predmet vidno' nega načrta predmeta. Ker je študentov malo in zaradi povezanosti učne vsebine se predmeta id >3' *l| m, itf sk H: «! *n za* v študij klasične filologije in specialna metodika pouka izvajata skupno2^ dente grškega jezika in književnosti ter latinskega jezika in književnosti ' videna so tudi občasna monografska predavanja v zvezi s predavateljevo sredno raziskovalno dejavnostjo, ki naj vsaj na enem ožjem področju p0° neje seznanijo študente z nerešenimi problemi. V 4. letniku študija pod A izbere študent poleg naštetih predmetov še P* so' SP ben izbirni predmet v skladu s svojim osebnim zanimanjem. Predvidene ožje usmeritve: — literatura (predmet teorija književnosti ali rimska književnost). , — jezikoslovje (predmet teorija jezika ali indoevropsko primerjaln0' kosiovje)„ — srdnjeveška grščina,. — zgodovina starega veka, — antična umetnost in — antična filozofija. . J jj^ Konkretno predmetno področje teh predmetov se določi z predmetnikom za posamezno študijsko leto. Vsak študent se mora med študijem aktivno (z referatom) udeležiti vsa)1 strokovnih ekskurzij. Delovna praksa se izvaja po načrtu. 4,3 Učni načrti predmetov i# 5 OBVEZNOSTI DIJA ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Pogoji za napredovanje v 2. letnik: — pisni in ustni izpit iz grške opisne slovnice, 1. del — izpit iz grške književnosti (predavana snov in obvezno berivo v sl0' čini) » — izpit iz uvoda v študij klasične filologije 1 Pogoji za napredovanje v 3. letnik: — pisni in ustni izpit iz grške opisne slovnice, 11. del — pozitivno ocenjena jezikoslovna interpretacija — izpit iz grške književnosti — pozitivno ocenjena seminarska interpretacija iz literature —' izpit iz uvoda v študij klasične filologije 11 — izpit iz zgodovine starega veka — izpit iz latinščine — opravljeni vsi kolokviji iz obveznega beriva po programu Pogoji za napredovanje v 4. letnik; — izpit iz grškega jezika (predavana snov) — izpit iz grške književnosti — pozitivno ocenjena jezikoslovna interpretacija — pozitivno ocenjena seminarska interpretacija iz literature — opravljeni vsi kolokviji iz obveznega beriva po programu 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika Študent lahko ponavlja letnik, če izpolni pogoje, ki so določeni s statut® sokošolske delovne organizacije. , Študent ponavljalec lahko obiskuje predavanja in se udeležuje semit12 in proseminarskih vaj. Ker so predavanja ciklična, in zato posluša drug1 kot v prejšnjem letu, lahko opravi izpit iz te snovi že pred predvidenimr' Isto velja za opravljanje kolokvijev iz obveznega beriva. »n H; Olt Pri Pa tiaj as, Ule ačt me Sai Po, ras Paj tirn Ve *ac ačf Pra 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem , Slušatelj dobi temeljne informacije o študiju ob vpisu, med študijem jj vs;, svetu letnika, pri mentorju, predmetnih učiteljih, asistentih in pri predstcr(.prj Posebno pomembne so informacije o izbiri ožjega predmetnega področ)2 možnostih in interesih glede prakse (ob upoštevanju poprejšnjega šol® izkušenj). 5.4 Pogoji za zaključek študija Da lahko študent uspešno konča študij in dobi diplomo, mora izpolni slednje študijske obveznosti: — opraviti vse predpisane izpite iz vseh predmetov po programu — opraviti vse kolokvije iz obveznega beriva — udeležiti se z referatom vsaj dveh študijskih ekskurzij — opraviti obvezno delovno prakso — izdelati diplomsko nalogo, ki mora biti pozitivno ocenjena in ki j° zagovarjati v okviru seminarja — opraviti ustni diplomski izpit. tki doi Pha iti' ^ st'1 6.1Kadrovski pogoji Za izvajanje strokovnih predmetov sta potrebna 2 pedagoško-znan' delavca, klasična filologa, s polnim delovnim časom, ki izpolnjujeta p0-, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, in učitelja za speciaM0 todiko pouka. 6.2 Materialni pogoji Za uresničevanje programa potrebujemo: normalen strokovne literature, predavalnico, 2 kabineta, prostor za in epidiaskop. in reden doto^isi knjižnico, graf0' (r se Uta sesi stir ?ej le, % P0[- ?es 'it ?ivj To ven trej k 'tih stoj % tjei Grški jezik, mag 1 LIK DIPLOMANTA Magister grškega jezika je strokovnjak, ki si je s podiplomskim študijem pridobil in razvil raziskovalne sposobnosti na področju jezikoslovja, ki poglablja in širi svojo teoretično, specialno strokovno in metodološko znanje in se tako vključuje v raziskovalno delo in naloge svoje stroke. Ime predhodnega programa: Grški jezik in književnost VII/1, VIS 2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister grškega jezika Stopnja zahtevnosti dela: Vil/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec' 2.7 Trajanje študija: 2 leti 4 PREDMETNIK 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Grški jezik Vrsta: MAG 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V program za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo visokošolskega študija iz grškega jezika s književnostjo kot predmeta A in uspešno opravljen sprejemni izpit. Kandidat mora tudi dokazati, da vsaj pasivno obvlada dva moderna tuja jezika, med njima obvezno nemščino. Pri sprejemnem izpitu mora kandidat pokazati, da pozna najpomembnejša dognanja in tudi novejšo domačo in tujo strokovno literaturo s področja grškega jezika toliko, da to omogoča uspešen podiplomski študij. Ker je študij individualen, se predmetnik oblikuje za vsakega kandids1 sebej glede na temo magistrskega dela. V tem individualnem programu' ločen tudi mentor. Študij poteka s konzultacijami, pri katerih se kandidat seznanja z liter® in problematiko v zvezi s svojo nalogo, obenem pa se pri teh konzultaciji verjajo metode in dosežki kandidatovega dela. Bil' . Pte Ni i ?ko Pra- K 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Študijske in izpitne obveznosti so navedene v predmetniku. Prav tak0 predmetniku predvidena izdelava magistrskega dela, ki mora dokazati datovo sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Študij se konča s komisijskim ustnim izpitom in z javnim zagovorom sirskega dela. k» lap l>ja. i?ov lasi sam ital 'Pel to ( V Grška književnost, MAG 1 LIK DIPLOMANTA Magister grške književnosti je strokovnjak, ki si je s podiplomskim študijem pridobil in razvil raziskovalne sposobnosti na področju književnosti, ki poglablja in širi svoje teoretično, specialno strokovno in metodološko znanje in se tako vključuje v raziskovalno, delo in naloge svoje stroke. Ime predhodnega programa: Grški jezik in književnost VIi/1, VIS 2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: magister grške književnosti Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec 2.7 Trajanje študija: 2 leti 4 PREDMETNIK 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev 2.3 Usmeritev: družboslovna 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: Grška književnost Vrsta: MAG 2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V program za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor ima diplomo viso- Ker je študij individualen, se predmetnik oblikuje za vsakega kandid°!j sebej glede na temo magistrskega dela. V tem individualnem programu ločen tudi mentor. Študij poteka s konzultacijami, pri katerih se kandidat seznanja z , in problematiko v zvezi s svojo nalogo, obenem pase pri teh konzultacij3 verjajo metode in dosežki kandidatovega dela. lit*’! ji: košolskega študija iz grškega jezika in književnosti kot predmeta A in uspesno opravljen sprejemni izpit. Kandidat mor£ pri sprejemnem izpitu pokazati, da toliko pozna najpomembnejša dognanja in tudi novejšo domačo in tujo strokovno literaturo s področja grške književnosti, da to omogoča uspešen podiplomski študij. Dokazati mora tudi, da vsaj pasivno obvlada dva moderna tuja jezika, med njima obvezno nemščino. 5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Študijske in izpitne obveznosti so navedene v predmetniku. Prav ta, predmetniku predvidena izdelava magistrskega dela, ki mora dokazat' datovo sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Študij se konča s komisijskim ustnim izpitom in z javnim zagovoroB1 sirskega dela. J‘ *lič, N' K » it* Pol, »dilif os« ep,i‘ k 5 m' e tf* Pref lOd '^UŠNJE UČITELJICE SLOVENSKEGA JEZIKA NA TUJEM Nevsiljiva pomoč za usmerjanje „0» primerjam sposobnost Jliof t ^anja različnih otrok, ugo- med njimi velikanske ra-Kje so vzroki teh razlik, ne m ^em ugotavljati, lahko pa po-'0>1 n1.USarn ublažiti posledice in po-agati vsakemu otroku, da se bo a‘ primerno izražati. Že ” rž«! razredu v redni švicarski še p« e !noi §1 slo'*" ' morajo otroci ustno pripo-Jovati, že v drugem razredu ^.skušajo - seveda ne šlov-■r.sCn° pravilno - pisati prve S0' ^ise. Jasno, da to ni lahko. A , roku se da nevsiljivo pomagati n?a usmerjati. : .;lv pri teh otrocih, ki obisku-o 10 slovensko dopolnilno šolo. .Pazam, da se nektiteri sramu-J° ali ne upajo izraziti -svojegti j Mnogi so zelo boječi in jdP* p ]e treba spodbujati. Kako v se 0 doseči? . Na delo se moramo pripraviti stematično. Najprej je treba ^ roka animirati, da začne odgo-t,'lrJati n;i vprašanja. Le-ta mo-'Pho sestavljati razumljivo, jih Ir ?ov'tb če otrok ne razume, je eha vprašati drugače. Npr.: Kaj ^ delal včeraj? Na to vprtišanje ^lrn ne bo vsttk odgovoril. . 0rda pa ho, če ga bomo v pra-i'11 tako: Ali si se včeraj igral, 1 P‘d? itd.... Ali: Kaj je to? pJe bo: Ali je to hiša? odg.: 'P 'o je hiša, itd. »n v:i so odgovori le kratki e<<.ali »ja«, ali celo samo ki-'tnje z glavo, sčasoma pa vsak rok začne sestavljati stav ke. Že 1 'eh njegovih prvih poskusih ^ moramo poprav ljati, če naredi *Pak°, y tudi pohv aliti, kadar je ^Pe.šen. Prav tako so po-ti^mbne pesmi, ki se jih otroci p 11 a pamet. Učenje pesmic je °žganskn telovadba /a vsako-‘b poleg tegti pa ob pesmicah iitol ^Pravdjamo izgovorjavo, ki K> pri nas v tujini ni ravno Izboljša in mimogrede hoga-igd' y 0 otrokov besedni zaklad, iro*1 tja ^.lr moramo biti vztrajni. Ne Uošča, da popravimo le enega enca, pa tudi to ne, če ga po-:mC!,V|"T10 le enkrat- To delo trpja itoj" [i'1 mta, .skoraj v sako učno uro. očj" 1 tem bi nam lahko veliko po-'l8"" d^d' starši, če bi otroke tudi ma popravljali in jim povedali Id'1' dno slovensko besedo, ne pa ilni'1 ^ Pustijo otroku gov oriti kakor ^ mu ljubi - malo nemško, veu0slovensko- Na roditeljskem tanku povem to predvsem ti-j ^ staršem, katerih otroci pri-jo it jeJcjbrvič k meni. Naloga staršev v:j da domti z otroki govore pra-n° •slovenščino - kolikor je po'eda v njihovi moči - in da jih n*1' Se[T^djajo pri napakah. Otrok pot jn v ^irih urah na teden ne more aln0' jjvne bo naučil slovenščine, ker ]-0' .Preveč v nemškem okolju. ve Jf. Prvi pogoj za učenje slogo1* S|.ns^'ne in tega se morajo vsi raP* .'J!'*’' zavedati, sicer jim je to ekha razložiti. s£.začne otrok odgovarjati v st'.k|b, ga spodbujam k samo-vJPemu govoru - pripovedo-i,j Ju- ža to so najprimernejša e ?0va osebna doživetja, dom ida1’ Sprva pove le en stavek: Sem na izletu. In ko ne ve na- nui1 hi|e?;e:l. tako.j še 'prašam. kje je n s tvom je bil in kaj je delal. i,erl!/-i rai vedno dobim odgovor, -jjab! ‘‘redati pa se nioramo, da to ni Pr‘'v lahko. pr 0 so otroci sposobni narediti Te prosTe stavke, jim dam teste. ,ay tij .!s,e pripravim sama: nanje 111 rij;| l!ie,ri čisto preprosta v praša-i(l jj0'v Učenci morajo napisati od-Vst°,.'. ceiem stav ku. Najprej ttisl J • besede, ki manjkajo, s,. ednja stopnjil je odgovor s i^l^tojmm stavkom. To je .“^žjc, vendar po nektij neu- tn J1 Poskusih premagajo tudi "oviro. da" tita ,1p*aanja postav ljam v edno o 1 - ^ni11 temah. Te *.o lahko ra- *"etek’, najprePr°stejš lit^Jjiit) Jema o »domu«. Sestavim j< tli-""1 temah. Te *-o lahko ra-četn,e' najpreprostejša je za /a-ji^ ‘ -tema o »domu«. Sestavim najrazličnejša vprašanja, na p,/" morajo odgovoriti. Če-lltev S0 'Prašanja preprosta za-N‘'m, da so natančni. “'S fečn rec^'*a Pa sem tudi že dru-‘ti % Preskuse, na primer: y Poijj eko turobno jesensko po-» ne’mraz, megla, sneg in dež. Preberemo stavke iz knjige SFRJ 3 in si ogledamo sliko na strtini 1'43. Nato pokličem v se k oknu in ustno opisujemo svet, ki ga v idi-mo. Pri tem skušamo prevzeti čim več besed iz berila. Ko vsak' nektij pove, imajo 20 minut časti, da še nekaj napišejo v zvezek. Najmlajši rišejo. • Izmišljena šaljiva zgodba: Moja šolska torba. Povod zanjo je bil spis, ki so ga pisali v redni šoli. Najprej sem jim razložila, kaj želim: v stik ima torbo, le da so te različne. Kako pa z njimi delajo? Kaj bi torba povedala? Bi bila njena zgodba vesela? Povedala sem jim nektij misli in prebrala že napisani spis. Nato sem napisala še nektij vprašanj na tablo. Npr.: Od kod je prišla torba? Kdo jo ima? Kako z njo dela? Kaj je doživela s teboj? • December. Dedek Mraz. Ktiko se reče takemu »dedku« po nemško? Viiterchen Prost! Vsi so to vedeli, ker je bila pred tem taka oddaja na televiziji. Jaz pa sem hotela vedeti, kaj bi naredil vsak od njih, če hi bil dedek Mrtiz? Po nekajminutnem pogovoru sem jim prebrala misli iz Pionirskega lista, ki so jili napisali razni učenci. Zatem so prijeli svinčnike in začeli pisati. Bila sem presenečena, kaj vse so želeli. Pisali so želje - nanizane stavke, ne zgodbo, kot sem hotela in si zamišljala. I e ena učenka se je približala zgodbi. A vendarle, pisali so in to sami, brez pomoči staršev . • Pozimi so otroci delali sne- žene može -v pol ure so morali biti gotovi. Nato smo se vrnili v razred in v stik je napisal kaj je delal. Najmlajši so risali, vsi drugi pisali. Omeniti moram še, ktiko otroke naučimo pravilno pisati. Slov enščina je zanje težka, da ne-gov orimo še o posebnih okoliščinah, v katerih živ ijo. Povejmo in naučimo jih nektij trikov, ki jim bodo v veliko pomoč. 1. Ko se otrok začne Ličiti pisati, je zelo pomembno, da natančno razume, izgovori in sliši ' besedo. Ugotovila sem, da otroci lažje napišejo besedo, ki so jo prej na glas počasi in razločno izgovorili, ne pa zmomljali. Zato jih učim govoriti in tudi z njimi izgovarjam besede tako, da slišijo vsako posamezno črko, iz katere je beseda sestavljena. To vadimo tudi pred tablo, npr. beseda miza. Učenec najprej izgo-v ori besedo, nato jo piše, črko za črko mora izgov oriti oziroma počasi v leči m - i - z - a in za vsak glas sproti napiše črko. Ko to zna, si lahko tako pomaga pri vsaki besedi. 2. Končnice so težke to vemo vsi. Preprosto pa je, če si Otrok stim pomaga in poišče rešitev. To dosežemo takole: Preden napiše besedo, jo spet izgovori in reče: en stoti, (stol), dva stola. Ko izgovori »stola« sliši na koncu -la, torej črko 1 in ve. da jo mora napisati tudi v besedi stol, čeprav je ne izgovori. Moji učenci si tako pomagajo celo pri nareku. Kadar me v prašajo, kako se kaj piše. jim samo pokažem prste - ena, dva in že vedo kaj morajo narediti. 3. Tudi glagolske končnice niso tako težke, če upoštevamo naslednje. Preden učenci napišejo glagol, ga razločno izgovorijo. Na primer: on je delal - ne vedo, kaj je na koncu -I ali -u. Zato izgovorijo še: ona je delala tukaj pa takoj slišijo -la, torej vedo, da je ženska oblika -la in moška -I. Prav tako: on je pisal in ona je pisala. To ni težko in otroci hitro razumejo. Preden končam, bi rada opozorila še na nekaj zelo pomembnega. Jezik - pri nas slovenski - živi med našimi ljudmi v tujini le v družini. Od družine je odvisno, koliko ga bo še ostalo prihodnjim rodovom ali pa bo zatonil v pozabo. Kolikor se ga bo otrok naučil v prvih petih letih šolanja, ko ga redna šola še ne zaposluje preveč, toliko jezikovnega znanja mu bo za vedno ostalo. In če mu bomo pomtigali premagati strtih pred knjigo, za katero misli, da je zanj pretežka, bo začel tudi brati, z malo spodbude vedno več in.s tem si bo še bolj bogatil besedni zaklad in znanje slovenščine. Žal se starši naših otrok vsega tega premalo zavedajo, razen redkih izjem seveda. zato jim je treba pomagati, ter jim marsikatero nejasnost razložiti. Zavedati se moramo, da z otroki v resnici vzgajamo tudi starše. TANJA ZAJEC Kadeti, -Švica Učitelj v tujini ohranja domovino Učitelji slovenskih otrok na tujem zaslužijo našo zahvalo in priznanje. S svojo nenehno skrbjo in s prizadevnim, požrtvovalnim delom ohranjajo v tujini naše največje bogastvo: slovensko besedo, našo pesem in naše običaje. Ohranjajo nam Domov ino. Njihova vloga je izredno raz-sežna, saj sega od družinskega, šolskega pa do javnega življenja. Naši učitelji se zavedajo svojega poslanstv a: zbuditi in gojiti ljubezen do domov ine pri otrocih, ki so najbolj izpostavljeni škodljivemu vplivu tujine. Ohranjati pripadnost domovini v se do takrat, ko se bodo s sv ojimi starši spet v mili pod domačo streho. Učitelji so živa v ez z domov ino in hkrati vez prijateljstva med različnimi narodi. Ih kakšen naj bo učitelj na tujem?-Najpomembnejša je gotovo njegova osebnost, pa tudi njegov zunanji videz. Že ob prvem srečanju, ob pogovoru s starši, si mora učitelj s svojo odkritosrčnostjo in prijaznostjo zagotoviti zaupanje. Le tako si bo kmalu pridobil otroke in naklonjenost okolja; to je izjemno pomembno za njegovo delo v prihodnje. Učitelj naj bo staršem prijatelj in svetovalec hkrati: svetuje naj jim glede šolanja, pa tudi poklicnega usmerjanja njihovih otrok, pomaga naj reševati socialna in druga vprašanja. Zaželeno je, da obiskuje starše na domu in si prizadeva za šolanje vsakega slovenskega otroka. Včasih je zelo težko dobiti prave podatke o slovenskih otrocih, zato se mora učitelj zanimati za to pri naših predstavništvih, hkrati pa spodbujati tudi starše, da se zanimajo, kam lahko vpišejo sv oje otroke in kje so učitelji. Zaželeno je, da ima učitelj že nekaj izkušenj v zunajšolskih dejavnostih in da obvlada kakšno glasbilo. Skratka, biti mora dober organizator in pobudnik v seli kulturnih dejavnosti, kjer se lahko združujejo naši ljudje. Dobro se mora povezati z našimi društvi, združenji in klubi, ki delujejo v tujini, in si prizadevati za dopisovanje v naša glasila v domovini in na tujem. In ne nazadnje, učitelj, ki bo poučeval na tujem, morti obvladati jezik države gostiteljice. Doslej so se pri delu v tujini najbolje izkazali razredni učitelji, ki so že imeli precej izkušenj s kombiniranim poukom v domovini. Kaže, da bodo le-ti tudi v prihodnje najlažje kos vsem zahtevam dela in potrebam otrok naših delavcev, začasno zaposlenih na tujem. In kakšne težav e čakajo učitelja na tujem? Zavedati se mora, da je vse odvisno od njega, od njegove domiselnosti in priljubljenosti. Nenehno mora iskati nov e oblike dela z otroki in z mladimi, seveda glede na možnosti v posameznih državah, kjer imajo naši delavci različen položaj. Vzgojno delo (tudi v izseljenskih območjih) poteka na dveh področjih: s predšolsko vzgojo - to dejavnost financira Skupnost otroškega varstva Slovenije - in z dopolnilnim poukom maternega jezika - za to dejtiv nost skrbi Izobraževalna skupnost Slovenije. Posamezni oddelki predšolske vzgoje delujejo pri naših društvih, kjer pa to ni mogoče, morajo učitglji uvrstiti predšolske otroke v redne oddelke dopolnilnega pouka. Dopolnilni pouk poteka največkrat enkrat .na teden zunaj rednega pouka države gostiteljice. Ti oddelki so ponekod zelo različni, tako po stiirostni sestavi kot po številu otrok. Veliko otrok je predvsem v tistih oddelkih, ki so v pristojnosti tujih šolskih oblasti, v drugih pa je otrok manj. Slovenija si prizadeva, da bi vsakemu našemu otroku omogočila vsaj eno izmed oblik vzgoje v .maternem jeziku. Vzgojitelji predšolskih otrok in učitelji dopolnilnega pouka so stalno povezani z Zavodom SRS za šolstvo in Republiškim kpmitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno.kulturo; tadva skrbita tudi za strokovno vodstvo in svetovanje. Opozorimo naj na nedavno ugotovitev, da se znanje slovenskega jezika pri naših otrocih na tujem slabša kljub dobrim učnim pripomočkom in usmeritvam, ki so na voljo; učbenik Moja domovina SFRJ, tri kasete z izborom kratkih oddaj iz serije Domovina je ena, ki jih je pripravila RTV Ljubljana, drugim didaktičnim pripomočkom in učnemu načrtu. To sta namreč pokazali analizi: o stanju dopolnilnega pouka v tujini in o uporabi učbenika, ki so ju naredili svetovalci Zavoda SRS za šolstvo. Res je tudi, da vsa učna sredstva, ki so na voljo za delo v tako raznolikih oddelkih ne zadoščajo in da mora najtežje delo oprav iti učitelj sam. Upoštev ati moramo, da potekti dopolnilni pouk največkrat v šolah države gostiteljice, ki niso zmeraj ustrezno opremljene z. avdiovizualnimi sredstvi pa tudi ne z. drugimi didaktičnimi pripomočki. Velikokrat prinesejo učitelji s seboj učila in glasbila in jih po končanem pouku spet odnesejo. In še nekaj: Učitelji velikokrat potujejo do šole tudi v eč kot sto kilometrov z javnimi prevoznimi sredstv i. in poučujejo tudi na štirih in več šolah. Otroci zelo različno obvladajo slovenski jezik, zato si morajo učitelji zelo prizadevati, da bi dosegli uspeh. Posebno pozornost morajo nameniti dejavnostim prostega časa, ker se otroci odločajo zanje po izbiri in jih z veseljem opravljajo; to pa je hkrati jiriložnost za bogatenje in spo-polnjevanje znanja materinščine. Učitelj naših otrok v tujini ima zelo obsežne in zapletene naloge, ki večkrat prekašajo izvajanje učnega načrta. Dopolnilna šola mora namreč postati zbirališče vseh naših ljudi v kraju in hkrati središče njihovega kulturnega življenja. Take odgovorne naloge pa lahko uspešno opravlja le požrtvovalen, nesebičen učitelj, ki ima rad svoje delo in otroke. Taki pa so naši učitelji na tujem. To dokazujejo njihova poročila, ki se najv ečkrat končajo nekako takole: »Ž delom sem zadovoljna, ker je vsak še tako majhen uspeh učencev tudi moj uspeh«, ...»Kljub težavam je delo zanimivo in lepo.« T. D. doma drugod Komisija za izbor vzgojiteljev in učiteljev za delo v tujini pri REPUBLIŠKEM KOMITEJU ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER TELESNO KULTURO, Ljubljana, Župančičeva 6 VABI K SODELOVANJU UČITELJE, KI JIH ZANIMA DELO Z MLADIMI V TUJINI Delo obsega dopolnilni pouk za učence slovenske narodnosti (slovenski jezik in spoznavanje domovine) ter druge naloge v zvezi z ohranjanjem in varstvom jezikovne in narodne identitete Slovencev na tujem. Dopolnilna vzgojno-izobraževalna dejavndst v slovenskem jeziku je organizirana'v skladu s predpisi tujih držav, vendar v vse države, kjer živijo Slovenci, ni mogoče poslati učiteljev iz Slovenije, bodisi zato ker ni polne učne obveznosti (Velika Britanija) ali zato, ker tega tuje šolske oblasti ne dovolijo (Švedska). Učitelje iz Slovenije je mogoče napotiti v Avstrijo, Belgijo. Francijo, Švico. ZR Nemčijo in Avstralijo. Za to delo se lahko prijavijo: učitelji razrednega pouka in učitelji slovenskega jezika, drugi učitelji pa le na podlagi priporočila pristojne enote Zavoda SRS za šolstvo. Za Avstralijo pride v poštev samo profesor slovenskega jezika z dobrim znanjem angleščine. Od kandidatov za to delo pričakujemo: — opravljen strokovni izpit — najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraže-valnem delu — uspešnost pri vzgojno-izobraževalnem delu in izkušnje pri organizaciji in vodenju prostovoljnih dejavnosti otrok in učencev (mnenje OE Zavoda SRS za šolstvo) — izkušnje za delo na kulturno-prosvetnem področju — široko družbeno-politično razgledanost in informiranost ter določeno poznavanje sodobnih migracijskih tokov in pro-blemov, ki se pojavljajo v tej zvezi — znanje tujega jezika, ki se uporablja v državi, kamor bo učitelj napoten. Prednost pri izboru bodo imeli učitelji z znanjem enega ali več jezikov drugih jugoslovanskih narodov, ker je čedalje več mest, kjer se javlja manjše število učencev slovenske narodno-• sti in so potrgbni učitelji z usposobljenostjo za učenje v jezikih drugih jugoslovanskih narodov. Znanje tujega jezika se dokazuje z listino z dokončanem vzgojno-izobraževalnem programu višje ali visoke šole ali z listino o znanju splošnega jezika po programu, ki ga je sprejela posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev. To dokazilo lahko kandidat predloži tudi po izboru za učitelja dopolnilnega pouka v tujini, vendar ne more biti napoten na delo v tu jino, dokler takega dokazila ne predloži. Učiteljem, ki so že uspešno opravljali vzgojnoizobraževalno delo v tujini, tega dokazila ni potrebno predložiti. Učitelji, ki bodo izbrani za delo s tujini, bodo vključeni v posebne programe priprav za učitelje za delo v tujini in bodo lahko razporejeni na delo v tujini največ za 4 leta. Vsak učitelj mora imeti za to soglasje, svoje delovne organizacije. Med delom v tujini ostane učitelj glede na predpise tuje države v delovnem razmerju v svoji delovni organizaciji, ki ga začasno razporedi na delo v tujini ali pa ga sprejme v delovno razmerje tuja šolska oblast in mu za čas njegove odsotnosti v delovni organizaciji, iz katere je napoten na delo v tujini, mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela. Izbrane učitelje bo razporedila na delo v tu jino strokovna služba Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ki bo pri tem upoštevala razmere na določenem območju in posebne želje društva ali kluba slovenskih državljanov (znanje zboro-vodstva, spodobnosti za učenje folklore in dr.) v okolju. kamor je treba napotiti učitelja. Glede na to bodo letos izbrani kandidati lahko razporejeni na delo v tujini že v tem letu ali pa bodo razporejeni na delo v tujino kasneje. Prijave za delo v tujini zbira Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Ljubljana, Župančičeva 6. Kandidati, ki se zanimajo za delo v tujini že v tem letu, naj se prijavijo najkasneje do 20. aprila 1985. SEMINAR ZA VZGOJITELJE PREDŠOLSKE VZGOJE, UČITELJE DOPOLNILNEGA POUKA IN ZA PREDSTAVNIKE DRUŠTEV Zavod SR Slovenije za šolstvo in Zveza kulturnih organizacij Slovenije bosta letošnjega aprila pripravila seminar, ki ho potekal \ hotelu Vesna v Topolšici. Ob seminarju bo potekal tudi začetni folklorni tečaj. Seminar se bo začel v nedeljo, 7. aprila, ob 18.30 s tovariškim srečanjem. Naslednji dan, 8. aprila bodo udeleženci spremljali predavanja: Aktualna vprašanja samoorganiziranja jugoslovanskih državljanov na začasnem 'delu v tujini (KO pri S/.DL) in predavanje Aktualna vprašanja uveljavljanja interkul-turalizma v državah imigracije (Zvezni biro za zaposlovanje). Vzgojitelji predšolske vzgoje in učitelji dopolnilnega pouka v Avstriji. Švici,' Franciji, -Veliki Britaniji, Švedski in v ZR Nemčiji bodo nato poslušali predavanja Delo z otroškim pevskim zborom in Gibanje ob glasbi. Predavanja bodo vsak dan do konca seminarja. . V torek, 9. aprila, bo potekalo delo v treh skupinah: vzgojitelji predšolske vzgoje si bodo izme- njali izkušnje o vzgojnem delu s predšolskimi otroki, učitelji dopolnilnega pouka pa bodo razpravljali o vzgojno-izobraževal-'nem delu v tujini. Sledil bo prikaz, dela z otroškim pevskim zborom Osnovne šole Topolšica. V sredo, 10. aprila, bodo vzgojitelji obiskali vzgojno-varstvene organizacije, kjer bodo imeli ho-spitacije in pogovore. Učitelji dopolnilnega pouka pa bodo razpravljali o Načrtu za učenje slovenskega jezika od začetka in o prenovljenem Načrtu vzgoj-no-izohraževalnega dela v slovenskem jeziku z otroki osnovnošolskega obdobja jugoslovanskih državljanov, začasno zaposlenih v tujini. Seminaristi bodo pripravili predstavo s sporedom, ki se je izoblikoval ob predavanjih Gibanje ob glasbi in Delo z otroškim pevskim zborom. Seminar se bo končal v četrtek, 11. aprila. Takrat bodo gostje odšli na strokovni izlet: ogledali si bodo Šoštanj, Velenje, Slovenj Gradec, in Dravograd. Str Bomo našli ustrezno rešitev? Breme stabilizacije vse bolj pritiska tudi na družbene dejavnosti; med temi se je znašlo v neugodnem položaju zlasti šolstvo. Na eni strani imamo v osnovnem šolstvu še vedno velike načrte, kar zadeva širjenje celodnevne šole in podaljšanega bivanja in smo sredi uvajanja novih programov, ki tudi niso poceni, na drugi strani pa se šole vse bolj ubadajo z nerešljivimi problemi; materialni stroški tako naraščajo, da jih z namenskimi sredstvi občinskih izobraževalnih skupnosti ni moč več poravnati, papir za kontrolne vaje že marsikje plačujejo učenci, ni denarja za nakup sodobnih učil, osebni dohodki pa krepko zaostajajo za gospodarstvom. Osnovno izobraževanje po vsej Sloveniji je bolj ali manj v krizi, čeprav so tudi med posameznimi občinami precejšnje razlike. In kadar se prosvetni delavci srečamo na raznih sestankih ali seminarjih, govorimo le še o našem gmotnem položaju in o prizadevanjih, da bi ga zboljšali. Tudi v litijski občini prosvetni delavci že dalj časa opažamo, da se naš položaj prepočasi zboljšu-je; čeprav na raznih sestankih pogosto slišimo, da so naši osebni dohodki celo malo nad republiškim povprečjem v tej dejavnosti, je naše zaostajanje zagospoa-stvom, če primerjamo nagrajevanje, ne pa izobrazbo, vse očitnejše. To tudi pomeni, da je v marsikateri občini še dosti slabše kot pri nas. Zavedamo se, da je osnovno šolstvo v občini precej razdrobljeno, saj imamo poleg treh matičnih šol kar 12 podružnic. Ukinjanje manjših šol bi pomenilo varčevanje, toda za ta korak se šole ne morejo same odločati; pri tem imajo zadnjo bsedo družbenopolitične organizacije in starši. Prosvetni delavci smo ugotovili. da se moramo za zboljšanje svojega položaja bojevati predvsem sami. Zato smo začeli enotno akcijo v občini, ki jo vodita orgafiizacija Zveze komunistov in sindikat. Sklenili smo, da bomo do prve Iptošnje skupščine občinske izobraževalne skupnosti izoblikovali ekonomsko ceno oddelka, ki naj bi jo dosegli v treh letih. Zdaj je ta kar za 32 % nižja, kot bi morala biti. Zavrnili smo tudi prvo letošnjo uskladitev skupne porabe, po kateri naj bi se osebni dohodki zvišali le za 42 %, saj zahtevamo, naj bo ta rast najmanj 49 %. Ocenili smo, da vse kratkoročne rešitve ne prinašajo izboljšav, marveč le trenutno pomirijo nerazpoloženje v kolektivih. Opozorili smo tudi na družbene dejavnike, ki so odgovorni za' vzgojo prihodnjih rodov, da ni zadajšnje stanje niti malo spodbudno, saj ga spremlja več negativnih pojavov, ki se lahko le še stopnjujejo. Pretirano varčevanje z vsemi vrstami energije, krčenje programov, zmanjševanje števila zaposlenih, pouk brez ustreznih ponazoril, povečano malodušje med delavci in vse večji izdatki, ki jih imajo starši za osnovno šolo — to res ne vodi daleč. Tudi v Prosvetnem delavcu smo zsledili že več člankov s podobno vsebino. Toda jadikovanje posameznikov ne bo prineslp zadovoljivih rešitev. Slovenska osnovna šola je enotna, zato je skrb in odgovornost za izvajanje njene vsebine zadeva celotne republike, ne pa posameznih občin, ki se neštetokrat ubadajo z nepremostljivimi težavami na drugih področjih. Brez enotne akcije v republiki ne bomo »splavali« iz težav, učenci, ki po končani osnovni šoli nadaljujejo šolanje v srednjem usmerjenem izobraževanju, pa niso sami krivi, če so oblikovali obvezno šolo v gospodarsko šibko razviti občini. Če republiške ustanove zahtevajo od vseh osnovnošolskih pedagoških delavcev dosledno izvajanje obveznega programa, potem naj nam možnosti za to tudi zagotovijo. Razlike, ki se zdaj le še poglabljajo, so vse prej kot spodbuda za uspešnejše delo in napredek. BORIS ŽUŽEK Genijem in genijalcem na rob Presenečeni/ sem in obenem ogorčena, ker se še noben prosvetni delavec ni oglasil ob predavanju nadaljevanke Geniji in genijalci, ki jo gledamo na malih zaslonih ljubljanskega prvega programa. Smo mar res tako hlapčevski kot šolmoštri v Cankarjevih delih, da se pustimo brez besed javno zasramovati? V nadaljevanki so namreč prikazani vsi profesorji z ravnateljem na Čehi kot revne, živčne kreature, iz katerih se po mili volji norčuje naša geni jul na mladina. Morda pa vsi molčimo zato, ker je tako tudi v resnici, resnica, pa vedno boli! Kaj smo naredili iz samih sebe, iz svojega poklica? V vseh resolucijah sta vzgoja in izobraževanje poudarjena kot prednostni nalogi, v resnici pa je učitelj potisnjen na rob dogajanja, z njim lahko pometajo učenci, starši in vsak, ki se mu tega zahoče. Zakaj pa je učiteljski poklic feminiziran? Zakaj se na pedagoško akademijo če vedno vpisujejo učenci s slabšim učnim uspehom? Prav gotovo ne zato, ker bi bil naš poklic družbeno, moralno in materialno cenjen. Ob vsem tem pa se vsi prav dobro zavedamo, da se naložba v znanj? obrestuje dolgoročno in da družba brez dobro usposobljenih strokovnjakov ne napreduje. Žal 'pa nismo razvrednotili samo učiteljevega dela, ampak tudi zanje samo. Zato se tudi povečuje število osnovnošolcev, ki se takoj zaposlijo, zato upada študij ob delu in odrasli ne vidijo smisla v nadaljnjem izpopol-.njevanju. Smo s svojimi težavami res tako zaposleni, da se ob »genijal-ni« ljubljanski nadaljevanki samo prizanesljivo nasmehnemo? Mislim, da ne bi smeli biti, saj je tudi to —lik sodobnega učitelja, njegov interakcijski odnos do učencev —naš problem. Morda se bomo morali kmalu vprašati, ali je v naših šolah učitelj subjekt ali objekt, da so namreč učenci res subjekti, smo v nadaljevanki že videli. JANA BOŽIČ-ŠIRAJ *a; OB 25-LETNICI BRALNE ZNAČKE Drevo, ki naj se pomlaja Knjiga Solzice se mi je zdela lepa, zato sem ji dal oceno pet. Zdela se mi je zelo zanimiva in hitro sem jo bral. Bral sem jo tako hitro, da še sam nisem vedel kako. Tako je učenec četrtega razreda označil eno od knjig, ki jih je prebral za bralno značko. To gibanje praznuje letos petindvajsetletnico in trdimo lahko, da jo praznuje »delovno« —v četrt stoletja je bil bralni znački le redkokdaj namenjen kanček javne pozornosti. Gibanje je pognalo korenine na Prevaljah, razpredlo jih je do vseh osnovnih šol po Sloveniji, do mnogih slovenskih šol v zamejstvu in do šol z dopolnilnim poukom slovenskega jezika v tujini. Doma se je število značkarjev povečalo od sto devetnajstih bralcev do sto štirideset tisoč; precejšnja vojska miroljubnih vojakov z Guttenbergovim orožjem v roki. Gibanje ne bi ostalo živo, če za mlade ljudi ne bi bilo zanimivo. Od vsega začetka deluje po načelu prostovoljnosti in nima tekmovalnega značaja. Vsako drevo je treba pomlajati, sicer ne rodi več sočnih sadov. Tudi branje za značko mora v svoja jadra loviti sveže sape. Vsakokratno poživitev pomeni že seznam knjig za branje, ker je le priporočilni imenik avtorjev in njihovih del. Mentor in učenci ga dopolnjujejo z novimi naslovi po svoji želji in potrebah. Branje za značko (poteka od 17. 9. do 2. 4.) je sestavina kulturne dejavnosti, zato naj bo omenjeno v letnem delovnem načrtu šole. Pogoj za sproščeno delo je organizacijska prilagodljivost sprotnim razmeram. Mentorji in njihov aktiv imajo tudi to vlogo, da gibanje pomlajajo z novimi zamislimi. Pomemben dejavnik so bralci in njihove organizacijske in vsebinske spodbude. Demokratizacija odnosov med. učitelji in učenci je v gibanju za bralno značko lahko največja ali pa nikakršna, če imamo glede slednjega v mislih tako imenovanega mentorja diktatorja. V te vrste vzgojno-izobraževalnem procesu bralec mora biti subjekt. A dosti-*■ krat ni. Učitelji se bojijo z učenci razpravljati o, knjigi, ki je sami ne poznajo. Čeprav si želijo sprememb, zaradi varnosti radi ostanejo pri s standardnih oblikah »preverjanja«. Da v gibanju za večjo bralno kulturo učencev ne bi oropali za vlogo subjekta, se moramo zavestno izogibati šablonam in površnemu rutinerstvu, saj sivo povprečje zdolgočasi tudi bralce. Že zato se morajo razredni in predmetni učitelji mentorji bralne značke dogovoriti za oblike in vsebino gibanja. Pogovor o knjigah z bralci v višjih razredih ne more biti podoben in celo enak kot pogovor z učenci v nižjih razredih. Na šolah so se kar preveč razširili vzorci o opisovanju oseb in dogodkov, izpisovanje »najlepših« odlomkov ipd. Znani so primerki, ko učenec zahtevane podatke prepiše iz starega očetovega zvezka. Mlajši bralci se res zelo živo poistijo z upovedenimi osebami in jih zato radi opisujejo ali pa obnavljajo (ilustrirajo) zgodbo. Pri starejših učencih se razgovori morajo prevesiti v zrelejše razčlenjevanje etičnih, estetskih in jezikovno stilnih vprašanj, k zunanji in notranji kompoziciji, k elementom književne kritike. Večmedialna ponazoritev dela oz. odlomka (glasbena, gibalna, likovna...) je za mlade ljudi večji izziv kot vedno enako zapisovanje vedno enakih podatkov o prebrani knjigi. Živahnost orno- Priprave na karticah — Odmev na članek PRIJETNO PRESENEČENJE Mnogi učitelji in vzgojitelji tožijo zaradi preobilice dela, ki ni ustrezno nagrajeno. V času gospodarske krize so te tožbe vedno bolj v ospredju. Ena izmed učiteljevih dejavnosti je tudi načrtovanje in priprava dela. Tako v vzgojno-varstvenih organizacijah kot tudi v šolah se postavlja vprašanje, ali so priprave v taki obliki, kot jih pišejo zdaj, smiselne. Nekateri učitelji namenijo pripravam mnogo ur prostega časa, zbirajo učno gradivo in učila, skrbno zapišejo smotre in razčlenijo vsako učno uro. Drugi se delu izognejo. Priprava naj bi učitelju ali vzgojitelju pomenila oporo ob vzgojno-izobraževalnem delu. Smisel pisanja priprav prav gotovo ni v tem, da bi učitelju otežilo njegovo delo in poseglo v njegov prosti čas. Dobro oblikovana priprava naj učitelju olajša in omogoča ustrezno delo z otroki. K razmišljanju me je spodbudil članek o načrtovanju vzgojnega dela v vzgojnovarstveni organizaciji (Pina Pištan: Prijetno presenečenje. Prosvetni delavec, 18. 2. 1985). Vzgojiteljica in avtorica članka se navdušuje za ■ skupne priprave, napisane na delovnih listih. Če bi izšli primerni delovni listi za vsa področja, bi vzgojiteljice v pripravo lahko napisale le, iz katerega delovnega lista so izhajale in kakšne spremembe so uvedle. Tako bi ostalct več časa za razčlenitev, kako so vsebine sprejemali posamezniki. Že napisane priprave na delovnih listih ne bi prevzele vsega vzgojiteljskega dela, ampak bi preusmerile njegovo delo na druga področja. Komplet delovnih lističev Plesna vzgoja bi lahko pomenil prvi korak k novi obliki dela. Na letošnjem sejmu učil DIDACTA v Stuttgartu pa sem zasledila lično oblikovane zbirke kartic s pripravami za posamezna vzgojna področja. Vse, ki so z veseljem sprejeli komplet delovnih lističev Plesna vzgoja in z navdušenjem prebrali članek Pine Pištan, bo kratka predstavitev teh zbirk kartic prav gotovo zanimala. Pred seboj imam rumeno plastično škatlo s pokrovom, polno raznobarvnih kartic. Zbirka ima naslov Kinderspiele, izdala jo je založba Verlag Gruppenpada-gogischer Literatur iz Wehr-heima (Zvezna republika Nemčija). Prva izdaja je izšla že leta 1972. Vzgojitelje in učitelje so takrat pozvali, naj pošljejo svoje nove predloge, to so natisnili na karticah in tako se zbirka neprestano dopolnjuje. V uvodu poudarjajo, da ne žele ponuditi nesprejemljivih receptov za igre, ampak naj učitelj igro prilagaja okolju in skupini. Svoja opažanja naj zapisuje na hrbtno stran kartic in jih pošlje tudi založniku. Ob nastajanju seznama iger so prav tako izhajali iz prakse in upoštevali igre, ki so jih vzgojitelji ob svojem delu že preskusili. Leta 1972 je izšlo 112 kartic, do letošnjega leta pa so zbirko že petkrat dopolnili in tako je število naraslo ria 192 kartic z novimi igrami. Kartice zelene barve predstavljajo kazala. Kartice z igrami pa se dele na rdeče (gibalne igre in kontaktne igre), oranžne (igre spretnosti), rumene (igre koncentracije) in modre (interpre-tacijske igre in igre vlog). Na vsaki kartici, veliki 14xl0cm, je napisano ime igre, koliko igralcev lahko sodeluje, za katero starost je primerna in ali je igra umirjena ali bolj vesela, živahna. S simboli je označeno tudi, ali naj poteka igra v zaprtem prostoru ali na prostem, in način, kako poteka: otroci sedijo v krogu, otroci stojijo v krogu, otroci si sedijo (stojijo) nasproti, otroci so razdeljeni na dve skupini, eden igra proti vsem. Pri nekaterih igrah je možnih več možnosti. Dodan je še opis gradiva, ki ga ob izvedbi goča tudi metoda miselnih vzor- cev. Bralni krožek in knjižno omizje sta priložnost in mesto za poglabljanje knjižne vzgoje in bralne kulture. Iztočnice za pogovor niso le mentorjeva naloga, ampak jih oblikujejo člani bralnih skupin. Različne literarne uganke so zanimivo izhodišče za pogovor o knjigi in o knjigah. Ni nujno, da bi se moral pogovor zmeraj nanašati na eno samo delo in tudi ne za vsako ceno na leposlovno knjigo. V priporočilnem seznamu naj najdejo svoje mesto tudi ustrezne poljudnoznanstvene knjige, v pogovoru pa naj sodeluje predmetni učitelj stroke (učitelj kemije, fizike, zgodovine...). Knjiga ne more biti le domena učitelja slovenskega jezika, knjižničarja in razrednega učitelja, ampak učiteljev vseh strok. Tudi ti lahko obogatijo gibanje za bralno značko, le zavedati se morajo njenega vzgojnega in izobraževalnega pomena. Prostor, kjer se o knjigah pogovarjamo, naj bo urejen estetsko in spodbudno. Število udeležencev pri bralnem omizju je enkrat večje, drugič manjše, saj je odvisno od več dejavnikov. K pogovoru vsaj kdaj povabimo tudi gosta. To je lahko ravnatelj, šolski svetovalni delavec, učitelj, srednješolec, starši, kulturni delavec, književnik, novinar, akviziter, urednik, kak stalni obiskovalec krajevne knjižnice, učenec s sosednje šole ipd. Prav tako je možno v okviru branja za značko navezovati pisne stike s književnimi kritiki, pisatelji, ilustratorji, radiom, krajevno radijsko postajo, mladinskimi listi, lokalnimi časniki, založbo, voditeljem TV oddaje Knjiga. Ta literarno, kritiško ah kako drugače zasnovana pisma in intervjuji so novo izho- dišče za razgovor v bralni skup1, ni. Bralci so sposobni predlog še druge izvirne oblike dela, kf jim samo prisluhniti in jih upo» vati. Dejavnost značkarjev je s Slavina kulturnega sklepna prireditev pa naj ne ", bleda obrobna predstavitev hovih imen. Gibanje za bralno značko moralo biti opaženo in naj imelo odmev tudi v zunanjf okolju. Menda ima vsaka vas* trgovinica toliko posluha za ^ turo, da bi na izložbeno stek1 pritrdila pisni izdelek mlade’ krajana. Posluh in spodbude gibanje bi pričakovali še od krij gam in splošno izobraževal^ knjižnic, pa bi kazalo ubratip° do njih in jih ogreti zU sodelo[) Mentor in knjižničar sta glaefl gibalo branja za značko. Čaj r da jima to ne prizna le šo11' ampak tudi družbeno okolje' , Učenci, ki se v osnovni st' vseh osem let niso izneverili datnemu branju, naj bodo delev drobne spodbudne pozortioj' Marsikje jih ob pomoči Drid1'' prijateljev mladine nagradij0 knjigo, z literarnim izletom, °' skom kulturne ustanove ipd. 'N V, fv2g ■Aš A Aie uti 'ta* (“le. Dokumentacija gibanja je f membna za vsako šolo, na njlt podlagi se bo bogatil tudi bralnih značk, poleg pisnega diva naj obsega vsaj še fotokro* ko. Žal ni ne preučeno ne ocei no> kaj je z usodo značkarjev j,, njihovo nadaljnjo vnemo za ^ A nje potem, ko odrastejo. TaP' n' pa si je predstavljati, da želja j branju hitreje zamre pri tiP' mladostnikih, ki ob branju c značko niso bili deležni razgl^. ^ } nih oblik te kulturne dejavnost', 1 BERTA GOLOB tli rač ; ,ot n te tiil N; Sc / ali res lično t? Sek, ?ruv igre potrebujemo in pravila igre. Zadnja stran kartice ostaja prazna za opažanja vzgojiteljice ali učiteljice. Že zelene kartice s kazali nas seznanjajo z bistvenimi podatki o posameznih igrah. Področja vzgoje delijo na socialno obnašanje, jezik in besedni zaklad, mišljenje, opazovanje narave, logično sklepanje, likovna vzgoja, glasba in ritem in gibalna motorika. V kazalu tako poleg naslova igre, glavnih smotrov in področja, v katero igro uvrščajo, zaznamujejo tudi vzgojna področja, na katera igra vpliva. Opisani so tudi pogoji za izvedbo igre, kot so poprejšnje znanje, dobro poznavanje otrok med seboj, zaupanje v vzgojitelja, veliko pripomočkov... V spremni besedi poudarjajo, da mora vodja (vzgojitelj ali učitelj, prostovoljni animator na otroškem igrišču, eden izmed staršev na izletu ali praznovanju rojstnega dne) igre smiselno povezovati med seboj. Od otrok ne moremo zahtevati, da bi bili takoj pripravljeni igrati vloge, ampak moramo razpoloženje in zaupanje s posameznimi igrami šele ustvarit. Eden izmed primerov, kako združiti igre z različnimi vzgojnimi smotri, je predstavljen tudi v uvodu. V tako popolni obliki seznam iger prav gotovo vzgojiteljeifl1 \j. učiteljem olajša vzgojno-i^ |C(js braževalno delo, prav tako pU iite] zbirka primerna za vse, ki se sff ii, čujejo z otroki. Tudi naši vzgoj1' *H( telji in učitelji v oddelkih poda')' ai)ja šanega bivanja in v nižjih ra#8 teds dih osnovne šole bi podoba o-^ zbirke, ki bi jih lahko uporab111; , kot priprave, sprejeli z veselja'’ Jnja Založba Verlag gruppenp' A dagogischer Literatur ne osw% le pri seznamu otroških ilAglt ampak v podobne zbirke kad’ )2Stf vključuje tudi druga vzgA področja. Tako je na DIDAG *flB mojo pozornost pritegt"1 'tta predvsem zbirka iger za razvij*. (]ri nje jezikovnih sposobno’ ^ otrok. Učenje skozi igro, učenj1 tvan ki ni muka, sanje mnogih pA 'Peš gogov, se tako v tujini izraž8 1% raznolikih oblikah. “ča i Prav gotovo prevajanje tuj1’ 'čil j del pri nas ne bi pomenilo pra'| «iji0 oblike dela. Pomembna -je 'Hov zamisel, ki bi jo morali prilaž8 '»rei diti našim otrokom in naš'1’je |( vzgojnim programom. Vzgoji'8, “lešč ijice in učiteljice imajo vel^1 u zanimivih in izvirnih priprav,)1 Prej) bi jih bilo treba zbrati, urediti’“ilni, izdati v primerni obliki. T0’ 'ettg kuharski recepti imajo že obli"’ ev ( kartic — zakaj ne bi bila to 'F *prj ustrezna oblika za učiteljičini pripravo? ^en BARBARA HANUŠ A '5 11*1 ,/• 'oral Simon Miakar, akademski slikar mladega rodu iz škofje Loke ' nadaljuje bogato likovno tradicijo kraja. Ustava učil in šolske opreme učila 85 Računalnik v vzgoji in izobraževanju ^v°sti, posveti, prikazi 8. mednarodna razstava učil in šolske opreme UČILA 85 — tema razstave je Računalnik v vzgoji in izobraževanju — bo od do 12. aprila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. . Razstava bo, kot že v preteklih letih, razdeljena na pedagoški 'n komercialni del. V komercialnem delu, obsegal bo 2000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, bodo razstavljali znani izdelovalci raču-nalniške, pohištvene in športne opreme, učil, skratka vsega, kar s°di k sodobnemu pouku in v sodobno opremljeno šolo. Videti mogoče zlasti vse novosti v računalniški aparaturni in pro-Sramski opremi. Naše uvozno-izvozne organizacije bodo npr. omogočile predstavitev angleških, ameriških in japonskih računalnikov. Poleg slovenskih izdelovalcev Iskre, Gorenja, Slovenijalesa in drugih bodo sodelovali še vidni izdelovalci učil in solske opreme iz drugih republik. Med razstavljala bodo tudi ponudniki računalniške opreme, ki so se prijavili na razpis Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Do Razstave ni bilo mogoče pripraviti predloga učilnice za pouk računalništva z izbrano računalniško opremo. Pričakovati pa je, da bo kdo od ponudnikov opremil učilnico za pouk računalniška s tipično pohištveno opremo in v skladu s sprejetimi normativi računalniške opreme za osnovne in srednje šole v Sloveniji ter jo tudi razstavil. Pedagoški del razstave bo obsegal 800 kvadratnih metrov, Pripravil pa ga je Zavod SR Slovenije za šolstvo v sodelovanju z •Zdelovale! učil in šolske opreme in vzgojno-izobraževalnimi urganizacijami. Razstavni prostor bo v dvorani C Gospodarnega razstavišča. Novosti, ki bodo predstavljene v tem delu razstavnih prodorov in jih kaže posebej omeniti, so: >r)s. jNovna šola skladu z geslom Računalnik r 3°ji in izobraževanju, ki daje ’ .0stlji razstavi usmeritev, bo lit Osnovna šola prikazala uva-'j,e računalnika v vzgojno-izo-^valni proces. Prikazana bo .Sova vloga pri pouku in na r ji Sih področjih življenja in dela irf č11 interesnih dejavnostih . .cev se uveljavlja računalnik /* teunalniških krožkih, še prej 1 0|S° ®a Posamezne šole uvedle j.1 nov sodoben vidik ekonom-M % ,vzgoje pri proizvodno-teh-interesnih dejavnostih, tezenih v šolsko zadrugo. Na ^tavi bosta predstavljena oba 'j^a. Videli bomo tudi nekaj kov iz eksperimentiranja pri ^ .Lvoslovju in več raziskoval-. nalog učencev bodisi iz ni’ros'ovJa bodisi iz naravo-I^Jn; tako bomo vsaj deloma 3jijj davili prizadevanja šol in stf || iev za uveljavitev dejavno-;j *’ kritičnosti in delavnosti alt;*cev ter njihovega vključe- l<‘ r. delo in življenje okolja. b4)Ct*Slav'.jena bo tudi kultur-ibil tv'Urnetn'ška dejavnost učenci* tn' ^v°je dosežke in prizadete na tem področju bodo ip* k — piitvaz ru male dve rtiii, ^edalcev) na Gospodarskem stavišču. pil fnci prikazovali na odprtem g^jmale dvorane (za približno UČIL- % 5 JPŽBOSLOVNA -jjr h?- oSl r^esničevanje ciljev in nalog nji sv 0s‘ovne vzgoje in izobra-■d* 1Soania J6 osnovni in srednji šoli Lt h?00 le ob uporabi sodobnih jjk in metod dela, ki jih omo-iljil Ustrezna učna tehnologija. Jvi'P drugih didaktičnih pri-V. °čkov je zlasti v naših ' c |()0Vnih šolah veliko (žal ne »..rfento tega trditi za vse sred-iitelfo ?0'ej- niso pa ustrezno ra-lil-ll^čpni in dostopni učiteljem D p učencem. Ob uspešnem tjiffi^ljanju naravoslovnih l{nic je zato razumljivo in beljeno prizadevanje učite-.^“žboslovnih predmetov jeVl (i htavo posebne (specialne) d.11106.’ ki bo funkcionalno .teteljena z didaktičnimi pri-l^očki in avdiovizualnimi A^Ni za pouk geografije, zgo-lne. samoupravljanja , s te-marksizma in družbeno- rA lik' Na razstavi želimo opozoriti predvsem na prednost družboslovne učilnice, ki je v tem, da so vsi učni pripomočki stalno nameščeni tako, da omogočajo najbolj smotrno uporabo vsako učno uro. Zato v njej ne predstavljamo vseh didaktičnih pripomočkov, ki so na šolah, ampak tiste, s katerimi dosegamo zastavljene naloge vzgoj-no-izobraževalnega predmeta, večjo dejavnost učencev, boljše ponazoritve pri prenašanju zaznav, predstav in oblikovanju pojmov ter aktualizacijo pouka. Za številne šole in posameznike bo to spodbuda za razmišljanje o upravičenosti zahteve po ustreznih materialnih možnostih tudi pri uresničevanju družboslovne vzgoje in izobraževanja. Demonstracije učiteljev in učencev bodo dopolnile in potrdile upravičenost navedenih trditev. KRMILNA IN REGULACIJSKA TEHNIKA ZA POUK PREDMETA OSNOVNE REGULACIJE IN KRMILJENJA V pedagoškem delu razstave bo predstavljena krmilna in regulacijska tehnika za pouk predmeta osnovne regulacije in krmiljenja, ki nastopa v VIP-u Kovinarstvo in strojništvo in VIP-u Obratni strojni tehnik (NAD). Predstavili jo bodo izdelovalci hidravličnih in pnevmatskih komponent (Kladivar Žiri, TIO Lesce) in učitelji tega predmeta v srednjih šolah: Tehniški srednješolski center Branka Breliha Nova Gorica, Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka, Tozd Srednja elektrokovinarska in računalniška šola pri Centru srednjih šol Titovo Velenje in Tozd Srednja kovinarska metalurška in kmetijska šola — Center srednjih šol Ptuj; ti se bodo predstavili kot učitelji inovator- j«- Pri oblikovanju didaktičnih kompletov so sodelovali še posamezni učitelji Fakultete za strojništvo v Ljubljani in Tehniške fakultete v Mariboru. NOVOSTI IZ SVETA TEHNIKE Učenci osnovne šole Franceta Bevka iz Ljubljane bodo na razstavi prikazali svoje računalni- Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- — družboslovna učilnica: ta bo prikazana v dveh različicah, in sicer z najnujnejšo in najboljšo opremo, učilnici pa bo povezoval kabinet; — elementi učilnic za poučevanje predmetov elektronika in krmilna in regulacijska tehnika; — elementi učilnic za pouk tehnične vzgoje in osnov tehnike in proizvodnje; — računalniška učilnica. Predstavljena bo uporaba računalnika v prostočasnih in interesnih dejavnostih, npr. pri poslovanju šolske zadruge, pri proizvodno-tehničnih interesnih dejavnostih in v pionirski hranilnici. Med razstavo bodo tudi demonstracije učil in opreme, zlasti programske računalniške opreme, vsak dan pa tematska posvetovanja. Predšolski otroci in učenci nižjih razredov si bodo lahko ogledali lutkovne predstave. Obiskovalci se bodo seznanili tudi z novostmi na področju vzgoje in izobraževanja posameznih šol, skupin, učiteljev in učencev. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure, prvi dan pa od 11. do 18. ure. Želimo, da bi bila 8. mednarodna razstava učil in šolske opreme dobro obiskana, da bi pedagoškim delavcem pomenila hkrati z vsemi spremljajočimi prireditvami eno samo veliko učilnico, iz katere bodo črpali zamisli in bogatili svoje vzgojno-izobraževalno delo. Bralce še posebej seznanjamo z nekaterimi novostmi na razstavi, z demonstracijami in s posveti. ške programe za tehnično dokumentacijo, po kateri so bili ‘narejeni uporabni izdelki. Iskra bo pokazala učila za pouk elektronike pri tehnični vzgoji v osnovni šoli ter elektronske merilne in krmilne naprave za obdelovalne stroje, ki so jih razvili v Avtomatiki. Učenci srednje šole za računalništvo v Ljubljani bodo razstavili robota, ki po programu lahko opravi nekaj delovnih operacij. Na razstavišču bomo lahko videli tudi računalniško vodeno malo železnico. Novost so učila za izbirni Posveti predmet digitalne elektronika. Domiseln sistem, ki ga sestavlja 15 gradnikov, je podprl z obsežnimi strokovnimi informacijami in didaktičnimi napotki. Pedagoška akademija Maribor bo pokazala različne učne pripomočke, ki so jih v diplomskih nalogah razvili in izdelali absolventi oddelka za tehnično vzgojo. Pestro paleto proizvodno-tehničnih interesnih dejavnosti na osnovni šoli bo v razstavnem paviljonu Jurček pokazala Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Na 8. mednarodni razstavi učil in šolske opreme prireja Zavod SRS za šolstvo tematska posvetovanja: CELOSTNA ESTETSKA VZGOJA PROGRAMA ŽIVLJENJA IN DELA OSNOVNE ŠOLE Ponedeljek, 8. aprila 1985 gb 13.30 do 17.30 Posvet je namenjen predvsem učiteljem razrednega pouka in mentorjem interesnih dejavnosti. Na njem bo orisana zasnova celostne estetske vzgoje in prikazana nova kakovost v programu življenja in dela osnovne šole. Podana bo tudi vloga celostne estetske vzgoje pri povezavi predšolske vzgoje z razredno stopnjo. V drugem delu bo posvet prikazal metodične zasnove posameznih področij celostne estetske vzgoje in njihovo uresničevanje v didaktičnih kompletih. Tretji del naj bi spodbudil razpravo, ki bo obogatila in dopolnila omenjene prispevke. Ob posvetu bo potekala demonstracija gradiva s področja celostne estetske vzgoje; ob tem naj bi se širša javnost seznanila z gradivom in ga tudi kritično ovrednotila. Posvet bosta v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo pripravila Pedagoški inštitut in Državna založba Slovenije. VZGOJNO-IZOBRAŽE-VALNA FUNKCIJA IGRE IN IGRAČE V OSNOVNI ŠOLI Ponedeljek, 8. aprila 1985 ob 14.30 do 17.30 Vodjem oddelka podaljšanega bivanja in učiteljem razrednega pouka je namenjen posvet, ki bo prikazal vlogo igre in igrače v prostem času. Igralne dejavnost in didaktično igrače bomo opredelili zlasti z vidika otrokovih potreb po igri tudi na stopnji osnovne šole. Orisali bomo tudi vpliv didaktičnih igrač na razvoj učenčevih sposobnosti, interesov in drugih osebnostnih značilnosti. Ob posvetu bo potekala demonstracija didaktičnih igrač, ki naj bi jih pregledali in ocenili praktiki. Posvet bo v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo pri pravila Državna založba Slovenije. RAČUNALNIK V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Torek, 9. aprila 1985 od 10. do 17. ure Ta osrednji posvet je namenjen učiteljem osnovnih in srednjih šol, vodstvom vzgojno-izo-braževalnih organizacij ter vsem avtorjem, založbam, izdelovalcem in razdeljevalcem računalniške opreme in programov. S posvetom želimo odgovoriti na več vprašanj, s katerimi imamo opravka pri uvajanju računalnika v vzgojo in izobraževanje, od pedagoško-psiholoških vidikov, problemov normativov, standardov, računalniških programov do računalniškega opi- gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučke, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 smenjevanja učiteljev in drugih delavcev. Posvet naj bi odgovoril na vprašanje, kakšne so zdajšnje in kakšne bodo nadaljnje akcije pri uvajanju računalništva v vzgojo in izobraževanje. O tem bodo razpravljali mnogi znani strokovnjaki s tega področja, ki smo jih povabili k sodelovanju. RAČUNALNIK PRI POUKU TUJIH JEZIKOV Sreda, 10. aprila 1985 od 14.30 do 17.30 Posvet je namenjen učiteljem tujih jezikov, zlasti učiteljem angleškega in italijanskega jezika v osnovni in srednji šoli. V demonstraciji pred posvetom bodo učitelji videli nekaj programov za angleški in italijanski jezik, na posvetu pa bomo razčlenili didaktično-metodično vrednost prikazanih programov in prikazali možnosti za vključevanje le-teh v snov učnih načrtov in učbenikov ter odnos učitelj — računalnik. Na posvetu bomo namenili pozornost naslednjim ugotovitvam: — Računalnik je osvojil mlade, zato je treba izrabiti njegovo vrednost za raznolikost pouka tujega jezika in za dvig motivacije pri učenju. — Računalnik je le eno izmed mnogih didaktično-me-todičnih sredstev in ga je treba smiselno vključevati v vzgojno-izobraževalni proces. — Računalnik nikoli ne sme izpodriniti učitelja, zlasti pa ne more nadomestiti učitelja, ki ima svoj predmet in poklic rad in ki zna zmeraj in povsod prisluhniti učencu. Računalnik — stroj je_ ravnodušen do programa, ki ga nosi v sebi, in podrejen človeku. Učitelj se mora naučiti ta stroj uporabljati sebi in učencem v prid za utrjevanje in poglabljanje znanja, za smiselne igre in reševanje problemov ter s tem za razvoj logičnega mišljenja. Posvet naj pokaže tudi vzgojno vlogo računalnika in opozori na že omenjeno motivacijo, pripravljenost na delo tudi zunaj rednih učnih ur in na občutek pomembnosti dela v skupini. Učenec za strojem naj ne bo individualist, temveč naj kot del skupine rešuje probleme in deli veselje in navdušenje do pravilnih rešitev. DRUŽBOSLOVNA UČILNICA Sreda, 10. aprila 1985 od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16.30 Ob razstavi družboslovne učilnice bo celodnevni posvet, namenjen učiteljem družboslovnih predmetov na osnovnih in srednjih šolah in avtorjem ter izdelovalcem učil in učnih pripomočkov. S posvetom želimo prispevati k reševanju nerešenih vprašanj, s katerimi se ubadamo pri oblikovanju normativov in standardov za družboslovno učilnico in posameznih sestavin didaktičnih kompletov. Posebno pozornost namenjamo tudi vlogi mikroračunalnika kot sestavine didaktičnega kompleta pri pouku družboslovnih predmetov. RAČUNALNIK PRI POUKU FIZIKE Četrtek, 11. aprila 1985 od 11. do 13. ure. Udeleženci se bodo seznanili s temami: računalnik v eksperi- mentalnem laboratoriju, računalniški programi za demonstracijo nekaterih fizikalnih zakonitosti, računalnik kot avdiovi-zualnipripomoček pri pouku, računalnik kot nadomestilo nekaterih elektronskih vezij. Ob 10.30 bo predstavljen prgeesni računalnik v šoli, sicer pa bodo pred posvetom in po njem prikazani nekateri računalniški programi za pouk fizike. Učitelje osnovnih in srednjih šol, ki uporabljajo računalnik pri pouku fizike, vabimo, naj ta dan pridejo na razstavo's svojimi programi. Na računalnikih, kakršni so na voljo na šolah, bodo lahko predstavili svoje programe drugim obiskovalcem razstave in tako pripomogli k medsebojni izmenjavi izkušenj na tem še zelo novem področju. RAČUNALNIŠTVO PRI TEHNIČNI VZGOJI V OSNOVNI ŠOLI PRI PREDMETU OTP V SREDNJI ŠOLI Četrtek, 11. aprila 1985 od 14. do 17. ure. Posvetovanje je namenjeno učiteljem tehnične vzgoje, učiteljem predmeta osnovne tehnike in proizvodnje in učiteljem naravoslovnih predmetov. Računalnik se uveljavlja v osnovni šoli kot sredstvo pri načrtovanju izdelkov, pri interesnih dejavnostih in kot izbirni predmet. Na posvetovanju bodo prikazane prve izkušnje pri načrtovanju tehnične dokumentacije. V srednji šoli je računalništvo sestavina programa osnov tehnike in proizvodnje. UPORABA RAČUNALNIKA PRI NAČRTOVANJU IN VREDNOTENJU ŠOLSKE PREHRANE Petek, 12. aprila 1985 od 10. do 12.30 Namen posveta za vodje šolske prehrane in vodstva šol je opozoriti na prednosti, ki jih prinaša avtomatska obdelava podatkov pred subjektivnimi dejavniki, ki vplivajo na sestavo in kakovost vsak dan načrtovanih jedilnikov po klasični metodi. Prednosti tega načinai dela so: zmanjšanje stroškov za živila (od 9 do 34%), večja prehranska ustreznost obrokov in sproti opravljeno delo. PRIKAZ POUKA — DEMONSTRACIJE Zavod SR Slovenije za šolstvo prireja s sodelovanjem učiteljev in učencev prikaz pouka geografije, zgodovine, samoupravljanja s temelji marsksizma in družbeno-moralne vzgoje v družboslovni učilnici, prikaz praktičnega pouka in elektronike, demonstracije iz pnevmatike in občasne demonstracije v učilnici za osnovne tehnike in proizvodnje. Demonstracije bodo potekale vse dni v pedagoškem delu razstavnih prostorov v dvorani C v pritličju. Vse dni bo tudi prikazana uporaba računalniške programske opreme pri pouku različnih predmetov, zlasti pri pouku tujega jezika v naravoslovju in pri strokovnih predmetih. Besedilo za to stran so pripravili DELAVCI ZAVODA SRS ZA ŠOLSTVO Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 550 din za posameznike, 850 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 30 din, pri povečanem obsegu pa 40 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu). Prodaja računalniških perifernih enot za dinarje Pogon mini gibkega diska EC 5088 — največja zmogljivost pomnilnika 109,4/218,8kB, število snemalnih površin 1 — število sledi 35 (00 do 34) — metoda zapisa FM/MFM — hitrost prenosa podatkov 125/250 K bits/sec. — rotacijska frekvenca diskete 300 min-1 ± 1 % — čas dostopa s sledi na sled 40 ms — čas polnjenja glave 50 ms — čas pripravljenosti pogona 1 sec. Diskete 5,25” (133,35 mm) — enostranske z enojno gostoto (SS, SD), neformatirane — enostranske z dvojno gostoto (SS, DD), neformatirane — omogočajo 10 milijonov prehodov bralno-vpisovalne glave prek sledi Pokličite nas na tel.: (061) 312-322, komercialni inženiring Iskra Priročnik za učitelje in mentorje filmske vzgoje v osnovni šoli 'as % Prenovljeni učni načrt za pouk slovenskega jezika v osnovni šoli zajema tudi filmsko vzgojo in ji namenja 6 pedagoških ur v vsakem razredu. Učiteljem in mentorjem filmske vzgoje bo pri uresničevanju te vzgoje lahko veliko pomagal priročnik, ki je izšel že lani pri DDU Univerzum v Ljubljani kot 14. zvezek, napisali pa sta ga Mirjana Borčič in Marica Nakrst. Uvodnemu razmišljanju o filmski vzgoji kot pridobivanju estestke in družbene izkušnje ter učnemu načrtu filmske vzgoje v osnovni šoli s splošnimi navodili Zavoda SRS za šolstvo in vzgoj-no-izobraževalnimi vsebinami sledi drugi del, v katerem Mirjana Borčič predstavlja cilje in naloge filmske vzgoje na razredni stopnji. Učitelj bo lahko koristno uporabil prikazane vaje v opazovanju, povezovanju in razlagi ter vaje za urjenje vizualnega in avditivnega pomnjenja. Borčičeva navaja tudi svoje bogate izkušnje glede oblik filmske in televizijske vzgoje — najprej o pogovoru o filmu, nato o kratkem filmu pri pouku pa še o celovečernem filmu in televiziji pri pouku od 1. do 4. razreda. Svoj prispevek končuje s pregledom razporeditve snovi od 1. do 4. razreda. V tretjem delu, z naslovom Vzorec časovne razporeditve učne snovi za pouk- filmske vzgoje od 5. do 8. razreda osnovne šole, opisuje Marica Nakrst svoje poglede in izkušnje s , filmsko-vzgojnim delom v osnovni šoli. V skladu s prenovljenim učnim načrtom daje za vsak razred na predmetni stopnji po šest učnih enot z ustreznimi navodili za učitelja. V dodatku Oblikovanje in preoblikovanje mladega gledalca ob projekciji filma (ponatis iz Ekrana 1983/1-2) razmišlja Nuša Dragan o novih možnostih za skupinsko komunikacijo in poudarja, da problem raziskovanja metod filmske vzgoje ni bistven, pač pa je treba prisluhniti razvoju zanimanja mladih, to pa je mogoče le, če upoštevamo 'enakovrednost vseh članov komunikacijskega kroga: filma, mladega gledalca in filmskega pedagoga. Priročnik, ki je nastal v sodelovanju Dopisne filmske televi- zijske šole ter Dopisne delaUjj -univerze Univerzum v Ljui)*( ’' je prav gotovo zelo dobrodoš6 ^ bo veliko pomagal filmskin1 P dagogom v osnovni šoli, še r sebno zato, ker večina med n)1 ni usposobljena za to zvrst u: nostne, kulturne in este' vzgoje. MARJETA MOROVIČ Redne razpase prostih del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah bomo letos objavili 29. aprila in 20. maja Razpise za prvo objavo bomo sprejemali do 16, aprila, za drugo pa do 7. maja. Naknadni razpisi bodo objavljeni v juniju. Posamezne razpise objavljamo tudi sproti. Vodstva vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij prosimo, da uskladijo priprave na razpis z navedenimi roki. Komisija za delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE PEDENJPED LJUBLJANA, CerutoVa 6 objavlja (dodatno k razpisu v prejšnji številki Prosvetnega delavca) dela in naloge — 2 VARUHOV PREDŠOLSKIH OTROK za nedoločen čas Pogoji: končana šola za varuha, dopolnjena starost 18 let in poskusno delo 1 mesec. — 2 VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK, za določen čas Pogoji: končana srednja vzgojiteljska šola, strokovni izpit in poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Komisiji za delovna razmerja VVO Pedenjped. Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa. Vabilo Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK. odgovoren za krvodajalstvo. APRIL 1985 DOMŽALE TREBNJE LAŠKO TITOVO VELENJE NOVA GORICA 2.. 3., 4., 5., 8„ 9.. 10. 11., 12. 15. 16.. 17.. 18.. 19. 22.. 23., 24., 25.. 26., 29., 30. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Danes vam bomo predstavili pot do enega od zelo zanimivih poklicev, to je poklica vojaškega pilota. Piloti našega vojnega letalstva se za svoj poklic pripravljajo na Letalski splošni srednji vojaški šoli »Maršal Tito« v Mostarju. študij pa nadaljujejo na Letalski vojaški akademiji v Zadru. Učenci. ki končujejo osnovno šolo in ki jih zanima poklic vojaškega pilota, morajo vedeti, da je ta poklic sicer zelo atraktiven, a je glede na razmere v katerih se opravlja (velike obremenitve pri letenju s sodobnimi bojnimi letali), dosegljiv le za tiste, ki zadostijo psihofizičnim in zdravstvenim pogojem. ki so zahtevnejši od pogojev za druge poklice. Prva stopnica na poti do poklica vojaškega pilota je končni izpit na Letalski splošni srednji vojaški šoli »Maršal Tito« v Mostarju. Letalska splošna srednja vojaška šola ima vzgojno-izobraževalno delo organizirano tako. da so učenci ob koncu šolanja usposobljeni za pilote propelerskih letal. Pred izpitom za pilota propelerskih letal, ki je v programu četrtega letnika, opravijo učenci v tretjem letniku skoke s pada- ZA POKLICNO USMERJANJE N bi; voiaskeaa n p Jom in absolvirajo program letenja na jadralnih letalih. Poleg teh, za vsakega prihodnjega pilota nujno potrebnih veščin in spretnosti, pa učenci Letalske splošne srednje vojaške šole absolvirajo še znanje iz naslednjih predmetov: teorija letenja, letalska navigacija, meteorologija in osnove letalske tehnike. • Po končani maturi, ki obsega preskus znanja iz matematike. fizike, srbohrvaškega jezika in enega izbirnega strokovnega predmeta, se lahko maturantje te šole vpišejo neposredno na Letalsko, vojaško akademijo v Zadru, kjer pa se znanje pridobljeno na srednji stopnji poglobi do tiste stopnje, ki je potrebna za samostojno upravljanje sodobnih vojaških letal z vso njihovo oborožitvijo vred. Za vpis na Letalsko vojaško akademijo pa lahko poleg rpaturantov letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« kandidirajo tudi učenci, ki so z najmanj dobrim uspehom končali eno od civilnih šol srednjega usmerjenega izobraževanja in niso starejši od 21 let. Učenci zadnjih razredov šol srednjega usmerjenega izobraževanja, ki se odločijo za študij na Letalski vojaški akademiji, v jeseni ne bodo odšli na služenje vojaškega roka. ampak že L avgusta začno študij v Zadru; študij na akademiji se jim prizna tudi kot opravljena obveznost služenja vojaškega roka. Kakšne so temeljne značilnosti študijskega programa, ki poleg ideološko političnega. splošno vojaškega in letalskega strokovnega dela obsega tudi letalske vaje na bojnih letalih ali helikopterjih? Vaje v letenju se izvajajo s sodobnimi šolskimi bojnimi reaktivnimi letali domače izdelave Galeb-2 in Galeb-4 ter na helikopterjih vrste Gazela. Pred letenjem na letalih in helikopterjih gojenci Letalske vojaške akademije, izvedejo obsežne poprejšnje priprave na simulatorjih letenja. Za čimbolj kakovostne priprave na letenje se gojenci prve tri semestre študija pripravljajo v Centru za teoretični pouk Letalske vojaške akademije v Zadru, kjer v številnih kabinetih in laboratorijih poteka študij in priprave za letenje na bojnih letalih in helikopterjih. Poglavitni študijski predmeti so: .taktika vojnega letalstva in obramba proti napadom i/ zraka, navigacija, teorija letenja, varnost letenja. streljanje z raketiranjem in bombardiranjem, meteorologija. avio-zveze. osnove astronavtike, letalska medicina. padalski pouk, letalski pouk. letalska tehnika. Letenje na bojnih letalih in helikopterjih, ki so v oborožitvi našega vojnega letalstva, je na vrsti v četrtem semestru, ko gojenci, ki se odločijo za poklic pilota letal, letijo na bojnih letalih Galeb-2 in Galeb-4; tisti, ki pa se specializirajo za pilote lovskih letal pa v četrtem letniku študija, lete na letalih Mig-21 kot piloti lovci ali pa na lovskih bombnikih tipa Jastreb in Orel kot piloti lovsko-bomb-, niških letal. Piloti helikopterjev pa najprej letijo na propelerskih letalih Utva-75, v tretjem letniku pa letijo na bojnem helikopterju Gazela. Gojenci se usposobijo za posamično in skupinsko letenje ter za vizualno instrumentalno in nočno letenje. Vojaški piloti n: trajo obvladati tudi veščine streljanja, raketiranja in bombardiranja ob- jektov in ciljev na kopnem, morju in v zraku. V letenju se urijo v specializiranih centrih za letalsko vzgojo na letališčih Zadar. Pulj. Mostar in Titograd. Vzporedno z urjenjem v letenju poteka tudi teoretični del priprave, ki je neposredno povezan s pridobivanjem te veščine. Po končani teoretični pri' pravi in uspešno opravljenih preskusih letenja gojenci Letalske vojaške akademij6 opravljajo diplomo. Svečana promocija gojencev vojaških akademij \ ocifirje naših oboroženih sil je vsako leto za vs6 gojence zadnjih letnikov vojaških akademij v Beogradu, Piloti vojnega letalstva oficirji so razporejeni po kon; čanem šolanju na dolžnost1 pilota Vojnega letalstva obrambe, proti napadom lZ zraka v lovskih, lovsko-bob' niških, izvidniških in helikopterskih enotah vojnega letalstva. kjer se urijo na letalih iu hlikopterjih. s katerimi so oborožene te enote. Skozi svoje delo dosegaj0 vojaški piloti več stopenj strokovne in bojne pripravljenosti. Usposabljanje za višje dolžnosti se izvaja z študijem ob delu na različnih tečajih. ter rednim in izrednin1 študijem na Poveljniško štabni akademiji Vojnega letalstva in obrambe proti napadom iz zraka ter drugih šolah JLA. Vse učenec osmih razredov osnovnih šol in učence šol srednjega usmerjenega izobraževanja. ki razmišljajo 0 poklicu vojaškega pilota, obveščamo. da lahko dobe vs6 podrobnejše informacije 0 možnostih vpisa na Lctalsk0 splošno srednjo vojaško šol0 oziroma Letalsko vojašk0 akademijo dobe pri upravnih organih za ljudsko obrambo-Razpisa za vpis na vojašk6 šole veljata do konca mar6,1 1983. BRANE KROMAR RSLO