97. številka. V Trstu, v sredo 3. decembra 1890. OglMl f> vrati c J v črkanf »te „E D I N O S T" <«haja dvakrat na teden. v**ko srede in loboto ob 1. «»"1 popoludne. „Edinost" stane: «a vse leto gl. B.-; i?»en A vat. 9.— gl. t« poln leta „ 3.—; „ , 4.50 , za četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične itevilke te dobivajo t pro-dajalnicah tobaka t Tritn po fc nov., t Oorlei in v AJdovićlnl po H nov. Na naročbe brez priložena naročnine ee npravnlštvo no ozira. EDINOST oznanila a« račun« petitu ; za naelcve f •te plačuje proator, kolikor bi ga obaoglo navadnih vrati«. Poslana, jame zahvale, oemrtnlce itd. se račune po pogodbi. Vai dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Carintia št. '25. Vaako pHrao mora biti frankovano, ker nefranknvana *e n« sprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in imerate prejema upravnlitvo v ulici Carintia l'8. Odprto reklamacije ao proate poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. ti. • V i4iiut j. m i f Govor dež. posl. Iv. Hribarja v 14. seji deželnega zbora Kranjskega dne 24. novembra 1890- (Po stenograiičncm zapisniku.) Visoki deželni zbori Pred seboj imamo poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1891. in častiti gospod poročevalec nas povablja, naj prestopimo v specijalno debato, da si ogledamo natančneje številke med potrebščino in pokritjem in potem storimo svoje sklepe. Predno glasujem za prestop v nadrobno razpravo, dovoljeno mi bodi, da si nekoliko ogledam, kakošen je proračun in računski zaključek naroda slovenskega v političnem o/iru. Najimenitnejša in prva naša pritožba je bila vedrio, da se za nas Slovence ne izvršujejo zakoni, ki zajamčujejo narodno ravnopravnost, da je ustavil, katera je dana vsitn narodom avstrijskim, da bi se razvijali svobodno in postali srečnojši, da je ta ■stava za nas Slovence le prazna beseda. Naj se še tako lojalno in pohlevno sklicujemo na ustavo, oni, ki bi jo imeli izvrševati, oatajejo gluhi za naše pritožbe in slepi za naše želje in težuje. Ustava je za nas le obljubljena dežela, ali državnik, ki bi imel voljo in srce, razdeliti rudeče morje uradnega sovraštva, katero loči obljubljeno deželo od našega naroda; državnik, ki bo mogel pozabiti starih predsodkov do slovenskega rodu, ni se še našel in bati se nam je, da se ne bode našel se dolgo. Zares, v vsakem oziru smo daleč, jako daleč od izvedbe ravnopravnosti, v smislu zakonu z dnć 21. decembra 18G7. Vsaj se ne izpolnuje za nas Slovence še celo člen IIL tega zakona, po katerem so vsim državljanom avstrijskim jednako pristopne vse javne službe. Marsikak slovenski jurist bi se rad pusvetil političnoj karijeri; pa kadar gro za to, odsvetuje se mu od me-rodajne strani, naj tega ne stori, zlasti če mu jo tekla zibelj v kmetski hiši. Le PODLISTEK. Iz vojaškega življenja. (Halje.) Rad bi videl, da bi mi ukazali kako delo, kajti tako stati brez posla, zdelo se mi je najveći greh. Premeril sem parkrat sobo, pogledal nekolikokrati skozi okno, pogovarjal se malo se sosedom svojim, gledal sedaj ono drobnjavo, katero mi je izročil moj vodnik, sedel na posteljo, premišljeval na dom, kako Be vsi doma lepo pogovarjajo. In jaz nimam pa tako rekoč nikoga. Cc tudi je Tomaž moj sosed, ozre so le včasih na me, ter na moja vprašanja sicer prijazno, a kaj krat.co odgovarja. Kmalu vrnejo so fantje preoblečeni. Po sobi bilo je sedaj malo živahneje. Popra-šam Luko, kojega sem sedaj preoblečenega komaj spoznal, kaj in kako je bilo ? Pove mi kako jo oni „firartt pihal in kričal, ker so tako pozno prišli. Prerekel jim je vse, le človek ne. Mislil je že segniti mu v lase, a domislil se je na starega Jožna, ki je vedno trdil: .Pusti vraga pri miru. čim lepši s takimi ravnaš, boljšo sha jaš !" Povedal mi je tudi, da vdobimo kmalu sinovi onih slevenskih roditeljev, kateri so meščanskega ali uradniškega stanu, kjer se vzgaja deca bolj v nemškem duhu, le ti imhajajo milost v merodajuihj krogih in se vsprejemajo v službe, zlasti ako ne govore slovenščine prav gladko in pravilno, ker to jamči, da ue bodo preradi uradovali slovenski, kadar vstopijo v javno službo. Najraje pa se vsprejemajo v politične službe, zlasti odkar je vladno krmilo izročeno visokorodnemu grofu Tanffoju, mladi plemiči, kateri ne poznajo jezika domačega in se zaradi tega ne morejo seznanili s potrebami deželo in težnjami narodu, med katerim imajo službovati. Kakošna porodila morejo potem taki uradniki, kadar splezajo na višje stopinje, pošiljati Jo narodu sl<-venskem, čegar teženj ne poznajo, čegar jezika ne umejo, na višje mesta, to bode pač vsakemu jasno. Gospoda slavna! Ozrimo se po slovenskih pokrajinah in oglejmo si, kako uradujejo okrajna glavarstva in videli bodete, da je moja trditev, kako neradi se VHpiejemajo Slovenci v politične službe, popolnoma resnična. Okrajni glavarji so večinoma aristokrati, ako to ne, pa vsaj Nemci; o komisarjih *elja isto. Slovenci so v političnih službah bele vrane, lvaj pa naj rečem o naraščaju? Kakošen more biti na Štajarskem, Koroškem in na Primorskem, sodimo lahko iz tega, Če vidimo da se v naši deželi pripravljajo za politično karijero pleiniči-grofiči a la Kiinigl. Še hujše pa se godi narodu slovenskemu glede ravnopravnosti v jezikovnem oziru. V tem oziru smo Slovenci v nekaterih pokrajinah pravi parije; kajti neverjetno ali vendar resnično je, da se dandanes, ki stojimo že skoro na pragu dvajsetega stoletja, drznejo cesarski kraljevi uradniki na Koroškem v c. kr. uradih za-branjevati rabo slovenskega jezika, in da se posmehujejo slovensko govorečim strankam ter se jim pačijo Kdor jo količkaj promotrival žalostne razmere na Koroškem in je videl kako neolikano in neotesano puške. Okolu dveh popoludne šli smo vsi za nekitu kovačem, kojega so drugi vojaki „piksenmaherju" zvali, v nek magazin, kjer so hranili puško. To ti jo bilo pn vendar lepo videti. Vsaka puška visela je na svojem mestu, prav tako, kakor vise pri nas doma motike. Pregledavši vsako izroči jo posamezniku. Vrnili smo se s puškami. Okolu pete ure prinesejo več žakljev, Komis je bil. Prijeli smo po pet poštenih hlebov. Tora j to bilo je tisto „fasanje*, o katerem mi je pri kosilu omenil Tomaž. Lačnih pa res ne marajo videti pri vojakih, ker tako po očetov.sko za nas skrbe, dejal sem, ter postavil svojo peko po zgledu drugih na ploh, ki je visel nad vzglavjem moje posteljo. Tudi puško obesil sem po nasvetu Tomaževem na tisti ploh. Ukažejo nam, nuj si lepo očistimo čevlju, da bomo prihodnje jutro čisti, ko bo „visita". Doma namazal sem si čevlje salom, da so bili voljni kakor ovčja volna. Dober sem bil potem za dvo — tri nedelje. Tu kuj pa smo morali kupiti za par kraj-oarjev neko črnjave ter s to lajšati po čevljih, du ho bili mokri kakor bi jih i/ luže potegnil. Drgniti so jih je moralo potem toliko časa, da so so posušili i svetili kakor doma gospoda župnika čevlji. He postopa celo tmli od vladne strani proti slovenskim prebivalcem, priznal bode, da ga v prosvetljeni Evropi ni bolj nesrečnega trp na, nego jo Slovenec na Koroškem. Ohol ost Nemcev, ki ao v teku stoletij po-nemčili dve tretjini prej čisto slovenske dežele, grozna je; sovraštvo njihovo do va^ga slovenskega da se primerjati le sovraštvu nekdanjih janičarjev do vsoga krščanskega (klici na lovi: — Rufe links: „Dobro, istina!") Kako bi pa koroški Nemci tudi ne besneli in ne zatirali slovenskega rodu, ko vidijo, da jo vlada sama obsodila nrtš narod v staroslavnem Gorotuuu na narodno smrt in kako čudovito rafinovano hoče izvršiti to svojo nakano. Gospoda moja! Brezpraven bil je narod naš na Koroškem od nekdaj, odkar pa je kronovina Koroška postala Zabie-rovvski vilajet, od takrat gtnii se mu krivica, ne da bi se moglo govoriti o najmanjši pravici. Pač ao oglašajo slovenski prebivalci s pritožbami, ali visoki gospod v Celovški rumeni palači ima za nje k večjem kak razžttljjv migljaj z rameni ali pa so jim noncholantne posmehuje, med tem ko se z vso gorečnostjo udeležuje vsega, kar ukrepajo nemški krogi proti slovenskim svojim sodežolanom. Ali je potemtakem čudo, da so stvari na Koroškem dospele srečno tako daleč, da nemški prebivalci zabraujujejo slovenskim svojim sodežalanom praznovati god presvetlega časa rja in vladarja svojega. To so jo jasno pokazalo dne 6. oktobra loto šnjega leta v Pliberku, kjer se je nemška svojac predrznila tako daleč, da je z gasilnimi brizgalnicami hotela razgnati Slovence, ki so so zbrali, da praznujejo god svojega vladarja. C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovci vedelo je že nekoliko dni prej, kaj namerava merodajna gospoda pliberškn v zvezi z mestno sodrgo; mesto pa, da bi bil politični komisar, ki je bil v dati slav-nosti odposlan na lice mesta, zubranil tako nelojalno ia nopatrijotično ravnanje Nemcev, hudoval se jo nad Slovenci, rekši: zakaj To ti je bilo nezmiselno delo. Vom, da sem so mučil pri svojem obuvalu dobro uro, predno je bilo človeče, ki jo imelo dve zvezdi pod suhim obradkom, zado-voljno. Tisto človeče prepovedalo nam je tudi iti iz kosarne ter reklo, da je vsakemu strogo prepovedano iti iz sobe. Jtili smo tako kakor bi bili v ječi. K sreči, da so je vendar enkrat zmračilo ; večerja i o mislim kmalu in tam se bodemo malo pogovorili ; in še natanjčneje seznanili. Čakam in čakam, a trobentinega glasu ni bilo slišati. Mesto večerje pokazalo so nam je kako moramo rjuho odvijati, predno idemo k počitku, kako zopet zaviti, ko vstanemo. Zopet to bila jo ueumljiva reč zame. Postelje pripravljati, in še možki, to zdelo se mi je tako smešno, da se vstopim pred posteljo ter se prav široko zasmejem. Kaj sem hotel storiti: sem moral, če nesem hotel ležati na golem. Luku odmerili so posteljo pri vratih v kotu; njemu, kakor sem videl, šlo jo nekaj bolje. Zavkazalo ne nam je tudi, da mora deti vsak svoje obuvalo pred posteljo. Vse to, rekli so> zgoditi so mora vsak dan. Zdaj jo zlezel ta pod rjuho, drugi ne je zopet pripravljal iti k počitku. Ko sem se prepričal, da se nobeden no zmeni za večerjo, vrt« se ravno v Pliberku drinejo praznovati god svojega cesarja. Hude so bile te besede in mislim, da so si jih dobro zapomnili koroški Slovenci; ako si bodo pa izvajali is tega postopka komisarjevega moralo, katera baronu Schtnidtu-Zabierow'u in visokim protektorjem njegovim ne bi utegnila biti všeč, pripiše naj to samemu sebi. O obupnih razmerah ljudskega šolstva na Koroškem se je mimogrede že govorilo v tej visoki zbornici. Naj mi bodo pa dovoljeno, da danes, ko govorimo splošno o stanji slovenskega naroda, so enkrat omenjam to stvari in Vas, častita gospoda! opozarjam, kako nenaravno so uravnane ljudsko šole na Spodnjem Koroškem, tako da vsled te nenaravne svoje uravnave nikakor ne morejo zadostovati nologi, katera pripade šoli po zakonih. Gospoda moja! vso kar je cesarskega kraljevega na Spodnjem Koroškem, združuje se z Nemci v jedno hrepenenju, da se prej ko proj po-nemči mladina slovenska. Visoki deželni vladi, oziroma c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Celovci velja za najvišjo modrost, da na slovenske šole v spodnji Koroški pošilja učitelje, kateri prav nič ne umejo slovenskega jezika. Zato vidimo, da so se tam za slovensko mladino v navadi še vedno take kazni, katere so bilo nekdaj v navadi tudi pri nas in o katerih se zgražamo še dandaneH iz dna svoje dušo, če pomislimo v kakem cinizmu so imele svoj izvor. V ljudskih šolah na Koroškem zabranjeno je namreč otrokom občevati med sabo v slovenskem jeziku, če so pa kak otrok vkljub tej naredbi vonder tako daleč spozabi, da govori slovenski, tedaj so postavi k tabli v posmeh vsej mladini ali pa se mu odkaže prostor v zadnjej klopi. Gospoda tnoja! tako odgajaju nemški učitelji slovensko mladino na Koroškem, fn vendar nahaja to ravnanje odobravanje v merodajnih krogih. Da so pri oblastvih Slovencu ni nadejati niti najmanjše rešitve v materinem žem si kos kruha, ga pojem in se tudi jaz malo nejevoljno spravim v posteljo. A spet imel sem smolo, še nesem se dobro legel, že prileti ono človeče k meni, sune me, da je vsa postelja zaškripala ter uii ukaže naj obleko, katero sem tebi nič meni nič obesil na žeblje, ki so bili pod onim plohom, lepo spravim, zvijem in na ploh spravim. Saj vendar ni bila moja obleka nikomur na potu : jutri jo bom že tako zopet rabil; ni mi šlo v glavo, zakaj bi morala biti prav na plohu. Le praznično obleko spravili smo doma lepo v skrinjo, na vsakdanjo se ni toliko gledalo. Da pa se mora tu te cunje v takem redu imeti, bilo mi je nezapopadljivo. To so ti pa res sitni ljudje! Ko vse storim, kar oe mi je vkazalo, grem zopet v posteljo. Toliko l judi jo bilo v sobi, a nijednomu starih ni prišlo na um, da bi se po starej a poštenoj slovenskoj navadi prekrižal ter molil rožni venec. Sprevidel sem, da so ti ljudje kakor sjdje. To se uii je tudi potratno zdelo, da je vso noČ luč gorela. Saj je vendar vse že ležalo. Spati bi se moglo po mojem mnenji brez luči. Okolu 9. ure zaslišal sem vendar trombetin glas. Gotov sem bil, da bo sedaj večerja. Spomnil sem se, da dikalnih vrst naroda čeikega, arupak da tega upora se udeležuje ves narod Torej vlada hoće zaprieeti boj ! Že mogočo in celo varojetno, ali zapomni naj da bojevati se jej bode — ne parno proti radikalizmu — ampak proti vsemn na rodu. Deželni zbor zgo r n je a v s t rij-s k i izrekel se je v posebni resoluciji za načelo neposredne volilne pravice kmetskih občin ter poživlja vlado, da predloži državnemu zboru potrebni postavni načrt. Ta deželni zbor je završil svoje delovanje. Tudi G a 1 i š k i deželni zbor so zaključili. Pomirljiva sapa, ki veje sedaj v tem zboru mej Poljaki in Rusini, zrcalila se je tudi v zaključnem govoru cesarskega namestnika, koji je rekel: Rusinov zadnji politični pojav v deželnem zboru bode imel najboljši vspeh za blaginjo dežele, to tembolj, ker se te izjave ne naslanjajo na nikakoršne dogovore in obljube, ampak na dobro voljo. Rusin Romanczuk se je izjavil, da Rusini ostavljajo deželni zbor t. mnogo prijaznejšimi čutatvi. Državni zbor snidc ae jutri, dne 4. decembra. Vnanje države. Bruseljski „Nor d", ki je organ ruske vlade, pravi, da je izid italijanskih volitev jasna monarhična in miroljubna demonstracija. Isti liHt pravi da umorstvo ruskega generala Seliverstova — generala tega so nedavno v Parizu umorili — se ni izvršil iz političnih vzrokov. Srbska skupština je završila adresno debato. Adresni načrt radikalne stranke vsprejet je nespremenjen in ga je posebna deputacija izročila regentom. Vlada je predložila skupščini postavni načrt o odgovornosti ministrov in o poslovnem redu državnega sveta. Dozdevalo se je, da odstopi francoski finančni minister Rou* v i e r vsled nepovoljnega glasovanja ob debati o proračunu dohodkov. Najnovejše vesti pa javljajo, da ni pravega vzroka za odstop, kajti rečeno glasovanje se ni dotikalo važnega načela proračuna. Francoska republika bode po posebni deputaciji zastopana pri po* grebu kralja Nižjezemskega. mu jeziku, umevno je samo po sebi. Da bi pa narod sam po svojih' poslancih ne odkrival teh ran, da se kaj tacega prepreči, združuje se ob času volitev vse, karkoli je opravičeno nositi predikat c. kr. v jedno falango z nasprotniki naroda slovenskega. Jedino vojakov ne pošil jajo še korteševat; žandarmerija bila je v Velikovškem okraji v poslednjih deželno-zborskih volitvah v resnici mobilizovana. Če se pa narod kijubu takemu nezaslišanemu pritisku neće udati, tedaj se postavljajo njegovi poslanci pod policijsko nadzorstvo, kakor se je to zgodilo poslancu Einspielerju. (Klici na levi; — Rufe links: „Lepa ustava!") Razsoden človek ne bode ni za tre-notek dvomil, da se vse to godi z vednostjo in voljo grofa Taaffeja, ouega istega Taffeja, ki je takoj pričetkom svojega ministrovanja — kakor je dejal — zapisal pomirjanje med avstrijskimi narodi na svoj prapor. Kako si umeva pomirjenje koroških Slovencev, pokazal je s tem, da jim je poslal grobokopa v osobi barona Sohmidta-Zabiennva in da delovanje njegovo popolnem odobruje, vidno je iz tega, ker mu je dal podeliti naslov ekscelence. Na Štajerskem godi se v narodnem oziru sicer slovenskim bratom našim nekoliko bolje; ali to ni zasluga vlade, ampak mora se pripisovati neupogljivosti slovenskega naroda, kateri šteje na spodnjem Stajarskem skoraj pol milijona duš, in je le po žilavosti in delavnosti svoji dosegel ono malo pravic, kolikor jih sploh uživa. Pa vendar kaže se tudi tam tendencija ponemćevanja. C. kr. okrajna glavarstva uradujejo in dopisujeje izključno le v namškem jeziku s posamezniki in z občani. Le semtertje spozabi se kako okrajno glavarstvo tako daleč, da pošlje občinam kak slovenski poziv ali slovensko vabilo; posamezniki pa še te dobrote pozabljivosti niso nikdar deležni. Zato so pa — kakor nas poučuje zadnja deželno-zbor-ska volitev v Ljutomeru, — c. kr. okrajni glavarji takoj na nogah, kedar gre agitovati da bi v deželni zbor ne prišel kedo, ki ima voljo in pogum povedati na vsa usta tam, ker se izjave njegove ne morejo kon-fkkovati, kako izpolnujejo politični uradi svoje dolžnosti in kaka je ona ravnopravnost katero uživa naš narod ria Štajerskem. (Dalje prih.) Slovenskim delavcem. IV. Kdor rabi trud drugih na kakem zemljišču ali pri kakem drugem [podjetju in združuje pri tem delu tudi svoj trud, po mestih še le ob 2. ali celo ob 3. kosijo, seveda mora tudi večerja pozneje biti. A tudi tu sem se strašno varal. Tomaž, ki je bil tudi takrat že na postelji, pove ini, da je sedaj skrajni čas za one, ki niso še na posteljah, da se pospravijo po ležiščih svojih. Kdor zamudi, trdi mi dalje, gre jutri na „raport". Zopet nisem vedel, kaj bi ta spaka vtegnila pomeniti. On seveda ni mi znal drugače raztolmačiti. Proti desetim zažvenketa nekaj po stopnicah in v sobo stopi nek oficir. Človek ▼ sobi našej, ki so ga „tagšarža" zvali, in ni bil se v postelji, vzame neko svetilnico, koja je brlela na javorjevej mizi, posveti oficirju okrog vseh postelj. Ko je ta vse pregledal, poda se, ne želeč nikomur lahko noč, iz sobe. To je pa res vse hvalevredno, dejal sem, da skrbe tako za vojaka tudi kadar je v postelji. Kako je pogledal pri vsakej postelji ter poslušal dihanje posameznikov liki mati pri zibeljki bolnega svojega deteta. Kakor je že običajno, da človek v ptujem kraji ne more zaspati tako hitro, kakor doma, se je i meni isto godilo. Molici nisem mogel ; tu je smrčal eden, zopet tam v kotu zdehalo se je drugemu, tretji se je steraval pri vratih, kakor bi šlo za stavo. (Konec prih.) izvršuje pridelke in izdelke, v katerih sta združena trud delavski in trud lastnikov. Tudi če lastnik še toliko slabo odškoduje trud delavcev, ne more se trsditi, da so pridelki in izdelki, ki jih imenuje on svojo lastnino, jedino sad truda najetih delavcev. V teh pridelkih in izdelkih je združen trud najetih delavcev in trud lastnika ali gospodarja pridelanih ali izdelanih rečij. Mnogo je podjetnikov, ki poleg najetih delavnih močij, delajo tudi šami: mnogo je kmetov, ki poleg poslov in dninarjev delajo tudi sami. Kar pri tem pridelajo, je sad ali plod skupnega truda delavcev in gospodarjev ali podjetnikov. Mnogo imetja ali posestva, mnogi kapitali ali bogastva imajo izvor ali začetek v tem, da je gospodar in podjetnik z nasledniki vred tudi delal, tudi trudil se v veči ali manjši meri. V vseh takih slučajih je imetje ali posestvo, kapital ali bogastvo pridobljeno ne samo s trudom delavcev, ampak tudi trudom ali delom onih, ki imenujejo sedaj to imetje, to bogastvo svojo lastnino. In tudi ako si je kdo od začetka po krivici prisvojil kako zemljišče ali kako reč, s katero in a pomočjo delavcev je postal lastnik sedanjega svojega posestva ali kapitala, ni v tem bogastvu združen samo plod najetih delavcev, ako se je poleg tega trudil kakor si bodi tudi sam za to bogastvo. Poleg tega je moral, če še toliko slabo, odškodovati tudi delavce. V današnjem bogastvu ali v raznih vrednostih, ki sestavljajo današnje bogastvo, je združeno mnogo truda tudi posestnikov ali lastnikov teh vrednostij, kakor tudi truda njih prednikov. Ta trud sedanjih imetnikov ni velik v primeri s trudom, ki so ga porabili raznovrstni delavci zato ; ali vendar je tolik, da ga ni zanikati, in tak, da ni možno razločiti, koliko truda ali dela spada pri tej ali oni vrednosti samo na delavce in koliko tudi na lastnike teh vrednostij. Ob jednem je treba vedno predočevati si, da Človeška zavest v prošlosti ni bila toliko razvita, da bi bila mogla zatreti ali zabraniti krivice, ki so se kopičile od roda do roda na raznovrstne delavce. Iz vsega tega slede varne resnice in posledice za delavski stau, da se znajo delavci vesti prav v dosezanju svojega glavnega in poslednjega cilja. Delavci raznih vrst razvidijo, da sedanje bogastvo ni plod samo njih truda, ampak je v tem bogastvu združen trud tudi lastnikov tako, da ni možno ločiti, koliko, Če tudi še toliko malo, je v tem bogastvu nakopičenega tudi truda lastnikov tega bogastva. Ravno, ker ni možno razločevati, bi bilo krivično trditi, da pripada vse to bogastvo samo dalavskemu stanu kot takemu, in še krivičniše bi bilo, da bi zahtevali delavci vso to bogastvo v svojo neomejeno lastnino, češ. da je plod izključno delavskega stanu kot takega. Delavci ' bi s takimi terjatvami zahtevali poleg pravičnega tudi več ali manj, kar ne spada delavskemu stanu. Ko bi prezirali to resnico, bi se udeležili sami krivice; prilaščevali bi si vsaj jeden delež, kateri se ni pridobil ali vstvaril s trudom delavcev kot takih. Ob jednem bi se s takimi terjatvami zagreševali delavci proti veljavnim zakonom ali postavam, katere branijo današnjo lastnino, naj se je ta lastnina vstvarila tako ali tako. Človeška družba, katera čuje nad redom, bi so delavcem uprla, ko bi delavci postopali v smislu, ki nasprotuje sedaj veljavnim zakonom. Po takem so krivo učili delavce oni, ki so jih nagovarjali, naj se kar spuntajo proti lastnikom sedanjih vrednostij ali sedanjega bogastva ; krivo so jih učili, ker so jih spodbujali, kukor vidimo, na zgodovinske krivico kopičiti še novih krivic; krivic, katerih bi se udeležili delavci sami. Pogubni so bili pa taki nauki ravno delavcem, ker so naraerjali spraviti delavce v položonje, zaradi katerega bi jih sovražili najboljši njih prijatelji, in bi se jim morale državne gosposke ustavljati z vso silo. Znano je, da so sovražniki delavskega stanu v resnici že zavajali aH za-peljavali delavce, in ti ubožčiki, ki niso spoznali do časa svojih skušnjavcev, so se že po raznih mestih, pri tovarnah in drugod puntali proti posestnikom, podjetnikom, v obče proti lastnikom današnjih raznovrstnih vrednostij ali bogastev. Nasledek takih puntov in protizako-nitostij je bil, da so razsajalce in izgrednike pozapirali, hudo kaznovali, s tem pa njih in tovariše spravili ob dobro ime in spravili tudi ob povišanje ali zboljšanje odškodnine delavskega truda. Namere delavskega stanu ne smejo biti v tem, da bi delavci sami delali krivice sedanjim imetnikom s plenom ali ropom, v obče 8 protizakonitim postopanjem ; temveč je delavcem gledati pred vsem na to, da se odslej naprej ne bodo delale več delavskemu stanu take krivice, kakor so se godile doslej. Hitro ko dosežejo delavci zboljšanje odškodnine svojega truda, torej povišanje svojih dnin ali žer-nad, /boljša se stanje delavskega stanu, in se poviša pomen tega stanu za vso človeško družbo; a v isti meri se poslabša pomen lastnikov sedanjih bogastev. Delavcem torej ni treba zapravljati časa z zdihovanjem in obžalovanjem, da so bili za delavski stan hudi časi v preteklosti; pač pa jim je stalno gledati v bodočnost proti glavnemu cilju. Plod delavskih rok ne da se proračunati, koliko znaša samo v jednem letu. Ako Be torej ta plod odškoduje samo za drobtino, po-menja to za ves delavski stan, že samo materijalno, ogromno vrednost ali velikansko denarno vsoto; a še veči pomen ima tako, če tudi neznatno zboljšanje v drugih pogledih, sosebno za družbeno in kulturno življenje. Ko ne bode možno več dobička kopičiti v toliki meri v rokah kapitalistov, kakor doslej, bode bogastvo bogatinov na-glostno pojemalo, in v isti meri se bode delavski stan povzdigoval ne samo gmotno, ampak tudi duševno. Torej je treba po-stopati zakonitim potom, polagoma, pa odločno z jedno in isto namero: da dosežejo delavci boljšo odškodnino od sedanje za svoj trud. Zaradi tega jo delavcem zavračati vsako namero, vsako agitacijo, ki bi hotela delavce zavesti na krive poti. Ni večih sovražnikov delaskega stanu, kakor so oni, ki so delavcem sovetovali ali še sovetujejo, da bi se polastili bogastev ali vrednostij, ki so dandanes v nedelav-skih rokah. Take sovetovalce in take ščuvalce naj delavci vsekdar in povsod odstranijo iz svoje srede kot prave pravcate skušnjavce. Ali delavcem stavljajo še druge pasti ali zanjke, v katero jih hočejo vloviti samo zaradi tega, da bi se ne približali tako ktnalu zboljšanju odškodnine svojega truda. O teh pasteh, ki so še bolj prikrite, pa v naslednjem odstavku. Delavski prijatelj. Politični pregled. Notranje dežele. Deželni zbor češki je preložen na nedoločeni čas, ne da bi bil rešil niti predlogo o deželnem kulturnem svetu. Na jako čudnem stališču stoji naša Iju-beznjiva vlada. Meni namreč, da spravna pogajanja še niso dospela do kritične točke. Nek oficijozus namreč piše, da vlada hoče še čakati glasovanja o predlogi o kurijat-nem votumu in še le potem, ako bi ta predloga padla, „zapričela bode s pripo-raočjo združenih pomirljivih strank in z vso silo, ki jo ima na razpolaganje, boj proti narodnemu radikalizmu." Kako se vender motijo imenitni ti gospodje! Danes je vender jasno kot beli dan, da upor proti nauiernvanej spravi no izvira iz ra- Domače vesti. Visoki gosti. Nj. Vel. presv. cesar prišel je v ponedeljek zjutraj v Miramar; pri dohodu so bili navzoči c. kr. namestnik, vodja kolodvora in grajski upravitelj. Presv. cesarica prišla je še v nedeljo po noči na jahti „Miramar" v tržaški zaliv ali vsled močne burje ni se mogla izkrcati v gradu „Miramaru". Presv. vladar je v ponedeljek o poludne sam v kočiji se peljal po Njo k sv. Andreju. Na poti zbiralo se je mnogobrojno občinstvo, ki je priljubljena vladarja spoštljivo pozdravljalo. Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je mej prijatelji g. J. K r m p o ti č a, slavečimi krstitbo njegove hčerke Savice, 3 gd. 12 nvč. — „An-drejčkova raca pri Srečku zlegla je 4 gl. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, nabralo ae je dne 29. novembra med „Adrijaši'*, slaveči predvečer sv. Andreja v gostilni „Pri rumeni hiši* v Barkovljalr 1 gld. 35 kr. — V isti namen daroval je dne 29. nov. prigodom svojega imendana g. Andrej P e r t o t v Barkovljah 5 gld. — Zbrani „Adrijaši* dno 30. nov. v gostilni g. Urbančiča v Bazovici nabrali so 4 gl. 10 kr. Božićnica. Bliža 80 Božič in ž njiv naš stalni praznik „Dožičnica*. Odbor ženske podružnice nabira že dolgo darov v to svrho, a kdo ne ve, kdo si no more misliti, kako je to težavno in kako so trdi taki potjo ! Praznik ta je neizogiben, ki je bil in bode, upamo, dokler bode slovenska naša šola. Slavno občinstvo je tega že vajeno in vajene videti v tem čusu od- bornice na svojih vratih nabirajoče radodarne doneske. In uprav zato, ker so čestite družahnice in milosrčni dobrotniki temu že vajeni, prihranili bi odbornicam marsikatero pot, ko bi o priliki dali svoj dar tej uli onej izmed odbornic. Kolikokrat se primeri, da mora ta ali ona dvakrat ali se večkrat v kako hišo, ker ne dobi dotične milosrčne osebe doma. Velecenjene družabtiicc in vsi blagi dobrotniki naših malih otrok požurite se ter dajte kolikor morete tej ali onej odbornici, katera Vam je slučajno blizo, ali h katero občujete bodi si ustmeno ali pismeno. Ako pa ne pridete z nobeno odbornico, kakor koli v dotiko, pošljite svoj dar blagajnic', gčrii. Ljudmili Mankoč, Via Fontana, štev. 4. 21. decembra boste pa lehko videli, h kolikemu veselju nedolžnih otrok ste pripomogli in zadovoljni boste sami seboj. Izkaz daril za „Božičnico": Tur k 2 gl., Janez Gerlanc 50 nv., Janez Gregorič 40 nvč., Ivan Kocijančič 1 gld., Ivan Prolog 2 gl., Elisa Gulič gld. 1-50, Kranjc 1 gl., Bonne 1 gld., Klodič 5 gld., N. N. 1 gl., Emilija SuBsan 1 gl., Jak. Gomilšak 1 gl., Josipina Roihel gld. 1'50, Marija Abrara 2 gld., Irene Abram 1 gld., Ema Bartelj 2 gl., Justina Gasperčič 2 gld., Ilajmund Logar 1 gl.. Angela Vecchio 1 gl., Štefan Nadlišek 3 foi\, Marica Nadlišek 2 gld., gospa Pertot 4 gld., Antonija Nadlišek: dekliško obleko in predpasnik, Jožefa Va-tovec 6 robcev, Katarina Fonda 0 robcev in 2 ruti. Veliki ples „Trž. podpornega in bralnega društva" bode dne 10. januvarja t. I. v dvorani „Tersicore" (via Chiozza št. 5). Vodstvo je storilo potrebne korake, da bi se ples obdrževal v vekšern prostoru ali ker so isti že oddani za druge pustne veselice, moralo se je najeti omenjeno dvorano. Veliki ples „Tržaškega S o k o 1 au bode dne 25. januvarja 1890. leta v re-dutni dvorani gledališča „R o s s e t t iu. Zadnji pustni torek pa bode „maškarada" v isti dvorani. Glede uvede-nja maskiranih plesov pri našem „Sokolu" bil je v pretočenem pustu le nek poskus, ki se je pa izborno obnesel. Sodeč po tem krasnem vspehu nadejamo se, da bode prihodnja maskaradu uprav sijajna. Zato pa že sedaj opozarjamo dotičnike, ki se za to veselico zanimajo, da pravočasno prične s potrebnimi pripravami. „Sokolu11 je miloga, da poleg telovadbe pospešuje socijalno življenje slovensko. Da pa more vršiti to svojo nalogo, treba je, da ga vsi narodni krogi iskreno podpirajo. Peticijo, kojo odpošljejo okoličani na državni zbor o zadevi nove užitninske linije, se že ttska. To v blagohotno znanje onim gospodom, kojih naloga je, nabirati podpise. Vse okoličane pa prosimo v njih lastnem interesu, da ne podpišejo nikake drugo slične peticije. LjudSKO štetje. Odbor političnega društva „Edinost" razpošilja poseben „navod", v katerem poudarja veliko važnost ljudskega štetja v znanstvenem in političnem obziru in vspodbuja Tržaške Slovence — v mestu in po okoliui — da store svojo domoljubno dolžnost. Čitateljem našim priporočamo prav gorko, da čitajo ta „navod" in se tudi po njem ravnajo. Kdor bi želel mej ljudstvom širiti ta navod, more ga dobiti brezplačno pri uredništvu našega lista. — Navod je pridodan današnjej številki. — Deželni zbor Tržaški je imel minolo soboto zvečer svojo šesto sejo, katere se je udeležilo 33 poslancev, namestnik Ri-naldini, mimestniski svetnik baron Conrad in nam. tajnik vit. Czermak. Nadaljevala bo jo podrobna debata o načrtu zakona, glede šolskegu nadzorstva. Oglasi se prvi namestnik, povabljajoč zbor, da zavrže pridevek, nasvetovan v §. 27. po deželnemu odboru in pojašnjevajoč, da je ista brez-potrebna. Temu ugovarjata dr. Jan o vi t z in D' A n g e I i; slednjič obvelja predlog deželnega odbora. Pri §. 28. nasvetuje posl. C a u b o n več prememb, koje pa ne obveljajo. Pri 30. se tudi raz-prede daljša debata, slednjič pa tudi ta paragraf obvelja z malimi premerabami. Na to vstane sloviti Spadoni ter s pikrimi besedami jame pobijati načrt postave Ista Be mu zdi nasprotna ustavnim državnim zakonom in liberalnim principom; šola se bode dala v oblast namestništvu ; napada vlado, ki je izvestno predložila ta predlog v svojo lastno korist; z ozirom na to, da postava dovol juje, da se d u-ho v š č i na meša v šolske stvari, on bode glasoval proti temu zakonu, ki je reakci-jonaren, kajti mešanje duhovščine v šolske zadeve odvzelo bode vednosti svobode (!) ter bode jako škodljivo našim Šolam; Spadoni označuje ta zakon kot neliberalen, kajti dopušča katoliški duhovščini, da glasuje deliberativno. Govornik hoče trditi pot svojih prednikov, Hermeta in d'Angelija, ki sta se bojevala in ne uklonila. Vi — zaklical jo zboru — hočete zatajiti neke principe in jaz vam ne morem slediti. Cambon navaljuje na Taaffejevo vlado, katera je prepovedala učenje laškega jezika, prepovedala ustanovitev laškega učiteljišča v Trstu, zanikala jim ustanovitev laških paralelk v sv. Križu; v vsem tem uvideva nevarnost za laško narodnost ter predlaga, da se načrt zakona odda deželnemu odboru v proučenje in poznejše poročanje. Njegov predlog se stavi na glasovanje ali ostal je v manjšini. Razjarjen nad tem vstane zopet C a n b o n ter izjavi, da se bode poslužil zadnjega sredstva, namreč, da se bode zdržal glasovanja. Na to vstane še druzih devet poslancev, ki so enako izjavijo, namreč : Spadoni, Porenta, Cambon, Combi, Tolusso, E. Rascovich, A. Rkscovich, G. Mazzorana, Pervanoglii. Tedaj nastane na galeriji gromovito ploskanje in „eviva"-klici. Namestnik v tem šundru zapusti zbornico in za njim se odpravljajo tudi drugi poslanci. V tem prosi za besedo dr. Janovitz za osebuo opombo ali vrvenje in šunder v sobani uiu nista pustila govoriti. Tako se je dokončala ta seja deželnega zbora v „najzvestejšem mestu". Dobro je bilo, da je istej prisustvoval ces. kr. na-i mestnik sam ter se na lastne oči prepričuj v neizmerni zagrizenosti lahonskih radikalnih zvononoscev. Vladin načrt zakona ni nikakor naperjen proti laški narodnosti, koji dopušča v šolah popolno svobodo in moč; mi Slovenci si ž njim tudi ne bodemo na boljšem, kajti mutatis mutandis tudi novo nadzorstvo šol bilo bi izvrševano po magistratnih organih ali privržencih, koji ostanejo enaki navzlic vsem svetovnim zakonom; nikdo jih ne privede do tja, da bi prijenjali od svoje zagrizenosti. Ali strastni Lahoni, ki so izjavili, da so glasovanja zdržć, izrazili so zajedno svoje veliko sovraštvo do naše vlade. Ni jim toliko zopern zakon — priča temu je, da ga veČina podpira — temveč sovražna jim je v prvi vrsti okolnost, da je zakon predložila vlada, ona vlada, katero oni strastno sovražijo. Izraženo nasprotstvo proti duhovščini jim je le pretveza : duhovnik bi jim bil priljubljen, ali moral bi prisegati na njih nekrščanska načela; njega pričujočnost v šoli sovražijo zgolj iz razloga, ker se bojč, da bi v Trstu ne našli zadosti duhovnikov svoje nravi — slepih strankarjev. Deželni zbor Tržaški je zaključen. Podpredsednik dr. M. Luzzatto razposlal jedo vseh poslancev naslednjo okrožnico : „Vslod od g. namestnika došle mi objave, Čast mi je Vam objaviti, da je vsled cesarskega sklopa z dne 30. novembra deželni zbor zaključen". — Vsled dogodkov v zadnji seji odpovedal se jo dr. d' A n g o 1 i poslanstvu. Važna prispodoba. V predzadnji seji deželnega zbora je stavil dež. poslanec Canbon (katoličan?) predlog, da bi se v deželnem šolskem svetu katoliškemu duhovniku dal deiiberativui glas samo glede verskih stvari ter se mu odvzela pravica glasovati tudi v šolskih poslovih; ali z drugimi besedami, da se katoliškemu duhovniku odvzame vsaka pravica ter se ga postavi v šolski svet kakor kacega slamnatega moža. S tem g. Cambon ni žalil le katoliške vere, katerej odreka vsako pravico vtikati se v šolske zadeve, temveč razžalil je tudi duhovščino. Govoril je sploh kot najstrastnejši neprijatelj vere naše in to v javnej seji dež. zbora. Ali glej čudo ! V isti zbornici greje potrpežljivo klop poslanec V. okoličanskega okraja častiti gospod kapelan Pahor, — duhovnik sv. katoliške cerkve, a ta vele-častni gospod nocoj ni imel ust, da spregovori v svojo in svojih bratov duhovnikov obrambo; ni imel ust, da zasluženo zavrne nesramne napade Lahona na sv. vero --molšul je. Qui tacet consentire videtur. Zdi se nam kakor da bi katoliški duhovnik sain opravičeval lažnjive trditve posl. Cambona in to tembolj, ker se je kmalu na to oglasil poslanec R, Luzzato — Žid ter zavrnil govrnika rekoč, da je glavna podlaga uspešnega učenja verska morala, radi česar on zagovarja pričujočnost duhovnika v dež. šolskem svetu ter predlaga, da se dotični paragraf nespremenjen sprejme. Kaj enacega so menda še nikdar ni prigodilo, da bi v navzočnosti katoliškega duhovnika tujeverec branil katoliško vero, a da bi prvi molčal. — V soboto je znani poslanec petega okraja tudi molčal, ko je posl. Spadoni rogo-vilil nad duhovni in vero. Čudno! čudno metamorfozo opazovali smo minolo nedeljo na tržaškemu lahonskemu časnikarstvu. Najstrastnejši pristanik Cambona, Spadonija in drugih gospodov zastopnikov tržaških strastnežev namreč „l I Piccolo* obsodil je njih početje v deželnem zt)<>ru; jako kritizira njihov odlok, da se vzdrže glasovanja, kojo orožje je po njega menenju čez mero nevarno. Umetnost V Trstu. Italijanski naši nasprotniki, kateri z občudovanja vredno vstrajnoatjo trde, da so oni sami zaščitniki umetnosti in blagovestniki vse kulture, priznali so po svojem glasilu „Indipendente", da umetnost v Trstu propada, da propada v tolikoj meri, da ni več mogoče dati v Trstu javnega orkestralnega koncerta in da bode Trst v kratkem —■ ako že ni — zadnjo inesto v muzikalnem pogledu. Ljudje so vsak dan bolj praktični ter čedalje bolj gledajo na materijalno korist. Iz trli ob-zirov je menda začela „Previdenza" prirejati svoje koncerte, ki so bili nekedaj res pravi dogodki v umetniškem življenji Tržaškem, zato je tudi filharmonienodra-matično društvo znebilo se orkestra. To praznoto hočejo napolniti z nastopanjem diletantov, kar je se ve da bolj v ceno za družbo, no daje pa nikakega užitka. Tako ravnanje je skrajno škodljivo, ker mori v občinstvu umetniški čut, tako. du kmalo ne bode več znalo ceniti moderne opere, ki na tem sloni. Ta umeteljniški propad je že tak, da se je letos v celem letu dal en sam orkestralni koncert, kar je za Trst, kot veliko in omikano mesto jako ponižujoče. Potem kritik presoja produkcije raznih umetnikov, ki so v Trstu na glasu ter se izraža o njih prav zmerno. Jako pohvalno izraža se o igri gospe Podgornikove, ki je zopet sijajno dokazalo, kako opravičena je njena umeteljniška slava. Z občudovanja vredno lehkoto premagala je vso ttthniško težavo ter jako srečno pogodila duh prednašanih skladob. Danes jo gospa Podgornikova izvestno najboljša pianistinja v Trstu. O produkcijah nekaterih diletantov pa pravi „L'Indipendente", da je bilo do cela nemogoče spoznati, kaj so prav za prav hoteli prodna-šati. To priznanje od nasprotniške strani nas veseli, ker nam dokazuje, da Italijani tudi na tem polju, na katerem so so imeli za nedosegljive, p ropu daj o in silno propadajo. Od SV. Ivana se nam piše: Pri sv. Ivanu na Vordeli obstoji društvo od leta 1869. pod imenom „Prvo pogrebno vrdcl-Hko društvo" in stoji danes na trdnih nogah in napreduje. Prva leta se je moralo boriti z materijulnimi stisknmi ; vs»k član moral je celo dokladati po 20 ali 30 kr. na teden, da se je društvo rešilo propada. Tem veča tast in. hvala gre onim možeru, koji so za oni č«s društvo vodili. Kako društvo napreduje, razvidno je iz tega, da lahko danes ponosno in javno kaže svoje imetje. Drušrvo imelo je preteklo leto 1889. svojo glavnico z gld. 3.381 -12 Od 3. nov. 1889. do 4. nov. bilo jo dohodkov 1.049-40, stroškov 040 22. Prebitek znušu torej 409-22. Ako prištejemo gotovino * z dne 3. nov. 1889. 338112, ostanu v društveni blagajni z dnem 3. nov. 1890. gld. 3790'34. Vrhu tega jedila obligacija pokojnega višjega komisarja Josipa Godiu e-Vrdelskega, v vrednosti od gl. 100. Torej moramo reči, da društvo res lepo napreduje in čuje se od več strani, da celo namerava napraviti si svoj«- lastno poslopje To je res prav lepa misel; Bog dal, da bi se uresničila iu da bi se tako zgradil pravi „Narodni dom" za sv. Ivanski okruj. To bi bila posebna želja pisca teh vrstic. Občinske volitve v Buzetu so završene. Vspeh je za našo stranko sijajen, kajti voljeni so nje kandidatje v vseh treh razredih jednoglasno. Naspotriki niti blizo niso prišli. Razmere v Buzetu, odnosno vspeh ravnokar omenjenih volitev, so nam eklatantni dokaz, da vse italijansko slavje po Istri jo goli šviudel in da sloni na zgolj nasilstvu. To uicer ni nikakor čudno, ako kaka stranka pri kaki rti lit vi propade; vsaj to je že princip v konštitucijonelnem življenju, da jedni gori, drugi doli. Ali vse drugače jo v tem slučaju. Pomisliti je treba da je v Buzetu italijanska stranka dolgo vrsto let absolutno gospodovala, in da je imela — in to je velikega pomena — ves aparat v svojih rokah, in vender je h k rat u in tako radikalno propadla, da si niti na boiiščo več ne upa. Ne čudili bi se, sko bi polagoma propadala in bi po dolgoletnih bojih konečno podlegla; a da stranka, ki ima vso oblast v svojih rokah, kar naenkrat — kakor bi jo veter popihal — zgine raz pozorišČe, mora pač biti slaba, nesolidna podlaga, na kateri je Hlonela. In na taki nezdravi, razmeram neodgovarjajoČi podlagi sloni v Istri vse gospodstvo Italijanov nad Slovani in zato se mora zrušiti tako po ogromni večini občin, in dosledno tudi v deželnem znotopu. Mi zremo nude-polno v bodočnost, verujoči v oni princip, kojega moralna moč je toli silna, da mora slednjič zmoči, to je : princip pravice. Vera v moč pravico nam je ojiora, da ne omagamo v teh trdih bojih. Vera v zmago je narodnostim najizdatnejša izpod-buja do vztrajnih naporov. Sijajen vspeh dosegla je v narodnem gledališču v Zagrebu Kumičieeva komedija „Obiteljska tajna". Po vsakem aktu izvali so pisatelja neopisljivim navdušenjem, Po prodstavi spremilo ga je prepevajoče občinstvo do njega stanovanja. Ta nova komedija obogatila je hrvatsko literaturo z igrokazom nepresegljive vrednosti. — Irredenta v Italiji obhaja Hvoje orgije. Povsod, koder so pri zadnjih volitvah bili izbrani poslanci ir^dentaši, obhajali so ta dogodek vsakovrstnimi demonstracijami. V Rimu, Milanu, Torinu priredili so poulične sprevode, katerih se je udeležilo neln ojnih Iredeutašev ter vpili smrt Avstriji in njenemu vladarju. Sprevoda v Rimu v čast avstrijskemu vojaškemu begunu in odpadniku Barzilai-u udeležilo se je kacih 10.000 oseb, razne poulično sodrge, ki je na vse grlo kričala : viva Barzilai, viva Trieato e Trento, mortc ali' Austria in drugo enake izjave. Vrhu tega napravili ho mu zadnjo nedeljo poseben banket, na katerem izvestno tudi nikakor ni manjkalo enacih vsklicev. Barzilai jo tudi že pokazal svojo želo. Poslal je namreč minister-skeuiu predsedniku interpelacijo, v kateri tirja pojasnil glede Crispijevega govora v Torinu, v katerem je, kakor znano, obsojal početje Irredento ; v zbornici si je izbral zadnje mesto na leviei ter s tem pokazal, da bode najhujši nasprotnik avstrijski vladi ter pobijal mirovno zvezo Italije z zadnjo« Ova delavca, katera sta već let delala pri ga*u, zgubila sta kruh pri zadnjem utrajku. Eden njiju ima 5 otrok, od katerih obiskujejo trije slovensko šolo pri ■t. Jakobu. Zima je — usmilite se ju! Več se izve pri uredništvu našega lista. Porotna obravnava proti zverski mačehi. V petek zapričela je pred tukajšnjem porotnem sodiščem obravnava proti neČlo,-vt ški mačehi, Tereziji grofici B n d i n i. Obravnava ta je grozna slika m u čeniŠ t va nedolžnega otroka, kakor ai groznejše ne bi mogla izmisliti najbur-nejša fantazija. Tu vidimo združeno divjo jezo z rafinirano zlobnostjo. Iz zatožnice posnamemo: Poštnemu oficijalu Franu conte B adi ni j u umrla je leta 1880 njega prva žena. Iz tega zakona porodila sta se naloga. Badinka pa je rekla : „Kakor vam drago ; prej ali slej, to je pač vse jedno". Kontesa se na to vsede k mizi, ter jč z najboljim apetitom. Druzega dne je umrl otrok. Ko so deklico pokopali, dolžili so vsi sosedje daleč na okrog Badinko, daje ta-le prouzročila nje smrt. Slednjič je izvedelo tudi sodišče o tem ter zaukazalo, da se mrlič izkoplje. Zdravniki so našli, da je deklica umrla vsled pretrosenja možganov, prozročenega po vdarcu z nekim topim instrumentom. Da se je to zgodilo pred smrtjo, priča naslednje: Dne 27. junija čula sta zakonska Ferdinand in Frančiška Tossi, ki Bte stanovala pod Ba-dintjevimi, kakor da je neko truplo na tla padlo. Frančiška Rossi je rekla svojemu možu: „Cuješ, kaj počenjnjo z otrokom ?" Vse te dogodke potrdilo je dva otroka: Damijan in K a r 1 o t a. < več prič pred preiskovalnim sodnikom Do I. 1887 izgojevala seje Karlota v nekem samostanu v Spl tu. V rečenem letu vrnila se je v hišo očetovo. Ali mačeha sovražila zdravniki so našli želodec mrliča p o p o 1-noma prazen. Na podlagi preiskave toži državno Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanj« na vse veje zavarovanja posebno pa: i.a zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanju na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1888. Premije za poterjati v naslednjih letih Glavnica za zavarovanje žive- nja do 81. decembra 1888 Plačana povračila: a) v letu 1888 b) od začetka društva do 31. decembra 1888 f. Letni računi, izkaz dosedaj ftkodvanj, tarife in pogoje za sploh vrta natanjvneja pojasnila se dobe v uradu društva: Via della 8tazione v 38,369 849 10 23,202 774.10 110,813.920.80 9,877.592 55 217.257.394.75 plačanih od-zavorovanja in Trstu lastne je krasno razcvitajočo se deklico od prvega pravdništvo Terezo konteso B a-trenutka : v onem trenutku, ko se je ubogi d i ni radi uboja in težke telesne otrok vrnil v hišo svojih, zapričelo se je poškodbe. Sodišče je obsodilo to žensko njega mučeništvo, katerega ga je rešil se zv®r tia šestnajst let težke ječe. le angelj-rešitelj — bleda smrt. Mačeha,! Zanimivejše podrobnosti te obravnave v koje srce se je vgnjezdila najdivjiša jeza, čemo še prijaviti, kolikor nam bode prostor trpinčila je ubozega otroka neprestano, dopuščal, nalagala mu grozne kazni in najtežavniša dela. Brezsrčna žena trpinčila je deklico s palico in železnim orodjem. Kake muke da je trpela revica, jasno nam je iz tega. da so jej nekega dne počili skozi in skozi gnojni prsti. Trpeči otrok je hiral vidno ter pričakoval jedinega rešitelja — smrti. Ob zimskem čaBU pridružile so se fizičnemu in duševnemu trpljenju še „Slovanski svet" prinaša v 22. štev. naslednjo vsebino : Principi. — O kritiki dr. Mahniča. III. K razširjanju paganstva. z nasprotniške strani nam namišljenemu. — Emigracija v Rusiji. — Bratje med seboj. (Konec.) — Nekoliko o ruskih gim nazijah. — Rusko drobtinico. — Elegija IV. — Pogled po slovanskem svetu: a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. Učiteljski Tovariš". St. 23. prinaša Prof. Fr. Orožeu — Ljubljana O zemljepisnem pouku. — Mam : Knjiga Slovenska. — Ukazi in odrodbe šolskih skih oblastev. — Književnost. — Naši dopisi. — Iz Ljubljane. — Iz Ljubljanske okolice. — S Trato. — Društven vestni k. — Vestnik. — Razpis ustanov.—Uradni razpisi učiteljskih služeh. , Slovansko pevsko društvo v Trstu. Naznania se gospodiči-nam pevkinjam, da je danes dne 3. d e c c m b r a ob 8. uri na večer vaja v „Delaluk. podpor, društvu". Odbor. vse grozote strogo zime. Z izgovorom, da naslednjo vsebino: 1. Iz dež. zbora Kranj-otrok onečišča svojo posteljo, priredila mu je nečloveška mačeha v nekem podzemeljskem, vlažnem in ledenomrzlem prostoru borno ležišče, obstoječe iz ene slamnjače. V strašnem mrazu otekli sti otroku roki na grozovit način. Vse to bilo bi skoro neverjetno, ako ne bi bilo popolnem dokazano po verodostojnih pričah. In vender seje slednjič našla človeška duša, ki se je usmilila trpečega otroka. Bila je to A d e 1 e Diirrigl — sestra gospoda grofa — koja je temu čudnemu očetu zažugala, da stvar prijavi sodišču, ako ne odtegne ubozega otroka oblasti grozne mačehe. Vsled te grožnje izročil je oče otroku dne 19. januvarja 1888. }eta bolnici. Zdravnik dr. Marcus našel je na životu otroka sledove težkih poškodovanj in gnojnih ran. Na vprašanje zdravnika, kdo mu je to prizadel, rekel je otrok: vJaz sam a. Zdravnik je slutil, da hoče dobri otrok le rešiti nje mučenike in da ne govori resnice, objavil je stvar sodišču. Stvor se je obravnavala pri okrajnem sodišču. Ker pa je deklica tudi tam trdila, da se je sama poškodovala, spoznali so conteso Badini nekrivo- Ali vsi ti dokazi brezprimerne dobrodušnosti niso ganili mačehe, ampak nadeljavala je trpinčenja. Da pa ne bi hišni prebivalci izvedeli o teh groznih dogodkih, tirala je mačeha deklico v neko osamljeno sobo, kjer jo ju uprav barbariški pretepala ter jej lUtd tiščala, da ne bi kričala. Slednjič je mačehe jeza dosegla svoj vrhunec : odte-gati je jela ubogi deklici potrebno hrano, da bi revše lakoti u m r 1 o. Deklice zdravje je grozno propadalo in zdravniki so konstarovali, da bi bila lakoti umrla, da se jej je še nadalje tako odtegovala hrana. NajdivjiŠi čin izvršila je nečloveška mačeha koncem junija, ko je Karlota namreč obolela. Tretjega dne — ko je ■ bila deklica še živa — zoukazala je mačeha neki Mariji Bonazza, da obleče otroku mrtvaško odčlo. Bonazza je hotela izvršiti dan jej nalog; toda otrok : stegnil je ročici svoji proti nečloveški ženi, kakor bi se hotel braniti in protestirati, j da zver ta ne spoštuje niti ve ličan-i stva h m r t i. To je pretreslo rečeno' Bonazza, da ni hotela izvršiti danega jej I ' Lastnik pol. družfc^o ,.£dinoet". Ta fabrika izdeljiijo po joko nizkih cenah orgije za cerkve in harmonije, krasno vglasene in solidne konstrukcije. Pogoji plačevanja so lahko prav ugodni. Kataloge in cenlko dobiva »e gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 16. let blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti prav velikih. 20-20 To dokazuje nnjsijajnejše zmožnost zavoda in njega reelnost. Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost, nazeb zadavica, rora. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vriome izliefiti rabljenjem NAD AKEN IH 5-30 Prendinijevih sladkišah (pastiglte prendini) sto jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prehdjenih kaftljnč noeih, navadne jutranje hreputavice i grienih zapalali nestaje kao'za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od vsralicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjovati Pren-dinijeve slarl kiše (Pastiglie Prendini) to gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntinnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Farmaroia Prendini In Trieste) i u glavnijih ljekarnah svieta. 38 — 43 Piunione Adriatica di Šicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reterva društva di:o 31. decembra 1883 Glavnica društva gld a,300.UOO' — Reservni fon ! or doni.Unv . 536.(522 02 Posebnu reserva dobičkov od zavarovanja na živlienje 150.000— Re/.ervn l'o::d ra podjetje na premikanja vrednostnih efeutov 1 *> 1 nOO' — 1'remiinu reserva vseh oddeluov « 7,3-12 7;e!. v: h škod plačanih ou 1 InSK do 1H&3 pld 114.919.H47 05 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, šl. 2 (v lastnej hlSi.) Pošilja llago dotro spravljeno ln poštnine proito Teodor Slabanja si-cbrar v Gorici, ulica Morclli št. 17» priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot : monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji coni. Stare reči popravi, ter jih v ognji po-I zlati in posrebri. Na blagovol jno vprašanje radovoljno odgovarja. 45—50 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine proito 1 do- J. PSERHOFER's Apotheke zum „goldenen Reichsapfei" I. Singerstrasse IM. 15 — WIEN. T^ri^ictilno Vrntrlli'no nekdaj imenovane univerzalne krogljice, poznate kot JMll ISUlilt; M mače sredstvo proti zabasanju. Jedna Skatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani poftiljutvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba pluSuti porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se no pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake skatljice isti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozeblino .t. Pserlioferja i posod™ 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Trpotčev sok, 1 steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje 1 posodica 1 gld. 20 kr. Prall proti potenju nog, Skatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto «5 kr. Zivljenska esenca (Pražke kapljice) stokleniĆica 22 kr Angležki čudežni balzam, steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, 1 skatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr, Tanokininska pomada j. Pserlioferja, ponpošujo rast las, škatljica 2 gld. Uni ver/al ni plaster prof. Steudela, posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr. Tlnivoraolno /Sic-filiio o/vl Bnllricha,%izvr»tno domače sredstvo proti U II1 > Cl A tU 1 lit Li»lllild bUl posledicam slabe prebave, I zavitek i gld. Hazven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge fannaceutične specijalitete, ki ho bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene. 12 — 1 i Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopcsiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 7 — 12 La Filiale della Banca Union TRIESTE a' occupa di tutte le operazioni di Banca e Caiubio- Valute. a) Accelta ver miniti in Cmito corrente, abbonnndo PElt HANCONOTE: . PER NAPOLEONI: o. preav d i 5 g ni 2,/4%°- preftv.di 2i> g.n »i J, •1'/« n « b « M "»e«« 3° 0 o. preav d i ni, o/ •' 4/0 M 1» '» 1 - .f,!,iS „ a 4 meni lisso n * 33i, , » 8 „ 6 II nuovo tasso d' interesse principiera ! a decorrere sullo lettere di versamento in j circolaziono dal 1 e S Maržo 1890 a se-! conda del relativo preavviso. i in Banco giro abbuonando il 28/4°[0 in-' teresse annuo sino a qttalunque Homma : ; prelovazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la llorsa. — Conferma dei versamonti iu apposito libretto. Conteyyla per tutti i versamonti fatti a qualsiaHi ora d'ufficio la valuta del ine-desimo giorno. Assumepei propri cnrrenthti Pincasao di conti di piazza, di ennibiali por Trieste, Vienna, Budapest ed alrre principali cittk, riluscia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro lafacoltadi domicil i« re effotti presso la sna casea franen d'ogni spesa ptr rasi. 8'incariea delVac