^eto 1897.
1045
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVJI. — Izdan in razposlan dne 15. junija 1897.
Vsebina: St. 130. Ukaz o pravici ubogih in o izdajanju in potrjevanju spričeval v dosego pravic ubogih.
i»o.
Ukaz ministrstva za pravosodje, Za notranje stvari in za finance v poraznimi z ministrstvom za bogočastje in nauk z dne 23. maja 1897. 1.
0 pravici ubogih in o izdajanju in potrjevanju spričeval v dosego pravic ubogih.
1.
Na podstavi člena LV. v zakonu z dne i,vgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 112) se ukazuje:
Obseg pravice ubogih v pravdnem in izvršilnem postopanju.
§■ 1.
Z <lovolilom pravice ubogih združene ugod-(§■ 64. civilnega pravdnega reda, zakon z dne • avgusta 1895. L, drž. zak. št. 113) pristoje samo lsti osebi, kateri se je dodelila pravica ubogih. Ono !)! !)rebajajo niti na njene pravne naslednike, niti so nik'	sosPorn'ki- če uživa med več sospor-
1 pravico ubogih samo eden ali pa nekateri izmed J1 1 tedaj morajo kolke in druge državne pristoj-
(Slovenlsoh.)
bine, ki jili je opraviti, plačati v polnem znesku samo drugi sosporniki.
§. 2.
Dovolilo pravice ubogih se razteza na postopanje o pravnih pomočkih in na izvršilno postopanje, ki se opravlja v pravni stvari, s pogojem, da ni v tern zadnjem primeru preteklo med pravnomočno dovršbo pravde in med uvedbo izvršilnega postopanja več kakor eno leto. Sicer se mora dovolitev pravice ubogih za izvršilno postopanje izprositi s posebno prošnjo pri tisti sodniji, ki je pristojna za dovolitev izvršbe.
Začasno oprostilo od plačila stroškov,, ki nastanejo z izvršitvijo zapora (§. 366. izvršilnega reda, zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak. št. 79), ni združeno z dovolilom pravice ubogih.
Oz namemba vlog in zapisnikov.
§• 3.
Vse vloge (drugopisi itd.) stranke, ki ima pravico ubogih, je na prvi poli tam, kjer se namešča sicer kolek, oznameniti z besedamo „pravica ubogih“. Enako je postaviti na videž dovolilo pravice ubogih na sodnih zapisnikih, kadar ni dolžna dati kolek za zapisnik kaka druga stranka.
16!)
III.
Splošna določila o izdajanju in potrjevanju spričeval v dosego pravice ubogili.
§.'4.
Stranka, katera prosi za dovolitev pravice ubogih, mora donesti hkratu spričevalo o svojih imovinskih razmerah.
V spričevalu je povedati dohodke, ki jih ima stranka iz svojega zaslužka ali iz drugih virov, ter imenovavši osebe, za katerih vzdrževanje mora morda skrbeti stranka, izrečno potrditi, da ona ne more plačati pravdnih stroškov brez škode za potrebno vzdrževanje, ki zadostuje za silo nji in družini njeni (§§. 63. in 65. civilnega pravdnega reda).
Spričevalo je vzeti k spisom ter ga ni zopet vrniti stranki.
§. 5.
Spričevala se morajo izdajati in potrjevati stroškov in pristojbin prosto.
§• 6.
Na podstavi spričeval, ki so bila izdana in potrjena pred več kakor pol letom pred podajo prošnje za dovolitev pravice ubogih, se sme dovoliti pravica ubogih samo tedaj, kadar so oblastva, poklicana v izdatbo in potrdbo spričevala, v zadnjih šestih mesecih potrdila še trajajočo pravost spričevala s pismeno izjavo, napisano na njem. Ko se oddaje ta izjava, je ravnati tako, kakor pri prvotni izdatbi in potrdbi.
§■ 7.
Spričevalo mora izdati občinski glavar ali v njegovo namestovanje poklicani ud občinskega glavarstva tiste občine, v kateri ima ta čas slranka domo-vališče ali bivališče, in potrditi je mora, ako ne gre za občine s svojim ustavom, cesarsko politično okrajno oblastvo (§. 65., odstavek 3. civilnega pravdnega reda). Občinski glavar kraja, v katerem se stranka, ki ima domovališče v tukajšnji deželi, mudi samo mimogrede, ne sme izdati spričevala v dosego pravice ubogih.
Za varovance in oskrbovance sme izdati to spričevalo varstveno in skrbstveno oblastvo (§. 65., odstavek 4. civilnega pravdnega reda).
§. 8.
Ko se ovedujejo in pretresujejo razmere, ki se tičejo zaslužka, dohodkov in imovine stranek, katere prosijo za spričevalo zastran dovolitve pravice ubogih, morajo vsi udeleženci ravnati z največo previdnostjo, skrbnostjo in vestnostjo.
Kedor pové v takem spričevalu vedoma kaj krivega ali potrdi vedoma krivo za resnično, odgovarja, ako se je dovolila pravica ubogih, za tiste zneske, katerih plačila je bila stranka začasno oproščena, za stroške kakega zastopanja po odvetniku in pa za vso drugo napravljeno škodo (§. 69. civilnega pravdnega reda).
§. 9.
V kolikor niso oblastvom in organom, poklicanim v izdajanje in potrjevanje spričeval, natančno znane imovinske in družinske razmere prosivca za spričevalo, morajo pred odločbo opraviti nemudoma potrebne pozvedbe in ugotovitve kolikor moči pri-prosto, toda zanesljivo, ter sosebno tam, kjer bi utegnilo to, če se sodnija prepozno pokliče na pomoč, biti stranki v škodo, omogočiti z najhitrejšo opravo pozvedeb pravočasno uvedbo sodnega postopanja.
Izdatbo ali potrdbo spričevala je odreči, ako bi te pozvedbe pokazale neresničnost povedeb prosivca za spričevalo, ali ako bi dopustile vsaj kaj utemeljenih dvomov o njih resničnosti.
§• 10.
Zastran nepopolnosti v povedbah prosivca za spričevalo ali v pojasnilih, ki jih morajo pred izdatbo spričevala dati v posameznem primeru druge osebe (hišni lastnik, dušni pastir itd.), ali ker se je odklonila podelitev takega pojasnila, se ne sme odreči izdatba spričevala. Nezadostne povedbe prosivca za spričevalo mora dopolniti občinsko oblastvo na podstavi zaslišbe prosivca za spričevalo; ako pa osebe, ki morajo oddati izjavo o resničnosti povedbe prosivca za spričevalo, ne oddadö pismene izjave o tem na obrazcu spričevala, se morajo oblastva in organi, poklicani v izdatbo spričevala, s primernimi pozved-bami prepričati naravnost o tem, so li po prosivcu za spričevalo povedane okolnosti resnične.
IV.
Postopanje pri izdajanju spričeval v občinah brez svojega ustava.
§. 11.
Stranka sme podati prošnjo za izdatbo spričevala v dosego pravice ubogih ustno ali pismeno
Pri občinskem glavarju ali v občinski pisarnici svo-Jega domovališča ali stalnega bivališča.
Spričevalo je izdati po obrazcu št. 1 •/. Ko P°dâ prošnjo ustno, sme predložiti stranka primerno pripravljen obrazec spričevala; zlasti si sme tudi sama pred podajo prošnje izprositi izjavo hiš-nega lastnika in dušnega pastirja (glavarja izraelske bogočastne občine). Kadar se stavi prošnja pismeno, tedaj mora biti vsakakor priložena prošnji izpolnjena *n po stranki podpisana prašalna pola,
Ako se to po posebnih okolnostih pokaže potrebno ali primerno, in zlasti v dvomnih primerih si sine občinski glavar pred odločbo o podelitvi ali od-•eki spričevala izprositi mnenje občinskega odbora ali organov, katerim je poverjeno izvrševanje javne °skrbe ubogih v občini.
§. 12.
Občinski glavar mora obrazec spričevala, po-polnivši, če treba, povedbe prosivca za spričevalo in Pojasnila hišnega lastnika, poslati na kratko dušnemu Pastirju prosivca za spričevalo (glavarju izraelske "Ogočastne občine), da se on izjavi o resničnosti po Prosivcu spričevala navedenih okolnosti.
Obrazca ni pošiljati, ako
1.	dušni pastir (glavar izraelske bogočastne °bčinc) sploh odkloni sodelovanje pri podeljevanju takih spričeval, ali
,	2. ako nima uradnega sedeža niti v občini niti
blizu nje.
Krajni dušni pastir (glavar izraelske bogočastne °bčine) sme popolnoma ali deloma potrditi resnič-n°st povedeb prosivca za spričevalo ali izreči, da so Povedbe popolnoma krive, ali pa naposled izjaviti,
. ne sme oddati mnenja o teh povedbah, ker mu mso razmere prosivca za spričevalo zadosti znane.
Ako odreče krajni dušni pastir (glavar izraelske D°goČastne občine) oddajo mnenja, mora občinski 8avar izkazati to s pristavkom: .Poslano vpregled tisnemu pastirju (glavarju izraelske bogočastne Dčine) toda vrnjeno brez opomnje“.
§• 13.
Po občinskem glavarju izdano spričevalo je po-s ah v ovoju brez dopisa cesarskemu političnemu krajnemu glavarstvu. Ako se ponudi v to prosivec Za spričevalo, se mu sme izročiti spričevalo, da si sam izprosi potrdilo cesarskega političnega okrajnega oblastva.
S potrdilom opremljeno spričevalo mora cesarsko politično okrajno oblastvo izročiti stranki, ako se ta oglasi pri njem v njega sprejem, sicer pa je je poslati stranki po posredovanju občinskega glavarja.
V.
Postopanje pri izdajanju spričeval v občinah s svojim ustavom.
§. 14.
V občinah s svojim ustavom mora izdajati spričevala župan, ali pa jih izdaja po nalogu županovem ali v njegovem imenu kako izmed mestnih oblastev, poverjenih z opravili izročenega področja (magistrat, mestni svèt, magistratni okrajni urad i. p.) ali v to odrejeni uradnik teh oblastev.
Kjer je izvrševanje javne oskrbe ubogih izročeno posebnim mestnim organom, je pred izdatbo spričeval opraviti po teh potrebne pozvedbe.
Spričevala morajo izdajati župan ali v odstavku 1. imenovana oblastva ali uradniki tudi tedaj, kadar je prošnjo za izdatbo takih spričeval podati po uredbah posameznih občin pri drugih organih občinske uprave, kakor na primer pri okrajnem ravnateljstvu za uboge, pri prvomestniku zavoda za uboge, v pisarnici za uboge, pri komisiji za uboge, pri okrajni komisiji za uboge, pri predstojniku upravnega okraja i. p.
§• 15.
Zastopi občin s svojim ustavom morajo določiti, kateri organi in katere osebe morajo sicer še sodelovati pri pozvedovanju in ugotovitvi razmer, ki se tičejo zaslužka, dohodkov in imovine prosivca za spričevalo, in pa pri podeljevanju spričeval. Hkratu morajo oni urediti ravnanje pri izdajanju takih spričeval in to tako, da se z ene strani zajamči zanesljivost pozvedbe, in se z druge strani omogoči strankam, doseči za uvedbo sodnega postopanja potrebovano spričevalo na priprost način, ne da bi se bilo obračati do preveliko različnih organov, in pa v kratkem času. Spričevalo mora biti dosežno tudi manj opravila veščim strankam brez pomoči ali posredovanja drugih oseb, ter je zlasti z izročbo pisanih navodil, v katerih so zaznamovani tudi dnevi in ure, ob katerih se smejo zaprositi za to posamezne v sodelovanje poklicane osebe in organi, skrbeti za to, da se vsaka stranka, ki se v dosego spričevala zastran pravic ubogih obrne do občinskega oblastva, poduči o potrebnih korakih.
Sodelovanje organov dušnega pastirstva (glavarjev izraelskih bogočastnih občin) se sine zahtevati samo tedaj, kadar ti izjavijo že naprej, da so voljni, oddajati na zahtevanje mnenje o resničnosti pove-deb prosivcev za spričevala.
§• 16.
Občinske organe, ki morajo izdajati ali potrjevati spričevala v dosego pravice ubogih, in ukazila, ki jih je po §. 15. izdati o postopanju v izprosbo in podelitev takih spričeval, in pa vse v tem ali v drugem oziru nastajajoče premembe je razglašati v posameznih občinah javno ter jih nemudoma priobčevati pravosodnemu ministrstvu, da jih objavi v ukaz-niku pravosodnega ministrstva.
§. 17.
Spričevala je izdajati'po obrazcu št. 2 •/. (§.11., odstavek 2.). V golico, ki se rabi pri tem, se smejo po meri ukazil, izdanih po §. 15., vzprejeti dopolnila.
VI.
Pravni pomočki zoper odreko spričeval.
'§• 18.
Odreko spričevala ali njega potrdbe je priobčiti stranki s kratko povedbo vzrokov po odloku, v danem primeru na zadnji strani obrazca spričevala. Odlok mora obsegati podučilo o pravici do pritožbe in o roku za rekurz.
Obrazec spričevala z odlokom vred je vrniti stranki kolikor moči hitro.
§- 1 o.
Kadar odreče spričevalo občinski glavar, tedaj se sme zglasiti zoper to rekurz do cesarskega političnega okrajnega oblastva prve stopinje. Odreka spričevala v občinah s svojim uslavom, odreka potrdbe spričevala po cesarskem političnem okrajnem oblastvu in pa po tem oblastvu sklenjena zavrnitev
rekurza zoper odreko spričevala se sme izpodbijati z rekurzom do političnega dež Inega oblastva.
Politično deželno oblastvo odloča v vseh primerih dokončno.
Rekurz je podati ustno ali pismeno v rokih, določenih v zakonu z dne 12. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 101), pri občini, od katere se je želelo spričevalo. Ako^se ugodi rekurzu, je nemudoma spričevalo izdati ali potrditi ter je vročiti prosivcu z od-ločilom o rekurzu vred.
Občine in njih organi nimajo pravice do pritožbe zoper odločilo o rekurzu.
§. 20.
Odreka spričevala po varstvenem in skrbstvenem oblastvu (§. 7., odstavek 2.) je zavezana pravnim pomočkom, napustnim v postopanju v stvareh prostovoljne sodne oblasti (cesarski patent z dne
9.	avgusta 1854. L, drž. zak. št. 208)-
VII. .
Začetek veljavnosti.
§• 21.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnem januarja 1898. 1.
S tem dnem izgube moč določila dekreta predsedništva dvorne komore z dne 26. julija I 8401. (zb. pravos. z. št. 457) in dvornih dekretov z dne 4. januarja 1842 1. (zb. pravos. z. št. 584). z dne 21. februarja 1842. 1. (zb. pravos. z. št. 589) in z dne 27. marca 1846. 1. (zb. pravos. z. št 949), nadalje določila odstavka I. v razpisu finančnega ministrstva z dne 8. februarja 1853. I. (drž. zak-št. 110) in pa predpisi razpisov finančnega ministrstva z dne 7. januarja 1857.1., št. 28570, in z dne 16. februarja 1856. !.. št. 3440.
Nadeni s. r.	Gautsch s. r.
Rilinski s. r.	Gleispach s. r.
I
Kos LVII. 130. Ukaz ministrstva za pravosodji; itd. z dni; 23. maja 1807.	1049
Obrazec st. 1.
Arin. uk. z dno 23. maja 1897. 1., drž. zak. st. 180. (Spričevalo v dosego pravico ubogih, izdano po občinah brez svojega ustava.
L Prašalna pola
Za 'zdalbo spričevala o imovinskili razmerah
(koga?) ...........................................................................
1
v................................. .	........................
v dosego pravice ubogih v pravni stvari zoper
/
Istran.........................................................................................
1.	Starost:............. .......................................... .......
2.	Stan (samski, oženjen, ločen, vdovski):	........... ............... ................
3.	Vera:........... .	....................... ............................. . .
4.	Poklic ali opravilo:	............................................... ................
5.	Ime stanovanje (in opravilnico), sestoječe iz:........................... ....
C. Plačuje najemnine (podnajemnine, posteljnine [nočnine]):	.............................
7. Ima poslov (delavcev): ...............................................................
3. Ime in starost zakonskega drnžela:....................................................
9. Prosivec mora skrbeti za vzdrževanje teli le oseb, sosebno ime in starost otrok, ki so nezmožni Za zaslužek:
10.	Višina dohodkov (odbivši davke, obresti za dolgove, gospodarske stroške i. k. e.):
11.	Vir dohodkov (zemljiška posest, plača ali mezda, obrtovanje ali drugačnega opravila obrat, terjavščine, hranilnične obresti, rente, izgovorjeni užitek, podpora od drugih oseb, pokojnina, preskrbnina, miloščina, nadarbina [prebenda], ustanova itd.):.................................................................
Prošivee spričevala (njegov zakoniti namestnik) izjavlja, da so zgoranje povedbe popolnoma resnične:
dne
Podpis ali ročno znamenje prosivca spričevala.
Podpisani hišni lastnik (pooblaščenec hišnega lastnika) potrjuje resničnost povedeb pod 5., 6. in 7.
dne
Mnenje dušnega pastirja (glavarja izraelske bogočastne občine) :
1.	Resničnost povedeh. obseženih pod 1. do 11., se potrjuje.
2.	Resničnost povedel), obseženih pod 1. do 11., se ne more potrditi, in to iz nastopnih Urokov :
3.	Razmere mi niso zadosti znane, da bi mogel oddati mnenje.
Podpis dušnega pastirja (glavarja izraelske bogočastne občine.
Za primer, da se vrne spričevalo brez opomnje:	'
Poslano v pregled dušnemu pastirju (glavarju izraelske bogočastne občine) v ^°da vrnjeno brez opomnje.
.........................cine..............................
Podpis.
II. Spričevalo.
Na podstavi sprednjih (pod I. obseženih) povedeb, ki so po posledku opravljenih pozvedeb — po znanih razmerah prosivca spričevala — resnične, se potrjuje, da..............
ne more brez škode za potrebno vzdrževanje, ki zadostuje za silo njemu in družini njegovi, plačati stroškov za pravdo v pravni stvari, oznarnenjeni pod I.
................ dne...................
Podpis.
Potrjuje se:
C. k. okrajno glavarstvo............................. .
....................... dne . .	. .	............
Pečat
Strankam, katere so zadobile dovolilo pravice ubogili po zvijačnosti z neresničnimi povedbami, je prisoditi kazen zavoljo nagajivosti do zneska 300 gl.
Kedor pove v spričevalu, izdanem za dovolitev pravice ubogih, vodoma kaj krivega ali potrdi vodoma krivo za resnično, odgovarja, ako se je dovolila pravica ubogih, za tiste zneske, katerih plačila je bila stranka začasno oproščena, za stroške kakega zastopanja po odvetniku in pa za vso drugo napravljeno škodo (§g. 69. in 220. civilnega pravdnega reda
Obrazec št. 2.
Min. uk. z dne 23. maja 1897. 1., drž. zak. št. 130. (Spričevalo v dosego pravice ubogih, izdano po občinah s svojim ustavom.)
I. Prašalna pola
za 'zdatbo spričevala o imovinskih razmerah
(koga?)........................................
v..............................................
v dosego pravice ubogih V pravni stvari
zoper ...........................................
Zastran................................................................................................
1. Starost :............................'.......................................................
*	2. Stan (samski, oženjen, ločen, vdovski):	...................................................
3.	Vera:.......................................................................................
4.	Poklic ali opravilo:........................................................................
5.	Ima stanovanje (in opravilnico), sestoječe iz:..............................................
6.	Plačuje najemnine (podnajemnine, posteljnine [nočnine]) :	................................
7.	Ime poslov (delavcev):................ .....................................................
8.	Ime podnajemnikov (nočevavcev) :............................................................
9.	Ime in starost zakonskega družeta:..........................................................
10.	Prosivec spričevala mora skrbeti za vzdrževanje teh-le oseb, sosebno ime in starost otrok, ki so nezmožni za zaslužek:...............................................................................
(Slovenisch.)
170
11.	Prosivec spričevala prejemlje dohodkov (odbivši davke, obresti za dolgove, gospodarske stroške i. k. e.)
vkupe...........................................................................gl................^
in to:
a)	iz zemljiške posesti:.....................................................................•
b)	iz plače ali mezde:.........................................................................
c)	iz obrtovanja ali obrata drugega opravila:............................................. . . •
d)	iz terjavščin, vrednostnih pepirjev, hranilničnih vložkov, rent i. p.:....................•
e)	iz podpor od drugih oseb:	................................ ..............................•
f)	iz tekoče pokojnine, preskrbnine, miloščine, ustanove, nadarbine (prebende) i. č. e.......•
Prosivec spričevala (njegov zakoniti namestnik) izjavlja, da so zgoranje povedbe popolnoma resnične.
........................dne...............................
Podpis ali ročno znamenje prosivca spričevala.
Podpisani hišni lastnik (pooblaščenec hišnega lastnika) potrjuje resničnost povedeb pod 5., 6., in 8.
.......................dne............................
Mnenje dušnega pastirja (glavarja izraelske bogočastne občine):
1.	Resničnost povedeb, obseženih 1. do 11., se potrjuje.
2.	Resničnost povedeb, obseženih pod 1. do 11., se ne more potrditi, in to iz nastopnih vzrokov:
3.	Razmere mi niso zadosti znane, da bi mogel oddati mnenje.
Podpis dušnega pastiija (glavarja izraelske jbogočastn e občine),
II. Spričevalo.
Na podstavi sprednjih pod I. obseženih povedeb, ki so po posledku opravljenih pozvedeb — P° znanih razmerah prosivca spričevala — resnične, se potrjuje, da...
ne more brez škode za potrebno vzdrževanje, ki zadostuje za silo njemu in družini njegovi, plačati stroškov za pravdo v pravni stvari, oznamenjeni pod 1.
........................dne..............................
Podpis.
Strankam, katere so zadohile dovolilo pravice ubogih po zvijačnosti z neresničnimi povedbami, je prisoditi kazen zavoljo nagajivosti do zneska 300 gl.
Kedor pove v spričevalu, izdanem za dovolitev pravice ubogih, vedoma kaj krivega ali potrdi vedoma krivo za resnično, odgovarja, ako se je dovolila pravica ubogih, za tiste zneske, katerih plačila je bila stranka začasno oproščena, za stroške kakega zastopanja po odvetniku in pa za vso drugo napravljeno škodo (§§. 69. in 220. civilnega pravdnega reda).