Poitnln« pavnilnm Leto II., štev. 97 V Lfu&Hanl, pondeljek dne 25. aprila 1921 Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 180 S mesečno. ...... 15 a za zased, ozemlje ■ 300 , za inozemstvo . • 520 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm). 2 £ mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm). 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva cesta It 16/L Teiefon št 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št 6. Telefon žt86. Račun kr. pošt. ček. urada. i tev. 11.842. Ljubljana 24. aprila. Ko opazujem občinsko volilno bor-fio v naših mestih, iščem pred vsein, kje so stvarni razlogi proti kandidaturam JDS. Osebe naših kandidatov so izbrane izmed najboljših, in časti demokratske uprave, v kolikor je bila doslej v naših rokah, nihče ne more nič očitati. So torej predvsem politični razlogi, s kojimi se pobija našo stranko. Med protivniki uzrem v prvi vrsti tnmmiste in socialiste, ki bi si radi podvrgli mestne uprave. Vprašujem se, kaj notrebujeio naša mesta pred-v-ein. Takozvani »kulturni* avtono-misti kličejo po kulturni avtonomiji. Vendar mora vsakdo priznati, da se nikdar naše šolstvo in drugi kulturni zavodi niso razvijali z državno pomočjo tako naglo kakor danes. Ljubljansko gledališče dobi iz državne blagajne za leto 1921./1922. 10 in pol milijona kron. in če se bo količkaj bolje gospodarilo, bo dohodka še več. Vseučilišče, konservatorij. licej, strokovne šole, gledališča v Celju, v Mariboru, bujno srednje šolstvo, pred vsem kolosalni razvoj meščanskega šolstva, ljudski šoli pa vse, kar ji treba — ali sme le eden teh malih ljudi reči, da je država ozkosrčna? Ne, nc, uradov in šol se mi zdi (če izvzamem nekaj želj po gospodarskem šolstvu), da imamo v mestih sorazmerno dovolj. Našim mestom treba novih virov zaslužka v obrti, v trgovini Tovarn in delavnic nam treba. Tu je poleg duševne kulture glavni poklic mest, tu jim je «zlata podla cra». Ne Ljubljana ne Maribor ne moreta biti glavno mesto in žalostno bo zanie, če bodo njih žarki imeli segati samo do Sotle in Kolpe. Naša mesta pa morejo postati prevažni gospodarski, zlasti obrtni centri. AH nas vedeta komunizem in socialna demokracija v ta razvoj? Ali rtes vedeta v ustanovitev novih tovarn in obrtov sploh? Ali pospešujeta tisto podjetnost, ki e«tvarja~zaslužke za ves okoliš? Brez dvoma je, da ji pretita in da jo du-šita. — Mesta naj nudijo uredništvu in delavstvu zdrave življenjske pogoje, a največji napredek jim je gotov le, če jim cvete -.......ina, obrt in industrija. Tesa ne ustvaria socializem. . Kletikalizem si ne upa v mestih s klerikalnim programom na dan. Zato lovi glasove z avtonomizmom. Ze ob ustavotvornih volitvah smo dokazali. kako prazno je to geslo. Avtonomija je v svojem bistvu pravica, o svojih davkih sam razpolagati. Kako bi v tem slučaju izgledale zgoraj naštete kulturne institucije, si lahko mislimo. V gospodarskem ozira si je pa danes vsak pameten človek na jasnem. da odločitve o veličini carin in o državnih davkih ne morejo pasti v Ljubi5"' Mi rabimo le to možnost, da sami po svoji glavi pospešujemo pridobitvene pogoic produktivnih slojev, t. j. poljedelstva, obrtništva, trgovine in industrije. Tu naj država in samouprava tekmujeta. Kar država ne zmore, naj doseže samopomoč. V tem oziru je v novi ustavi za vselej fagotov1-"—- zadostna moč občin, okrajev in oblasti. V gozdarskih rečeh bodo imele c-biastue skupščine veliko več avtonomije, kakor so jo imeli prejšnji deželni zbori. Dunaj je zadrževal lahko vsak sklep deželnega zbora, pri nas ne bo tre'-! -->bene sankcije vladarja. Dobili smo okraje, ki bodo imeli veliko vpliva. Kjer lastna sredstva ne bodo zadoščala, mora po ustavi dajati prv*----država. Zares, biti treba zakrknjen zanikalec istine, če kdo po r'bjavi ustavnega načrta še trdi, da r« bo dovolj avtonomije. PoscL.no smešno se rai zdi, ko be-rem v klerikalnih oklic"'- -pel na mestne volilce v obrair vtonomi-jc. Ustava poleg oblast -i okrajev predvideva posebno avtonomijo za mesta. Občinski sveti večjih mest bodo imeli moč, ki bo stala med prejšnjimi deželnimi zbori in okrajnimi za-i-tnpi. Žalostne borbe med mesti in «dežeIo» bodo izločene s tem, da dobimo »svobodna mesta*. Tako dobi-ir.o «Veliko Ljubljano*, *Veliki Mari-far* in tudi Celje in Ptuj imata v tem oziru lepo bodočnost, če bosta znala uporabiti razsežno avtonomijo m teme''"-t ustave! Z »avtonomizmom* nas torej pustite ori miru. klerikalci in njih po-magači. kajti tačas ko ste Vi vsi v meglenih krikih slabili moč sloven-skeza zastoDstVa v Beogradu, so de- !„Od kraja do konca zlagano" DOKUMENTARIČNI DOKAZI O RAZKRITJIH «JUTRA*. Vsled odloka deželne kot trgovske sodnije v Ljubljani z dne 1. marca 19-21. Firm. 860, zadr. VI 175/8, je izvršil gospod zadružni revizor M. Reicher revizijo Peskovega Jugoslovanskega kreditnega zavoda* v Ljubljani ter njegovih podružnic v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Dne 20. aprila t 1. je bilo o uspehu revizije istemu sodišču predloženo revizijsko poročilo, ki je vloženo v aktu pod štev. R. Zadr. VI 175/13. Na podlagi tega uradnega poročila smo prinesli v včerajšnji številki »Jutra* le nekatere točke nerodnosti, ker z ozirom na okolnost, da obsega revizijsko strokovno poročilo 23 s strojem pisanih strani kanclijskega formata, nismo mogli objaviti poročila v celoti. Naši čitatelji nam morajo priznati, da smo pisali o gosp. Pesku in njegovem kreditnem zavodu mirno, stvarno in da smo navajali radi preciznosti pri posameznih denarnih vsotah celo vinarje. K svojim izvajanjem smo pristavili, da prevzemao za točnost in resničnost polno odgovornost. Zdelo se nam jo potrebno to poudarjati tudi radi tega, ker so razkritja o poslovanju narodno - socijalne Peskove banke tako senzacijonalne, da prekašajo vse, kar je dosedaj naš človek slišal in čul o brezvestnosti gospodarstva z zaupanim denarjem. Na naše avtentične ugotovitve hi trditve je danes gosp. Pesek reagiral dvakrat. Glasom stenografskega. zapisnika je na shodu NSS govoril: »Izjavljam z vsem poudarkom, da je vse, kar piše «Jutro» o Jugoslovanskem kreditnem zavoda In njegovem poslovanja, popolnoma od konca do kraja zlagano.* Danes popoldne pa je dal plakatirati po mestu lepak, na katerem priobčuje: »Jutro* je rov : danes na g. Peska in Jugoslovanski kreditni zavod nesramen napad, ki je od konca do kraja zlagan. Jutri izide posebna izdaja »Jugoslavije*, ki bo razkrinkala ta ostudni volilni manever bankokratov JDS.- — Kdor pozna tudi sicer moralno kvali-teo g. Peska, se ne bo čudil, da ima pogum, na koncu konca javnost ia vlagatelje svojega kreditnega zaveda ponovno slepit z neresnico. Pesek je pač sposoben vsega. Zelo značilno o.i je za moralno višino narodno - socijalne stranke, da ona še naprej mirno gloda Poskovo manevriranje in v*— nje javnosti. NSS je celo dopustila, da je nastopil na današnjem volilnem shodu v Mestnem domu g. Prsek kot njen glavai govornik. To ja tem bolj značilno, ker je NSS s tem dokazala, da ji je špekulant več kot morala in poštenost. NSS je bila na Peskove manipulacije že prod časom opozorjena, naš-a razkritja zanjo niso prišla nepričakovano, Dne 20. aprila je revizijsko poročilo o ^Kreditnem zavodu* prejelo tudi načelstvo tega zavoda, torej so zanj vedeli vsi najodličnejši pristaši NSS. Ako bi tudi Pesek hote! prikrivati svoje manipulacije pred stranico, bi to bilo nemogoče, ako bi v vodstvu NSS ne sedeli možje, ki se s Peskom ter njegovimi gospodarskimi in moralnim nazori popolnoma e strinjajo. Kaj bo g. Pesek odgovarjal v mokrati zagotovili dalekosežno avtonomijo. kakor jo je v stanu prenesti naš davkoplačevalec. Ali naj le besedo izgubim o narodnih socialcih? Izvedel sem. da bodo v Beocradu glasovali proti — ustavi. Stvarnih razlogov ne bo, ampak le želja, storiti drugače, kakor delajo demokrati. Užaljene osebe m osebice. so glavni motivi pokreta. ki se mu zaman išče stvarne utemeljitve. Ali ni že čas. da se take epizode završi-jo? Ali imamo res toliko moči na razpolago v mestih, da se lahko cele stranke ustanavljajo z edinim namenom, da mečejo polena drugi stranki? Demokratom ne more nihče odreči ogromnega in resnega truda, s kojim v najtežjih časih drže situacijo in državno misel. Kdor hoče dobro našim mestom in s tem naši celi domovini, ta naj pomaga pobiti "enia v stranke in strančice. ki se izčroljajo le v oviranju drugih, ta uaj nam pomaga ustvariti delazmožne večine v občinah. Te večine ne morejo biti druge kot demokratske. Dr. Gregor Žerjav. Ljubljana, 24. aprila, jutrišnji »Jugoslaviji*, ne vemo. Vse-kako bo skušal potvarjati resnico, ker dejstev, ki smo jih navedli tudi za vinarje, utajiti ne more: Katastrofa, povzročena bo čudoviti brezvestnosti, brezsrčnosti in moralni diskvalifikaciji, je žalibog neizogibna. Kar smo pisali, smo pisali v interesu javne morale in v interesu sanacije nepoštenega zadružništva. »Jutro* sc v polni meri zaveda odgovornosti in znova ugotavljamo, da so naši podatki avtentični. Naš včerajšnji članek o »Jugoslovanskem kreditnem zavodu» je vzbudil veliko zanimanje. Vsi kregi, ki jim je na srcu naše gospodarsko življenje, posebno pa zadružništvo, sa globoko vznemirjeni in obžalujejo, da je kaj takega bilo mogoče. Pomanjkljivost zadružnega zakona je zopet enkrat dokazana. Priznava se, da je radikalna operacija na mestu, sicer bi škoda še rasla. Danes še izvemo, da je Pesek dovolil včeraj intabulacijo na svojo hišo v Wolfovi ulici za milijonske zneske, kar je prav kriče dokaz za istinitost naših poroči, a obenem novo nemilo iznenadenje za vlagatelje pri banki g. Peska. Včerajšnjemu poročilu bi lahko dodali še marsikako podrobnost. Člani načelstva so gg.: Anton Pesek, Domin k čebin, Franc Wachsel, oba poslovodje pri «Jugosiaviji», Ivan Toma-žič, zavarovalni uradnik, Branko Hle-vaty, sotrudnik g. Peska pri poslih za čas vojne. Zadruga je z omejeno zavezo in je jamstvo deležnikov 10-kratno. Člani načelotva in nadzorstva so večinoma zadrugi dolžni večje zneske, oziroma zanje jamčijo. Posojilo g. Cicvariču v Beograda v znesku 120.000 kron, ej nastalo iz pro daje papirja, ki ga je Pesek dobil zase, a ga je prodal naprej. V seji 5. decembra 1919 je banka dovolila Pesku 100.000 K proti zastavi — dohodkov «Jugoslavije*, dne 4. junija 1920 se je to zvišalo na 200 tisoč kron, od tedaj ni nobenega sklepa več, Uredit pa je zrasel na 1 milijon 92.185 K 28 vin., zastavljeni pa so — dohodki. O «Premogokopni družbi v Ormožu* pravi revizijsko poročilo: «Na ime «Premogkopna družba v Ormožu« se je dne 11. januarja 1921 brez jamstva ali drugačnega zavarovanja posodile 3G0.0C0 kron. Dna 22. februarja 1921 je bil povišan ta kredit na 609.000 K. Iz računa v današnjem saldu 5G7.3K kron 85 vin. je razvidno, da se izplačuje kredit polagoma deloma članom načelstva «Jugoslovanskega kreditnega zvaoda», deloma raznim firmam. Nominalni dolžnik ni član zadruge. Jamstvo za kredit, njega zavarovanje kaor tudi formalno kritie se pogreša.« Na nedeljskem shodu NSS. nam je g. Pesek očital, zakaj cismo razkrili nered-nosti pri njegovem zavodu že koncem marca, če prav;ino. da se ja takrat izvršila revizija. G. Pesek hoče s tem reči, da smo mi celo afero pripravili kot to. lilni manever. Naš odgovor je povsem enostaven: Revizija je bila odrejena koncem marca. izvršila se je v prvi polovici aprila, revizijsko poročilo pa je bilo podano šele 20. aprila. Mi nismo hoteli o Peskovi feri pisati poprej, dokler nismo izvedbi avtentičnih podatkov. PESKOM PLAKATI. Gospcd Pesek js dal nabiti danes popoldne plakate, katerih vsebino smo poprej citirali. Mi sprejemamo to izzivanje. Jutri v pondeljek popoldne ob 3. bo na deski našega lista na Miklošičev« cesti št 16. (Delniš-i tiskarna) nabit naš plakat to je avtentično besedilo poročila o oblastveni reviziji Jugoslovanskega kreditnega zavoda Vsakdo se more osebno prepričati, kdo laže, Pesek al! «Jotro». Velik volilni shod ]DS SLOVENSKI KANDIDATI ZA GORIŠKO VOLILNO OKROŽIE. Gorica, 23. aprila. (Izv.) Na zaupnem sestanku goriških Slovencev se je 20. L m. definitivno določila kandidatska lista za goriško volilno okrožje, kateremu pripadata tudi Kanalska dolina na Koroškem in anek-tirani del Kranjske. Kandidati so: dr. Josip Wilfan, Virgilij Šček, doktor Karel Podgornik. Josip Lavren-čič in I. Polianec. Ljubljana, 24. aprila. Danes dopoldne se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma javni volilni zbor Jugoslovanske demokratske stranke. Dvorana ie bila polna pristašev JDS iz vseh ljubljanskih okrajev. Shod je otvoril v imenu načelstva JDS minister n. r. dr. Kramer. spo-minjajoč se velikega občinskega boja pred desetimi leti, ko je ljubljansko napredno meščanstvo odbilo klerikalni juriš na slovensko prestolnico. Napredni slovenski živelj je takrat dobro razumel svojo nalogo. Pojavljale so se že prve konture onega velikega konflikta, v katerem je šlo tudi za biti in ne biti slovenskega dela jugoslovanskega naroda. Ako bi bli takrat v Ljubljani zagospodovali klerikalci sami ali s pomočjo drugih naših nasprotnikov, bi bil slovenski del našega naroda v času velike borbe za osvoboienje ob najtrdnejšo svo:- moralično in liacijonalno postojanko. Napredna Ljubljana je bila izhodišče in oporišče našega boja za osvoboditev in ujedinjenje. Enako važnega pomena so sedanje občinske volitve. Pri izborih za kon-stituanto smo demokrati spasili idejo narodnega in državnega edinstva v Sloveniji, da je ni popolnoma potlačila v ozadje politika demagoštva in separatizma. Demokrati smo omogočili aktivno in pozitivno sodelovanje našega plemena pri dovršitvi ustave naše kraljevine. Sedaj gre za o, da obvarujemo Ljubljani njen izraziti jugoslovanski značaj m da ji omogočimo izpolniti naloge, ki jo čakajo v nacijonalnem. —spodarskem in soci-jalnem oziru v naši nacijonalni državi. — Ali moreju napredni, demokratski ljudje pripustiti, da pride mesto pod upravo pristašev petrosradskih načel? Ali bodete pripustili, da zavihra nad Ljubljano papeževa belorumena zastava namesto jugoslovanske tro-bojnice? Mar hočemo dopustiti, da pride gospodarstvo našega mesta v roke praznili kričačev? Ohranimo Ljubljano napredni demokratski misli. Zavedajmo se, da je od izida sedanjih volitev odvisen dober del njene bodočnost, ki je bodočnost vsakega posameznega, vsakega stanu, v gotovem smislu pa tudi vsega našega plemena. Nato se predsednik v prisrčnih besedah spominja zaslug dosedanjega župana drja. Tavčarja za mesto Ljubljano in za demokratsko jugoslovansko idejo, obžaluje, da mu bo-lelmost ni dopustila se odzvati ponovnemu pozivu stranke ter stopiti na čelo demokratske liste ter mu ob viharjem odobravanju zborovalcev sporoča iskreno spošotvanie in prisrčne pozdrave zbora. Govor predsednika je bil sprejet z velikim odobravanjem. Nato je kot prvi kandidat dobil besedo PODŽUP/ >T Dr. K. TRILLER. Danes je za Ljubljano vesel dan. V Unionu imamo misijon. Ona stranka, ki se krčevito brani naslova »duhovska stranka^, je v zadnji uri pozvala na pomoč dvr. izvenljubijanska duhovnika, ki naj Ljubljančanom sugerirata prepričanja. da jih čaka paradiž že na tem svetu, če zmsga pri volitvah in dobi v roke mestno občino — SLS. Nič ne de, da jima je naša komunalua politika španska vas. Obljube političnih strank jc naj!>olje in u:\jzanesliiveje presojati po njih dejanjih. Zato je prav, .ako pogledamo nekoliko v preteklost komunalnopolitičnega delovanja SLS. Oikar je bi! izvoljen zadnji občinski svet. je stalo delovanje SLS. v znamenju najzagrizenejšega nasprotja pioti napredni Ljubi jam. Klerikalni deželni odbor je z največjo neusmiljenostjo preprečeval vsak razvoj zdrave in napredne komunalne politike. Vsa leta ni niti potrdil občinskega proračuna, niti ni dovolil enega vinarja novih dohodkov. Napredna večina občinskega sveta je imela tesno vezane roke. Klerikalni očitki. »Slovenec* vpije, da v Ljubljani smrdi, da niso ceste urejene, da je pogled na Ljubljanico »najgrši dokument* itd. Z velikanskim ogorčenjem klerikalci kažejo zlasti na razdrapano sliko nereguli-rane Ljubljanice Ta slika je v resnici neprijetna! Sandal je, da danes Ljubljanica ni regulirana, škan^?.! je, da kanali niso urejeni. Toda kdo je kriv? Jaz pravim na -res glas: SLS. iu nihče drugi! Kaiti oni so zabranili. da b: se bila ta dela ia. vršila. Regalaclja Ljubljanice. Regulacijo Ljubljanice je vodila. k(V misija za osuševanje barja s pomočjo fonda, v katerga so prispevali vlada, dežela in 10 odstotkov raestna občina. Vojna je regulacijska deila, ustavila. Že pred vojno jih je dr. šusteršič zavlačeval, ker ni hotel dati na r-3.qf>olago v ta namen nabranega foncb, ti ga je upravljal deželni odbor. Ko pa .je izbruhnila vojna, je deželni odbor brez potrebe dela popolnoma ustavil. Med vojno je vojna uprava ponudila na tisoče vojnih ujelaiikov, kvalificiranih betonskih delavcev. Večina deželnega odbora pa je moje opetovane predloge, da se deia, obnovijo kategorično odklonila. ker Ljubljana «e vedno ni klečala, pred vsemogočnim deželnim glavarjem. Preskrba mesta z elektriko. V tesni zvezi s item je drugi očitek: Ljubljana se ni preskrbela s primemo električno silo. Treba pa je pribiti da se je mestna občina potegovala za vodno silo ob šentpeterskem nabrežju, ki bi bila, znašala 1200 UP. Klerikalni deželni odbor je bil tisti faktor, ki se« jo z največjo zagrizenostjo upr* tej zahtevi rnest-ue občine. Ljubljanske ceste. Ceste so v slabem stanju. Kdo je temu kriv? Mestna občimi js skušala, & tlaka-rino doseči večje dohodke. Deželni odbor je trikrat odklonil to zahtevo. Mestni občini je na ta način že pred vojno odvzel 120 do 150.000 kron letnih dohodkov. Mestni vodovod. Tudi čez mestni vodovod klerikalci za. havljajo. Vodovod je naravnost vzoren. Da so pa nastale v novejšem času tudi težave in to brez krivde mestne občine, je tudi resnica. Regulacija Save, pri kateri je ime! deželni odbor glavno besedo, se je izvršila t.->ko neracionelno. da regulirana. reka razdira in poglablja svojo lastno strugo ii> s tem povzroča, da talca voda vedno hclj pada. Klerikalci v deželnem odborn so imeli za vse prošnje Ljubljane, da se naj po-greški popravijo gluha ušesa! Bankokratstvo. Kouečno nam klerikalna stranka in t njo ostali »-opozicijcmalci* očitajo banko-krat stvo. Ne rečem, da ponekod v naši državi banke ne zlorabljajo svoje moči in z vso odločnostjo obsojam vsako bančno trgovino z živili iu zlasti z žitom, ki do neznosnosti draji? vsakdanji kruh. Toda v tem pegledu iso slovennske banke, čijih vodstvo ima m rokah naša stranka, brez krivde in greha. Pač pa so naše banke izvršile veliko delo z nacionalizacijo industrije, ki je bila v rokah tujega kapitala. Nacijonaifzacija industrije je odpria vrata našeraji delavstvu do boljšega zaslužka in ntotinam našega trgovskega in tehničnega naraščaja dobro ka-rijero. Tega našega bankokratetva se nam ni treba sramovali. Tudi tega ne, če pri tem domači kapital, prihranki našega skromnega človeka, investirani v naših bankah, nosijo zmeren in pošten dobiček. Pač pa pri SLS. cveto bankokratstvo. Zadružna centrala, ta zadnja kreacija pokojnega dr. Lampeta, je kazala pot vsem verižnikom. Govornik podrobno slika »delovanje* tega klerikalnega za>-voda, ki je hotel ob sodelovanju klerikalcev konečno deželno vlado opehariti za več milijonov kron. Govornik je konečno povdarjal zasluge dosedanjega župana drja. Tavčarja ter demokratskih občinskih svetnikov, ki ponosno dvigDjene glave zapuščajo mestno hišo v mimi zavesti, da so izvršili, kar so v danih razmerah mogli. Ljubljana jc bila v poštenih rokah. Zborovale! so z živahnim odobravanjem izrazili govorniku in dosedanjim občinskim svetnikom svoje priznanje m zahvalo. Nato sta govorila g. Josip Tur k in uradnik Zupan, katerih govora sta bila takisto sprejeta z živahnim odobravanjem. Kot zadnjem j govornika je dal predsednik betedo poverjeniku Ravniharro. GOVOR NOSITELJA LISTE DRJA. V. RAVNIHARJA. Naša kandidatna lista pogreša na prvem mestu ime, ki jc bilo sarnoza-se desetletja naše vodilno geslo, ime župana dr. Ivana Tavčaria. '.o pozivna njegov zdravstveno stanje nas je zadržal, da ga vzlic vsem nismo vpi< sali na čelo naše kandidatne liste« Tembolj nas vežo dolžnost, da mu Zc ob tej priliki in na tem mestu izre&* ao globoko čntejčo zalivalo in polno priznaje. ZAKAJ SE LJUBLJANA NI MOGLA NEOVIRANO RAZVIJATI. Dr. Tavčar je bO župan v najbolj kritičnih časih. M oral je prevzeti gospodarstvo po potresu osiromažele Ljubljane. Na vscji koncih in krajih so ti molee nasproti podrtije in razvaline. Klicu po restavraciji je sledil klic po modernem mestu. Res, bilo je na dlani ležeče, da smo si bili takrat ustvarili metropolo svojo. Po priliki je. bil to storil Zagreb, ki pa sta mu priskočila na pomoč hrvatski sabor Iu celo madžarska vlada. Toda mi, s čim? Na eni strani Je zavirala avstrijska birokracija vsak razmah; skrbno je čuval, da bi iz Ljubljane že po n.i zunanjem licu ne nastalo pravo stolno mesto kake Slovenije. Odrekala nam je dosledno nastavitev višjih uradov, odrekala univerzo in drugo. KLERIKALCI STARI SOVRAŽNIKI LJUBLJANE. Govornik je nato razpravljal o vprašanju železniških delavnic in obrtne šole, kjer je avstrijska vlada Ljubljano zahrbtno ovirala. V zadevi vodne sile so klerikaJci skupaj z dunajsko vlado oškodovali Ljubljano za velike milijone. Sploh je avstrijski birokraciji, kadarkoli je šlo za ponižanje Ljubljane, stala zvesto ob strani tedanja klerikalna deželna uprava, ki ;z gole ljubosumnosti in zavisti, da ne rabim hujšega izraza, ni bila pripustila, da bi se dejalo, da je Ljubljana pod »liberalnim* vodstvom vzrasla v moderno veliko mesto. Občinskemu svetu ljubljanskemu je metala pod noge polena, ovirala je njegovo delo kjerkoli je mogla, odrekala celo razpoložljiva sredstva ter znala pokopati vsako še tako koristno namero za napredek mesta. In zopet je bilo geslo: napredna Ljubljana mora na kolena! Takrat je bila Ljubljana oškodovana v svojih temeljih in za milijone in milijone današnje vrednosti. Tega ljubljansko meščanstvo ne sme nikdar pozabiti, pa naj si bo pri katerikoli občinskih volitvah. Zato se mi vidi velika drznost, ako prihaja dan°s kritika o gospodarstvu napredne večine prav od te strani. S posebno prikrojenim volinim rodom so hoteli klerikalci leta 1911. osvojiti Ljubljano. No, ljubljansko meščanstvo je temeljito prekrižalo te račune ter vkljub vsemu pritisku od zgoraj izvolilo napredno večino. Fa vsaka tudi slabo zamišljena stvar ima svoj dobro stran. SLS. je dobila v občinskem svetu ljubljanskem dosti močno zastopstvo. Imela je priliko pokazati, kaj zna in kako se po njenih mislih ne sme gospodariti. Toda kaj smo videli? Iz rjovečih levov so postale krotk« ovčice, ki so se morale prilagoditi načinu gospodarstva napredna večine in ki so brez dvoma tudi zategadelj ostale brez iniciative, ker so spoznale, da je vsa inicijativa, ako ni golo demagoštvo, vredna piškavega oreha, ako ne pokaže in ne prinese tudi sredstev za izvršitev inicijativnih predlocov. Prisotnost drugih strank v občinskem svetu ljubljanskem je opravičila mestno gospodarstvo naše stranke. Umolkniti so morali vsi očitki, s tem že in z mirnim sodelovanjem je naše delo dobilo najboljše izpričevalo. A naravno-T komično je, ako nam danes n. pr. SLS. servira velikopotezno projrrame za k.->r^......'•■••n Politiko, tista SLS., ki je imela v občinskem svetu svoje zastopnike, ki pa takrat za ta program niso znali. DEMOKRATI SO OBVAROVALI LJUBLJANO KATASTROFE. Dr. Tavčar je bil župan v najkritič-nejših dobah. Voditi prvo slovensko občino v tej dobi, je zahtevalo mnogo političnega takta in mnogo samozata-jevanja. Na nas naprednjake so takrat čakala koncentracijska taborišča in defriokratska Ljubljana je bila cela p. v. S strahom mislim, kaj bi bilo iz mestne občine ljubljanske, ako bi jo bil dobil v roke cesarski komisar, ki bi polovico ali pa vse njeno imetje s pomočjo deželnega odbora kranjskega zapravil v vojno posojilo ter spravil občino na rob propada. LJUBLJANA PO PREVRATU. S prevratom je Ljubljana dobila ves drug pomen in večje naloge. Prej malo provincijalno mesto, danes eno glavnih mest Jugoslavije. Naša država sama je to pripoznala, saj je namestila v Ljubljani vse višje državne urade. Država nam je naklonila univei zo z vsemi fakultetami, kraljevo gledališče, konservatorij. S tem ni samo izrekla, da Ljubljana je ta bodi duševno ta kulturno središče slovenskega dela našega naroda, ampak da smatra Ljnbljapo izmed glavnih tečajev naše države. Ljubljani je tudi pripadla vlo-o-a biti posredovalka za izvozno in uvozno trgovino na jugozapadno stran naše države. BODOČNOST LJUBLJANE. Ljubljana ima torej predvsem izpolniti neko državno nalogo, če se smem tako izraziti, da je ena Izmed reprezentanc naše države na zunaj, repre-' zentanca za gospodarsko to kulturno veličino te države, viden znak o nje notranji sili. Zavedajoč se te njene vloge, vidimo, koliko in kako težkega dela Čaka novo izvoljeni občinski svet. Država nas bo morala oodpreti. res, toda storila bo to le tedaj, če bodemo sami krepko in inicijativno delovali. V tem pogledu pa gre naš apel pred vsem na meščanstvo samo. Moderna velika Ljubljana se ne da zgraditi preko noči; toda morda je sedaj edino ugoden trenotek, ko tej velik' Ijani lahko položimo vsaj temelj. Zamujena prilika bi se utegnila kruto maščevati. VELIKA LJUBLJANA. V duhu gledam meje bodoče velike Ljubljane, ki segaj od Viča tja do Save ter od St. Vida pa do Zaloga. Za nje naravno lego jo lahko zavidajo mnoga druga mesta. Tej podobi primerno je napraviti načrte železniškega omrežja z njegovimi kolodvori, načrte za izpeljavo cestne železnice, za kanalizacijo, razsvetljavo, vodvod, za boulevarde in drugo. Vse velikopotezno in vse z ozirom na bodoči razvoj našega mesta. SOCIJALNOPOLITIČNO DELO. Roko v roki z gospodarskim delom gre delo v socijalni smeri. Mik svetlobei n zraka, mnogo čistote in snage, mnog vrtov in zelenja. S tem v zvezi smem imenovati tržnice, izpopolnitev klavnice, dobavo elektrike s pomčjo vodnih sil, izgraditev plinarne, vodovoda in kanalizacije, završitev del v Ljubljanični strugi, izrabo tako pridobljene vodne sile v pomoč elektrarni, napravo javnih kopališč i. dr. Zal, da aprovizacije še ne moremo popolnoma izločiti iz mestnega gospodarstva, paziti pa je, da se ob tem ne oškodujejo interesi domače obrti in trgovine. Socijalno stran občinskega gospodarstva zadeva tudi odpomoč v sedanji stanovanjski mizeriji. Res da zahteva radikalna odpomoč ogromidh sredstev, ki jih mestna občina ne premore, toda s primerno inicijativo in s pomočjo svoje organizačne sile more tudi občina dati svoj prispevek k sodelovanju. LJUBLJANA — SREDIŠČE TRGOVINE IN OBRTL Hočemo, da bodi Ljubljana središče cvetoče naše trgovine in obrti, centrala slovenske industrije. Ne smemo pustiti, da bi se ta gospodarska panoga tu le mimogrede pomudila in, ko bi videla, da zanjo ni ugodnih tal, šla zopet dalje. Dolžnost naša je, da večamo trgovino in obrt na Ljubljano, ki postani privlačna sila prve vrste za domačine, pa tudi za tuji svet. Toda brez sodelovanja vsega meščanstva, brez volje priskočiti na pomoč, bodo vsi načrti ostali v zraku. Občino pa mora zanimati tudi kulturno delo. Ne glede na to, da ima lastno šolstvo, ki mora biti vzorno, občina ne sme prezreti, da sta se pod njenim krovom nastanili znanost in umetnost. Pri vseh teh stvareh mora-občina imeti svojo besedo, predvsem pa je njena naloga, da pripravi znanosti in umetnosti udoben dom ter vse druge pogoje za njun neoviran razmah. ZA OBČINSKO AVTONOMIJO. Občinski svet je torej emiuentno gospodarska korporacija, v kateri mora biti vsaka politika v ožjem pomenu besede izključena. Tem bolj nos mora frapirati, da se mečejo v volilni boj politična gesla, ki nimajo z občino niti najdaljšega stika. Kaj imata n. pr. z občino opraviti centralizem in avtonomija? O tem tudi med najizrazitejšimi centralisti ni prav nobencrra spora, da je občina avtonomna in da na tej avtonomiji ni ničesar izpreininjati. Kdor trdi nasprotno, uganja prosto demagogijo, preračunjano za nepoučene ljudi. Bodi na glas in enkrat za vselej povedano: tudi mi smo za avtonomijo, toda ne za tako, ki se bliža separatizmu, ne za tako, ki bi ustvarjala državice v državi z velikanskim uradniškim aparatom in vsak hip pripravljene, da izkočijo iz skupne državne zveze; nismo za avtonomijo, ki bi slabila silo enotni državi, to silo iz-podkopavala ter jej jemala zunanjega kredita. Oprostie, da sem zašel na politično polje, toda manire naših nasprotnikov so me zavedle v to. Ako bi bil že zaman moj apel do političnih naših nasprotnikov v sedanjem vročem volilnem boju, upam pa na odziv temu apelu potem, ko sedemo v občinskem svetu k razpravni mizi: brez potrebe ne vlačiti politiko v občinsko zborni-cvl Zberimo se na mirno, stvarno delo brez jeze ta strasti To delo bodi odsev ljubezni do naše bele Ljubljane. S svoje strani prinašamo v občinski svet svojo pošteno voljo ta pripravljenost na sporazumno delo. Govor poverjenika Ravniharja je bil opetovano prekinjen z glasnim odobravaniem in spreiet z burno pohvalo. • Nato je predsednik dr. Kramer zaključil zborovanje z zahvalo govrni-kom in pozivom, naj demokrati v polni meri storijo dolžnost da rešijo Ljubljano klerikalne, boljševiške in demagoške opasnosti Demokrati! Volilna dolžnost! Jutri vsi na volišče! Skriniica JDS ie prva! Tržaški fašist! napadli našo razmejitveno delegacijo Ljubljana, 24. aprila. Potnik, ki se je te dni mudil v Trstu in se je včeraj vrnil v Ljubljano, se je oglasil v našem uredništvu in nam pripovedoval sledeče: •Jugoslovanska razmejitvena komisija z generalom Maistrom na čelu je te dni na svoji poti v Benetke k seji razmejitvene komisije dospela v Trsi Delegacijo je spremljal italijanski stotnik. Prihod delegacije je moral biti naznanjen tržaškim fašistom, ker se jih je zbrala ob prihodu ljubljanskega brzovlaka peščica kakih deset na kolodvoru. Pristopili so takoj k vozi:, v katerem je prispel general Maister z ostalimi delegati. Iz voza je izstopil samo oni italijanski stotnik, ter je dalje časa razpravljal s fašisti, ki so se kazali silno razburjene. Bili so pa to pravzaprav sami pocestni pobalini, stari po kakih 18 let, težko, da je bil med njimi kdo, ki je kedaj nosil vojaško suknjo . Po daljšem parlamentiranju, med katerim so člani delegacije stali na hodniku v vozu, je stotnik zopet vstopil. Za n»"m je vstopilo tudi par fašistov. Nato je bilo videti, kako so člani delegacije stopili na drugi strani iz voza, torej ne na peron. Ker beneški vlak stoji ob nasprotnem peronu, in je stal med tem in ljubljanskim vlakom še en vlak, menda goriški, so morali člani dclegacije plezati skozi ta vlak, da so prišli do beneškega, in sicer niso šli po peron-ski, temveč znotranji strani. Fašisti so torej najbrž zahtevali, da jugoslovanska delegacija ne sme izstopiti na peron in po peronu iti na nasprotno stran. To so tudi dosegli! Voz, v katerega je vstopila delegacija, so fašisti zopet zastražili in so čakali tam do odhoda vlaka. S pe-ronske strani je bilo slišati, kako so kričali, da je to (gen. Maister) tisti lopov, ki je dal pomendrati italijansko zastavo v Logatcu. ki ie dal na zločinski način zlostavljati italijansko vojaštvo. Takšnih nesramnih psovk in žalivk je padlo brez števila. Ko se je začel vlak pomikati dalje, so fašisti začeli žvižgati in so zopet kričali najnesramnejše psovke dokler ni izginil vlak iz vida. Karabinijerji so mirno gledali ta prizor in se ni zgendo, da bi napravilo red in demonstracijo udušilo.» — (Tako -"'"oveduje potnik, ugleden mož, ki se mu lahko brez pridržka veruje. Čudimo pa se, da ta zadeva ni bila omenjena nikjer v tržaških listih, ki so prinesli le suho poročilo, da je jugoslovanska delegacija potovala skozi Trst v Benetke. Ker smo uverjeni. da se je pripetljaj kljub temu raztil natančno tako kot nam ga je popisal potnik, upamo, da se bodo meredajni faktorji takoj informirali o dogodku naravnost pri naši delegaciji. Če ta dogodek potrdi, poten io rrša vlada dolžna zahtevati od Italije popolno zadoščenje, kajti delegacija je potovala službeno v zadevah naše države. Ured.) Peskov komunalni program G. PESEK PREDRZNO TAJI IN IZZIVA. Ljubljana, 21. aprila. Za danes dopoldne je bil sklican v dvorano Mestnega doma volilni shod narodnosocijalne stranke. Shoda se je udeležilo nekaj narodnih socijalcev, nekaj komunistov in nekaj radovednežev, ki so hoteli slišati, kaj poreče voditelj narodnosocijalne Btranke g. Pesek o kom-promitirajočih ga razkritjih »Jutra*. Prireditelji shoda fo očividno stali pod mučnim utisom vesti o zloupotrebah pri Peskovi banki in govor nositelja liste, drja. Jamarja, ki je trajal približno tri minute, je prošel brez zanimanja. Ko je nastopil g. Pesek, je nastal hrup. Nekateri zborcvalci so pozdravili govornika s klici »Verižnik! Doli ž njim!*, konečno pa je radovednost nad-vladala ogorčenje in g. Pesek je mogel pričeti Storil je, kar ni nihče pričakoval. Z drznim čelom je gladko proglasil razkritja našega lista za grdo laž. »Jutro* g. Peska ni pavšalno obtožilo, nego ie vsako svojo trditev precinralo s številkami, ki so do vinarja natančne in z ugotovitvami, ki so avtentične. G. Pesek na naše obtožbe ni odgovarjal, pač pa je skušal parirati s protiudarcem. Obtožil je Mestno hranilnico, da svoje vloge daje bankam na razpolago in da ne dela tako kakor njegov zavod, ki je hranilne vloge svojih komitentov razdal med ljudi »ki so res potrebni denarja in podpore!* Dnigi udarec jo šel na Jadransko banko, češ da uporablja fond Narodnega odbora za 6voja podjetja, tako da je moral deželni predsednik dati fond pod zaporo, dokler banka ne položi obračuna. G. Pesek pri teh izvajanjih žo ni imel več popolne prisotnosti duha, sicer bi bil moral vedeti, da vsak pametni človek od tistega, ki z njegovim novcem nepravilno ravna, zahteva denar nazaj, ne daje ga pa pod zaporo. Peskovi upniki bodo najbrž isto stonli. G. Pesek se je končno predstavil zborovalcem kot žrtev demokratske maščevalnosti. Trdil je, da so ga demokrati hoteli za vsako ceno imeti na svoji strani. Ker jim ni uspelo, ga preganjajo. Njegov politični in komunalni program pa je bil najlepši dementi te trditve. V drugem delu svojega govora jo razvil županski kandidat narodnosocijalne stranke svoj komunalni program, ki ga podajemo čitateljem brez komentarja po stenografskem zapisniku, da vidijo, kaj bi se z Ljubljano godilo, ako bi dobili v njeni upravi besedo narodnosoeijalni puhloglaveži. Ljubljani želi g. Pesek vse dobro. »Postati mora srce Slovenije. Danes je Ljub-liana zaspana. Ima tri dimnike, milo drugega pa 25.000 advokatov. Ind.istr jo imamo bore malo. Industrija se mora raz viti, zato ee ji morajo dati vsi fogoji in tudi vsa sredstva. Potem bo tudi za delavce dosti dela. Nov duh nas mora oživljati dosedanji duh pa je mrteiv. Ljubljana mora postati narodnosocija-listična!* Finančni program narodnosocijalne stranke. »Viri našega mesta so na eni strrzm skromni, na drujri strani pa jih zelo pomanjkljivo izrabljajo. Užitninski davek je krivičen. Delavstvo vsled tega daivka trpi. Vpelje naj se davek na tujce. Pobiranje tega davka je enostavno, pri u-žitninskem davku pa kompliciran«.* S tem je bil finančni program g. Pesfca izčrpan. Aprovizacijskl program. Gledati moramo, da bo Ljubi jam preskrbljena z zadostno množino sočivja, mesa in življenskih potrebščin sploh. Dovoz naj se postavi na boljše temelje.* Prometni program za Ljubljano. »Gledati moramo (bodoči občinski svet!) da se vožnja po železnici poceni Uvede naj se četrti razred (ganaornik obširno razlaga, kako so urejeni vagoni četrtega razreda na Nemškem), da se bodemo vsaj lahko z nahrbtniki vozili po žcleznicah, kajti »soprtljagor» si dandanes ne more vsakdo privoSSti.* Drugih zahtev g. Pesek ni navedel. Povdarjal je h koncu, da Je narodnoso-cijalna stranka velika stranka, ki bo ustvarila slovansko socijallstično stranko; internacijonala je samo na papirju. (Hrup pri komunistih.) Ko je govoril še g. Rupnik, so se o-glasili komunisti. Predsednik Juvan je pa izjavil, da policija ne dovoli »komunističnemu tovarišu* govjpriti in je zaključil shod. Po shodu je komunist Fabjančič imel kratek nagovor, iz katerega "bi sledilo, da so zveze narodnosodjalnih voditeljev s komunisti že prav ozfce. Pozival je narodne socijalce na skupen boj proti meščanskim strankam. Nskaj navzočih u-radnikov in ohrtnikxw je protestiralo proti vsaki skupnosti z razdiralnimi boljše višjimi elementi in skupina, ki je še ostaln v dvorani se je prepirajoč m pravda joč se razšla Pogajanja s Italijo ukinjena Beograd, 24. aprila. (Izv.) Že včeraj smo Vam poraaaH. da je jugoslovanska delegacija trn italijanski načrt trgovinske pogodbe izjavila, da ne more dati odgovora, ker za te treba še obširnih priprav in stadija. Italijani so morali to izjavo vzeti na znanje. Ta danes v fiužbenem komunikeju naše delegaciji razjasnjena situacija znači toliko, fiakor prekinjenje pogajanj. ki so v najširših krogih vzbujala velike pomisleke, češ da rd možno razgovor jati o trgovinskih odnošajih. dokler palijoi fašisti domove naših rojakov in dokler nista izpraznjena Baroš in Dalmacija. Italijanska delegacija odpotuje že te dni. Izenačenje uradniških plač sprejeto Beograd 34. aprila. (Izv.) Ministrski svet je daijee po poročilu finančnega ministra v mičelu odobril uredbo o izenačenju uradniških plač, kakor je bila predložena «1 zastopnikov nradnfitva. Izenačenje