*?■££?■■ uto im stev. bj. u UuNlonl, u sredo 11 uprtu 1929. Ceno Qin 1* Si nvpu^irf UAnnii frbaja Tsak dan popoldne, izvzemši neđelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dosovoru. In^eratni davek posebej. »Slovenski Narod« veija letno v Jugoslaviji 14-t— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rok opisi se oe vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 fn 3126. Unifikacija gospodarskih zbornic Zbornične volitve so začasno odgođene - Minister trgovine lahko imenuje nove uprave - Uveden bo za vso državo sistem enotnih zbornic Beograd, 17. aprila. Vceraj je bil članom vrhovnega zakonodafnega sveta dostavljen nacrt uredbe o gospodarskih zbornic ah. S to uredbo bo unificirana ureditev vseh gospodarskih zbornic v državi. Gre predvsem za vprašanje, kako bodo v bodoče urejene zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Kakor znano, je v prečanskih krajih večinoma sistem enotnih zbornic za vse trf panoge, dočim imajo v Srbiji ločene zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Tozadev-no so se vršile že ponovno konference z zainteresiranimi krogi. Zatrjuje se, da je vladni projekt osvojil prečanski sistem ter bodo v bodoče vse zbornice v državi urejene po vzorcu ljubljanske odnosno zagrebške borze. Z novim zakonom bo enotno rešeno tuđi vprašanje volil-nega sistema, delokroga in načina poslovanja. Z uredbo, ki je predložena vrhovnemu zako-nodajnemu svetu, so odgođene začasno vse volitve novih upra, ne glede na to, ali je dosedanjim upravam že ootekel mandat. Minister za trgovino pa se pocMašča, da po svoji uvidev-nosti zamenja bodisi celotne uprave ali posamezne člane in imenuje nove. Reorganizacija ministrstva pravde Razdeljeno bo na štiri oddelke — Uredbe o reorganizaciji mi-nistrstev bodo v kratkem objavljene — Beograd, 17. aprila. V skoro vseh ministrstvih so že izdelanc uredbe o njihovi reorganzaciji. Te uredbe bodo v kratkem objavljene v »Službenih No= vinah«, kakor hitro jih bo odobril mi* nistrski svet. O reorganizaciji ministrstva pravde je že izdelan definitivni nacrt. To ministrstvo bo imelo štiri oddelke, in sicer: 1. za sestavo in izvr; Ševanje zakonov, 2. civi!no=pravni od* delek, 3. računsko-kazenski in 4. adinu nistrativni oddelek. V prvem oddelku se bodo sprejemali in izdelovali zakon« ski nacrti ter uredbe za izvrševanje za* konov. V drugem oddelku se bodo ob; ravnavala vsa vprašanja mednarodnega pravnega značaja, pravne pomoći itd. Fretji se bo bavil z upravo kazenskih zavodov, z vzdrževanjem sodnijskih poslopij in z vsemi računskimi zadeva* mi. V četrtem oddelku pa bodo zdru* ženi vsi pokrajinski oddelki. Kako si predstavljajo Madžari revizijo zaščite narodnih manjšin Po njihovem mnenju bi se morale revidirati vse mirovne pogodbe in vrniti k Madžarski tuđi nemadžarske pokrajine — Budimpešta, 17. aprila. MaJžar-*ka vlada je predložila glavnemu tajništvu Društva narodov daljši memo-raandum o manjšinski zaščiti. Spomenica naglaša važnost zavoda za pravno 7-ašćto manišin z madžar>keffa stališča. Trianonska pogodba je spravila tri in pol milijotia madžarskega prebivalstva. to ie 42 odstotkov današnjega ste vila duš na Madžarskem. pod tuje sospo-darje. Ražen tega je bilo odcepljenih mnogo prebi va!ce\\ ki so bili nad 1000 let zćriženi z Madžarsko. Vse to bi bi- lo treba z revizijo mirovnih pogođb popraviti. — Žcneva. 17. aprila. Poljska spomenica r> manj'šinah in identične spomenice Male antante so bile danes iz-ročeiie tajništvu Društva narodov. 5 tem ie narastlo število spomenic, s ka-terimi se bo koncem aprila ražen do-sedanjih dokumentacij in nemškesa ter kanadskega predloga bavil poročeval-ski odbor. O objavi teh spomenic pred posvetovanjern v poročevalskem odboru ne more biti govora. Napetost med Perzijo in Rusijo Rusija se protivi vsakemu vmešavanju Perzije v afganske za-deve in grozi z oboroženo intervencijo — Pariz. 17. aprila. Po vesteh iz Carigrada j* soTjet^ki poManik v Teheranu *>po-roril penij>ko vlado, da »matr;i sovjetska Rusija v»ako vmešaTanje Verzije v Afrani->unu za nedopu>tno ter bo *■ konkreJnem primaru nporahjla t?» *recl-tva. da to pre- prefi. v diplomatskih kroji h *matrajra repa raci jsbih strokovnjakov se je raspravljalo o vprašanjtr. al: bo Nemčija lahVo vršila plačila. k; iili zahteva zavezni-^ki memoranđiTm. Dr. Sdiacht ie sporocil. !i-M note :?ćrpna pojasnila. Po te) se]; odbora «osvetovanj zadovoljstvo. da*i ne prikriva"o. da je treba prrerobiti šc ?rnntr)c težave. Dr. Schacht je v zvlz: z govori ner.-ške delegacije slede plačilne možnosti Nem-čijc obr.iLsbiJ za jurri š'«vilčni memorandum, da omo?oC: nadalicvanje raznrave. Pri tem lc povdar:!. da ne gro za novo vprašalno polo, terave^ samo za. sestavo vseh usovwov, ki jih je Nemftja dvi«nila i pro:i usotovitvam i a zaključkom zavezniš-kesa memoranduma. Dr. Schacht bo me-morandirm predloži! danes popo!dae. Memorandum obravnava celoku^ni sospodar-sk! položaj Nemčiic in z njim zvezane po-soje. Obenem vsebuje tud! točne števfke. Z neinške stran: pa se izrečno povdar'd. da tega memoranduma ni smatrati za nerški prctlloc:. Ameriška sodba o nemški križarki — Uashington, 17. ^pri'a. Ameriški Ticr. nsriiki nrnister :e fzjavil. da ie nemSka oklopna Arizarka »A* Cudež monariške tehnike. Z r^radbo te ladje so bili ovrženi vsi predpisi in dolo^be o pomorski razoro-žitvj. ker predstaviia rako moderno in moč-ro r»ro/;e, da prekaša \^ako i:inrri§ko kr> žarko. Nova nemška kriiarka pomenja pci-četek nove ćdbe v srradnii vojnih ladij. Stanovanjskl zakon definitivno sestavljen — Beograd. 17. aprila. \ii.>Iuik tuinistr-?tva za čocijaJno politiko 5. Hofmanović je po pooblastilu mini>tri ia ^xiblno jtolitlko izjavil novinarjem, da je stanovanjski ^akon definitivno !>**?tavijeu in bo dauos pnMlo-žen ministr^keaiu pre*I^edniku ter iiato vr-hovneit-u zakrnodajnemu svetu. Zakon bo 5e tokom tega tedna >atikrtjooiraii iu tukoj na to objavljen. -^ Ratifikanija pirotskih sporazuniGv — Soiija, 17. aprllj. Brlsarska brzojavna 22enc;ja d-riTisntira vest inozemskib 'i-stov 0 uspehu jugos'ovensko • bo!s;arske kr-nference v Pirotu ter povdaria. da ;c bi! nasprorno na *.cj k^nfcrenj; dasežen sporazum v većini vprašani, ki sr> se razprav-I?aTa, dočim se sen jutri v rSlužbenih Novinahr, dapn- opoMnr ;-a bo izian urad-ni komunik'"1 Bernard Shaw potuje v Albanijo — Tr?t. 17. aprila. Davi je do^pel sein-kaj znani ancle^ki književnik Bernard Sha^v. l'opoldiie bo nadaljeval potovan»^e v Albanijo, kjer namerava ostati delj ča?a v svrho prnučevanJR tirao5njih razm^r. Preiskava proti morilcu Lerincu Novi Sad, 16. aprila r. Po odredbi pre-iskovalnega sodnika je bil proglašen rad aretiranim Imro Lerincem. ki je umon'l Šo-ferja Steva^a Muatovića iz N'ovesa Sada, preiskovalni zapor. Pretekli teden je b:lo izATšeno drugo zaslisanje aretiranega Le-rinca. da bi se točno ugotovili vzroki, zaradi katerih je izvršii omenjeni um >r. Kakor st; doznava, ozadje tega umora še ni popolnoma razjašnjeno, ker monlec neprestano zatrjuje, da je umori! ^oferia samo zato, ker ie hotel priti do avtomobila, s katerim je namerava! odpeljati svojo za-ročenko ra morje. Zdi se. da je vse to fantazija oziroma pripovedka morilca, ker osebnost njegove zaročenke še ni usotov-Uena in je sam potek zločina v nasprotju z njegovimi izpovedbami. Gnvorice, da bi bi! Lerinc v kakrjnikoli zvezi z umorom Toni Schlegla. pa so neosnovane. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZV Devize: Ams:erdax 22.^C\ Berlin 1^.-185—13-515 (13.5^). Bt:d:rrrpešta 9.9?»5. Brus?:j 7.9<>74. Curili H»95.9. Ptmai 7.9*17 do S.0117 (7.9967). LonJon 276.^7. Ncwyork Sf\S2. Pariz 221.41—22^.41 <222.41). Pra--a Ifi^.07—ir-vS7 (U>S.A7). Trs: 29(5.95 do 2^.95 (297.95). Efekt;: Ce! >k^ 15-S den.. Ljubljanska Kreditna 123 den.. Pravediona S50 den.. Kredi:ni zavod 170 den.. Vevče 12^ dc:\., Ruše 2?ft—?f>0. Sravbr.a ^ den., §cš:r 105 den. ZAGREB>KA BOR ZA. Deviie: Arn^tprdani 2-.Si>. Berlin 13^3«, Budimpešti 9.0C-rf>. Milan *JO7.ff». Lf>u1on 27R.r.7. N'pvv-">rk 7ii\.S2. Parir -2J2.41. Vr^a 1X47, Curih 1O05.O. Efekfi: Vojna ikoda 427. INOZE.M5KKE BORZE. ( urih: Be^crađ 0.127.*». Dunč«i 7"2.r*. ?u-rl:mpt»;ta !*)'&. 15 -rliii 123-... Ln-uJ.-.i, C?.-*;-^ Newyork 51^-85, Pariz 20/29. Milan 27.10. Praga 15.38. Amerika bo še bolj omeii!a Driselievanje Hoovcrjcvi predlogi za kongres — Povišanc bodo tuđi uvozne carine — VVashington, 17. aprila. Predsed-nik HcM^ver ie v kratki spomenici za kongres tormutiral šte\ilne naloge, ki jih bo moral izvršiti kongres. Poles tar-mer>kc^a pomožnega /akona ie pred-M'dei predsednik Hoo\er omejeno z>i-šanje uvoznih carin ter spremembo pri-selieniške kvote. No\a ra/delitev kvot t>o stopila baje ze b 1. juniicm v \elja\u in omejila pri>elieni>ko kvoto za vve narode. Glede \pra>anja re\izije američkih uvoznih carin >\ari pred-ednik pred pre\isokimi carin^kimi /aporami. kar bi utegnilo >k"d<>\ati amcri>Uemu izvozu. Trocki gre na Norveško? Intervencija norveškega delavstva pri vladi - Prošnji bo bržkone ugodeno — Oslo, 17. aprila. Na pobudo berlinskega odbora za pomoč Trockc-mu ie posetila vceraj deputaciia delavskih or^anizacij min. predsednika ter prosila v imenu celokupnega delavstva. naj bi vlada dovoliJa Troc-kemu naselitv na Norveškem. ker je Nemčija odklonila zaprošeno do\o-Ijenje. Ministrski predsednik je deputaciji izjavil, da bo prošnjo predložit ministrskemu svetu, ki bo v prihodnjih dneh sklepal o tej zadevi. Po nje-govem mnenju ne bo zadržkov, će se Trocki obveze, da ne bo \ršil politične propagande. V tem primeru bi ga morala >eveda tuđi Norveška takoj izgnatt. Najvecje potnisko letalo na svetu Junkersovc tovarne bodo v kratkem dokončale najvecje pot nisko letalo — Prostora bo za 30 potnikov. — Frankiurt, 17. aprila. Tvornica Jun-kt-rsovih 'era! namerava v u.iJAra:šeni času prelzkusi:: nov tip vo:a^ke2u po:niške-ga letala *3S . Novo letalo bo mojlo nosili 30 potnikov ter bo doseglo 170 k-n brzine na uro. S:i\r.a kril znaša 44 m. nrhova plo-skev pa 29i) m-, \"išina "kr:l znaša 1-5H) m. \>i »tirje motorni s^> tako iw:riesicni, da *« moTcjo neprestano kcnitro'arau ter tuđi popravljati med vožnio. V gornjem dcJu trwj>a sa prostori za pomike, v spodnjem pa fldm-Jišče. Nov u !era1o bo na* ve-Čic t>otnifWo te« •;!o na sveta. Nevama epidemija koz v Londonu Doslej je obolelo že 127 oseb. — Strogi varnostni ukrefM na franeoski obali. __ London, 17. aprila. Kijub vsem ^ar- nrvstnim ukre^m se epidemija koz ?e v«»d. no liri. Doslej je bilo pnepetjanih v bolnice že 127 oseb. ki =o abalele na ko/ah. Epidemijo koz je povzraril narnik ^Tus:a-mac, ki je priepel iz Iudije. N'a krovu par-nika je obolelo najprvo nekaj p<:»tnikov iii par mož posadke. Sedaj se poja vi ja bolez^n v raznih delih mta. lako «ia je zelo tej^o prepržiti naJaljno lirjen1^. Fram"O>ka vi i- da je odredila najttrocje ukr*pe v vs^-h !w-kab in pooštrila zl&sti kontrolo nad parni-ki. ki prihajajo \i Anglij*. Angl^Ske oblasti te pritožujejo. Ja «o franeo^ki varno«tai ukrepi tako rieorozni, da ixa tem z*\o trp4 potniski promet med An^lijo m Frannjo. MacdonaM ;> zaradi tega *tavil dan<*t ▼ spodnji zbornici vpraianje na vlado z ia\#*~ vo, naj intervenira v Parizu, đn «♦» ti iU-«»-pi primerno omilijo. Nov mrzli val? Berlinska vremenska postaja napomluje nov mraz - V Nemciii že pada sneg Berlin, 17. aprila. Meteorologi napovedujefo nov val mraza in snega. To pot prihaja mraz iz Skandinavije, kjer je nastalo povsem zimsko vreme. Temperatura je po v^ej Švedski padLa pod ničlo in hud mraz je tekom vcerajšnjega dne objel ie se-verno obalo Nemčije in vzhodno Prusijo, kjer je zapadel nov sneg. Nogometna tekma s smrtnim izidom Golman je mesto po žogi udaril po glavi igralca in ga ubil — Praza, 17. aprila. Pri nedel.i>ki nogometni teknri med Praha II. ::i Soarto (Vino-hradi) :e doš.?o do smrtneja s!tića;^, k! te vzbudi: v Praši -rno^o sočustva. ker ni bi; T>c.«iled:ca kskesa pretrpa. *e;Tneč zjo!j slučaj. Pred \rati irra!cev Prahe je do^lo dn ob:ča;-ne 2rv:c ;" -■•-> ?e jroiTan 5ku$al odbili žoso s p_>ir- . . udaril t>o nakluN^ Praski nacrt za novo | razdelitev valovnih dolžin v radiu Prć$a. I\ aprili, d. Mcđnarodm rtiiio* k^nferenci v rragi je \ sob«to zaključila «vnje de'o Med pnsame/n* evrntvske dr^jve je ra/dclMi 157 pesebnih ir> 10 Vkup* nih va'o" ^ih dolž'n. ki so bi'c dodcljene ^os^merr.im radiofcKiskim flostaiiTn Plednje itevik* po« s-ebnih val^vr Rusift 3H, Francija 13», N*em» po slavi tcraJca Alctcundra ^adberga. kt se je takoj zzntći-. Siccr je Se vsul in ccJo izizl do kooca. po tekmi pa se je ner.„ioa:a ropet rjnidil na t'j ter so ca mora! nez--\ tsnieia prcpd;a:i v bolniiaico. kjer »• navedn ezz dne umri zarad* we*rcsa rnJ- čijm 12. Anglij* IO, Po'j»k« 7. C«iko*!oN a* ška 6, Italija 6, ?vic4 4. Rumunija X Mi« d/arsk- Z Bolganja 1 itd. ^tupne valo*« rc ćolirnt. ki jih lahko unoriblji već pm -taj hkrati *o: 45.V J46, 21% 2\7. 2K». 207, >Vv yH, 303 tn 3110 merrcn. Pravilnik o odvetniskih zbor-nicah Beograd, In. aprili č. Pravilnik o ndvf*» mikih rbomicth je že irdelan m So poju# trištijem objavljen Ekskurzija zagrebskih tehnikor ■^i slj&^'.eijev uarebike teimiSs« Uk~ * 4Mf*eiT0 eV^Irariijo r CeftrtfmrHto Stran 2 »SLOVENSKI NARO D« dflie 17. aprila 1929. Mev S 7 „Ali primanjkuie v Ljubljani stanovani"? Sttnlfa, kf fo je poslala Delavska zbornica ministrstrti za socijalno politiko. i I jubljaoa, 17. a-pri!a. DtUvifct zbornica je posla U vceraj mraistrstvu za socijalno POJi-Hko naslednjo studijo, ki fo v in-maoijo Javnosti v cekrti priobču-jemo: Mestni magistrat ljubljanski je pozval vse stranke, ki nimalo stanovani. da pri-sUse to mestnemu -nagistratn. Proglasilo se je 1588 strank. Med terrrt stranka-ni je bilo: deložifanih strani 83. strank v nehlg:-jem-čirih stranovanjih 25S, strartk brcz stanovani 110. strank v barakah 105, strank, ki »ttrnijeto v kleteh, skladiščih, đelavnicah m šupah 177, strank. k! imajo v Liubliani đrfo. v okolici pa stanovanje 108, strank, ki stanujeio v podnajemih 141. strank, ki stanujeio v predragih stanovantih 162, in atra-rk. katerfm je bilo stanovanie odpove-đa«o, 445. Po naScm rnneniu W zadostovali že ti podarki. w» ug^tovitev, da sttnovanfska kriza v Ljubljani še ni premazana. Vendar zgornii podatci iz lahko umljivlh raztofiov ne đajejo popolne slike o stano-vanjski krizi v Ljubljani. Na eni strani ie morda res. da je meć strankami. ki so se fu priiavile, marsik-do, ki ni brez stanova* n?a in mu vselitev v drugo stanovanje radi uga »i nujno potrebna. Na drugi strani pa Ko ropet res, da se mnogo sfcrank na ma-sristrat ni prijavilo, ker je vobfce znano, da ttanovani ni in da jih tuđi magistrat prosil-cem ne more d v predmestnih obtSnah 'kalkulacijo motilo. Ka^sna je potrei>a Po stanovan>tti za vsc ekonomsko ofomočje Liubliane? Pri ljubljanski ekspozituri Okrožnecn urada za za-varovanje delavcev ?e bilo zaposletiiii leta Ift26 19.285, Icla 1927 pa 20.731 delavcev. H-rirastek je znaSal 1456 oseb. Temu prirast-ku ustreza ;ninraialna cenitev prira^tka ro-»podarstev (21.5*%) z rneskotn .^15 js ?5n«J0 6500 5350 PoroOenih moSvih gla-vatjev rodbine :e bilo leta 1910 44963 150.27 M44 5405 Priča kovan prirastek v 25 letih — %3 + 9{*}3 ^356 — 55 Letni prirastek Je torej — 38 -r 35o -t- 14—2 \z reh Stevilk ic rarvidno. da nastajajo nova zospodinjstva predvsem v poklienih panojcah. ki se bavijo z industriio, obrtjo in trgovino, torej po mestih. 2e prvi pogled na razvoj naših mest kaže. d3 s-; koncentrira ta pri-ri-s:ck v !jublja-n*>ki oblasti v srlavnem baš v ekonomskem obno^ju Llubliane. To po-trJ'.ije rud: nr-ed\'oi'in gibanje prebivaNtva. Koliko stanovan} bi se moralo zgraditi Uporai>liajoO zgoraj navedene razloge, podaiamo za pomanjkanje stanovani v Liub-Iiani nas!edn?o cenitev: Zjrjditi bi se moralo od leta 1906 do 1910 584 stannvanj, od I. 1910 do 1928 pa 3534; skupa] 4118 stauovanl. Zsrajeno pa je bi!o po poTO^ilu mestnest ^.aghtrata v času od !eta 1906 do 1910 S-47 s*anov:inj. od 1. 1910 do 1928 1652 stanovati? Primankljai znaša 1619 stanovanj. To seveda pod r>020iem, da bi si ustanovit1 vsi tišti, ki bi v normalnih razmerali to sto-rili. lastna ogniiJća. Iz vseh teh rarlogov je naravno, da je ljubljanska ob«Čina posvečala stanovan^kt-mu vpiaSanju mnoco pažnje in da se ?e izreke! občinski svet tuđi sedai za podali-Janje stanovanjske zaš-čite. Svobodno go-spodarstrs'o ni nikjer na -nestu. kior sta m ponudba in povpraSevanje med seboj v očitnem rtesoslaslu. Seveda zatriuiejo interesiram' a rosi tuđi v Ljubljani, da stano-vaniske Krize v Lltibl^ani ni. Taka stalBča pa narekuje skrb za privatne Interese, ne pa skrb za javne interese. PoDOlita svoboda v raz.poiasaujein sfa-i'ovanj bi imela za posledico silen porast najemnine v starih hisah, izr?vanie ekonomsko 5ibxih \7, starih hiš. kar bi imelo za daljim posledico, da W stala morda stanovanja v noviTi hiSah prazna, ker bi ekonomsko šibki ne zino.^.1: naiemnin, ki so p<^trcb-ne za rentabilno gospodarstvo z tiovimi hišaTM. ekonomsko jač;i, ki bi te nuiermiinc zmosli. Da bi zavzeli rajše cenei^i prn*š*or v starih hišah. Ne homo trdrli. da se da ljubljanski pri-uier bre?: nadal'nesa uporablU za primer. no katerem ie pre^oiat: tuđi sianovaivisko krizo v drugih mestili Dorok orebivai^tva in sradbena delavnosr po voini nišo t>it! v vsch mest;h enaki. Vendar nas opravičuie deistvo. «Ja trdijo v Labilan! zainteresirani krogi. če tuđi je pooplnoma iasno. dd tc-rnu ni tako. da stanovaniske \rize v Ljubi:a-ni ni, k dotmievi, sanio praprot in steljo. Posestuica se izgo-varja. da je koni bolan in da zanl ninu krme. Precej nepreviduo je vozil te dni po Stritarjevi ulici hlapec Alojzij Z. Z vozom Je namreč podr! in po^ftodoval plinski "kan-delaber. Razbil ie svetiljko in žarnico tcr oskodoval plinarno zh okoli 300 Din. Nerođen doživljaj ie :mei dela\ ec Korle 7. Vica. V ponedeljek /večer se je vraća! domov r>roti Olincatn, pa ga ie ustavilo pet akade-nikov. s katerim; se je začtl prepirati. Kori je vseh pet pozva! na -»aufbifo« iu so se pošteno spopriieh. Med pretepom mu ;e postalo vročc -n je sukn.io obesil na bližnjo ograjo. Po bi-rki je presenećen opazi!, da mu ?c suknja, \\ ic bila vredna 700 Din, ukradena Kdo io je ukrade!, ni znano. - f IVtkufttn H2i]ii»inor \ policijskih **-porih. Marija G. j> stara znanka ljubljansko policfje, sodi^ča in tuđi — bolnice. DHati ^e ji namreč ne Hubi, raje pohajkuje in lovi moške. Baš 1p dni «o jo zopet prijeli. Marija se je namreč izprehajala po Tivoliju. K*io bi f>ač delal, kc je zuoaj tako prijetno. Io morala je v zapor. Davi se je pa naveli?ala iivljenja in v policijski!* raporih na «o^l&ču j© pila li/ol.JHni5nica j*> takoj pozvala \#\*-fonično ua pomoč rešiluo jjostajo, na kar «o obupanjeo prepeljali v bolnico. Marija ie ?i-c*r izpila prečoj lizola. toda zaenkrat ni no-bPDP nevaruosff za nj'^no življenje. Kako jp v zaporu pri*!a Ho li^oljt, ni inano. Tragedija orožnika in tovarniške delavke V Vriku se je zaatrupila delmvka Marija Koso, ker se H^bček na pnttšk matere ni hotel poroci ti z njo. — Izpolnil ji je zadnjo željo in se ustrelil Tovarui&ka delavka Marija K<»o *f bori v bolnici v V'r5kupaj. Fra» je dekle obiskoval na domu. Tako sta postala kmalu intimua in bila sfa prepričana, da bi za niu življenje ne imelo smisla, če bi bila točena. Pridi o božicu, ie piša! Drobnjak svojemu bratu Laio^u, ker se bom zaročil in brez tebe tega ne Diorem storiti. Pridi o božicu, je končalo pi«mo, kdjti re ne priđeš, -iobiš brzojavko u mojem sanionioru. Ko bom uir-tev, kupi uli venec in skrbi, da bi>m dostojno pokopao. O božitu brata ui bilo. Ali uaj se ubije na pragu »reče? Podnarednil; te je /.arjkMl i Marijo brez bratove vetlnosti in bre/ ma-t^rioega blagoslova. Drobnjak .ie o tiogvKiku obve?til svojo mater tor ?e tuhižil. da mu Io iuaM odpustila iu b]aso.>lovihi njegovo 7.\>-zo. Toda ni bilo tako. Kmalu je prižel cxij2o-vor. Mati je hla*iao i a strogo o{ »o/orila Ma rijo. da je Fran oioiuiK. Če ga od^love. mora postati navaden delavec ki ne bo uio^el prcživljati nje io sebe. Opozorila je Mario ie va dru:^e nevarsiosti, ki bi nastale, če bi se pororila. Najvecja vajini slabost p;i je. je končahi tuati. da >ta prepričana, da !rui! brez drugepa ne moreta živeli. To je bil prvi udarec za Urobujaka i u Marijo. Preiokala >ta uiaTvikatero noč in preruiSljevala. kaj storiti. ZafHkom t^eja nif1-sera je DrobniD iobil druso pi«mo ch1 n,a-terf. Mati mu jf» pikala, da >e pod nobenim pogojem ne s>nie ožetiiti z Mari.k>. ker je r*v-na in n^izobr;*ieii:i ler l>i bil z ujo ne^r*1-fen vse življenje, lesja piema si Fran ni upa! fr>ka/^ti svoji taro?enki. Mati je pisati. da ga ima rad;i in hore. da U» srevea. IN>J-narediiik je trnel v raz>1voj«lio?ti. Ali naj pozabi Marijo iu uboffa mater, ali luj i« ra n\(*ri materi \q živi ie nadalje % Mirijo? Pretekti pouedeljek sta se zaljubljenca sc-slala. Frau je ime] v žepu materino piimo. I okaiiil LTa je Mariji. Hojasneva! ji je, da je materino tnu^Dje prav za prav pravilno in da l»i njuu zakon ne bil sreevn. Marija je postala uervozna. Med raročencema je uastal prepir. Raz^la sta so sprta. To je bil njun prvi in zadnji prepir. Marija je prišla doniov v*a potrta. Prejokala e vso aoč. Zjutnj «e je potolažila. misJeč. fiobotal. Ko je pospravlj*Li p<*ite-ljo, ]v neaadorua nekaj tažvenketalo- I/, /.e-pa je padel zarorui prsUiu. ki jra je ijla Franu ua dan zarokf. \ takaii ji ga ja na nestanku v £ep ter ji s tem povedal. da je r-ied njima koin-ano. >Urija je odšl« napol v omotici na delo. '1 oda dtlati ni mogla. Pube^nila je ta tovar* ne. Ne morem več 2ivett, ue inurem preb**» leti, >i je ponavljala n«$tetokrat ia stopila v trgovino ter kupila jode. Usmrtila se bom, je zaključila, šla je domov. napisala poslovilno pi«mo in raztopilj »odo v voobe so so^edje Ćuli oliupne klice ni pomoč. NaSli je nezavestno. Za«fru» pila se je radi pod narednik a. %o rekle *o*e* de Soseda je pohitela \ vojašnico in po\ e' dala podnaredniku. kaj se je pripetilo. — Drobu jak je stop:! v Marijinr sobo v« hled mi tresne se po vsem telesu. Mariin vi i>d* peljal: \ bolnico. 'ravniki *o majali v <^U» vo. I*cxJnurednik ^e je ^ rnil v \ ojašr.ivo. Bil je fa dan \- službi. Toda ni mu dalo miru. Poslal ic vojaka \ bolnko. Ta se je vrnil in povedal. da se bon Marija s smrtjo. Hvala prijatelj, je rekel Drobnjak. Ijhko grc> To so bile orožniJcove zadnje besede. Nel je v hlcv in se ustrelil s karabinko. Bil je na uiestu mrtev. V njegovem ženu so nisJi listek. na katerega ie Mari ji napisala, preden je zav/iU »trup: Nisem mogla prebo* leti bolećine, ki si mi jo zadal, ko si mi \ rnil zaročni prstan. Zato -cm skienila iti v smrt. t'pam. du priđeš id menoj. Podnarednik jo ostal svoji ^aroCenki. t«>* varniški delavki. /vc*t in je i/polnil njeno zadnja željo. Sci je /a njo proNtovoljno v smrt. Čepelnik vlomil tuđi pri Golobu Priznanje drznega tatu, ki ie sprva simuliral blaznost. — Davi ga je policja iz ročila sodtsču. Ljubljana. 17. aprila. Kakor znano, je bil v poi'edeljek v opol-d,i(i5kih urah i^vr5en drzeti rop pri t\ rdki Ćuden v Pre5ei'uo\i ulici Ted\j 27-k-tni vlonuicc in U\U že večkr^t ka/iiovaiii tfnii) Cepeluik iz Trsu, i^ribtojcn v ^ent Vid nad LJubljatiOt je >topil k blagajni \n zače! i/: nje jeinati deiiar. 7. ugrabljenim plerjoui ;e hotel pobe^niti, ]>a ni ime! ^reče. Prijeli so y:a in £u od\edli na policijo. Čepelnik ie bil takoj p«j \ioim: zasiišjn, toda z barvo ni hotel na dan. Sitnuliral ic epilepsijo in začel ie bruliati tako, da ga ni bil omogoče ^aslisati. VĆerai je pa lopova ronovno zaslišal polcii.hki iiadzoruik :4osp. Ljubič, ki je vodil preiskavo. Čepelnik sprva sploh ni hotel govoriti, koreno ie pa povedal. idkdl je hotel vloniiti. V pouedeljek ie prišel pe; \t Sune/ič v 1 jubljano. Pottkal se je dopoidne po motu iu krenil končno na Vodnikov trg v nadi, da se mu posreči izprazntti komu žepe. Sreća mu ni bila mila in poparien je stopil v bližnio siostilno, kjer je pognal zadi^ih ..ri Din, ki jili je še iroel. V jostilni je zasnoval i.ačrt, kako W se dala izropati kaka dra^u-Ijarna. In re^ se j« odločil /a vlom. ki >e mu pa in iHJsrcCit. lJri /aslišcvanju iC priznat \ se podrobnosti, deial pa ic. da ie ho* te! ^anlo krasti in da je potegnil nož sele potem. ko ic opazil uraria Bazla. ki mu ie prišel riasproti. Policija je slutila, da je Čepelnik vlomil <». t. hi. tuđi pri Golobu \ Pre^ernovni ulici. Opis. ki sa j^ podala ra/iii«^alka časopi^o\ Veža Kljunova, ki je zasačila tatu v opul-danskih urah pri Oolobu, ue da bi >Iutila, da gre /.j. vlomika ,se je popolnoma uiemai n Cepelmkom. Fant je nekaj časa tajil. konč-no je pa priznal ,da je vlomil tuđi pri Go-tobu. Odprl je vrata i vitrihom. Pri Oolobu je odtiesel $00 Din. ki iih je v/el iz blagajne, 7 ks čokolade, več steklenic konjaka m mo^ki klobuk, ^koda, ki jo ie napravil. ie znašala okoli 2(**) Din. Po vlomu se je Čepelnik odpeljal i/ Ljubljane v Zagreb, kjer ^tr ic kiatil \eč dtn. Policijo sedaj zanima, kai ic poče! v Zagrebu. Denar ie sevedu ves zapravit. sla-Ščice je pojedel in ra^dai, konjak pa popi!. --■ Da\i je policija Ćepelnika izrociU sodiv-čit. Faitt. ki je bit /e o^em^rat ka^no\an, priđe pred poroto. Martin Brbek V zalo/bi -Luča je i/Sla pr\a kujica Povesti -Martin Brbek*. delo urednika :4O^p. Ivana Podržaja. \" dobi. ko boleha siasa družba na obeutnem pomanjkanju moćnih. samoniklih intelektov, ko ječi ronica pod knuto dvojne morale in koristolqvstva, ie Po-držajeva povest razveseljiv pojav .ker kaJe celesa tuoža. Vsi smo pod kožo rdeči, >amo priznati nočejo tega vsi. In če onim, ki no-čeio priznati, poves. da so tuđi Hudje / vse-mi napakami in slabostmi. ie kamera tu in ogorčenje ^e ute?ne izprcmeniti v kamenje v tei ali oni obliki. Zato mora delati pero pri nas tako čudovite krivulje, zato ima mi-sel pristričere peroti in ^ato je na> po?1ed \ <\ et tako plah. Rojimo *e \ šake sence samokritike, oči imamo, dedamo / njimi, pa ne vidimo, ker je po zakonili naše javne morale videti prepovedarto. Redki ^o nui, ki lodiio svoja pota in ki se ne zmeniio ^a liu-ronski krik in vik čuvarjev nedotakliive komodnosti v dekretirano strugo usmerjene misli. In med te redke izjeme spada avtor *.Martina Brbka <. Snov povestt je zaieta i/ življeriia i:aše-ua duhovno ^asužnieuesa Hudst^a i;i a\ tur posega globoko v tisto skrivnostno >nova-nie temnih «il, kier je konec zdra\e pameti in ^ačetek v verskem ftnati/tnu prekovanih zablod. Jezik mu teče gladko, ^log ie po-Ijudeu. domač .pristno nas, jur.aki povesti v svoii naivnosti, zaslepljenosti i u fanatizinu naravni, verietni. živi tako. kakor da tili vidimo v vsem nehanjti rred seboi. Eni simpatični in ob/alovania vredni, dnivii odvratni v svoji hinavščini in dvoličnosti. Košček življenja našesa ljudstva .kakr^no ie biln i;; bo, dokler se ne otresenu* strahu pred re>-nico in dokler ne nehamo sklepati kompro-niisov i:.ed resnično in lažno moralo. Podr-iajevu povest je kamenček, ki je padel v moCvirje ua>c kuiuer\ Ativno iirtzadnjiiškt niiselno.sti in se po^reznil na dno, ker je premailieii in ker ie padel ^am. Cc bi iih bilo pa več in večiih bi razgibali inočvirje in volnee bi i/sušilo blato. Martin Brbek* ie povest, ki hi je ne smela potresati uo-bciia knjižnica ua kmetih. kamor meri njena ost. Pa tuđi intelisteiicu jo b>> / užitkom čitala, v kulikor pri iiii re^nica ne kolje oči Repertoar Narodnega tfledalisč« v LiuKliani r>RA.MA Zače tek 20. Sreda. 17 aprila: »Pravkar i/Šio« Kcd B C.etrtck. 1S aprila: Zaprto. Petck, 1°. apriU; »DantouoTa tmrt« Red C. Schota, 20: »Krou s kredo« Gostuje £*. Vika Podmorska, prvakinja /ai»rcb.*ke drame. Irven. Nedelja. 2!. aprila: »Thcodor & ( omp.« lzv. OPERA Začetek ob pol y>. Sred^. 17 april*: »(»rrl I.ukiemhuriki«. iJu- -ruio u Hićić. Red A. retrtek. \š jprila: »Carobu.i pi^čil« D Petek. lf* aprila: /aprtn Sohota. 2*) aprila: »Pri treh m!adenwh« Liudska predstava p-ri znifanih cenah. \zw Nedelja. 21. aprila: »Bajadera-«. Gostuje jj- Iličič. Ljudska predstava pri /ni/anih ce» nah. I/v. Odličen go«r v ljubljanski drami V ^oboto 2T» t m. gostuje v Klahundcrvem •Krortu s kredom, ki bo dosegel s to pred* ^ta^•t) /e šc^tnajsto ponovitev v letosnji se-7»ni, članicu zaiireb^kviga j«ledatiš*:< fin Vi» ka Podmorska, v glavni vli^i Haitan^e. Ce* ne a to predstavo «>»taneio normalne. — Vstonnice so že v prudaji pri dnevni bi*« gajni. Ljubljanski đtmms pnpmtj* v teiiji .. Cirilt Debcvca dransti/icijo »ameu.te* ,.* ia Hvetovno znint^t rTjrri^rtovegt ro* rnana >-Bitkav* Dej?nj4* gajeto u ruiooja j'Onskc vojne, se vr^i delama w iapoo*kcm bojnetn priit^miču Nagas^kiju. delomt p-med bitko t oklopne« ttolpu japoatkt boi ne ladje. Dclo opisuj« ob napete« rtzplet ku ljubavne trarkrt»in^k in Levar. kULEDAE Daaea: Sreda. 17. aprila lOl'O; katoht-Miii: Rudolf: pravoslavni; 4 aprila. l»jmrdii». DANAŠNJE PMIED1TV1E. DranLa: Pravkar i^šlo. Up*ra: Grof Luksemburlki. Kino Matica: Neolenj«n aoprog. Kino Ideal: \>»eti i-vr£«k. Bđenij© v pravoilavnl ka^h nE2l'R\E LKkARNE. Uauf-: bahov^r, Kongr«*»ni trg; l*ur Sv. l>fra c^«ta. Ho^ovar. Sportnja »ilka Izreden lovski blagor Veni, da bo ta rnoj prbpcvck k »Be^edi ■ra.vih čitate!je\. pobudi! pri \ s^koinur, Ir je kedaj imel kak »pihaluik« v rokah, vel>. kansko 7ačuden.ie. morebUt ćelo zmaievanje / glavo, vsekako pa tuđi precejinio meni zavisti, tocU v>e to me nikakor ne motu d^ bi ne >poročU najSirii javnosti v e^ti o n*-ravnost izrednem, cudovitern lovskem bU-tru, ki ta je bil prošlo nedeljo deležen moj *ta rt. dobri prijatelj F. V. Imena ne povem. Ker vetn, da je moj prijatelj preveč *4Po*« len, da bi mosel sprejeruati \>c brezštevilne ^voje prijatelje in znance, ki bi mu hoteli osebno čestitati in pa — kolikor toliko ^e-bičnoNti je tuui v meni — biti deležei tue-sovega fovskesa blagrk, pretvorlencfi v okupio večerjo, h kateri seni za Cetrtek večer povabljen tuđi laz poleg 4o drugih po-vabljencev. Kuharica Ančka pri Sokolu, je ^koraj padla ^ oincdlcvico, ko ji je prijatelj Fran-tclj - v >vojcm ra^ebneni življenju je pot-nik neke znane ljubljanske veletvrdke m rrinaša s. >\ojili potovanj redno po cele kupe novih do\tipov in potezav*£in — v po-nedeljek razložil, kako težka nalosa jo caka /a cetrtkov večer. Majcla je zanj tri po-inoCnke. prvim dolenjskih ek^presom po dvij*et \ edcr najpribtncjšeta »sadovca«. Pa »lovski blagor»? — bo*te vpraSali. No. da! Pa naj vam povem. V nedeljo okoli ene popoldne ^crn \idel prijatelja Franceljna, ko sem se vo/il * tramvajem proti dolenjskemu kolodvoru, kako je v polnf lo\ ski opremi, % puSko v ro-ki, napetim« ocrni tn tre^oČo se bradkro >to-pal po Karloviki cesti. Videlo >e mu je. d* je /e na sledu. Dru&i >o sa videli pri Sv. Jakobu, potem na šentjakobskem mostu, Nekdo &a je ugleda! ćelo ic na Bregu, kako je za\ija v ono veliko voialno hiio, iitr >e prodaja obutcv najpristnej^ega Jomaće-^k i/delka ni stanuje nekje t^in ^la^ v >e-vkupni prijatelj >krem, ki ti nabaše ptica takt*, da misliš, da imaš žive^a pred seboj. Kaj in kako naj bi se zgodilo potem, m \ em, ker stvar ni zabeležena v kromki ne-Jeljvkili dojjodkov v zadnjem Ponede!jku« \ckaten rneniio, da so prijatelju Skrcmi. ostali Ie tneho\ i. meso pa da je d#bi!o ne ^amo noiie. teinveč ćelo tuđi kreljuti i u je udfrćalo v Francelnovo lovsko torbo, da N> \ četrtek paradiralo kot divji« pete Lm n«* *lo-\esno pojjrnjeni mi/u Druui pa praMjo, da je v okolici Smarja izgirulo tišti dan neka] starih domaćih peteliitov in kokoložimo k zaslužiierrsu počitku v svojih ie!odw>li. in prepuštamo dvorti. nejevero, /lobo in nevo§ČUivost vsem tistinu ki nas lH>do gledali od daleC. kako se borno gostili. franclju pa /opet ponovno in Ie enkrat \ »e na^e T)aii^kreTle1::e čestitke. Prihodnti^ Pa ne sedem ,teinveč ^tirinaist, d<* ONti?»e tuđi ;e kaj /a žolto zasist! FnainŠtirideseti fK»al»^€««c. Vesele epizode iz mehiške vojne Neki ,\jneričan piše v pariški reviji Europe Nouvelle*: Prispelt smo m nieluško mejo v El Pasa, ko ic bila bitka 2e končana in ko so upormki z.iseo prenui^al] vUdnih čet, nianeć da so /asedli mesto atio, ker sta se borili med seboj dve sovraini >kupirii \ladiit vojske. Mesto Juarcz je bilo po okupaciji popoinooia mirno. \*zneinirjalc so £a sanio mno2iwe američkih turbtov, ki $o prispeli \ incbto, da bi ^e niosru poSteno napiti. Bivši mehiški prezident C^Ue^ je prispel v mesto Juarez, da bi povelje-va! \ladiu vojski v odk)čilnern s.pop*4u 14 to nievto. Foda name^to da bi tbrti svoje čete na utrjeuem kraju, oddali«-nem 1- km oJ rncsU, je rarvrsti! svojo vojska ob obtnejni reki kakih 40 m od ameriške meje. Reka teče na teni kraju v obtiki črke V in usx>rniki nišo moili obstrelievatj vladne vojdee, ne da bi streljali na ameriško ozemlje. Bilo je jasno, da je hotel Calles s tem zaplesti v konflikt ameriško vojsko. Pavcljnik ameriskih čet je pa preprečil njesro\o nakano s tein, da je posetil poveljnika upornikov ir. Callesa ter iu prisilil, d^ sta prekoračila z večjim delom svojih čet nevtratni most in da so američke oblasti čete ob«h sovražnih taborov in-terairale. Stev. 87 »StOVENSKI NAROD« dne 17. w»lt 19;- Strta 3 Dnevne vesti. __li drtaroe »luib*. V vj»jo »kupiuo sta po mak njena administrativni uradnik gnitj-beoe direkcije v Ljubljani Pavle Luvrib in računaj uraduik direkcije driavnega ru«J-nika v Veleuju Ludovik šinkovee. — Odobreu* iuieujcx»k« praksa. Z tlt*-kretoni nunistra javnih del je pisuie na svojem atnfculatoriju v Kranju službo pogodbene?* zdravnika ta sploSno prakso z letno plaćo ■M.500 Din. 10^ odplačikvn in eventualno pripada.i oči ni i družinskitui dokiadami. Prošnje ie treba vložiti do U. maja. Isti urad raspisuje na svojem ambulatori'iu v tobaćni tovarni v Ljubljani službo poseodbenesa »dravaika za splosno pr-kso z letno pUčo 34.000 Din. Prosnie je treba vložiti do 11 rrra i a. — Rivalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. CM 1. do 7. t. m. 50 bili v l'ub'ian-.«ki oblasti 3 sJuČaji svinjske rdečice. 2 me-liučastega izpušCaja, po 1 šuštovca. sarij, svinjske fcuge ;n čebe!ne kuse. — Velika ruska loterija. Kakor smo Že porofiali, priredi uprava uieđinienih ruskih oficirskih udruženi v kraljevini SHS veliko u'obrodelno loterijo v prid Rusov vojakov — zrtev svetovne vojne, med kateri-ni je mnogo težfco bolnih in nepreskrblieniSi. Ni. VeT. kralj je darovaj zi IoteriV) dregoceno broSo, okraseno z dijamanti in safiri. Po!cg tesa dragocenega dobitka r>o še 20«.m'» do-bitkov in premija v skupni vrednosri o*10.or»o Din. Med večjinij đobatki ie h-iša na K"metili, av to, motorni ćoln itd. Prvo žre-banje se bo vršilo nepreklicuo 10. maja, druito pa 10. ncn embrj, obe pod kontrolo đržavrrh organov. Srečka stane sitim io Pin velja brez vsakesa doplaci!a za obe /refranjf. Opozariarno našn iavnrst na to dobrodelno loterijo tem boji, ker je njen namen podp^rati one, ki so žrtvovah svoie rdriivje in b!a5Ostan»e za osvoboditev *>\q-vanskili na rodov — Rrnrganizafija ^Jadran*kJake Straža?: rrodatkp o statističtiem in ftnaiKoem polo-ia.Mj. N"a jvodk'uii t»«h |»odu\kov *e bo izvršila na prihodniem konirr^su reorpan izići ja in določil nov program dela ^Jadranske Straže . V se^tavni «1^1 udruženja ne bodo -«prijeti oni kraj^vni odbori iu poverjeaiki, k> o svojem ilelu nišo obvesfili prktojnih odborov. — Odaja /akupov kolodvorskih resta-vracii. Pri direkc m državnih, železuiv v Sa-raievu se bodo vršile ofertalne licitacije glede oddaje zakupov kolodvorskih resta-vracij in sicer dm 13. maja selede odda-f rtstavraciie na postaji Bos. Brod, dne 15. maja slede oddaie restavracije na postati Konjic, dne 17. maia pn irlede oddaje re-sraivraciie na postaif Uurn. Predmetni potaji so na vrpojirled v pisarni Zbornice za trsovi no. obrt mi industrijo v Litiblian:. — Umetniška Matica. Vodsr\o U. M. i^ sklenilo na svoj: zadnji seji. da razširi že !etos svoj delovni program. Polez dveh slik. ki jin je U. M. obljubila svojim članom 7a 1 19?9 in od katerih bo ena originahia. — bo izdala za svo.'e ć!ane še eno knjigo. Knjiga bo monografija :iašeza priznanega mojstra k'parja Ti ne Kosa. Knjiga bo sija'tio opremljena. PoTe? teksta bo vsebovalo to delo dvajset cetetranskili posnetkov njegovih lia.fboljiih dcl. Troje umetniških del veKke :u trajne \rednosti dobe ćlani UmctniSkc Matice za malenkostno letnino 34 Din! Liuhftelji naše l^pe iimetno^t!: Priglasite se !ukoj za ć'ane! Zadastuie, da nagnan rte t>olnit-*'*k v ?ikonu o 6-4r'^ monopo-Inem ooso::-la kraljevine SHS v zneskr 21 milijoncv c'otarhv hi fid^op1! pravice nrođnjati v2:-?a!;ce 7 dne 22. novembra 1928. rakon 0 pr>biianjL /lorab v s'užlTeniij dotžn'>stih, /::-k®n o pobiranju taks ;n odSkođnin za pre-ffTed parnili Votiov. ii-ređbo o izT>remembah in dopnlnitvah odredb zakona o orožniŠU fr oro?ntfkem ix>kr#tuinskem fondu z dne 18. fd>niar'';i !<>>> in pravilnik 0 prevedi posloA'ania centralnih in oblastn* Narodni!, gledališć. — Javna tabvala v počaš£«nje spomioa blagopokojuesra šolskega ravnatelja g. Ferdinanda Karlingerja so Ja rova li preostali ^>bi je pa ^tanoval nfki jKxiaa;iemiiik. ki usodne uoči ni bll «Jom:i. Čeuski sta Sli spat okoli 10. ure in uhla cp^z.ili, da tli na h^lulk'i v ž^lczni pot-vJi c^ljc. ki jo Shilo okoli -trup* ni . Ženski >ta pustili vrata sobe ^e oiprta. da bi bilo v sobi već zraka. Plin jp m\o npino-teno uhajal ? hodnika v sobo Ob«^ *ta hitro zaspali, ker *t3 delali ve« dan. V polsuu ^t^ čutili, iia ju nekaj duši. toda bili *ta ž-j nn-jol oeszavestni. ^*taro hisuico so naMi /ju!raj uključeno v postelji, ki je bila vsa rdzmeta-na. Druga |X)«teHa j»? bila vsa razinetaua in prazna, kajti Baumanova je padbi « po«t-*lje na tla, ko ge je ponori prenietavala, 2ut*<% iiit jo n*»k;jj dusi. \esretV> &io odkrili zjutnj. ko je prišel domov poduaje.mnik. Ta je ta-koj zaduhal strupeni plin in je posjlccial v sobo hiSnice. Ilišuit-a je lofala noža vest n;i na r>o>te)ji. RaumanovM na tloh. Podnai>ra-nik je alarmiral sosede in pokliral resthii vor, ki je ženski oiipelja.1 v bolnim. SUtre Cvetkovićeve najbrž ne bo mogooe resiti. Obe r-ta Je voduo v nezavesti in ju ui bilo mogmre zasli.-ati. zato >e ne ve, ali pre za »iimomorilni poskus aU za nesrećo. Govori ee, da so posodo z ogljeni pozabili v Id-ti iidarji, ki so popravljali vodovod. Policija je uvedla preiskavo. —- Izknpavanje ^tariu v >rT«rni Dalmaciji. 1^ Splita porocajo, da začuo Lmala iz-kojKivati starine v raanib krajib sev.^rne Dalmacija. T^knpavauje se bo vršilo pod okriljem umz*?jskega društva v K-ninu. V Bribiru so zakopani spomeniki ir najsiarej-5ih riredz^rodoviniikib fa^ov do ilirske kulture ter i& dobe riuu»kib i-esarjev iu hrvatskih vladarjev. Na Bribiru upajo i^kof»ati spomenike knožovske dinastije £ubićev, Ui so bili goapodarji Bribira. LTpajo tuđi, «Ta bodo odkrili veliko baziliko z atrijem, v ka-terem sta pokopana Mladen II. &ubić in njo-trova žen.T Jelena, sestra car;a Dušana, l'ri izl^opavanju hn sodeloval tu-ii arheolr^ki mu-zoj v Splitu. _ štirje veliki ilouii t eni noti. lekom včerajSnj'.' noći je sarajevska polidja l»elr,-ž.Ia kar štiri velike vlonie. NVziiani vlomil-•'i so uaiprvo vlomili v trgovino Jadran ka poročajo, da je predv^erajšnjim prišla v Osijek z vlakom neznana mlada ženska in uajela sobo v hotelu Kaptol. Ko je vstopila v sobo, se je zaklenila in ;e ci bil« več na spregled. To «e je rdelo ruui-ljivo sobarici, ki je obvestila §eta policije. Ta je odredil. da so sobo « silo odprli. Ne-zdiauko so naŠJi nozave^tno v po&telji. Kraj nje je ležala dooa veronala, izpod odeje je pa inolel velik kuhinjfiki uož> Dekle je za-v/JJo veliko dozo sirupa iu ±e je botelo nato še zabosti. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Pri njej go uašli sajno 250 Din in tepno zrcalo. Identitete ne«roč-nice še nišo ngotovili. — Snui dreh s^Mer v suegu. U Vrljike javljajo Sele s«daj o težki nesreći, ki se je pripetila pozimi v Kijevu. Sestri Anira in Mara Jurić sta Mi v planino. Hodili eta dve uri, nenadoma je pa začelo snežiti iu deklici 5ta se vrnili, toda poti ništa vcc uaSli. Za-inau ?ta iskali pol proti domu ter blodili po planini. Starši so ju iskali, toda zarnan. Končno >o ju va5?ani nn5T? v neki dupli ni zmrznjoni. — Bik ga ju nabmlel. Xa c^»ti med \ i-škovi in T> jako vi pri Osijeku »e je vceraj pripetila tožka nesreća. Trgovec z iivino Anton Steiuer iz Viškovcev je gnal bika v DJakovo. Pred Djakovim ?e je bik splašil in napadel trgovca, ga podrl na tla ter mu zasadil roge v trebuh. Miinoidofi w> našli Steinerja težko ranjenega na cesti in so ga odpeljali v bolnico. Pobesnelepra bik* no orožniki ustrelili. — M#d prij*tplticami: »Svetujem Vam draga goepa. da vzamete za pranje perila SCHICHTO^' RADION-. Poglejte daaalnji — Fotoaparate kupite najboljSe pri FR. P. ZAJEC. optik, Ljubljana, Star! ti* 9. !z Ljubljane —Ij OpestriU SaklM^m. Dane« zvečvr ob pol 3f). uri bo igral ^abov?ki monter Va>ja Pire iz Maribora v kavarai Zvezda »iiuulUii-ko. Ker je lh* mladi nK»j>ter priman kot igralec izrednih apo?obno*ti xia*ti v hitrem pregledu r*artije in eksaktni izvedbi kouč-uice, je pričakovati dane« v Ljubljau»kem iabovskem klubu lepo in uiitkapoloa prire-ditev. Udeleienci uaj prineso po možn«^«ti ^ahovnu'e 3 seboj. —Ij Društv« ia otruško var^tv« iu uila-dio«ko *krb v «»dn^ui »kraju Ljubljao« iaz-glasni, iia i*e vr>i redni lotošnji oboui zbor dne 2tj aprila 1929 ob 18. uri v &odni dvorani justitiie palače, sobua Stev. 16 s temle daevnim ^poredom: 1. Porocilo odlx>ra in računskih preglddaikov, 1. ^"olitev dveh računskih preglednikov, 3. volitev odbora za prihodnjo triletno funkcijsko dobo. in 4. slu-čajcoAti. Ako ta druitveni zbor ne bi bil sklepBen ob dolo^eni uri. se vrši pol ure potneje oWni ibor. ki je sklepčen ob v>a-kena Atevilu navw>Čih dru»tvenikov. Odbor. — Ij ljubljanski $*kel n«ina.nja. da priredi dne 26. majoika na lernem telovadi.-ihi pocl Tivolijeni »vojo javno telovadbo; dne *j. junija pa društveni i^Iet na Vransko »poj-en l telovadnini naštopoin. in sio-^r ?e odpetjejo »'lani-kole^arji v kroju v >oboto 1. junija o^ 3. popoldne \l Ljubljane, Članstvo 1 avtouio-bili pa v nedelio ob 7. zjutraj. Zbirali^če pred Narodnim domom. Zdravo! Odbor. IVI'n — Ij ali mure Liga narodov pre|>r»n*»tkov prM.-fav-I;ajtx*iu Zeuevo. Ligui sedež. p^snotk" Li-uinih za^edauj v Parizu ia 2*»nevi. snimke i/ niOko-;rrškerti k<>n-tiiktu. Dane« je Liga narodov že tako tfo~ I oko prodrla v svet s svojimi idejaaii in s čvo.jim aktivnim u«Jej*!vovan»em. da mora Uiti sleherni inteligeut o njoj natančn^Je informiran. Zato naj uihč« ne zamudi pieJa-vanja, ki bo tem boli zanimivo, k«»r nam bo prodavateli, ki je bil pozvan ua Ligina za-š^'dauja znal mnogo zanimivega povedati iz niejiovpiza Studija 0 Liginem delovajiju. — Bdeoije v pravoslavnoj kapeli. Da-n^s u sredu u 6. sat: na veier prvo hdenijc. Bdenija Ce se održavati svakom sredora i petkom u isto doba sve do velike srede. —li Ga. PaTla Lovšeiora priredi v sredo, 8. maja 19J9 koucert nujpopularne^ih ,ime-riskih koncertnih p^'s^i- ^a programu (>odo poleg uuietnih, tuđi za morska, indijanske in inehikauske narodne pesmL Koncert se vrši v Ljubljani v dvorani Filharnioui^ne družbe. —Ij Spore«! komornoga koncerta, katere^a priredi godalui kvartet Zika (oba brata Zi-ka, Berg-er in <*.'eruy) v ponedeljek, dne 22. t. ni. ob *20. uri v dvorani Filharmoničar družbe, 1. Vaclav Pichl: Go«ialni kvartet v d-duru. 2- Dr. Jofcip Maodič: Gotlalni kvartet in 3 Dr. Antonin Dvorak: Godalni kvartet v <-đuru. PredprorUja vstopnir v Maleni knjigarni. —Ij Nafel se w sastavni 1 istek Mesme zastavijalnice glascč na Din 1«VW>. Pojasnila \" upravi našega Hsta. — Ij Pisarna drnib« >r. CinU iu M«t»Ua i Ljubljani se j* prr>elila v Betliovnovo uliro Mfv. "_». [*ritlicje. 240-1» Iz Celja — c Pritožbeni rok pr«kih hišic, © katero bi se pri pomoglo tu-ii družim reflektantom in «i-ivr takim, ki nišo zavarovani pri OUZD. do laj-tnih stanovanfekih hišic. V ta namen nnj najame mestna občina pnd naju2odne.f5iini pr.goji posojtto v znesku "50.00n t>in. i'roti temu sklepu so dopustne pritožbe na mariborski oblastiii odbor do *24. aprila t. 1. in s i cer ;iu je vložiti v mestnem vJoziSou. —c Dve poroki. V soboto sta se poročila v Celju g. Anton Hren, uradnik Sehuckert-tovarue na Dunaju in gdč. Tont-ka Mirnikova z Babnega pri Olju, ki je bila uslužbena v pi?arni odvetnika g. dr. KarlovSka celih 14 let. V nedeljo pa se je poroftl v Zagi-ebu celjski rojak g. Stanko Pećnik, knjigmcMija tvrdke Dracb d. d. v Zagrebu in brat tna-nega feljskega novinarja 1 ?df. Tvko Catori-6evo iz Zagreba. Časti tamo! —c OI)?ko fledališko publiko opozarjama na noeojšnjo predstavo marihorskiva N'arodnega gledalitfa v Olju, na krafno Shakespearjevo Ijuberea^ko tragedijo >Ro-meo in Juli ja <. Začetek ob 20. uri, v glavnih vlogah p- Ja ako Rakuša in gd^. Elvira Ki aJjeva. Vstopnire v pr«dproda|i v knjigar-ni Gori«?ar (St Le«kovS**k. zvefer r« pri cte-dališki blagajni. —c NajdeoM lutnira. Mariti Bobek, *ta-nujoča na Kralja Petra renti je naiija 14. t. m. na hi^nem stopnji&Hi moSko usnjato ligt-nico, v ka tori a* je nahajalo ražen liftin in fotografi] tuđi 190 Din denarja. -—c Sredi ee»t«t j« ©bltBŠal predvčeraj^-ujim popoldne do popolne ooemoglosti pijani po^e^tnik Franc« O. us Savinjske doline. Na o pozo rilo paaantov ga je policija z veliko težavo spravila v luknjo, kjer j«» nade lani rnožakar prenočil. Pri tlabo»ti je naravna *Franz-Josefova« grenčica prijetno ućiakujoče doma&e zdra-vilo, ki znatno zmanjšujc te 1*5ne nadloge. ker se iz kaže 2e v malih količina h koristno. V dopisib hvalijo zdravniki za ženske so-glasno prav milo učlnkujoč načiu »Franz-Josefove« vode, ki Je zlasti pnkladeo za nežno rast ženskega telesa. Dobi se v vseh lekarnah, droceriiah in spec. trgovinah. O lilekarice! — Ko]\l : daje ta krava na teden? — Okoli '>' t.trov. — A kođ ko sa prodaste? — 80—100 Htrov, kak^or je pač po-vwa£evafltie. Moje stanovanje se kar blešči od snage/' pravi mlada gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tuđi stop-nice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro/* Varu/e perilo ! Temperatura na zvezdah Zvezde, ki jili vidimo \ jasnih no-ceh, nišo niO drugega. nego zelo odda-Ijen^ soliica. p.?dobna našemu solneu. Ker 'e razdalja med zemljo in zvezda-mi ogromna, jih \idinio v ohliki svetlih točk. V resnici so pa zvezde ogromne zareče oble. na katenli neprestano na-stajajo poreci plini. Zvezdoslovcem se je že posrećilo izmeriti temperaturo na površini nebesnih tcie^. Najbolj vroče je na zvezdah i>vetle belc bane, na ka-terih doseže temperaturi nad inj. Mani vroce so zvezde žolte barve, nicd katere -spada tuđi naše solnce. Njihova povrsira neprestano iz-žareva in temperatura znaša samo okroc: 6000 stopini. To >o zvezde. ki se že ohla.iajo. Najnižja temperatura je na zvezdah rdečkaste barve. ua katerih doseže temperaturu J000 otopini, tarej približno toliko, kakor v visokih pečeh. Te zvezde neprestano menjajo svojo svet-lohx) in spo-niin.iajo na plamen iK>jema-joče petroleikt. Največja delniška družba sveta -American Telegraph and Felepho-ne Company«:, ki ima svoj se dež v Newyorku, je zvišala nedavno svoj kapital od poldruge na dve milijardi do-larjev in je največja delniška družba sveta. Da bo razumljivo, kako ogromen je kapital te družbe, moramo omeniti, da železnice. pošta, brzojav in telefon v Zedinjenih državah nišo v drža\iilh, marveč v privatnih rokah in da so samo deloma pod formalnim nadzorstvom države. Leta 1876, ko je razstavil na s\petovni razstavi v Filadelfiji prof. Gra-ham Bell telefon kot svoj izum, ie bilo v Zedinjenih državah v prometu sele 31.000 telefonskih aparatov. Leta 1910 jih je bilo že 5,900.000. leta 1927 pa v 70.000 mestih in vaseh 18,400.000, kar pomeni, da je rmela Amerika že pred-Ianskim skoro dve tretjini vseh telefonskih aparatov sveta. Poleg tega je v ro&ah omenjene del-niške družbe izdelovanje telefonskih in radioaparatov, kakor tuđi vsega tele-fonskegra materiiala. Družba 5.ku$a pri-tegmit? naše tuđi mednarodno telefrtjn-sko in brzoiavno onirežje. S svojim kapitalom je uđeleže^a pri izdelavi telefonskih apjratov iji potreh^Čin v Fran-ciji. Ajisrliji- Italiji, NTeničiji, Kanadi. Spaniji. Japooski. Kitajski, Braziliji. ChiJe. Argentini, ['rusvaju in drugih latinskih državah Amerike. V Chile ima koncesijo na radiohrzojav. poleg: te^a pa 7 kablov, ki vežejo Ameriko z Kvro-po. Čisti dobiček teca trusta je znaša! 1. 1936 117 milijonov, predlanskvn 1^9, lani pa 143 milijonov dolarjev. Dobiček đrulfee bo pa v prihodnjih letih ne^Jvom-no še večji. kaj ti zdaj je na svetu okoli .30 milijonov telefonskih aparatov in od teh je približno 20 milijonov pod kontrolo omeniene družbe. Iz papeževe države Izredna upravna komisija papeževe države je sklenila izdati poštiie znamke dveh vrst. r!ne bodo Krajevne^a značaja in bodo spominjale na zgodovinski dogodek pomirjenja med \'atikanom ni i talijansko državo. Druge zjiamke hrv do mednarodnega značaja za k ore spo n-denco z inozemstvom in bodo izdeJano Sele, ko bo Vatikan spreict v mednarodno poštno umjo. Poleg avtoniobilskega parka dobi papeževa država tuđi manjše leta 1 sko pristanišne. Skupina milanskih industn-jalcev je sklenila podariti papežu leta-lo, ki poleti iz Milana naravno*»t na Ic-tališce papeževe države I prava nove države studira tuđi osnutek nove vatikanske banke, ki pa naj bi omejila kredit in finiančne operacije samo na vatikanske državljane in državno upravo. Naj boi bo pa nova banka samo podružnica kake večje italijanske banke. V kratkem bo otvorjen v papežev državi poseben zavod, ki bo podpiral akcijo ruskih emigrantov spioh in ureditev od-rošajev med kurijo in ruskim katoličanstvom. Zavod se bo rmeno"«1 Rtossi-cum. Odprto pismo uredništvu Vremena" Cenjcni 2. irrednik! \ sJkAzr seni tnla \lrfbta&Hv4 aAj>rv na oddih. d« se popravim za bodoče ddo, ne pa da se zalitifc-Ijam svkor grnka. Zaradi tega ne potrebnijem nikakih senracij, zlasd pa ne senzacH, kl gredo preko Tieja dopustnega. Čudim %c prosto*ti, ki si io Jemlie 2 Ambroz. ddhod avtomnSb«-lov itd. ic rwosta irupost. Da končani. 2*1 mt >e, da se te edmi g. O ArrAroi »matral ia naJt>am*tneH^ta "4 vsch tukajinjih novtnaricv in da i« »ege! w tako nehvuležnem po«lir Na?*! iavr>o.«t. «• treha servirati imntoo o inoieia d«tv m iTfOti ose*i, ne pa glupih rr"niilt>o*hi. PrHiti-te Z- tiredn'k izraie Hd. ___________________________IU RIm. MED ZAKONCI. Žena: NocoJ se ml Je sanjalo, đa s#w se potapljala. Mož: 2ai vidim, da se tvoje sanje nišo irpolnfle. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dhc 17. ar*la 1939. Mev ^ tAugust oBlanche: *^ SVa valovih strasti Mož se je pokilonil kakor kaca boa, Kajti sanjal je o Luidoru. — Da si offleda gospoda, kako kr-mkno zveri? — je dopokiil njeno vpra-Šarvje. — Nikakor ne, madame. Do rreh manjka še pol ure. — Tem bo$e, — je dejala dani a. — Sicer pa vidim, da so kletke prazne. — Pred tretjo uro nikoli ne odipi-ram vrat med klctkami, — je odgovori1 in se ozrl na vrata galerije, kakor da prlčaku'je še več gostov, karti njegove sanje o zlatu ni'so mogle do-ceia zatreti brepenenia po srebru in medi — Ah, kako zanimivo bo gledati dv.ie zveri, ko planejo na svojo pičlo hrano! — je zatrjeval čuvaj prijazno, kajti iz izkiišnje je vedel, da so odlične dame vedno posebno hvaležne, onim ki imajo usmiljervie in dobro srce za uboge zveri. — Ali bi si ne hotela gospoda ogledati, kako dajem z.'erem hrano v kletke? — Ah, ševe da. - Izvolite m; slediti. Čuvaj se je pri bliža 1 vratom galerije, da začne pri najbfcžjfti kletkah. Ko je pa odipiral vrata, se je nehate ozifl, da vidi, Če je na potu v galerijo 5e kaj fran-kov ali su. Ker pa n\ bilo nikogar. je vzdilm'l, zaprl vrata in stopil k prvi kletki. Ta čas se je ozdrala Iepa dama okrofc in injen pogled se je ustavi! na obeh gospodin, ki sta stala v galeriji in čakala. kdaj začno krmiti zveri. Armanci Cambon je b:l najbližie, kajti Beli Medved je stal nepretmiično pri levji kl-efki. ki je bila nekoliko odda-Tjena. Bilo je toref naravno, da je posta 1 Armand editii predmet velikih temnih oči. kajti Čuva ja zveri s-o se bile že dovoH nagledale. Armand Ca.nrbon. ki se je tako srloboko priklanjal pred nežnimi. mo-đrimi o5mi na tr^rti Basrt:lle, je brez vsake zadrege kl juho val osraiu teh veliik.ih Crnih oči, dasi so ga đofeo in zapetjivo gledale, Bil bi pa zelo r>o-nos€>n, če bi se bil mogel za te oči boriti s kaJk'im tetaieccm, na pr. z le-vom ali trsrrom, da ne govorimo o Be-lem Medvedu. ki pa i tak ni bil posebno nevaren. Kako dolgo bi RinahJov ščit kliu-boval Anmidrnim ocem, je bilo težko reci, kajti tišti h:

jih bližnjih še n$coli ni preizkusil na človeku teh dveh vrli«. Svojo moč nad levorn in fgroin. ki sta s^'cer n-eu'krotljiva, je pripijsoval svoji flegmi in obzirnosti v obČevanju z njima. Nikoli ne stopi v njuno klet-ko. ć~ b\ ju motil, če f *- •//•■■-»■ria in hočeta imeti nočni mir. Nikoli ne iz-trga kruha ali bolje rečeno mesa :z o!;unih žrel, če sta lačna in hočeta jesti. Tako ravnajo samo mogočni tega sveta z revezL Čuvaj je končal svoje predavanje z gidljivo tirado o tem, kako se mora o-dreka'ti vsem čaroni domačega ogmtjiiča, da se more z d?ušo ^ tele-som posvetiti svoji*m liju'blj^ncem v Jardai des Platites. S tem je seveda potisndena v strati vsaka skrb za bo-doenost njegove rodfbine :n caka ga zelo težka starost čc se ne najdejo plemeniti Hjudje, ki bi priključili iju-bezni do prirodoznanssrva primerno radodarnost napram onim, ki So Posvetili vse svoje življenje temu \až-neirm problemu. Amerika odkrita 20 let pred Kolumbom Zanimiva razprava danskega učenjaka Larsena. — Ameriko je odkrila dansko-portugalska ekspedicija pod vodstvom dveh nemških pustolovcev. Danski učenjak Sofus Larsen, ki se je svoj čas zelo zauimal za zgodovino otoka Islanda, dokazuje v svoji najno-vejsi, zelo obsežni razpravi, da sta stopila rta ameriška tla dva nemška pomorska pustolovca že 20 let pred Kolumbom. Prof. Larsen ornenja, da ne gre tu za domnevo, kakršnih je bilo že več, marveč za znastveno dokazano istino. Točno dokazano dejstvo, da je mešana dansko - portugalska ekspedicija iskala na severu morsko pot proti vzhodni Indiji in Kitajski, je bilo znanosti znano že davno, samo da o tej ekspediciji nišo bile znane še nekatere podrobnosti. Končno je pa obvelialo na-ziranje, da je odkril Ameriko Kolumb. Zdaj navaja Larsen dokaz, da so se vsi raziskovalci v tem pogledu zmotili pri računantiu Časovne razlike približno za 20 let. Za svetovno zgodovino pomenibna epizoda, v kateri sta nastopala d\a nemška pustolovca in morska razbojnika, se je dogodila v 15. stoletjti. Otok Island je bil takrat pod vlado danske-ga kralja Kristiana I., ki je vladal od leta 1448 do 14S1. Ta vladar je baje želei, da bi Danska obnovila svoje aspiracije na Grenlandijo in sicer iz gospodarsko - iinančnih \idikov. V tem Času je pa iskal portugalski kralj Altonz V. novo morsko pot v vzhodno Indijo in sicer ne dolge okrog Afrike, marveč krajšo okrog severozapadnega dela zemlje do Azije, ki je bila že davno znana. Arktično morje, krajine in otoki sploh še nišo bili znani, šc manj seveda raziskani. Da bi se mogla ekspedicija napotiti v tej smeri po morju, je bila potrebna pomoć danskega kralja, ki je bil gospodar nad Severnim morjera. Pogajanja so se vlekla dolgo i» posie-dica je bila omenjena mešana ekspedicija. Ta čas je pa prišlo med Dansko in Anglijo do konflikta. AngleŠki ribiči so hodili v islandske vode na lov in se nišo zmenili za dovoljenje danskih oblasti. Na vse pritožbe in proteste dan-ike vlade je Anglija trdovratr.o mol-čala. Sčasoma je postala napetost med oberna državama tako velika, da so se čutili Angleži na Islandu in na morju okrog otoka kakor doma. Plenili so po obali in zahtevali od prebivalstva ćelo davke, kakor da bi bil otok njihova last. Tedaj je nekaj morskih pustolovcev na lastno pest organiziralo napad na an-gleške trgovske ladje in prebivalci Islanda so jih podpirali tuđi gmotno. Ko so angleški momarji leta 1467 umorili danskega guvernerja klanda, je spre-jel danski kralj Kristian morske pusto-lovce v svojo službo in jim dobavljal orožje. Pirate sta vodila dva Nemca Ditrich Pining in Hans Porthurst. Ko so pa bila pogajanja s Portugalsko ugodno zaključena, je poveril danski kralj vodstso ekspedicije tema dvema junakoma. Ekspedicija, obstoječa iz dveh ladii, je imela polc^ inešarxjga niošt\a še danskega krmarja, od portugalske strani se je pa udeležil oče zna-nega raziskovalca Joao Vaz Cortereal. Qba Nemca sta postala danska admirala in bila sta vrhovna poveljnika ekspedicije. Spomladi leta 1472 je odplula ekspedicija od islandske obale na širno morje. Po burni vožnji je pristala pri grenlandski obali, kjer ni našla nobenih sledov o danski koloniji, ki je bila ustanovljena fam baje že leta 1.261. Po naporni in pustolovski vožnji sta prispeli obe ladji istega leta do obale Labrador-ja, torej do araeriške celine. Ekspedicija je naletela na otok, ki je dobil ime Nova Fundlandija. Ta uspeh je bil do* sežen 20 let prej. predno je Kolumb pri-plul do Antill. Nemška pustolovca sta nozneje križarila v teh vodali, kjer se je moralo lani, torej čez 456 let, spustiti nemško letalo z letalci Kohlom, Fitzmauricem in Hiinefeldom. Omeniti je šc treba, da morskega prehod na daljni vzhod ništa našta niti omenjena Nemca, niti Kolumb. Ladji mešane dansko - portugalske ekspedicije sta se vrnili začetkom zime na Island in poveljnika sta kralju Kristinanu obširno poročala o uspehih ekspedicije. Pripovedovala sta mu zlasti o ogromnih količinah rib ob obali Nove Fund-landije. Oficijelno je bila Nova Fundlandija odkrita I. 1501 po zaslugi po-veljnikov portugalske ekspedicije Cor-tereala in Cabota. Da odkritje Amerike 20 let pred Kolumbom ni bilo ^plošno znano, so zakrivili deloma razni raziskovalci, ki se nišo mogli zediniti glede datuma, deloma pa različna irnena otokov. Mislilo se je namreč- da sta Dorschinsel in Nova Fundlandija dva različna otoka, v resnici je pa šio samo za en otok. Tuđi o obeh Nemcih, ki sta odkrila Ameriko, je bilo znano zelo malo. Po najnovejših podatkih je podelil danski kralj Piningu za njegove zasluge naslov guvernerja otoka Island. Nje-; govi nasledniki so nadaljevali boj proti Angležem do leta 1490, ko je bilo skle-njeno premirje. Toda že prihodnje leto so sovražniki Pinirtga in Porthursta ubili. Piningov^ sin se je vrnil v Nem-čijo in je bil leta 1522 župan mesta Hildesheima. Prva vprizoritev „Evgenija Onjegina" Ko je Čajkovski dovršil svojo opero »Evgenij Onjesin^. je poslal partituro svojemu prijatelju Petru Jiirgensenu, največjemu glasbenemii založniku v Moskvi. Jurgensen pa ni hotel dati opere v tisk, češ, da ne bo imela sreče. Po njegovem mnenju rnorajo nastopati v operi cesarji in junaki, če pa ni juna-kov. mora biti vsaj dejanjc napeto. A kak>no je dejanjc \ Oujeginu kinova pevein »e mnjstroviiu. toda na odru bi učinkova-la smešno. To je i>pera o nečem, kar se ne dogaja, je menil Jurgensen. Čajkovski ie p^izna^al. da *Onjt-gin^ ni dramatična opera in da morda ne bo imela uspelia. vendar je pa pr -sij, ruj jo da založnik tiskati. Prosil k tako dolgo in se ođreke! rudi honorarju. da mu je založnik končno ugodil holj iz prijateljstva, nego kot založnik. Ker pa ni hotel sprejeti opere zastonj, Je ponudi 1 Cajkovskemu 5i)O rubljev ho-norarja. Skladatelj v gotovim ni dobil ničesar, ker mu je Jiirgen^en odračunal honorar od dolga na razne publikacije. »Onjegiii; je izšel, toda nihče ga ni hotel vprizoriti in morda bi nikoli ne prišel na oder, da se ni zavzel zanj brat takratnega ravnatelja moskovskesa konsenatorija Antona Rubinsteina Ni-kolaj. Ko je prišel Čajkovski v Mo>kvo, je stano\-al pri Rubinsteinu. Rubinstein je igral vsak dan v prvem nadstropiu na klavir, v pritličju je pa komponira! Caj-ko\-ski. Sestajala sta se samo pri obedu. Rubinstein ni nikoli vprašal, kaj njegov gost komponira i» čudil se je, da mu Čajkovski sam ničesar ne onieni. Skladatelj sim je bil pa nekoliko užaljen, da se Rubinstein ne zanima zj nie^ov o delo. Rubinstein je ime Islugo Agafnna. katerega se je bal \es konsenatonj z ^a^^lateljeIn \Ted. Agafonu Čajkovski ni bil vseč in zato rnu je tako nagajal, da je skladatelj končno sklenil preseliti se drugam. Rubinsteina je vest zcio razburila in p ove dal je Cajkovskemu, kaj ga že davno teži. Čajkovski ie bil tako vesel zanimanja za njegovu de'o, da je Rubinsteinu povedal. kaj mu pri njem ni ugajalo. Tako se ie napeto rar-merje pojasnilo in skladatelj ie ^aigral vpričo Rubinsteina Onjegma na klavir. Rubinsteinu ie opera tako usiajala, da jo je da! vprizoriti na kunservatori-ju. To je bila premijera »E\geniia Onje-gina^, ki se igra sedaj po vsem svetu. Od uspelia svojega dela pa ni imel Čajkovski nobene koristi. Tkuuc u tatcenepel DOBGR ČUVAJ. — Končno sem dobil dobrega psa -čuvaja. — Ali ita ponoći ođvežete? — Kaj ra mislite! Da bi mi ^a kdo ukradel? Ul Pnporočamo Vem PUCH KOLESA ki so vedno najDoljša1 Dobe se po solidni cen', tuđi na obroke Ie pri tvrdki IGN. VOK LJUBLJANA - NOVO MEITO Naiboltš* češki biagov Zaiamčeno ćirtovolnene mo^ke in damske blapove a i == zadniih novosti = za pomladno in letno seziio razpošilja najbolj renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA S1EGEL - IMHOF. - BRNO Palackeho tf. 12, Ceškoslovaška viivečja i zbira. Majnižjc ivorniške cene. - Majsolidre -*■ /vr^itev vsfth - aročil. Na iahtcvo v/orc /astor Naipopoinelift STOEWER iivaini stroll ^a stvilje, krojače in čevljarje tet ia. vsak đom. Preden si nabavite ^troj, oeleitt- si to izrednost v*" tvrd k i Lud. B«ragav uuftuana S«tonbur9O«a ulica 6/1. Vsaka beseđa 5O par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkoJ — Na vpraianja brez znamke ne «■0 od&ovarjamo* — Najmanjsi oglas Din 5**—. «■■■■• Oevlje v ketnično bar van je spreie-ma tvrdka M. TREBAR, Ljubljana. Sv. Petra c 6. NaJboijSc barvc ra barvanje 5ev-liev zsasn&e »WS!bra« in »Reooid« vedno v zalojri. 46/L Več sto tesarjeT in GOZDNIH DELAVCEV. proti irvTStni plači — siprejme za oeđo !eto tato? Iva« VerSec, Bistra kra| Zagreba. 813 Klavir (kra.t€ik) radi selitve po Hffodni c*-n: oaiK-odaj. Polivedbe v četrtek od 1S. do 19. ure in v nedeijo od II. do 12. ure v S^e^aTtJi \-si št.69 (društvena soba). 809 StanoTanfe 1—2 sob, kuhinje hi potifciin išče miren rakx>nslka par. Plača e\TCo.t. za pol eia naptreij. VseHtev 1. maja. Ponudbe pod »Cis+ost 808« na upravo >Slov Nanoda««. Jamskega lesa kupimo vsako koKfino. — Pcmtid-be % navedbo ceoc, kolifine in kvtaUte^« za taVoJSnjo dobavo, franko vajjera &!o\nens!kih postaj na Seirtljainšiki priennoBcrvo.ac And. Ja-Jcil d. d-, Krmelj na DolecJsJrem. S07 Spalne divane, otomane Zimnice In vse tapetn&ce tedefte irapHe na}ceoeje in oajbolk piri FRAN JAGER. tapetnik UobOuuu Sv. Petrm taalp St 29. 34/L Spalne divane, . otomane zimnice la vse iaftetniSkt trđe*e kupite najceneje ta najboll« l>ri FRAN JAGER. tapetnik UobUuHU Sv. Petrm laaip St 29. 34/L Dobrega mizarja 5e rnogoč« ^aan€^a z dotnimi cd-jemaJci in s kapHalooi od 20.000 dinaniev naprre] sprretmem v st!X>1-no tmrarstvo na deže!:. — M. Pinta, strojno nrrarstvo v Višnji so-rf. 806 Žensko osobje kuharJoe. sobarice, d«t5eta za v$«, T«rodajalke, nakaftaric« in ttradnice najteitrei« namciča v Beorrada io v provimci ia%x)d za iiam?eštenia Vaše Čarapića 6, Beojrad. 805 L Mikuš UU513ANA Mestni trg 15 pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikuv ter sprehajalnin palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Novost! Novost! Zdaj gremo! PA KAM? V ■OTOoUerle«© tursko orientalsko kavarno »Ljnblfanski dvor« do 2. ure ponoći. Tara so vsafcemo takoj na razpo-Uso raiajičL CevabčJS fa dratc dobre ter okusne »tvarL Za oba«ii obisk se priporoč* Doživetja kralja Debeluha sinka Debelinka Knjiga s 130 zaninilvimi risbarn,. Naj-prijetneiše kratkočasenje za na$e maK:- ke. a tuđi za odrasle. Knjiga stane \2 Din. ix> poSti 13 Din. Dobi se v Oslasnem culdelku »Jutra«, Prešemova ulica ^ ter pri podružnicah »Jutr::- \- .Mariboru :n Celju. 82. In zdaj sta videla, zakaj je bila štorklja v takih straheh, zakaj iz vode se je prikazala glava z lokavimi, prežečimi očmi; sedela sta na krokodilu! — »Do-ber dan!« je rekel krokodil. »Ali bo žena vesela, ko ji prine-sem tak slasten priboljšek!« In brzo je odplaval dalje. Joj, joj, kako sta trepetala malčka! LEONARD THEPPd ujedinjene opekarne d. d. v Karlovcu dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic zidno I** »tre^no opeko ------ v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah. -««* Zahtevajte ponudbo! - Urcjuje: J.«p Zup«ičid. - Za ^Narodno tiskamo; Frm Jeserftek. - Z* a*** to »aermnii del hm; Otoo Chrmto*. - VH t LjuhijMl