vtotovianfI,a Leto VIII, St. 96 Ljubljana, sobota 23. aprila 1927 Cena 3 Din st »aehaia ob 4. »jutraj. = Stane mesečno Din 25-—; za ino-iernstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredniitvo t Ljubljana, knaflova ulica štev. s/l. Telefon Št 3072 in 2804., ponoči tudi Št. 20U Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ujubijana, Prešernu«, ulica št. 54. — Telefon št. 2036 inseratni oddelek: Ljubljana, PreSei nova ulica št. t. — Teleior št. 2493 Podružnici: Maribot, Barvarska uli« št. t. — Celie. Aleksandrova cesta Račun pn poštnem cek. zavodu: Ljub •iana št 11.842 - Praha čislc 78.T80 Wien. Nr ios.2£i Ljubljana, 22. aprila. Jutri potečeta dva meseca, odkar je bila otvorjena oblastna skupščina ljubljanska in se je pričelo samoupravno Življenje naše oblasti v novi državi. Izredno srečen slučaj je nanesel, da je večina oblastne skupščine pripadla stranki, ki je istočasno stopila v vlado ki s tem pri najvišji državni oblasti iu pri viru mogočnih državnih financ prevzela garancijo, da izvede oblastno samoupravo v vsem zakonito zajamčenem okvirju. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje večine, ki ie povzdigovala oblastno samoupravo ter naznanjala, da bo potom te samouprave privedla naš narod do novih stopenj blagostanja in vsesplošnega napredka. . Vsa naša javnost je pričakovala, da bo to izredno posrečeno in ugodno sodelovanje med isto večino v oblastni skupščini in istim vladnim delom v Beogradu rodilo tisočero sadov. Klerikalno časopisje je pričelo pisati o državnih panogah,. ki bodo namah z vsemi njenimi milijonskimi dohodki preneseni v delokrog oblastne skupščine in oblastnih odborov. Govorilo se je o milijonih zneskih bivših deželnih doklad, ki jih bo treba pobrati iz državne blagajne ter vpisati med aktive oblastnih financ. Iz Beograda se je tudi naznanjalo, da bo oblast prejela posojila, tako da se bo lahko pod vodstvom klerikalne večine razmahnila na vseh poljih svojega širokega delokroga. , Čeprav se je videlo, da so ta naznanila le preveč pretirana, se mora priznati, da je imela sedanja klerikalna večina priliko, da ves ta svoj program vsaj deino izvede, zlasti ker se je istočasno vršila ,v. Beogradu proračunska razprava in se je radikalni del vlade nahajal pod stalnim pritiskom opozicije, kar je lahko SLS izrabila za kar najbolj dalekosežne koncesije v korist ljubljanske oblastne samouprave. Ker je novoizvoljeni klerikalni oblastni odbor odklonil vsako kontrolo od strani sedanje napredne opozicije, je jasno, da opozicija ni mogla slediti razgovorom med oblastnim odborom in kieroradikalno vlado v Beogradu in da je facit teh pogajanj šele sedai prišel na dan. Ta facit pa nam odkriva sedanja proračunska razprava. Sedaj se izkazuje s tragiko, ki bo ostala zgodovinski datum klerikalne nesposobnosti, da sedanja klerikalna večina ni izposlovala tekom vladanja kleroradikalne koalicije za ljubljansko oblastno skupščino niti toliko kolikor je črnega za nohtom. Pod pritiskom nenadne detnisije prejšnje vlade in popolnoma negativnega uspeha finančnih posredovanj klerikalnega oblastnega odbora pri centralni vladi je ' večina prvi hip predložila stvarni, parmilijonski proračun, ki pa ga ie par ur • pozneje iz bojazni pred strahovito obsodbo celokupne javnosti vendarle izpremenila v 50 milijonski proračun, ki je seve ostal za nad 40 milijonov v deficitu. Tako je oblastna skupščina imela čast. da razpravlja več dni v. načelni in specijalni razpravi o fiktivnem, nestvarnem, skrajno površno sestavljenem oblastnem proračunu. Iz poročil o proračunski razpravi, ki so vsej javnosti na vpogled, je razvidno, kako je večina z uprav diktatorsko gesto postavljala številke ter odklanjala predloge, ki jih je stavljala v stvarnih izvajanjih združena opozicija. Klerikalna večina je odklonila sprejem milijonov bivših deželnih doklad. odklonila je sprejem ter zanemarila pravočasno dodelitev važnih panog državne uprave z vsemi pripadajočimi državnimi dohodki, kar bi bila z lahkoto dosegla, saj je imela v vladi direktne eksponente v ministrih SLS. Danes pa je vsej naši javnosti na dlani. da je ta večina in SLS na vladi zadnja dva meseca popolnoma pozabila na stvarne potrebe ljubljanske oblasti in da je svojo participacijo na vladi izkoristila v personalne persekucije in v partizanski nepotizem, preganjajoč napredne uradnike ter zamenjajoč stvarne, finančne in samoupravne pri-dobitke za efemerne personalne koncesije v Sloveniji. To je zgodovinska resnica o intermezzu SLS na vladi tekom februarja, marca in začetka aprila ter o prvih dneh ljubljanske oblastne skupščine. Klerikalna večina oblastne skupščine si sedaj. ne ve pomagati naprej in je v zadnjem trenutku pograbila po novih oblastnih davščinah, dasi je še 23. februarja, torej pred komaj dvema mesecema proglasila, da ne bo posegala radi preobremenjenosti Slovenije po novih davkih in da bo oblastna skupščina zahtevala le državne dohodke in panoge za samoupravo. Mesto razbremenitve bo davčni barometer pokazal novo obremenitev, ki se bo koncem koncev zvalila na ramena širokih, socijalno šibkih slojev. Danes lahko govorimo o direktnem finančnem polomu ljubljanske oblastne skupščine. Predvideni dohodki bodo komaj krili visoke režijske in personalne izdatke, za kulturo, socijalno politiko in za vse panoge gospodarstva pa ne bo ostalo ničesar. Tako bo mo- Beograd pred velikonočnimi prazniki Politična situacija že v prazničnem razpoloženju. — Vprašanje popolnitve vlade. — Dr. Šurmin in druge veličine brez zaupanja naroda se javljajo kot ministrski kandidati. Beograd, 22. aprila r. Zaradi velikega petka vlada v Beogradu že danes popolno praznično razpoloženje. Jutri dopoldne izidejo beograjski listi zadnjič pred pravniki. V predsedništvu vlade in v Narodni skupščini m bilo nobenih dogodkov. Opažena ie bila Ie daljša konierenca med Ljubo Davi-devičem in predseduikom Narodne skupščine, Marko Trifkovičem. Predmet njihove konference ui znan. Na dvoru je bila razebešena radi velikega petka zastava na pol droga. Večji del narodnih poslancev se je razšel v notranjost države. Ker je tudi večina ministrov odpotovala iz Beograda, ni bilo mogoče sklicati plenarne seje ministrskega sveta. V Beogradu ostali ministri so imeli danes ob 11. dopoldne sejo. Pretresala so se resorna vprašanja ter vprašanje posojila, ki ga ponuja Državni Hipotekami baraki newyorška tvrdka Selig-tnan & Comp. Posojilo znaša 12 milijonov dolarjev na 30 let, 7% obresti in z emisij-sltim tečajem 87%. Podoba je, da bo posojilo sprejeto. O tem posojilu ie poročal zastopnik ministra trgovine minister javnih del dr Ilija Šumenkovič ter predlagal, naj ga vlada sprejme. V razgovoru z novinarji je minister financ po končani seji zatrjeval, da so pogoji tega posojila ugodni. Vprašanje popolnitve vlade je stvaj, ki povzroča g. Vukičeviču največ skrbi. Velja Vukičevič misli, da bo s popouiitvijo vlade stabiliziral svoj položaj, da s tem uredi odnošaje v radikalnem klubu. Da bi pridobil zase največjo skupino v radikalni stranki, centramaše, dela Vukičevič na to, da bi sprejel v vlado Uzunoviča in Božo Maksimoviča. Ta njegova namera pa zade- va ca velik odipor pri ostalih njegovih zaveznikih v demokratski zajednici, ki se bori proti temu z argumentom, da je velika večina v Narodni skupščini proti Maksimoviču. nc samo vsa bivša opozicija, temveč tudi velik del radikalov, torej večina Narodne skupščine in večina vsega naroda. Demokrati prizadevajo Vukičeviču tudi druge brige Prišli so z zahtevo, da se jim da še en ministrski portfelj in mesto ped-tajnika v ministrstvu za notranje stvari Tudi muslimani zahtevajo še enega ministra in podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo. Vse te sitne stvari zadajejo Vukičeviču brigo ter jih bo moral reševati po praznikih. Zanimivo je, da ie bil danes Marko Trifkovič v dolgem razgovoru z Vukičevičem, potem pa z zunanjim ministrom Marinkovičem. Nocoj sta deli časa konferirala ministra Marinkovič in dr. Markovič. Ta sestanek je v zveza s celo seti-io inozemskih posojil, za katere je, kakor ie izjavil finančni minister vašemu dopisniku, vsak dan več ponudb. Dejstvo, da v vladi še niso zasedena vsa mesta, izziva velik apetit ambicijoznih politikov, ki reflektirajo na vstop v vlado. Zato taki ne' zapuščajo Beograda, prihajajo pa tudi novi' kandidati. Tako je danes prišel v Beograd bivši minister dr. Šurmin, ki je bil danes v avdijenci pri kralju. Njegov prihod se tolmači v zvezi z verzijami, ki se lansirajo o potrebi, da vstopa v vlado kak Hrvat Razen dr. Štirmina ie bilo danes v Beogradu še več drugih hrvatskih veličin, pretendentov -za ministrske sedeže. Za prve dni do praznikih je napovedan tudi prihod dr. Ravniharja. Posledice Bethlenovega obiska v Rimu Baje se pojavlja celo v madžarskih vladnih krogih nezadovoljstvo z Bethlenovo italijansko politiko. Budimpešta, 22. aprila, s. prinaša zanimivo poročilo o razmerah v Albaniji od svojega posebnega dopisnika iž Korice, ki se zlasti bavi z nasprotstvom albanskih beguncev do predsednika republike Ahmeda bega Zogu in s pripravami za ponovno vstajo. List pravi, da vlada ob vzhodni albanski meji navidez mir, vendar se čuti, da je prebivalstvo razburjeno. Jugoslovenska oblastva 90 dala mejo dobro zastražiti, da ne bi albanske tolpe prekoračile granico. Vendar tu na jugoslovenski strani niti sledu o kakršnihkoli vojnih pripravah. Preko meje je pobegnilo več Albancev, ki so se udeležili marčne vstaje, ki pa ni bila dovolj pripravljena jn se je zato izjalovila. Severni Albanci so ogorčeni nad Zogom, ker je dal v svojem sovraštvu do kristjanov javno obesiti katoliškega duhovnika. Marca meseca je brez sleherne priprave šel v malisorske gore duhovnik Zaha in je v kratkem času zbral okrog sebe 6000 Malisorov. Upor ni imel uspeha, večinoma zaradi pomanjkanja streliva. Kakih 30.000 severnih Albancev je hotelo z družinami in živino vred pobegniti preko meje, ker so se bali Zogove osvete, pa se jim tudi beg ni posrečil. Zato so se večinoma zatekli na planine kot četaši, kjer nadlegujejo vojaštvo jn čakajo ua boljšo priliko za ponovno vstajo. Albanski begunci v inozemstvu se v slavnem organizirajo iz treh taborov. Prvi je na Dunaju; ki ga vodi bivši minister Fan Nol-i in. je pod vplivom sovjelov.. Ta skupina misli, da »o usoda Albanije ne bo odločila med Italijo iu Jugoslavijo, ampak med Albanijo in Rusijo. Druga skupina je razkropljena po Jugoslaviji, to so večinoma kristjani, ki sovražijo Ahmeda Zoga v. glavnem iz verskih vzrokov. Zadnje čase se je posrečilo pobegniti preko meje številnim uglednim politikom, ki so bili še do nedavnega Zogo-vi pristaši, pa so se ločili od njega zaradi njegove italofilije, ki ograža deželo. Tretja skupina emigrantov daje pristašem v domovini direktive jz Barija v južni Italiji. Njihov vodja je polkovnik' Ismail Haki Tacati, ki je za spravo z Zogom, seveda pod gotovimi pogoji. Ti Albanci pa so takorekoč internirani in jih italijanska oblastva strogo nadzorujejo. Tudi nimajo potrebnih denarnih sredstev lia razpolago. Drakonska obsodba v Zanibonijevem procesu Zaniboni, Capello in Ursella obsojeni na 30 let ječe. — Skupna kazen vseh obtožencev nad 129 let! Rim, 22. aprila. 6. Zanibonijev proces se bliža že koncu, tako da bo najbrže še danes ponoči razglašena razsodba. Na dopoldanski seji je skušal branitelj Capella na podlagi listin dokazati, da se je Capello do poletja 1924, in sicer tudi pozneje, ko je bil kot prostozidar izključen iz fašistične stranke, vedel napram fašističnemu režimu popolnoma korektno. V januarju 1927 je prišlo do pre-okreta. Dne 3 januarja je imel Mussolini v zbornici znani govor, v katerem je nastopil proti italijanskemu časopisju in tako preprečil vsako politično delovanje oporicijonalnih strank. Capello je po mnenju zagovornika Mussolinijev govor precenil, kajti Mussolini bi bil gotovo po nekaj mesecih zopet ponudil svojim nasprotnikom roko v spravo. Branitelj je nato dokazoval, da Capello kljub izjavam Quaglie, ki je bil Zanibonijev prijatelj in policijski vohun, ni bil udeležen v uporniškem komplotu. Zaniboni se za denar- no podporo ni obrnil samo na Capella, temveč tudi lia senatorja Frasattija. ravnatelja turinskega lista . Vsi trije pa odklonili vsako podporo. Ob 18.30 se je Zanibonijev proces končal. Predsednik je ob 22.20 proglasil naslednjo razsodbo: Tit Zaniboni, general Alojzij Capello in Ursella (in eontnmatiam) na 30 let ječe. Zaniboni pa razen tega na S60 lir zlobe; Diieci na 12 let jn en mesee, Nieolese i« Alojzij Calligaro na 10 let, 10 mesecev ia 10 dni; Riva pa na 7 let ječe. Razen tega -<> vsi obtoženci obsojeni na 3 leta posebnega nadzorstva po prestani kazni in na trajno izključitev od vseh javnih služb. Obtoženca Celloti in Angel Calligaro sta oproščena zaradi nezadostnih dokazov, pač pa je bil Angel Calligaro obsojen na -t mesec« ječe /.."radi žalienja orožnikov. Rumunska politika Pariz, 22. aprila, (pa.) Rumunski zunanji minister Mitilineu je izjavil, da jc navdu« šen pristaš srednjeevropskega Locama. Nato je minister povdarjal solidnost Male antante in pristavil, da bo to dokazala pri« hodnja konferenca. Končno je dejal mini* ster. da se naslanja rumunska politika predvsem na sklenjene zveze. K temu se jc pridružil zadnje čase sporazum z Itali« jo, ki bo le utrdil neločljivo rumunsko« francosko prijateljstvo. Odkritje fašistične zarote na Poljskem Varšava, 22. aprila. A Politična policija je prišla na sled fašistični zaroti. Kakor pravi «Express Porannv«, gre za tajno or« ganizacijo, ki se nazivlje aViteški red pra* vice«. V zadevo je zapletenih precej ugled i>ih politikov, med njimi tudi en senator, en poslanec in več v'šjih častnikov. Vlada jo dala uvesti strogo preiskavo, čije izid pa je doslej šc neznan. Koliko je iašistov Rim, 22. aprila, o. Na seji velikega faši« sričnega sveta je poročal glavni tajnik Tu« rati, da šteie sedaj fašistična stranka vse« ga skupaj 2,168.823 članov. Sprava med Rusijo in. Švico Rusija se udeleži svetovne gospodarske konference. London, 22. aprila, s. Po vesteh iz kro« gov Društva narodov, je izjavil Lkvinov, da se tudi Rusija udeleži svetovne gospo« darske konference. Istočasno je bila otovt* ščena švicarska vlada, da bo Litvinov svo» je potovanje v Ženevo v Bemu prekinil, da v svečani obliki obnovil diplomatske od nošaje s Švico. Rusija garantira neodvisnost Afganistana Berlin, 22. aprila I. »Vossicshe Zeitting« poroča iz Moskve, da je treba smatrati ru-sko-afgansko pogodbo o prijateljstvu in nevtralnosti, ki je bila podpisana v Carigradu za važen dogodek v centralni Aziji. Pred 20 leti je bivša caristična vlada privolila v to, da spada Afganistan pod Angleško vplivno sfero. Ker sedaj sovieti jamčijo za neodvisnost te države, se Vidi v tem ost proti Angliji. Vsekakor računajo v Moskvi s tem, da bo ta pogodba precej vplivala na angleške volitve. Mislijo tudi, da bodo konservativci zato precej izgubili na svoji moči Dijete, nagrade in nove davščine zasigurane Proračun ljubljanske oblasti sprejet. Po 16 urni nepretrgani podrobni razpravi, ki je bila radi nestrpnosti večine mestoma jako burna, je bil danes ob 2. ponoči sprejet fiktivni proračun ljubljanske oblastne skupščine. — Izdatki znašajo 52 in četrt milijona, dohodki predvideni na 11 milijonov 600.000 Din. — Deficit 40 milj. 600.000 Din. Ljubljana. 22. aprila. Klerikalna večina ljubljanske oblastne skupščine je po celodnevni nepretrgani podrobni razpravi pozno ponoči sprejela danes proračun v obliki kakor ga je predložil finančni odsek. Odklonila je cinično skoraj vse stvarne in dobro utemeljene izpreminjevalne predloge opozicije in ponovno na precej neparlamentaren način manifestirala svojo zavest, da se smatra neomejeno gospodarico v oblastni skupščini, ki lahko gospodari po svoji mili volji in ne prenese kritike. Seja je bila mestoma zelo viharna in se je le hladnokrvnosti opozicije zahvaliti, da ni prišlo do neprijetnih incidentov. Sploh se opaža, da veljata v zbornici dva poslovnika: eden za večino, eden pa za' opozicijo. Sejo je otvoril predsednik dr. Natla-čea ob polnoštevilni udeležbi poslancev, Ie poslanec Urek je opravičil svojo odsotnost. Po imenovanju poslancev Oblaka in Lebingerja za tajnika je bilo prečitanih zopet 41 novih predlogov in interpelacij gospodarskega značaja, ki so bili izročeni pristojnim odsekom, nakar je skupščina prešla takoj na dnevni red: Podrobna razprava proračuna Najprej se je pričela razprava o I. poglavju (splošna oblastna uprava, VI. poglavju (posveta) in VIII. poglavju (razni stroški in proračunske rezerve). Prvo poglavje izkazuje 1.631.000 nn izdatkov za splošno oblastno upravo. VI. poglavje 500.000 Din za «pospeševanje prosvete*. VIII. poglavje pa določa 1200.000 Din za razne stroške in proračunske rezerve.. Poročevalec večine finančnega odseka poslanec prof. Jarc ie ori utemeljevanju vseh postavk povdar;ai. da je oblastni odbor dosedaj svois delo vrši! resno m ga bo tudi napisi. Poštene delavce pa je treba za njihovo del) tudi pošteno plačati. Izdatki za pospeševanje prosvete so namenjeni za podporo izobraževalnim društvom in revnemu dijaštvu. da se dvigne nivo ljudske izobrazbe. Na očitke opozicija, da Imajo posamezne postavke dispozicijski značaj, je pripomnil, da bo pač oblastni odbor dajal podpore po svoji uvidevnosti. Predlagal je, laj skupščina sprejme vsa tri pogavja, kakor jih je pndhgal finančni inlsefc. Korektura «Sloveočevega» poročila. Nato je prof. Jarc podal dedičo izjavo: »Slovenj* je včeraj objavii neke moje bese is. ki jih pa nisem rekel Pravi namreč, da sem rekel, da su v opoziciji ljudi*, ki hodijo pri zadnjih vratih, da potem iirtrigirajo in denun-cirajo in da sta tudi dr. Kramer in dok-tor Puc med njimi. Izjavljam, da sem včeraj izrecno izjavil, da ne mislim niti na dr. Kramerja niti na dr. Puca in prosim oba. da vzameta to na znanje. Opozicija za svobodo govora. Predsednik dr. Natlačen se ie postavil na stališče, da manjšina po poslovniku nima pravice do referenta. Ta interpretacija je vzbudila v vrstah opozicije ogorčen protest, ki se je še stopnjeval. ko je predsednik res odrekel inž. Zupančiču besedo kot poročevalcu manjšine, čeprav se je že v odseku prijavi kot manjšinski poročevalec. Razvila se je precej ostra debata, v kateri so posamezni zastopniki večine delali zelo neslane medklice. Imenom oblastnega odbora je priporočal sprejem navedenih treh poglavij oblastni odbornik poslanec Hauptmann, nakar se je oglasil k besedi poslanec doktor Kramer, čigar izvajanja so povzročila v vrstah večine veliko razburjenje in nervoznost. Govornik je povdarjal, da ie edino L poglavje proračuna konkretno jasno ia resnično. Tu gre za naše dijete in nagrade oblastnega odbora. Za ta del proračuna imam tudi že potrebno kritje, onih 700.000 Din. ki smo jih dobili kot predujem od države. V mariborski oblastni skupščini sta se opozicija in večina ozirala na slab finančni položaj svoje oblasti in odškodnine oblastnim odbornikom, ki so jih določili, so spravljene pravilno v sklad z materi-jelnimi zmožnostmi oblasti. Oblastni odborniki bodo dobili tamkaj mesečno odškodnino v znesku 4000 Din šele od trenutka, ko stvarno prične njihovo delo. Široki krogi našega naroda gotovo ne bodo odobravali, da so določeni tako visoki zneski za skupščino z oblastnim odborom vred. Dispozicijski značaj proračuna pa kulminira v VL poglavju. ki govori o izdatkih za prosve-to. (Veliko razburjenje pri večini.) To poglavje naj se sploh vrne finančnemu odseku, da se konkretizira od točke do točke, za katere namene je določeno pol milijona dinarjev. (Poslanec Mazovec: Toliko bomo dali mi za Zvezo kulturnih društev, kolikor ste vi dali za Orla!) Sprejmite vsaj ta dodatek, da se sme s temi vsotami razpolagati samo po predlogih finančnega odseka. Ne bojte se vendar povsod opozicije. (Ploskanje. Poslanec Lebinger: Saj se vas ne bojimo! Dr. Kramer: Gospod Lebinger! Običaj je. da tajniki, kadar vršijo svoj posel io sedijo na tajniškem prostoru, molčijo, ker takrat niso navadni strankarji. ampak vršijo svojo skupščinsko dolžnost. Dobro bi bilo, če bi vas g. predsednik o tem malo podučil.) Enaka je tudi z vsoto, namenjeno za gasilstvo. Ne razumem, zakaj ne priznate tega zneska naravnost Gasilski zvezi, ki je popolnoma nestrankarska in so v njej organizirana vsa gasilska društva. Postavki za prosveto in gasilstvo sta najjačji dokaz, da ima manjšina prav. ko pravi, da ste si hoteli v proračunu ustvariti dispozicijski fond. (Poslanec Tratnik: Zvezi kulturnih društev nočemo dati podpore, ker se nočemo onečastiti. Vi propagirate po svojih predavanjih teorije, da izhajamo iz opice. Splošen smeh. Doktor Kramer: Na ta posebni govor gospoda župnika sploh ne bom odgovarjal.) Oblastna skupščina v teh težkih finančnih razmerah, v katerih se nahaja naša samouprava, ne sme misliti v prvi vrsti samo nase. Zato predlagam. da sprejmete manjšinski predlog inž. Zupančiča, da naj se odškodnina za skupščinskega predsednika in oblastne odbornike črta. ker prejemajo že itak skupščinske dnevnice, če pa tega predloga nočete sprejeti, potem izvršite korekturo vsaj v onem smislu, kakor jo je izvršila mariborska oblastna skupščina ki ie pokazala vsekakor mnogo več razumevanja za splošne gospodarske razmere, nego ga kaže proračun večine ljubljanske skupščine. (Ploskanje nemir na klopeh večine.) Poslanec inž. Zupančič orotestira najprej proti postopaniu večine in zlasti proti nastopu poslanca Prof Mazov-ca. ki grozi manjšini z batinami. Opozicija si nikdar ne bo dala vzeti pravice. da iznaša stvarno kritiko pa čeprav večina še tako izziva Poslanci so zastopniki vsega naroda predsedstvo oblastne skupščine pa zastopa celo skupščino in mora zato Dostopati tudi z vsemi enako Nič za rešitev stanovanjske krize. Poslanec Ivan Tavčar kritizira da vsebuje proračun še posebno proračunsko rezervo Predlaga, da nai se postavka v znesku 1 000.000 Din v VIII. poglavju za proračunske rezerve črta in prenese v V. poglavje za podpis 6 odst. obligacijskega posojila ljubljanske občine za omiljenje stanovanjske krize. Obžaluje, da je proračun sploh popolnoma prezrl problem stanovanjske bede Treba ie pribiti jasno, da oblastna skupščina nima smisla za stanovanjsko vprašanje, ker ni za te namene v proračunu niti najmanjše postavke. (Veliko razburjenje med večino.) Poslanec prof. Mazovec je imel kul-turno-bojni govor. Iz vsakega njegovega stavka je odsevala strankarska strast. Napadal ie opozicija, da ima ona popolnoma nasprotne prosvetne ideale, kakor SLS. češ. da ona edina zastopa krščanske, narodne, državne in dinastične interese. Z navdušenjem se izreka za 42 milijonsko odškodnino bivšim črnogorskim princem. (Glasovi iz opozicije: .Mi predlagate za nje še poseben prispevek?) Poslanec Bukovec je povdarjal. da je uprava oblastne skupščine nedvomno najdražja od vseh korporacij in institucij. Njene potrebščine znašajo namreč 2.s odst celokupnega dejanskega proračuna. Na očitke poslanca Ma-zovca. da dobivajo gotovi gospodje pri Pokojninskem zavodu mastne dijete. ugotavlja, da imaio največje dijete pri tem zavodu ravno odlični pristaši klerikalne stranke. Sicer pa bo razkrinkal to stvar še na drugem mestu. (Velika poparjenost med klerikalci ki so popolnoma utihnili.) Glasovanje o prvem delu proračuna. Ob 13. uri se je vršilo glasovanje o I.. VI. in VIII poglavju. Sprejet je bil predlog večine, ki je odklonila vse iz-preminjevalne predloge opozicije. Drugo poglavje Sledil je aato prehod v specijalno deba« to o IL poglavju, to je o deželni kulturi. Prof. Jarc je na kratko prosil skupščino, r,a sprejme postavke tako, kakor so pred. lož ene. Sledil je obširen stvaren referat oblastnega odbornika posl. dr. Milavca. Referent smatra, da bo morala vsa skrb za kmetijstvo preiti od državne vlade na oblastno samoupravo. Skoro vse panoge našega kmetijstva so postale pasivne in sicer predvsem radi tega, ker je način na» šega kmetovaisva zastarel in neprodukti« ven. Kmetijska produkcija zaostaja daleč za produkcijo naprednih kmetijskih naro« dov. Treba torej dvigniti produkcijo, kar se da dosea samo potom obsežne izobra« ževalne akcije med kmetijskim narodom. Posl. Ivan Mohorič priznava, da je pro> gram, ki ga je razvil oblastni referent dr. Milavec, obsežen in stvaren. Oziral se je na vse potrebne panoge našega kmetijstva. Če kdo čuti potrebo, da se kvaliteta na« ših deželnih pridelkov izboljša, je to go« tovo trgsvec in sioer v prvi vrsti eksp čen predstavil skupščini veterinarskega re« ferenta Pavlina ter šefa kmetijskega od« delka Černeta. Metljavost v ljubljanski oblasti Vet referent Pavlin je podal pojasnila glede razširjenja metljavosti v ■ ljubljanski oblasti. Metljavost v ljubljanski oblasti ni zelo razširjena. Največ jo je bilo v breži« šketn, krškem, črnomeijskem okraju in sploh v okrajih, kjer so vsako leto vsled deževja večje poplave. Obolelo je 600 glav gov je živine in 43 ovac. 'ogrnilo je 43 glav goveje živine in 12 ovac, nekaj živine pa se je zaklalo, kar je škodo zmanjšala Medjavost sedaj pojenjuje. Uspehi zdrav« ljenja so bili povoljni Potrebna bi bila pomoč, da bi se zdravljenje moglo cenej« še izvajati Veliki župan je priporočal mi« nistrstvu, naj nakaže 35.000 Din podpore za nabavo zdravU. Akcija naj bi bila skup« na Nevarnost je cer trenutno m mula. Treba pa bo skrbeti, d* se painiki, ki so izpostavljeni poplavam, potom melioracij in agrarnih operac zboljšaja V zaključni besedi izjavlja poročevalec prof. Jarc glede predloga posL Zehala za podporo Kmetijski družbi, da ni nobena korporacij a zaprosila za kako podpora To m storila niti Kmetijska družba niti Ga« silska zveza. Te korporacije oblastno skup« ščino naravnost ignorirajo. (Pripomniti je treba, da je prof. Jarc podpredsednik Kme« tijske družbe!) Odklonitev vseh predlogov opozicije Nato se je prešlo na podrobno glasova« nje o H. poglavju oblastnega proračuna: Deželna kultura. Večina je sprejela vse odsekove predlo« CC in odklonila vse predloge opozicije. Podpredsednik Kmetijske družbe proti Kmetijski družbi Večina je oddonila tudi predlog posL Zehala (SDS), naj se določi za Kmetijsko družbo podpora v znesku 150.000 Din. Pri tem je posL dr. Kramer za klical: »Podpred sednik Km^jske družbe je glasoval pro« ti!» Referent in popredsednik Kmetijske družbe prof. Jarc na to ni imel drugega odgovora kakor sarkastičen smehljaj. Pro« ti je glasoval tudi odbornik Kmetijske družbe posL Jan. Glasovanje o proračunu za deželno kul« turo je bilo končano točno ob 5. popoldne. Nato je predsednik odredil kratek odmor. Javna dela, obrt in trgovina Po zopetni otvoritvi seje sta prišla v raz« pravo IIL in IV. poglavje proračuna pod naslovom »Javno in deželno imetje« ter •Obrt in trgovina*. Poročevalec prof. Jarc je izjavil v svo. jem poročilu, da sta se črtali postavki za vzdrževanje muzeja in gledališča, ker ju mora itak vzdrževati država. Glede pred« loga posL Mohoriča, naj se ustanovi lesna strokovna šola. se strinja, da »e postavka za strokovno šolstvo zviša od 50.000 Din na 150.000 Din .Vstavila se je v proračun tudi nova postavka za podpore obrtnim razstavam v znesku 25.000 Din. Referent oblastnega odbora dr. Adleiič je nato očrta! stanje cest v ljubljanski oblasti. Navajal je. da je imel bivši dežel« ni stavbni urad 38 inženjerjev, sedaj pa ima oddelek za avtonomne ceste pri grad« beni direkciji samo 5 inženjerjev in 3 po« možne tehnične uradnike. 2e iz tega se vidi, v koliko je padla skrb za naše dežel« ne ceste. Deželnih cest na bivšem Kranj« skem je 2452 km, razen tega pa v 3 okra« jih bivše Štajerske 277.52 km. Vzdrževanje se je prej vršilo na ta način, da so okraj« ni cestni odbori prispevali erso tretjino, takozvani deželni zaklad pa dve tretjini. Te prispevke še sedaj plačujemo, vendar pa jih cestni odbori niso dobivali nazaj. Razen deželnih cest imamo tudi dovozne poti k železniškim postajam, za katere imajo cestni okraji prispevati eno tretjino, deželni zaklad eno tretjino in železniška > uprava eno tretjino. Na področju ljubljanske oblasti obstojajo 4 različni cestni za« koni. Od L 1919. do L 1925. dolguje drži« va Sloveniji na cestnih dokladah 16 mili« jonov Din. Od tega odpade na ljubljan« sko oblast 7,834.925 Din in za dovozne ce« ste približno 200.000 Din. Cestarjev je v ljubljanski oblasti 256 z mesečno plačo od 282 do 575 Din. Posamezen cestar oskr« buje 12 do 16 km deželnih cest Pri takih razmerah je dobro vzdrževanje cest abso« lutno nemogoče in torej remedura nujno potrebna. V razpravi je izjavil posl Mohorič {SDS) da lojalno priznava, da je večina nekatere njegove predloge upoštevala. Obenem pa je ugotovil, da manjka v proračunu moo go, kar bi bilo potrebno. Večja pažnja bi se morala posvečati obrti in industriji, ker je znano, da kmetijstvo ne more pre« živi j a ti vsega našega prebivalstva. Zato je potrebno, da se posveča največja skrb na« šemu strokovnemu šolstvu. Opozarja na srednjo tehnično šok* in trgovsko akade« mi jo v Ljubljani, ki trpita na svojem raz« voju radi nezadostnih sredstev. Velike važnosti je tudi nadaljevalno šolstvo. Po« trebna je tudi skrb za Urad za pospeš©« vanje obrti, ki je bil po prevratu obsojen na umiranje. V pasivnih krajih bo treba uvesti nove hišne obrti da se dvigne pri« dobitnost teh krajev. Zato predlaga, naj se votira manjši znesek za uvedbo novih vrst hišne industrije v pasivnih krajih. Govornik opozarja tudi na nove trgovin« ske pogodbe, lri se nameravajo skleniti. Za obnovo naših cest. Posl. dr. Kramer je v daljah izvajanjih opozoril na bistveni pomen obravnavanega poglavja o cestah in javnih zgradnjah. Ljudstvo bi odpustflo marsikatero napa« ko proračuna in oblastne skupščine, de bo videlo, da se je nekaj storilo za oeste. Za» nimiva stvarna izvajanja ref. dr. Adlešiča pešajo na nekaterih predpostavkah. Edina realna točka v predloženem proračunu za ceste in javne zgradbe je postavka za ko« lodvorske oeste. Postavka 8 milijonov p« je fiktivna, ker bo šla skozi oblastno bla« gajno samo, če jo bo dala država. Refe« rent je v tem oziru optimističen, na žalost ga demantira sem proračun, kjer postav« ka 8 milijonov ni zabeležena med dohodki. V očigled teh nesigumih postavk je oblast« na skupščina vsekakor dolžna, da sklene nekaj vidnega, konkretnega. Ne gre za na« črte novih cest, gre za to, da se vsaj po« pravijo one arterije, ki vežejo najvažnej« še kraje naše oblasti s poedinimi središči. Taka cesta je na pr. cesta po Poljanski dolini Govornik priporoča mali investicij« ski program, ki je bil na pobudo opozicije sklenjen v fin. odseku, da 9e morda naja« me malo, viseče investicijsko posojilo, ki naj služi kot podlaga najnujnejšega ob no« vitvenega načrta za naše cestno omrežje. Obširno razpravlja o potrebi avtomobili« zacije našega podeželskega {Kometa. V tr« govini in obrti vidi važno vprašanje v pro« blemu izvežbanega strokovnega obrtniške« ga naraščaja. Opozarja na snujočo se tek« stilno šolo v Kranju ter priporoča posebno podporo tej šoli Povdarja pomen ljub« Ijanškega velesejma. Predlaga podporo za prireditev obrtniške razstave v znesku 100 tisoč Din. PosL Zebal pledira za podporo ljubljan« skemu velesejmu, ki je institucija, ki si je pridobila nevenljive zasluge za razvoj m ugled vsega slovenskega gospodajstva. Ljubljanskemu velesejmu naj se da pod« pora 100.000 Din. PosL Rojina govori o težavah vajencev ter predlaga, da se podeli siromašnim va« jencem podpora 50.000 Din. Potreba ukrepov proti razpadanju del ob Ljubljanici Posl. dr. Puc izvaja, da jo stranka veči« ne pozabila ustaviti v državni proračun vsoto 8,000.000 Din, ki jih dolguje država cestnim odborom. Zato naravno ni kritja v oblastnem proračunu in bodo cestni od« bori tudi zastonj čakali na ta denar. Ve« čina je pozabila tudi na regulacijo Ljublja« niče in Barja, dasi je bil minister dr. Ku» lovec. Govornik predlaga, naj bi oblastna skupščina votirala vsaj 200.000 Dki z« vzdrževanje del ob Ljubljanici in za iz« suševanje barja, ker preti sioer nevarnost, da bodo ta dela, ki so stala milijone, raz« padla, kajti po krivdi večinske stranke, se zopet eno leto najmanj ne bo začelo z de« lom. Avtomobilski davek naj pripade oblastem. Inž. Zupančič opozarja na važnost obrav navanih vprašanj, ter ugotavlja, da se že 12 let niso popravljale ceste v Sloveniji Vse ceste so izdolbene, mesto da bi bile napete. Za popravilo cest bi bik) treba 3,000.000 Dl. za delavce. Govornik žago« varja stališče, da bi bilo treba baš prva leta več investirati, ker bo sicer vse pro« padio. K poglavju «obrt in trgovini* pov« darja. da bi trebalo posvetiti tujskemu prometu miogo večjo pažnjo. Predvidena podpora 100.000 Din je premajhna. Predsednik naznani da je lista govor* nikov izčrpana in da odreja zato v soglav ju z načelniii klubov tajno sejo o elektrarni v Žireh. Predlog glede žirovske električne centrale Ko je bila seja proglašena zopet za javno, je skupščina glasovala ob predlozu po-siaaca Oblaka, župana Dol Logatca ter ga soglasno sprejela. Predlog se glasi: Oblastni odbor se pooblašča, da tako] prouči stroške za vzpostavitev obrata centrale električne gospodarske družbe z omejeno zavezo v Žireh v sporazumu s finančnim odsekom skupščine, ter da da jamstvo za posojilo v znesku 5UOOOO Din Električna centrala mora prej predložiti oblastnemu odboru izpeljiv asanačni načrt odobren od vseh upnikov ter način amortizacije In obrestovania tega novega posojila Istotako odobren od vseh cvoiib upnikov. (Nadaljevanje na 6. strani/ DANES! Prvič v Ljubljani! Najpopularnejša opereta v filma! CIGAN BARON (ZIGEUNERBARON) LYA MARA K™0 ljubljanski dvor" fg Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. t g v v'og' Sodeluje Domnoženi orkester. ♦ == ciganke Seffi Ptedprodaja vstopnic od 10. do 12. in od A tfl 3. dalje. — Cene navadne! Ivan Rihteršič - petin-sedemdesetletnik Svojo petinsedemdeseti« trtico je prazno-val v četrtek g. Ivan Ribteržlč, nadučitelj v p. v CeBu, eden izmed tistih naših vzgojiteljev, ki so ohranili lep spomin povsod, kjer so službovali Rodom z Brikovice, male vasice v lepi selski dolini, le po dovr-*eni nižji gimnaziji v Kranju odšel v Ljubljano, na učiteljišče, ki sa le kot mkd učitelj zapustil teta 1874. in ljudje Tedaj se je pričela njegova trnjeva živ-Ijenska poi; saj Je bik) to v oni dobi, ko ie moral biti učitelj ne le šolnik, ampak tudi organist, cerkovnik in sploh hlapec žup-olšča. Prvo njegovo službeno mesto je bilo na enorazrednlci oa Črnučah, odkoder pa je kanalu odšel na Kopami pri Grosupljem. Po dveletnem službovanju v tem, takrat še zapuščenem kraju, je dobil mesto / Doberničah v novomeškem okraju. Toaa kot Gorenjec je vedno hrepenel po divni Gorenjski in 1. 1890 je bil na lastno prošnjo premeščen v Srednjo vas v Bohinju, kjer je ostal razen kraikega presledka dveh let, ko je služboval v Šenčurju pri Kranju, do leta 1925. * Tu se je pričelo njegovo plodonosno delovanje. Šolo, prej dvorazrednico, je povzdignil v štiitrazrednico. Vse njegove zasluge, ki si jih je pridobil za povzdigo Bohinja na kulturnem in gospodarskem polju, more oceniti ie oni, Id Ječt>oznal Bohinj pred njegovim prihodom in Id pozna Bohinj danes. Ne bomo jih našteval. Omenimo naj le, da je d-olgo vrsto let bil občinski odbornik, da je sodeloval pri posojilnici, okrajnem cestnem zastopu in zadnja leta je bil občinski taiaik. Leta 1919. je stopil v pokoj. Toda ni se mogel ločiti od Bohinja, ld mu Je posvetil vse svoje moči. Šele po dolgem okJevaatln je prišel v Celje, kjer živi v skromnih razmerah. Kot staroupokojenec jc bil pozneje preveden, toda kot mnogo sotrpinov tudi on ni doM povrnjenih zaostankov na plači. Država menda čaka, da bodo vsi ti reve® pomrli, da bo potem »dedovala«... Toda on ni bH le vzoren učitelj, temveč sadi navdušen ao dober lovec. In Še sedaj, pri tej visoki starosti, ga le videti za časa lovske sezone skoro pri vsakem lovu in se. ga lahko stavi i po vztrajnosti i po uspehih za vzgled vsakemu mlademu lovcu. Velike zasluge si Je pridobil jubilant na političnem polju. Tudi v času besne gonje klerikalcev proti naprednemu učiteljstvu ni klonil, dasi je v tej dobi mnogo pretrpel. Ko se le po preobratu ustanovila demokratska stranka. Je osnoval ln vodi! v Bohinjski Srednji vasi krajevno organizacijo, ki bi jo lahko stavili v vzgled vsem našim or-ranizacMaim na kmetih. Z veliko vnemo je agfflral za razširjenje naprednega časopisja, zlasti »Domovine« in seveda tudi v novo popravljenem gledališču. Sarajevsko gledališče so to sezijo popolnoma preuredflL Povečali so oder, na katerem odigrajo tedensko par dramskih in operetnih predstav. Da uspeva v tolikšni meri gledališče v Sarajevu. je baš zasluga upravnika Bra-nislava Nušiča. K zakuski in odhodni-ci. ki jo je priredilo društvo Zuzorič udeležencem kongresa, so bili povabljeni tudi novinarji in večina sarajevskih reprezentantov umetniškega življenja, med temi tudi dr. B. MilankovJč, direktor muzičke šole in predsednik Filharmonije, avtor knjige «Die Grund-Iagen der modernen pianistisehen Kunst*. ki je izšla pri Kahutu v Leipzigu in se lahko primerja z edinim delom te vrste: Breithauptovo klavirsko tehniko. Sklepi kongresa so razširili organizacijo preko strokovnih interesov tudi v kulturno sfero po zgledu ljubljanskega podsaveza. Sklenjeno je bilo, da bo Savez prirejal s Filharmonijami svojih podsavezov simfonične koncerte naše nacijonalne 'glasbe. Skupen projekt za vso sezijo bo predložen ministrstvu prosvete s prošnjo za subvencijo. Izvršila se je fuzija zagrebških intelektualcev (Udruženje jugoslov. glasbenikov: preko 100 članov) s Savezom muzičara. Glasilo cJugoslovenski muzičar», ki ima okrog 1000 naročnikov in je bilo doslej v privatnih rokah, je prešlo v upravo Saveza. Določen je bil redakcijski odbor, na čelu katerega stoji profesor akademije Stanislav Straž-nicky, urejeval pa bo list Jaroslav Ši-dak ml. Organizacija se bo po sklepu kongresa delila v sekcije skladateljev, pedagogov, estetov in izvajalcev. Kongres je prerešetal in rešil obilico važnih strokovnih vprašanj, ki so se nakopičile v poslovanju mlade a žilave organizacije muzičarjev v naši državi. Neumestna kritika Celje, 22. aprila. Skupino s Tujsko-prometaim in Olepševalnim društvom je pričela mestna občina celjska proučevati preložitev skozi mestni park vodeče občinske ceste, Id deli ta obsežni park v dva dolga jezika in zelo otežkoča njegovo enotno ureditev. Po deževju vedno blatni, ob suši prašni prehodi čez to občinsko cesto, silijo že iz estetič-tiih, higij eni čilih in ne na j zadnje varnostnih ozlrov na rešitev vprašanja preložitve ceste, oz. spremenitve iste v promenado. Otroško igrišče tik ob cesti gotovo ne služi svojemu namenu. Sedamla vozna pot se da brez posebnih stroškov premestiti pod hrib. kjer že obstoja od obiskovalcev parka sicer precej zapuščena promenadna pot. Ta promenadna pot Je vsled iz hriba prihajajočih Jarkov, ki se danes poljubno razliva- lo ob vznožju hriba, pretežni del leta blatna in vlažna ali pa zasuta z gramozom, ki ga odkladajo jarki ob vsakem neurju. V tej vlagi je glavno vaHšfie milijard komarjev, ki bodo v doglednean času sploh onemogočili poset parka. Nameravana sanacija te promenadne poti Je izvedljiva na ta način, da bi se dosedanja pot dvignila z nasipom (dramozom) za kaikih 30 om, da se dalje uredijo odtočni jarld in omogoči nemoten odtok vode naravnost v Savinjo. Dviganje oz. nasipanje hI se seveda vršilo postopoma, 1. s. pride v poštev najprvo najnižje ležeči del v smeri proti Bregu, ostali pa povodom rednega vzdrževanja. Z izvršitvijo teh del hi pa bila istočasno že urejena nova vozna ces-ta brez vsaikih drugih stroškov. Ostali bi pod hribom vsi že obstoječi nasadi, izvzemši nekaj kostanjev, ki so se že posekali v svrho izsušltve najbolj obiskanega, pa tudi malbolj zamočvirjenega dela parka med hribom in planinsko skupino. Da pa ne bi bilo ugovorov radi odvzetia promenadne poti pod hribom, t. j. v delu med vodometom in kopališčem, ki je ob prilik! koncertov precej obljuden, namerava Tujsko-prometao in olepševalno društvo na notranji, na park meječi strani kostanjev. oz. v senci Istih' napraviti novo promenadno pot v širini 3 m, med kostanje postaviti klopi, med promenado ta zamišljeno cesto pi zasadit! 2lvo mejo Iz lepo-tlSnega grmičevja. Na ta način W postal park celoten, vozna pot bi se pa, in to le v dobrobit resno mislečega in uvidevnega občinstva, brez posebnih stroškov izločila Iz padca, kamor Je sodila le v oni doJ>!, ko Je bila na mestu sedanjega mestnega parka občinska gmajna in močvirje. Da Je pa preložitev tudi iz praktičnih in gospodarskih vidikov -umestna, omenimo, da bo vsled nasdpanja oz. dvignjenJa ter ureditve odtočnih jarkov cesta gotovo manj izpostavljena poplavam kot do sedaj in bo nadaljno vzdrževanje gotovo ceneje za občino. Močno se je kritiziralo posekanje nekaterih suhih kostanjev za Grofijo. Daner imamo tam krasen vrt, kjer bo cvetelo nad 150 vrtnic že letos. Kritizira se dalje odstranitev onega, ktipa zemlje, ki je poset-niku parka, prihajočem po brvi, zapiral pogled v najlepši del mestnega vrta. Vzroka je iskati edino Ie v krogih onih posetnikov, ki radi ljube lastne komodnosti ia precejšnje konservativnosti ne marajo uvideti, da je bilo že zdavnaj potrebno premestiti vremensko hišico na drug kraj, od katerih jo najprikladnejiši oni, na katerem se danes nahaja in kamor edino sodi. Posek v rasti zaostalih, deloma po hiba-darju napadenih smrek, M se je moral iz gospodarskih vidikov izvesti, ravno tako odstranitev doraslih smrekovih dreves, se je kritiziral z motivacijo, da se bo ves park posekal, ni se pa pomislilo, da mesto potrebuje park, a ne gozd, ki naj bi se deloma ohranil na Reiterjevem hribu, kjer ga Je narava sama ustvarila. Preureditev promenadne poti od brvi do vodometa in s tem združene odstranitve nekaterih dreves radi razširjenja poti, se mora od strani krltikastrov tudi obsojati. Da bodo pa že započefi novi nasadi služili v okras parka in s tem vsega mesta, za nje, kakor kaže, ne igra nobene vloge. Le dejstvo, da je bilo celih 50 let tako, odtehta pri njih vse drugo. Moderniziranje nasadov je stvar, ki konservativcem res ne gre v glavo. Glavno jim je, da bo sedaj v dolžini 80 m manj sence v parku, ne pomislijo pa, da je glavni drevored dolg 800 m in da nudi več kot preveč sence in hladu, posebno v zadnjih mokrih letih. Jasno moramo končno vendar povedati, da je v Celju poleg starokopitne-žev dosti večje število ljudi, ki ljubijo svetlobo in soince in ki tudi zahtevajo, da se jih uvažuje. Tudi našim otrokom smo dolžni več obzira v tem pogledu kot dosedaj. Poglejmo v druge letoviške kraje — mne-wja smo, da je Celje vendar tudi letoviški kraj — in vidimo, da povsod uvažujejo geslo slavnega Švicarja Rikll-ja, ki je ne- malo pripomogel Bledu do svetovnega slovesa €Wasser tat freilich gut, hOher doch steht die Luft, am hčchsten das Lichl* Torej svetlobe in soinca v Javne nasade, skoraj bi si usoiall reči tudi v glave! Kritizirale so se končno tudi poprave potov, mostičev, postavljanje novih klopi. Nekaterim se zdi odveč oz. predrago tudi nasipanje potov, češ, povodenj bo itak zopet vise odplavila. Ne kritizirajte samo in ae otežkoeaijte započeta dela in nameravane modernizacije •temveč pomagajte dejansko za to poklicanim faiktorjem, ki bodo gotovo vsak stvaren ugovor in nasvet upoštevali. Povdariti moramo končno, da izvaja, kakor smo informirani, naše požrtvovalno Olepševalno in tujsko-prometno društvo kritizirana dela strogo po navodilih oz. načrtih znanih vrtnarskih in stavbenih arhitektov, ki so pogledali že izven Celja. Sa-piemti sat! Poziv planincem! Strašna nesreča je zadela vas Rovišče pod Sv. Goro. Od preteklega torka na sredo je.namreč izbruhnil požar in vpepelil 5 posestnikom njihova domovja. Potrebni so nujne pomoči, ker jim je zgorelo vse, kar so imeli. Planinci, ki obiskujejo Sv. Goro, naj pripomorejo tem bednim Hudem s tem, da vzamejo s seboj zanje kako staro obleko In obutev, event. dajo tudi denarno pomoč. Event darove sprejema tudi pisarna SPD v Ljubljani, Šelenburgova uL št. 7. Važno za vsakega obiskovalca dr. Kugyjevega predavanja Povodom predavanja dr. I. Kugy-a o naših planinah, ki se vrši dne 25. t. m., opozarjamo občinstvo posebno na 6lovito, v vseh državah priljubljeno knjigo predavatelja , ki je edinstvena v opisu naših prekrasnih Alp. Nadalje priporočamo vsem prijateljem naših planin domače knjige: Badjura: Vodič...... . 100 Din „ Na Triglav.....20 „ „ Na Pohorje.....40 ., Knnaver: Po gorah in dolinah . 25 ., Baumbach - Funtek: Zlatorog . . 20 „ ki so vsled svoje velezanimive vsebine in lične opreme v vseh krogih splošno priljubljene. Navedene knjige dobite v tukajšnji knjigarni in zalogi muzikalij Ig. Kleinmayer & Fed. Bamberg, d. z o. z. Oglejte si našo izložbo na Miklošičevi cesti 16. 625 T\ | »v • m v»v Drobiž iz Irzica Velikonočni prazniki so minili brez kake vidne nesreče. Še kolikor toliko lepo vreme ni oviralo, da ne bi ljudje izleteli v bližnjo ali daljno okolico. «Pri Peskarju» se je vse trlo, toliko je bilo gostov. Stari Trščani pa pravijo, da morajo «praznče» trpeti tri dni, da se ja lahko vse obrede in povsod «pirše» pobere. Te prastare navade so se tudi letos pridno držali, no, pa kot že rečeno, brez večje nesreče. Razveseljivo pri tem je le tO, da se mladi naraščaj po malem a temeljito otresa takih čudnih navad, ki narod le upropaščajo tako gospodarsko, kakor tudi moralno. Zato je čas, da čim-preje ustvarimo novega človeka, ki bo pojmoval svet, življenje in sožitje boljše. Za nedeljo so napovedane volitve v cestni odbor, ki ga je klerikalna vlada razpustila. Tržič voli dva zastopnika in ni dvoma, da bodo zopet izvoljeni tisti možje, ki so ceste v dobrem letu dvignili oa preje nikoli znano višino. Volitve se vrše v mestni posvetovalnici ob 11. dopoldne. Udeležba je seveda dolžnost vsakega volilca. Podružnica Rdečega križa za Tržič in okolico organizira kolonijo ob morju, kamor se bodo poslali revni otroci. V ta namen priredi v nedeljo prvega maja dopoldne cvetlični dan, ki bo gotovo prinesel toliko, da se namera uresniči. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki jim je naša bodočnost pri srcu. Tu lahko pokažejo svoje zmožnosti v prvi vrsti gdč. učiteljice, katerih jc v Tržiču precej in so znane po svoji dela-" nosli za dobrobit mladine. Ce se k cvetličnemu dnevu pritegneta tudi Podmladka osnovne in meščanske šole. je uspeh zagotovljen. Za veliko noč je dobi! Tržič po zaslugi agilnega gasilnega društva osebni avtomobil za prevažanie bolnikov v bolnico. Zgo-dilo se je radi pomanjkanja takega vozila, da je že par otrofinic umrlo, ker ni bilo voza na razpolago. Res so v takih slučajih vedno rade volje pomagali tukajšnji posestniki avtomobilov, posebno predilnica, toda vedno je bilo to zvezano z dolgotrajnimi pogajanji. Sedaj pa je avto takoj na razpolago. Obenem smo dobili tudi malo motorno brizgalno, k: jo tudi avto prepelje kjer je potreba. Tako pomalem napredujemo. Vrlemu gasilskemu društvu pa kličemo: Le krepko naprej! Pred sodniki Pravijo, da jo v Kamniku popivala v neki gostilni zadnjega januarja letos večja družba. Pravijo, da je bil med njimi tudi mizar Joža, ki je bil radi težke telesne poškodbe že parkrat kaznovan. A pravijo tudi, da zna mož sukati ne samo oblič, temveč tudi nož. Pravijo, da je tedaj nastal med dvema so-pivcema pretep radi nekega dekleta, a da se je moral v pretep vtakniti tudi mizar, ki je hotel braniti fanta Rudolfa. Pravijo, da je Joža zavihtel kuhinjski nož ter Rudolfovega nasprotnika ž njim parkrat 6unil. Pa še pravijo, da ima Joža smolo, ker se je rana na Henrikovi temenici vgnojila, kar je bilo vzrok težke poškodbe. Sodniki pa pravijo, da bo Joža 3 mesece sedel, a ljudje pravijo, da ne, ker bo preje izginil v Ameriko. • Micika z Ižanske ceste se> je sprla s svojo sostanovalko Magdo. Tisti februarski dan je bila zelo slabe volje in radi neke malenkosti je jela kričati nad starko Magdo ter je naposled pobesnela. Zgrabila je lavor in se zaletela v ženico, ki ji je roko izpodbila ter zbežala v svojo sobo in jo zaklenila. Micika se je drla na' žive in mrtve ter žugala. Starka se je zbala, da bi Micka ne vlomila, odprla je okno, poklicala sosedo, ki ji je pod-stavila lestvo, da je zlezla na dvorišče. Micika je pa še nadalje kričala in naposled pograbila velik železen lonec in ž njim jela tolči po vratih Magdalene. Magda je hitela k policiji in naznanila Miciko. Državno pravdniStvo je postopanje radi nevarne grožnje ustavilo in Micika je bila oproščena; a bo še imela sitnosti, ker jo njen lonec pustil slM v vratih in Magda jo bo tožila za odškodnino. * Sodnik: •cJože, vi ete pa slab posredovalec ?» Jože: cJe že tako, v Ljubljani životarim, zasebni uradnik sem bil, zdaj pa ni kruha.» Sodnik: «Pošieno se mora živeti! Februarja ste obljubili postrežnici Marički, ki se mora sama mučiti in delati, da ji preekrbite stanovanje?* Obtoženi: tSaj sem tudi mislil, da ji preskrbimo Sodnik: Sodnik: cZdaj bo pa šlo, novo stanovanje boste dobili vi, in sicer kar pri nas. No priča Franca, vi ste bili zraven, ko je obetal vaši materi Marički stanovanje?> Priča: cSeveda, pa še kako je govoril. Čez par dni je spet prišel in dobil 162 Din, moj očim je bil še tako dober, da mu je poleg zahtevanih 152 Din 5e dal 10 Din za trud.> Sodnik: Sodnik: Obtoženec: Sodnik: . B. Nedeljo, 24. ob 3^20.: . Kuponi. Znižane cene. — Ob 20.: . Kuponi Sprememba opernega repertoarja. Abo-nente reda E in B opozarjamo na današnjo spremembo repertoarja, ki se je morala izvršiti deloma vsled obolelosti ge. LovSetove, deloma pa vsled pravoslavnih velikonočnih praznikov. Mesto za aboneate reda B. Za- sedba te opere je običajna z go. Žaludovo in gdč. Thalerjevo ter go. Poličevo in Potučko-vo ter gg. Betettom in gdč. Thalerjevo, Kovačem, MitroviSem in Zupanom v glavnih ulogah. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo, dne 24. t. m. sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi. Popoldne se uprizori v drami Nestroyeva burka «Zli duh Lumpa-cij vagabund ali zanikrna deteljicam. Pri tej predstavi 6odeluje baletni zbor in muzika dravske divizijske oblasti. V operi se uprizori zvečer ob pol 8. opereta <0rlov> z go. Poličevo, go. Balatkovo ter gg. Drenovcem, Pečkom ter Povhetom v glavnih ulogah. Za predstavo . Srbski prevod Shakespearovega «Mae-bethaj.. Srbski prevajalec Shakespearovih del dr. Svetislav Stefanovič je prevel . Tragedija 6e uprizori v Beogradu koncem sedanje ali začetku prihodnje gledališke sezone. Buska opera v Parizu. Na mednarodnih gledaliških produkcijah v Parizu nastopi letos v juliju tudi ruska opera iz Ljenin-grada. Izvajalo se bo moderno delo Sergeja Prokofjeva »Ljubezen do treh pomaranče Opero vprizori Ljeningrajsko akademsko gledališče v režiji Radlova. Delo se bo izvajalo najmanj osemkrat. Dirigiral bo kapelnik Dranišnikov. Pesmi Srečka Kosovela. V kratkem bo dotiskana pestfiška zbirka pokojnega kraškega pesnika Srečka Kosovela. Knjiga bo lično opremljena z naslovno stranjo prof. G. A. Kosa in prinese na 96 straneh pesmi iz pokojnikove zapuščine v redakciji Alfonza Gspana. Cena broširani knjigi bo 20 Din, vezani 27 Din. Naročila sprejema že sedaj cOdbor za založbo pesmi Srečka Kosovela>, Ljubljana. Križevniška ulica 6/1. Švedski pisatelji za Mereikovskega. Me-režkovski živi v Parizu v veliki bedi. Glas o njegovem siromašnem življenju je našel na Švedskem toliko odziva, da je sklenila trinajstorica švedskih pesnikov prirediti reci taci jski večer in poslati izkupiček Me-režkovakemu. Večer se je vršil y slavno- stni dvorani Švedske Akademije v Stock-holmu. Bil je dobro obiskan.' Otvoril ga je z nagovorom tajnik Akademije E. A. Karl-feldt. Nato so čitali iz svojih del akademiki: Oesterling, Hedberg in Bergman ter pisatelji: Didring, Hase Zeta, Nordstrom, Lun-degard, Selander, Einar Smith, Asplund, Silverstolpe in Sivvertz. Sopranistka Andayeva odhaja v Ameriko. Operni impresarij Mocchi je angažiral znano dunajsko sopranistko Rosetto Anda-yevo za operna gostovanja v Riu de Janeiru in S. Paulu. Umetnica bo sodelovala v ansamblu milanske Scale in bo nastopala v Aidi, Trubadurju, Carmen, Samsonu in Da-lili, Mignon, v Lohengrinu in Gioeondi. An-dayeva poje vse vloge za sopran in alt. Stoletnica romantizma. Ob stoletnici ro-mantizma napovedujejo v Parizu številna predavanja in diskusije o tem predmetu. Predavanja se bodo vršila na Sorbonni, v Louvru in drugod. Knjižnica in muzej Viktorja Hugoja priredita razstave. Comedic Francaise napoveduje uprizoritev Hugoje-ve tragedije »Cromwelli. BjTonova obletnica. Angleški listi se te dni spominjajo 102. obletnice Byronove smrti in pripovedujejo, kako dolgo je romala svoj čas po svetu vest o njegovi smrti. Treba je bilo celo 30 dni, da je Anglija razvedela za izgubo, ki jo je zadela- Listi od 14. maia 1825. so poročali: »Danes zgodaj je prispel v London kurir z žalostno novico. Byron je umrl v Missolunghiju dne 14. aprila »Obenem pristavljajo poročila, da so danes razrušene vse hiše, v katerih jo živel Bvron. Njegova palača v Londonu je podrta. Bila je na poti novi ulici. Hišo v Missolunghiju, kjer je pesnik umrl, so 1. 1838. zažgali Turki. Zletela je v zrak, ker je bilo v kleti več sodov smodnika. O tej hiši ni sedaj več sledov niti v razvalinah. Dvanajst najboljših romanov svetovnega slovstva. Angleški romanopisec in literarni kritik Arnold Benett našteva dvanajst najboljših romanov svetovnega slovstva, ki so: Bratje Karamazovi, Idiot, Zapiski iz mrtvega doma, Zločin in kazen (Dostojevskij), Ana Karenina, Vojna in mir, Vstajenje (Lev Tolstoj), Pomladne vode. Novi rod, Na predvečer, Očetje in sinovi (Turgenjev) in Mrtve duše (Gogolj). Benettov odgovor je izšel v j E ven ing Standardu«, ki je razpisal anketo za najboljša pripovedna dela iz svetovne literature in je objavil samo deset odgovorov najuglednejših sodobnih angleških piscev. Benett pripominja, da ima po njegovi sodbi rusko slovstvo prednost pred ostalimi literaturami in povdarja, da bi se v primeru, če bi moral svoje stališče nekoliko revidirati, odločil še najrajši za kak Stendhalov roman, nikakor pa ne za to ali ono delo angleških romancijerjev, predvsem ne za Dickensa. R I P S INOTOMAN svila za olašče zopet došla. Cene izvanredno nizke! F. in L GOR1ČAR. Ljubljana. Sv. Petra cesta št 29. Domače vesti * Ureditev agrarnih odnošajev v Sloveniji. V ministrstvu za agrarno reformo je bila sestavljena posebna komisija, ki naj izdela načrt za ureditev agrarnih odnošajev v Sloveniji ter v Hrvatski in Slavoniji. * Brezžična oddajna postaja v Domžalah. V Ljubljano je prispel materija! za tako dolgo obetano oddajno brezžično postajo v domžalskem trgu. Materij al je določen za poslopje, v katerem se bodo montirali stroji. Na travniku v bližini Domžal, ki za je že pred leti kupila država v ta namen, se bo najprej postavilo precej obsežno poslopje za stroje. Kasneje dospe še ostali materija! za dve anteni in pa stroji. Vso hvalo moramo priznati g. inž. Osani, da dobimo v neposredni bližini ljubljanskega mesta to moderno prometno napravo. Z gradbo postaje prično v doslednem času. * Kongres jugoslovenskih pravnikov. V smislu sklepa pripravljalnega odbora se vrši letošnji kongres jugoslovenskih pravnikov v Sarajevu med 8. in 20. septembrom. Kongres bo razpravljal o položaju žene v imovinskem, bračnern in nasledstvenem pravu; o izvršen ju sodnih odlokov, o pomorskem pravu, o zaščiti vlagateljev in o kolektivnih pogodbah. Za vse udeležnike kongresa je dovoljena četrtinska vozna cena na vseh državnih železnicah. V zvezi s kongresom bo nekoliko izletov v bližnjo in daljno okolico. * Jugosiovenski izletniki na Češkem. V Brno je prispelo te dni 96 dijakov in 74 dijakinj naših srednjih šol. Spremljajo jih 3 ravnatelji, 9 profesorjev in 18 profesoric. Gostom na čast se je vršila v Brnu slavnostna akademija. Iz Brna potujejo naši v Prago, Pardtibice in še nekatera zapadno-češka meta. Na Češkem ostanejo do 4. maja. * Državnoslovni državni izpit v Ljubljani. Absolventi iuridične fakultete, ki hočejo položiti dTŽavnosiovni državni izpit do kcaica tekočega semestra, naj vlože svoje prošnje pri predsedniku izpraševalne komisije (Bieiweisova cesta 10-1. soba št. 48) najkasneje do 17. maja. * Osebne vest; s pošte. Postavljeni so: bivša oficiantka Ana Vizjak za pb. ur. II-5 v Tržiču; za zvaničnika 1. skup. Marija Starašina v Velenju: za zvan. 3. skupine Ant. Kardinar v Mariboru, za s!už. 1. skup. J. Berložnik in bivša -pogodbena poštarica Matilda Piškur v Ljubljani, za služ. 2. skup. L. Polak v Prevaljah; za dnevničarje Fr. Protner v Križevcih pri Ljut., Draga Starec v Dol. Logatcu in Pavlina Mozetič v Črni pri Prevaljah. Napredovali so: za upravnika 11.-3 na Bledu Iv. Bregant. pb. ur. II—4 ravnotam; za pb. ur. II—i: Ljudmila Tomazin, Antonija Črniač, Dana Štirn, Mara Zor, Justina Florjančič, Jožica Csonka.. Gabrijela Uratarič, Tea Kenda, Olga Pod-menik, Mrra Šubic, M. Kocijančič in Albinca Thaler, Leopold Sirnik, Vida Kušar in Prida Hottman v Ljubljani; Olga Razpotar in Matilda Bervar v Celiu, Justina Maru-šič v Mariboru. Hedvika Kočevar in Ljudmila Povše v Murski Soboti, Marija Mrak v Planini pri Rakeku, Mihaela Vidali v Mengšu. Frančiška Zgonc v Ljutomeru, Terezija Zemljak v Ormožu, Mara DulaT v Novem mestu, Mihaela Killer v Kranju, Marica Štrukelj v Št. Vidu pri Stični, Mara Šušteršič v Grosupiiu, Josip Kamenšek v Rog. Slatini in B. Loške v Trbovi.iah, vsi pb ur. II-5; za telefonistki IIT-3 Marija KincI v Sv. Juriju ob j. že!, in Avrelija Saiarič v Ptuju, pripravnici III-4; za pod ur. v 1. skup. Iv. Keček v Ormožu in za pripr. 3. skup. služitelj Fr. Prek v Ljubljani. Upokojeni so: pb. ur. II-3 K. Vrančič in Antonija Tome ter služiteljica Marija Sicherl v Ljubljani, pb. ur. II-3 Marija Romanič v Celju. — Premeščeni so pb. ur.: h". Kambič iz Metlike v Novo mesto, Ig. Pečar iz Maribora v Beograd, Milan Omahen iz Brezovega Polja v 2iri, Mara Gostič iz Toplic pri Nov. mestu v Ljubljano, Elizabeta Hro-vat iz Ljubljane v Toplice pri Novem mestu, Gabrijela Marušič iz Žirov v Maribor, Marica Kolar z Rakeka v Ljubliano, Mara Štnkelj iz Slovenjgradca v Celje Jožica TušaT iz Dol. Logatca na Rakek. Iz službe je izstopil N. Puhar v Murski Soboti. * Enotna nova farmakopeja. V ministrstvu za narodno zdravje je te dni pričela svoje delovanje posebna komisija, ki naj izdela enotno farmakopejo za vso našo državo. Kakor v informiranih krogih zatrjujejo, bo nova farmakopeja stopila v veljavo počerkom prihodnjega leta. + Podpora vojnim invalidom. Minister za sodjalno politiko je povodom pravoslavnih praznikov nakazal Udruženju vojnih invalidov podporo v znesku 40.000 Din. * Tečaji za lekarniške pripravnike. Dne 1. maja se prično obligatni tečaji za vse lekarniške pripravnike v državi Tečaji se bodo vršili v Beogradu in Zagrebu m bodo trajali dva meseca. * Posojilo za ureditev Beograda. Beograjska mestna občina ie pri Blairovi finančni skupini najela posojilo v znesku 4 mill-nov dolarjev po 6%. Posojilo se bo porabilo izključno za ureditev Beograda. * Razstava umetnin na ljubljanskem ▼elesejmu. Za časa letošnjemu vele^ejmn t. j. od 2,—11. julija se bo vršila II. umetnostna razstava in sicer v paviljonu K, ki ie za to že špecijelno opremljen. Razstave še morejo udeležiti vsi slovenski oblikujoči umetniki Prijavo je treba poslati na vele-sejmski urad najkasneje do 28. aprila. Prijava naj vsebuje točen naslov umetnikov, približno navedbo razstavnih del in njih velikost in event. posebne želje. Istočasno s prijavnico naj V3ak umetnik navede imena 7 umetnikov, ki naj po njegovem mnenju tvorijo razsodišče razstave. Umetnostna razstava na velesejmu je za naše oblikujoče umetnike n.Hvc-?jega moralnega in materi-jelnega pomeni, saj se pri tej priliki seznani z njegovimi deli gotovo nad stotisoč po- I setnikov. ' * Himen. Na velikonočni pondeljek se je Poročil v Mariboru g. Franjo Čiček, učitelj v Slivnici z gdč. Vero Vohnajerjevo, poštno upraviteljico v Slivnici. Bilo srečno! + Aitto zveza Gorenja vas-Škofja Loka se je 19. aprila zopet otvorila, kajti do Ži-rov so ceste od zadnje povodn.ii za auto še neprometne. Odhod iz Gorenje vasi ob 4.45 rano k prvemu vlaku za Ljubljano, odhod iz Škofje Loke (kolodvor) ob 4. pop. * Odredbe za zaščito domačega vinarstva. Včerajšnje poročilo o generalni proračunski debati v ljubljanski oblastni skupščini popravljamo v toliko, da prejšnji kle-tarski nadzornik ni bil reduciran temveč na lastno prošnjo polnoletno upokojen. + Soparica v Beogradu. Dočim je v zad-jih dneh kakor pri nas tako tudi v Beogradu vladalo občutno hladno vreme, je na stopilo predvčerajšnjim izredno toplo, celo soparno vreme. Toplomer je kazal v četrtek v Beogradu 25 stopinj nad ničlo. * Avtomobilska nesreča pri Djakovem. Pri Širokem polju v bližini Djakova se je v četrtek ponoči pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri je bila smrtnonevarno poškodovana 17 letna natakarica Berta Mlinaric, rodom iz Ptuja. Z avtomobilom se je peljala v Djakovo po svoje stvari, da jih prepelje v Osjek. kjer ie dobila službo v neki gostilni. Pri Širokem polju je počila pnevmatika, vsled česar se je prevrni! av to. Berta Mlinarič je bila težko poškcdova na * Železniška nezgoda v Podsusedu. V noči od srede na četrtek se je na postaji Podsused pripetila železniška nesreča, ki le po srečnem slučaju ni zahtevala člove ških žrtev. Na postajo prihajajoči tovorni vlak je zavozil v lokomotivo, ki je stala na istem tiru. Sunek je bil tako silen, da sta bili razbiti obe lokomotivi ter močno poškodovani tudi tender in pet vagonov tovornega vlaka. * Tragična smrt triletnega dečka. V her-cegovinskem selu Zlati se je te dni triletni sinček seljaka Pera Perišiča igral v svinjskem hlevu s prešiči. Kasneje je našel oče v svinjaku samo še nekoliko ostankov otrokovega trupla. * Nevarna vlomilska tolpa pod ključem. Železniška policija v Subotici je predvčerajšnjim aretirala nevarno vlomilsko tolpo: Riharda Viraga. Ivana Jakšo in Antona Ge-neryja, ki priznavajo, da so v zadnjih štirih letih izvršili celo vrsto vlomov in nedavno tudi atentat na železniški progi pri Subotici kjer so iz tračnic pobrali 20 vijakov, hoteč povzročiti katastrofo in potem opleniti vlak Aretirana trojica je bila izročena sodišču, za ostalimi člani tolpe pa je razpisana tiralica. * Prometno društvo v Mojstrani ima v nedeljo dne 24. t. m. obnovljeni občni zbor ob 3. popoldne v gostilni »Šmerc«. — Sklicatelj. 627 * V nedeljo. 24. t. m. priredi domžalska godba koncert pri Ivan Pečnikarju v št. Jakobu ob Savi. 626 * Največja in najhitrejša ladja sveta iSaturnIa» z motornim pogonom je last pa-robrodne družbe »Cosulich Line« v Trstu (zastopstvo Simon Kmetec v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13) in odpluje prvič iz Trsta dne 21. septembra proti Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires. Ta v ladjedelnici v Tržiču (Molfalcone) zgrajena motorna ladja ima 24.000 br. reg. ton in vozi 21 morskih milj na uro ter jamči eno noVc ekspresno zvezo v Južno Ameriko; zasluži pa svojo omenitev tudi radi sredstev za svojo najmodernejšo opremo. Iz Trsta bo vozila redno preko Neapla in Marseille, kar je zelo važno za iz Srednje Evrope, Francije, Švice in Severne Evrope došle potnike. Oceanska vožnja v Južno Ameriko bo izvršena v 9 (devetih) dneh. 623 «ITO » zobna pasta najboljša. Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobeic. Pred Škofijo št. 15. 109 * Rogaška Slatina je najcenejše in naj-udobnejše zdravilišče za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v .času pred glavno sezono. Zahtevane prospekte! * Napenjanje, bolečine v črevesju, bo-denje v straneh, tesnoba v prsih, utripanje srca se hitro odpravijo s prirodno grenčico »Franz-Josef«; zniža se pa tudi pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniški izvidi zaznamujejo resnično presenetljive uspehe z vodo »Franz-Josef« ki se dosezajo pri ljudeh, ki mnogo sede. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah s špecerijskim blagom. Senzacija dneva! Senzacija dneva! ASTA N § £ L S £ ii ALFRED ABEL — WERXER KRAUSS v kolosalnem velefilmu Iz Ljubljane o— Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani se vrši jutri v nedeljo, dne 34. L m. ob 10. dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. Občni zbor je strogo zaupen in imajo pravico do priso-stvovanja le delegati posameznih podružnic Če se hoče kdo od ljubljanskih člaciov udeležiti zborovanja, naj pride danes od dveh do treh v pisarno Jugoslovenske Matice po izkaznico. Brez izkaznice, izdane od pokrajinskega odbora, ni vstop v dvorano nikomur dovolien. n— Amundsenov polet na Severni tečaj L 1925. Premijero tega filma predvaja ZKD danes in jutri dne 23. in 24. t. m. v kinu Matici na kar občinstvo ponovno opozarjamo. Film podaja zanimive epizode iz gigantske borbe človeštva za osvojitev najsevernejše točke naše zemeljske oble. Poleg tega je na sporedu še poučni film o Južni Ameriki. Današnja predstava ob 14.30 je vsled nedeljskih izletnfkov namenjena splošno vsej publiki in ne le mladini. Nedeljske predstave ob 9.30 in 11 dopoldne. Preskrbite si vstopnice čimpreje z ozirom na splošno zanimanje za ta spored. Cene običajne 2 in 4 Din. u— Sedemdesetletnica dr. ing. Jana Hraskega. V nedeljo, dne 24 t. m. priredi upravni svet »Žveplenih kopeli in vrelcev« v čeških Podjebradih proslavo 70 letnice svojega prvega predsednika, dr. ing. Jana Hraskega, profesorja češke tehnike v Pragi Proslave se udeleže tudi praški vseučiliški profesorji, zastopniki češ. tehniških udru-ženj in češke tehn. vede. Pri tej priliki izide tudi spominska knjiga o razsežnem delokrogu jubilarja ter obsega knjiga tudi dva literarna prispevka iz Slovenije. Dr. ing J. V. Hrasky ima namreč tudi za na-predek naše domovine velike in nepozabne zasluge. u— Ljubljanska porota. Drugo porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani se prične dne 16. maia. Trajalo bo teden dni. u— Iz tajništva ZKD Ljubljana. »Naš kulturni dan« v Ljubljani je prestavljen na nedeljo 15. maja, kar društvom tem potom sporočamo. Predpriprave pa se vrše še naprej na enak način, vsled česar naprošamo vsa včlanjena društva, da nam javijo čimpreje imena in naslove vseh sodelavcev. Naj ne bo nobenega naprednega društva, ki bi se naši akciji ne odzvalo in ne pripomoglo k uspehu. u— »O Julijskih in Zahodnih Alpah« je naslov predavanju, ki je priredi v pondeljek v unionski dvorani turistovski klub »Skala Predava odlični poznavalec naših planin g. dr. Julij Kugi'. Kdor pozna življenje m turistično udeistvovanje tega svetovnoznane-ga turista, kdor je čital njegovo krasno knjigo: »Aus dem Leben eines Bergstei-gers« ne bo zamudil izredne prilike, da poseti to predavanje in tudi osebno spozna planinca dr. Kugyja. S tem predavanjem otvori dr. Kugy serijo predavanj v naši državi, ki jih priredi: dvoie v Zagrebu pod okriljem Tnrističkega kluba »Sljeme« in Hrvatskega planinskega društva, dalje v Mariboru pod okriljem Ljudske univerze in končno še eno v Ljubljani pod okriljem »Slovenskega planinskega društva«. Predavanje bo spremljalo okoli sto najizbranejših skioptičnih posnetkov. u— Predavanje francoskega znanstvenika V j>ondeljek dne 25. t. m. ob šestih zvečer bo predaval na ljubljanski univerzi v balkonski dvorani odlični francoski znanstvenik Jacques Zeiller o Dioklecijanovi palači Splitu. Vstop je prost, u— Življenje in umiranje v Ljubljani, Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikata se je od 15. do 22. aprila rodilo v Ljubljani 35 otrok (22 moškega, 13 ženskega spola), med temi 1 mrtvoroienec, unrrlo pa je v tej dobi 10 moških in 12 žensk, skupaj torej 22 oseb in sicer: 5 oseb za ie tiko, 4 za boleznijo na srcu, 2 za ostare-lostjo, 1 za rakom, 1 za ptjučnioo, 1 za prirojeno slabostjo, 1 vsled smrtne nezgode 7 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih ie 5 oseb doseglo starost nad 70 let, trije otroci pa so umrli v prvem leta starosti. Na nalezljivih boleznih je obolelo 5 oseb: 3 na dušliivem ka-šlju, 2 pa na vraničnem prisadu. i— Savez trezvene mladežL Danes, ob 17. uri se vršijo izpiti iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju. Ob 18. pa kurz za višješolce. Po kurzu seja ožjega odbora. i— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 pretep, 1 telesna poškodba, 3 popadljivi osi, 1 prestopek žaljenja straže, 2 prestopka obrtnega reda, 8 prestopkov cestnega policijskega reda ra 5 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi tepeža, 1 radi nevarne grožnje in l radi viačugarstva in prepovedanega povratka. u— Žrtev neprevidnosti. Desetletna Mihaela Šorla iz Novega Vodmata. hčerka kovača na državni železnici je včeraj popoldne za kurilnico na Vfiharievi cesti skakala po nagromadenih odpadkih premoga, zv. lešu. Nenadoma se ji je vdrlo in revica se je pogreznila skoro do kolen v pekoči leš. Dobila je na nogah tako težke opekline, da so jo morali z rešilnim vozom odpeljati v splošno bolnico. u— Drzen nasad. Naknadno se nam poroča, da je bila naša notica z navedenim naslovom z dne 21. t. m. mflčno pretirana. Res je le toliko, da je bil delavec France Ložar tepen. Bil pa je čisto navaden fantovski pretep, pri katerem sta dva ZaJoža-na Ložarja pretepla, ker sta imela do njega že staro sovraštvo. O kakem roparskem napadu, preiskavi žepov, maskrranlh napadalcih ali potikanju sumljivih ljudi med Vevčami in Zalogom ne more biti niti govora. Varnostna služba je tamkal prvovrstna ka* je predvsem zasluga marljivih orožnikov. u— Fantovska nagajlvost Posestnik Janez Mihelič iz Sneberij je zapeljal pred- Jutri dne 24. t m. ob 16. uri popoldne prvenstvena tekma na igrišču »ILIRIJE" ILIRIJA : PRIMORJE Ob 14*30 predtekma rezervnih moštev. 475 snočnjim na svoj travnik v Hrastjah dva veza za gnojnico, ki ju je pustil tamkaj čez noč v namenu, da pognoji travnik naslednje jutro. Ko pa je zjutraj prišel, je našel gnojnico razlito, obenem pa sta bila pokvarjena tudi oba voza, tako da trpi Mihelič do 1000 dinarjev škode. Zlobni čin sta baje zagrešila dva fanta ponočnjaka, ki rma na vesti že več sličnih nerodnosti. u— Tatovi na delu. Pri posestniku Luju Matjanu na Fužinah je služil za hlapca Josip Ziopek, ki pa se ie kmalu naveličal dela in pobral šila in kopita. V četrtek dopoldne je zmanjkalo njega, ž njim vred pa tudi za okrog 2000 Din vredne gospodarjeve obleke. Mi pobiiemo vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja in cen, v moški in damski konfekciji. Oglejte si noie izložbe. G2ICAR & M EDA C Selenburgova ulica štev. 3. u_ Prepir, pretep in kri. V dalmatinski gostilni v Vodmatu št. 61 se Je v četrtek zvečer znašlo pri pijači več mladih delavcev, ki so se menili o slabih in dobrih časih Med nje je zašel tudi 28 letni, na Seln št. 37 stanujoči Martin Spendal, ki se je radi nekega dela takoj pričel prepirati z delavcem Gabrijelom Pušnikom. Med prepirom je Spendal odšel iz gostilniške sobe, se hip nato vrnil z vojaškim bodalom v ioki in navalil na Pušnika. Še predno so mogli drugi besneža ukrotiti, je že pri-zadjal temu z bodalom globoko rano v hrbet, nato pa razkačen pričel mahati še po drugih. Strnil je enako v hrbet tudi izvoščka Karla Znidarja, stanujočega v Linhartovi ulici, ga močno obrezal, obenem pa mu napravil tudi na obleki okTog 50 Din škode. Ker je Spendal divjal še naprej in ogrožal vse gostilniške goste, je bila poklicana policija, nakar je nasilnež izgini! v noč. Obema ranjencema je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Perko, ki jima je rane izpral in obvezal. u— Zabavni večer društva drž. polic, na meščencev v Ljubljani bo danes v dvorani Kazine. Pričetek ob 20. uri Občinstvo se naproša, da se te dobrodelne prireditve v obilnem številu udeleži. 624 u— Starešinska organizacija Preporoda priredi danes ob 20. svojo tradicijonalno akademijo pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Po akademiji p!es. Vstopnine ni. Prireditev se bo vršila v dvorani Napr. dijaškega doma (Bivša arena Narodnega doma). u— Zadruga mesarjev in prekajevalcev vabi svoje člane na svoj redni občni zbor ki bo v soboto dne 30. aprila ob 4. popoldne v vrtnem salonu gosp. Petra Košaka. — Načelstvo. 629 NEOBČUTLJIVA URA je Patent F. E. Roskopf s plombo Priporočljiva za športnike, oficirje, železničarje. Že prenzkušene z jamstvom dobavlja :-: — :-: — :-F. Čuden. Ljubliana. Prešernova 1 Iz Maribora a— Mariborska oblastna skupščina. Včeraj so imeli odseki svoje seje, na katerih so obravnavali vse neštevilne predloge, ki so bili vloženi od otvoritve do danes. Najvažnejši bodo danes predloženi skupščini i— Dr. Baričevič In dr. Pirkmajer. »Slovenec« od 22. t m. pravi v svojem poročilu o seji mariborske oblastne skupščine, da je dr. Baričevič v svojem govoru na neki medklic odvrnil: »da noče imeti ničesar skupnega z dr. Pirkmajerjem«. Dr. Baričevič je pooblastil mariborskega poročevalca »Jutra« za sledečo izjavo: »Sloven-čevo« poročilo je neresnično. Na medklic klerikalnega poslanca Hrastelja, da je prvi proračun, ki je bil predložen poslancem oblastnega odbora, Pirkmajerjev proračun, sem odvrnil: »Tu se mene Pirkmajer nič ne tiče. On je bil veliki župan pod vlado vaših prijateljev radikalov in radičevcev, pa mi ne nosimo nikake odgovornosti za to delo«. — Toliko brez nadaljnega komentarja v ilustracijo resnicoljubja »Slovenče-vega« poročevalca. a— Razgrnitev stalnega volilnega imenika. Stalni volilni imenik za volitve občinskega odbora za mesto Maribor, za volitve v narodno skupščino in za volitve v oblastno skupščino je od okrožnega sodišča potrjen in je od danes naprej na mestnem magistratu soba št. 5 (konskripcijski urad) med uradnimi urami stalno razgrnjen vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi in natisne ter zahteva bodisi zase. bodisi za diugega njegov popravek. Opozarja se, da pri morebitnih volitvah smejo glasovati samo oni. ki so vpisani v volilni imenik. a— Občni zbor Jugoslovenske Matice v Mariboru. Dne 20. t. m. se je vršil v Narodnem domu VII. redni letni občni zbor tukajšnje podružnice Jugoslovenske Matice ki ga je otvoril predsednik g. ravnatelj Stanko Detela. Njegovemu poročilu, v katerem se je spominjal tudi bratov na Koroškem in v Primorju. je sledilo poročilo tajnika g. Brandnerja. ki je obširno opisal delo organizacije v minulem letu. Velikega pomena je tudi dejstvo, da je tukajšnji podružnici bila poverjena funkcija pododbora pokrajinskega odbora v Ljubljani, kar bo organizacijo in agitacijo v naši oblasti znatno poživilo, kajti iz Maribora se bo gibanju društev v okolici lažje posvečalo več pozornosti, kakor pa iz Ljubljane. Blagajnik g. Doležal je poroča! o velikem denarnem prometu, ki je dosegel znesek 326.916 Din. Po absolntoriju se le prešlo na volitev novega odbora. Ponovno je bil izvoljen za predsednika g. ravn. Detela, za podpredsednika pa g. dr. Franjo Snšnik; niti v ožjem niti v širšem odboru nI prišlo do bistvenih izprememb. Agilnost in razmah tukajšnje podružnice, ki je rmda v minulem poslovnem letu izredno velike uspehe, je pripisati v glavnem dobreaiu ocfooru, predvsem pa njega predsedniku g. Deteli, tajniku Brandnerju in blagajnflcu g. Dole-žalu. ki so z izredno vnemo in nesebično požrtvovalnostjo vršili svoje funkcije. a— Ljudska univerza. V pondeljek 25. t m. ob 8. zvečer zaključi g. unfv. prof. dr. Veber svoja uvodna predavanja o etiki s temo »Etika — logika vesti«. Nato sledita dve zelo rnteresantni prireditvi; V četrtek dne 28. t m. je predavanje svetovaoznane-ga alpinista dr. Kugyja iz Trsta, ki bo govoril na podlagi prekrasnih skioptičnih slik o divotah naših slovenskih planin. Njih slavo je širil širom Evrope in je žel povsodi največje navdušenje. Glede ca veliko zanimanje bo to predavanje v veliki GOtzovi dvorani. — V pondeljek 2. maja je pa zadnja glasbena prireditev te serije v veliki kazinski dvorani s koncertom »češke pesmi in operne arije«. Poje prva operna pevka ljubljanske opere slovita ga. Žaludova, ki ima tudi že v Mariboru velik krog občudovalcev. Spremljal jo bo na klavirju prvi dirigent ljubljanske opere g. Balatka. Slišali bomo pesmi in arije iz starejše hi moderne dobe. S predprodajo vstopnic za obe prireditvi se prične v torek 26. aprila v trgovinah ge. Brišnik in g. Hoferja. — Vstopnice za Kugyjevo prireditev: 10, 4 Din dijaki 2 Din. Za koncert 25—8 Din. dijaki 2 Din. a— .Mestna Oriuna Maribor sklicuje za danes ob 20. uri v malo dvorano Narodnega doma sestanek članstva. Udeležba obvezna članske izkaznice prinesti s seboj. — Odbor. 630 Iz Celja e— Koncert »Celjskega pevskega društva« se bo vršil pod vodstvom g. Preglja dne 7. majnika v veliki dvorani Celjskega doma. — V petek 22. t m. je vaja mešanega zfcora. Radi bližajočega se koncerta je potrebna poinoštevilna udeležba, e— Planinska veselica, ki jo priredi Savinjska podružnica SPD, bo dne L majnika pri Celjski koči. Na to prireditev se opozarjajo ponovno vsi prijatelji naših planin. e— Celjski mesari park. Otvoritev prenovljenega in moderniziranega mestnega parka bo v nedeljo, dne 1. maja. Hkrati se bo vršil koncert. e— Ljudsko vseučilišče. Pod okriljem ijud skega vseučilišča bo priredila v pondeljek 25. t. m. češkoslovaško-jugoslovenska liga predavanje o »Podkarpatski Rusiji«. Predaval bo g. prof. Orožen. e— Šahovska sekclia bo imela svoj sestanek v pondeljek, dne 25. t m. točno ob 19. uri zvečer v društvenem lokalu (pTej Čitalnica) v Narodnem domu. Vs! šahisti ter člani in prijatelji šabovskega društva so vljudno vabljeni, ker se bo razpravljalo na sestanku o bodočem delovanju šahovske sekciie. e— Sokolsko društvo priredi dne 1. maja majniški izlet vsega članstva na Grmado, odkoder je prekrasen razgled na bližnjo In daljšo okolico. Odhod ob 9. uri dop. od Kapucinskega mosta, povratek preko Celjske koče v Celiu. e— Izprememba posesti G- I. Skale, mesar in gostilničar v Trbovljah je kupil na javni dražbi ogelno poslopje med Glavnim in Slomškovim trgom, ki je bil doslej last g. Dečka. O tej hiši se je tudi govorilo, da jo namerava kupiti Mohorjeva družba. e— Izobraževalno društvo napredne mladine »Edinost« goji pod svojim okriljem tudi nogomet. Nogometna sekcija vabi k treningu, ki se bo vršil v soboto, dne 29. t. m. točno ob 18. uri. - Samostojne občinske naklade. Mestni magistrat opozarja, da je prvi rok za plačilo samostojnih občinskih naklad, to je najemninskega novčiča ter kanalske pristojbine in vodarine za I. 1927 že potekel. Stranke, katere tega obroka naklad še niso poravnale, se pozivajo, da store to brez odlaganja. Za prvo četrtletje je plačati naklade v izmeri, kakor se je glasi! predpis za leto 1926. Mestna blagajna sprejema plačila na račun rer iih bo povodom predpisa naklad za leto 1927. upoštevala kot nadplačila za to leto. *c]N0€AV! iV rc najbolje, najtrpaindše, zato najcenejše Iz Trbovelj t— Živinski in kramarski sejem bo ▼ pondeljek 25. t m. na Dolu. t— Plebiscit radi izdatkov za plazovje. Z današnjim dnem poteče 14 dnevni rok za plebiscit, ki ga je razpisalo županstvo radi izdatkov v znesku 8000 Din za opazo« vanje plazovja v Hrastniku. Ker ni bil vložen noben ugovor, je smatrati sklep ple» name seje občin, zastopa kot veljaven. Politična oblast pa se bo morala kljub te« mu baviti z rekurzom TPD, vloženim še pred razpisom plebiscita, ki protestira, da se je županstvo postavilo na stališče po« sestnikov v Hrastniku glede odškodnine, povzročene po plazovju. TPD je očividno pozabila, da je občina dolžna skrbeti za svojo lastnino tn da je ogroženih v Hrast« niku več občinskih hiš. Ze ta fakt je tako močan, da ne bo mogia iti politična oblast preko njega. Plebiscit sam je bil po našem mnenja nepotreben, ker je v letošnjem proračunu, potrjenem po velikem župan« Btvu, za vremenske nezgode in izredne sile itak postavka 25.000 Din, ki dosedaj še ni bila porabljena. t— Rokotvomi tečaj za učiteljstvo. V četrtek 28. t m. se prične na deški šoli v Trbovljah rokotvorni tečaj za učiteljstvo iz laškega okraja. Tečaj bo trajal do incl. 30. t m. Podučeval bo ravnatelj Alojzij Novak iz Ljubljane. Priglašenih je že se* daj toliko, da se bo moral tečaj najbrže še dvakrat ponoviti. t— Koncert trboveljskega tZvona». V soboto 7. maja bo v Trbovljah koncert pevskega društva «Zvon» pod vodstvom pevovodje g. Oskarja Molla. t— Zaključek obrtno nadaljevalne šole. Prihodnji teden bo zaključen pouk na obrtnomadaljevalni šoli na Vodah. Letos je obiskovalo pouk vštevši trgovski od de« lek, kjer se vrši pouk separatno, okoli 150 učencev. Učni uspehi so povsem zadovo« Ijivi. Iz Kranja r— Pomladek vRdečega križa* tukajšnje drž. gimnazije priredi danes ob 20. uri in v nedeljo dne 24. aprila ob 16. uri v dvo« rani »Ljudskega doma® gledališko predsta« \o «Scapinove zvijačen, komedij« v treh dejanjih. Ker je prireditev namenjena za dijaško kuhinjo in podporno zalogo, pri« poročamo kranjskemu in okoliškemu pre» hivalstvu obisk. Dobre lastnosti finega čistila za čevlje so te-le: Čistilo je mebko lo se dobro razmaže; daje čevlja takoj lep temen sUaj. — Usnje ostaoe voljno. In te las'nosti ima INDIAN PASTA. Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali Nedosegliina Eau de Coiogne Chypre Bo .»rioi« - 2arss J M onstran gronic p— Lev sv. Marka na pomolu na Reki je čakal svojega razkritja precej dolgo časa. Že lani je bila napovedana slovesnost, pa je bila odložena. Rečani so mislili, da pride k svečanosti kak velik fašist iz Rima, prišel pa je le župan iz Benetk. Leva so darovale Reki Benetke. Zakaj pač? Zato, da bo stalo na Reki znamenje njihovega gornjejadranskega gospodstva. »Vedetta« je skušala proslavljati razkritje, pa ji ni šlo to prav nič od srca. Umevno. Stari Rečani sanjajo o obnovi reške sreče, beneški lev pa pomeni samo nesrečo in podrejevanje reškega pristanišča Benetkam, katere dobijo v kratkem v bližnji Margheri krasno novo, moderno zgrajeno pristanišče, zvezano tudi z industrijo. Na nekdanjem Adamičevem pomolu stoji 21. t. m. razkriti beneški lev. V stran je vržen spo-min na Adamiče, vrle domačiae, ki so dvignili reško pristanišče in trgovino; na pomolu se šopirj beneški lev, gospodar gore-ujega Jadrana, in po njem nosi odslej pomol svoje ime. 21. april 1927 je črn dan v reški zgodovini pod Italijo! p— 346.278 ali 423.480? Znani »Piccolov« gospodarski sotrudnik Maineri vprašuje, ali se je blagovni promet v Trstu lani zmanjšal za 346.278 ali za 423.480 ton? Prvo število izkazuje carinsko ravnateljstvo, drugo pa trgovska zbornica. Kdo ima prav? Maineri pravi, da ni sicer nič nenavadnega, ako se pokažejo statistične diference v izkazih z dveh strani, toda v tržaškem slučaju je razlika taka, da bi trebalo dati javnosti pojasnilo o njenem pravem vzroku. Splošno se sodi, da so številke trgovske zbornice zanesljiveje od carinskih. Nekateri vprašujejo: kako pa so carinili? p— Mussolinija je razžalil dne 17. aprila brezposelni mizar Rihard Klede v Goric: Aretirali so ga ;n čez tri dni postavili pred sodnike, ki so ga obsodili na 6 mesecev zapora in 628 lir globe Klede je govoril nekaj o Mussolinijevem strahopetstvu. p— Fašistični sindikati v Trstu. Povodom delavskega praznika 21. t. m. se objavljajo številke posameznih sindikatov, da javnost izve, kako so močne fašistične organizacije. Industrijski sindikat šteje 20.775 članov, trgovski 5800, poljedelski 1760, transportui 4300, bančni 750 in intelektualni 1360. Dostavlja se, da je bilo treba premagati silne težkoče, predno se je prišlo do tega članstva p— Tajski promet v Trstu lansko leto. Fašistično glasilo prinaša izkaz tujskega pr«v meta v Trstu za 1926. Tujcev je bilo 176.922. Impozantno število, ki pa takoj izgubi svojo veljavnost, ko izveš, da je bilo med temi tujci 136.550 Italijanov iz starih provinc. Inozemcev je bilo le 41.872. Jugoslovenov Je doSlo lani v Trst 8009, Avstrijcev 10.868. Če-hoslovakov 4777, Poljakov 504, Madžarov 3041, Nemcev 5801. List pravi, da kaže Trst atrakcijo za regnikole. No, ti pridejo en- krat pogledat Trst, potem jih pa ne bo več Svoječasni promet iz zaledja in raznih držav je bil za Trst vse bolj izdaten kakor sedanji, in če je bilo L 1913. v Trstu 111.903 tujcev, se je to vse drugače poznalo v tržaških denarnicah, kakor pa lanski dotok Koroškega Slovenca« ,'n ukazuje, da ga morajo opustiti in naročiti nemškutarsko »Koroško domovino« . . . Tako nastopa učitelj, ki je sin slovenskih sta-rišev. Dopisi RADOVLJICA. ZKD priredi danes ob 4.30 in 8. zvečer klnopredstavo z zanimivim poučnim filmom: Newyork in njegovi prebivalci. Posetlte predstavo potaoštevilno. NOVO MESTO. Izredni občni zbor strelske družine v Novem mestu bo v nedeljo. 24. t. m ob 10 dom. Ker se bo volilo novega društvenega predsednika, četne oficirje in vodnike, se članstvo naproša, da se zbo-rovania zanesljivo udeleži. 628 ŠOŠTANJ Sokolsko društvo priredi svoj prvi letošnji spomladanski pešizlet članstva. naraščaja in dece v nedeljo. 24. t. m. k Sv. Jakobu uri Velenju. Predava starosta br. K urnik o »Cilju in svrhi Sokolstva*. Zbirališče ob 12.45 pred Sokolskim domom. Vabimo članstvo in prijatelje Sokola, da pohite tega dne na prijazni grič. s katerega se nai razlega vrisk mladosti v vzbujajočo se pomlad! Zdravo! PONOVA VAS PRI GROSUPLJEM. V obližju Ponove vasi le griček s prijazno cerkvico sv. Nikolaja, od koder se nudi krasen razgled Od tam je približno 10 minut oddaljena Podzemeljska jama »Ledenica* V obližju so našli 1. 1926 še dve novi Dodzemeliski iarni, ki sta bogato okrašeni z naravnimi krasnimi kapniki Posebno krasna ie takozvana »Zupanova jama*. Dne 15. maja priredi društvo za ureditev podzemeljskih jam slavnostno otvoritev, združeno z veselico na Taboru. Vabljeni vsi od daleč in blizu, da si ogledate krasoto naših podzemeljskih iam. KUmatlčno kopališče pri Reki SoSnčna pomlad ob $)riji. pomladanska sezija februar—maj kopalna sezila maj—oktober 60 prvovrstnih hotelov, peoslonov. sanatorljev, kopališka godba. Vsakovrstna velemestna zabava. Cena penslona s sobo od 50 lir dalje HOTELI: Reglna • Palače • Belle-vue - Ezcelslor • Ouarnero • Amalla • Eden - Oulslsana Continental • Strandhote! od 40 lir dalje: HOTEL-PENSIONI: Brelner - Brl-stol - Imperlal Grandhotel • Vlila Jeanette ■ Atlantica ■ Esplanade Europe vorm Ouitta • Auguszt Lulse — Resldenz — Savoy • Me tropole Pensiin Lederer Atigusta (SOdstrand' Vlctor Vlila Dr. Landr - Vlila Fabri Hansner (vlastnici Brača Tjmašič) Miran Tanber (rituell) Salns Zawojskl . Mllano • San Marco ■ Nettuno - Vlila Stern (rituell) od 30 lir dalje: PENSION1: Schlosser - PlObst - Riviera - Wrns - Jolanda • Lnnaček • Venezla Sanatorljl (z različnimi cenami): Sa-natorlum Dr. Sztgo Nenes Kurhans Dr. Lakatos Knrhatt« Pension 4r Mahler Kurhans Adriatiea -1 dječl dom Dr. Horvath (Vitla Flora) Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 22. aprila 1927. Višina barometra 3tt.S> w Kraj Cas ipazovanja Ljubljana (dvorec) , • . Maribor . , , Zagreb . , • . Beograd ; • » Sarajevo . ■ . Skopi je . . . , Dubrovnik . t Split ...» Praha .... 7. 8. 14. 21. 8. £ e /66-3 766-4 7645 7-5*3 7651 7o5-0 765 2 766-2 7t-6'l 767-2 767-2 764-6 10-1 11 3 <0 5 15-0 16-0 17-0 15 0 13-C 13-0 120 13-0 10-0 -.3 Ol M I" Smer »etra ir brzini v metrih Oblačno 0—10 Padavine Vrsta t 00 do 1. m /8 E 1 10 /7 E 1 9 44 W 6 7 T2 VV 2 0 55 NW 2 10 58 W 2 10 t>l W 2 10 bt mirno 10 bt> SE 1 8 /3 S 1 4 k'2 Tirno 8 meda — NW 1 10 dež Šport Nadaljevanje nogometnega prvenstva Jutri, 24. t. m., igrišče Ilirije ob 1430 Iliri« ja rez. ; Primorje rez., ob 16. Ilirija I. : Primorje /., ob 10. dop. Svoboda : Slavija. Z jutrišnjim dvojnim srečanjem Ilirija : Primorje stopi prvensveno tekmovanje tu« di v ljubljanskem okrožju LNPa v odlo« čilno fazo. Sporedno s še tremi preostali« mi tekmami v Ljubljani (Ilirija : Hermes, Primorje : Slovan, Primorje : Hermes) se odigra že prihodnjo nedeljo v Mariboru semifinale Rapid : Atletiki, nato se vrši 15. p. m. v Ljubljani odločilna tekma za prvenstvo LNPa za leto 1926/27, v kateri zadene Ilirija predvidoma na mariborskega Rapida. Prvenstvene tekme med Ilirijo in Primor jem predstavljajo pri nas že nekoliko let krajevno športno atrakcijo in privabijo na igrišče vedno tudi publiko, ki motri šport« ne prireditve sicer le bolj od daleč. Ne« vadno nudijo te tekme v resnici napeto igro in obenem dober šport ter jim ni mo* goče odrekati znatne propagandne vred« nosti za nogomet, ako ostane tudi publika v mejah, ki so pristojne športni publiki. Tudi oba kluba polagata na to srečanje vedno veliko važnost. Za jutri sta oba po« sebno dobro pripravljena. Ilirijo priprav« I ja dunajski trener, avstrijski internacijo« nalec Wana, na bližnje državne prvenstve« ne tekme, trening Primorja pa vodi že dalj časa Gradčan Wening. Izgledi obeh klu« bov so tokrat zopet dokaj izravnani, re« zervni moštvi utegneta nuditi lepšo. I; mo« Stvi bolj napeto igro. Izid dopoldanske prvenstvene tekme med Slavijo in Svobodo je velike važnosti za končno stanje tabele II. razreda. Sla« vija. čelni klub II. razreda, zadene v Svo« bodi na protivnika, ki se nahaja v prav dobri formi in ki je dovolj močna, da ogrozi njeno pozicijo na čelu tabele. Solnce vzhaja ob 53, zahaja ob 1854, luna vzhaji ob 0.39, zahaja ob 8.20. Najvišja temperatura danes v Ljubi iam 21.8 C, najnižja 9.0 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Začasno zboljšanje in toplejše vreme. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi z raznih stranL Nebo spremen-Mivo. Temperatura od 18 do 18 stopinj. Morje mirno. Ilirija : Primorje. Predprodaja vstop« nic, in sicer tribunskih sedežev in navadnih stojišč se vrši v trafiki Sever, Šelenburgo« va ul. Znižane dijaške vstopnice se dobe !e pri dnevnih blagajnah na igrišču, ki bo« do otvorjene ob 14. uri. Dijaške vstopnice izdaja LNP tudi verificiranim nogometa« šem, ako se izkažejo s podsavezno legiti« macijo. — LNP. SK Trbovlje : Atletiki. V nedeljo dne 24. t. m. ob 15. se vrši prvenstvena tekma med prvakom Trbovelj SK Trbovlje in prvakom Celja SK Atletik na prostoru «Kipa» (nad Terazijo). Obeta se torej Tr« boveljčanom prvovrsten športni užitek. Nočni tek ASK Primorje. Danes v so« boto sta rta jo pri nočnem teku sledeči atle« ti: kategorija A, dolga proga: Pinterič, Smerke, Slapničar, Perko, Kandus; katego« rija B, kratka proga: Trpin, Stupioa, Ar« har, Zorga, Sikošek, Sketelj, Luschan A, Glasener, De Reggi Josip, Furlan Jože, Janowsky in Zor Ivo. Imenovani atleti morajo biti najpozneje ob 18. uri v sla« čilnici (arena Narodnega doma, lokal Pre« poroda). Vsi ostali atleti, ki ne staotajo, se morajo javiti najpozneje ob 18. pri vr» hovnem reditelju g. Van čini pred Narod« nim domom predvsem: Slamič H., Omla« dič, Baltič, Zor I., Močan, Marinič, Jan« čigaj, Bizjak, Sikošek, Strenar, Korošec, Kump itd. Razve« tega se naprošajo vsi »•ogometaši, da sodelujejo v rediteljskem zboru. Motociklisci: Hafner, Medica in Si« la naj bodo pred Narodnim domom naj« pozneje ob 18.15. Tekmovalci naj prine« sejo seboj opremo in copate. Tekmovalci, ki nimajo opreme, naj se javijo v slačil« niči eno uro preje. — Načelnik. ASK Primorje, nosom, sekcija. Danes, v soboto, od 15.30 dalje trening za slede« če igralce: Daneu, Cop, Jež, Kariž, Pišek IL Glavič IL Tavčar, Može, Ravnihar, Sla« par, Šeoica, Jedretič, Vager, Turel, Jug II in Teroek. — Ob 18. sestanek na igrišču, kateremu imajo prisostvovati sledeči igral« ci: Erman I in IL Slamič, Pečnik, Janči« gaj, Vindiš, Dramičanin, Camernik, Priv« šek, Čebohin, Pišek L Korče, Birsa, Sv., Turkovič, Sočan, Može, Pečar, Koradini, Zalar, Jug I in Bervar. Važno radi jutri« šnjih tekem! — Načelnik. SK Jadran. Danes v soboto ob 20. se« s tanek rezervnega moštva v Narodni ka« varni, katerega se morajo udeležiti slede« či igralci: Seidl, Carl, Ivček, Jerina, Ko« man, Znidarič, VVolfard, Okrupa, Kos, Ba» novec, Ladis, Kotar. Pridite sigurno in toč« no vsi, važno radi tekme s SK Javorni» kom, katero igramo 24. t m. na Rakeku. Prosim tudi, da se sestanka udeleži taj« tiik L — Kapetan rez. SK Jadran. Jutri trening na Pasjem brodu ob 10. dop Sledeči igralci morajo bi« ti ob pol 10. na igrišču: Abčan, Fogi, Pre« zel, Strikberger, Plut L., Podkrajnik, Ma« tjašič L tn IL, Mops, Zlatko, Klopčaver, Boštjančič, Kemperle, Smole A. in Kalan. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da. nes od 17.30 dalje trening na igrišču. Kdor še ni prejel legitimacije za 1. 1927., naj pri de danes ponjo, sicer se bo črtal iz se zna« ma. Istočasno je odpraviti članarino za pr« ve štiri mesece. — Načelnik. ASK Primorje, kolesarska sekcija. V soboto, dne 23. t. m. točno ob 19. važen sestanek v Narodni kavarni. Na sestanek se vabijo vsi kolesarji ter sledeči gg. cen« tralnega odbora: nač. L Sancin, Birsa P., ravn. Setina in L. Slamič. Medklubske kolesarske dirke kluba Ilirije in Sora se vrše dne 1. majnika t. L Skupni trening v nedeljo dne 24. t. m. Zbi« rališče dirkačev dopoldne ob 9. uri pri km 4 (pri Slepem Janezu). Obvezno za vse dirkače, ki se bodo prijavili za te dirke, posebno za novince. — Odbor. Obnovitev Medklubskega odbora LHP v Mariboru. Pred dnevi je bil na inicijati« vo mariborskih klubov obnovljen leta 1926 razpuščeni MOLHP. Občnemu zboru je prisostvoval tudi delegat LHPa g. Bal te« sar, kateremu se je v prvi vrsti zahvaliti, da se je v Mariboru ponovno osnoval pre« potrebni Medklubski odbor, v katerega so bili izvoljeni: predsednik g. Cizel, pod« predsednik g. Kemeny, tajnik g. Verstov« šek, blagajnik g. Amon: odbornika g. Pukl in g. Samuda. Alpska vožnja s Kredarice. Turistov« ski klub Skala priredi v nedeljo 24 t. m. klubsko tekmo. Starta se s Kredarice, v slučaju skrajno slabega vremena od Stani« čeve koče. Prijave in žrebanje številk se izvrši pred tekmovanjem na Kredarici, i Proga bo dobro markirana. Cilj v Snodnji ! Krmi nad kraljevo lovsko hišo. — TKS. Gospodarstvo Pospeševanje kmetijstva in okrajni ekonomi Mnogokrat se slišijo pritožbe, da delo okrajnih ekonomov med narodom ni zadosti uspešno. Ali se je pa že kdo odkritosrčno in resno vprašal, zakaj se okrajni ekonomi ne udejstvujejo uspešneje? Dvomim. Sicer bi se delo okrajnih kmetijskih referentov presojalo drugače in bi se tudi poskrbelo za omogočenje uspešnejšega njihovega delovanja. Presodite, ali je mogoče pri skromni mesečni plači, ki jedva zadostuje za životarje-nje uradnika na stalnem mestu, in pri mesečnem potnem pavšalu 150 Din izvrševati redna masečna poučna potovanja v srezu. Ali je spričo teh sredstev mogoče bivati dvajset dni mesečno na potovanju med narodom, kakor je določeno v ustavi? Če se je kljub tem obupnim materijelnim prilikam v posameznih okrajih uspešno in celo prominentno udejstvovalo nekaj ekonomov, je to bilo mogoče edino iz ljubezni do stvari in poklica ter s nrivatnimi sredstvi ali pa s postransk'1 honorarjem. Žalostno je dejstvo, da je ! ugled važne gospodarske državne im' ';e marsikateri ekonom vzdrževati koii' e iiko s svojimi privatnimi sredstvi. Ze značaj poklica zahteva od ekonoma, srednih davkov povprečno le 121 milijonov mesečno (proračun predvideva 154 milijonov Din), so ti dohodki v drugi polovici proračunskega leta, predvsem v zadnjih mesecih koledarskega leta 1926., znatno dvignili, tako da so celokupni državni dohodki na račun neposrednih davkov v razdobju april 1926 do februarja 1927 dosegli 1719 milijonov Din, medtem ko proračun predvideva 1694 milijonov Din. V posameznih mesecih druge polovice proračunskega leta 1926./27. so državni dohodki od neposrednih davkov dosegli naslednje vsote: oktober 212.7, november 272.5, december 277.4, januar 1025, februar 128.4 milijona Din. Nazadovanje v januarja in februarju se opaža vsako leto. _ = Francija se zanima za naše vino. Neka francoska tvrdka v Bčziersu v Franciji išče večje količine belega ali črnega namiznega vina, 9.5—10 g močnega, ki se da lahko shraniti. Interesenti naj stavijo svoje ponudbe na naš konzulat v Parizu s pozivom na številko 225 od 8. t m. Cene je staviti za hI franko Delle (Haut - Rhln) ali ciL Mar-seille. = Načrt zakona o prisilni poravnan izven konkurza. V ministrstvu pravde se je izdelal nov načrt zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Zakonski načrt je minister pravde izročil ministra trgovine in industrije, ki ga bo predložil vsem interesi-ranim gospodarskim korporaeijam, predvsem gospodarskim zbornicam. — Kratkoročno dolarsko posojilo mesta Beograd. Beograjska občina je pravkar sklenila kratkoročno posojilo z bančno skupino Blair & Co, namenjeno za kratkoročne investicijske potrebe Beograda. To posojilo v znesku 4 milijonov dolarjev je sklenjeno na tri leta z 6.5 % obrekovanjem. = Največja insolvenea na svetu. Polom japonskega Sucuki - koncema je gotovo največja insolvenea v zadnjih desetletjih. Celokupna pasiva družbe, ki je lastnica 60—70 podjetij in ogromne trgovinske mornarice (800.000 ton), znašajo 250 milijonov dolarjev ali 14.2 milijarde Din. V zvezi s polomom tega koncema sta postali Insolventni tudi dve veliki banki, katerih pasiva znašajo preko 600 milijonov dolarjev. — Insol-ventnl koncem je igral veliko ulogo na newyorški sladkorni borzi. = Dohodki Državnega monopola so v času od 1. aprila 1926 do 28. februarja 1927 dosegli 2352 milijonov Din. V proračunu predvidena vsota je prekoračena za 148 milijonov Din. = Načrt zakona o železniški mreži. Prometno ministrstvo je na podlagi sklepov železniške konference, ki se je nedavno vršila v Beogradu, izdelalo načrt zakona o železniški mreži, katerega je sedaj poslalo vsem ministrstvom. Namen tega zakonskega načrta je ta, da se ugotovi splošni načrt bodoče železniške mreže. Ministrski svet bo po pravoslavnih velikonočnih praznikih izdelal definitivno stilizacijo tega zakona. Pripravlja se tudi zakon o koncesijah, ki se bo nanašal na privatna in samoupravna podjetja za gradnjo železnic. — Razvoj agrarne produkcije r Avstriji. Že nekaj let opažamo, da skuša avstrijska vlada z vsemi sredstvi dvigniti agrarno produkcijo, kar ji je v mnogih ozirib tudi uspelo. Strokovnjaki povdarjajo, da bo že letošnja letina rži, ječmena, ovsa, turščice tn krompirja krila vso potrebo konzuma. Uvažati bo torej treba le primanjkljaj v pšenici, bi znaša danes še 40 % konzuma. Da bi se tudi ta primanjkljaj kril, je potrebno povečati s pšenico zasejano ploskev za 140.000 ha ali pa dvigniti žetveni donos. Letošnji proračun je določil sredstva za pridobitev 10.000 ha nove rodovitne zemlje. Politika vlade gre za tem, da se dvigne produkcija pšenice na višino konzuma. — Tudi v dragih Industrijskih državah (n. pr. v Češkoslovaški) opažamo slične tendence v agrarni politiki, ki so posledica pretirane zaščitno - carinske politike srednjeevropskih držav. Agrarne države se branijo uvoza industrijskih proizvodov, zato 60 industrijske države primorane povečati agrarno produkcijo, da se ubranijo uvoza agrarnih proizvodov. 22. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote- investicijsko 86 — 87, Vojna škoda 338 — 839, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Markantilna 99 — 100 (zaključek 100), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 - 170, Trbovlje 0 - 495, Vevče 135-0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 __ 0. — B1 a -g o: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 5 vagonov lesa. ZAGREB. Ker beograjska borza radi praznikov ne posluje, tudi v Zagrebu ni bilo večjega prometa. Delnice Trbovelj so se nadalje dvignile na 505 — 510. — Na deviznem tržišču ni bilo večjega prometa. Deviza Italija se je dvignila v Curihu na 26.70, v Zagrebu pa na 292.75. Skupni promet v devizah 5.4 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 22.7875 — 22.8475, Dunaj 800.5—808.5, Berlin 1350.25 — 1353.25, Italija 291.003 do 293.003, London 276.20 — 277, Newyork 56.75 do 56.95, Pariz 22250 - 224.50, Praga 168.30 do 169.20, Curih 1094 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 104.50 — 105.50, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 61 — 62, Jugo 94 do 95, Praštediona 850 — 855, Ljubljanska kreditna 150 — 0; industrijski: Dubrovačka 415 — 420, Danica 150 — 160, Gutmann 220 do 260, Is;s 45 — 0, Slavonija 20 — 21.50, Trbovlje 505 — 510, Union 300 — 305, Vevče 140 — 145, Sečerana 515 — 520, Drava 520 — 530; državni: investicijsko 85 — 87, agrarne 53.50 — 54, Voina škoda promptna 338 — 339.50, za maj 340 — 343, za junij 342 — 0. CURIH. Beograd 9.13, Berlin 128.24, New York 519 in petnajst šestnajstini, London 25.25125, Pariz 20.365, Milan 26.70, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Sofija 3.75, Dunaj 73.10. TRST. Devize: Beograd 34—34.50, Dunaj 268.50 — 278.50, Praga 57.35 — 57.S5, Pariz 75.75 — 76.25, London 94.80 — 94.60, Newyork 19.36 — 19.46, Curih 372 — 376, Budimpešta 330—340, Bukarešta 12—12.50; valute: dinarji 34 — 35, dolarji 19.10 io 19.45. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4650 do 12.5050, Budimpešta 123.75 — 124.05, Bukarešta 4.6225 — 4.6425, London 34.4625 do 34.5625, Milan 36.48 - 36.58. Newyork 709.55 — 712.05, Praga 21.050 - 21.0950, Sofija 5.11 in ena šestnajshnka do 5.15 in ena šeslnajstinka, Varšava 79.25 — 79.75, Curih 136.51 — 137.01; valute: dinarji 12.4350 do 12.4950. dolarji 706.50 _ 710.50. Deviza Beograd na ostalib berzah: ▼ Pragi 59.24, v Berlinu 7-40. • »» ljubljanske oblastne skupščine Večina odklanja vse predloge opozicije v prilog obrti in trgovini Po sklepni besedi referenta g. Jarca, ki ie zlasti povdarjal, da ne kaže, da bi samouprava podpirala državno obrmo šolo in Trgovsko akademijo, je predsednik dr. Natlačen dal na glasovanje posamezne partije imenovanih poglavij izdatkov za javna dela in deželno imetje ter za trgovino in obrt. Večina je odklonila vse predloge opozicije. Razprava o zdravstvu in socijalni politiki Nato je prešla skupščina na razpravo o proračunu za zdravstvo in socialno skrbstvo. Poročevalec oblastnega odbora dr. B r e c e 1 j izvaja, da znaša proračun izdatkov za zdravstvo in socijalno skrbstvo 34,000.000 Din. S 1. aprilom pa je ponudila država vso sani teto, za katere sprejem pa se oblastni odbor ni odločil. Sprejmemo jo šele takrat, ko da država zadostnih sredstev. Zdravstvena uprava v Sloveniji naj ostane enotna. S 1. aprilom je ukinjeno brezplačno zdravljenje. Pri socijalnem skrbstvu pravi, da je minister odklonil izročiti oblasti oskito invalidov, češ, da ni nobena druga o bi as; tega prosila. Ukinil je celo oddelek za socijalno skrbstvo. (Dr. Krater: To je res pravi škandal! Dr. Puc: Kakšne stranke pa je bil minister? Bre-celj: Minister ni mogel iskidati gnoja, ki se je nabral izza časa ministrovanja Gregorja Žerjava. Dr. Kramer: Glasoval je Gosa za ukinjenje tega oddelka. Glasovi iz opozicije: On je kriv, on je sprejel ta proračun! O:; je vrgel socijalni oddelek na cesto!) Dr. Brecelj nadaljnje o brezposel nosiš ter stanovanjski bedi. (Tu pride do prepira. Mazovec razbija po pultu ter vpije proti Tavčarju: Narodnih socijalistov nI več, kaj se boste tako socijalno obnašali. Posl. Zupančič: Mi bi bili popolnoma mirni. če ne bi bilo Mazovca v dvorani.) Član Naprednega kluba g. Ivan Tavčar predlaga, da se vnese nova postavka v svrho individualnega zdravljenja, zlasti za tuberkulozne, znesek 100.000 Din. Govornika je zabolelo, ker je referent prezrl socijalno skrbstvo. V drugih postavkah niste bili tako skopi, kakor pri tej. Predlaga prispevek za okrevališče za revne slabotne otroke ob Jadranskem morju ter prispevek 100.000 Dkt £a začetek starostnega in invalidskega zavarovanja. Predlog za konec debate o socijalni politiki Klerikalci so danes očividno pokazali, da nimajo prav nobenega smisla za reševanje socijalno političnih vprašanj. Sredi najbolj živahne debate je namreč nenadoma vstal krščanski socijaJec župnik Tratnik in precHagal konec debate. (Poslanec Tavčar: Krasna! Dr. Kramer: Krščanski socijalec predlaga konec debate o socijalno političnih problemih!) Da je ironija dosegla še vrhunec, pa je poskrbel poročevalec finančnega odseka prof. Jarc, ki je s ponosom izjavil, da izvajanj poslanca Tavčarja o sociialno-političnih vprašanjih sploh ni posluša!. Ta izjava je vzbudila med opozicijo silno ogorčenje, večina pa se je muzala, ker je sama uvidela, da ga je njen repre-zentant pošteno polomil. Večina je tudi cinično briskirala obupne klice trboveljskega župana Sitarja, naj se vendar usmili naj-bedneiših v Trbovljah in jim poskrbi vsaj zasilna stanovanja. Šla je preko njegovega predloga, da naj oblastna skupščina dovoli za zgradbo stanovanjskih hiš v Trbovljah poldrugi milijon dinarjev, pač pa se je izrekla za predlog klerikalnega poslanca rudarja Križnika, da naj se iz investicijskega posojila nakaže primeren znesek za odpravo stanovanjske krize v Trbovljah. Seveda :e to le papirnata izjava in papir mnogo prenese. (Klici: Kaj pa za Ljubljano! Proi. Jarc proti opoziciji: To je pa vaša stvar! Dr. Puc: G. proiesor, to si bomo dobro zapomnili! Posl. Tavčar: Prof. Jarc je pravzaprav poročevalec za likvidacijo socialne politike! Ploskanje pri opoziciji"). Pri glasovanju je bilo V. poglavje sprejeto v obliki, kakor je pred!agal finančni odsek. Vsi dodatni predlogi opozicije so bili odklonjeni. Skupščina ie prešla nato o polnoči r.a razpravo o dohodkih, dolgovih in uredbi glede novih davkov. Kritje proračuna Poročevalec Evgen Jarc je brez vsake giobokejše utemeljitve predlagal, da se odo bre dohodki, kakor jih vsebuje proračun, ziasti da sprejme zbornica 19^ vagonski davek m 10% kino-takso. Posl. Peter H a ti p t m a n je v imenu oblastnega odbora mehanično čital posamezne postavke dohodkov, člene finančne uredbe in resolucije glede investicijskega in melioracijskega programa ter melioracijskega posojila v znesku 5 milijonov Din. Posl. Ivan Mohorič ie v imenu Naprednega kluba pobijal način, kako skuša večina doseči delno kritje proračuna. Dva naslova sta, iz katerih bi se lahko doseglo kritje ia sicer: 1) pravni t. j. bivše deželne d »klade in davščine, ki jih ceni na 12 milijonov in 2) odnosni krediti za sociiatao politiko, poljedelstvo, trgovino in drage panoge, ki jih vsebuje državni proračnn. Dohodke iz tega naslova ceni na 25 ntfiijonov. in ce pridenemo še 7 milijonov za ceste potem pridemo do lepe svote 40 milijonov Din. Uvajati se pa dve taksi, ki naj bi znašale 1,080.000 Din na leto. Govornik omenja proteste naših gospodarska korporacij proti uvedbi vagonske takse, ki je neke vrste notranja carina na ozemlju ljubljanske oblasti. Iz tehtnih razlogov mora odklanjati tudi kino-takso, ker morajo že sedaj fcico-podjefja plačevati 38—42% držav. Nadaljevanje poročila. ne takse. Prediaga, da se črta pozicija glede dohodkov iz vagonske in kino-takse, kakor tudi da se črtata iz finančne uredbe omenjeni taksi. Posl. M a j e r š i č predlaga, da se debata o kritju in finančni uredbi zaključi. Protesti: O davščinah Vam je neprijetno govoriti. Predlog je bil sprejet. Za generalna govornika sta bila izvoljena posl. dr. Kramer (contra) in posl. Ivan S k u b i c (pro). Posl. dr. Kramer je s svojimi mirnimi in prevdarnimi izvajanji napravil na zbornico najgloblji vtis. Spominjal je večino slovesne prisege z dne 23. februarja, da se ne bo dopustil noben sklep, ki bi nalagal našemu narodu nove obremenitve. To so bile žal le besede. Glas naših glavnih gospodarskih organizacij in korporacij proti uvedbi va-gonskega davka ni našel niti najmanjšega odmeva pri večini zbornice, omenjal ga ni niti predsednik, niti finančni referent in niti oblastni odbor. Konstatira, da je formalnopravno vprašanje taks še povsem nerazčiščeno. Skupščina se lahko izpostavi veliki blamaži. ako finančni minister ne odobri te davščine. Vagctfiska taksa bo končno najbolj občutno zadela našega komzumenta. Govornik stvarno kritizira tudi uvedbo 10% takse na kinovstopnice. Kino tvori zabavišče našega malega človeka, bolje je kinovstopnica kakor pa steklenica špirita in kino je boljše zabavišče kot gostilna Nova taksa bo avtomatično dvignila tudi državne takse. Ce že večina noče se odreči naj vsaj spremeni ta davek v pribitek na državno takso. Končno dr. Kramer predlaga resolucijo, ki poziva vlado, naj se v zakonski načrt o avtonomnih mestih uvrstita med avtonomna mesta tudi Kranj in Novo mesto. Govoril je še posl. Skttbic kot progovor- nik, nakar je imel zaključno besedo refe. rent finančnega odseka prof. Jarc. Nato je bilo pri glasovanju sprejeto 7 poglavje proračuna o dolgovih, kakor tudi poglavje o dohodkih. Večina je odklonila predlog posl. Mohoriča, naj se črta takorv. vagonski davek, določbo o uvedbi takse na kinematografe pa je sprejela v spremenjeni obliki 50% pribitka na državne takse. Glasovalo se je še o raznih resolucijah finančnega odseka ter posameznih poslancev. Večina je odklonila resolucijo posl. dr. Kramerja. s katero se paziva vlada, na uvrsti med avtonomna mesta tudi mesto Kranj in Novo mesto. Med resolucijami je bilo sprejeto tudi .pooblastilo za najetje 10 milijonskega visečega posojila za najnujnejše investicijske svrhe. Opozicija je glasovala za vse stvarno utemeljene resolucije. Tembolj jo je re-voltiralo, ko je poročevalec večine prof. Jarc se izjavil za odklonitev predloga posl. Sitarja, (soc.) za podporo stanovanjske akcije v Trbovljah, češ da je to itak že v klerikalnih predlogih predvideno, akoravao je bi! Sitarjev predlog edino konkreten in jasen. Ta izjava prof. Jarca je dala povod karakterističnemu incidentu. Z besedami: »Tako se ne postopa, to so metode, katerim ne želim prisostvovati,* se ie dr. Kramer hrupno dvigni! s svojega sedeža in je skupno s posl. dr. Pucom, Tavčarjem in ostalo opozicijo zapustil dvorano, ob močnem molku večine, k; je takoj nato krepko odklonila Sitarjev predlog. Glasovanje o proračunu je bilo končano ob 1.45 ponoči, nakar je predsednik zaključil sejo ter napovedal prihodnjo za ponedeljek ob 11. dopoldne z dnevnim redom: poročilo predsedstva, poročilo odseka za javna dela in poročilo odseka za kmetijstvo. Jutri, v soboto ob 10. opoldne imata sejo odsek za zdravstvene in socijalne zadeve v prostorih oblastnega odbora na Turjaškem trgu ter odsek za trgovino in obrt v posvetovalnici na magistratu. Proračunsko zasedanie oblastne skupščine mariborske Nadaljevanje specijalne debate poglavij Maribor, 21. aprila. Ob 4. se je seja nadaljevala in je skupščina prešla na razpravo o il. poglavju. Poslanec dr. Novak (SDS) predlaga, naj se oblastni odbor zainteresira za regulacijo Mure v Medjimurju Vprašanje razmerja do gradbene sekcije v Varaždinu. ki je podrejena zagrebškemu velikemu županu, treba razčistiti. Referent dr. V e b I e konstatira, da sta Mura in Drava državni reki, vendar je finančni odbor predvidel tudi v namene regulacij v Medjimurju večje zneske. V nadaljni debati iznašajo poslanci želje in potrebe okrajev. Predsednik dr. Lesk o v a r izjavi, da smatra oblastni odbor vse izrečene želje za važne, kolikor bo mogel, iih bo upošteval še iz sedanjega proračuna, druge bo pa vstavil v prihodnji proračun. Oblastni odbor bo skušal tudi dobiti že gotove načrte iz Gradca, v kolikor teh še ni, bo dal izdelati nove, delal bo pa tudi na to, da bo pritegnil za skupno pomoč vse prizadete činitelje. Poslanec dr. ScHaubach (SLS) je mnenja, da se vsa potrebna dela ne bodo dala izvršiti z rednimi sredstvi in da bo treba najeti posojilo. Oblastni odbor naj o tem razmišlja. Po nekaterih že v odseku sprejetih iz-premembab izkazuje II. poglavje sledeče potrebščine: za ceste in visoke zgradbe 22,149.785 Din, za vodne zgradbe in melioracije 3,623.500 Din, skupno 25,773.285 Din. Predviden je poseben gradbeni urad in hi-drotehnični oddelek. Za podpore občinam za popravila občinskih cest Je določenih 1,000.000 Din. za ceste v Medjimurju 1.360.000 Din. za ceste v Prekmurju 500.000 Din; za regulacije in melioracije v Medjimurju 245.000 Din. Tudi drago poglavje proračuna je soglasno sprejeto. Prevzem kmetijskih šol v Mariboru In Sv. Juriju. Preide se v razpravo o I1L poglavju ».-Kmetijstvo«. V finančnem odseku se je sprejelo: a) za upravne stroške 1,209.377 Din; b) za kmetijsko šolstvo in pouk (prevzameta se v oblastno upravo kmetijski šoli v Mariboru in Sv. Juriju ob jul. žeL) 1,714511 Din; c) za poljedelstvo, zlasti za vzorne kmetije, po dva v vsakem srezu, za pospeševanje hmeljarstva itd 621.000 Din: č) za živinorejo, zlasti za nabavo sub-ventionalnih bikov, za licencovanje bikov, za nabavo subvenrionakiih mrjascev itd. 912.500 Din, d) za vinarstvo in sadjarstvo 893.655 Din: e) za kmetijsko po in preizkusno 240.271 Din: i) za zadružništvo in agrarno politiko 465.000 Din. za veterinarstvo (predvsem za zatiranje metuljavosti, cepljenja proti rdečici itd.) 600.000 Din; g) za agrarne operacije 306.950 Din; h) za gozdarstvo 108.000 Drn, skupno 7.073.264 dinarjev-. Poslanec dr. Novak (SDS) želi, da se določijo zneski za pospeševanje konjereje v Medjitrrartu: (reja in prodaja konj težke pasme Je za Medji morje gospodarsko velikega pomena); dalje želi. da se preuredi trtnica in drevesnica v Vukanovcu in da se uredi vprašanje urbarskih šum. V slednji zadevi ga prosi veliki župan dr. Fchan-bach za konkretne podatke. Radičevec posL dr. O d i č izjavi, da pospeševanje koojerefe v Medjtonrju ni potrebno. V debato še posežejo poslanci Grčar, PeteJan, Peto v ar, ki zagovarja podpore dirkalskim društvom, katera niso športna, ampak pospešujejo knečko konjerejo; dalje zahteva zašSto domačega vinogradništva proti uvozn in prodaji ponarejenih vin ter naj se tozadevni krediti zvišajo. Referent dr. V e b i e otflckaa od posfen- o proračunu, — Vseh petero sprejetih. ca Petovarja predlagane spremembe. Veliki župan dr. Scfaaubach izjavi z oziram na govor posL Petovarja, da je ukrenil najstrožje mere glede prodaje ponarejenih vin. Nato se tudi ID. poglavje soglasno sprejme. Vse bolnice Izročene oblastnemu odboru. Četrto poglavje vsebuje postavke za zdravstvo in socialno skrbstvo. Prehodom v razpravo o tem poglavju prečita predsednik pravkar došH dopis ministrstva na rodnega zdravja, ki je z odlokom od 2. t m. odredil, da se imajo vse bolnice, hiralnice ter zdravilišča. Rogaška Saina in Dobrna tekom tekočega proračunskega leta izročila v last' mariborskemu oblastnemu odbora. Inšpektor narodnega zdravja ima to izvršiti. Okrožni zdravniki preidejo pod kompeteoco oblastne samouprave. Zdravilišče Topolščica ostane last države. Skupščina je dopis z odobravanjem vzela na znanje. Četrto poglavje predvideva: za osrednji zdravstveni urad (skupen z Ljubljano) 135.000 Din; za bolnice Maribor, Celje, Ptuj, Slovenj gradeč, Murska Sobota, Cakovec in za hiralnice Ptuj in Vojnik ter za pobijanje malarije, trahoma itd. v Medjimurju in Prefcmurju 12,017.696 Din: za socijalno skrbstvo 1,480.000 Din. Tu je predvidena tudi podpora borzam dela Maribor, Celje in Murska Sobota v iznosu 150.000 Din. Skupne potrebšSne IV. poglavja znašajo 13,632.696 Din. Tudi četrto poglavje proračuna je soglasno sprejeto. V razpravo pride peto in zadnje poglavje, ki vsebuje za cofort, trgovino in industrijo* zlasti za subvencije obrtno-nadalje-vatairn šolam 415.000 Din; za »Šolstvo in narodno prosveto» pa 846.000 Din, torej skupno 1,261.000 Din. Tudi to poglavje se soglasno sprejme, istotako izredni krediti, in sicer: za ceste Črna pri Prevaljah ter Sv. Urban—Prevor-je, Lesično in Sv. Urban—Ložane 5,259.408 Din, za zdravstvo (razširjenje bofaic Maribor in Celje ter ustanovitev umobolnice v St Pavhi pri Prebolda) 5,500.000 Din; za brezobrestna posojila občinam za zidanje delavskih stanovanj 1.000.000 Din; za nepredvidene izredne potrebščine 10,000.000 Din, torej skupaj 21,759.408 Din. Tako je izkaz potrebščin za mariborsko oblast v celoti od oblastne skupščine sprejet. Pooblastila oblastnemu odboru. Na predlog referenta ar. Vebleta se sprejmejo soglasno tudi še sledeči predlogi: 1. Oblastni odbor se pooblašča, da za skupščino, odbor, klube itd. poskrbi potrebne prostore, bodisi z najemno, bodisi s skupno pogodbo proti naknadnemu poročilu skupščini 2. Oblastni odbor se pooblašča, da proti naknadnemu poročilu skts>šQni postavi p*, uvidevnosti potrebno osobje. 3. Ko oblastni odbornik nastopi službo, dobiva mesečno 4000 Din nagrade, a brez dnevnic. Predsednik ima še mesečno 1000 Din funkcijske doklade. 4. Vsaka izprememba odobrenega oblastnega proračuna in vsaka drugačna poraba v proračunu določenih zneskov mora biti v naprej odobrena po finančnem odbora. 5. Poslancem Izven Maribora se priznajo potni stroški; pri zamudi časa. za potovanje nad 6 ur 150 Din, pod 6 ur 100 Din. Dalje stroški za vožnjo na železnici v II. razredu pri oddaljenosti nad 4 km od postaje dovoz z vozom. Končno sporoči predsednik da bo v soboto zopet plenarna seja s poročili odsekov, nakar je zaključil sejo. Sovjetski politični in gospodarski problemi V Moskvi svarijo pred novo svetovno vojno, ziranja sovjetskih politikov glede Kitajske. sovjetskem gospodarstvu. Neenotna na-Izboljšanje v Moskva, 22. aprila, d. Na sovjetskem kongresu je bila po poročilu Rykova o politiki vlade sprejeta resolucija glede znižanja cen industrijskim proizvodom in štedenje v državni upravi. Nadalje ugotavlja naraščanje sovraštva inozemstva proti Rusiji. Angleško noto je treba odločno zavrniti, predvsem pa 6variti Evropo, naj ne nadaljujejo svoje kitajske politike, ker lahko dovede do nove svetovne vojne. Vlada naj stori vse, kar je v njenih močeh, da prepreči novo vojno. Splošno se opaža, da sovjetski krog; niso enotni glede presoje položaja na Kitajskem. Opozicija z Radekom na čelu misli, da bi morala delavska organizacija začeti boj s Čangkajškom in če treba, tudi izstopiti iz Kuomintanga. Večina, msd njimi tudi Stalin in Buharin, ;>a zastopa stališče, naj kitajski delavci še nadalje ostanejo v stranki kot protiutež desničarjev. Ofleijelni krogi splošno sodijo, da bo Čangkajšek z ostalimi voditelji Kantoncev nadaljeval boj proti sever- ni Kitajski, drugi pa menijo, da ni izključeno, da se general v svojem sovraštvu do komunizma postav; celo na stran Pekinga in potem s Čangtsolinom skupaj udari proti jugu. V nadaljnein poteku sovjetskega kongresa je podal predsednik vrhovnega gospodarskega sveta Kujbišev obširno poročilo o stanju gospodarstva. Naglaša! je, da je treba splošno znižati cene industrijskim produktom za 10 %, da se spravijo v sklad z realno vrednostjo delavskih mezd. Rusija se mora popolnoma osamosvojiti od inozemstva v industriji, kar se ji je že precej posrečilo. V nekaterih panogah se je že dceeela predvojna stopnja. Splošni življenjski nivo v Rusiji je žal veliko nižji kakor v inozemstvu. Tako jo Rusija razmeroma veliko manj elektrificira-na kakor n. pr. Nemčija ali celo Amerika. Od novega državnega proračuna se porabi velik del za elektrifikacijo železnic. General Čangkajšek proti komunistom General Čangkajšek pričel ofenzivo proti severni armadi in kantonskim četam. — Rusko poslaništvo v Pekingu zopet zasedeno. šanghaj, 22. aprila, d. Vrhovni poveljnik južnih čet čangkajšek: je začel nenadoma ofenzivo proti severni vojski. Pri Čingkiangu je po močnem pripravljalnem topovskem streljanju vrgel močne oddelke preko Jang-tsekianga in potisnil Čangtsolinovega pod-generala Stmeuanianga, svoječasnega generalnega guvernerja šanghajskega. ki so ga bili Kantonci pregnali, za nekaj kilometrov proti severu do mesteca Jangčova, kjer se je ponovno vnel Ijut boj. Druga kolona je napadla šantunškega guvernerja generala čangčungčanga ob železnici Pukov-Tientsin. Z druge strani je začel Čangkajšek sovražnosti tudi proti komun, kantonski vladi v Hankovu. Močan oddelek njegovih čet prodira iz Vuhuja proti Kiukiangu. Računati je, da pride prav kmalu do spopada, ker so izvidnice Hankovcev prodrle že do Čicanfuja. Šanghaj, 22. aprila, g. Z raznih strani prihajajo vesti, da namerava general Čangkajšek neizprosno nadaljevati boj proti kantonskim komunistom. Po doslej še ne potrjeni vesti je dal prijeti sovjetskega svetovalca hankovske vlade Borodina in njegovo hišo zažgati. Hankov, 22. aprila, (lo.) Močne rdeče čete korakajo proti Čangkajšku. V Hankovu je zbranih 43 tujih vojnih ladij. Šanghaj. 22. aprila, (pa.) Reuter poroča, da je nankingška vlada odstavila vlado v Hankovu. odpustila Borodina in njegove tovariše. komunistične ministre financ, prometa in pravosodja in zahtevala od drugih ministrov, da se izrazijo za ali proti komunizmu. Pekins, 22. aprila, g. Oddelek angleških, ameriških, francoskih, italijanskih in japonskih vojakov je zasedel včeraj zapadni del obzidja ruskega poslaništva, kjer ostane kot straža. Zastopniki teh petih držav so izjavili, da se je zasedba izvršila v sporazumu s kitajskimi oblastvi, ki so nato umaknila svojo policijo iz sovjetskega poslaništva. Kompleks ruskega poslaništva je zelo važna točka v obrambi inozemskega dela Pekinga, vsled česar so morali tuji vojaki prevzeti stražo ob zapadnem delu obzidia. Šanghaj. 22. aprila, (be.) V Hankovu vlada anarhija. Eksekucije so na dnevnem redu. Tujci beže iz mesta. Miroljubnost naše države Izjave kralja Aleksandra angleškemu novinarju. London, 22. aprila, g. «D a i I y M a i 1» priobčuje razgovor svojega beograjskega dopisnika s kraljem Aleksandrom. Vladar je rekel da je Jugoslavija na mirovni konferenci zagovarjala neodvisnost Albanije. Idealu miru in neodvisnosti Albanije je država ostala vedno zvesta. Sicer oa je od neodvisnosti Albanije vsekakor zavisna tudi integriteta Jugoslavije. Zato beograjska vlada ne more dopustiti, da dobi kaka druga država prevladje v tej sosednji državi. Kralj Aleksander je svečano potrdil voljo Jugoslavije po miru in dodal, da je država za vojne silno trpela in da rma zato za bodočnost le to željo, da bi mogla živeti in delati v miru. Te vladarjeve izjave so napravile na dopisnika tem globlji vtis, ker je kralj Aleksander za svetovne vojne sam okusil vse njene grozote in pomanjkanja. Novinar naglaša miroljubni značaj kraljevih izjav in popolno soglasje med vladarjem in njegovim zunanjim ministrom v vseh važnejših političnih vprašanjih. «Daily Mail» izrecno ugotavlja. da je njen dopisnik osebno globoko uverjen o resnični miroljubnosti kralja Aleksandra in njegove vlade. Pred novim državnim prevratom v Grčiji? Atene, 22. aprila d. V javnosti se mnogo govori o izjavi Venizelosa, ki je rekel, da je treba še pričakovati političnih zmed, ker sedanja republikanska vladavina Grčije nikakor ni stabilna in končnoveljavna. Mo-narhistične stranke so še zelo močne in imajo dovolj pristašev, da obnove kraljevino, ako dobe pri volitvah večino. Sedanjo koalicijsko vlado skuša poleg pangalistov vreči tudi bivši ministrski predsednik Kon-dvlis, ki misli sklicati v Atene delegate iz podeželskih mest. čemu naj bi se to zgodilo, se še ne ve, vendar domnevajo mnogi, da misli Kondylis poskusiti izvesti državni prevrat. Nemški demokrati za priključitev Avstrije Hamburg, 22. aprila. d. Demokratska stranka je imela tu velik shod, na kate« rem se je v glavnem razpravljalo o vpra* šanju, ali naj se Nemčija odloči za uni« tarizem ali federalizem. Med drugimi je »vzel besedo tudi bivši notranji minister fooch. ki se je izrekel za veliko, enotno Nemčijo. Dejal je, da morajo izginiti ma» lo države. Nemčija ne more biti popolna, dokler se ji ne pridruži Avstrija. Priključi« tev bi se dala izvesti na dvojen način. Ali aj pristopa Avstrija k Nemčiji kot samo. stojna dežela, pri čemer naj bi se njene dosedanje dežele spremenile v okrožja, ali pa naj bi se- pridružile njene poedine dežele vsaka zase. O tem naj odločijo Av» strijci sami Katastrofalen tajfun na Japonskem Tokio, 22. aprila, d. Silen tajfun je vče* raj divjal nad Jokohamo in povzroči] ogromno škodo. V mestu Kanazami je pri tem izbruhnil požar, ki je v kratkem uni» čil okrog 1000 hiš. Škodo cenijo na pet mi* lijcmov jenov (kakih 140 milijonov dinar« jcv). Domnevajo, da je tajfun zahteval tudi precej človeških žrtev. Ugodni znaki za angleško gospodarstvo London, 22. aprila, (lo.) Znižanje diskor.« ta na 4 in pol odst je povzročilo veliko zadovoljstvo. Zadnje čase se opaža velik dotok zlata v Anglijo. Veliko je pri po« moglo k znižanju diskonta tudi dejstvo, da je Francoska narodna banka vrnila ves dolg Angleški banki ki ga je napravila med vojna Francoske finance so se zad» nje čase tako izboljšale, da je mogla Fran. cija zbrati dovoljno količino deviz, da po« vrne svoj dolg Angleški banki V zameao prejme Francoska banka zlato, ki ga je deponirala v Angleški banki kot garancijo nred vojno. Proračun oblastne skupščine v Som boru Sombor, 22. aprila, n. Na včerajšnji seji oblastne skupščine je bil sprejet proračun za L 1927., ki znaša 15,663.003 Din. Disidenti Radičeve stranke in federalisti šibenik, 22. aprila. n. Tu se dela na tem, da se disidenti Radičeve stranke fuzioni« rajo s hrvatskimi federalisti in da bi pri bodočih volitvah skupno nastopili o roti Stj. Radiču. V to svrho so bivali v Šibe. niku nekateri dani vodstva federalistične stranke. Posojilo beograjske občine Beograd, 22. aprila, n. cPolitika* poroča, ca se je beograjska občina odločila najeti posojilo štirih milijonov dolarjev pri ban« x: Chaise. Posojilo bo trajalo tri leta. Obresti so določene na 6 in pol odst. Beo. grajska občina je mnenja, da bo v toku treh let lahko najela drugo večje in do!« poročno posojilo, ker je prepričana, da bo« co do tedaj razmere na svetovnih tržiščih poverijnejše. Številni odlični gostje v Dalmaciji Dubrovnik, 22. aprila, n. Jutri dospe semkaj veliki prekooceanski parobrod «A.rkadija* s 450 potniki večinoma Amen« čam in Angleži, ki si hočejo ogledati našo obalo. Split, 22. aprila, n. Danes je dospelo semkaj preko Dubrovnika 30 češkoslova« ških zdravnikov s profesorji bratislavske univerze. Jutri nadaljujejo oot na PJitvič« ka jezera. Zagreb. Ljubljano, Rogaško Sla« tmo m Bled ter se potem preko Dunaia v-ačajo Prago. Za pospeševanje tujskega prometa na našem Jadranu SuSek, 22. aprila, n. Popoldne je dospel na Sušak minister za šume in rudnike in beograjski župan dr. Kumanudi Takoj je nadaljeval pot v Opatijo, kjer ostane čez pravoslavne praznike. »Florian« kvišku s prstom kaže, ta gotovo sc ne laže, kdor si njega bo izbral, borih par mu ne bo žal. Edina izdelovalnica E. Jeras in drug, Ljubijana-Moste. Razuzdani ruski knez Divje orgije. — Dvoboji. — Nasilje, posilstva itd., itd. — Vse to vidimo v prekrasnem filmu, ki začne pod egiptovskimi piramida« mi in v palači Kediva, a konča na ruskem carskem dvoru. Izvrstni igralci. — Izvanredna reži= i. — Originalna vsebina. — V vlogi Velikega kneza Mihajla, na* ^vanega «GRICKO», briljira naje lepši človek Amerike, idealno lepi John Gilbert. Pri vseh predstavah krasna godba našega prvovrstnega umetniškega orkestra. — Preskrbite si pravo* časno vstopnico! Predstave: 4, pol 6., pol 8„ 9. UTNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani. Največja senzacija sezije 1927.-28. «KOKAIN» je že v Ljubljani. Iz življenja in sveta Bestijalen napad na mehiški vlak Neeuvena grozodejstva banditov. — Izropali so ves vlak, pobili vojaško eskorto, 170 potnikov masakriraii in jih naposled zažgali. — Strahotni prizori. — Zasledovanje banditov z letali. Poročali smo včeraj med brzojavnimi vestmi o groznem železniškem atentatu na mehiški vlak, pri katerem je padlo 170 žrtev. Danes smo doznali za podrobnosti tega nečloveškega zločina, ki gotovo nima primere v kriminalni kroniki poslednjih desetletij. Vlak je vozil s postaje Guadalajara in bi se imel ustaviti v Limonu. Malo pred postajo pa je vlakovodja opazil, da so tračnice razdrte, toda bilo je že prepozno, da bi vlak ustavil. Lokomotiva je skočila s tira in potegnila še prednje vagone seboj. Bližnji železniški most je bil gosto zaseden z banditi, ki so bili oboroženi do zob. Potnike ie preletela groza. Z vseh strani so jeli padati streli: vojaška eskorta se je postavila v bran in boj je trajal več ur. Vojaki so cepali drug za drugim, preostalim pa je začelo pohajati streljivo. Morali so se predati na milost in nemilost razbojnikom. Banditje so obkolili vlak in streljali na vsakogar, kdor se je pojavil. Potem so vdrli v kupeje in prisilili potnike, da izstopijo. Vzeli šo jim ves denar in dragotine, nakar so jih odgnali v zadnja dva vagona. Pasažirji so si že oddahnili, toda v svojo neizrekljivo grozo so zaznali, da jim pripravljajo razbojniki strašno smrt. Banditje so oba vagona polili s petrolejem in ju med porogljivim grohotom zažgali. V gorečih vozovih so se odigravali nepopisni prizori. Potniki, ki so od groze skoro zblazneli, so zaman poskušali odpreti vrata in dospeti na prosto. Vrata so bila zapahnjena. Drugi so poskakali skozi okna, kjer so jih banditje potolkli. Le nekaterim se je posrečilo rešiti se in dospeti do Limona, kjer so obvestili oblastva o nečloveškem grozodejstvu. Pripovedovali so o scenah, ki jih je nemogoče popisati. Vsa dolina je odmevala od brezumnih vikov in krikov na pomoč. V posameznih oddelkih, ki so bili že v ognju, so tavali ljudje, ki jim je obleka gorela na telesih. Naposled sta se vagona zrušila in pokopala 186 ljudi pod seboj. Hči bivšega prezidenta Obregona se je hotela rešiti skozi okno. Banditi so jo sprejeli s puškinimi kopiti in jo potolkli do mrtvega. Med tistimi, ki so se rešili, se nahaja vicepredsednik mehiške banke general Carillo, ki je poročal strahotne podrobnosti. Kričanje nesrečnikov se je čuio več ur po izvršenem atentatu, tudi še potem, ko sta vagona že zgorela in je ostal od njiju le še kup tlečih ruševin. Število mrtvih doslej še ni natančno ugotovljeno. Prvi lazaretni vlak se je vrnil v četrtek v Mexico City. V njem je bilo 50 ranjencev. Vojaštvo, ki je bilo alarmirano, do-sedaj še ni izsledilo banditov. Vlada je odposlala več letal, da pomagajo četam pri zasledovanju. Vsi očividci zatrjujejo, da so bandite podžigali trije fanatični duhovniki. Razbojniki so pobijali nesrečne žrtve med vzkliki: «Naj živi Kristus kralj!» Verski fanatizem pa banditov ni oviral. da ne bi olajšali poštni vagon za 200.000 peset. O atentatu na mehiški vlak smo včeraj dobili še naslednjo vest: Menico City, 22. aprila (pa.). Pri prihodu vlaka, ki je pripeljal ljudi, ki so preživeli strahoviti roparski napad. ;e prišlo do nepopisljivih prizorov. Mnogo ljudi je od bolesti in strahu znorelo. Banditi so v vlaku pomorili 20 otrok. Mnogo ranjencev je strahovito ožganih. Perilo za gospode krasne srajce iz finega angleškega ali češkega cefida. ovratniki, kravate. nogavice, čepice itd.. Najboljši itak ud in bogata izbira pri tvrdkl DRAGO SCHWAB. LJUBLJANA. Padanje porodov v Berlinu Mesto Berlin je bilo že od nekdaj na glasu, da ima med vsemi nemškimi mesti zaznamovati najmanj porodov. Pred vojno, ko je prišlo v Nemčiji na 1000 ljudi povprečno 27 porodov, jih je beležil Berlin jedva 19.5. To število je padlo leta 1925. na 12.23, lansko leto pa celo na 11.44, kar znači vsekakor rekord ne samo za Berlin, nego za vsa svetovna mesta sploh. Čeprav je vzporedno padla tudi mortaliteta, je še vedno presegalo število smrtnih primerov število porodov za 289. To je bilo prvič v zgodovini Berlina, da je mortaliteta presegla nataliteto. Še leta 1925. je beležila statistika za 1420 več rojstev kakor smrtnih primerov. Nasprotno pa velja povdariti, da pada tako v Berlinu kakor sploh v vsej Nemčiji mortaliteta otrok, za kar gre hvala v prvi vrsti napredku higijene. Lani je n. pr. umrlo le 8.5 odstotkov eno leto starih otrok, medtem ko je še Jeta 1913. znašala mortaliteta , med otroci 13.6 odst. Potujoči maharadža Te dni je prispel v Budimpešto maharadža iz Kapurtale. Maharadža, ki je neznansko bogat, potuje po svetu z velikanskim spremstvom. Naročil je v Budimpešti celo nadstropje v najraz-košnejšem hotelu, toda ker je v madžarski prestolnici precej tujcev, so mu rezervirali samo tri velike salone in par tucatov manjših sob. Maharadža iz Kapurtale se je posebno proslavil s svojo poroko pred nekaj leti. V Madridu se je seznanil z lepo hčerko nekega španskega trgovca, Anito Fe. Angleški faktorji so se sicer tej zvezi upirali, maharadža pa jo je vseeno vzel za ženo. Moral je celo izpolniti nekaj pogojev, ki jih ni vajen v svojem dostojanstvu. Anita Fe je namreč zahtevala od maharadže, da razžene svoj harem. Težko je bilo ma-haradži ustreči tej zahtevi, a ker ga je premagovala strastna ljubezen do španske lepotice, se je slednjič le udal in je izpraznil svoj harem. Vzel je Anito Fe s seboj v domovino, srebal tri leta sladkost z njenih usten, dokler se je ni nazobal do sitega. Potem pa se mu je zopet zahotelo harema To je postalo zanj katastrofalno. Anita Fe ni hotela trpeti poleg sebe nobenih tekmic, pobegnila je od maharadže in se dala od njega tudi zakonito ločiti. Vrnila se je domov na Špansko, kjer živi sedaj pri svojih starših. Maharadža pa hodi po svetu m išče nadomestila za ognjevito Španko med vročekrvnimi Madžarkami. Zverinska morilka V Long Islandu (U. S. A.) se je začel te dni proces proti 28 letni ženi ameriškega urednika Arturja Snyderja, katerega so našli letos 20. marca v njegovem stanovanju zaklanega in oropa-nega. Imel je dve rani na glavi, vrat pa ovit z žično vrvjo. Stanovanje je bilo v največjem neredu. V sosedni sobi je ležala v nezavesti zvezana na tleh Snvderjeva žena. Vsa znamenja so kazala na to, da je bil izvršen roparski umor. Šele v teku preiskave se je pojavil sum, da je pri stvari najbrže udeležena urednikova soproga. Snyderjeva je izjavila preiskovalnemu sodniku, da je bila zvečer pred usodno nočjo s svojim možem pri znancih. Ob 2. ponoči sta se oba vrnila domov in kmalu na to so ju napadli razbojniki. Oropali so njuno stanovanje, odnesli dragotine in denar, Snyderja umorili, ženi pa zamašili usta, da ni mogla klicati na pomoč. Ko je policija pozneje preiskovala stanovanje, je našla dragulje Snyderjeve žene skrite v žimnici njene postelje. Ženska se je zelo spretno zagovarjala, ko pa so ji omenili ime Gray, ki je bilo omenjeno v njeni beležnlci, je bila tako prepadena, da so ji popolnoma odpovedali živci. Policija je prišla uia sfled pravemu morilcu in celi zaroti, v katero je bila zapletena tudi Snyderjeva žena. Gray je bil ljubimec Snyderjeve in je preiskovalnemu sodniku izdal tajno, da je urednika umorila prav za prav njegova žena. Zaprla je svojega ljub-čka v stanovanje in ko sta se vrnila z možem domov, je svojega zakonskega tovariša opila, nato pa podala nadenj Graya z gorjačo. Ta je Snyderja z dvema udarcema omamil, na kar ga je še tretjič udarila po glavi njegova žena. da je izdihnil. Obravnava je senzacija prve vrste. Že prvi dan razprave je oblegala sodno palačo v Long Islandu večtisočglava množica, ki je hotela prisostvovati procesu. Sodniki so že takoj v početku izjavili, da bodo morilko kaznovali z isto strogostjo kot zločinca moškega spola, če se izkaže, da je ona dala pobudo za ta živinski zločin, ki vzbuja zgražanje na vsem ameriškem kontinentu. Urša na tehtnici Urša je žena trgovca z drvmi in premogom. Strašno debela je in kadar vzame list v roko, najprej pogleda, če je kje kak nov inserat, ki prinaša to-lažilnih sredstev za shujšanje. Urša tehta namreč nad sto kilogramov. Pred časom je zasledila recept za vitkost. Pila je čaje in živela strogo po dijete-tičnih predpisih in ko se ji je zdelo, da je muke zadosti, je šla v prodajalno v klet ter se ondi stehtala. Strah in groza, da Bog pomagaj! Urši so povedali, da tehta še vedno sto kilogramov. Vsa razburjena priteče Urša k svojemu možu in mu potoži, kako sleparski so mazači, ki priporočajo razne čaje in masažo za shujšanje, ki se ne da doseči. Mož jo posluša do kraja, potem pa jo vpraša, kje se je tehtala. «1 kje drugje kakor v skladišču!» odgovori Urša. «Potem se pomiri!» jo potolaži mož. «Ce si se tehtala v kleti, bodi brez skrbi, da nimaš sto, ampak samo osemdeset kilogramov*. vetmesečnega fantka. Podoba je torej, da ga. Reilly ne bo tako hitro prababica, kakor je postala babica . . . Druga taka babica je gospa Beulali Graharm iz Oaklanda. Ona ima takisto šele devetindvajset let in je zelo ponosna, da se že more imenovati babico. Njen vnuček je star štiri mesece. Omenjeni dami sta tako potolkli rekord, ki ga je dosedaj imela gospa Bert Wade iz Atlante (Georgia). Ta se je zadnjič proglasila za najmlajšo «staro» mater Zedinjenih držav. Njena šestnajstletna hčerka Roy Stegall je namreč pred kratkim povila dečka. Gospa Wade je napram svojima kalifornijskima rojakinjama pravcata veteranka: stara je 32 let! Devetindvajsetletne babice Kalifornija je dežela senzacij in rekordov. Najnovejšega javljajo baš te dni iz filmskega mesta Hollywooda. Tam živi neka gospa Lorraine Reilly. Poročila se je, ko je bila stara jedva trinajst let. Njena hčerka, gospa Harry Cordero iz Sante Barbare, jih ima danes štirinajst in je že srečna mati de- X Chaplin poseti Dunaj? Dunajski listi vedo poročati, da namerava Charlie Cha« plin še letošnjo jesen posetiti Dunaj. Du« najčani se natihoma že pripravljajo na njegov sprejem. Baje namerava prirediti sloviti komik v eni največjih dunajskih dvoran veliko soarejo. Darujmo za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Naročila, in, vsa, dopisa,, Ucočt,sa, tnalih, oglasov, j a, poslah, na, Oglasni od, daUk 'Juira,', Lubl/ajuv. PrtšertLooa+.TaL st. 2fgz JLah, oglasi, kislužJjcr v posredovala* ui, socl^clL rut, ncunaM, obcuuioavsaka, bas&da, ^opar'. -Naj-manjši zstasak Vin, f-. Pristojbina, za, šifro din. j- Vs v pristojbin,a, jt, vpada> ti obtuuun,z tuiročd&m,,jo* CAr sv oglasi tu priobčijo'. Čtkovru, račun,- poibu- hranilnic* Cjubljatui.st. 11841. Zctulu*,, do-purintcuvfa, uis -oglasiš ■hrgourktga, aLi, riililaMuuLga, iruLČaja;: vs-aha, btstda/Din, r-. — Najmanjši, zji&sek. Vin, to-. "Pristojbina, za, šifro- Dist, 5-. Kcttn . pa KUin < V nedeljo v gostilni .Ameriki* vrta koncert. Igra godbi »Gradašca*. 1246« Vfrt+t FRANC POJAN krovstvo tn nloga •trešnft potrebšan Ljubljana-Galjevica 9. 105 Ruska računala izdeluje Anton Kozina — Kette Murnova 8. 12883 Kolesa in šivalne stroje nudi najceneje Nardin is drag, Poljanska cesta SI. Izvršuje vsa po-pravila, — Oglejte si zalogo in ceno predno kje kupite. 12280 fkdcrnmbili Tovorni avto majhen, dobro ohranjen, za vožnjo sposoben, nakladne teže 400 kg, naprodaj. — Celje, Gospoaka ulica 19. 12467 Knjige Majsko veselje! — Za naše žene in dekleta izreden duševni užitek, ki ga priredi svojim čitatelji-cam uredništvo pfosvetae-ga, najbolje urejevanega in najbolj razširjenega mesečnika za modo, zabavo in gospodinjstvo Ženskega lista z izdajo prve št. tretjega letnika. Ta svečana Številka, ki izide koncem tega meseca bo znatno povečana in bogato opremljena. — Od sedaj naprej bo imela vsaka Številka 40 strani, z mnogimi novimi rubrikami. Predplafilo za bi leta samo 40 Din. Uprava v Zagrebu, Samostanska ulica 2/1. 12419 dobe Natakarico zmožno kavcije, sprejmem za Ljubljano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12447 Natakarico odnosno gospodinjo iščem za na deželo. Promet 60 U, plača 6000 Din. Prednost imajo 18—25 let stare — zmožne, pridne in lepe, ■ 500 Din kavcije. Ponudbe s priloženo sliko na ogL oddelek »Jutra* pod Šifro »Zmožna kuhati«. 12367 Vrtnarja oženjenega, ki bi bil zaeno nadziratelj vile, sprejmem s 1. avgustom za Zagreb. Prednost imajo taki, ki so bili že zaposleni v takem poslu in posedujejo dobra spričevala. Pismene ponudbe z navedbo starosti, Številom družinskih članov in zahtevano plAčo je poslati na oglasni oddelek »Jutra. pod značko .Vila Zagreb.. 12406 Čevljar, učenca sprejmef takoj Alojzij Bar-tonoelj, čevljar, Ljubno pri Podnartu. — Stanovanje in brana v hiši. Starost do 15 let. 12414 Pisarn, uslužbenca zmožnega slovenščine, nemščine in po mogočnosti italijanščine — sprejmem v manjšem mestu na Dolenjskem v lesno trgovino. — Moški imajo prednost, tudi starejši vpokojenci niso izključeni. Služba stalna. — Ponudbe s prepisi spričeval kakor tudi zahtevo plače je vposlati najkasneje do 26. aprila 1927 na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiv 27». 12405 Trg. vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem r trgovino z meSanim blagom na Gorenjskem. Vstop 1. maja. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Pošten 19». 12329 Učenko sprejme modni salon I. Kvas, Welfova ulica St. L 12895 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejmem takoj. — Istotam naprodaj žaket-obleka Naslov v oglasnem oddelku pod »Pravnik 100». 12451 Prodajalka selo dobra, išče službe v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Vestna in zanesljiva 18». 12360 Spalnico in nekaj kuhinjske oprave prodam radi selitve po ze-io nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12314 Inteligentna gdč. Nemka iz boljše hiše, želi službe pri otrocih. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. — Reflektira na lepo postopanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra* pod šifro Olga*. 12408 Absolventinja drž. dvorazredne trgovske šole išče službo začetnice v pisarni v Ljubljani. Gre tudi na deželo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Poštenost. !W» 12358 Biagajničarka knjigovodinja zmožna vseh pisarniških poslov, z dobrimj referencami, išče službe za takoj. Cenjene ponudbe prosi pod »Verzirana»» na oglasni oddelek »Jutra*. 12436 Pisarniška oprava elegantna, dobro ohranjena takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12431 V dobro oskrbo dam takoj 14 mesecev Fta-ro zdravo punčko. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Deklica* 12437 Stroj za rezanje mesa {Wolfmasch:ne) z rezervnimi ploščami in noži. pripraven za elektr. pojon ali na roko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 12441 Javna dražba v Slov. Bistrici Glasom sodnega edikta >e vrši dne 26. aprila v Slov. Bistrici št. 91 javna dražba različnega manufakturnega in špecerijskega blaga, na kar se interesenti opozarjajo. 12478 Police in pulte starejše, dobro ohranjene, za manufakturno in špecerijsko trgovino, proda Ivan Krošelj, Kette-Murnova c. št. 15. 12356 Spalnica politirana, nova, masivna, naprodaj za 3600 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12458 ICuplm Polhove in vse droge kože od divjačine kupuje še vedno D. Zdravič, Ljubljana, Flori-janska ulica 9, 47 Boljše pohištvo popolnoma novo, spalnico, kuhinjo in event. jedilnico po ugodni ceni kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Plačam takoj 45*. 12345 Smrekove hlode za takojSnjo dobavo kupim Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Smrekovi hlodi*. Prešivalni stroj (Heftmaschine) kupi Ivan Prešern, Kranj. 12409 Kompletno opravo za špecerijsko trgovino, do. bro ohranjeno kupim takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Špecerija*. 12477 m Zemljišče ob progi južne železnice, poleg tovarne »Saturnus* r Mostah, r skupni izmeri 24.800 m* naprodaj Zelo primerno sa večjs skladišča aB aaloge. kakor tudi sa industrijo Izpeljava lastnega tira omogočena t majhnim) stroški, ker je industrijski tir tik pred semljiSčem že izpeljan. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 8337 Enodružinsko hišo kupim na Jesenicah Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Jesenice*. 12407 Dobra gostilna % ure iz Ljubljane, 7 oralov posestva, gozd, njiva, travnik, vTt, hiša z gospodarskim poslopjem, povsod elektr. razsvetljava, zelo ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra* pod značko »Velik promet 45». 12445 Hiša z vrtom na Jezici pri »Kralju» zelo ugodno naprodaj. 12472 Javna dražba Dne 27. aprila 1927 ob pol desetih je pri okrajnem sodišču v Kamniku, soba št. 6 javna dražba za obrt ali manjše podjetje zelo prikladnega poslopja z vrtom in večjo parcelo v Domžalah. Ugodili plačilni pogoji Najmanjši ponudek 98.300 Din, varščina 18.495 Din. Informacije pri dr. Emilu Staretu. odvetniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4. 11489 Hišo čedno, z vrtom, v dobrem stanju, blizu Vodic, primerno za vsako obrt, nekaj A. 2. panjev čebel, amerikanski gramofon z več ploščami, zelo glasen, proda J. Zupan, Bukovca 45, pošta Vodice nad Ljubljano. 12429 V najem Zemljišče (n]fve) dobro obdelane in pregno-jene oddam takoj v najem poleg tovarne »Saturnus* v Mostah, v skupni izmeri 26.000 m' — in sicer enemu ali vei reflektantom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 8236 Majhen lokal primeren ca špecerijo, ozir. delikateso iščem v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 12349 Pisarniški lokal poleg justične palače, oddam takoj proti odkupu oprave. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 12430 Sobo ali kabinet z elektr. razsvetljavo, event. s brano iščem s 1. majem. Ponudbe pod <333* na oglasni oddelek «Jutra». 12418 Lepo sobo prazno ali opremljeno, s separiranim vhodom s etap-nie in električno razsvetljavo iščem. Plačam dobro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Separi-ran vhod*. 12333 Opremljeno sobo išče mlajša gospodifea, ki plača do 150 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Soba 32*. 12433 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ilčem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Uradnik*. 1241S Prazno sobo nasproti opere takoj oddani stalnemu goepodu. Naslov v ogllsnem oddelku Jutra. 12861 Boljša gospa atarejia, išče sn*2ao, pri-proeto sobo. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* ped »V centru mesta*. 12448 Priprosto sobico oddam. Naslov pove oddelek »Jutra*. Trgovino z mešanim blagom na naj-prometnejšem kraju na Vrhniki takoj oddam. Pojasnila daje P. Šimenc, Vrhnika 12469 ftimevanfu Majhno stanovanje sobo in kuhinjo, za katero plačujem £0 Din mesečno, zamenjam za večje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12446 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iščem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifTO »Dve osebi 7». 12471 Samica išče za avgust ali november stanovanje 1—2 sob, kuhinje in pritiklin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sredina mesta 80». 12480 Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in shrambe, odHam v Rožni dolini, cesta XV — št. 27. 12162 Opremljeno sobo posebnim vhodom, z vso oskrbo, na Taboru ali neposredni bližini želi miren in soliden uradnik. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stalen 88». 12309 Spalno sobo za samca, dobro ohranjeno, čisto, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Spalnica«. 12308 Sobico takoj oddam. Naslov pove oglasndi oddelek »Jutra*. 12433 Sobo s hrano oddam. Naator ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 12453 Opremljeno sobo lepo, na sobtSsem kraju, t električno razsvetljavo oddam s 1. majem 2 boljšima gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 12475 P i C fl idili! Opoldansko hrano dobro, želim v bližini Martinove ceste. Plačam dobro. Ponudbe na ogia«nl oddelek »Jutra* pod šifro »Hrana 12». 1341! Kapital 1000 Din posojila iščem za kratko dobo proti dobrim obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Garancija 27». 12427 Mlada trgovka s koncesijo, išče dobro si-tuiranega družabnika — v svTho skupnega gospodarstva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šrifro »Resno 66>. 12466 m Amor v prozi, dvigni nemudoma pismo. Adonie. 12410 Gfasha Klavir dobro ohranjen, proda za 3000 Din Pirflat, 2idovska steza 1/IH. 12434 Šivali Pes nemški ovčar zelo lep, 15 mesecev i-tar, dober čuvaj, naprodaj^ — Skladišče Tonnies, Martinova cesta. 12411 Psa ptičarja krač o o eksemplar. 9 mesecev starega, ugodno proda A. Nanut, učtelj v Mengšu 12425 TdVARNB»KO £AU?GO POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREJ KREGAR $T. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje. Zahtevajte Roussone, ki' jo ie srbel klepetavi jezik, mu je brž ustregla. »Komaj je Paquette potrkala, so se vrata odprla, lzprva sva oklevali, nato sva strahoma prestopili prag. Kakor hitro pa sva bili tam, so se vrata zaprla sama od sebe in luč, ki je svetila v sobi, je ugasnila. Groza naju je vrgla na kolena.. .« »Zavpili sva in zamežali!« se je oglasila Paquette. i-Ko sva odprli oči,« je nadaljevala Roussotte, *je bilo spe: svetleje: baš toliko, da sva opazili dva konopca z zankama, ki sta visela izpod stropa... Videč, da naju hočejo obesiti, sva udaril: v jok. Nisva se še osvestili, ko sta vstopila dva orjaka s črnima krinkama na obrazih. Od strahu se nisva mogli več ganiti. Velikana pa sta nama po bliskovo nataknila zanki in sta izginila.. .* »Joi, joj,« je hladno pripomnil vitez, »ia je bila res žaitaval< »čista resnica, gospod vitez!« je zatrdila Paquette. »In kako sta se rešili?« »Ko sem začutila vrv okoli vratu,« je povzela Roussone, »sem jela na tihem moliti, da bi rešila vsaj dušo, ako že telesa ne morem več. Tako sva klečali druga drugi nasproti Kakšen je bil moj obraz, ne vem, a Paouetto je bilo strah pogledati. Hoteli sva govoriti, pa nisva mogli zakaj konopca sta se že napenjala in zanki sta se zadrga vali!... Piauerte je za vpila, kakor spijo marca meseca mačke na strehah; in že sem cula tudi sebe, kako kričim... Planili sva na noge. To je pomagalo, a ne za dolgo. Jedva sva se oddahnili že sta naju zanki spet tiščali za vrat S poslednjo sapo in poslednjimi močmi sem zakričala: .Milost! Milost!'.. .e »Jaz tudi,« se .ie oglasila Paquette. ».Milost! Milost!' sem za vpila, kakor sem slišala Roussotto...« Preselil veno naznanilo. Cenjenim naročnikom in inserentom v Mariboru vljudno naznanjamo, da se naša tamošnja podružnica uprave te dni preseli in da posluje od ponedeljka, dne 24. t. m. dalje v novem lokalu na Aleksandrovi cesti št 13 g. Šoštariča. JlM&TO^g KRAPLNSKE TOPLICE Sizu Zagreba. 43 stopinj Celzija, termalna voda in blato, leči revmo. prode. Ishias. renske bolezni itd. Pred sezono ia po sezoni zcatni posest; od rednih sezonskih cec. -»osebe; speriafei: dogovori za 30-dnesvno bivanje za pavšalno cesx> 1380 Din (stanovanje. kope!, oskrba, vse pristojbine in zdravnik) Začetek sezone 15. aprila. Natančna poiasnila in prospekte daje kopa-MSka uprava. 133-a Pohištvo elegantno — prvovrstno iz tovarne pohištva A. Amann, Tržič zaloga 144 a Ljubljana, Dvorni trg 1. Kdor rabi moško obleko naj s! ogleda oovodošlo blago za letno sezžj-o v trgovin: M Kramar. Kamnik. Matmfattara vse vrste! — Cene nizke! Prepričajte se! — Nakup neobvezen! Prostovoljna javna dražba storej nove spalnice, jedilnice (altdeutach), ablaEL ogledala, pisalne mize. velikih štam-oCacoriev. 2 mfiaov za moko. gramofon, avtomata s 33 ploščami rez-njane sedežne garniture. okvirjev in raznih drugih predmetov se bo vršila tine 23.. 24. in 25. aprila, vsak dan ob 9. tiri dopoldne. Borštnikov tre štev. S. L nad. ' ~4927-a PATE BEBI-KAMERE. Amaterji! Filmovati je iažje kakor pa fotografirati Bodite Vi sami kino-operaierjl Bodočnost ie v živih slikah. Zakaj snemate samo mrtve slike Ko lahko sa isti denar in z manj truda dobite žive slike. PATE-BEBI-KAMERE je v naskoku osvojila svet Vsa obveščenja lahko dobite v vseh boljših ioto-podjetjih ali pri generalnem zastopniku. Firma PATHE CIKEJIA S. A. Pariš. DBOGEBUA T. SUBAsIC I DBCG. Beograd. Knei Mihajlova ulica šteT. 25. Vabilo na redni občni zbor gremija za srez Logatec £ se bo vrši! dne I. maja 1927 ob 10. uri dopoldne v Dolenjem Logatcu pri A. Kanca. DNEVNI RED: L Cicanje zgšssvka zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnika in tafm&o p:~ roSio. 3. Račun za leto 1936 m proračan zi leto 1937. 4. PoroEio precjedovafcev računov, absohrtorij. 5. VoUcev ceiotnesi odbora, fi. Sprememba pravi 7. Samostojne predlofi. V lučaja, da občni zbor ob nazsačenem časa ne bo sklepčen. se uro kasne! e vrg x>če1 zbor ob vsakem številu članov. Noravas. dne 34. aprila 1937. Načelffik: __Stanko Lenarčič l r. M. Zevaco .28 Papežinja Favsta Roman »Nu, pa naj me zasleduje!« je hladno rekel vitez. Nato ie obnovil svoj pravkaršnji razgovor z Roussotto: »Po tem takem, prijateljica, prav za prav nista krčmanc.. ampak uslužbenk: te skrivnostne gospe ...« »Ne daj vam Bog. da bi jo kdaj spoznali!« je vzkliknila Roussotte. »Po tem takem, prijateljica, prav za prav nista krčmarici, ampak uslužbenki te skrivnostne gospe...« »Ne daj vam Bog. da bi jo kdaj spoznali!« je vzkliknila Roussone. »Njeni služabnici!« je'ponovil Pardailian. > Morda celo njeni vohuniti?...« Bivšima pouiičmcama ni šia ta beseda nič kaj do živega. »Ne služabnici ne vohtmkl< je prostodušno odgovorila Paquette. »Dan po tem, ko sva bili odprli gostilno, naju je posetil visok in zal imenitnik, ki bi ga bilo veselje pogledati, da se ni zdel tako žalosten in potrt Jeli, Roussotte? »Da, njegova Prevzvišenost knez Farneškl Kakor je bil lep na oko. tako se je obenem smili! človeku.« »Knez Fameški!« je vzkliknil Karel z zamolklim glasom. Seie kasneje sva zvedeli da mu je tako ime. Ponudil nama je, da nama pomore z denarjem, in je plačal za naju osem tisoč liver troškov, ki sva jih imeli z ureditvijo gostilne. Mimo tega nama je obljubil še po šest sto srebrnjakov na leto, če mu za vse čase oddava v najem dvorano na koncu hiše in dovoliva, da tam prebijejo vrata v sosednjo. Lahko si mislite, da se nisva branili... Šele potlej nama je po malem razložil, česa pričakuje od naju njegova gospa. Sčasoma sva jo tudi osebno spoznali... Dvorano v ozadju hiše so razkošno opremili Katerikrat so bile v njej sijajne popivke... a ka-terikrat so zvabili vanjo človeka, ki ga nisva videli nikoli več.. Obe krčmarici sta se trepetaje pokrižali. »Ko sva videli, da se gode čudne stvari« je nadaljevala Pa-ouette, »sva se kesall a bilo je prepozno. In končno, saj niso zahtevali od naju dveh ničesar strašnega. Najina naloga je samo, da spuščava ljudi ki nama napravijo dogovorjeno znamenje, v dvorano.« ^Kakšno znamenje? Takšno, kakor prejle tisti mladi neznanec?« -Da... Tako je, vidite. Kaj se godi v sosednji hiši, nama je čisto neznano.« »Ali nista nikoli poizkusili priti vanjo?...« >0 pač!« je vzkliknila Roussotte. »Toda slabo se nama je obneslo ...« An?« je vprašaj Pardailian. . Joj, gospod vitez.« je prestrašeno vzkliknila Paquette, »že s tem, da vobče govoriva z vami o teh stvareh, spravljava svoje življenje v nevarnost. Kaj bi šele bilo, če bi vama povedali, kar vprašujete! ..-.« »Nu, govorimo kaj drugega!« je rekel Karel Angoulemski. iDa,< je povzel Pardailian, »pustimo to. Nadaljujte rajši svojo povest« JJcIck ra^ojjscJ? IrtoUr Penlc kravate Medne pcfrelscine Plitenfne Palice Dežnika cu OSf Mlftn.' tr£ ;e z zlato kolajno zato. ker se ie pred oblastmi dokazalo, da ie zanesljivo sredstvo proti podganam m mišim in da kljub tema tš nevaren Enako čej"jije Gamadin proti ščurkom in Steno: proti stenicam. Dobiva se povsod Izdeluje: iOdio Ratok. Zagreb Bienička cesta 21. Zračna kooe! Oedinje Obiskovalcem Beograda! Otvorieaa je najlepša restav- racija v* okolici Beograda ii h DEDINJE Ako Sovek Soče. da se nanaje Esteea zraka, ako hoče dobro jesti ia piti. naj se Lzprehodi do »DEDINJA«. Za udobnost ia dobro kuhinjo in pijačo jamS viti® m\ ii hotelir »Hotel InroeriaJc. Beograd. 4343 Izlet na ..Dedinje" liin po Iziemso nizi mt Rafiniraa? špirit 956i Ia rafinada 95V» Ram Ia Ram exnra fin 40*« Slivovka Ia Ss5vovka močna 40S Kter Dia 22.— liter Din 32.35 liter Dic 9^0 Liter Din U.— Eter Din 11 JO liter Din 13.— počenš: od 50 Etrov, brez soda. pisčana žeiezniška orevoankta ia državna trošarina. ALBERT FIŠER. ZAGREB Ma§ka nI 125. Od 22. apriJa do 36 aprila: Uubtiana. Hotel Sion. 4945-a Obiskovalcem Beograda! Otvorjen je vri Hotel imperiinlD Vrt je pooouaoma reocvirac in okrašen z zelencem in cvetjem in ie zavarovan proti vetra in prshn. Kuhinja odlična. Srbska ia tuja jedila Vajienovo pivo. — Prvovrstna vina. Kuhinja odprta tudi po gledališču :n bioskopn. Hote« razDoiaga 2 več dvoranami ra zabave bankete, svatbe itd. Sobe so rrapotaoma Sste. Vsak večer svira odlična godba. Cene rroerne. Postrežba hitra in točna S spoštovanjem MILAN MIŠIC, hotelir. Beograd. Mag. št 10307/27. Razpis. Razpisuje se oddaja ia odvoz gnoja v mestni klavnici Pismene in pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 2S. aprila 1927 do 12. ure pri ravnateljstvo mestne klavnice. Natančnejša navodila in pogoje daje ravnateljstvo klavnice. Mestni magistrat v LjubUani. dne 21. aprila 1927. Obleke perilo ■n blago za iste kupie na,boI e pri tvtdk-» J. N. Soštarič, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 fllodro gaiico 98/99"L špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino mast koruzo, razno žganje Itd ter sražeiio kauo nudi na:ceneie na veiiko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drugovi, Ceiie Lastna pražarns za kavo. Treovci zahteva te cenik le o poceni imam žarnice dokler traja zaloga Slavo Kolar. Žične posteljne nB>3i r».ioectr>€ točno po zu>-TOČUn ter iste spirejema. v pMr*riic. Prva ijmbijmkz , }rde)ovainica necifc posielj-zzifa viožktn M( i M Ljsbljzsi. Hrentna ulica 16 Cemn M vožili drage znamke, ko Je „ORCO" sir v škatiab in hlebih od vseh os tat h Švicarskih najboljši? Zastopstvo: Fr. Srdar & Co_ Zagreb, Ilica 91. Jplamio to UJopI tatom il. II JDffeslavensko M i. i. zaim. Orašitiiitia si.25 dobavlja po najnižjih cecah in povoljnin plaoimi pogojih: MOTORJE oa BEN-CLN in PETROLEJ od 2 do 80 ks_ stadoname in m-pnarane na voz v zvezi s krožao žaro. sesaliko zz vodo. osnejcasno štrcaOfeo itd. MOTORJE oota-Dlesei za PLINSKO OLJE od 6. do 240 ks. ORIGINALNE EMESELMOTORJE stoječe in ležeče koas:rukci;e o-: caSe tvoraice v LEOBERSDOREU. z ali brez kompresorja od 12 ks. dalje, za posroa eiek.ričn£h oeotral in v vse dmce in-insrrijske svrhe. MOTORJE na SESANI PUN (SAUGASS). oroizvajan iz ozlja. koksa ali antiradta. Dd 2j do ?JQ ks_ Z2 ooroe aanov vse dmse industrijske svrhe. MOTORNE LOKOMOBILE za SESAM PLEN (SAUGASS) za poson mladkiic. roS kainic za koruzo od 53 do S ks. ObSrne ponudbe in vsa pobližcja navodila dajemo na prvo vprašanje, istotako pošljemo naše strokov^io osob;e na prvi po št. Iščemo ZASTOPNIKE za vsa sreska mesta, ijer še nism-D zastopata.