LETO XXI. — številka 97 Ustanovitelji: občinske konference SZD1 J :senice, Kranj, Radovljica, Bkofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sreda, 18. 12. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot po!tedn:k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Novo prodajalno trgovskega podjetja Zarja Je v ponedeljek dopoldne odprl na Jesnicah pred-ttlk jeseniške občinske skupščine Franc 2van. — Foto: F. Perdan Delegacija češkoslovaške zveze žena v Kranju V soboto je obiskala Kranj Iri-članska delegacija češkoslovaške zveze žena. Vodila 19 Je predsednica zveze M. Flserova. Članice češkoslovaške zveze so v prostorih občinske skupščine sprejeli podpredsednik občinske skupščine Janez Sušnik, predsednik občinske konference SZDL Franc Rogelj in predstavnice občinske konference za družbeno aktivnost žena. Po pogovorih o nekaterih družbenih dejavnostih in pasi bnostih v kranjski občini so si češkoslovaške gostje ogledale tovarno Tekstilindus v Kranju In Bolnišnico za ginekologijo In porodništvo. Novi prostori Zarje na Jesenicah Predsednik jeseniške občin, ske skupščine France 2van je v ponedeljek dopoldne na Jesenicah odprl nove prodajne, skladiščne in upravna prostore Trgovskega podjetja Zarja. Slovesne otvoritve objekta, ki ga je zraven gimnazije zgradilo podjetje Gradiš, so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij jeseniške občine. Z dograditvijo novega objekta zraven jeseniške gimnazije je trgovskemu podjetju Zarja uspelo podvojiti poslovne prostore. Odslej bo to trgovsko podjetje — znano na Jesenicah in tudi drug h krajih Gorenjske — imelo prek 2400 kvadratnih metrov prodajnega in 1340 kvadratnih metrov skladiščnega prostora. Tako bo Zarja v prihodnje nedvomno eno od podjetij, ki bo veliko prispevalo Alpinisti rešeni Dežurni na postaji kam. niške gorske reševalne službe je v noči od nedelje na ponedeljek dobil obvestilo, da se trije mladi alpinisti niso vrnili iz Kamniških planin. Naveza Vrhovnik, Močnik itn Uršič se je v nedeljo namenila preplezati zahodno steno Planjave. Vendar jih je presenetilo slabo vreme s snegom, ki je bil ponekod visok tudi en meter. Dvanajst kamniških gorskih reševalcev je zaLo v ponedeljek zjutraj odšlo izpred doma v Kamniški Bistrici reševat pogrešane planince. Kmalu so zaslišali njihove glasove iin po skoraj celodnevnem reševanju so jih v ponedeljek t/udri rešili. Rešeni alpinisti so kasneje povedali, da zaradi snega in slabega vremena niso mogli nikamor in so se odločili, da ostanejo v 6tcmi, kjer so tudi prespali. V. G. IX. novoletni v Kranju 15.—26. XII. 19 6 8 k deležu blagovnega prometa v občini. Pa ne le to. Z dograditvijo tesa objekta, je kolektiv podjetja, ki je bilo ustanovljeno pred 15 leti. ponovno dokazal, da se prilaga« ja prilikam in potrebam v občini in zunaj nje. V novi moderni trgovini bedo Jeseničani in drugi la l-ko kupili pohištvo, gospodinjske in druge električno aparate, tekstil, keramiko, lestence itd. Skratka, z otvoritvijo novih prodajnih, skladiščnih in upravnih prosto-rov trgovskega podjetja Zar-ja ter dveh sosednjih prav tako modernih objektov je ta del Jesenic nenadoma dobil pomen modernega potrošniškega oziroma preskrbovame-ga središča;" A. ž. Očiščene in zniž/njene 'motitske ribe v prodajalnah Kranj mešanicakav J VSAKOMUR PRIJA * KAVA SPF.CERUA t. PRIPOROČITE GLAS SVOJ IJATELJEM IN ZNANCEM MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA POSLOVALNICA KRANJ sprejme dostavljalca MLAJŠEGA, VOJAŠČINE PROSTEGA, S ŠOFERSKIM IZPITOM A KATEGORIJE. PISMENE PONUDBE POŠLJITE V POSLOVALNICO KRANJ DO 22. 12. 1968. 5 Občina — »servis« republike Priznavalnine 11 V obsežnem gradivu, ki ga je oddelek za družbene službe jeseniške občine posredoval odbornikom občinske skupščine v razpravo, je dokumentirano prikazana politika dodeljevanja priznavalnin, ki se kot posebna oblika družbene pomoči daje najbolj zaslužnim in potrebnim občanom. O tem so razpravljali na zadnji seji občinske skupščine. Priznavalnino kot obliko priznanja in pomoči je že 1946. leta pričel podeljevati prezidi j ljudske skupščine SRS. Od 1953. leta je to delo opravljal republiški izvršni svet. Do 1959. leta je bila priznavalnina dodeljena 211 posameznikom ali družinam zaslužnih revolucionarjev in javnih delavcev. Po tem obdobju je število predlogov za priznavalnine nenehno naraščalo, zato je prišlo do uvedbe občinskih priznavalnin. Jeseniška občina je vprašanje priznavalnin začela reševati 1962. leta, ko je bil sprejet občinski odlok o priznavalninah. Poleg občinskih priznavalnin še vedno obstojajo republiške priznavalnine. Po podatkih republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo SRS je lani prejemalo republiško priznavalnino 688 oseb, med katerimi je bilo 129 španskih borcev in predvojnih revolucionarjev, 29 narodnih herojev, 206 nosilcev spomenice iz leta 1941., 159 udeležencev NOV od leta 1941 do 1944, 93 kulturnem znanstvenih delavcev, 27 organizatorjev »Prepou.ua« in 30 zaslužnih zamejskih delavcev. Poprečna republiška priznavalnina je 250 N din. Iz jeseniške občine prejema 14 občanov republiško priznavalnino. Občinsko priznavalnino na Jesenicah rešujejo v okviru sklada za borce, o posameznih predlogih ali prošnjah pa odloča upravni odbor sklada. Najvažnejša merila, ki so se doslej upoštevala pri dodelitvi priznavalnin so: udeležba v NOV, socialno ekonomski položaj ter zdravstveno stanje. Pri tem naj omenim, da piti odlok o priznavalninah niti statut sklada ne vsebujeta natančnejših določb, ki bi strogo postavljale norme in merila za določanje priznavalnin. Priznavalnine so lahko redna oblika družbene pomoči, torej stalne ali pa enkratne. Kako narašča število upravičencev priznavalnin, to vidi iz naslednje primerjave: 1962. leta je bilo v jeseniški občini 22 upravičencev stalnih priznavalnin, 1965. leta jih je bilo 69, letos pa stalne priznavalnine prejema 79 občanov. 1962. leta je bilo izplačanih 20 enkratnih priznavalnin, dve leti kasneje pa že 146, letos pa zopet le 21. 1962. leta je bila v jeseniški občini izplačana najnižja •talna priznavalnina 50 N din, najvišja pa 200 N din. Letds je najnižja stalna priznavalnina 50 N din, najvišja pa 400 N din. Za primerjavo naj navedem, da je lani v Sloveniji poprečna stalna priznavalnina znašala 99 N din (v Kranju npr. 155 N din), v jeseniški občini pa 170 N din. To pomeni, da so priznavalnine v jeseniški občini nad republiškim poprečjem. Ko so na zadnji seji občinske skupščine razpravljali o priznavalninah, so odborniki sprejeli odlok o spremembi odloka o ustanovitvi občinskega sklada za borce, tako da se glasi takole: »Sredstva sklada se uporabljajo za stalne in občasne priznavalnine, štipendije, za stroške pridobivanja kvalifikacij, zdravljenje borcev in za pomoč pri šolanju in zdravljenju otrok borcev NOV, za žrtve fašističnega terorja in za koroške borce 1918—1919 s stalnim bivališčem na območju občine Jesenice.« J. Vidlc I E s jE S = V ponedeljek dopcJdne je bil v Kamniku sestanek poli. tičnih aktivov občin Litija, Domžale in Kamnik, na katerem so razpravljali o ustavnih spremembah. Sestanka sta se udeležila tudi flaa predsedstva SZDL Franc Ki-movec in član republiške ustavne komisije dr. Glcbev-nik. Ko so udeleženci sestanka razpravljali o predlaganju in volitvi kandidatov za republiško in zvezno skupščino, so menili, naj bi pcileg zborov volivcev tudi konferenca SZDL predlagala kandidate. Pri tem pa ne bi smeli točno določiti, koliko kandidatov mora biti na kandidatni listi. Zlasti ne bi smeđi vztrajati, če je en kandidat v vseh pogledih talko dober, da mu ne bi mogli najti nasprotnega kandidata. Seveda pa je treba v vseh primerih prisluhniti željam in zahtevam občanov, zato naj bo kandidatov toliko, kolikor jih žele občani. ZBOR KOMUN — NOVA OBLIKA Spremembe ustave predvidevajo tudi uvedbo novega zbora — zbora komun. V zvezi s tem področjem so na ponedeljkovem sestanku v Kamniku pcnovili, da bi moral zbor komun reševati nekc.rte-ra vprašanja, ki j:h sedaj obravnava izvršni svet. S tem, da bi se v tem zboru pojavili nekateri občinski problemi, bi bili tudi v sami republiki bolj seznanjeni z vsakodnevnimi problemi občinskih skupščin in bi pripombe posameznih občin tako bolj prišle do izraza. Tudi nadaljnja organizacija občinskih skupščin je našla svoje mesto v ustavnih razpravah. V KamnJku menijo, da je delitev občinske skupščine na dva zbora pravilna. Takšno ugotovitev potrjujejo številne ločene razprave zbora delovnih skupnosti o položaju posameznih de'ovni h organizacij. Tako so prišli do veliko bolj konstruktivnih odločitev, ket če bi o gospodarskih vprašanjih kamniških delovnih organizncij razpravljal samo občinski, zbor. V zvezi s položajem občinske skupščine so udeleženci sestanka o spremembah repub'iiške ustave načeli tudi vprašanje odnosa med republiko in občinsko skupščino. Menili so, da se na eni strani srečujejo z zahtevami in težnjami po povečani ob-čimiki samoupravi, na drugi strani pa zadevajo ob številne republiške predpise. Zato se odborniki občinskih skupščin večkrait sprašujejo, zakaj naj sploh razpravljajo o posameznih zahtevah, če je republika te zadeve že uredila s posameznimi zakonskimi določili. Vsi so tudi pritegnili mnenju predsednika kamniške občinske skupščine, da je občina s svojimi organi v zadnjem času postala nekakšen servis za izvajainje sklepov republiških, organov. Zato je treba prepustiti občini pravico izdajanja normativnih aktov, republika pa naj bi predpisala pametna delitvena razmerja dohodka. Ta zahteva izvira predvsem iz dejstva, da sta si republika in zveza zagotovili pravico razpolaganja s tako imenovanimi čvrsttimi dohodki( medtem ko sta sredstva S šibkejšega področja prepustili občini. V. Guček Razprava o spremembah ustave RADOVLJICA, 17. dec. — Tu je bilo dopoldne področno posvetovanje o spremembah republiške ustave. Sodelovali so člani izvršnih odborov občinskih konferenc SZDL, poslanci, člani političnih volilnih komisij jeseniške in radovljiške občine. Predvidene spremembe je tolmačil član republiške ustavne komisije Boštjan Markič, v razpravi pa j* sodeloval tudi član predsedstva republiške konference SZDL Dušan Fortič. Največ so govorili o umestnosti pogostih sprememb ustave, o odnosih med republiško in občinskimi skupščinami, o racionalizaciji v skupščinskem delu, o številu zborov in številu poslancev, o vlogi zbora komun in podobnem. Poudarjeno je bilo, da bi morala imeti tudi skupščina toliko zborov in poslancev, ki bi omogočili normalno delovanje skupščine v sedanjem sistemu samoupravljanja. Zbor občin naj bi imel večji pomen kot organizacijsko politični zbor. Biti bi moral soustvarjalec in kreator nacionalne politike v republiki, ki bo moral usklajevati interese najbolj prizadetih, to je osnovnih samoupravnih teritorialnih skupnosti. s d wv počitek po- (balu*. f/iao< iako- pa \um, HjiJkowy fyu£U$ljAtoo< hfatorii pMnaia tudi faoAAAii. J\j& mnoaa wvwa nuytyU najti odaoooKoo<, keA/ imvUpAl \vhi tootetu& lir toAaiuAO/, sdoM v\& p\atdič*uJk toaw-eioo>. Mova n\#r tečna muja, ki bo> psdcela izvajati o 4. j mkakteM, domači o^wmJk, nefaaMm ptir \o&ufa, [p koteiam &odo> Mphi{aielii \atftUi, župoU Uu tunau-e," mali tiAto, kmpAfoduwo>. Maj, MAteJ^mo* oamo mkatGAa p^4MČ\aj^ ipmJUim, puw& tmjadui, mmImI Ui cmMIćha, uri, životi i* doma mnof doma, čefala, oofaU oJma\i\, z Ud. 1 naročile na naslov ČP »Kmečki glas«; Ljubljana, Miklošičeva .4, p. p. 4? niiiuiimmimiimmiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiim 0 Podjetje Vatrostalna iz Zenice, ki ima že od Ustanovitve dalje stalna in začasna gradbišča po vsej državi, je decembra 1962. leta postavilo svoje stalno gradbišče tudi na Jesenicah, kjer je trenutno zaposlenih 100 delavcev. Le-ti opravljajo večja in manjša remontna dela predvsem v železarni Jesenice, kjer so letos dokončali vsa dela v martinarni in v belski va-Ijarni. Na podlagi pogodbe, ki jo je Vatrostalna Zenica sklenila z nekaterimi nemškimi in italijanskimi podjetji in tovarnami, pa je 10 zidarjev z Jesenic odšlo na delo v Essen, kjer so ostali 3 mesece, 4 zidarji pa so na Siciliji gradili kotle za destilacijo lakov. V Nemčiji so pomagali pri gradnji Siemens-Martino-vih in žarilnih peči. Podjetje je letos kupilo sedem stanovanj za svoje delavec, v prihodnje pa nameravajo poskrbeti še za ostale člane kolektiva. — D. S. špeceriaa DARILA ZA PRAZNIKE UGODNO KUPITE na Gorenjskem sejmu v paviljonu ŠPECERIJE Bled. SEJEMSKE CENE TUDI ZA ČOKOLADO, PENEČA IN NAMIZNA VINA, ROZINE IN DRUGO ZA PRAZNIKE. Za obisk se priporoča VELETRGOVINA SPECERIJA BLED Miroslav Adlešič — profesor in slikar Sedanjo razstavo slikarskih del v galeriji Prešernove hiše v Kranju spremljajo kar trije jubileji: avtor Miroslav Adlešič slavi 60-letnico življe, nja, 25-letnico tvornosti, hkrati pa je to njegova prva samostojna javna razstava. Podatkj o našem slikarju so tako obsežni, da moramo ob teh treh jubilejih posvetiti življenjski poti večjo pozornost, kakor pa to storimo običajno. Miroslav Adlešič je slikar amater v najčistejšem in nekaj zagotovil »Premalo je odmerjenega zemljišča okrog Finž-garjeve rojstne hiše,« je na sestanku odbora za odkup in ureditev FLnžgar-jeve rojstne hiše dejal inž. arh. Peter Fister iz Zavada za spomeniško varstvo Kranj. Pravzaprav so na sestanku največ pozornosti posvetili prav te. mu vprašanju. Ponovno se bodo skušali z bivšim lastnikom sporazumeti, da bi zamenjal zemljo pred Finžgarjevo hišo, za zemljo v bližnji okolici. Okrog Finžgarjeve rojstne hiše namreč ni nikjer mogoče urediti prostora, kjer naj bi se zadrževali šolski otroci ali pa druge večje skupine. Na sestanku so člani odbora poročali o rezultatih, obiska v delovnih, organizacijah jeseniške in radovljiške občine, ki naj bi s svojimi prispevki pomagala k uresničitvi postavljene naloge. Zvedeli smo, da je elektro Zirov-indica obljubida isvoj prispevek v vrednosti 200.000 S din (v tej vrednosti bodo prispevali z materialom in inštalacijskimi de. li na električni napeljavi). HC Moste je obljubila prispevek v znesku 100.000 S din, Vodovod Jesenice pa je sporočil, da bo brezplačno opravil vsa vodovodna dela. Predsednik sklada za financiranje kulturno-pros-vetne dejavnosti v jeseniški občini je sporočil, da je iz sredstev sklada že nakazano milijon S din, da pa takšno vsoto pričakujejo tudi od republiškega sklada za financiranje kulturno prosvetne dejavnosti v Sloveniji. Na sestanku so ustanovili giradbeno skupino, ki bo vodila restavracijska giadbena dela in komisijo, ki bo pripravila gradivo za novo brošuro o kulturnih spomenikih v ži rovn iiško - brezn i š k e i n kulturnem bazenu. J. Vidic pomenu besede, kajti ob njegovem poklicnem delu, ki je naravnost obsežno, saj je kot profesor fizike, kemije in matematike (zdaj je že sedem let višji predavatelj eksperimentalne fizike na Filozofski fakulteti v Ljubljani) objavil nad 400 tiskovnih pol raznih knjig in člankov. Naj omenimo samo njegovo knjigo, ki je najbližja slikarstvu: Svet svetlobe in barv. Skoraj 600 strani ima! šele ob takšnem podatku se zavemo in. vprašamo, cd kje potem še čas temu nadvse n»"*"^!mn znanstveniku, od kje volja za slikarstvo. Odgovor najdemo prav v njegovi biografiji. Miroslav Adlešič je bil rojen 13. dscembra 1907 v Postojni. Ls';a 1925 je končal višjo realko v Ljubljani, kar omenjamo zalo, ker se je tu pivič podrobneje seznanil z risanjem in slikarstvom pri takratnih profesorjih na tej želi: akvarelistu Josipu Wer-nerju, Adolfu Lapajnetu, ilustratorju Antonu Koželju in slil.arju Patru Žmitku. Za čas sa študija na umverzi je sicer preučeval nauk o barvi in se seznanjal z anatomijo, toda globlje se ni ukvarjal s slikarstvom. Intenzivno se je poglobil vanj šele med okupacijo, ko je zaradi kulturnega molka nehal predavati na radiu in pisati članke ter knjige. Čas, ki ga je na ta nenavadni način pridobil, je porabil za temeljit slikarski samouški študij. V tem obdobju je naslikal več kakor sto del v oljni in drugih tehnikah in se dokopal do tistega, čemu pravimo slikarski rokopis. Ta je nastal v nenehnem boju s sižejem in slikarsko tvarino. Tri oljne pedobe iz tega časa so vključene v sedanji izbor za razstavo. Po osvoboditvi mu je zopet vzelo čopič iz roke in šele zdravljenje bolezni mu ga je vrnilo. Tudi v tem drugem, obdobju je nastala vrsta podob v olju, akvarelu, gva-šu in temperi. Zanimivo pa je, da je tudi po okrevanju ostal zvest slikarstvu vse do danes in to kljub še vedno obširnem znanstvenem in publicističnem delu. Posebno pledno je bUo letošnje leto, kajti skoraj polovica razstavljenih slik je nastala v letu 1968. Tiho je ustvarjal zase hi na razstavljanje'hi mislil, dokler ga tisti, ki so njegovo slikarsko ustvarjanje poznali, niso pregovorili, da je pokazal svoja dela na ir.terni razstavi leta 1958 v zbornici I. gimnazije in leta 1966 v svojem laboratoriju na Filozofski fakulteti. Adlešičev opus, razstavljen tokrat prvič javno v galeriji, bi lahko uvrstili, seveda z delnim pridržkom, v tako imenovani opisni realizem. Pridržek, ki smo ga postavili ob splošni uvrstitvi, pa izvira iz osnovnega zanimanja našega slikarja za posebna barvna vprašanja, kjer si večkrat nasprotujeta pravilo fizike in dognanje slikarja. Problemi, s katerimi se spoprijema Adlešič, niso sicer obče umetnostne narave in iskanje nekih novih dognanj, saj se ukvarja z barvnima problemi ožjega značaja, lahko bi rekli, da so včasih kar tehnični problemi slikarstva. Šele ko reši tovrstne probleme, se navduši za izrazno poglobitev, ki jo lahko dossže z barvo, torej s tistim slikarskim sredstvom, ki je osnova slikarstva. A. Pavlovec Scola Labacensis v Kranju Za prvo svojo glasbeno prireditev v tej sezoni je Klub kulturnih delavcev pripravil koncert Ansambla za staro gilasbo Scola Labacensis, ki bo v petek, 20. t. m. ob 20. uri v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju (stara mestna hiša). Koncertni program obsega skladbe iz dobe od 13. do 16. stoletja. Izvajan bo na starinskih instrumentih (flavte, lutnje, viella, psalterij in tolkala), sodelovala pa bo tudi sopranistka Breda Senčarjeva. Za redakcijo programa in instrumentacijo skladb je poskrbel Janez Hofler. Vabimo občane na ta koncert, ki bo za mnoge gotovo edinstveno umetniško doživetje. — Vstopnine ni. Prireditelji prosijo le za točnest, ker po pričetku koncerta vstop v dvorano ne bo mogoč. C. Z. 0 V soboto so odprli ob 17. uri v avli novega kulturnega doma na Javorniku kolektivno razstavo članov likovne sekcije DOLIK Svobode Jesenice, ob 18. uri pa v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah samostojno slikarsko razstavo slikarja-amaterja Viljema Jakopina iz Tržiča. Medtem ko razstavljajo jeseniški likovniki v različnih slikarskih tehnikah 28 del, razstavlja Jakopin v olju svojih 14 najnovejših slik. Razstavi bosta odprti ves teden in sta že ob otvoritvi zbujali dovolj pozornosti. — P. V. % V četrtek, 19. decembra, ob 19.30 bodo v Gorenjskem muzeju v Kranju zavrteli za obiskovalce francoskih večerov znani francoski celovečerni film Od petih do sedmih. Zrežirala ga je Agnes Varda, ki jo poznamo po filmu Sreča. Film govori o mladi genski, ki je zvedela, da ima raka. Film je dobil največ priznanj na festivalih. ^»••©©»©^©©•©©©»»••©©»©•••©»••••••••©•••^ Martin Kačur v dramatizirani priredbi Mesec december so kulturne organizacije v radovljiški občini posvetile obletnici smrti Ivana Cankarja. Tako so že bile v nekaterih krajah spominske slovesnosti, nekaj pa se jih bo še zvrstilo v prihodnjih dneh. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 22. decembra, na Bledu v festivalni dvorana z uprizoritvijo dramatizirane zgodbe MARTIN KACUR. Premiera tega dela bo v petek, 20. decembra, v Mošnjah, repriza pa naslednji dan v soboto v Ribnem. Nedeljska slovesnost na Bledu bo centralna občinska prireditev* ki jo je za to priložnost pripravila zveza kultur-no-prosvetnih organizacij1 s sodelovanjem igralcev amaterjev iz petih različnih krajev občine: iz Lesc, Radovljice, M osen j, Ribnega. ter Lancovega. Uprizoritev je zasnoval režiser jeseniškega gledališča Bojan Cebulj, ki to pot prvikrat gostuje kot režiser na odrih radovljiške občine. Režiser je izdelal tudi isceno. Kulturni krogi v Radovlji- ci in drugod z zanimanjem pričakujejo uprizoritve tega značilnega Cankarjevega dela. Dramatizirano povest o učitelju Kačurju doslej še ni bila uprizorjena na nobenem odru na Gorenjskem in bo zategadelj napovedana uprizoritev jprav zanimiva novost. — Z delom bodo kasneje predvidoma gostovali tudi na drugih odriih. J. B. na tržišču ČRPALKA OKOVJE Koristniki oljnih peči Ne trudite se s pretakanjem olja za vašo peč, raje se poslužite oljne črpalke OKOVJE, kt jih izdeluje Okovje Kamna Gorica. Garancija 6 mesecev. Lahko jih dobite v vseh trgovinah Komisija za delovna razmerja pri turistično prometnem podjetju Creina Kranj, vabi k sodelovanju delavce, ki imajo veselje do opravljanja sprevodniške-ga poklica in se čutijo sposobne ter so pripravljeni prevzeti odgovornosti na delovnem mestu avtobusnega sprevodnika ter na podlagi tega razglaša VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST avtobusnih POGOJI: a) dokončana osemletka b) dobro obvladanje slovenščine c) polnoletnost Delovno razmerje s sprejetimi kandidati se sklene za določen čas. Prednost pri sprejemu imajo kandidati, ki znajo vljudno kontaktirati z ljudmi ter so uglajenega značaja in vedenja. Zainteresirani kandidati lahko pošljejo lastnoročno napisane prošnje na naslov: Turistično prometno podjetje Creina Kranj, Komisija za delovna razmerja, takoj po objavi razglasa v časopisu. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD. Stanovanj za razglašena delovna mesta ni na razpolago. Nastop dela je mogoč takoj, ko sprejeti kandidat opravi ustrezni preizkus znanja. TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE CREINA KRANJ Te dni do svetu mm LJUBLJANA, 13. decembra — Znani italijanski filmski producent, mož Sofie Loren, Carlo Pont i se je med dvodnevnim obiskom v Ljubljani pogovarjal s predstavniki agrokombinata Emona o gradnji velike farme v okolici Milana. NEW YORK, 14. decembra t- Jordanski kralj Husein je izjavil, da je »vojna na Srednjem vzhodu nciizogibna, če se sedanji položaj ne bo spremenila. Posebni odposlanec novega ameriškega predsednika Nbtona Scranton pa je v intervjuju za televizijo dejal, da se mera ameriška politika na Bližnjem vzhodu uravnotežiti. RIO DE JANEIRO, 14. decembra — Brazilski predsednik Costa E Silva je zapustil kongres »n si z vladnim institucionalnim aktom zagotovil najširša pooblastila. Kot so povedali predstavniki brazilske vlade, so te ukrepe izdali zaradi preprečevanja naraščanja »revolucionarne vojne« in subverzije. MEXICO, 14. decembra — V Mexiou je spet prišlo do novih študentskih nemirov. Okoli 500 študentov je poskušalo demonstrirati, vendar sta jim vojska in policija to preprečili. WASHINGTON, 14. decembra — Ameriška mornarica je sporočila, da je SZ v zadnjih tednih za polovico zmanjšala svoje ladjevje na Sredozemlju. Sedaj je v Sredozemskem morju še 20 sovjetskih vojnih ladij. MOSKVA, 15. decembra — Moskovska revija Za rubežem Piše, da je v zadnj.h treh letih odšlo v Severni Vietnam 3000 sovjetskih strokovnjakov, medtem ko bo Hanoi Poslal na specializacijo v SZ 6000 delavcev in inženirjev. LAGOS, 15. decembra — Biafrska radijska postaja je sporočila, da so letala zvezne nigerij^e vojske bom-bandirala bolnišnice in druge civilne objekte v Umnahiju, glavnem mestu Biafn.-. ZAGREB, 16. decembra — Predsednik Ti!j je obiskal tovarno zdravil Pliva in se Pogovarjal s člani tega kolektiva. PARIZ, 16 decembra — Ameriški obrambni minister ic dejal, da je v kratkem treba pričakovali nova ofenziva FNO v Južnem Vietnamu, vendar po njegovem mnenju »a ofenziva ne bo z-vrla mirovnih podajanj o Vietnamu V Parizu. HOUSTON. 16. decembra -Ameriški astronavt Frank Bonna n je izjavil, da je palet okoli Lune ravno tako tvegan k >• tleheml polet ameriških letaj v Vietnamu. Ljudje »Neodvisna Palestina Od lanskega junija, ko so se spopadli Izrael in arabske države, ugotavljamo, da je na Bližnjem vzhodu nenehno prisotna nevarnost vojne. Skoraj vsakodnevno puškar-jenje med sprtimi stranmi to ugotovitev samo potrjuje. Znana so tudi številna prizadevanja za mirno rešitev krize — od resolueije varnostnega sveta OZN, do posredovanja posebnega odposlanca U Tanta, švedskega diplomata Gunnarja Jarringa. Kot vemo, pa so vsa dosedanja prizadevanja prinesla bore malo uspehov. V zadnjih dneh se spet srečujemo z novimi idejami o rešitvi bližnje-vzhodne krize. Pozabiti ne gre nedavnega obiska posebnega Nixonove-ga poslanca VVilliama Seren-tona v Izraelu in arabskih državah, še bolj pa je svetovno javnost presenetila nedavna izjava jordanskega kralja Huseina, ki jo je dal britanskemu listu Observer. Husein je namreč dejal, da bi se bil voljan odreči suverenosti nad zahodno (sedaj okupirano) obalo reke Jordan, če bi tam ustanovili neodvisno palestinsko državo. « Britanski list je nadalje zapisal, da so Huseinu takšen načrt predložili Američani in Izraelci, obsegal pa naj bi naslednje točke: Izrael bi se umaknil z zahodne obale Jordana, vzhodni del Jeruzalema bi se spremenil v središče samostojne palestinske države, ki bi imela izhod na morje v Ilaifi in Gazi, vse njeno ozemlje pa bi bilo demilitarizirano. Kot rečeno. Kuseinov intervju je vzbudil po vsem svetu globoko osuplost, vendar pa so nek?.teri komentarji to njegovo odločitev podprli in jo označili kot »prvo elapo za mir na Bližnjem vzhodu«. Medtem pa je iz- raelski obrambni minister Moshe Davan v Ne\v Yorku dejal, da bi ZDA lahko preprečile novo vojno na Bližnjem vzhodu, če bi Izraelu prodale več orožja ali Pa da. bi prepričale Sovjetsko zvezo, da ne bi preveč podpirala Arabcev. »Ključ za obnovo vojne na Blžnjem vzhodu imzjo v rokah Sovjeti.« je še dodal Moshe Dayan. Da je na tem področju še daleč od miru, pstrjuje tudi ocena VViliiama Scrantona, posebnega N:x3nove»a cd poslanca na Srednjem vzhodu: »Na tem delu sveta, kjer sta sovraštvo in mržnja zelo globoka, bi samo čudež lahko pripeljal k miroljubnemu razpletu.« V. G. Prejšnji teden je novi ameriški predsednik Richard Nixon, ki bo prihodnji mesec v Beli hiši zamenjal Johnsona, predstavil člane svoje vlade. Mesto obrambnega ministra je zaupal Mel-vinu Lairdu, šef State de-partmenta bo rViliiam Ro-gers, VValter Hockel bo notranji minister, John Volpe minister za promet, Robert Majo za proračun, Robert Finch za zdravstvo in presveto, VVinston Blount za pošto, John Miichell za pravosodje, Maurice Stans za trgovino, George Romnev za stanovanja in razvoj, Cliford Mxonova vlada Hardin za kmetijstvo in George Schullz za delo. Kot je že običajno, vsaka na novo imenovana v!ai!a sproži v Ameriki množico najrazličnejših komentarjev in usibanj. Ne\v York Times je novo ameriško vlado označil kot »kreativno zmešnjavo esebnih prijateljev, strankarske zvestobe in politične nuje«. Sam sestav vlade gotovo potrjuje to oceno. Zunanji minister, obrambni ministsr ter ministra za pravosodje in za socialno II. sindikalne igre končane Ob koncu drugih letnih sindikalnih športnih iger v kranjski občini je v četrtek komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu pripravila slovesno razdelitev pokalov in diplom. Slovesnosti so se udeležili predstavniki sindikalnih organizacij, ki so sodelovale v igrah, predstavniki občinskega sindikalnega sveta in drugi. Zanimivo je, da so letošnje sindikalne športne tigre še veliko bolje u?pelc kot lanske. Na razpis se je namreč prijavilo 89 športnih ekip iz kranjskih sindikalnih organizacij. Tekmovali pa so v devetih disciplinah. V letošnjih igrah je sodelovalo kar 690 tekmovalcev — članov 9indikata, kar pomeni, da kranjske delovne organizacije še niso imele tako množičnega tekmovanja. Ce bi torej samo na tem področju ocenjevali kranjsko sindikaLno rekreacijsko in Registracija (izjemoma Se dober teden in pol lahko lastniki motornih vozil podaljšujejo registraaije za svoja vozila pri pristojnih občinskih organih, kjer stalno bivajo. Izjemoma bodo lastni, ki vozil lahko prosili za podaljšanje veljavnosti registracije tudi januarja 1969, vendar med tem časom svojih vozil ne smejo uporabljati v cestnem prometu. Lastniki vozi, ki se ne bodo odločili za podaljšanje veljavnosti registracije za svoja vozila, pa morajo občinskemu uradu, pristojnemu za notranje zadeve, vrniti ev 'denčne tablice in prometno dovoljenje v treh dneh po preteku veljavne re- še decembra januarja) gist racije. Po novem pravilniku o registraciji motornih vozil iz leta 1967 pa lastniki motornih vozil, ki svoje vozilo registrirajo med letom, tudi podaljšujejo registracijo motornega vozila med letom in to vedno v zadnjem mesecu pred prenehanjem veljavnosti prometnega dovoljenja. Lastniki motornih vozil, ki bodo na pristojnih občinskih uradih podaljšali veljavnost registracije za svoja vozila, morajo prinesti s seboj veljaven karton o tehničnem pregledu motornega vozila in prometno dovolj m je. Obenem bodo plačali tudi l.tiu pristojbine. skrbstvo, zdravstvo in pro-sveto so dolgoletni Nixonovi zaupni prijatelji. Tri ministrska mesta so zaupana trem republikanskim guvernerjem, ki so se uveljavili kot sposobni administratorji. Sam Nixon je o svoji vladi dejal, da so to »močni ljudje«, ki si bodo upali pogledati neredu v obraz. Nasploh pa velja omeniti, da člani nove ameriške vlade nimajo kako velikih izkušenj na visokih položajih in ket je nekdo zapisal, je prav to n^iho- športno dejavnost, bi bili lahko zadovoljni. Vendar pa moramo poudariti, da se tovrstna dejavne s t kaže tudi ob drugih prilikah. Tako na primer ob letovanju članov sindikata, pri zimskih športnih igrah itd. Na četrkovi slovesni podelitvi priznanj ekipam sindikalnih podružnic so tudi sklenili, da bodo prihodnje loto s sindikalnimi športnimi igrami nadaljevali. Tako bodo že februarja aH marca pripravili II, zimske sindikalne športne igre. V letošnih letnih sidikal-nih športnih igrah so člani sindikata iz kranjskih delov - va prednost. Pr?dnost v i".mt da še niso obremenjeni z nikakršno negativno dediščino in da se bodo zaradi neizkušenosti njihove csebnastl izgrajevale. Zato pričakuj?'o zaradi omenjenih dejstev, voriti tako nujno z menoj?« Spet jo je prevzela groza. »Prišla sem popoldne še enkrat v pisarno — in Mr.Ji.is-garda ni bilo tam.« »No in?« Njegov glas je bil nenavadno zadržan. »Odpravljala sem se 2^ k odhodu, ko je zazvoj šefovi sobi telefon. Dvj sem slušalko in mož, je oglasil, se je imej Mortimer Chark.« Nekaj trenutkov je I mično strmel vanjo, P pa je tiho zažvižgal sko; be. »Mortimer Chark? SH polnoma prepričani?« V govih očeh se je nevarn bliskalo. »Jane, če prav, če se ne motite. »Prav gotovo se ne niot Boječe je nadaljevala. * tem ko sem še govoriU vstopil Mr. Lisgard. Bi ves bled od strahu. Ka* me je s smešnim izgov? skušal prepričati, da &1 v imenu zmotila. Trdil j* ga je klical star šolski I riš — Martin Clark p imenoval. Vendar je la?a ko nerodno, da bi bil tpj zdi vsak otrok.« PrepI^ • ga je gledala. »Peter, kaj u meni vse to?« Vstal jc pomeni, marsikaj, predvsem pa to, da je & * doma treba obvestiti * I land Yard. Telefonirat p i Ostanite lepo na divan" se nič ne bojte! Takoj «*' | nem!« Dobrohotno opozorilo Na vratih sodnika za prekrške v ameriškem mestu Forest Hillou je pritrjen napis: »Nikar ne godrnjajte! Pomislite na vse tiste kazni, ki ste jih zaslužili, pa ste imeli srečo, da vas ni nihče zalotil!* Nič več pušk, pa čeprav otroških Skupina staršev v nekem ameriškem mestu je ustanovila združenje pod naslovom Razorožitev igrač. Prizadevajo si, da bi prepovedali industrijo igrač v obliki raznih vrst orožja. Skupina upa, da se jim bo priključilo še več ljudi. Skrb za pse — po angleško Neka angleška tovarna pohištva je začela izdelovati postelje, ki imajo še vdolbino za pse. Menda gredo te postelje dobro v denar. Kupujejo jih vsi ljubitelji živali, ki se niti ponoči ne morejo loČti od svojih šti-rinožnih prijateljev. Bilo bi najučinkovitejše V prvem desetletju novega tisočletja, torej po letu 2000, se bo štvilo ljudi na svetu podvojilo. Kakih sedem milijard ljudi bi seveda pojedlo več hrane kot bi jo moglo pridelati, razen tega pa bi bil tu še kup drugih problemov. Države, kjer je ta problem še posebno pereč, že sedaj ukrepajo. V Indiji na primer, ki se večkrat bori za lakoto, je minister za načrtovanje družine predlagal nekaj nenavadnega. Vsi indijski zakonci naj bi se vzdržali spolnih odnosov od januarja prihodnjega leta naprej. Minister meni, da bd bila vzdržnost tudi največja počastitev 100-letnice rojstva velikega borca za osvoboditev indijskega naroda Ma-hatme Ghandija. Mahatma Ghandi se je namreč spolnim odnosom odrekel v 37. letu starosti in svoje odločitve ni prekršil do smrti. Nevarno preklinjanje Mlad Američan iz držav Marvland je bil obsojen, ker je na cesti grdo preklinjal. Plačati je moral 30.000 din gilobe in odsedeti 30 dni v zaporu. Imel je še kar precej sreče. Stari zakon države Marvland namreč predvideva za preklinjanje na javnem prostoru — odreza-nje jezika, hojo skozi ogenj in na Čelo vžgano črko. B. _MiiHunit«iniuiiniuinnniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiniii!!iiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiniir^ DANCING Obiščite V HOTELU JEZERO BOHINJ igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu odprt vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje. Izkoristite prijetno vožnjo po novi cesti Bled—Bohinj .t.iUlltltlllii!iiillliIIIiillii«.1i.a>l»ll»Mllll* 116 22 GLAS ft 11. STRAN Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici (13) NEKAJ PODROBNOSTI O ŽIVLJENJU ZEBLJARJEV Zebljarji v Kropi in Kamni gorici niso imeli določenega delovnega časa. Delali so od 4. ure zjutraj do 20. ure zve. Čer. To omenja v svoji pesmi žebljarska celo Oton Zupančič. Vsi zebljarji so bili plačani po teži žebljev, ki so jih naredili; čim več žebljev je nekdo naredil, več je zaslužil. Žeblje so tehtali s funti. Sto funtov je bilo en cent, pozneje pa je cent predstavljal 56 kg. Ne vem, koliko so delodajalci plačevali od funta, tega se ne spominjajo celo starejši, še živeči domačini. V kroniki pa je zapisano tole: če sta naredila dva zelo izurjena žebljarja dnevno po 2000 malih žebljev, sta zaslužila vsak po 35 krajcarjev. Da bi naredili čimveč, so že S sedmimi leti starosti vključevali v delo tudi otroke, ki so morali s starši vred že zgodaj zjutraj v vigenjc in jim pri delu pomagati. Vsi ostali delavci, tisti, ki eo izdelovali oglje in drugi, so delali od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer, vmes pa so imeli uro počitka za kosilo. Zebljarji pa so imeli običajno od osme do pol devete ure zajtrk, od 13. do 14. ure kosilo in večerjo po 20. uri. Običaj pa je bil, da so po celodnevnem trpljenju v vigenjcifa po večerji molili še rožna venec. Mnogokrat se je zgodilo, da je okrog očeta, ki je v polspanju molil naprej, pospaHa od utrujenosti vsa družina. To ni bilo nič čudnega, saj je bilo pet do šest ur spanja ob takem garanju res neznansko malo. Znan mi je primer, ko je ob molitvi rožnega venca pospala vsa družina z otroki vred, čeprav so bili ti stari že več kot dvajset let. Ko je oče, ki je v polspanju molil naprej, ugotovil, da mu nihče več ne odgovarja, je zalučal coklo v vrata in seveda vse prebudil. Radovedno so se spraševali, kaj se je zgodilo, oče pa jim je odgovoril, da gori. Ker so presenečeno spraševali, kje gori, jim je odgovoril, da v peklu. Od takrat naprej so molili samo še angelsko čaščenje. Družine v vasi, ruda če so štele po deset ali več članov, so jedle skupaj iz ene sklede. Rekli so jim ljubenske sklede, ker so jih izdelovali v Ljubnem. Navadno so ves teden za zajtrk in večerjo jedli žgance, le preliv na žgancih se je menjal. Prva skleda je bila običajno za-beljena s slanino (zaseko); to so pojedli brez preliva. Nato so dodali še suhe žgance, nanje pa nalili s kislim mlekom pomešan sok — od-lijač od žgancev ali pa kislo mleko ( to navadno za večerjo). Za kosilo je bil najmanj štirikrat na teden ješprenj, v katerem je le redkokdaj »zaplaval« kos suhe glavine (prekajena svinjska glava); največkrat so ješprenju dodali žlico zaseke. Ostale dni pa so za kosilo jedli lečo ali fižol ali krompirjevo kašo z mlekom. V nedeljo so jedilnik sicer nekoliko spremenili, vendar je bilo to odvisno od gmotnih razmer v družini. Včasih je bil riž na juhi, včasih prazen krompir, meso in poleti solata. Za malico pa so imeli navadno kar v vi-genjcih pečen krompir. Starejši možje pa so imeli za malico kar frakelj špiritove-ga žganja in kos kruha. Pri- bližno tako hrano so imeli zebljarji in tudi ostali delavci v vasi. Deklam in hlapcem so navadno kuhali posebej, čeprav enako hrano, kakršno so imeli zebljarji. Hlapci in dekle, ki so pomagale pri kovanju, tudi jedli niso skupaj s svojimi gospodarji, ampak posebej. Ce želimo podrobneje spoznati življenje v tistih časih v Kamni gorici, moramo razdeliti prebivalce v štiri sloje. Najprej so bili veliki posestniki, ki so imeli sicer malo obdelovalne zemlje, vendar velike travniške in gozdne površine, zato so imeli tudi veliko živine, predvsem konj. Imeli so hlapce in dekle in tudi druge pomožne delavce. Tem so sledili obrtniki, ki so imeli svoje pomočnike in vajence. Potem so bili manjši posestniki, ki so bili tudi lastniki ješ v vigenjcih; večina teh je imela tudi 2 do do 4 ha gozdnih površin in manjše vrtičke. Najbolj reven sloj so bili stanovalci, ki so morali razen stanovanja plačevati še mesto pri jelšah. Naj opišem en sam primer, kako skromna stanovanja so imeli zebljarji. Opisal ga bom za hišo s hišno številko 20. Spodaj, kakor smo rekli, je stanoval gospodar z družino. V prvem nadstropju so bila štiri stanovanja. Vsako stanovanje je imalo krušno peč, ki se je kurila v veži oz. v zgornji veži, kakor smo pravili. Nad spodnjo hišo (gospodarjeva velika soba) je bila zgornja hiša (soba), ki je merila 4 X 4 m; v njej je stanovala petčlanska družina. V drugi manjši sobi (2 X 2,5 m) je stanovala prav tako petčlanska družina, v tretji sobi (3 X 3 m) dvočlanska družina, v četrti (3 X 3 m) in pa peti (3X2 m) pa je stanovala sedemčlanska družina. Hiša je imela tudi na podstrešju dve kamri, v katerih sta tudi živeli dve družini. V tej hiši je tako živelo torej 30 in več ljudi. Pripomniti moram, da so bile vse sobe zelo nizke; poprečno velik človek je brez težav dosegel strop. Jože Vari st. Gorenjski kraji in ljudje &S&SfT* iiiiin««iinmiitiiini»Mmn» T«hlpr * Prlznava sedai , jti 1CuJe, ker takrat ni prestiž. In prav ifJe nakopal VVilsonovo B. i ^govoril na njegovo ]e odgovoril VVilson * kuk Ijjr" Profesor pomiriti i °r vseeno ni Clemcn-in precizneje i tva. To pa so storili Ranico, izdelali po-■ (lt Preureditev ce-^ Profesorja Hertza , ^!Se to sam prav tako f, 0a do podrobnosti ■j^rjevem naročilu f.tferrona najkasneje torija že v najbližji °» oziroma v konfe- '»BH»«aBC» Izžrebanci nagradne križanke ■ s* Rešitev nagradne križanke nam je poslalo 473 bralcev. Zreb Je naklonil nagrade naslednjim reševalcem, ki ■o pravilno rešili križanko: j 1. nagrada 100 N din: Ludvik Glavač, Kranj, Planina 13 2. nagrada 50 N din: Franc Magdič, Kranj, Zupančičeva 5 3. nagrado 50 N din: Marija Kunstelj, Kranj, Prešernova 4 4. do 10. nagrada po 30 N din: Rezka Ramovš, Kranj, Mladinska 1; Vinko Krcvh st.. Kranj, Gosposvetska 11; Andrej Perne, Kranj, Mlakarjeva 24; Vida Hrast, Jesenice, Cesta Maršala Tita 85; Saša Pevec, Kranj, Zupan. • čičeva 16; Rajko Cernilec, Kranj, Tavčarjeva 7; Beno ; Dežman, Kranj, Tavčarjeva 24. Vsem srečnim dobitnikom sporočamo, da jim bomo nagr-td/ poslali po poŠti. ■ ___mi*nniaiifiiiiin«iiiiiHiift: i.'; ta-nem ar a«*? rekoč vse. Zakaj tudi letos je na sejmu meč dobiti t.k-stil, konfekcijske izdelke, gospodinjsko opremo in stroje, igrače, pohištvo itd. Za konec pa povejmo še tri posebnosti z otvoritve IX. novoletnega sejma v Kraniu, ki bo odprt do 26. decembra: 9 Spet se je pokazalo, da so sedanji prostori premajhni in neustrezni za tovrstne prireditve; $ prodajni oziroma razstavni prostori so takrat precej lepši kot prejšnja leta in % čeprav se na kranjski občini še niso odločili, če se bodo tudi tokrat odpovedali Občutokern/U'prometnemu dav. ku, so se nekatera trgovska podjetja sama odločila za popust pri prodaji nekaterih izdelkov. A. ž. I. revija najboljših pionirskih in mladinskih filmov Center za estetsko vzgojo v Kranju prireja v organizaciji skupine kranjskih kino-amaterjev 1. revijo najboljših pionirskih in mladinskih filmov Slovenije v letu 1968. Projekcija izbranih filmov bo v eoiriek, 19. decembra, ob 18. uri v renesančni dvorani tforenjskoRa muzeja v Kranju (Titov tr«). Žirija bo najboljše pionirske in mladinske klube nagradila z zlato, srebrno in bronasto diplomo. Filmi, ki pa bodo predvajani, prejmejo posebne diplome. Letošnjo revijo jo materialno podprl občinski sindikalni svet, ob-finski komite ZiM, ZKPO in ljudska knjižnica. Na II Mojstrani so V soboto, 16. decembra, so praznovali na Dovjem in v Mojstrani krajevni praznik. Spomnili so se dne leta 1941, ko je bila tu splošna ljudska vstaja, v kateri je odšlo okoli 200 fantov in me ž v partizane. Poleg obdariitve najstarejših vaočanov je bila v soboto popoldne spominska komemoracija pred spomenikom na Dovjem. Tej je sledila pro- m v praznovali slava v dvorani kulturnega doma, katere program je obsegal spomin krajevne ljudske vstaje, 50-letnico smrti Ivana Cankarja in 27-letnico ustanovitve JLA. Proslavi j^ sledil v hotelu Triglav sprejem borcev in vaščanov z družabnim večerom, v nedeljo pa ekipno strelsko, tekmovanje za prehodni pokal Janeza Mralka. P. V. Vsakoletni pohodi na Stol 20. februarja so borce Cankarjeve čete na Zagrebški planini pod Stolom napa.dili Nemci. Četa je v neenakem boju izgubila borca Jožeta Kodra in se umaknila najprej na Mali Stol, nato pa v dolino Završnice. Nemci so iz maščevalnosti še isti večer zažgali takratno Prešernovo kečo na Stolu. V počastitev partizanske torbe na Stolu je okleni občinski odbor ZŽB NOV Jesenice, da organizira ob tem dnevu s scdelovain jem planinskih društev Slovenije vsakoletni spominski pohod do Prešernove keče na Stolu. V poča-s'i'tev letošnjega praznika c nova JLA in ob 75-letnici Planinske zvezs Slovenije bodo izročili značke udeležencem pohodov na Stol v letih 1962, 1937 in 1968. Udeleženci enega pohoda bodo prejeli bronasto značko, udeleženci treh pohodov srebrno in udeleženci petih pohodov zlato značko. Na svečani razdelitvi značk, ki bo v petek^ 20. decembra, ob 17. uri v gornjih prostorih Kazine, bodo razdelili tudi. ustrezne izkaznice. Po svečani razdelitvi značk in izkaznic, se bodo udeležili vsi odlikovan-ci akademije v počastitev dneva JLA, ki bo v Cufarje-vem gledališču. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice in Planinsko društvo Jesenice ter Planinsko društvo Javor-nik, ki so organizator in pokrovitelj omenjenih prireditev, bodo s podelitvijo značk počastili letošnji dam JLA, z vsakoletnimi pohodi na Stol pa se bodo spominjali neenakega boja na Stolu. P. V. ■BBBBBBBBBBBEBBEEIBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBflBBBBBBI a m : I •J :i a a ■ u b U fl n j j I ,-i u v premislek! .Zavod za tranzfuzijo krvi bo odvzemal kri na Jesenicah od 17. do 26. decembra. Po planu potrebujejo 1300 krvodajalcev, ki naj bi dali 330 litrov n krvi. u O tej akciji so občani jeseniške občine že bili ta obveščeni prek radia, tl-' sika in sindikalnih podruž-^ nic v delovnih kolektivih, n Vendar občani niso sezna-a njeni z naslednjim obve-* stilom zavoda za transfu-a rijo krvi v Ljubljani: 0 »Z izpolnitvijo rednega n letnega načrta krvodajaL " ske alkcije zagotavlja za-b vod za transfuzijo krvi v Ljubljani občiuski skupil ščini na območju organi-« zatorja (organizatorja kr-fi vodajalskc akcije), da ji jjj da na razpolago ustrezno b količino liofili/.irane pla/.-m me proti povraeiilu stioš-£ kov za njeno pripravo. V » nasprotnem pri moru /a- 1 vod te obveze ne more iz- " polniti, ker nima surovin, u to je človeške krvi.« ■ " Ker je to povedano v o strokovnem joziiiku, bomo «' fcBBflBBBBBBBBBBB8BBEBBBBBBBflBBBCBfiBHBDBB!llBBBBBBBB najprej razčlenili, kaj je liofilizirana plazma: To je krvna plazma, ki se lahlko hrani v vsakem prostoru z normalno temperatura in se lahko da vsakemu ponesrečencu ne glede na njegovo krvno skupino. To krvno plazmo pa za. vod zagotavlja le tistim občinam, ki bodo izpolnile, redimi letni plam krvodajalske akcije. Na Jesenicah bomo ta plan izpolnili, če se bo prijavilo 1300, krvodajalcev, ki bodo daii 330 litrov krvi. Pri tem naj takoj povem, da je lani od planiranih 1400 krvodajalcev dalo kri le 730 občanov. V primeru težje prometne nesreče ali naravnih nesrečah (potres), bi liofilizirana plazma lahlko marsikomu rešila življenje V tom primani (kar nihče ne želi), bi bila liofilizirana plazma dražja od vsa. koga zlata. Na to v t oh dneh krvodajalske akcije ne bi smoli porabili. J. Vidic