Poštnina plačana v gotovini. ^ Leto LXrV., št. 215 Ljubljana, sreda 23* septembra 193! Cena Din 1.- Ishaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS CPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg 6t. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 1*0. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Razpis volitev Volitve v Narodno skupščino so razpisane za nedeljo 8 novembra, novoizvoljena Narodna skupščina pa je sklicana za l. decembra k izrednemu zasedanju Beograd, 23* septembra. M. Nj. Veh feral} je podpisal danes 23. septembra leta 1931« ukaz o volitvah narodnih poslancev za štiriletno shupščinsUo dobo in uhaz o sklicanju narodne skupščine. Po tem ukazu se v smislu člena 54 ustave vrše volitve narodnih poslancev po vsej kraljevini v nedeljo S. novembra leta 1931. po predpisih zakona o volitvi novih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena dne i, novembra 1931 se sklicuje z istim ukazom k izrednemu zasedanju na dan 7. decembra leta 1931. Nj. Vel. kralj je podpisal ta ukaz na predlog predsednika ministrskega sveta? mini* str a notranjih poslov in po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz so podpisali vsi člani kraljevske vlade. Vojna nevarnost Sklicanje zlate konference Vršila se bo pod okriljem Društva narodov najbrže že prihodnji mesec — Na konferenco bodo povabljene tudi Zedinjene države, Rusija in Turčija — Položaj v Londonu Tudi belgijska valuta Ženeva, 25. sept. Predlog skandinavskih držav za sklicanje velike mednarodne finančne konference v okrilju Društva narodov po vzorcu znane finančne konference v Bruslju leta 1920 tvori predmet živahnih razprav v krogih Društva narodov. To naj bi bila nekaka mednarodna zlata konferenca, ki bi pričela svoje razprave na podlagi gradiva, ki ga je zbral takozvani zlati odbor Društva narodov in b4 avtomatično razpravljala tudi o problemu vojnih dolgov in reparacij. Na konferenco bodo na vsak način povabljene tudi one države, ki nieo članice Društva narodov kakor ameriške Zedinjene države, Sovjetska Rusija in Turčija. Tozadevni razgovori z ameriškim opazovalcem v Ženevi še niso dovedli do definitivnega dogovora. Jasno pa je, da se Amerika sklicanju take konference ne more upirati tem manj, če prevzame ves rizi ko za konferenco Društva narodov. Najbrž bo skupščina Društva narodov že tokrat pozvala svet Društva narodov, naj izvrši vse priprave za to konferenco. V vseh ženevskih krogih so mnenja, da se mora ta konferenca vršiti čimprej. Pojavila se je celo misel, naj bi se odpovedala za sredi oktobra sklicana prometna konferenca Društva narodov ter namesto nje že za konec oktobra sklicala mednarodna zlata konferenca. Odločitev mora pasti v par dneh. Položaj na londonski borzi London, 23. septembra. Danes je začela londonska borza zopet normalno poslovati. Sprva je bilo opažati dokajšnjo nervoznost, ki pa se je kmalu polegla, ker so se začeli posli razvijati povsem normalno. Angleški finančni in gospodarski krogi gledajo zelo optimistično na nadaljnji razvoj dogodkov in so trdno uverjeni. da bodo ukrepi, ki jih je storila vlada za zaščito funta, rodili naj-povoljnejše uspehe. Nameravano znižanje vrednosti funta bi po mnenju angleških gospodarskih krogov vplivalo zelo povoljno na omiljenje vladajoče gospodarske krize. Konkurenčna zmožnost angleške industrije bi se s tem znatno dvignila, dočim bi uvoz zaradi višjih cen popustil ter bi se tako dvigni] konzum domačega blaga. To bi na drugi strani zelo povoljno vplivalo na delovni trg in bi se tako avtomatično re-šil tudi eden najtežavnejših problemov, vprašanje brezposelnosti. se maje i Bruselj, 23. septembra. AA. Zastopniki bruseljskih bank in raznih trustov so imeli sejo v prostorih belgijske Narodne banke. Seji je predsedoval g. Ranken. Sklenili so ustanoviti konzorcij z glavnico 1 milijarde frankov z nalogo, da vzpostavi belgijsko valuto, čije sedanja baissa ni upravičena. Nadalje so sklenili prepovedati kotiranje papirjev, ki so padli za 5%. Posli z efekti bodo v skupinah. Macdonald omagal Napori zadnjih dni so tako izčrpali njegove moči, da je moral na nasvet zdravnikov takoj na dopust London, 23. ser/t. Napori zadnjih dni so tako omajali zdravstveno stanje ministrskega predsednika Macdonalda, da so mu zdravnilki včeraj nujno nasvetovali, naj se vsaj za par dni umakne v zatišje in dobro odpočije. Ves prejšnji teden je imel Macdonald skoro noč in dan konference in posvetovanja, tako da je živčno tako ubit, da se jedva drž' pokoncu. Zadnje konfe* renče in posvetovanja so ee morala vršiti v njegovem stanovanju in med sejami mu je večkrat postalo tako slabo, da so mo- rali klicati zdravnika. Zaradi nujnih poslov pa Macdonald za enkrat kljub temu še ne misli na daljši odmor, marveč hoče vztrajati na svojem mestu, dokler ne bo odpravljena vsaka nevarnost za angleško valuto. London, 23. septembra. AA. Na nasvet zdravnikov je odpotoval ministrski predsednik Macdonald danes na dopust. Mac* donald ostane izven Londona do prihodnjega tedna. Med tem ga bo zastopal Bald-win. Šahovski turnir na Bledu Dopoldne sta se končali dve partiji remis Bled, 23. sept. Včeraj so na Bledu odigrali prekinjene partije, ki so končale takole: Kashdan in Pire sta remizirala, dr. Vidmar je izgubil proti Stoltzu. Remis je ostala partija dr. Astaloš-Colle, Stoltz je pa zmagal tudi v drugi prekinjeni partiji proti dr. Astalošu. Davi se je na Bledu začelo XXIII. kolo. Maroczv je proti Spielmannu otvoril igro štirih skakačev, oba sta igrrala zelo korektno in se je partija končala že po 30. potezi remis. Tudi Kashdan je proti dr. Aljehinu igral partijo štirih pkakačev, nastala je trd-njavska končnica, v kateri imata oba precej izenačeno pozicijo in bosta najbrž remizirala. Bogoljubov je proti Košticu otvoril z damskim gambitom, Kostić obrambe ni igral dobro in stoji nekaj slabše. Flohr je proti Stoltzu otvoril z damskim gambitom, Stoltz se je branil z Grunfeldovo obrambo. Igra je bila kmalu popolnoma izenačena in je končala remis po 18. potezi. Tudi Pire je proti dr. Tartakowerju otvoril z damskim gambitom, dr. Tartako-wer se je branil s Tarraschovo obrambo, žrtvoval je kmeta, ki ga je Pire sprejel in* ga tudi obdržal v končnici trdnjav. Pire ima izglede za zmago. Niemcović je kot beli otvoril s sicili-janko proti dr. Astalošu, nastala je zelo zabasana pozicija, v kateri ima Niemcović nekoliko več šans za zmago. Colle je proti dr. Vidmarju otvoril s špansko igro, Vidmar se je branil z Luce-novo obrambo. Dobil je kmeta in bo najbrže zmagal. Sestanek zastopnikov Male antante ženeva, 23. sept. Včeraj so imeli delegati Male antante dva sestanka pod predsedstvom pomočnika našega zunanjega ministra Konstantina Potica in sicer v prostorih jugoslovenske delegacije v hotelu >Borivage«. Na teh sestankih so sklepali o postopanju delegatov držav Male antante na današnji seji upravnega odbora fonda B. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2283.72—2290,56, Bruselj 783.29—785.65, Curih 1103.25 do 1106.55, Dunaj 794.32—796.72, Newyork 5665.21—5682.21, Pariz 223.41—224.07, Praga 167.25—167.75. Trst 281.29—282.19. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.04, Pariz 20.25, London 21.50, Newyork 514, Bruselj 71, Milan 26, Madrid 47. Amsterdam 208, Berlin 122. Novi praški poslanik Beograd, 23. sept. M. Danes je bil z kraljevim ukazom imenovan za našega poslanika v Pragi dr. Frvislav Gri-sogono. SAMO SE DANES Ob 4., % 8 in V< 10 zvečer Dupontova velemoistrovina, ki pretrese slehernega človeka hi napravi na gledalca nepozaben vtis IDVA SVETOVA Židovstvo — krščanstvo, dvoje svetovnih nazorov, ki jih ne veže niti ljubezen! Krasno! Ne zamudite tega sporeda! Dveurne predstave! v Mandžuriji Ultimat kitajske vlade Japonski — Položaj na Daljnjem Vzhodu vedno bolj resen Tokio, 23. sept. Kitajska vlada ie izročila ianonskemu poslaniku v Nank^-^u drugo protestno noto. ki ima značai ultimata. V niej zahteva umaknitev iaoonskih čet iz zasedeneea ozemlja v 24 urah ter odeovor v 48 urah. Kitajska ie med tem zavrnila prevzem več tisoč ton živil, ki iih ie poslal ianonski Rdeči križ za žrtve DODlavne katastrofe. Razen teea ie nacionalna vlada proelasila iutrišnii dan kot dan sološneza narodneera žalovanja. Jutri v sredo morajo biti zanrte vsp treovine. Peking, 23. septembra. Kitajsko-japonski spor se razširja v nevarni obliki tudi na vzhodno kitajsko železnico, kier je ruski vpliv zelo močan. Mesta ob železnici so Dodobna voinim taboriščem. Tu so kitajski oficirji nriDravljeni. da odbiieio Japonce. Razen teea so se ooiavile že razbojniške tolDe. ki izrabliaio splošno Daniko za ropanje. Tako so s strojnicami oboroženi roparji naoadli v Harbinu Dodružnico National Cittv Bank. Jaoonska 19. in 20. divizija sta zasedli Kirin. kier stoii nasnroti Japon-cem okoh 30.000 Kitajcev. Japonski naseljenci v Mandžuriji so pričeli zapuščati svoie naselbine, čeorav doslej Še ni prišlo do večiih nasilnih deiani. Novi boji Peking, 23. septem. V nedeljo popoldne se ie vnovič razvnel med kitaiskimi in ia-ponskimi četajsi na železniški oroei Pe-kine-Mukden. in sicer iužno od Mukdena hud boi ki ie traial do noznesra večera. London, 23. 6©ot. Položaj na mandžur-skem bojišču se je poostril. Ob železniški progi Mukden-Pek-ng je prišlo med kitaj* skimi in japonskimi četami do bitke. Kitajci so ob kitajski meji v mnogih krajih zažgali japonske šole. Razširjene so govo* rice, da 6e sovjetska vojska pripravlja za pohod v Mandžurijo. Medtem je padlo v roke japonskim četam nad 300 kitajskih letal, več sto topov in celokupna zaloga orožja in municije. London, 22. sept. s. Položaj na man-džurskem bojišču se je poostril. Ob železniški pregi Mukden-Peking je prišlo med kitajskimi in japonskimi četami do bitke. Kitajci so ob kitajski meji v mnogih kra-jib zažgali japonske šole. Razširjene so govorice, da se sovjetska vojska pripravlja za pohod v Mandžurijo. Medtem je padlo v roke japonskim četam nad 300 kitajskih le'cal, več sto topov in celokupna zaloga orožja in municije. Peking, 22. sept. č. Japonske čete prodirajo ob mandžurski železnici in so osvojile železniško postajo Kirine. Prodrle so že do Taomana. Več mandžurskih mest je bilo bombardiranih iz zraka. V Pekingu so imeli kitajski dijaki protestno zborovanje proti postopanju Japoncev ter so zahtevali, da naj se prekinejo trgovinski odnošaji z Japonsko. Peking, 23. sept. Japonske čete prodirajo ob mandžurski železnici in so osvo* jile železniško postajo Kirin. Prodrle 60 že do Taomana. Več mandžurskih mest je bilo bombardiranih iz zraka. V Pekingu so imeli kitajski dijaki protestno zborovanje proti postopanju Japoncev ter so zahtevali, da naj se prekinejo trgovinski odnošaji z Japonsko. Tokio, 23: septembra AA. Včeraj so močne kitajske čete napadle Japonce pri Kungčilingu. Bitka se nadaljuje. Tok.o, 23. septembra. AA. Japonske čete prodirajo proti Harbinu po hudi bitki s kitajskimi četami. Japonski vojni minister Minami je izjavil, da Kellogov mirovni pakt ne velja za dogodke v Mandžuriji, kajti Japonska hoče zaščititi japonska del železnice in življenje svojih državljanov. Tokio, 23. septem. Japonski vrhovni poveljnik v Koreji je oodreienim četam samovoljno ukazal, naj vkorakajo v Mandžurijo. Na vest o tem se je vršila v Tokiiu ood predsedstvom mikada seja ministrskega sveta, ki ie sicer obsodila samovoljnost ko-reanskesra vrhovneza poveljnika, obenem na uzotovil. da ie prekasno poklicati čete nazaj. Dosedanje izgube Japoncev znašajo baie 66 mrtvih in 137 ranienih. Ogorčenje kitajske javnosti Šanghaj, 23. septembra. Po vsej Kitajski ie nastalo veliko ogorčenje zaradi dogodkov v Mandžuriji. Povsod se opaža velika bojevitost. Postopanje Japoncev označujejo kot žalitev kitajskih nacionalnih čustev in široki kroei prebivalstva, akademiki ter vojaštvo zahtevajo naglo ekspedicijo. Koumintane ie zahteval proglasitev vojne napovedi Japonski. General Cangkajšek oa se dobro zaveda premoči japonskih čet. ki jim Kitajci v oborožitvi in izvežbanosti niso kos. M . x. London, 23. sept. V šanghaju se je vršila včeraj takozvana velika konferenca, na kateri so bili zastopani vsi člani vlade, zastopniki vseh gavnih strank in drogi predstavniki javnih korporaerj. Na ten" konferenci je bila soglasno sprejeta zelo ostra resolucija, ki obsoja japonski napad ter povdarja, da znači postopanje Japonske kruto kršenje Kellogovega pakta. Kellogov pakt je postal zaradi tega krpa papirja in kitajska vlada mora smatrati postopanje Japonske za casus belh*. Resolucija apelira na vse države, ki so prevzele jamstvo za spoštovanje Kellogovega pakta, naj store primerne korake, da se prepreči tak brutalen napad močnejše na slabo in izčrpano kitajsko državo. Demisija kantonske vlade Kanton, 23. septembra. AA. Zaradi dogodkov v Mandžuriji je nastalo v mestu veliko razburjenje. Pozneje se je raz*frrt-la vest. da bo predsednik kitajske naoijo-nalne vlade odstopil. Snoči je bila ta vest uradno potrjena, nakar je kantonska narodna vlada odstopila in odpoklic a'.a vse svoje čete iz Hunana Kitajsko poročilo ženeva, 23. septembra. AA. V kabkv gramu, ki ga je nankinška vlada poslala zastopniku Kitajske v ženevi in ki je bii prečitan na včerajšnji seji Društva narodov, navaja kitajska vlada, da je japonski ogenj iz topov najbolj prizadel mesto čangču, kjer so bile velike materijalne ln človeške izgube. Mesto je popolnoma uničeno in je v plamenih. Japonci so ubili pri napadu na to mesto 600 oseb. Tisoč kitajskih vojakov je bilo ujetih. Posredovanje Društva narodov ženeva, 23. septembra. AA. Včeraj je svet Društva narodov pooblastil svojega predsednika španskega delgata L#errouxA, naj pozove kitajsko ln japonsko vlado, da takoj prenehata s sovražnostmi, ki bi poslabšale položaj v Mandžuriji in onemogočile mirno poravnavo spora. Končno bo Lerroux pozval obe državi, naj umakneta svoje čete. Angleški delegat lord Ceefl je pozval japonskega zastopnika, naj zahteva od svoje vlade takojšnja navodila, da bo lahko svet DN proučil to vprašanje. London. 25. septembra Predsednik sveta Društva narodov Lerroux je še snoči sklical odbor, ki naj sestavi poratv kitajski ia japonski vladi, naj ustavita sovražnosti. V odboru so bile razen zastopnikov obeh prizadetih strank zastopane tudi vse velesile. Odbor je še snoči odposlal poriv v Peking in Tokijo, ne da bi svet Društva narodov o tem ponovno razpravljal. Ruski ukrep] Moskva, 23. sept. Zaradi japonskega vpada v Mandžurijo ie japonski poslanik posetil v nedeljo zvečer v zunanjem komi-sarnatu Karahana. ki mu je Izjavil, da ni za Rusijo nobeneea povoda za vznemirjenje. Japonska izvršuje samo svoje pogodbene pravice za zaščito železnice, dočhn ie Rusija leta 1929. vršila zaščito kitajske vzhodne železnice brez poeodbene pravice. Moskovski listi so sicer rezervirani vendar pa vseeno kažejo v svojih komentarjih o japonsko-kitajskem sporu eotovo nervoznost Listi so mnenja, da ie v trenotnem položaju velika nevarnost za razširjenje spora, pri čemer računalo z možnostjo zeraditve novih iaponskih železnic stnrt*»- gičnesra pomena. Pariz, 25. septembra AA. Sovjetska vlada bo odposlala na mandžur&ko mejo 10 bataljonov pehote, konjenice, tanke in 100 letaL Zvišanje obrestne mere v ČSR Praga, 23. sept. Ožji odbor češkoslovaške Narodne banke je imel 22. septembra izredno sejo pod predsedstvom gnh vernerja dr. Pospišila. Sklenjeno je bilo, da se s 23. septembrom zviša uradna mera meničnega eskompta in vrednostnih papirjev od 5 na 6.5 odstotka, lombardna mera za državne papirje na 7, za druge vrednote pa na 7 in pol odstotka. Francoski po set v Berlinu Pariz, 23. septembra. Kakor se govori v okolici ministrskega predsednika Lava 1 a, bosta Laval in zunanji minister Briand prihodnjo soboto ob 16.25 odpotovala iz Pariza. V Berlinu bosta ostala do torka. Nastopna avdijenca veleposlanika Ponceta v Berlinu Berlin, 23. septembra. AA. Novi francoski veleposlanik v Berlinu Francois Poncet je včeraj predal predsedniku nemške republike Hindenburgu svoja akredi-tivna pisma. 8tran 2 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 23. septembra 1931 Stev. '^15 ZNIŽANJE DRAGINJSKIH DOKLAD V svrho skrčenja državnih izdatkov so reducirane draginjske do-klade oficirjem in vsem drugim državnim nameščencem, tako da znaša skupno znižanje prejemkov povprečno S odstotkov Beograd, 22. septembra. AA. V vrsti odredb, ki jih je izdala kraljevska vlada, da spravi proračun v ravnotežje in da zniža državne izdatke, je tudi uredba o znižanju prejemkov vseh državnih nameščencev ter častnikov in upokojencev. V to svrho so bili sprejeti zakon o znižanju prejemkov, uredba o znižanju osebnih draginjskih doklad in odloka o znižanju osebnih draginjskih doklad za oficirje in za orožni-štvo. Znižanje prejemkov, predvideno s temi odloki, znaša 6% skupnih mesečnih prejemkov pri generalih, admiralih, višjih častnikih in višjih uradnikih civilnega reda ter državnih prometnih ustanov, izvzemši njihove rodbinske draginjske doklade. Pri upokojencih znaša znižanje 5% njihovih skupnih pokojninskih prejemkov, izvzemši rodbinsko doklado. Po gornjem niso prizadeti pokojninski prejemki upokojencev, ki so bili upokojeni po predpisih starega zakona, kakor tudi onih, ki so bili upokojeni po novih zakonih, ker se to znižanje nanaša samo na tiste upokojence, upokojene po novih zakonih, katerim je pokojninski temelj odmerjen tudi na podlagi službene doklade, odnosno doklade na Čin in zvanje. Ti odloki ne predvidevajo nikakega zmanjšanja prejemkov podčastnikov vojske in mornarice in gojencev vojaških akademij. Beograd, 22. septembra. A A. Na podlagi čl. 28 in 127 zakona o uradništvu z dne 31. marca 1931 in 51. 29 m 133 zakona o državnem prometnem osobni se predpisuje sledeča uredba o znižanju osebnih dravinjskih doklad: Ministri in bani Čl. 1. Osebne dravinjske doklade. določene v členu 19 zakona o uradništvu se do* ločijo takole: predsednik ministrskega sveta 6000 Din, rnini6tri in bani 4500 Din. Uradniki Čl. 2. Osebne draginjske doklade, določene v razpredelnicah čl. 22 zakona o urad; nistvu in čl. 22 zakona o državnem prometnem osobju, se določijo takole: V I. draginjskem razredu: skupina 6topn ja Din 2. 1. 1000 2. 2. 1000 3. 1. 1000 3. 2. 1001) 4. 1. 1000 4. 2. 1000 5. 1000 6. 1000 7. 1000 8. 975 9. 950 10. 925 v n. draginjskem razredu: »kupina 6topnja Din 2. 1. 850 2. 2. 850 850 4. 850 5. 850 6. 850 7. 850 8. 825 9. 800 10. 775 V ITI. draginjskem razredu: * skupina stopnja Din 3. 1. 750 3. 2. 750 4. 750 5. 750 6. 750 7. 750 8. 725 9. 700 10. 675 Zvaničniki Čl. 3, Osebne dravinjske doklade, določe* ne v razpredelnici 61. 24 zakona o uradni* šrvu (zvaničniki) se odrede takole: V I. draginjskem razredu: 1. položajna skupina Din 855 2. -d » » 840 3. » » » 825 V II. draginjskem razredu: 1. položajna skupina Din 730 2. » » »715 3. » > » 700 V III. draginjskem razredu: 1. položajna skupina Din 680 2. » » » 665 3. » » » 650 Čl. 4. Osebne draginjske dofclade. določene v razpredelnicah čl. 24 in 25 zakona o državnem prometnem osobju, se odrede takole: A. Zvaničniki I. kategorije«. I- dravinjski razred: skupina Din 1. S50 2. 835 3. 825 4. 815 II. dravinjski razred: 1. skupina 725 Din 710 „ 700 „ 690 „ III. draginjtiki razred: 1. skupina 675 Din o w . 3. 4. 2 660 *• i 640 B. Zvaničniki II. kategorije: skupina drag. razred Din 1. 1. 890 2. 1. 790 1. 750 1. 2. 730 o 2. 690 2. 650 1. 8. 680 3. 640 3. 800 Sluiitelji Čien 5. Osebne draginjake doklade, določene ▼ razpredelnici £L 25, zakona v urad- ništvu (služitelji) se odrejajo tako-le: skupina drag. razred Din J- *• 650 2. 1. 635 t 2. 590 ?• 2. 575 J- 3. 565 2- 3. 550 Cl. 6. Osebne draginjske doklade, določene v razpredelnici Čl. 26. zakona o državnem prometnem osobju se odrede tako-le: skupina drag. razred Din 1- 1. 600 2. 1. 625 1- 2. 590 2. 2. 575 1. 3. 565 2. 3. 550 Upokojenci Čl. 7. 1.) Osebne dravinjske doklade, ki pripadajo po odredbah čl. 127 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 in čl. 133 zakona o državnem prometnem osobju od 23. junija 1931, se upokojencem, ki so bili upokojeni pred 1. oktobrom 1931 in ki jim je v dekretu o ureditvi pokojnine bila všteta v osnovo pokojnine tud i položajna doklada, znižajo za toliko, kolikor znaša 5°/o skupnih mesečnih prejemkov izvzemši rodbinsko draginsko doklado. 2.) Če bi tako znižana osebna draginjska doklada znašala manj od minimalne doklade, določene v 1. odsta\7ku čl. 127 zakona o uradništvu, in v 1. odst. čl. 133 zakona o državnem prometnem osobju. se bo plače vala ta minimalna doklada. Čl. 8. Uredba dobi obvezno moč dne 1- oktobra 1931. Pripravniki Beograd, 22. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog gosp. ministra financ in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o zmanjšanju službenih prejemkov. Čl. 1. Uradniški pripravniki prejemajo svoje službene prejemke v obliki mesečne plače po drasini>kih razredih, in sicer: v strokah, kjer so zvanja razporejena v osem skupin: v prvem draginjskem razredu 1700 Din. v drugem 1550 in v tretiem 1450 Din: v strokah, kjer imajo zvanja devet skupin: v prvem dravinjskem raziedu 1470, v drugem 1320 in v tretjem 1220 Din; v strokah, kjer so zvanja razporejena na dr?et skupin: v prvem draginjskem razredu 1330. v drugem 1180 in'v tretjem 1130 Din. Poleg plače pripada uradniškim pripravnikom tudi rodbinska draginjska doklada. Upokojenci Čl. 2. Osebna dravinjska doklada upokojencev, ki so bili upokojeni od 1. januarja 1929 do 1. aprila 1931 in ki se jim je pri rešitvi o ureditvi pokojnine upoštevala službena doklada kot podlaga za pokojnino, se zniža za 5 0'n skupnih mesečnih premijskih prejemkov po odbitku rodbinsko draginjske doklade. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za oficirje, vojaške uradnike in za druge vojaške profesorje, ki so bili upokojeni od 1. oktobra 1929. leta do uveljavitve tega zakona, kakor tudi za uslužbence državnil prometnih ustanov, ki so bili upokojeni od 1. aprila 1930 do 1. julija 1931. Duhovniki Čl. 3. Osebna draginjska doklada, ki se izplačuje po določbah uredbe o draginjskih dokladah duhovnikov vseh, v ustavi priznanih veroizpovedi, D. R. št. 88.900 od 28. junija 1925 in njenih kasnejših dopolnitev, se zniža, in sicer: aktivnim in upokojenim visokodostojan-stvenikom za 6° o. aktivnim župnikom pa za 5°/o. Dnevničarji Čl. 4. Nagrade dnevničarjev in honorar* nih uslužJbencev se znižajo za 5 odst. njihovih brutto dohodkov To znižanje velja do uredbe, ki bo izdana v smislu čl. 166 zakona o uradništvu z dne 31. marca 1931. in 61. 272. zakona o državnem prometnem osobju z dne 22. junija 1931. Nagrade in specialne doklade ČL 5. Vse specijalne nagrade in vse specijalne doklade k plači v denarju in ostali honorarji, ki se izplačujejo na kakršnikoli osnovi, se znižajo za 5 odst. Dotacije in tantijeme na kakršnikoli osnovi se znižajo za 10 odst. Sedanji prejemka poedincev, stalni ali začasni, ki se izplačujejo iz državnih sredstev v državi ali v inozemstvu, kadar niso pokojnine, narodna priznanja ali invalidnine, se znižajo za 6 odst., na podlagi posebnega odloka pristojnega ministra pa tudi preko tega odstotka. Zneski, določeni po določbah prejšnjih odstavkov, se ne smejo povečati. Čl. 6. Ta zakon dobi obvezno moč 1. ok* tobra Tedaj prenehajo veljati 51. 23. uradniškega zakona z dne 31 marca 1931. in čl. 23. zakona o državnem prometnem osobju z dne 22. junija 1931 Oficirji Beograd, 22. septembra AA Predsednik ministrskega sveta in minister notraniih zadev ie na temelju čl. 2. zakona o dra-e;n'"SAi'v dokladah oficiri v. voiaških uradnikov. Dodoficiriev in croiencev voiaških akademii z dne 7. maia 1930 oredoisal tale odlok o znižantu osebnih draeiniskih do Klad: Osebne draeiniske doklade. ki se iznte-činejc do zakonu o draginiskih dokladah oficirjem, voiaškim uradnikom, oodoficiriern in gojencem voj. "akad. z dne 7. maja 1930. se znižalo, in sicer: eeneralom. admiralom, višjim oficiriem in višiim voiaškim uradnikom za 6^. vsem ostalim na za 5% celo-knnmh mesečnih denarnih Dreiemkov. izvzemši osebne drasrmiske rodbinske doklade: to znižanie se ne nanaša na nodoficirie voiske in mornarice in na eoience voiaških akademii. Ta odlok velia ^d 1. oktobra 1931. čevljarski delavci za Bat'o Resnica o kongresu čevljarskih delavcev v Beograda, ki se je izrekel za ustanovitev Bafine tovarne v Jugoslaviji Ljubljana, 23. septembra. Današnji »Slovenec« poroča o nedeljskem kongresu usnjarskih in čevljarskih delavcev v Beogradu precej po 6voje in pravi tudi, da navedbe časopisnih poročil, da se je kongres izrekel za Bato, niso fočne in da ni res, da bi se bili kongresi6ti zavzeli za Bato. Ker sem sam prisostvoval kongresu, moram potrditi, da so časopisna poročila o tem kongresu točna, da pa ni točno poročilo »Slovenca«. Kongres je soglasno isklenil opozoriti merodajne Činitelje na gonjo naših tovarnarjev, ki le iz sebičnih namenov in iz bojazni za lasten dobiček, nasprotujejo zgraditvi Batine tovarne pri nas. Na kongresu se je konstatiralo, da nima naše delavstvo nobene koristi od veli* kega uvoza Batinih čevljev v našo državo, nasprotno da ima le izgubo, ker so Batini čevlji konkurence zmožni in zato naša industrija peša in je delavstvo ob zaslužek. V zadnjih letih so se čevljarskim delav* cem povsod znižale mezde in za vzrok navedlo ravno Baito, Češ, prodaja poceni cev* Ije in ubija našo ceno. Sarajevski delegat je celo poročal, da nakupujejo čevljarji cenene Batine produkte, jim odstranijo tovarniški žig in malenkostno predelajo, ter prodajajo naprej za pristno domače blago. S tem so svojo produkcijo zmanjšali in posledica tega je, da je veliko število čev« ljarskih delavcev na cesti ter se ponujajo v delo za vsak denar. Podjetja pa izrabljajo brezposelnost v svoje namene in na škodo delavstva. Zato so podjetniki dvignili krik m vik proti Bati, zavedajoč se, da bo Bata rabil tako število delavcev, da je vprašanje, če ga bomo v državi sploh zmogli. Delavce bo Bata moral vzeti tudi iz drugih naših tovarn. Zato jih bo moral tudi bolje plačati. Naša podjetja bodo pa prisiljena plačati še več nego Bata, če bodo hotela delavce obdržati. Tu leži zajec. De* lavstvo ne bo prizadeto, prizadeti bodo poslodavci in zato je njih gonja proti Bati z njihove strani upravičena. Naš delavec pa se ne more ogrevati za njih stališče, ker ve, da je njemu v škodo in da ima od takega sod&včnej£i nokoborec Travaglini z najtežj^n Proha«ko. 2e »inoči so se ljudje veseliH, da surovi Prohaska pride pravemu v roke, vendar pa a tem šo ni rečeno, da ima Travaglini zmago že zagotovljeno. Boj bo simo težak, najlepšo borbo pa gotovo pokažeta Mileusn-ić in Rainer. gotovine, tri kompletne moške obleke, razno obleko, perilo ln druge stvari. Skupna Skoda znaša 9000 Din. KOLEDAR. Danes: Sreda, 23. septembra, katoličani: Tekla, Slavna; pravoslavni, 10. septembra: Minodora. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Don Juani garniziie. Kmo Dvor: Očetova ljubljenka. Kino Ideal: Dva svetova. Jakopičev paviljon: Razstava umetnic ZJvD: »Rango« v kinu Matica ob 14.30. Profesionalne rokoborbe v Unionu ob 20.30. DRAMA. Dogodek v mestu Gogi. Otvoritvena predstava Izven otj 20. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg 4; Kamor, Miklošičeva cesta 20.. Don Juani garnizije Ce hočemo postaviti na oder ali na filmsko platno dobro burko, si skoraj ne moremo pomagat- brez vojašnice in vsega, kar je združeno z njo. Noben stan ne daje toliko gradiva humoristom in hudo-mušnežem, kakor vojaški, ki se na Jegov račun zbijajo šale in dovtipi menda že odkar stoji 6vet. Je pa tudi ta stan satiri* kom in humoristom najhvaležnejš-i objekt, saj lahko črpajo iz njega dobrega gradiva korikor hočejo. Zato ni čuda, da so baš burke iz vojaškega življenja tako priljubljene in posrečene. Film »Don Juani garnizije«, v katerem vidimo prav zanimive in značilne prizore iz vojašđcega življenja ranjke Avstro-Ogr* sike, je kot burka na višfcu Glavne vloge so v rokah prvovrstnih filmskih igralcev in igralk in tudi v tehničnem pogledu je ta filmska opereta dovršena Dejanje se razpleta živahno, komičnih zapletljajev in prizorov je vse polno, občinstvo se lahko pošteno nasmeje in s tem je glavni namen burke dosežen. Ze včeraj se je pokazalo, da bo film »Don Juani garnizije« tudi za Ljubljano velika privlačnost, kar v polni meri zasluži. eter. 215 >S L O V E N S K 1 N A R O D«, dne 23. septembra 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Notarska vest Skupščina notarske zbornice v Ljubljani je ▼ svoji seji dne 20. t m. izvolila predsednikom notarske zbornice dr. Kuharja Andreja, notarja v Ljubljani, podpredsednikom pa dr. Krevla Josipa, notarja v Ljubljani. Ostali odborniki so: AšIČ Ivan, notar v Mariboru Jereb Rado, notar v Konjicah, Marin-oek Marija, notar v Novem mestu, dr. Sorli Ivo. notar v Mariboru, Uslakar Ivan, notar v Sevnici. Namestniki: dr. Grašič Ivan, notar v Kranjski gori, dr. Stojan Ivan, notar v Ljutomeru. Sink Stevo. notar v Skofji Loki. — Kmetijska razstava v Kranju. S pomočjo prispevka ministrstva za kmetijstvo v znesku 15.000 Din se priredi to jesen kmetijska razstava v Kranju. Razstava bo trajala tri dn.i in to predvidoma dne 7., 8. in 9. novembra t. 1. Vršila se bo v prostorih Ljudskega in Narodnega doma in v gimna zijski telovadnici ter bo obstojala iz polje delskega in povrtninskeg« ter sadjarskega oddelka. Priključi pa se še mlekarski in planšarski ter šolski in propagandni oddelek. Razstavo organizira sreski kmetijski referent e pomočjo prireditvenega odbora, ki mu načoluje posestnik Joža Burgar iz Smlednika. Namen razstave je, da pokaže vse vrste kmetijskih proizvodov v surovem ki predelanem stanju, a tudi stroje, orodja hi pripravo domačega izvora, v kolikor se vse to nanaša na kranjski okraj, a ciljem, da se kmetijska produkcija vsestransko izboljša in ojači propaganda za napredek. Prireditvi želimo obilo uspeha. — Konferenca jo gosi ovenskili Rotarv-klvbov. 17. in 18. oktobra bo v Sarajevu splošna konferenca vs^h Rotary-klubov v naši državi. Konferenca bo trajala dva dni. £lo bo za razmejitve posameznih distriktov in za imenovanje prvega guvernerja. Za te konference bo sarajevski Rotary-klub prejel svoj cartor, lo je potrdilo o sprejemu v članstvo v internacijonali Rotarv-klubov. Istočasno s sarajevskim klubom bo to članstvo podoljeno še trem drugim Rotary-klu-bom v naši državi. Sprejem v Članstvo bo sporočen na svečanem kosilu 17. oktobra v hotelu -"Evropa*. Tega dne priredi sarajevska občina gostom v Čast rout. Konference se udeleži 120 gostov. — Razpisani zdravniški službi. Banska oprava zetske banovine razp;suie natečaj za sekundarnega zdravnika banovinske bolnice v Podpori ci. Prošnie ;c treba vložki do 25 t. m. T<=ta banaka uprava razpisuje tudi natečaj zn sekunda m esra zdravnika banovinske bo]n;ce v Peči. Prošnje !e treba *-To7it; do 30. t. m. — Iz »Službenega 1?s*a«. ^Služben? list kr. banske uprave dravske banovine* št. 57 z dne 23, t. m. objavila zakon ustave nemške evanjreljsko - krščanske cerkve avffs-bnrškejra veroizpovedania v kraljevini Jugoslaviji, zakon o podalisanju računskega leta po proračuni kr. banskih uprav za proračunsko leto 1930-31. zakon o iz-premembi uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah, zakon o iznremembi in dopolnitvi zakona, s katerim se ukinejo ugodnosti iz pripomb k tar. št. 5, 25 in ?° uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarif: z dne 2. oktobra !°?°. zakon o prodaji pšenice v tuzemstvu, zakon o dopolnitvah v zakonu n prodaji pšenice v tuzemstvu, zakon o dopolnitvi zakona o izvozu pšenice, rži in pšenične moke, naredbo o cenah kruha v držav: pravilnik o kontroli nad izvrševanjem zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu, uredbo o besedHu prisege uslužbencev v resoru ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje,, odločbo o zadevi likvidacije agrarne reforme in razpis o carinjenju mrtvaških prtov. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je b:!o v dravski banovin' 54 primerov tifuznih bolezni, 75 griže. 65 škrlatinke. 131 davice. 24 duŠljivega kašlja, 14 šena, 3 nalezljivega vnetja možganov. 3 krčevite odrevenelosti, 2 ošpic m 1 koz. — Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Zupetlno' se bo oddajala v zakup do 31. marca lor*> na javni dražbi 15. oktobra ob 10. v občinski pisarni pri Sv. Lenartu v Slovenskih gorich. — Prve kazni zagrebških pekov hi mesarjev. Zagrebško tržno nadzorstvo le prijavilo nekaj mesarjev zaradi previsokih cen in pekov, ki se niso držali maksimira-nih cen. Policija je kaznovala ovadene neke vsakega s 3000 Din denarne globe in po tr; dni zapora, sodišče na po 1500 Din globe in 10 dni zapora. — Zalaganje Zagreba z drvmi. Zagrebški občini so začele prihajati od vseh strani ponudbe glede dobave drv. Tako ji 'e druga banovmska imovinska občina v Petrinji ponudila 2500 vagonov prvovrstnih drv, zadruga javnih uradnikov pa 600 do 700 vagonov. Občina se je obrnila na ministrstvo za šume in rudn:ke s prošnjo, naj bi se pospešila dobava obljubljenih 5000 vagonov drv. — Prodaja starega stekla in papirja. T>ne 5. oktobra se bo vršila pri osrednjem skladišču materijala državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje 55.000 kg starega stekla in 20.000 kg starega papirja. Ogias je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme, kakor je bilo tudi včeraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skopi ju 21.7. v Zagrebu 20.6. v Snlltu 13.3, v Ljubljani 10.8, v Mariboru 10.6. v Beogradu 9.5. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 758. temperatura ie znašala 4.8. — Prodala vreč. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. oktobra ponudbe glede prodaje 875 komadov praznih vreč. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. I — Oddala zakupa bufieta na postaji Arandjelovac se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. oktobra ori direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljunljani. — Tragična smrt mlade Slovenke v Ameriki. Blizu mesta Milwaukee se je 6. septembra pripetila strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala več člove-šlolh žrtev. Posestnik Josip čertaUČ je napravil s svoo ženo Josi'pino, hčerko In sinom ter pastorko Heleno Novakovo avtomobilski izlet v okolico. Kakih šest milj od Milwaukeeja se je v čertaličev avto z vso silo zaletel v drug avtomobil, ki je vovtt po napačni strani ceste. Karambol je bil tako silen, da sta se avtomobila popolnoma razbila. Novakova je odletela iz avtomobila na glavo ln se ubila. več ali manj poškodovani so bili pa tudi vsi člani čertaličeve rodbine. Pri karambolu je bil ubit tudi šofer nasprotnega avtomobila _ Razne nesreče in nezgode. Davi okrog 8. se je na Borštnikovem trgu pripe tila težja nesreča S tovornega avtomobila stavbnika §. Miroslava Zupana je padel 17 letni delavec Luka Jurak ln se poškodoval na desni noerl. zadobl! je pa tudi notranje poškodbe Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnico — V livarni v Ga-moljnah je včeraj 35 letni delavec Božo Kandašič padel in si zlomil desno roko Tudii njega so prepeljali v bolnico — Tre tja žrtev nesreče je postala Marija Dou-gan, 64 letna žena vpokojenega orožniške ga narednika Ta je 8. septembra v Pre šernovi ulici padla in si zlomila desno nogo. Namesto v bolnico je pa odšla domov in pozvala zdravnika Doma je ostala delj časa, ker pa bolečine niso hotele ponehati, in se noga n' hotela zacelita. je morala včeraj v bolnico. — Dva dni mrtev v bazenu. V električ n. centrali v Rumi so potegnili vfeeraj iz 2 m globokega bazena 34 letnega nam? ščenca Jakoba Spanherdta, ki je ležal mrtev v hazon uže dva ^ni Kako je pr: šel v bazen, ni znano. — Zaradi neznatnega dolga v smrt. V* Tovariševu pri Novem Sadu se je zastru pila z raztopljeno sodo Stana Milovanovič, ki je imela nekaj dolga, pa se je bala, da ga ne bo mogla plačati. Zapustila je 5 ne preskrbljenih otrok. — Neimenovan dobrotnik ie podaril Ciril - Metodovi družbi 1080 Din za Ivana Vrhovnika sklad. Iskrena hvala! 4S0n — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik. Ljubljana. Stari trg 9. Cenik brezplačno. • Tovarna Jos. Reicn sprejema mehko In škrobljeno perilo v nailepšo izvršitev Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Izročitev odlikovanj ljubljanskim učiteljem. Včeraj ob 11. dopoldne je na magistratu župan dr. Dinko Puc izročil v navzočnosti šolskega nadzornika g. Rado Gruma red sv. Save V. stopnje šolskim upraviteljem: Janku Poiaku na n. deški šoli, Stanku Legatu na VT. deški, Miru R e p o v š k u na I. deški, Titu G r č a r j u na Barju, učitelju Josipu K o-b a 1 u, upravitelju osrednjega šolskega vrta v Trnovem ter učiteljicam na liceju Mariji D e t e 1 i in Mariji Grošelj. G. župan je čestital odlikovancem. vzpodbujajoč jih k vztrajnemu delu za napredek našega šolstva, nakar se mu je zahvalil v imenu odlikovancev šolski upravitelj gosp. Janko Polak, ki je naprosil g. župana, naj tolmači hvaležnost učiteljstva na najvišjem mestu. —lj Dvojni jubilej. 70 letnico svojega rojstva in 30 letnico zvestega službovanja pri tvrdki Kalmus in Ogorelec je proslavil t9 dni pečar g. A.nton V r b! č. Jubilantu tudi naše Čestitke! —lj Današnji živilski trg. Davi je bilo na trgu kakor običajno ob sredah precej živahno. Na Pogačarjevem trgu so prodajali sadje, zlasti češplje na debelo in sicer po 3 do 3.50 Din za kg. Gospodinje so nakupovale cele košare po 10 do 12 kg. Na Vodnikovem trgu je bilo tudi danes v izobilju sadja, zlasti : inogo prav lepih jabolk in grozdja. Jabolka in grozdje so po o—6 Din kg. Na trg so začeli prinašati tu-kostanj, ki ga prodajajo po 3 Din Liter. Zek> dobro so letos obrodili orehd, kar se pozna tudi na trgu. Kmetje so pripeljali mnoero vreč orehov, prodajali so jlti >o ?. Din T1ter. Zelenjave je bilo na tram dovolj, cene so normalne. Jajca so prodajali ' ' m:: !. par paščanoov pa od 35 do 55 Din. —lj Umrli so v Ljubljani od 7. do 18. t. m.: Jakob Cendem, 81 let. zasebnik, Ko-menskega ulica 16: Ivan Kumelj. 66 let, bivši čevljar. Vidovdanska cesta 9; Franjo Lovšin. 68 let, nadučiteli v p., Vinica: Marija Lesjak. 73 let. zasebnica. Otepanja vas. Marija Glavač. 44 let, kuharica, Lingarjeva ulica 2: Ivanka Arhar. roj. Matko, 54 let. soproga železničarja. Kolodvorska ulica 18. Jernej Kilar 82 let. račnnski nadsvetnik v pokoju. Rimska cesta 9: Franc Dequal. 83 let, krojaški mojster. Florijanska ulica 24: Helena Poženel. roj. Furlan. 88 let, zasebnica, Kladezna ulica 21; Pavla Schulz. roj. Ozanič. 78 let. zasebnica, Vidovdanska: Marija Kremžar. roj. Heitzinger. 44 let, žena strojevodje, Poljanska cesta 21: Marija Škafar, roj. Jerneje, 78 let, vdova, posest- V»*i POKA OD SflKHA OBČINSTVO PLOSKA 1% Stt SMEJE DO SOI,Z Kajti ni boljše in dnhovitsjše vojaške šaloigre kot so: Najnove:^ Pa- omitov zvočni ^| __a) m ■ ■ _tednik! _ ^JUI II JpJ J W 1 I J I I J* Predstave ob 1, pol 8 in D1 , in to so: ER!%ST Najboljše kritike po vsem svetu! V Zagrebu 3 tedne razprodane predstave! — Film, pri katerem se občinstvo zabava ko* pri »LAŽNEM FELDMARŠALU«. Kupite takoj vstopnice v predproda od II. do pol 13, ure! Elitni kino Matica Telefon 2124 HM niča. Ižanska cesta 21; Matija Jugovic. 84 let. nadspredvodnik d. ž.. Vidovdanska cesta 9; Helena Gabršek. roj. Cerar. 83 let, vdova delavca. 2abjek 5: Franc Molik. 80 let, železničar v pokoju. Celovška cesta 62; Marija Lukas. roj. Ržen, 72 let. vdova čevljarja. Japijeva ulica 2: Alojzij Sefic, 54 let, tesar, nestat, biv.. T. Tertnik. 70 'et. vpoKojena tob. delavka,Miklošičeva c. 6. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrl;: Marjan Orel. 27 let. Sostro pri Dob-runjah: Lazar štepanovič, 31 let. svečenik. Vrčin - Gračanski: Peter Čebin. 58 let. delavec, Jeranova ulica 5: Avgust Pegan, 58 let. strojevodja drž. žel.. Škrabčeva ulica: Frančiška Perhne, 45 let, nostrežnica. Rožna dolina, Blanka Jošt, 14 dni. h:*: rjentf^a Št Vid nad Ljubljano; Vinko Besch. 2 meseca, sin delavke. Plešiva. Franja 1 oniu-ž'č, 43 let, delavka. Gradac pri Litiji: Manja Lindič, roj. Devetak. 6$ let, zasebnica. Vipavska ulica; Marjan Belšak. 4 dni, sin strojnika, Količevo pri Domžalah: Janez Kovač. 80 let, občinski ubogi. Setnik 3: Luka Sršen. 18 let. posestnik. B'aže: Ana Ko-šak. 62 let, zasebnica. Cesta v mestn: log; RotnH'i A brano vi č. 1 dan. sin policijskega stražnika. Glince: Antonija Saiovic. 31 let. žena rudarja. Toplice • Litija; Ivan Fujan. 3 mesece, sin delavca, ?karučna: Zora Meke, 2 meseca, hči delavke, Brdo; Marija Anžin. roj. Zupan, 53 let; žena posestnika, Rašica pn Kamniku; Jernei Angelc. 56 let. tesač. Mah log. —ljRavnateljstvo mestnega dohodar-stvenega urada razpisuje dobavo blaga in podloge za 75 zimskih službenih otiek. Poleg roga razpisuje tudi izdelavo teh službenih oblek. Ponudbe z vzorci blaga je predložiti do vštetega 30. septembra t. i. ravnateljstvu mestnega dohod arstvene-sa urada, kjer bodo na ra.zpoJago vse potrebne informacije — tako dobavni pogoji kakor vzorci blaga. —lj Seznam najdenih predmetov prijavljen ih upravi policije v Ljubljani v času od 1 do 15. t. m. 40 Din, 400 Din, 200 Din, zavoj v njem kos moškega sukna. 3 kosi pisane flanele, kos koten ine, komad mila in športna čepica, otroška jopica, zlata zapestnica, denarnica v njej 130 Din lU vozna legitimacija na ime Pire Ivan Videm Krško, ročna torbica v nje 2 zastavi jalna listka, pletena tobačnica v njej 490 Din, moško črno pleskano kolo. naočniki, rjava usoj. denarnica v nje 530 Dim, moški slamnik. V železniških vozovih so se našli ti le predmeti: 13 dežnikov, 5 palic, 4 klobuki, ženski slamnik, 7 cepič, usnjen jopic, par strganih čevljev, usnjat suknjič, slab delavski plašč, zavitak. v njem obešalnik in delavske hlače, damski površnik, damski plašč, pelerina, ročni kovček, zavitek d a make obleke, boa. brevir, papirnat ročni kovček, očala, košara prtljage, zapestna ura, ženska jopa, zavitek slabega otroškega perila, zavitek v njem 2 aktovki in otroške hlačke. 2 ženski jopi, pletenka za 2 1, zavitek v njem žepni robec in par nogavic, ročna košara z rjuho, ročna torba s 24 Din 50 p, fotoaparat, listnica, par moških rokavic in učna knjiga. —lj Delavsko glasbeno društvo ^Zarja« otvori tudi letos v začetku oktobra t. L plasbeno šolo z mladinskim oddelkom. Sta.'iši, vpišite evoje otroke, ki imajo vese-Stariši, vpišite Zar-jec, Delavska zbornica, T. nadstropje. I. vhod. Miklošičeva cesta. —lj Akademikom Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani javlja vsem akademikov in novincem, da bo za časa vpisovanja vodila pisarno v avli in pred kvesturo v drugem nadstropju, kjer bo dajala informacije glede vpisa na univerzo in pobirala članarino za ZSAU. Opozarjamo, da mora vsak akademik po sklepu zadnje skupščine Z?AU plačati članarino v znesku Din 4. Pripominjamo, da bodo le oni akademiki, ki eo plačali članarino, vživali vse ugodnosti, ki jih nudi ZSAU po svojih odsekih. Vse te ugodnosti so razvidne iz raz-glasnih desk. Odbor ZSAU. —lj Samo še danes »Rango«. Nepreklicno zadnjikrat predvaja ZKD danes ob 14.30 v prostorih Elitnega kina Matice prekrasni zvočni film »Rango*, ki je vzbudil vseobče zanimanje in priznanje občinstva. Vsi tisti, ki tega filma še niso videli, imajo danes zadnjo priliko ogledati si čarobno veledelo filmske umetnosti. —lj Strašen samomor na Viču. Včeraj dopoldne si je na Viču na strašen način končal življenje 27 letni mesarski pomočnik Anton Starin, rojen na Glincah in pristojen na Vič Okrog pol 12 ga je našel mesarski vajenec Albin Novak v njegovi soW na Tržaški cesti 48 mrtvega s pre-bodenim srcem. Starin se je z mesarskim nožem zabodel naravnost v srce in je bil najbrž takoj mrtev. Pokojnd je Ml že delj Časa brez posla, zadnje čase je pa začel tudi popivati in zato sta se z materjo večkrat prepdrala. Vse kaže .da si je končal življenje v trenutni duševni zmede nosM. —H Ceneje nego v razprodali hi pri tem le prvovrstno blago za plašče, obleke, zimske suknje in vso ostalo manufakturo nabavite pri znam" tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu (nasproti minske cerkve). B de ftttcifc naši clfcsfetji Regulirana Ljubljanica bo neprimerno regulirana, če se jo pogleda s Čevljarskega mostu navzgor. Leva stran ob 5t. Jakobskem nabrežju se tako /elo približuje hišam da nit; z vozom n\ mogoče skozi, doČim je desna stran od Brega dalje do čevljarskega mo6tu zelo zakriv« ljena v 6trugo. Ker je Stari tre zelo ozek za vozovni promet, b; 6e isti labko vršil ob Ljubljanici, če bi se struga Ljubljanice odmaknila prot Bregu, kjer jc dovoli prostora in bi se obenem izravnala. Sedaj, ko so regulaciiska dela v teku, bi bilo treba misliti na to. da se struga prestavi, dokler je še čas in dokler še ni novi most postavljen. Će se to ne bo sedaj napravilo, se bo moralo pa pozneje z veliko večjimi stroški napraviti. Treba bi bito le en obrežni zid odstraniti in umak* niti, drugega pa ioiožiti in primakniti v strugo. Materijal bi .se pa lahko porabil pri novem mostu oziroma pri novem na-brežnem zidu. Naj merodajni faktorji na to mislijo sedaj ko je čas za to, pozneje bo prepozno. Ljubljančan. Cene zdravil Poleg vseh dobrot današnjega težkega življenja imam še to srečo, da vlada v moji družini že dve leti bolezen, ki se loti zdaj mene samega, zdaj žene in potem po vrsti vseh otrok. Zato sem stalen gost zdravnikov in lekarnarjev. Letos sem bil med dopustom z družino v Celju, ker so mi zdravniki dejali, da so savinjske kopeli za mojo družino zelo priporočljive. Preselil sem 6e torej s svojimi recepti ljubljanskih zdravnikov v celjske lekarne ter ugotovil sledeče: Vsa specialna zdravila sem plače* val v Ljubljani dražje kot v Celju, celo za Bahovčev čaj »Planinka«, ki se izdeluje v Ljubljani in stane v proizvajalčevi lekarni Din 20, sem plačal v Celju samo Din 16. Za švicarski preparat »Tonicum«* Roche. ki ^»a moja deca uporablja že vse leto proti slabokrvnosti, sem plačeval v ljubljanskih lekarnah redno po Din 45, v Celju samo Din 36, »Aspirin« tablete stanejo v Ljubljani škatlica z 20 tabletami Din 20, v Celju 6amo Din 16, »Kresival« v Ljubljani Din 37, v Celju Din 30.— V eai izmed treh celjskih lekarn, sem plačal za »Ailonal« tablete Din 33 kakor v Ljubljani in ko sem pripomnil, da sem pretečemi te* den v neki drugi celjski lekarni plačal za isti preparat samo Din 28, mi je lekarnar razlagal, da je tako postopanje nedopustno in po zakonu kažnjivo, ker 60 cene preparatom določene od ministrstva za vso dr* žavo enotno. Zakaj potem razlike? Kot laik si tega ne znam razložiti, zato se obračam do stanovskega zastopstva lekarnarjev in do merodajnih oblasti s prošnjo, da napravijo red. Ce so cene res določene od ministrstva, potem bi morale biti v vsej državi enake in če kljub temu niso — kdo je kriv? Ljubljanski ali celjski lekarnarji? V imenu javnosti prosim av« tentičnega pojasnila K. A. Orijentacijsko desko na magistrat! Hvalevredna je bila misel in potem tudi dejanje, da je pustilo mestno načel« stvo v Ljubljani popraviti in restavrirati stari mestni magistrat. Mestni magistrat, ali kakor ga ponekod imenujejo, mestna reprezentančna hiša. mora biti res poslopje, ki naj mes'to reprezentira. In zato je prav. da je mestna hiša zdaj lepo prenov« ljena, da so restavrirane zopet v6e mogoče »sta roži tn os ti«, kakor sgrafiti, Neptunov vodnjak, pročelje itd. Vse mogoče 6tvari: vaze, topove in pod. kar služi očesu in ne praktičnim namenom onega, ki ima na magistratu kaj opraviti, imamo na magistratu, manjka pa tam zelo potrebna 6 uro sem te moral čaka*! — Saj sem ti dejala, da pridem pet minut pozneje. PP C4B Sfrnn 4 »5 L, O V E N S K T NAROD«, đne 23. septembra 1931 Stev. 215 Emile Gabormu; 41 velemesta Roman In začel je citati na glas: Dragi gospod! Bodite brez skrbi. Naš prijatelj Verminet je i z -' polnil vaša povelja zelo spretno. Na njegovo pobudo je ponaredil mladi G a -ston de Gandelu na petih menicah, glasečih se na tisoč frankov, podpis bankirja Martina - Rigala, čigar hčerko ste mi bili priporočili. Te menice hranim; na razpolago so vam. Pričakujoč Vaših nadaljnjih navodil glede gospe de Bois d'Ardon beležim z odličnim spoštovanjem vdani Van Klopen. — Izborno! — je vzkliknil Mascarot. 1— Zdaj naj vam pa le pride na misel prekrižati pot našemu prijatelju Paulu! — On, gospod? Zakaj pa? Posredovalec ni odgovoril. Odpeča- til je drugo pismo in čita! na glas: Sporočam Vam, gospod, v da se je zaroka med mlado grofico de Mussidan in baronom de Breulh- Fayer-layem razdrla. Sicer pa mislim, da bi se itak ne bila vzela, kajti gospod ič na se počuti zelo slabo. Pravkar sem slišal, kako so se zdravniki pogovarjali, da morda ne bo preživela današnjega dne. Florestan. Ob tej novici, ki je ogrožala vse njegove načrte, je obšla Mascarota taka jeza, da je pozabil na svojo običajno hladnokrvnost in udaril na vso moč po mizi. — Gromska strela! — je zakričal. — Še tega je bilo treba, da nam ta gos umre! S tem bi bili prekrižani vsi naši računi! Planil je pokonci in začel nervozno hoditi po kabinetu. — Ali se Florestan ne moti? — je nadaljeval. — Kaj pomeni ta bolezen? Sumljiva je tem bolj, ker se je pojavila istočasno, ko se je razdrla Sabini- na zaroka... Za tem nekaj tiči. Toda kaj? To moram zvedeti. Odpeljem se k Florestanu, da mi pove vse podrobnosti. In odšel je v svojo sobo ter pustil vrata odprta. Oblačil se je mrzlično, vmes je pa govoril s Hortebizom. — Nič bi se ne jezil, — je godrnjal, — če bi šlo samo za Croisenoisa. Toda gre mi za Paula. Zadeva vojvode de Champ ne trpi odlašanja... A Catenac, ta izdajalec, je s Pervcignanom in vojvodo v zvezi. Govoriti moram s Perpi-gnanom, da bom točno poučen, kaj ve in kaj sluti o tem — Govoriti moram tudi s Karolino Schimelovo, da spravim iz nje tajno. Slednjič je bil pripravljen na pot. Poklical je zdravnika k sebi v sobo in mu zašepetal: — Odhajam in prepuščam ti Paula. Nanj se še ne moremo zanesti tako, da bi ga mogli pustiti na izprehod z našo tajno. Odpelji ga zvečer k Martin-Riga-lu in izmisli si pretvezo, da ga boš mogel zadržati pri sebi čez noč. Jutri pa na svidenje! Odhajal je tako zamišljen, da ni slišal niti zdravnika, ki je zaklical za njim: — Obilo sreče! XIX. Ko je prišel baron de Breulh-Faver-lay iz palače grofa de Mussidana, ni sedel v kočijo, ki ga je čakala pred palačo. — Vrnite se počasi v palačo, jaz pojdem peš, — je dejal kočijažu. Čutil je nujno potrebo gibati se, da bi uredil svoje misli. Takrat ko je stopil pred grofa de Mussidana in zasnubil njegovo hčerko, je zares ljubil Sabino, toda še daleč ne tako kakor ta hip. Od trenutka, ko je izvedel, da je zanj izgubljena, jo je videl v še lepših barvah. Zdela se mu je lepša, duhovitejša, tisočkrat privlačnejša, — Ah, to bi bila družica, po kakršni sem vedno hrepenel! — je šepetal ves obupan. Njegovo razočaranje je bilo bridko, rana, ki mu jo je bila zadala Sabina, ga je silno pekla, vendar se pa ni jezil ne na njo, ne na svojega tekmeca, ki mu je zavidal veliko srečo. Odšel je v svoj klub in vrnil se je šele ob dveh zjutraj, kar se že leto dni ni bilo pripetilo. Toda misel na Sabino mu ni šla iz glave. Kdo je srečni tekmec, ki mu je dala prednost pred njim? Kaj pa če se je zmotila? O, če bi ji mogel odpreti oči ! — je vzdihnil baron de Breulh -Faverlay. — Če bi je pa bil vreden, — je mrmral sam pri sebi, — bi mu z največjim veseljem pomagal odstraniti vse ovire. Ob štirih zjutraj je še vedno sedel v naslanjaču pri peči. Najraje bi se bil napotil k Andreu. Če je človek bogat, najde vedno pretvezo, da pose ti slikarjev atelje. Ko se je pa zjutraj zbudil, ni imel več te želje. Čemu bi se mešal v to zadevo? Toda na drugi strani ga je grizla ljubosumnost. # Slednjič je velel zapreči in kmalu je drdrala njegova kočija po ulici La Tour d'Auvergne. Gospa Poilevenova, diskretna Andree-va gospodinja, je stala pred vrati naslonjena na ročaj metle, ko se je ustavila pred hišo razkošna kočija barona de Breulha. — Bože moj! — je pomislila. — Pa se vendar ta gospod ni pripeljal k nam? Ali se ni zmotil? Toda njena groza ni poznala meje, ko je stopil baron de Breulh k nji z vprašanjem: — Ali stanuje tu akademični slikar Andre? — Seveda stanuje, — je odgovorila, — že dobri dve leti je naš najemnik. Ah! če bi bili vsi umetniki taki, kakor on! On nikoli ne pozabi plačati... In kako prijazen, vljuden, postrežljiv je! .. Toda posetnik je bil nestrpen. — Povejte mi, kje ima atelje, — jo je prekinil. — V četrtem nadstropju ... desno; njegovo ime je napisano na vratih, zaiti ne morete. Baron de Breulh je krenil v hišo. Stopal je počasi po stopnicah kakor človek, ki se boji, da bi mu ne pošla sapa. Ko je prispel v četrto nadstropje in je že hotel potrkati na vrata, na katerih je bila tablica s slikarjevim imenom, je naenkrat zaslišal za seboj nagle korake. Obrnil se je. Pred seboj je zagledal visokega, zelo zagorelega mladeniča v bluzi kakršno nosijo modelirji pri delu; v roki je držal veliko cinkasto ponev, ki jo je bil napolnil z vodo. — Gospod Andre? — je vprašal baron de Breulh. — Jaz sem. — Rad bi govoril z vami. — Izvolite torej za menoj, gospod, — ga je povabil slikar. Umetnik. — Gospod ravnatelj, povedan vjm meram, da ie res p.*ava umetnos" poživljati se s plačo, ki k> dobiva človek v vašem gledališču. — Saj pa tudi ste umetnik. Ljudska zdravila in zdraviliška veda Moderna veda odkriva Sele zdaj to, kar so ljudje ie davno vedeli Moderna kirurgija dela to, kar je delalo praznoverje v davnih časih, ko je polagalo na rane zlate in srebrne amulete. Je pa tudi mnogo drugih srednjeveških lekov, ki se zde v lučd moderne vede utemeljeni in premišljeni. To velja tudi za najnovejši lek proti tuberkulozi, kajti koloidno zlato so predpisovali zdravniki že v srednjem veku, ko so proti pljučnim boleznim priporočali krepko kurjo juho, v kateri se je kuhal zlat dukat. Z dukatom kuhana kura bi zdaj gotovo vzbudila smeh, da niso pri-ŠH na to, da je imel zlati dukat v nji res zdravilno moč, čeprav je veljalo to dolgo za navadno praznoverje. Drugo »babje« sredstvo in sicer proti kozam je bila trditev, da ne dobe te strašne in v prejšnjih časih še neozdravljive bolezni oni, ki molzejo krave ali ki pridejo kako drugače v stik z živino. Zdravniki so pa zavračali to trditev, češ, da gre za naključje. Samo eden in sicer Jenner, se je zanimal za to ljudsko vero in ugotovil, da stik z živino človeka imunizira proti kozam, kar je do-vedlo pozneje do cepljenja s kravjimi kozami. »Praznoverje« je položilo temelje moderni obrambi pred to strašno boleznijo. Srednjeveški zdravniki so lečiK »francosko kugo« z dolgimi kurami, pri katerih se je razvila visoka temperatura in bolnik se je močno potil. V novejšem času je pa odkril prof. Wagner-Jauregg metodo lečenja paralize z visoko temperaturo, ki jo dobi človek pri malariji. On leči bolnike z visoko temperaturo, ki končava bacile bolezni, kakor so de-laH srednjeveški mazači »s francosko kugo«, ki je bila to, kar je naša paraliza, v pretežni večini primerov posledica sifilisa. Razbeljeno železo, ki se je rabilo tudi v srednjem veku kot lek in pred katerim nas obhaja zda groza, je imelo tudi svojo utemeljeno zdravilno moč. V obžgani koži se namreč tvorijo mnoge snovi, ki vplivajo na izmenjavo drugih snovi in tako se ves organizem brani nalezljive bolezni. Jesti grino proti grrži kakor so priporočali v starih časih, je menda tudi znanstveno utemeljeno. Grižo uspešno Ječijo s kaolinom in glina se je izkazala kot dober lek proti griži med svetovno vojno. O čebuh* in česnu, ki ga je ljudsko zdravilstvo v starih časih priporočalo proti najrazličnejšim boleznim, čemur so se moderni ljudje smejali, se je tudi zdravniška veda prepričala, da ublaži odnosno zniža krvni pritisk in služi tako proti poapnenju žil. Tako vidimo, da so bile v starih časih mnoge vraže na zdravstvenem polju utemeljene in da odkriva moderna veda prav za prav često šele zdaj to. kar so ljudje že davno vedeli. Prezidentski lov v Franciji O sedanjem francoskem prezidentu smo že pisali, da je zelo skromen in da se javnosti kolikor mogoče izogiblje. Francoski listi pišejo sedaj tudi o novosti, ki jo je uvedel prezident Doumer. Prezident ima namreč na razpolago tudi državni lov in sicer v okolici Marly-le-Roy. V tem lovišču je seveda mnogo divjačine, zlasti pa fazanov in jerebic. Zadnji francoski prezidenri pa niso bili navdušeni lovci in tako je ostalo tudi prezjdentsko lovišče zapuščeno. Zadnji prezidentski lov se je vršil 1. 1912 in takratni prezident Armand Falliers, ki je nedavno kot 90-letni starček umrl, je zaključil z njim svoje 7 let trajajoče p rezi d en tov arije. Njegovi nasledniki Po-incare, Deschanel, Millerand in Poumer-gue se za lov v Marly - le - Roy niso potegovali, temveč so ga prepuščali upravi. Sedanji predsednik Doumer je pa obnovil prezidentski lov in po 18 letih se je 16. t. m. prvič zopet vršil. Prezident sam pa ni lovec in se lova osebno ni udeležil. Povabil je samo ožjo družbo, med drugimi tudi šefa svoje vojaške pisarne generala Braconniera, ki že po imenu spoda na lov. Obnovitev pTezi-dentskega lova je za francoski tisk novost in zato ni čuda, da so vsi listi tako obširno poročali o mjem. Točno so našteli, koliko divjačine so lovci prinesli domov, poročali so pa rudi o težko ranjenem zajcu, ki so ga morali najprej s psi dohiteti in šele potem so ga ustrelili. Po lovu je priredil prezident udeležencem imenitno pojedino. Specifelni entel oblek in volar francosl-i sistem pri Matek & NEf kes, LJubljana Namodernejše (poleg hotela štrukelj) »BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — vezenje zaves, nrperinjal in perila. Prva paro-brzolikalnica JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica stev, 6 (vis-a-vis hotela Štrukelj) Edina v Ljubljani, ki Vam po par minutnem čakanju nudi specielno zlikano in očiščeno obleko. Ob enem priporočam svoj znani prvovrstni modni atelje, kjer si nabavite najboljše blago po zmernih cenah. — Ob nedeljah in praznikih odprto dopoldne« Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. PREŽELI, Vošnjakova ulica 4 (preje Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste snažena in barvana oblačila. Postrežba točna! Cene solidne! A. PREZELtl, krojač. A. WAGNER, barvar. Lovske puške ftoberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K* KAISEF traškar. Ljubljana. Kongres«*i štev. o Modroce predeluje in očisti žimo prahu na specijalnem stroju samo Rudolf Sever, LJUBLJANA. Marijin trg 2 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri 11. „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 KOT KUHARICA ali gospodinja iščem mesta do 1. oktobra. Vešča sem slovenščine in nemščine. Koss, Dobrova št. 10 pri Marenbergu. 2665 " KOLARSKI MOJSTER mlad, ne nad 30 let star, kateri bi znal izvrstno delati vozičke zapravljivčke in tovorne vozove, dobi mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Delavnica 6 mesecev zastonj. Delo preskrbljeno, potrebno je nekaj ročnega orodja in denar za nabavo lesa. Josip Gorupič, sedlar in ličar, Novo mesto. 2664 POSESTVO lepo, dobičkanosno, na griču, s krasnim razgledom na Pirešici v Savinjski dolini proda Anton Kralj, Zg. Ložnica, p. 2alec pri Celju. 2663 OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO STEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. ta C. M. S. predmetov. S A DEBELO! NA DROBNO! Car in moč cvetlic 1 iwm mm Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi na razstavah v Antwer-penu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojim cenjenim odjemalcem jubllejsko cvetlično zbirko Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile« Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in ljubitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jubilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znanstveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela, modra, rumena, roza, violetna, vijoličast o-modra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opremi z imenom. Zbirka bo obsegala: 40 tulipanov, navadnih, in 40 polnih v 4 barvah. 10 hijacint, navadnih, in 10 polnih v 4 barvah; edinstveno tako glede barv kakor finega vonja. 15 narcis, navadnih, in 15 polnih v 4 barvah. 25 Crocus ali zimske kraljice, 25 holandskih Iris. 25 M us ca ri us fzelo »jubke), 30 zvončkov. 10 Madona-lilij, 25 Scilla Siberica. 50 cvetličnih čebuljic, prepariranih za sobno kulturo, in sicer od hijacint, tulipanov, uarcis in Crocus (sestava od nas j. Ravnanje s cvetlicami je zelo preprosto in bo opisano v naših navodilih (v nemškem, francoskem in angleškem jeziku). Pogoji: Naprejšnje plačilo 12 R. M. Povzetje na dom 13 R. M. Nagla pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna zbirka 22 R. M. — Za trgovine na debelo posebni pogoji in cene. — Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj 10 Pola Negri-telohov (cvetočih ob Božiču). Dne 24* t. m« prične poslovati v prostorih palače „Dunav44 Aleksandrova cesta 6 SPLOŠNO JUGOSLOVENSKO BANČNO DRUŠTVO D. D PODRUŽNICA LJUBLJANA GENERALE DE D A\Narodno tiskarno« Fran Jeze rte k. — za upravo ln Inaeratnl del Usta: Oton Cbrlstot. — Vsi v LJubljani. 29