Pip i ■ ■ 4| c ■ :•- • %-.• ■. , .»že5’■ are r UMRL DR. JOSIP AGNELETTO Nepričakovano, sredi polne« aBBBHBBBraBES ga dela in priprav, snovanja iin načrtov, je prišla ura slovesa. ® Še vedimo- upajoče nas je v četr« tek zvečer bridko zadela vest, da našega dr. Josipa Agneletta ni več. Po kratki in, hudi bolezni, tako nenadni, da so zanjo vedeli samo najožji prijatelji, je podle« gel napadu, kateremu niti nje« gova izredna volja in življenjska sila niista mlogli biti kos. Iz zame« ljskega sna, v katerega je zapa« del po lepem nedeljskem p op ob dnevu, se je preselil naravnost v večnost. Slovenska demokratska zve« za v Trstu, kateri je bil dr. Josip Agneletto ustanovitelj in pred« sednik, in visi demokratični Slo« venci na Tržaškem, ki nam je bil dr. Josip Agneletto politični predstavnik im voditelj, se tako lahko samo s posmrtno besedo poslovimo od moža, ki nam je bil v vsakem pogledu vzor. Medtem, ko sami globoko u« ža loščenj sporočamo slovenski javnosti veliko izgubo, ki nas je doletela, in izrekamo težko pri« zadeti družini, soprogi Nini, si« mu dr. Bramkotu, hčerki dr, Lili«, jani ter ostalim sorodnikom; naše naj iskrenejše sožal je, se ob za« tonu v duhu oziramo na pokojni« kovo življenje, ki je bilo en sam velik delovni dan. Posebno delu za skupnost, za niarod, kateremu je pripadal im s katerim je čutil, je dr. Josip A« gmeletto posvetil svoje najboljše sile. Pri tem delu je bilo njegovo — pravo srce. Rojen 8. novelmlbra 1884 v Trs eku v Kotprščini kot : in kmečkih istaršev je pokojnik po končani osnovni šoli najprej obiskoval gimnazijo v Pazinu, zaključil pa je srednješolske štu« dije v Ljubljani. Odtod ga je pot vodila na Dunaj, kjer je dokto« r i raji na pravini fakulteti. Poleg tega se je m dunajski Ekspertni akademiji izpolnil tudi v gospo« danskih vedah. Talko ise je strokovno temeljito pripravil na delo, ki ga je čakalo na Primorskem kot odvetnika, gospodarstvenika in javnega de« lavca. Že kot dijak in še toliko bolj kot akademik, se je mladi Josip Agneletto z vsem ognjem od« z val klicu za narodno delo. Pripadal je tistemu pokol en ju, ki je bilo spočeto v dolbi razcvitanja in zorenja slovenske narodne zavesti; pokole« roju, ki je s polnimi prgišči zajemalo sokove slo« venskih taborov, čitalniškega domoljubja in se poživljalo ob rasti slovenskih književnih prvem« cev; ki se je oplajalo nad zamislijo Združene Slovenije, nad komaj porojenimi težnjami po združitvi vseh Južnih Slovanov. Slovenska Iistra, ki ga je rodila, ga je v več« ni narodnostni borbi ojeklenila in mu vtisnila v .srce in v dušo tisto odločnost, značajnost ilnj načelnost, ki je nista mogla premlakniti niti sila, niti obljube ali nevarnost za osebne koristi. V tem vzdušju se je razvila in iz teh tokov je izvirala pokojnikova osebnost. Po dokončanih študijih se je dr. Josip A« gneletto vrnil v Iistro; kjer ga je čakala, njegova narodna njiva. Svojo poklicno pot je začel kot odvetniški pripravnik v Pazinu, kot politični de« lavec pa se je udejstvoval kot tajnik tamkajš« njega »Kluba za prosveto«. Bil je podpredsed« mik pazinske »Čitalnice«. Kot tajnik »Hrvatsko« slovenskega političnega društva za Istro« je le« ta 1911 poskrbel za uspešno organizacijo na dr« žavnozborskih volitvah za ‘dunajski parlament. Jeseni leta 1913 srečamo dr. Josipa Agne« letta že v Trstu. Naše mesto ga je pritegnilo in tu je kasneje razvil svoje zrele sile. Leta 1914 je bil izvoljen, za predsednika »Narodne delavske organizacije«, kateri je načeloval vse do leta 1915, ko je mloral obleči vojaško suknjo. Prvo svetovno vojno je dr. Josip Agneletto preživel kot vojaški avditor v takrat okupirani Srbiji, kjer je rešil življenje mnogim srbskim bratom, rodoljubom. Pogum in poštenost, pove« zani z neomajno vero v narodno stvar, sta pre« magala vse težave sicer zoprnega poklica. Prva svetovna vojna je minila in začelo se je novo Obdobje., v katerem .so bil* požrtvovalni im delavni možje potrebni še bolj kot prej. Med« tem ko so mnogi zapuščali mesto, v katerem sta začela prevladovati narodnostna nestrpnost in fašistično nasilje, je dr. Josip Agneletto sklenil, da ostane in vztraja. Leta 1919 je postal pred« siedrtik »Slovenskega dramatičnega društva« (Tržaškega gledališča) v Trstu, ki je delovalo do požiga Narodnega doma leta 1920. Posvetil se je organizaciji sloveniskega in hrvaškega za« družništva nia Primorskem. Leta 1921 je usta« novi! »Zadružno zvezo«, kateri je nato načelo« val vse do razpusta s strani fašističnega režima leta 1929. Od leta 1923 pa do avgusta leta 1940 je bil podpredsednik »Tržaške posojilnice im hranilnice«, naj važnejšega denarnega zavoda, ki je deloval vse do druge svetovne vojne Narodno delovanje dr. Josipa Agneletta seveda ni ostalo mezapaženo. Fašistični oblastniki so ga skrbno nadzorovali. Ko je Italija vstopila v vojno, so ga kot vidnega slovenskega javnega delavca in prepričanega demo« krata 12. junija leta 1940 inter« nirali. S tem je končalo drugo ob« dob j e pokoj nikovega udejistvo« vanja. Toda dr. Josip Agneletto bi ne bil on, če se ne bi takoj začel pripravljati na to kar je moralo slediti. Po osvoboditvi iz taborišča ga je pot vodila najprej v Egipt, kjer je takoj zavzel odklonilno stališče do komunizma. Tega ni storil zaradi morebitnega kon« zervativizma, kakor so mu to v političnih polemikah očitali, tem« več zato ker je uvidel, da prinaša komunizem samo nov totalitari« zeim, hujši in popolnejši od faši« zrna. S tem se pa kot svobodo« ljuben človek ni mogel pomiriti. To prepričanje se je še bolj utr« dilo ,ko je v Trstu, kamor se je vrnil julija 1945, lahko osebno pregledoval sadove revolucijskih »pridobitev«. Ni okleval. Medtem ko se je pretežni del slovenskih ra« zummikov na Tržaškem pehal za novimi varljivimi vzori ali se pre« dajal oportunizmu je dr. Josip Agneletto bil eden izmed malo« številnih, ki so pogumno dvigali glave. Stopil je na čelo sloven« skega demokratskega gibanja. Bil je soustanovitelj »Slovenske demokratske zveze«, kateri je nato predsedoval in jo vodil vse do svoje nenadne smrti. Življenje SDZ, od začetkov do danes, je takorekoč istovetno s tretjim, obdobjem njegovega javnega udejstvovanja. Vanj spa« da izdajanje »Demokracije«, pr« vega neodvisnega glasila sloven« skih demokratov v zamejstvu, ustanovitev »Slovenske prosvet« ne Matice«, Slovenskega dobro« delnega društva«, in tiskarne »A« dri je« kot podjetja, ki naj zajam« či redno iizhajatnje slovenskega demokratskega tiska. Dr. Josip Agneletto je v« semu temu botroval, bil vsemu glavni pobudnik, koordinator in neutrudljiv skrbnik. Na prvih upravnih volitvah leta 1949 je bil dr. Josip Agneletto izvoljen na skupni sloven« ski nekomunisti listi za Občinskega svetovalca, kar se je nato redno ponavljalo. Vztrajal je v borbi za uresničenje Svobodnega tržaškega o« zemlja, kot najboljše rešitve tržaškega vpraša« n j a. Po londonskem sporazumu je kot stvaren politik sprejel novo ureditev. Postal je tudi od nasprotnikov cenjen lojalen bojevnik za sloven« ske pravice. Ni količkaj pomembne spomenice, ki bi ise v teh letih zavzemala za koristi tržaških Slovencev, na kateri bi ne bilo njegovega podpi« sa in ki ne bi bila vsaj deloma sad njegovega de« la; ni bilo važnih korakov, pri katerih bi ne bil prisoten s svojo markantno1 osebnostjo. Kako je dr. J. Agneletto ob vsem terni delu še našeJ čas, da je vzomO skrbel za svojo dru« žino, vzgledno izvrševal svoj poklic in od štu« dentovskih let dalje več ali manj' redno pilsal v strokovne in politične revije tehtne razprave, v tednike in dntevnike pa članke to je vedel sam. Že ta skromen, vse pnej kot popoten prikaz pokojnikovega življenja in dela priča, da smo imeli v dr. Josipu Aginelettu izredno osebnost, kateri tržaški Slovenci nie bomo našli enako« vrednega naslednika. Zato presunjeni, a nič ma« n j odločni , zvesti njegovemu primeru in pre« dani delu. ki mu je on bil pobudnik « sklanjamo glave, našemu starosti v slovo in spomin! *** DEMOKRACIJA r N Dolgost življenja našega je kratka ; !l kaj znancev je zasula že lopata. i Odprta noč in dan so groba vrata, ni dneva ne pove nobena pratka ! FRANCE PREŠEREN Leto XIV. - Štev. 14 Trst-Gorica, 15. julija 1960 Izhaja 1. in 15. v mesecu Globoko potrti sporočamo žalostno vest, da je sinoči po kratki in težki bolezni umrl naš nepozabni soprog in oče DR. JOSIP AGNELETTO odvetnik Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 16. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Ulica San Lazzaro št. 17 Trst, 15. julija 1960 Žena NINA, sin BRANKO in hčerka LILIANA z možem dr. FABIJEM REISOM Umrl nam je DR. JOSIP AGNELETTO ustanovitelj in predsednik Slovenske demokratske zveze v Trstu Neustrašnega voditelja bomo s hvaležnostjo ohranili v trajnem spominu! Trst, 15. julija 1960 Glavni odbor Slovenske demokratske zveze v Trstu Zapuistil nas je Dr. JOSIP AGNELETTO predsednik konzorcija »Demokracije«, ustanovitelj in sodelavec niašega lista Pogumni bojevnik Slovenskega demokratičnega gibanja nam bo ostal vodilo in svetel vzgled pri nadaljnem delu! Trst, 15. julija 1960 KONZORIJ »DEMOKRACIJE« V TRSTU Nenadoma je preminul Dr. JOSIP AGNELETTO soustanovitelj tiskarne »Adria« Ohranili ga bomo v častnem, spominu! UPRAVA TISKARNE »ADRIA« TRST Trst, 15. julija 1960 Glavni volilni odbor »Slovenske liste« sporoča svojim volivcem, da je nenadoma preminul Dr. JOSIP AGNELETTO iržašk' občinski svetovalec »Slovenske liste« Neumorni branilec slovenskih koristi bo ostal v trajnem spominu Slovenskega domokration ega gibanja. GLAVNI VOLILNI ODBOR SLOVENSKE LISTE * TRST Trst, 15. julija 1960 Umrl je na tržaški sobojevnik Dr. JOSIP AGNELETTO prvak slovenskih demokratskih političnih delavcev Vzornemu sobojevniku bomlo ohranili časten spomin! Gorica, 15. juljja 1960 SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA V GORICI Odšel je v večnost Dr. JOSIP AGNELETTO soustanovitelj Slov. dobrodelnega društva Plemenitega podpornika revnih in zatiranih bomo os hranili v hvaležnem spominu. ODBOR SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA TRST Trist, dne 15. julija 1960 Naš nepozabni Dr. JOSIP AGNELETTO naš ustanovitelj nas je za vedno zapustil. Vzglednemu pobudniku slovenske* ga prosvetnega delovanja bomo ohranili časten spomin Trst, 15. julija 1960 ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE MATICE Kruta usoda nam je ugra* bila dr. J. Hgneletta prijatelja »Slovenske aka* demske liste« Slovenski akademiki bo* mo sledili začrtani poti na* ših zaslužnih prednikov. ODBOR SLOV. AKADEMSKE LISTE »ADRIA« Trst*Gorica, 15. 7. 1960 Užaloščeni sporočamo, da je nenadno preminul velik prijatelj in podpornik slo* venskega demokratskega mladinskega gibanja dr. J. Hgneletto Njegov lik nam bo za ved* no v svetlem spominu. ODIBOR SLOV. NAR. DEM. MLADINE Gorica, 15. 7. 1960