Poštnina pMiM ▼ gotovini Leto LXXL, št, tU a LfafeOam, tore* 4. oktobra 1038 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJFBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica fttev. 5 Telefon: 31-22, 31-31. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva unca 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob koiooVoru MU. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Po reviziji državnih meja: češkoslovaška v nove: razdobju svojega razvoja Po končni določitvi novih državnih meja se lizirala in preuredila tudi vse svoje gospod sestavo vlade narodne koncentracije bo češkoslovaška po vzorcu Švice popolnoma nevtra-arske in politične pogodbe z drugimi državami — Pred PRaGA, 3. okt. p. Češkoslovaška prehaja v novo razdobje svojega narodnega in državnega življenja. Polagoma se v njej formira nov politični sistem. Češkoslovaška se je očitno odločila, da postane striktno nevtralna država. Do tega jo je dovedlo razočaranje nad francoskim in ruskim zavezništvom ter angleškim prijateljstvom. Ves politični razvoj na Češkoslovaškem se je spričo tega usmeril po švicarskem in nizozemskem vzgledu, tako da je pričakovati, da se bo država v kratkem politično, vojaško in gospodarsko povsem nevtralizirala. Pričakovati je, da bodo v kratkem revidirane vse češkoslovaške trgovinske pogodbe z drugimi državami, a da se bodo tudi politični odnosa ji s sosedami, kakor tudi z oddaljenejšimi državami povsem preosnovali v smislu novih političnih načel. Tudi v notranje-političnem pogledu se formira nova osnova v znamenju tesnega sodelovanja Čehoslovakov in Pod-karpatskih Rusov. Bivši ministrski predsednik dr. Hodža je bil pooblaščen za pogajanja z zastopniki Slovakov. Pogajanja se naglo razvijajo. Voditelji slovaške ljudske stranke so se izrazili že pripravljene podpirati vlado generala Svrovega. V kratkem bo sestavljena nova vlada, ki bo imela značaj narodne koncentracije. V vladi bodo poleg strokovnjakov zastopane tudi vse politične skupine. Evakuacija se pospešeno nadaljuje Tretja cona v nemškem predelu bo danes izpraznjena — Pogajanja o novih mejah s Poljsko PRAGA, 4. oktobra, e. Po poročilih iz obmejnih področij je evakuacija teritorija, ki ga je bila Češkoslovaška odstopila Nemčiji, v največjem delu že končala. Prva cona je na jugu Češkoslovaške, kjer je bila evakuacija že snoči izvedena. V te i področju teče zdaj meja takole: Prašili— Kvilsa—Volarv—Horužice in potem v loku proti gornjemu delu Vltave južno do Hcr-njega Horžica. Včeraj popoldne je bila izvedena evakuacija druge cone na severnem delu Češkoslovaške. Tu gre meja ob črti. ki je levo od Naklovega in vodi proti zapadu v bližino meje, potem preko Pod-nioklega in Tiešina v Habardite Kajda. severno od nemškega Jablonca in Liberca do Ruirmrehtica, Josefdola in Poljubnega. Nemške čete se drže predpisane meje in so prekoračile določeno črto pri Bromovu, a so se pa po pogajanjih ^ Čehoslovalci takoj spet umaknile. V splošnem slede v primerni oddaljenosti čsl. četam, ki se v polnem redu timikajo. Davi se je začela evakuacija tretje cone. ki je največja in zavzema zapadni del Češkoslovaške. Evakuacija bo trajala tri dni in bo izvedena v etapah. Po današnjem umiku češkoslovaških čet gre meja od Kraslica preko Fs'knova, Konigswarta do Tahova in Por-ŽPiova Z rednimi nemškimi četami, ki so vkorakale v Cheb, je včeraj prispel tudi Hitler, ki je bil svečano sprejet. Istočasno z evakuacijo sudetskega ozem-lia se je pričelo evakuirati tudi tješinsko o7emlie, ki pa je Češkoslovaška odstopila Poliski. Poljaki zahtevajo evakuacijo ozem lja okoli Bohumina, Frvstadta in Jablon-ska. Zahtevali so tudi plebiscit za Češko O^travo in Frvdek, kjer pa sploh ni Poljakov V tem pogledu situacija še ni razčiščena. V tukajšnjih merodajnih krogih izjavljajo, da še ni znano ali bodo Poljaki vztrajali pri teh zahtevah glede plebiscita. Med Prago in Varšavo se vodijo pogajanja glede sestave mešane komisije, ki naj bi določila meie in rešila tudi druga sporna vprašanja. Iz zanesljivega vira doznavajo, da je poljska vlada predlagala, da češkoslo-vaško-poljska komisija zaseda v Pragi. Češkoslovaški poslanik v Varšavi dr Jirl Slavik pride jutri v Prago. Sodeloval bo tudi v tej komisiji, ki prične svoie delo v sredo. Iz Tješina doznavajo. da so Poljaki del svoje vojske, ki je vkorakala v odstopljeno ozemlje, že umaknili in zameniali s civilnim uradništvom. V poljskem radiu je pozval maršal Rvdz Smiglv vojake, naj se vedejo gentlemensko. Opozorilo je v zvezi z raznimi incidenti in spopadi v teh krajih. Kakor znano, je rok za izročitev tješinske-ga ozemlja določen za 10 dni. TJESIN, 4. okt. e. Poliske čete, ki nadaljujejo okupacijo tješinskega ozemlja, so včeraj zasedle mesti Frvstadt in Karvin, znamenita industrijska centra Do polnoči so čete dospele do začrtane linije. Okupacija srezov Tješin in Frvstadt bo končana do 12. oktobra. Glavna ulica v Tješinu je dobila ime maršala PiLsudskega. Železniška postaja v Tiešinu je že izročena prometu. Priprave za izvedbo plebiscita Mednarodni komisiji v Berlinu je dodeljenih več pododborov BERLIN, 4. oktobra, br. V okviru mednarodne komisije je bil ustanovljen še tretji odbor, ki bo pripravil vse potrebno za izvedbo plebiscita v sudetsko-nemških okrajih, ki do 10. oktobra ne bodo zasedeni po nemški vojski. Ta odbor bo tudi določil nove meje in razpored mednarodnih Cet na plebiscitnem področju. Ta odbor je imel včeraj popoldne svojo prvo sejo. V njem sta po dva zastopnika vsake članice mednarodne komisije. Na prvi seji je odbor začel primerjati nemške etnografske karte s češkoslovaškimi ter razpravljati o številični moči mednarodnih kontingentov, ki bodo skrbeli za red in mir v plebiscitnem ozemlju. Plebiscit bo izveden po saarskem statutu. V Posaarju je bilo angažiranih 5000 mož mednarodnih čet. Plebiscitno ozemlje na Češkoslovaškem pa je očitno večje in je tudi vse bolj raztreseno. Zaradi tega bo potrebno večje število" mednarodnih rediteljev. Kakor zatrjujejo, bo samo Anglija poslala v te kraje dve j brigadi svoje redne vojske. Sodelovale bo-j do tudi francoske čete. i BERLIN, 3. okt. br. Mednarodna komi-| sija za ureditev sudetsko-nemškega problema, je imela snoči četrto sejo. Udele-| žili so se je vsi člani, razen francoskega poslanika Francoisa Ponceta, ki je odpoto-I val v Pariz. Zastopal ga je poslaniški svet-nik Dufois. Komisija je sprejela predloge ! vojaŠKega odbora za vzdrževanje reda v I nevtralnih pasovih med nemško in češko-i slovaško vojsko. Sprejeti so bili tudi predlog gospodarskega odbora glede ureditve vprašanja češkoslovaškega državnega premoženja in češkoslovaških premičnin v tretjem odseku sudetsko-nemlkega ozemlja, ki ga je danes zasedla nemška vojska. Komisija je razpravljala dalje o mednarodnih policijskih fomacijah, ki naj bi opravljale varnostno službo na plebiscitnem ozemlju. Hitler bo odšel na daljši oddih led tem bo pripravil sklicanje nove konference velesil za rešitev španskega vprašanja BEKJLIN, 4. okt. e. V obveščenih krogih zatrjujejo, da bo Hitler po triumfalnem pohodu v sudetske kraje od'el na tri-do šUrimesečni dopust, k r je po velikih naporih zadnjih tednov zelo izmučen. Vendar pa Hitler kljub temu ne bo opustil slojih pcelov. Svoj odmor bo prebil, kakor običajno, v Berchtesgadenu. KaJor se doznava, so v soboto dopoldne konferirali Hitler, Goring, Neuraih in Ribbentrop. Razpravljali ao o možnosti m dnarodne omejitve v oboroževanju. Sporazumeli so se glede omejitve v oboroževanju težke artiljerije, težkih bombard rjev in strupenih pHnov. Hitler namerava predlagati sklicanje nove konference Štirih velesil, na kateri naj bi se izčrpno razpravljalo o vprašanja. Njegovi spremljevalci so razpravljali tudi o razvoju franoooko-nean-ških odnosa jih. Politični opazovalci poudarjajo, da je imel Gdring; v Monako*vu dolg in intimen razgovor s predsednikom francoske vlade Daladierom. Na sobotnem sestanku so govorili tudi o jvdbi normalnega sanja v vojski. Zatrjujejo, da bodo nemški rezervisti odpuščeni domov okrog- 10. oktobra po zasedbi sudetskm kra1V?v. Silen porast denarnega obtoka v Nemčiji mi 10.15 milijarde. V enem samem tednu se je povečal za 1.37 milijarde. Še konec septembra 1937 je znašal 7.36 mil. V zadnjem letu se je torej povečal za 2-9 milijarde mark, od česar odpade na priključek Avstrije k Nemčiji približno ena milijarda. Ko so narodni socialisti prevzeli oblast v Nemčiji, je znašal denarni obtok 5.3 milijarde, zlato kritje pa 30%. Kakor znano, je bilo v soboto razpisano novo notranje posojilo, ki je predvideno skupno na 6.68 milijarde mark. Nove zahteve Madžarov Praga, 4. okt. e. Vodijo se pogajanja z madžarsko vlado glede zahtev madžarskih manjšin. Češkoslovaški merodajni krogi so v načelu pripravljeni pogajat: se o teh vprašanjih in so o tem obvesti!: tudi vlade držav Male antante. S češkoslovaške strani predlagajo, da se sestane mešana češkoslova^ko-riiadžarska komisija, ki naj vodi pogajanja. Prvotno so smatrali, da bodo madžarske zahteve omejene samo na obmejne kraje, toda z madžarske strani se postavljajo sedaj dalekosežne zahteve, ki nikakor niso v skladu z načelom samoodločbe. V tem smislu delata tudi madžarski tisk m radio živahno propagando. Pokre-njeno je bilo vprašanje odstopa ozemlja precejšnjega dela Slovaške, kjer sploh ni Madžarov. Hitlerjevo zagotovilo Madžarom BERLIN, 4. okt. e. Regent H«rthy je poslal Hitlerju brzojavko, v kateri mu izraža hvaležnost madžarske vlad? za pomoč, ki jo je nudil madžarskemu narodu. Hitler je brzojavno odgovoril Horthvju in predsedniku madžarske vlade. V svoji brzojavki poudarja, da bo v najkrajšem času pravično rešeno vprašanje madžarske manjšine na češkoslovaškem. Sedai še slovaški ultimat Slovaška ljudska stranka zahteva takojšnjo proglasitev popolne avtonomije Slovaške s samostojno vlado in zakonodajno zbornico vesteh poteče ta rok že jutri opoldne. Zahteve slovaške avtonomistične stranke so formulirane v naslednjih štirih zahtevah: 1. Priznanje individualnosti slovaškega naroda. 2. Izključna pravica uporabe slovaškega jezika na področju Slovaške. 3. Ustanovitev zakonodajne zbornice v slovaški in slovaške pokrajinske vlade. Skupno naj ostane samo vodstvo zunanje politike, državne obrambe in financ. 4. Zakonodajna izvršna oblast naj se takoj izroči predstavnikom slovaškega naroda. Sestanek slovaške avtonomistične stranke je sklican za 6. oktober v Žilini, kjer bodo sklepali o nadaljnih korakih v primeru, da bi bile slovaške zahteve odklonjene. LONDON, 4. okt. br. Slovaška ljudska stranka je poslala praški vladi ultimat, v katerem zahteva, da se takoj osnuje samostojna slovaška vlada. Slovaški minister v praški vladi je zagrozil svojo demisijo, če ta zahteva ne bo izpolnjena v 24 urah. PRAGA, 4. oktobra. AA. (Reuter) Od-nošaji med Čehi in Slovaki se utegnejo bržkone hudo poslabšati. Po poročilih, ki jih prinaša list »Slovak«, glavno glasilo slovaških avtonomistov, je sporočil minister brez portfelja Cermak, ki je vstopil v vlado zato, da bi ta dobila izraz široke koncentracije, generalu Syro-vemu, da bo dal ostavko na svoje mesto, če se zahteve slovaških avtonomistov ne sprejmejo v 24 urah. PRAGA, 4. oktobra, e. V tukajšnjih političnih krogih je izzvalo veliko zaskrbljenost stališče slovaške avtonomistične stranke, ki je postavila odločne zahteve, vezane z rokom. Po zanesljivih m m ji zbornici Kritika Ghantberlainove politike LONDON, 4. oki. br. Včeraj popoldne se je pričela v spodnji zbornici velika debata o monakovski konferenci. Razpravo je ot-voril bivši mornariški minister Duff Coo-per, ki je v obširnem govoru naglasil, da je podal ostavko, ker se ne strinja s Cham-berlainovo politiko stalnega popuščanja, ki je dovedla do monakovske kapitulacije in zrušila ugled in prestiž Velike Britanije. Nato je govoril ministrski predsednik Chamebrlain, ki je obširno pojasnil svojo politiko in dokazoval, da predstavlja mo-nakovska konferenca velik uspeh, ker so bile nemške ultimativne zahteve urejene z mednarodnim sporazumom. Priznal je, da so bile Češkoslovaški naložene velike žrtve, toda temu se po njegovem mnenju ni dalo izogniti, če se je hotelo rešiti mir. Sklepi monakovske konference slone na francosko-angleških predlogih na katere je že poprej pristala tudi ČSR. Kar se tiče deklaracije, ki sta jo izdala Hitler in on, ne predstavlja nobenega novega pakta in Anglija s tem m prevzela nikakib novih obveznosti. Po Chamberiainovem govoru se je razvila obširna debata, v kateri so ne samo govorniki opozicije, marveč tudi govorniki iz vrst vladne stranke kritizirali Chamberladnovo politiko in izražali resne pomisleke glede njenih posledic. Debata se bo danes nadaljevala in bo najbrž zaključena šele jutri. Vlada bo ob koncu debate postavila vprašanje zaupnice. AA (Reubsr). >Bek> knji- t Berlin, 4. okt. br. Denarni obtok v Nemčiji je zadnje dni prvič presegel a »Delavska pravica« uničujočo sodbo. Pravi, da se listič »Mi mladi borci« postavlja, kakor da bi bit kaka avtoriteta v katoliških vprašanjih, ve pa se. da je ta »artoriteta« »oprta največkrat na kakšno odlično italijansko katoliško revijo.« »Borci« še vedno trobijo v svoj načelni rog in to danes, »ko je ves vplivni katolicizem v svetu uvidel svojo veliko sodobno poslanstvo v živem, deja\*-nem vplivanju, ustvarjanju pogoje\> za nov in pravičen svet in zato svojo prvo dolžnost v prelomu s starimi boleznimi katoličanov, z zamešavanjem svetega in časovnega, z lenobno reakcionarnost jo. z vsent neredom naših dni.« »Delavska pravica* kritizira nato na listu »enostransko poudarjanje Mahniča z vsemi slabimi lastnostmi, ki jih je grajal že Srebrntč«, »smešno presojanje splošno priznanih katoliških mislecev, predvsem pa avtoritativno sodbo, da »Avstrije nista pokopala zunanjepolitični potožaj in vojaška sila Nemčije, marveč pomanjkanje — katotiške akcije.« »Delav-ska pravica« zaključuje svoja izvajanja t-kole: »V vsem navedenem je polno netočnosti, neresnic in krivičnosti. Mislimo, da prava katoliška načelnosl nikoli ne sme in ne more zavajati do krivičnosti in neresnice, do nekih terciahkih namigavanj o vsem. kar mu ne ugaja. Če se to dogaja, potem je dvomljiva duhovna zrelost in rast tistih, ki po takih potih hodijo... Seda? nam je postalo jasno, odkod tolika jasnost v glavah naših vplivnih mož!« Za celibat — učiteljic Na učiteljskem kongresu v Zagrebu je bila. kakor znano, na dnevnem redu tudi razprava o odpravi celibata učiteljic. O tej zahtevi, da se odpravi celibat učiteljic, piše sdaj »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šarića, in pravi: »...Deset tisoč je učiteljic v Jugoslaviju mladih in starih. A vse te se hočejo omo-žiti. Niso bile rojene, da bi ostale device, ali da se mučijo z ušivo deco, marveč da tmli one vedo, da so žive. Pa bi ne vedele, da so žive brez stasitega možakarja. Ako so naše učiteljice učiteljice, niso ta- Za drugi most čez Dravo Anketa o novem ki naj bi verna! Meftas Maribor, 4. oktobra V včerajšnji številki smo na kratko poročali o anketi, ki je bila včeraj dopoldne v predsedstveni sobi na rotovžu. To anketo je sklical ban dravske banovine v zvezi z gradnjo novega dravskega mostu v Melju. Izčrpno poročilo je podal o tej aade- vi načelnik mariborskega sreskega cestnega odbora g. Franjo Žebot. V svezi s njegovim p.> o ji lom. v katerem se je zavzemal za preusmeritev vsega prometa proti Ptuju s TržaSke ceste na novo prometno ž'!o. ki naj bi 5!a skozi Pobrežje do novega meljskega mostu in ki naj "bi razoreme-nila sedanji državni most, se je razvila izčrpna debata, ki so se je udeležili posamezni udeleženci ankete. Rezultat debate je bilo soglasno naziranje v tem perečem vprašanju, o katerem je bilo že toliko raz-motrivanja in obljub. Na anketi se je čulo tudi zagotovilo, da so potrebna denarna sredstva že zagotovljena. Celokupni stroški se predvidevajo na 15 milijonov din, ki jih bo krila banovina skupno z mariborsko mestno občino, sreskim cestnim odborom v Mariboru, prizadetima okoliškima občinama Pobrežje in Košaki ter prizadetimi zasebnimi podjetniki industrijskega Melja. V smislu sklepa včerajšnje ankete se bodo pripravljalna dela za realizacijo načrta pospešila Načrti se bodo izdelali v pospešenem tempu, nakar bo b*n sklical drugo anketo, na kateri bodo potem zastopniki mariborske mestne občine, sreskega cestnega odbora, prizadetih okoliških občin ter drugih ustanov lahko izrazili svoje dokončno stališče glede izvedbe in zamisli podrobnosti tega načrta. Maribor in okolica potrebujeta nujno drugi dravstki most. To vidimo zlasti sedaj, ko se vrše že delj časa na državnem mostu popravljalna dela in kjer gre promet svojo pot silno počasi. Opaža pa se tudi, da se v zadnjem času silno množe prometne nezgode na mostu oziroma v njegovi neposredni bližini. Promet je tukaj tako velikomestno razgiban, gneča tako velika, da se je treba zahvaliti le vestnosti varnostne službe, da ni vsak dan številnejših in večjih žrtev silno naraslega prometa. In ta promet se bo iz leta v leto še stopnjeval, saj se Maribor vse bolj razvija na desnem dravskem bregu in saj se niz strnjeno zgrajenih hišic razpleta skoro vse tia do vznožja Pohorja. Ob sedanjem prometnem vrvežu preko Glavnega trga in državnega mostu se tudi vidi. kako silno promet, tako da ne gre našemu obmejnemu Maribora le ime jugoslovanskega >Me-rana« in j ugoel o venskega »Msnchestra«, an*> pak tudi jugoslovanskega Kodanja. Gonilna sila v razvoju kolesarstva je predvsem razmah tekstilne industrije, katere delavstvo stanuje v bližnjih naselbinah in#ki se zjutraj, opoldne in ponoči vozi domov oziroma v tvornice na kolesih. Načrti novega dravskega mostu, ki naj bi spajal Melje s našim P obrez jem, sicei niso dokončno fiksirani. Cuje se, da bi se naj zgradi! nov most v blifini sedanjega broda. Možnosti konstrukcij je več. 2ele-zobetonaka gradnja bi bila seveda najim-pozantnejša, toda tudi najdražja. Nekateri se ogrevajo za zamisel visečega železno-konstrukcijskega mostu. V vsakem primeru pa povzroča tehnikom precejšnjo skrb vprašanje, kako Čim racionalnejše izenačiti v gradnji mostu veliko razliko nabrežne višine na meljski in pobreški strani. Nedvomno bodo morali na meljski strani nasuti ogromne množine materiala, d očim bodo morali na pobreški strani teren znatno znižati, če se ne bo našla kakšna druga primernejša solucija. V zvezi s tem se bo moral seveda ves teren ob meljskem bregu primerno preurediti in zvišati, ker bo sicer dovoz z glavnih meljskih prometnih žil znatno otežkočen. Pred leti je Splošna stavbna družba izdelala konkreten načrt novega dravskega mostu z železno konstrukcijo. Družba se je obvezala, da bo zgradila most v lastni režiji pod pogojem, da se ji do amortizacije stroškov prizna pravica pobiranja primerne mostnine. Zal pa se ta načrt Splošne stavbne družbe ni uresničil, ker so oblastva zavrnila pogoje o pobiranju mostnine. Četudi bi se ista pobirala le tako dolgo, dokler ne bi družba krila svojih stroškov. Sproženi so bili tudi drugi načrti interesentov industrijcev. rudi ti načrti so žalostno splavali po Dravi. Prav tako je, kakor se zdi. popolnoma pokopan znani načrt, po katerem naj bi se novi dravski most gradil tam, kjer bi ga morali že pred 25 leti, t. j. v smeri Kopališka ul. — Tržaška cesta, ko pa se je mariborski nasprotni nacionalni šovinizem dvignil v odporu proti temu načrtu, ker se je bal tega, da bi tujci, ki bi se peljali po sedanji Kopališki ulici, videli, da imajo v Mariboru Slovenci svoj ponosni Narodni dom. ki ga je bilo treba zakriti s tem. da se usmeri ves promet k veliki prometni žili Dunaj — Trst preko Glavnega trga, četudi z do- je narastel v našem Mariboru kolesarski I kajšnjim ovinkom do Tržaške ceste. Zopet lep uspeh mariborskega dirkača Nove lavorike podporočnika Glebova, Slana Motokluba „Pohorje" — „Mariborski blisk" Maribor, 3. oktobra Motociklistični sport se je po vojni lepo razvil, tako da imamo v našem mestu kar tri motociklistične klube, ki delujejo vsak po svoje. O agilnosti mariborskih motociklističnih klubov pričajo številne velikopotezne motociklistične dirke, ki so zlasti letos privabile mnogo gledalcev. Vsem mariborskim klubom pa prednjači »Motoklub Pohorje«, ki se je postavil s svojo tradicionalno pohorsko motociklisti-čno dirko. Pod vodstvom neumorno delujočega predsednika g. Ivana Laha je »Pohorje« letos zabeležilo take uspehe, ki so Lahko drugim klubom za zgled. »Pohorje* ima tudi najboljše dirkače, ki so z velikim uspehom startali tudi izven Maribora ter povsod želi priznanje. Med dirkalno gardo »Pohorja« je nedvomno najboljši podpo- ročnik Aleksander Glebov, ki se je povsod, kjerkoli je startal. Častno plasiral. Omenjamo samo. da si je pri zadnji pohorski dirki kljub ostri konkurenci nemških dirkačev priboril prvo mesto v kategoriji turnih motorjev ter s svojo dirkalno tehniko zadivil tisoče gledalcev. Omenjenemu uspehu je podporočnik A. Glebov pridružil nov lep uspeh in sicer tokrat v Ljubljani, kjer je dosegel prvo mt-sto v kategoriji turnih motorjev do 1000 ccm. Podporočnik A. Glebov bo startal runi na velikih motociklističnih dirkah, ki bodo prihodnji teden v Beogradu. Upamo, da se bo tudi tokrat vrnil v Maribor kot zmagovalec. To, kar je za Ljubljančane »Leteči Kranjec«, je za Mariborčane g. Glebov, ki mu pravijo »Mariborski blisk«. Obmurski čebelar)! imajo malo strdi Kriva je slana, ki je pomorila ajdovo cvetje, ko je bilo veselje čebelarjev na vilicu Križevci, 3. oktobra Na Murskem polju je poleg konjereje zelo razširjeno čebelarstvo, ki je bas tu na zelo visoki stopnji in prinaša kmetom ter želarjem in najemnikom mnogo dohodkov. Pri vsaki hiši vidia večji ali manjši čebelnjak in ljudje, kljub temu, da so zelo zaposleni, najdejo dovolj časa za skrbno nego teh malih, pridnih živalic. Umni čebelarji Murskega polja so vsako leto prodali precejšnje kol'čine lepega medu na vse strani naše domovine in tudi preko meje v Avstrijo. Na pašišča ob Muri pa so tudi čebelarji sosednih krajev pripeljali svoje prevozne čebelnjake in za vse čebele je bilo dovolj pase in dovolj medu. Vsako leto je tu dovolj pase, ki jo nudijo čebelam velikanski nasadi akacij in lip ob Muri, jeseni pa krasna ajdova polja. Letos pa so panji prazni, čebelarji pa razočarani. »Ni bilo prave paše,« tarnajo čebelarji in so v skrbeh, kako bodo prezimili vse panje. Zakaj je letos tako malo medu bata ta ob Muri, ko pa vendar čujemo iz drugih krajev, posebno pa iz Slovenskih goric, da ga je precej? Spomladi je bila pafla le na akacijah in lipah, dočim je bfla paša na travnikih, ki jih je poplavila Mura popol- i to nune. In tudi nočejo biti. Te protina-ravne nemožnosti je treba zopet vreči v srednji vek, odkoder so prispe. Ne moreš biti drugim pedagog, oko sebi nisi prijatelj. Davno je že rekel pametni svet, da je Bog sebi najprej brado ustvaril. Torej razumet e-li? Deset tisoč učiteljic hoče dobiti »moralno satisfakcijo* in »idealno duševno življenje*, tm y. da se omoii m da ima dve plači. Šele potem se bo naše šolstvo razcvetelo... Gangster ji bodo iz$m-U in krepost bo zakraijevata na vsakem oglu naše lepe domovine... Evo. zato je prišla na transparent kot prva zahteva: »Zahtevamo odpravo celibata!* Uh, pravijo, skoraj bi se bil Zagreb podrl, tako ao gospodične, stare in mlade, kričale: »Zahtevamo, zahtevamo!* Bil je delirij pedagoškega navdušenja. Delirij do iznemoglosti* — Menimo, da je celibat vobče tako rasno, v življenje posegajoče vprašanje, de bi se ne smelo s cinizmom in ironijo pravi jati o njem! noma uničena. Ta med so čebelarji deloma prodali, deloma uporabili, misleč, da bo ajdova paša obilna, saj so ljudje ob Muri letos posejali ogromno ajde, ker je bilo žito zaradi poplave slabo. Ajda je res lepo uspevala in začela sijajno cvete ti in preko ajdovih polj se je razširil vonj po sladkem medu, ki je privabil čebelice iz panjev. Ko je ajda najbolj cvetela in je bilo veselje čebelarjev na višku, pa je v hladnih jesenskih nočeh padla slana in uničila nežne medne čašice ajdinih cvetov. Na mah so bila ajdova polja siva in medu ni bilo več. Čebelice, ki so al hotele nanositi hrane za dolgo zimo ter Se dati nekaj sladkega medu čebelarju, imajo prazno satovje in prazne panje. Čebelarji so razočarani, ni medu! žalostni hodijo okrog čebelnjakov in pripravljajo vse potrebno za prezimovanje. Spet bo treba kupovati sladkor, da bodo te male Hvalice, ki so že starim Slovanom sladkale jedila, lahko prezimile in se spomladi spet lotile dela in napolnile sedaj prazne panje. Čebelarske podružnice so že povzele potrebne korake, da preskrbe članom-čebelarjem potreben sladkor brez trošarine. Baš v tem oziru napravijo agilne čebelarske podružnice po vsem Murskem polju ogromno delo, da ohranilo čebelarstvo na isti visini ko je sedaj. Čebelarji so letos pač ob precejšen zaslužek, a imajo še vedno upanje, da bo drugo leto boljše. Vflc. Gore leseni Ljubljana, 4. oktobra Na gorenjsko in na kamniško srnin vabijo v prijetnih somčnih jesenskih dnevih vr-Saci planin. Planinec ne more far daljave mimo gledati planmske prirode, ker ga vrhovi mičejo in ođhrteri mora v njihov objem. V planinah vlada v pestrem jesenskem času samota, tfttna med skalovjem. Planinca plaši poredkorna padec proti dolini nttečega kamna ali kratek oster krik planinske ptice visoko nad skalami. Majhni hefi oblački se podijo te enega vrha proti drugemu, globoko v dolini sanja temno jezera, njegove okoHsfce strmine se ogledujejo v bleščečem zrcalu jezerske gladine. Edinstven je počitek na vrhu. Okrog »n okrog se poovjajo očesu loposc rave. Daleč v dolini se svetlikajo zlato rdeče jesenske bukve med temnim zelenilom smrekovega gosda. Prav v dolini se igrajo v soln&ni svetlobi strnisoa, s katerih so spravili jesenske pridelke. Iz nad travnika se vije dim pastirskega ognja. Ozračje je poi-oo miri ne ter vse drugačno kot med razgretimi skalami v julijski vročini ali v m nazu zimskih dni. Kam naj krenemo sedaj v naših planinah? Planinske postojanke SPĐ so dcoma še oskrbovane, tako da nudijo potrebna zavetišča na jesenskih planinskih turah. Ne-oskrbovane so v Trigavskem pogorju Aleksandrov dom, Staničeva koča in Vodnikova koča, so pa zato do 4. oktobra oskrbovane Triglavski dom na Kredarici in koča pri Triglavskih jezerih, ki se aapro tega dne do pričetka zim&'\? sci je. Oroznova koča na Crni Pr>H ni veT oskrbovana, rudi je že zaprta Krekova kc.ča na Ratitovcu Erjavčeva koča na Vršiču bo stalno oskrbovana do 10. oktobra, nato v oktobru ob nedeljah in praznikih, neoskrbovana ves november do pričetka zimske sesije. Stalno pa je odprt Dom na Komni ter Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. V Kamniških planinah je 2e zaprta Češka koča. Ob nedeljah In praznikih pa bo do konca oktobra dostopna Cojsova koča na Jerrnanovih vratih (Kamniškem sedlu), stalno pa skozi vse leto uživate gostoljubje na Krvavcu, v koči na Veliki planini in v Domu v Kamniški Bistrici. Izbira je torej dovolj velika, planinci, obiščite planine, ki so v jesenskem čaru polne izrednih lepot. Mariborske in okoliške novice — Podaljšanje roka sa predložitev osnutkov za spomenik kralja Aleksandra v Mariboru do 1. februarja 1939. Natečaj za idejne osnutke spomenika blagopokojne-mu viteškemu kralju Aleksandru I. v Mariboru je bil razpisan z rokom do 1. novembra 1938. Ker pa so mnogi zainteresirani umetniki izrazili utemeljene želje za podaljšanje roka, je žirija sklenila, da se rok za predložitev osnutkov ob sicer enakih pogojih podaljša do 1. februarja 1939. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja v Mariboru prosi likovne umetnike, da pošljejo osnutke do podaljšanega roka. Pripominjamo, da je za nagrade in odkupe določen znesek 50.000 din. Pripomočki in informacije so na razpolago pri mestnem gradbenem uradu proti plačilu din 50, ki se vrnejo ob predložitvi idejnega osnutka. — Odvetniški izpit sta napravila pri apelacijskem sodišču v Ljubljani gg. dr. Slavko Jane. koncipijent pri odvetniku dr. Lipoldu, in Anton Jakopič, notarski kandidat Dri notarju Ivanu Ašiču v Mariboru. Čestitamo' — Pohorski dan prirede ob sodelovanju pohorskih občin nohorski rodoljubi v proslavo 201ernice Jugoslavije v nedeljo 30. oktobra v Mariboru. Od 10 do 11 bo slavnostna pohorska propagandna povorka s pohorskimi skupinami in simboličnimi slikami na okrašenih vozovih in s pohorsko godbo. Povorka poj de po glavnih mariborskih ulicah. Od 11. do 11.30 bo velik propagandni štafetni tek pohorskih drvarjev z debli. Start in cilj je Putnikov reklamni kiosk na Aleksandrovi cesti. Ob 14 na Trgu svobode pohorska tombola. Od 16. do 18 na unionski verandi velika pronaeand-na drvarska tekma za prvenstvo Pohoria. Nastopilo bo 100 pohorskih drvarjev. Med glavnim odmorom nastopijo mariborski mali harmonikarji pod vodstvom g. Šušter-šiča. Od 19 ure naprej bo v vseh glavnih in stranskih orostorih unionske dvorane velika pohorska treatvena veselica ob sviranju pohorskih godb. Čisti dobiček pohorskega dne pojde v pohorski podporni sklad za podporo onemoglim pohorskim d^^iom *n nohor<:ko siromašno šolsko deco. Ta pokret, iz katerega je izšla tudi misel ustanovitve posebnega društva '»Pohorska samopomoč« za gospodarski in socialni napredek Pohoria in pohorskega okrožja, je nedvomno velikega narodno vzgoinega in socialnega pomena za Maribor, za vse pohorsko okrožje in našo severno državno mejo. — Beračenje \ meSto. Na za ćmji SSJg mestnpga u bežnega sveta so razpravljali tudi o beračenju v mestu. Pri tem se Je urTotovilo. da pristojne oblasti tudi z najstrožjimi ukrepi ne bodo dosegle zaželje*-nega cilja, ako pri tem javnost ne bo sodelovala. Po mestu beračijo nevredne ose-be i pijanci in delomrzneži) kakor tudi taki, ki že itak prejemajo vso oskrbo od mestne občine. Zlasti je kvarno beračenje otrok ped raznimi pretvezami, s prodajanjem cvetlic itd. Mastna občina v velikem obsegu podpira onemogle, brezposelne in sirote, saj znaša njen proračun socialnega skrbstva nad 4 milijone dinarjev. Podpiranje beračev tjavendan ni na mestu, ker eo med njimi večinoma taki, ki prihajajo z dežele in si na ta način podaljšujejo bivanje v mestu, dokler si avtomatično ne pridobijo tukajšnje pristojnosti, nakar padejo povsem v breme mestni orjčtai m s tem mariborskim davkoplačevalcem. «?e bodo dajala beračem darila, se beračenje kljub prizadevanju oblas+i ne bo zatrlo. Vsak berač naj se napoti na socialno-po-litični oddelek mestnega poglavarstva. ki vodi evidenco podpirsjneev. da se resnično potrebnim in upravičenim odporno re, ostale pa odpraivi v njihove domovinske občine. — Slivniške novice. Nekaterim fa ranom izpod slivniškega zvona očividno ni všeč, da se je Sokol v Slivnici pri Mariboru pričel v zadnjem času tako lepo razvijati. Vrli slivnišH Sokoli so postavili prejšnji mesec ob vhodu v svoje letno telovadišče sokolsko tablo, ki naj bi bila viden simbolični znak, da društvo zopet dela. Prejšnjo napisno tablo in celo stran ograje so dali gotovi ljudje podreti že pred dvema letoma. Po dveh letih je bila sedaj nameščena druga napisna tabla, ki pa so jo neznani zlikovci v noči na soboto uničili/ Odžagali so jo na vsaki strani z nosi mikov, nato pa jo po sredini večkrat prežagali. Ostanke pa so zanesli potem kilometer daleč na travnik. Ta primer nam jasno kaže podivjanost gotovih ljudi Zelo se motijo tisti, ki menijo, da bo slivniški Sokol radi tega manj delaven. Vsa poštena Slivnica obsoja takšen način borbe. — Odprta noč in dan so groba vrsta. V 67. letu starosti je umrl upokojeni poštni inšpektor Alojzij Potočnik. V častitljivi starosti 85 let je umrl mizar Rudolf Fridl. Na Pobrež ju je umrla 64 letna gostilni čarka in posestni ca Marija Holc. Žalujočim naše iskreno sožalje! — Zlato poroko je praznoval te dna v krogu dragih svojcev vpokojeni viSji sprevodnik Mihael SlaniC s svojo življenjsko družico gospo Antonijo. Se do diamantne in železne poroke! _ m_ _ Mariborska sokolska društva prirede 9. t. m. komemoracijo as, l>la«opokoJBim VItegkim kraljem Aleksandrom I. Zedba-tejjem ob 11. uri v dvorani Sokolskega doma (Union). Za ČTane udeležba v civilu z znakom. Vabljena vsa ska društva in prijatelji. _ Vse kradejo. Zaaebnici Matfltfi VrsJb- čevi is Studencev, Cankarjeva S, je v Strosarnajerjev* uBcl tamaknfl nekdo len-aki dežnik, vreden 150 dm. Istotsni js od-«sssl isJttlo tkatt Mart* KkamflDsst $m Smetanove unce 48 6>mvrnioo a manjšo — TezenKke novice. V petek 30. sept. je umrl eden najstarejših tezenskih posestnikov g. Ivan Koler. Dosegel je lepo starost 82 let. Bil je splošno priljubljen, vedno šegav in dobr volje. Zadela ga je kap. Naj v miru počiva! — V zvezi z načrtom za gradnjo novega dravskega mostu v Melju se čuje. da nameravajo pozneje usmeriti ptujski promet preko novega meljske-ga mostu na ta način, da se ustvari od Kovačiča in Sabedra preko Nasipne ulice direktna cestna zveza do meljskega mostu. Seveda je to le načrt nekoliko dalj-nejše bodočnosti. — Obsojena. V včerajšnji številki smo poročali o dveh obravnavah pred mariborskim okrožnim sodiščem, ki sta se končali z obsodbo obeh obtožencev. Friderik Skof je bil obsojen na mesec dni zapora in 300 din denarne globe, Rozalija Lešnikova pa na 4 mesece zapora. Oba obtoženca sta kazen sprejela. — Iz carinske službe. Od tukajšnje glavne carinarnice je premeščen za višiega tai-nika v finančnem ministrstvu višii finančni tajnik Dragotin Prpič. — Carinski dohodki. Pri tukaišnii glavni carinarnici je bilo v mesecu seotembru 7,53^.508 75 d^n dohodkov, in sicer na i7.vo-zu 54.823.50 din, na uvozu pa 7,479.775.25 din. — Letošnja traatev v okolici Maribora bo okoli 8. oktobra Letošnii nridelek bo prav bogat in tudi sladak. Lrtošnii jabolčni mošt ima do 12 stopinj alkohola. Mariborsko fflert^i'š«^ Torek, 4. oktobra ob 20. uri: -Hudičev učenec«. Premiera. Bloki. Sreda, 5. oktobra: Zaprto. Četrtek, g. oktobra ob 20. uri: >Kar hočete«. Red C. — »Hudičev nčenre« prvič nn **loven-skem odru. Ta Shavvov svetovno znani melodram v treh dejanjih f€ =fl;kahl ro v torek 4. oktobra v režiji VI. Rkrhinška v mariborskem gledališču prvič predstavi na slovenskem odru -— Zasedba v »Hudičevem učencu«. V tej izn*edno zanimivi igri, posneti iz ameriške osvobodilna vojue 1. 1777. nastopa poleg 15 oseb dramskera o.sebia tudi večje število vojaštva in ljudstva. Naslovno vlogo predstavlja VI. Skrbinšek, pastorja Andersona Crn obori, njegovo ženo Branka Rasbergerjeva. V ostalih večjih vlogah nastopijo: Mileva Zakrajćkova kot sjospa T>udgeonorva, VLadoša Samci6 va kot re-jenka Essa, Pavle Kovic kot general Bourgovne, Rado Nakrst kot major Swin-don i. dr. Mariborska »eležnica Grajski kino: Uspavanka Kino Union: Domovina Dežurni lekarni: Marinkova na Glavnem trgu in Remsova na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste. Iz Cella —C Bolničarski tečaj bo otvoril s reski odbor Rdečega križa v Celju v začetku novembra. Prijave sprejemata do 20. t. m. šolska upraviteljica v p. gdč. Ivanka Zupančičeva, Celje. Kolenčeva ulica 6-IEL. in zaščitna sestra gdč. Fr. Završnikova, mestno poglavarstvo, soba štev. 23. —c Sreski odbor Kaečega kriza v Celju bo tudi letos zbiral o Vseh svetih na obeh celjskih pokopališčih prispevke za Rdeči križ. —c žrtev napadalca. Te dni je neki fant napadel 141etno Katarino Podgorškovo a Konjskega pri Smartnem v Rožni dolini, ko je pobirala jabolka pri sosedu. Fant je pahnil Podgorškovo na tla. Podgorškova si je pri padcu zlomila evo roko v ramenu. Dekleta so oddali v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva. Ko je spravljal 51 letni drvar Franc Mlačnik iz Podvolov-jeka pri Lučah v petek les v gozd, je padel težak hlod nanj in mu zlomil levo nogo. Na Ponikvi je padla 601etna posestnica Marija Podgorškova doma po stopnicah in si zlomila levo roko v zapestju. Te dni je padel 411etni drogist Ivan Ramšak iz Zagreba na cesti na Vranskem tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Vaja za zatemnitev Celja preložena! Za danes in jutri napovedana vaja za zatemnitev Celja je preložena za nedoločen čas. —c Predavanja na LjndsKem vseučilišču se bodo v kratkem pričela. Ljudsko vseuČiMsoe bo tudi priredilo dve preda tl-zrjl v proslavo 20 letnice Jugoslavije in v počastitev smrti Ivana Cankarja ter pe-da^oski tečaj. —c Iz celjske statistike, v mesecu septembru je obiskalo OH je 11S7 tujcev {942 Jugoslovenov in 245 inozemcev) nasproti 1666 v letošnjem avgustu m 1188 v lanskem septembru. V preteklem m< secu je "umrlo v Celju 36 oseb m sicer 10 v mestu in 36 v Javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. sgptentfjra na novo pnrjsjvflo 49 breaposehzm, dek> je bilo ponujeno za. 15 oseb, posredovanj je bilo 18, odpotovalo je 21, odpadlo 10 os<*>. Dne 1 oktobra je ostaso v evidenci 220 bnezpo-ssanm (166 SSđaMh ki 64 žensk) naspro-tt Mmbo stevOa 220 (197 moškim in 63 ženskam) dne 20 septembra. Delo dobijo po i pak, cevTJar in tesao-, 2 hlapca, 8 V lil mm a: 6 sftuSdnj, 4 kmeolOe dekle, 2 natakarici In 1 sdbarica. MAL' POLOŽI DAR DOMU NA OITAB.'