#    Zasvojenost je èlovekova strastna odvi- snost od nekega sredstva za omamljanje, ki ga zasvojeni mora dobiti v rednih èasovnih presledkih, sicer v njem notranja napetost na- raste do nevzdr`nosti (Rozman 1995, 91). Raz- vije se postopoma, bolj ali manj hitro, s pri- vajanjem na doloèeno psihoaktivno snov ali vedenje. Vedno gre torej za proces, ki ne na- stane èez noè, paè pa se razvija skozi veè faz. Zasvojenost nikoli ni le enodimenzionalen problem, saj se navadno pojavlja v širšem ok- virju in povzroèa te`ave na razliènih podroè- jih `ivljenja (Carr 2000). Vzrokov za nastanek odvisnosti je veè, v tem èlanku se bova osre- dotoèili na vlogo dru`ine in odnosov v njej. Raziskave in terapevtsko delo namreè ka- `ejo, da so ena izmed kljuènih poti v zasvo- jenost neustrezni dru`inski odnosi in èustvena klima v dru`ini. Ozavešèanje in spremem- ba dru`inskega funkcioniranja ter odnosov sta neizbe`en del uspešne ustavitve zasvoje- nosti, ki se navadno v eni izmed oblik pre- naša iz generacije v generacijo (Carr 2000).   0       Zasvojenost ni le motnja enega èlana dru- `ine, paè pa celotnega sistema. In vsak v tem sistemu s svojim vedenjem in odzivanjem pri- pomore k razvoju odvisnosti enega ali veè èla- nov. Posamezniki v dru`ini razvijejo bolne individualne in odnosne obrambne mehaniz- me, ki se ka`ejo v poškodbah na veèini ali v vseh razse`nostih. Sistemski pogled na dru`ino, iz katerega izhaja relacijska dru`inska terapija, dru`ino razume kot sistem, sestavljen iz razliènih pod- sistemov, ki so med seboj v nenehnih odno- sih. Sistem, torej tudi dru`ina, vedno stre- mi k ohranjanju svoje celovitosti, ki jo do- sega preko vzdr`evanja svojega ravnovesja. V tem smislu so vse dinamike in izmenjave v sistemu usmerjene k temu, da je to znaèilno dru`insko funkcioniranje za vsako ceno ohra- njeno, saj drugaèe dru`ini grozi spremem- ba, ki bi lahko ogrozila njeno strukturo in s tem obstoj (Gosteènik 2004). Tako tudi vsak podsistem dru`ine (posa- meznik, zakonca, otroci ...) ohranja to rav- novesje tako, da vsak èlan igra svojo vlogo, ki jo narekuje nezavedno prenašanje èustve- nih vsebin med èlani dru`ine. Èe se bo tako v nekem podsistemu ali posamezniku poja- vila stiska, ki bi lahko ogrozila dru`insko rav- novesje, bo na drugi strani nekdo nezaved- no odreagiral na naèin, ki bo preusmeril po- zornost od te stiske in boleèine k simptomu, ki ga je veliko la`je obvladati. Na ta naèin v dru`ini dobimo t. i. identificiranega pacien- ta, ki je najveèkrat samo simptom oz. zunanji izraz stiske ali patologije, ki je nekje drug- je v dru`ini (Gosteènik 1998, 2004). V terapevtskem jeziku je zasvojenost v dru- `ini zanesljiv pokazatelj nerazrešenih in neiz- govorjenih travm, ki se v dru`ini nezadr`no prenašajo iz generacije v generacijo. Dru`inski odnosi tako med èlani dru`ine ustvarjajo do- loèeno napetost in s tem povezano stisko. Rav- no pri sooèanju s to stisko pa so droge v najširšem pomenu tisto sredstvo, ki omogoèa umik in hkrati preusmeri pozornost od re- sniène boleèine k simptomu, ki ga predstavlja =)713       0   pojav odvisnosti (Taylor 2002). V tem smi- slu problem zasvojenosti pri otroku starše rešuje pred sooèenjem z resnièno stisko, kjer je velikokrat ogromno boleèine, osamljeno- sti, zavr`enosti, praznine in ostalih èutenj, ki bi preveè bolela, èe bi prišla na dan. Zato je zasvojenost enega ali veè èlanov dru`ine najbolj funkcionalen regulator intime, saj partnerja odvrne od njunega resniènega problema, ki le`i v zakonskem konfliktu. Gre namreè za pri- marne in globoko ukoreninjene afektivne od- nose, iz katerih je sestavljena psihièna struktura posameznika in jih zato posameznik vedno znova išèe in na novo ustvarja z namenom, da bi tokrat dokonèno do`ivel razrešitev in odrešenje (Gosteènik 1998, 2004).      0     Raziskave in terapevtsko delo z dru`inami odvisnikov (glej Taylor 2002; Perše, Rahne 2003) ka`ejo na naslednjo znaèilno dru`insko dinamiko. Pri tem bova osvetlili vlogi staršev v odnosu do otroka in samega sebe ter njun partnerski odnos. Pri obeh starših te`ave otroka z zasvoje- nostjo prebudijo moèno stisko; bolj ko se v dru`ini zasvojenost ukorenini, z veèjo bo- leèino, nemoèjo, strahom in jezo se sooèata starša. Pri tem starša do`ivljata moèan strah in obèutke krivde (Kaj sem/sva naredila na- robe?). Krivca za nastalo situacijo išèeta drug v drugem ali v otroku, zato je dru`insko ozraèje prepredeno z medsebojnim obto`eva- njem, grozo ali umikom, pasivnostjo. Starša ne vesta, na kakšen naèin se sooèiti s proble- mom, ki ju straši in ki navidezno presega nju- no zmo`nost reševanja. Otroka poskušata zau- staviti z ultimati in gro`njami, kar pogosto pri- pelje do verbalnih ali celo fiziènih obraèunov. Starši lahko svoje razoèaranje nad otrokom izrazijo prek zanièevanja, podcenjevanja in kri- tike, s èimer se te`a situacije še poglobi. V tem peklu vsak vpleten do`ivlja izgubo spoštovanja in od drugega prejema sporoèila, da je slab in nevreden. Na drugi strani pa se ravno otrok sooèa s temi èutenji in z drogo opozarja na svojo stisko. Z begom v zasvojenost se poskuša rešiti te groze, neprimernosti, krivde, strahu in izgubljenosti, za katero ne ve, kje je njen izvor. Te stiske pa v dru`ino ni prinesel otrok, paè pa so to neprepoznana boleèa obèutja staršev, ki izhajajo iz travm prejšnjih generacij in so vpete v njun zakonski odnos. Kjer za- konca ohranjata svoj odnos le prek la`ne vezi, ki jo vzdr`uje strah pred zavrnitvijo in razvred- notenjem, bosta svoj odnos uporabljala tako, da drug drugega in samega sebe varujeta pred razdiralnimi obèutji strahu, sramu in krivde. Otroci v takih zakonih predstavljajo pravo gro`njo staršem, zato se le-ti nanje odzovejo z nezavedno agresijo in sovra`nostjo (Kom- pan-Erzar 2003). Za dogajanje v dru`ini je torej kljuène- ga pomena odnos med partnerjema. Èe sta drug drugemu blizu, se upoštevata in sta v svojih vlogah enakovredna, lahko ohranita enotnost v vzgoji in otroku posredujeta ja- sna, odkrita sporoèila in meje ter ju otrok ne ogro`a. Neenotnost v partnerstvu pa se ka`e v dominantnosti, pasivnosti ali odsotnosti enega od partnerjev. To lahko vodi v med- sebojno poni`evanje in kritiko, prenos od- govornosti in krivde ter neodzivnost v star- ševski vlogi. Pri tem aktivnejši partner prev- zame še del starševske vloge drugega, s èimer se v dru`ini èustveno neravnovesje in neso- razmerje moèi še poveèa. Rizièni dru`inski faktorji, ki naj bi vodili k pojavu odvisnosti, so slabi odnosi s starši, malo nadzora s strani staršev in nestanovitna disciplina, dru`inska dezorganiziranost z ne- jasnimi pravili, vlogami in rutinami (Carr 2000). Otrok, ki se znajde v napetem in gro- zeèem vzdušju, se nauèi potlaèiti svoje od- zive, kot so bes, jeza, boleèina in strah. V ta- kem okolju je namreè nevarno pokazati svoja moèna obèutja (Frelih-Gorjanc, Simoniè     #    Bara Remec: V ognju groze plapolam   2005). To vzdušje pa v dru`ino prehaja ravno preko partnerskega odnosa, ki ga ustvarja- ta zakonca. Nesorazmerja v partnerskih vlo- gah moèno vplivajo tudi na to, koliko drug drugega podpirata v svojih starševskih vlogah in koliko se v tej vlogi vsak èuti kompeten- ten in sprošèen. Èe partnerski odnos ni od- nos iskrenosti, zaupanja in sprošèenosti, paè pa je vir odkrite ali prikrite nevarnosti in ne- soglasij, to nehote jemlje starševstvo vsakemu izmed njiju, saj preko starševstva poskušata pridobiti izgubljen del obèutka lastne vred- nosti in potrditve. Vendar pa sta vlogi mame in oèeta za otroka enakovredni in nezamen- ljivi, nihèe od njiju namreè ne more druge- ga nadomestiti. V naslednjih primerih `eliva prikazati, kar se je pokazalo pri terapevtskem delu, da nerazrešene in boleèe posameznikove izkušnje, ki jih ima iz primarnih odnosov s starši, v temeljih doloèajo tudi odnose, v ka- tere kasneje vstopa kot partner in starš. > Za otroka je kljuènega pomena, da je ob njem oseba, ki prevzame oèetovsko vlogo, mu postavlja meje in ga s svojim vzorom opogum- lja za odhod v svet. Pri terapevtskem delu se je pokazalo, da je v dru`inah z zasvojenim èla- nom oèe navadno ali fizièno odsoten ali pa- siven v svoji vlogi, pri tem oèe torej pri vzgoji otroka ne sodeluje enakovredno, lahko se izo- giba svojim oèetovskim obveznostim. Lahko pa se oèe postavi v vodilno vlogo v dru`ini, kjer mami ne dopušèa enakovrednosti. Pri tem z dominanco in nevprašljivo avtoriteto ali umi- kom pred sabo in drugimi zakriva lastne ob- èutke negotovosti, strahu, tesnobe in jeze. S tem ustvarja togo in napeto ozraèje strahovlade in negotovosti. Na zunaj se to ka`e v nape- tostih pri stiku z `eno in/ali otrokom, saj ima lahko do drugih slabšalen odnos, jih podce- njuje ter verbalno in fizièno napada. Lahko pa oèe na otroka naslavlja previsoka, nerealna, a hkrati protislovna prièakovanja. Nasprot- no pa so ravno prevzem ustrezne oèetovske vlo- ge, pozitiven odnos do otroka in hkrati po- stavljanje jasnih, preglednih meja omogoèi- li razreševanje problema. %  Vloga mame v dru`ini z zasvojenim èla- nom se ka`e v dveh vidikih. Mame so navad- no pretirano skrbne in ljubeèe, otroka `elijo obvarovati pred “krutostjo” sveta, nase prev- zemajo njegovo odgovornost. Svoje èustveno partnerstvo izra`ajo s tem, da ne priznajo otrokovega postopnega odrašèanja in osamos- vajanja ter otroku èustveno “ne pustijo oditi”. V vlogi matere so negotove: ali s svojo stro- gostjo in nepopustljivostjo nosijo masko mo- èi in so za otroka èustveno nedostopne ali pa v odnos z otrokom vstopajo z moènim èus- tvenim nabojem. V otroku išèejo èustvenega partnerja, otroku vzbujajo krivdo in ga s svojo “ljubeznijo” in `rtvijo dušijo. ?   4 0    Starši razlièno do`ivljajo svoje otroke, ven- dar pa lahko potegneva doloèene vzpored- nice. Najpogosteje te otroke do`ivljajo kot manipulativne, kar pa se v èasu zasvojeno- sti samo še stopnjuje. Starši otroka ali pre- cenjujejo ali podcenjujejo, v obeh primerih pa nanj naslavljajo previsoka prièakovanja. Otroci od njih dobivajo dvojna sporoèila, saj v svoji starševski vlogi niso dovolj gotovi in konsistentni. Starši nimajo stika z otrokom, otrok se umakne v svoj svet, je poslušen in ubogljiv ali uporniški. Zaradi svoje pretirane skrbnosti prevzemajo odgovornosti otroka nase in ga zato dojemajo kot nedoraslega svo- jim letom, nezrelega, hkrati pa mu ne dajo mo`nosti, da bi dokazal nasprotno. ? $    4   0  V dru`ini je komunikacija osiromašena, obstaja zgolj na površini, èlani med sabo ni-    # majo stika in zato le predpostavljajo o doga- janju drug v drugem. Med starši in otroci vla- da negotovost in ni zaupanja, komunikacija je neiskrena zaradi strahu pred ranjenostjo. Nekje otroka ne slišijo, drugod pa s pretira- nim zanimanjem silijo vanj in povzroèijo otro- kov umik. Doloèene teme so v dru`ini tabu in se o njih ne govori. Znaèilnost komunici- ranja teh dru`in je tudi nejasna komunikacija, saj èlani dobivajo dvojna sporoèila. Ka`ejo se v neusklajenosti verbalnega in/ali neverbalnega izra`anja. Manipulacija tako ni le znaèilno ve- denje odvisnika, paè pa je znaèilen naèin de- lovanja vseh dru`inskih èlanov. Znaèilno èustveno dogajanje v dru`inah je neizra`anje vseh obèutij ali pretirano izra- `anje le enostranskih obèutij. Tu gre za in- tenzivno izra`anje obèutij ljubezni in skrb- nosti. Pri tem otroci niso dele`ni nobene graje in kritike, starši ne izra`ajo nezado- voljstva, `alosti in razoèaranj. Lahko pa starši na otroka naslavljajo le negativna obèutja jeze, besa, razoèaranja, zanièevanja. S tem otroka podcenjujejo in omalova`ujejo. Ker ne dobiva nikakršnih pohval in potrditev, ima nizko samopodobo, pridobi si nezau- panje v svoje sposobnosti in je nesiguren v svojih dejanjih. V dru`ini je stalno prisotno ogromno ob- èutkov strahu. Ta je lahko nedefiniran in se odra`a v tesnobi in nemiru, lahko pa gre za strah pred (ponovno) ranjenostjo. V dru`ini navadno ni prisotnega temeljnega zaupanja, ker so se èlani sooèali `e z neštetimi izgubami, prikrajšanji in razoèaranji, niso pa zmogli drug drugemu nuditi opore. Ena od kljuènih postaj na poti iz zasvo- jenosti je sooèenje dru`ine z resnico. Starši se pred njim iz strahu zatekajo k zanikanju, ker je resnica preboleèa. Slepi so zaradi ne- poznavanja droge ali pa minimalizirajo prob- lem zasvojenosti. Do sreèanja z resnico starši pridejo ob lastnem zlomu – takrat postopoma sprejmejo svoj dele` odgovornosti. 9     Kot se lahko prepozna iz zgoraj navedenih orisov, se v dru`ini, kamor vstopi otrokova odvisnost, starši resnièno sooèajo s te`kimi obèutji groze, besa in nemoèi ob poskusu us- tavitve le-te. Obièajno se starši nevede oprejo ravno na tiste naèine reševanja, ki zasvoje- nost še bolj utrjujejo, saj s èustvenim umi- kom ali napadom napetost v dru`ini in mla- dostniku le še stopnjujejo. Starši mladostniku pripisujejo vso krivdo in ga sramotijo, s èimer se le-ta poistoveti. Vendar pa je navadno od- ziv staršev na gro`njo zasvojenosti sprva tak in nihèe zanjo noèe prevzeti odgovornosti. Vedeti je treba, da starši niso krivi, da je otrok posegel po omamnih sredstvih, vendar pa so odgovorni in edini, ki lahko otroku in sebi pomagajo priti ven iz neustreznih naèinov vstopanja v odnose. Ker se dru`ina pri reše- vanju iz stiske obièajno tako moèno èustveno zaplete in zasvojenost pri starših in otroku prebudi tako moène in boleèe èustvene od- zive, vsak od njih popolnoma podvomi v to, kaj je prav in kaj ne in sebe v tem èisto iz- gubi. Zato je vkljuèitev v proces zdravljenja za razrešitev obèutij sramu, krivde in strahu nujen korak za celo dru`ino. Psihoterapevtsko zdravljenje se lahko zaène šele, ko se zaustavi odvisnost, saj je zasvojenost v svoji najhujši obliki gro`nja otrokovemu `iv- ljenju in jo je potrebno jemati zelo resno. S tem lahko zasvojenost razumemo kot zadnji klic star- šem po pomoèi s strani otroka. Zato mora biti otrok v prvi fazi zdravljenja od odvisnosti pod zdravniškim nadzorom, v primeru eksperimen- tiranja z drogo (alkoholom, hrano, tabletami ...) pa starši prevzamejo 24-urni nadzor nad njim. Na ta naèin otrok kljub zunanjemu uporu s stra- ni staršev dobi sporoèilo, da je za njih prvi in najbolj pomemben. Èe starš tukaj lahko verjame sebi in svoji pomembnosti za otroka, bo to star- ševsko vlogo lahko tudi prevzel in mu nudil od- nos, ki bo za oba èustveno varnejši in bolj za- dovoljujoè, kot sta ga izkusila do sedaj.     Relacijska dru`inska terapija tukaj daje mo`nost, da zakonca poskrbita za varnost v svojem odnosu, v luèi katerega bo dru`insko `ivljenje lahko funkcionalno, sprošèeno, us- tvarjalno, pristno in spontano, ne pa zastrup- ljeno s tesnobo, strahom, negotovostjo, agre- sijo ali osamljenostjo. Ob tem otrokom ne bo treba oditi v svet odvisnosti. V procesu psi- hoterapije starša lahko prideta do boleèine, ki je velikokrat še globlja in samo njuna: se`e celo do odnosov, ki sta jih starša do`ivljala v svojih dru`inah. Razsulo odnosov se je veli- kokrat zaèelo `e v njihovih primarnih dru- `inah, kjer je bila zaznamovanost z zavr`enost- jo, neslišanostjo, zlorabo, nezaupanjem in ne- varnostjo (Frelih-Gorjanc, Simoniè 2005).   Zasvojenost je po svoji naravi tista, ki tako otroku kot vsem vpletenim jemlje vero, pa naj bo to vera vase, v drugega, v odnose in v uspeh zdravljenja ali celo v smisel `ivlje- nja in Bo`je pomoèi. Ob njej èlovek pade naj- globlje, saj se mu odpirajo najhujše boleèi- ne nesprejetosti, poraza, zavr`enosti, osam- ljenosti in praznine. Pot iz odvisnosti je ravno zaradi sooèanja s prej nezavednimi in neiz- govorjenimi vsebinami, ki se v dru`inskih od- nosih prebujajo, polna resniènega trpljenja. Nihèe namreè v tem ne ostane neprizadet in tukaj vsak dose`e svojo mejo, lastno dno. Ravno vera in zaupanje v Boga pa dru`ini po- nuja zdravilno moè, da se lahko sooèi z bo- leèimi obèutji in odnosi ter ob tem ohrani svojo edinstvenost. Vendar pa vera posamez- nika ne sme razbremeniti odgovornosti, da na svoje ali `ivljenje njemu ljubih oseb nima vpliva (Taylor 2002). V procesu zdravljenja dru`ina lahko prek sprememb neustreznih vzorcev (znova) pridobi vero in s tem vzpo- stavlja varen odnos, najprej med partnerjema, nato pa še z otroki, kjer se ponovno zaène graditi medsebojno zaupanje. Varen in sproš- èen dom, ki ga taki odnosi omogoèajo, `iv- ljenju vrne upanje, veselje in vero. Milost od- pušèanja pa daje vrednost prehojeni poti, saj le-ta ne razdira, ampak prinaša novo pove- zanost in bli`ino. Literatura: Carr, A. (2000). Family Therapy: Concepts, Process and Practice. Chichester: John Wiley & Sons, Ltd. Frelih-Gorjanc, J., Simoniè, B. (2006). Zasvojenost v dru`ini. V: Hrovat-`nidaršiè, Z. (ur.), Droga in moja odgovornost. Vol. 1. Ljubljana: Zavod Pelikan – Karitas, 32-39. Gosteènik, C. (1998). Ne grenite svojih otrok. Ljubljana: Brat Franèišek in Franèiškanski dru`inski inštitut. Gosteènik, C. (2004). Relacijska dru`inska terapija. Ljubljana: Brat Franèišek in Franèiškanski dru`inski inštitut. Kompan-Erzar, K. (2003). Skrita moè dru`ine. Ljubljana: Brat Franèišek in Franèiškanski dru`inski inštitut. Perše, M., Rahne, T. (2003). Prikaz strukture in dinamike dru`in z zasvojenim èlanom, vkljuèenih v terapevtsko skupino staršev Skupnost Sreèanje. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Rozman, S. (1995). Zaljubljeni v sanje. Ljubljana: Dan. Taylor, C. Z. (2002). Religious Addiction: Obsession with spirituality. Pastoral Psychology, 50 (4), 291-315.