Poštnina pfaftana v jgoacajjal Leto LXIX.. št. 54 Ljubljana, 1936 Din I-rttaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — in sera, ti do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica Štev. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR Str©.-, a* rjeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska c telefon SL 28. — CELJE: celjsko u^Liistvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon šL 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. a diktatura v Italiji Kim, 5. marca. r. Sklepi, ki lili je sprejela italijanska vlada na zadnji seji ministrskega sveta, so izzvali v vsem mednarodnem finančnem in gos{K>darskem svetu veliko senzacijo. Ti sklepi kažejo, da je italijanska vlada kljub vsem težavam, ki se pojavljajo od dne do dne kot posledica gospodarskih in finančnih sankcij, odločena, iti do skrajnosti ter se poslužiti vseh sredstev, da do kraja iz-vojuje gospodarski boj, ki ji ga je napovedalo Društvo narodov s proglasitvi-jo sankcij. Dočim je Mussolini glasom uradnega komunikeja v prvem delu seje ministrskega sveta podčrtal zmage italijanskih čet v vzhodni Afriki in z veliko samozavestjo naglasil nezlomljivo voljo Italije, da gre svoja pota ne glede na vse sklepe Društva narodov, vse dokler ne doseže svojih ciljev, navaja drugi del komunikeja senzacionalne sklepe vlade, kakršnih še ne beleži zgodovina Italije. S posebnim dekretom se podržavijo vsi večji denarni zavodi, okrog 15 po številu, ki se iz privatnih bank pretvorijo v javne kreditne zavode. Na ta način je dobila italijanska vlada popolno kontrolo nad privatnimi financami, ki jih lah- Francoska vlada je &p&zoriia Mussolimja, da bi po odklonitvi ženevski!* predlogov neizgUme sledila skrajna poostritev sankcij Fariz, 5 marca, z. »Malin« por°ča, da je francoski poslanik v Kimu De Cb a m brun po telefoni čnem naročilu zunanjega ministra Flandina posetil včeraj popoldne Mussolinija in mu izročil demaršo francoske vlade, v kateri Francija pojasnjuje svoje stališče v pogledu ženevskega mirovnega predloga. Demar-ša francoske vlade izrecno poudarja, da je francoska vlada dala pobudo za ponovni mirovni apel odbora trinajstori-ce. Storila je to iz resničnega in iskrenega prijateljstva v želji, da se čimprej odstranijo vsi spori, ki ovirajo tako nujno potrebno sodelovanje med velesi- lami pri reševanju aktualnih mednarodnih problemov v Evropi sami. Će pa bo ta p°izkus za mirno rešitev italijansko-abe^inskega spora ostal brezuspešen, stavlja francoska vlada Mussoliniju že sedaj do znanja, da za dolgo časa francoska vlada ne bo mogla povzeti nobene nove iniciative, ne da bi resno ogrozila svoje lastne politične pozicije. Če italijanska vlada smatra, da mora zavrniti tudi ta poslednji poizkus, potem Franciji ne bo preostalo nič drugega, kakor da se omeji na točno izpolnjevanje določb pakta Društva narodov. iz Dra z Izstopom narodov Demarša zveznega predsednika pri članih odbora osem-najstorice — Sankcije so spravile Švico v zelo težaven položaj Pariz, d. marca. z. »Jour« poroča iz zaupnih virov, da je predsednik švicarske zvezne vlade dr. Motta včeraj posetil vse člane odbora osemnajstorice ter izvedel demaršo. s katero jih je opozoril na resne posledice, ki bi mogla nastati zaradi poostritve sankcij z istoj>om Italije iz Društva narodov zlasti za Švico. Motta je predvsem opozarjal na to, da bi bilo stališče Švice v primeru, da dva njena največja soseda, Italija in Nemčija zapustita Društvo narodov, izredno težavno. Izrazil je bojazen, da bi se Društvo narodov po izstopu Italije postalo navadna koalicija držav, o kateri bi se moglo upravičeno smatrati, da predstavlja zvezo proti onim državam, ki niso članice Društva narodov. Pod takimi okolščinami Švica, ki hoče ostati vseskozi nevtralna država, ne bi mogla več sodelovati v Drurfon narodov in bi mu morala tudi odpovedati svojo gostoljubnost. Že sedaj se pojavlja zaradi sankcij v Š\ici močan pokret, ki propagira izstop Švice iz Društva narodov. B 0% 30.$oo Abesšncev, 1»400 Italijanov po italijanskih računih: mrtvih in ranjenih Pariz, 5. marca. A A. Havas poroča s ti-gprijske fronte: tri ahes:nske armade v skupni moči 135.000 vojako\\ so popolnoma uničene. Bitka, ki se je začela 11. II. se je končala s popolno zmago italijanskih čet. V tej bitki je bilo ubitih ali ranjenih 50.000 Abesmcev. Italijanske čete imajo sedaj do\olj popolnoma \-arnih poti. 1'rijc i važnejši abesinski poveljniki so popolnoma uničeni. Ras Imru je pokazal velike vojaške sposobnosti, ker je ušel obkoljeva-nju s strani italijanskih čet. vendar pa ni mogel preprečiti razpada s\x>je armade. Ras MulugfSta se jc močno upinrf pri Ambi Ara-demu, vendar pa je končno zapustil armado in se sedaj umika. Ras Kasa je nepravi/ veliko napako, ker se je pustil obkoliti. Ta trenetek so Italijani 'gospodarji položaja. Sedaj hočejo izkoristiti svojo zmago na ta način, da bi utrdili obalo reke Takaze. Kolikor se more dosedaj ugo/ov/f/. so Italijani izgubili pri Ambi Aradamu 700 vojakov, v bitkah na Tcmbijenu pa ravno toliko. Abesinska matematika: Adis Abeba, 5. marca. A A. Havas poroča: Ob priliki vesti, ki jih jc o svojih zmagati objavilo italijansko vrhovno poveljstvo-j-e abes.-'jvk: cesar poslal mohained--'n«kim podanikom brzojavko bedeče vsebine: -'Vojna se šele začenja. Vsi moški, ki so sposobni za vojno, moraio kreniti na fron-/o. Abesinci ne smejo nikdar \*erjeti v ita-lifanska poročila o zmagah in o mrtvih in ranjenih. Kadar Italijani ubijejo dva Abe-sinca. tedaj pišejo, kako so ubili celo di- Zmagoslavje v Italiji Kini. 5. marca AA. Agencija Slelani poroča: Nova velika, italijanska zmaga v pokrajini Šire nad armado rasa Imruja je izzvala v Vsej Italiji saioči velikansko navdušenje. Po vseh večjih mestih je prebivalstvo priredilo navdušene manifestacije Mussoliniju in italijanski vojski. Ves tisk podčrtava pomembnost najnovejšega italijanskega uspeha, ki je v kratkem Času uničil štiri abesin-ske armade na severni fronti. Ustavitev prometa na abesinska železnici P i riz, 5. marca. A A. Havas poroča: Uradno se poroča, da je od 1. marca ti. železniška proga Djibuti—Adis Abeba prekinila promet, k^lcor to ofela redno vsako leto v i.asu deževja. Rickett demantira London, 5. marca. AA. Havas poroča: R ickett je tej-avil zastopniku agencije Reu-ter, da jc popolnoma netočna vest, da je njemu bilo poverjeno, da nese Mussolini j ve predloge negašu. Ricketf jc dodal, da odpotuje jutri v Kairo, vendar pa za časa svojega bivanja v Rimu ni videl Mussclini-ja in tudi ne državnega podtajnik a za pro- j pz«ando. Rickcn potuic v Adis Abebo. da [ uredi vpr a sanje svoje koncesije ko sedaj neovirano uporabi za kritje vojnih izdatkov. V stvari gre za priče-tek državne socializacije, .* > ? ^ ^* 'Al SKItrpI pa tudi kažejo, da v Runu računajo na možnost nadaljnih vojnih zapetljajev. Zaradi tega je Mussolini ustvaril sistem, Id mu daje popolno oblasti nad celokupnim gospodarstvom za primer nove vojne. V diplomatskih krogih sklepajo, da je to teden najvažnejših obrambnih ukrepov Italije proti morebitni poostritvi. Abesmci sestrelili italijansko letalo Rim. 5. marca. A A. Havas poroča: Bombno letalo, ki je v teku bitke v Tembijenu padlo na tla, je imelo za pilota polkovnika Ermana Bartol:ja. komandanta 14. stleupine cskadrJlje. Z njrm sta bila dva podporočnika m dva podofieirja. V Franciji ne verujejo v možnost miru Pariz. 5, marca AA. ^Figaro« pravi, da ni mnogo upanja, da bi Mussolini .sprejel povabilo odbora osemnajstih, oziroma, da bi to povabilo, čeprav bi ga v nacehi sprejel, moglo definitivno likvidirati spor. Mnogo več verjetnosti je, da bo prišlo do prepovedi izvoza petroleja in do drugih ukrepov proti Italiji. Glavni socialistični organ pravi, da bo D»N takoj po morebitni Mussolini jev odklonitvi prepovedal izvoz petroleja. Amerika ne bo prepovedala izvoza Xewyork. 5* marca AA. Zunanje ministrstvo je objavilo komunike, ki pravi, da po sedanjem zakonu Roosevelr* ne more prepovedati izvoza petroleja. Roosevelt se je sicer nekaj časa trudil da bi to dosegel, ni pa se mu posrečilo, da bi preprečil izvoz surovin, potrebnih za vojno. Iz sodne službe Beograd, 5. marca. p. Z odlokom mini. stra pravde so postavljeni za sodnika ape. lacijskega sodišča v Ljubljani dr. Makso Ju van, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani: za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Aleksander Grobelnik, tajnik Stola sedmorice, oddelka B v Zagrebu; za tajnika Stola sedmorice oddelka B v Zagrebu pa Josip Kokalj. sodnik sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Kuluk v Rusiji Moskva. 5. marca. z. Sovjetska vlada je izdala dekret, po katerem je vsak moški v starosti od 18 do 45 leta in vsaka ženstka v starosti od 18 do 40 let dolžna, po naročilu pristojnih oblasti letno sest dni zastonj delati pri gradnji, popravilu in obnovi cest Odlok utemeljujejo v vladnjih krogih s potrebo štednje zaradi povečanih izdatfkov za narodno obrambo. štrajzljeve mame ni več Ljubljana, 5. marca. Davi na vse zgodaj se je po mestu raznesla žalostna vest, da je ponoči nenadoma umrla v starosti 68 let znana gospodinja štrajzljeve gostilne na Poljanski cesti ga, Josipina Kozakova. Pokojna je bila do zadnjega trdnega zdravja navzlic temu, da je ostajala že leta doma in ni hodila nikamor. Bila pa je vedno pri delu in med svojimi gosti, s katerimi je rada kramija4a. Tudi snoči je sedela, kakor navadno v gostilni in je odšla k počitku šele po policijski uri. Ponoči, pa ji je v stanovanju nenadoma postalo slabo. Že prej je tožila o slabosti, potem je pa legla in zaspala za vedno. Zadela jo je možganska kan*. Plemenita pokojnica je biia doma iz Višnje gore, rojena Zupančičeva, iz znane hiše »pri Kamničanu«- v kateri je biia in je bela in je še vedno širom Dolenjske znana gostilna. Kot dekle se je primožila v Ljubljano, nato pa ovdovela, stopala v zakon s pr^d 8 leti umrlim gostilničarjem in mesarjem s Sv. Petra ceste Josipom Kozakom. Obu sta v znani štrajzljevi gostMjni gospodarila dolga desetletja in vzgojila sinove: profesorja in pisatelja Juša Kozaka, prof. Ferda in najmlajšega, ki je bodoči gospodar ^trajzAjevine Vir. da. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob pol 5 iz hiše žalosti na Poljanski cesti. Botfi ohranjen dobri materi ;n plemeniti ženi naisvetlejši sgMpnin, žalujočim pa nase najiikrenejbe sožaije! Jutri bo podal predsednik vlade eksooze o zunanji politiki Jugoslavije Beograd, 5. marca. p. Za jutrišnjo sejo narodne skupščine vlada v vseh politicnih krogih veliko zanimanje. Jutri se prične razprava o proračunu zunanjega ministr. stva. Pri tej priliki bo podal ministrski predsednik in zunanji minister obširen ekspoze o zunanji politiki Jugoslavije in o aktualnih mednarodnih problemih v zve- zi z nedavnim po se tom češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže. kakor tudi z razgovori v Parizu in razpravami v 2enevi. Za sejo vlada tolikšno zanimanj«, da so bile že danes razgrabljene vse razpoložljive vstopnice za galerije aaMdhU skupščine. Angleško mnenje o in Nemčijo med Francijo London. 5. marca. A A. Lord Dickenson. predsednik svetovne zveze za razvoj prijateljstva s 'posredovanjem cerkva, jc poslal »Tirnesu« pismo v zvezi z intervj-uvem ki ga je dal Hitler uredniku lista »Pars Miditc V tem pismu pravi, da je postal /e običaj, da nekateri francoski listi takoj stavijo posebne pogoje, čim Nemčija predlaga mednarodno sodelovanje in zbli?anje. Zarad:. stališča teh krogov v Franciji propade navadno vodka taka akcija. Ti francoski krogi menijo, da bi do zbližanja med Francijo in Nemčijo prišlo samo pod po- gojem, če se Nemčija ponovno vrne v ženevo. V svojem pistmi pa pravi lord Dickenson, da v Nemčiji Društvo parodov ni popularno :n zato bi v Nemčiji mi&lili, da sprejema Nemčija nase spokorniško vloga, k o se vrača v Društvo narodov. Sicer pa ni treba pričakovati prevelikih stvar', če se Nemčija vrne v DOJ, ker je Društvo narodov nezadostno organizirano in še ni mo^lo preprečiti vojne med narodi. Zaradi tega b*. bilo treba pazijiveje proučMi predloge, ki jih je v svoii izjavi podal Hitler. Francozi zahtevajo plačilo carskih dolgov Pariz, 5. marca. A A. Finančni odbor poslanske zbornice je včeraj razpravljal o predlogu de Lastervja, ki poziva v4ado. naj se začne poga-jati s sovjeti za ureditev francoskih dolgov, med pogajanji pa naj prepreči vsako dajanje pcso-.jil Sovjetski Rusiji. Desničarski člani odbora so govorili za ta predlog. Lev carski člani odbora pa so rzjavAjali, da otvoritev kreditov od francoske stran: Sovjetski Rusiji ne pomeni nikake neva-rnosti za francosko gospodarstvo in da lahko samo koristi francoskemu gospodarsitvu. Poslanec Vime ©nt Auriol, socialist* je podčrtal, da je de Lastcvnjev prediog proti franoosko-eov-jetskurn-u protokolu iz leta 1934, ki je predvidel kredit* Rusiji, da se tako poveča francoski nvo/. Na koncu je odbor sestavil odbor trojice, ki r»j sestav* primeren prediog. Amerika bo pokupila vse srebro Wasi*ington, o. marca A A. Havas poroča, da je finančni minister Morcrenlhau poskrbel za to, da se centralizira nakup srebra v kanadskih rudnikih s posredovanjem kanadska banke- Doslej se je nakup vršil na svobodnem trgu. Količine, ki se bodo kupovale v določenih razdobjih ho določil ftnančm minister v soglasnosti s federalno rezervno han-ko. Sličen sporazum je bil sklenjen z Mehiko. Verjetno je, da se bodo f*cni sporazumi o centralizaciji nakupa srebra sklem-K tudi z drnerimi državami. -•1 Obnova agrarne reforme v Španiji M-adrid. 5. marca. AA. Predsednik republike Zamora je podpisal dekret, ki mu ga je predložil notranji minister, s katerim se »Hunterosom* v pokrajini Badajoz vračajo pono\*no na obdelovanje in uživanje polja, ki so jih ti poljedelci obdelovati leta 1933, 1934 in 1935. Hirota sestavlja novo japonsko vlado Tokio. 5. marca AA. Havas poroča: zunanji minister Hirota je dobil mandat za sestavo nove japonske vlade. Politični procesi v Avstriji Dunaj. 5. marca. A A. Havas poroča: Porotno sodišče je včeraj obsodilo 7 narodnih socialistov, ki so bili obtožen" zaradi veleizdaje. Trije so obsojeni na 2 in pol leti prisilnega dela, dva na dve leti, dva pa na eno in pol leta prisilnega dela. Varšava, 5. marca. A A. Agencija Htivas poroča: Scoia'lisrični? časopis v Gdanskem »Volkstimme« poroča, da so se na ozemtfju svobodnega mesta pojavili agenti nemškega Rajhsvero, ki nabirajo regrute za nemško armado. Stavka tekstilnih delavcev na Poljskem Naraščanje produkcije premoga v Angliji London, 5. marca. z. Po uradnih podatkih v letu '935 je produkcija premoga v Angliji znašala 223 milijonov ton. Ta produkcija je za 2 malijona ton več i a od produkcije v letu 1934 ki za 16 milijonov večja od produkcije v letu 1933. ameriško posojilo }Vashin%ton. 5. marca. z. Razpis državnih bonov v /nesku 1.30 mirijonov dolarjev je bil v dveh dneh končan. Razpisani znesek jc bil podpisan v petkratnem znesku, taka da je to največe posojilo, kar jih je bilo po vojni na amer^kem trgu. o 119A- lhwy mlhwy mlhwy m m m m Švedska odklonila 40-urtti delovnik Stoekholm. 3. marca A A. Parlament |i na svoji včeraj nji seji odbil vladni bm*V log o ratifikaciji resohieije taodaarodaoga urada dela, da naj se uvede 40 umi delovni tednik. Odmev Hitlerjeve mirovne ponudbe London. 5. marca AA. Y članku o izjavi ki jo je dal državni kanrelar Hitler francoskemu listu 3 Pariš Soir^. pravi današnii >Daily Mirorc med dru^hn, da v angleftk h diplomatskih krogih Hitlerjeve izjave ne smatrajo za prazno formo, marveč misliio. da je kaneelarjeva želja po miru resnična. >Daily Express* misli, da bosta Flandin iri Eden govorila tudi o Hitlerjevi izjavi Novi zakon o narodni obrambi v cSR Praga. 5. marca 1>. Vrhovni vomi MPal češkoslovaške republike se je šesta! pnd predsedstvom državnega, predsednika dr. Benesa. Orjran Češkoslovaškega ofieir>ko-a zbora piše, da so bila posvetovanja vrhovnega vojnega sveta zelo važna, ker »o sklenili nov zakon o državni obrambi za primer vojne. Kranj»ka gara po stanju danes: —1 C. barometer se dviga, pooblačilo se je, mimo, na 40 cm podlagi 30 cm srenja. Smuka dobra, Rateee po stanuj d^nes: _1 C, barom** ter se dvi^a. pooblačilo se je. mirno, na tO cm podlajri 30 cm srenja. Smuka dobra. Planira. Dom Ilirije po stanju 4. t m.: | t\ barometer stoji visoko, jasno, Južni veter, 108 cm srenja, smuka dotra. Mala skakalnica in srednja skakalnica uporabni, dr^a-iHče neuporabno. Vršič. Krnica. Tamar pa stanju danes: -?00 rm nršiča, smuka idealnn. Bistrica. Boh. ieiero po stanju danes: l C, pooblačilo se je. mirno, S,) cm južnega sne sra. Gorjnše po stanju 4. t m.: —3 C. sončno, mirno. 60 cm srenja, skakalnica uporab-na. Kofce po stanju 4. t. in.: —5 C. delom.* jasno. 120 cm podlage in 30 cm prsiča. Smuka idealna. Sorzna poročila. Inozemske horg« turih. 5. rnarra. Keocrad 7.\ Pariz fctSTA London 1o.l2. N>w YQrk 30&. Bruselj Sl.*75, Vliian J4.2S Madrid 41.875. Amsterdam 208.225 Berfin 123.-, Dunaj ^.90 Praca 12.48, Varšava 57-736. Bukarešta 2.30. Stran 2 »SLOVSNSKI NAROD«, Setrtak, 5. marca 1936. Štev. 54 Premiera gigantskega zgodovinskega velefilma, ki a svojo napeto vsebino na pretresljiv način prikazuje tragedijo slavnega Korsieaaa, usoda, ki se ni dala odvrniti! Največji nemški igralec VVERNER KRAUSB kot Napoleon. Dalje sodelujejo še: Gustav Grtindgens, Peter Voas, Elsm Wagnor. NAD 10-000 SODELUJOČIH. BITKA PRI WAX£RLOO-L ob 16., 19.15 in 21.15 uri NAPOLEONOVIH POSLEDNJIH 100 DNI KINO UNION, tel. ZZ-21 I Naši diplomirani tehniki preživljajo težke čase, ker navzlic svoji ne morejo dobiti zaposlitve Ljubljana, 5. marca. Na robu Mirja stoji impozantna stavba Tehniške srednje šole Baš te dni poteče 25 let, odkar je bilo poslopje sezidano. Nekdaj je bila tam izrazita periierija, to« da naravni razvoj ;'e šolo približal centru mesta. Ravno tako ne^luteno so se približevali dijaki, ki so obiskovali ta zavod, resničnemu življenju. Nad lO let je minilo, odkar so prvi absolventi zapustili zavod, kljub temu pa je širši javnosti o pomenu tega zavoda znano le malo ali pa nič. Državna obrtna šola se je imenoval nekdaj ta zavod Po prizadevanju naših najboljših mož je tedanja vlada dvignila zavod v drž. višjo obrtno šolo. To je bil eden zadnjih dekretov te vlade, ki je bil v prvi vrsti politična koncesija naši manjšini, vendar je vsaj deloma računal z različnimi potrebami zastarele slovenske obrti in industrije V zavod so bili vključeni nižji in višji oddelkit Nižji oddelki so obsegali strojno, gTadbeno in mizarsko delovodsko stroko, višji pa strojno in stavbno stroko. L. 1921. se je preosnoval zavod v Te. hniško zre4njo šolo z višjimi oddelki za elektro . strojno in gradbeno - arhit?ki-tonako stroko, katerim se je priključil pozneje geometerski odsek V sestavu so ostali tudi že obstoječi nižji oddelki, izključno ženska obrtna 3ola za ve-zenje in perilo. Po svojem obsegu jc ljubljanska TSŠ največji tovrstni zavod v državi. Nižje oddelke zavoda smejo posečati ^Tučeni obrtniški in drugi pomočniki. Namen tega šolanja je podati obrtniškemu :iarasča_ ju poleg izpopolnitve praktičnega znanja tudi nekaj teoretične podlage Prvi absolventi višjih oddelkov TSŠ so zapustili svoj matični zavod 1. 1921. štiri leta in pol je trajal njihov študij, ki so ga pričeli kot absolventi nižjih srednjih šol (mala matura). Tudi danes veljajo isti sprejemni pogoji za vstop v zavod število dijakov, ki so v 1. 1918—24 posečali to strokovno aolo, je bilo relativno majhno, a je bila takrat doba cvetočega gospodarskega pro. spevanja. Vsi absolventi so lahko brez težav našli sebi primerno zaposlitev. Razmere so se pa zaradi gospodarske krize bistveno spremenile. V obeh strokah se je pričela velika brezposelnost. Presežek med zapos.enimi in brezposelnimi moškimi močmi se je namenil študiju, zato zaznamujejo vse strokovne šcle ogromen navaL Tako se je pojavil inteligenčni proletarijat, ki je za narodno in državno gospodar, stvo pasiven element To so bile misli, ki jih je razvijal na II. občnem zboru Udružema diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, predsednik društva. Iz vseh poročil je bil razviden težak položaj, v katerega so zašli diplomirani tehniki, to je absolventi višjih oddelkov TSS Njihova borba za osnovne pravice, ki jim po kvalifikaciji in izobrazbi gredo, je zaradi od-( pora odločujočih faktorjev naletela na po. polno nerazumevanje Jasno je, ako šola obstoja, da m<>rajO biti dani tudi v življenju pogoji za udejstvovan'e absolventov Dolžnost pa je tudi države, da utemeljena stremljenja bivših gojencev takih zavodov podpira. Ne čudimo *e, da je po vseh razočaranjih, ki so jih in jih še doživljajo diplomiram tchnnii v praktičnem življenju, bila sprejeta na II občnem zboru soglasno resolucija, ki zahteva ce"o ukinitev teh zavodov, če se noče država pobrigati za pravično razdelitev delovnega območja med posameznimi tehničnimi stanovi. Objni zbor diplomiranih tehnikov jc pokazal vzorno disciplino mladega stanu. Zbora so se udeležili kot gostje tudi za bansko upravo g. inšp. Presl, za komite tehničnega dela prof. dr ing Kral, TSŠ je zastopal prof. ing. Premelč in Združenje inženierjev in arhitektov inž. Kham. Z zbora je bila odposlana udanoetna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. gačnik Ciril, Karel Soss, Emil Rumpel, Aleksander Gjud, Vekoslav Kepec, Vinko Zor, Franc Holchaker. Hi ©ronim Demšar, Albert Pecevnik, Alojz Springer. Nadzor« stvo: načelnik dr- Rudolf Mara, Friedrich Alcks, Marinko Ivo. Delegata za centr.: ing. Bar ti, Jerman Janez. Samopomoč kmetov Ljubljana, 5. marca. Včerajšnji živinski sejem se je vršil tudi v Ljubljani v znamenju navodil organizacije kmečkih gospodarjev, ki stremi za zboljšanjem cen goveji živini. Na sejem je bilo prignanih samo 17 volov, dalje 31 krav, 18 telet, 13 prašičev za zakol. 158 prašičev za rejo in 321 konj. Prodanih je bilo samo 6 volov, dalje 11 krav, 10 telet, 7 prašičev in pa 93 prašičkov za rejo ter 30 konj. Na sejmu so se takoj pojavili letaki, podpisani od hrvatskega ljudskega tribuna dr. Mačka, z navodilom, naj bo dogon živin© na sejme čim manjši odnosno naj se na sejmih določi in zahteva cena, kakor to sklene sejmski odbor, sestavljen iz kmečkih gospodarjev, ki se dobro spoznajo na živino. Kmetje .*o se včeraj res dokaj krepko držali navodil, zato je biia tudi kupčija malenkostna, razen pri pra. šičkih za rejo, ki pa so jih kupovali kmetovalci sami. Kmetje zahtevajo odslej za prvovrstne vole za kg žive teže ii.oO Din, za vole druge vrste 4 50 do 5 Din in za vole tretje vrste 3 do 3.50 Din. Na ljubljanskem sejmu jc bil včeraj prodan samo en vol po 4.50 Din za kg, druge pa so mesarji plačevali po 3 do 3 50 Din, kmetje pa večinoma niso hoteli sklepati kupčij. Touring fcltt& v preteklem Tudi pri nas se je začel ta pokret razveseljivo širiti Ljubljana, 5. marca. Redni letni občni zbor Touring—kluba je pokazal odločno voljo ne samo odbora, marveč celotnega čanstva po čim uspešnejšem delu na polju svojega širokega ■udejstvovanja, v prvi vrsti v tem, da navduši tujce za lepote naših krajev, da omogoči gostom čim ugodnejše potovanje in da pokaže tudi domačinom lepote sveta. Dobro obiskani občni zbor v restavraciji štrukelj je otvoril predsednik, ravna, telj mestne plinarne inž. Bartl, ki je ugotovil, da deluje ljubljanska podružnica Touring—kluba šele dobro leto dni, a je že dosegla lepe uspehe Malo je bilo članstva ob ustanovitvi, tisti pa, ki so se navdušili za stvar, so šli takoj na delo, da polože temelje tega pokreta v Sloveniji. Iz prvotnih redkih vrst je nemila smrt ugrabila med letom člana—ustanovitelja, vojnega kurata Bonača. Bodi mu ohranjen časten spomin! Članstvo — je nadaljeval predsednik — je med letom lepo naraščalo in ima klub zdaj člane že povsod širom Slovenije. Sicer pa ne gre za število, ljubezen, ki nas veže na turistiko, je važnejša za presojo vrednote touringa v Ljubljani. Naloge, ki smo si jih nadeli, da olajšamo članom, kakor tudi vsem pripadnikom Touring—kluba v državi in iz. ven mej, smo prvo leto zadovoljivo rešili. Skoraj v vsakem večjem kraju našega delokroga najdete plaketo, ki vabi člane kluba na odpočitek in tam najdeš po. leg nižjih cen tudi člana našega kluba. Pristopili so v klub kot člani avtomobili, sti, motceiklisti, biciklisti, kajakisti itd. Naša skrb je šla za tem, da se vsaki panogi turistike nudi kolikor mogoče mnogo. Da bi mogli izdajati mednarodne dokumente za avtomobiliste in motocikliste, je potovala v Beograd posebna delegacija in intervenirala pri merodajnih ministrstvih. Treba je priznati, da se je našlo v Beogradu za te težnje popolno razume, vanje in je Intervencija dobro uspela. Ljubljanski Touring klub je mod le. tem stopil v stik z vzemi podružnicami ▼ državi in tudi izven mej Izdelal je mimo drugih poseben nacrt za potovanje av. i atrijskega touringa po naši drŽavi z označbo vseh postojank našega Touring kluba'In znamenitosti, ki si jih mora ino-zemec ogledati. V svesti, da le oni. ki pozna moč propagande, smo organizirali v klubu prav Številna in lepo uspela predavanja, ki so bila vedno dobro obiskana. Tajnik Janez Jerman je v svojem poročilu poudaril staro prislovico, da iz male. ga raste veliko. Ob zaključku leta 1935. je Stel klub poleg drugih članov še 40 avtomobilistov. 53 motocikl istov, 54 bici-klistov in pa člane iz vseh panog turistike. Podanu je tako kvantiteta, Se borj pa kva- liteta, kar jasno kaže, da je misel in po. kret Touringa tudi v Sloveniji kakor drugod v svetu dobil za nadaljnje delo vnete pripadnike. Dobršen del prizadevanja kluba | je šel za tem, da omogoči članom potovanje in spoznavanje lepot naših krajev. Centrala Touring—kluba je poleg drugih ustanov na našo prošnjo intervenirala na merodajnih mestih, da se je lani, ukinila letna državna taksa na motorna vozila. Tej intervenciji se je zahvaliti, da so ukinjene tozadevne takse tudi v sosednjih banovinah, le pri nas so še v veljavi, že samo ukinitev državnih taks je imelo za posledico, da jc zopet prišlo v promet lepo število motornih voz&, ki so ostajala preje pod plombo. Obstoji upanje, da bo tudi naša banovina in pa ljubljanska občina uvidela upravičenost takih ukrepov in pravilnost drugačne kalkulacije Stanje naših cest je precej slabo in je to glavni vzrok, da je pritok inozemskih avtomobi-liatov v našo državo vedno manjši. Večkrat se je pripetilo, da so najavljeni gostje zavili raje v sosednje države, kjer so ostajali zaradi urejenih cest daljšo dobo. Najavljena dela za leto 1936 naj bi temu zlu temeljito opomogla. Omeniti je treba še. da je centrala v Beogradu intervenirala v svetovni centrali v Bruslju (Assotiation Internaciona-le de Tourisme), da se trasa mednarodne avtomobilske ceste London — Carigrad vendarle potegne tudi preko ozemlja naše države, že samo namen, da se Jugoslavijo pri tem prezre, bi imel lahko slabe posledice. Klub je priredil lani več izletov. Tajnik je naštel še razne ugodnosti, ki jih uživajo člani Touring kluba na potovanju ter omenjal prijateljsko sodelovanje z raznimi športnimi klubi. Slovenci v Ameriki Z Dunaja, kjer študira na medicinski fakulteti, je dr J. Seliškar pisal v Ameriko, da poseti začetkom marca Jugoslavijo in ljubljansko univerzo pa tudi Polhov Gradec, kjer je rojen njegov oče dr J. M. Seliškar. Potem se napoti mladi zdravnik še v London študirat na medicinsko univerzo. To bo prvi slovenski zdrav, nik, ki je študiral v Ameriki, na Dunaju in v Londonu na svetovno znanih klinikah. V Evelethu je zmrznil Martin Centa, doma is okolice Roba, V Wcst Parku je umrla ena najstarejših pionirk Uršula Budan, stara nad 90 let. Doma je bila iz Thinj in poročena v vasi Mačk o v ec pri Žužemberku. Pred 25 leti je prispela s svojo hčerko, zdaj že pokojno Ano Slapnik za svojim možem v Ameriko. Hči ji je umrli že pred 15 leti. V Clevelandu je umrla Marija škufca, stara 49 let, doma iz Gornje Lipnice na Dolenjskem. Kot šivilja je delala v Ameriki nad 25 let V Forest City je umrl Franc Petrič, star 47 let, doma iz vasi Lipsenj pri Grahovem. V Clevelandu je nenadoma umrl slovenski odvetnik Alojzij žužek, star 44 let. doma ie Velikih Lašč, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. V Clevelandu jc umrla tudi Antonija Morela, doma iz vasi Drtija pri Moravčah. V Ameriko je prišla s tremi otroki, od katerih živi samo še sin Anton. Morelovo družino spremlja nesreča za nesrečo. Največja tragedija je bil požar v Collinwoodski šoli leta 1907, kjer je zgo. rela njena hčerkica Jerica Njena druga hči Marija je umrla pred desetimi leti in je zapustila štiri nepreskrbljene otročiče. Iz Celfa . —c Predavanje o prodajni umetnosti. Trgovsko društvo v Celju bo priredilo v torek 10. t. m. ob 20.30 v dvorani Obrtnega doma zanimivo predavanje o prodajni umetnosti. Predaval bo g. Stane Megu. šar iz Ljubljane, ki bo razpravljal predvsem o pravilnem občevanju trgovskih nameščencev s strankami ter vedenju v trgovini in izven -trgovine. Ker je predavanje aktu amo in zelo potrebno, se ga bo udeležilo mnogo trgovcev in trgovskih nameščencev. Vstopnine nt —o Združenje mizarjev v Celju, v katerem je včlanjenih 200 mizarjev iz celj. akega, gornjegrajskega, šmarskega in laškega sreza, je imelo v nedeljo v hotelu >Po*ti« občni zbor. na katerem je bilo izvoljeno dosedanje predsedstvo s predsednikom g. Miho Vrenkom ta podpredsednikom g. Ignacem Grilcem, na novo pa Joseph Schmidt Danes premiera ob 16., 19.15 ln 11.15 MoJ najlepši dan PREMIERA ZA VSO JUGOSLAVIJO v senzadjonalni dvojni vlogi POJE SAM S SEBOJ! Pesmi in glasba: HANS MAT Za srnah in razvedrilo skrbita Otto Walltrarg in Feliks Breaaart v KINU SLOGI Blagajniško poročilo, ki ga je podal Stane Derganc. iskazuje skromen prebitek. Zastopnik nadzornega odbora je predlagal odboru razreanico, ki je bila soglasno sprejeta, nakar je zbor prešel na volitve. Izvoljeni so bili naslednji odborniki s pred. sednikom inž. Ivanom Bartlom na čelu: Albin Smrkolj, Pavel Fabiani, Janez Jerman, Stane Derganc, Franc Kham, Ivo Luki?, Franc Borštnar. Rudolf Zaloker, Vladimir Pintar, Slavko Pintar, ing. Po. so bili izvoljeni v upravo gg. Frane Kerin, Josip M al ga j, Franc Vehovar in Andrej Vresak. —c Pri padcu at je nalomila desno robo 521etna rudarjeva žana Marija Spajaerje. va z Dola pri Hrastniku. Zdravi se v celjski bolnici. —e Koncert Trboveljski/* sla vekov bo v nedeljo 15. t. m. ob 16. v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Za koncert vlada živahno zanimanje. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni K. Gori carja vdove. Ob pol 11, dopoldne bo v isti dvorani matineja za mladino. živinski in kramarski sejem takozvani sredpoatni sejem, bo v Celju v soboto 21. t. m. —c žalostno junaštvo. V Terčah pri Marijagradcu je posestnik Anton Vodišok od Sv. Petra pri Laškem napadel 261etne_ ga brezposelnega delavca Leopolda Vodi. ška iz Tevč in mu zasadil nož v čelo nad desnim očesom. Pri Sv. Florijanu pri Ro. gatcu so se v nedeljo zvečer stepli 25-letni sin posestnice Franc Cajzck, njesrov brat Janez, 281ctni posestnikov sin Janez Artii. njegov brat Avgust in krojač An- | ton Kodrič. Anton Kidrič in Avgust AftfeŠ sta navalila z železnim drogom na Franca Cajzka in ga težko poškodovala po glavi, Janez Cajzek pa je zabodel Janeza Artiča z nožem v desno ramo. PoškoJo. vanca se zdravita v celjski bolnici. Mirko Klanjšček na zadnji poti Križevci. 4. marca. Vse nas je pretresla žalostna vest, da je v nedeljo 1. marca v mariborski bolnici umrl g Mirko Klanjšček, šolski upravitelj v Vučji vasi. sreza ljutomerskega, ki je bolehal na rev mati zrnu. Pred enim tednom, ko ga jo p- grabil sklepni revma-tizem. so ga z avtom prepeljali v rnarL borsko bolnico. Pri tej težki bolrzni pa je trpelo mnogo njegovo srce. saj je imel močno srčno napako. V nedeljo popoldne je bil še pri zavesti ter se šalil v velil. pi, čudovitp U5pehe Tudi lani, ko je prvtfi gostovala v naii operi, je žela največrje priznanje vseh navzočih gledalcev. Na sporedu ima najrazličnejše ple.se na srla.^ bo Chopina. Debussija, Glazunova. Mu-sorgskegra. Saint- "aensa in Straaasa. Na klavirju jo spremlja skladatelj in prof. R Kune. Cene so znižane operne. Iz Radeč — Živinski *Rjem, ki se je vriij v ponedeljek, je bil razmeroma dobro obiskan. Kmetje so prignali precej živine. lp kupeerv je bilo malo. Lepo govedo živino so prOu dajali od 3.50 do 4 Din, torej za 1 Din dražje kot na prejšnjih sejmih Krave in te lice so kupovali kar »počez« od 500 dy» 700 Din. Mnogo kmetov pa jP po T^rledn hrvatskih gnalo živino raje domov, kakor da bi jo prodali izpod cene. — Nenadna smrt na vozu. TOietna mat? M Udovč je bolehala pri svojem sinu Pn» zdravn'škem nasvetu je pa sklenila odrti v bolnico. Zjutraj se je še sama umila ter zajtrkovala in šla na vos Spotoma pa Jo blizu Hotemeža umrla med vožnjo Truplo blage pokojnice so pripeljali v mrtva-šnicn tukajšnjega pokopališča, kjer so jo tudi pokopali. Zapušča sina Marka na Budni vasi. — Razrešena je občinska uprava. Kakor smo že poročali, je bila razrešena oru činska uprava s predsednikom mestne ob. čine g. Antonom Polancem na Celu. Proti razrešitvi se je uprava pritožila. Te dni je dobila zavrnjeno pritožbo. V občinski pisarni je bil razgrnjen te dni proračun, ki je nekoliko manjši od lanskega. Iz Kranja — Masarykov rojstni dar. proslavi Kranj v 3oboto zvečer s koncertom slovenski** narodnih peami, ki ga bo izvajal pevski zbor Ljubijanakega Zvona Vstopnice za koncert se dobe v predprodaji v trgovini Hlebe. — Sostanovalca je okradei. Kranjskim skim orožnikom je te dni prijavil K "žar Ivan, delavec iz Stražišča, da mu je Url* Fink iz Starega loga na Jesenicah, kjj«r sta skupaj stanovala, ko je bil Kožar tam zaposlen, iz nezaklenjene sobe ukradel na zidu visečo Črno suknjeno obleko, bel pulover in več drugih drobnarij v skupni vrednosti Din 890. Finka je Kožar tatvine osumil zato, ker je zvedel, da je Kuu kova ljubica Polonca Zupan nesla neko obleko v barvarno. Finka pa j« videl, ko je nosil njegov pobarvan pulover. Polonca je takoj priznala, da ji je Fink dal obleko, katero je nesla v barvarno. Fink sam pa je tatvino priznal šele pri drugem zaslišanju. Izgovarjal se je, da mu je bil Kozar dolžan in ie hotel a prisvojeno obleko kriti ta dol* Ker je Fink brezposeln in brez stalnega bivališča, so ga včeraj zaprli. — Kranjska godba je na pustni torek popoldne preskrbela Kranjčanom obilo za. bave. Godbeniki so se oblekli vsi v maske in krenili z instrumenti na obh<~>d po mestu. Seveda so se večkrat ustavili in zagodli poskočne koračnice. Obenem so pa pobirali po hišah prostovoljne darove. V Kranju že več let ni bilo sprevoda mask, nato je bila letos kranjska godba oblečena po kitajsko prav z velikim navdušenjem sprejeta in velika množica radovednežev jo je spremljata skozi mesto. Težave — Ste vzeli zdravilo pred spanjam ? — Ne, gospod doktor. Najprej sem po> zabil, potem ko som ga hotel vzeti, sem pa že spaL Stev. 54 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 5. marca 1936 Stran $ ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 SAMO dE DANES OB 4., 7% IN 9*4 URI biser filmske umetnosti ANA STEN v velefilmu 99 NAMA" po motivih slovitega £. Zolajevega romana. Film velike ljubezni in triumfov. Film kakršnega Ljubljana se ni videla. Božanska ANA STEN je v tem filmu ustvarila lik vreden EMILA ZOLAJA. Radi velikega zanimanja za film si vstopnice rezervirajte. DNEVNE VESTI — Diplomo iui. gradbene stroke je prejel na tehniki ljubljanske univerze *j. Niarjan Prežel, sin višjega davčnega kontr. v p. v Ljubljani. Iskreno čestitamo' — Kongres dijaške Male antante. Letošnji kongres dijaške Male antante bo v septembru v Bukarešti. Na njem se zbere blizu 1.000 dijakov iz češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Te dni prispe v Beograd generalni tajnik dijaške Male antante Vladimir Pošmurnv, da s predstavniki naših oblasti in dijaških organizacij prouči vprašanje udeležbe naših dijakov na kongresu in praktičnega sodelovanja dijakov Male antante. — Radioaparati na poskušnjo. Postno mi-nistrstvo ie odredilo, da se morejo radioaparati pred nakupom instalirati pri kupcih za poskušajo največ za tri dni. Poskusno instalacijo je treba poprej pismeno prijaviti najbližji pošli. Če sledi poskušnji nakup, mora kupec najpozneje drugi dan po poteku poskusnega dovoljenja kupljeni radioaparat pismeno prijaviti |mjšU. V nasprotnem primeru mora pa prodajalec aparat demontirat: in odn«*>ti. ('a se sklene kupčija brez predhodnega poskusa v kupčevem stanovanju, mora kupec aparat pred instalacijo pismeno prijaviti posti. — Unska pro«r;i bo gradila. Vprašanje gradnje unske proge je prišlo v zaključno fazo. V kratkem so pricno tlela na terenu. Te dni prispe v Split prometni minister dr. Spalio, kj bo ukrenil vse potrel no. da se /gradi za izhodišče imske proge primerno pristanišče. — Predvojne terjatve naših vlagateljev. Udruženje bančnih in zavarovalnih podi' Uj v Splitu i*- poslaio le rini ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru spomenico, v kateri prosi, naj bi prišla v novi finančni zakon odredba, da se pooblašča finančni minister, da najde sredstva in uredi vprašai.je terjatev naših državljanov na vložne knjižice in Čekovne račune Poštnih hranilnic na Dunaju in v Budimpešti. To vprašanj'1 se zavlačuje že nad H) let S ko.i-vencijo med nasledstveninti državami skle-njeno b-ta 1928., je !»i!o lo vprašanje v načelu rešeno- Vseli terjatev imajo naši ur zavijanj pri Poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti okrog 451,000.000 Din, Naša Poštna hranilnica bi morala izplačali te terjatve, gama bi pa s pomočjo države izterjala la donar na Dunaju in v Budimpe-ši; interesenti upajo« da bodo končno prišli do svojega denarja. ska kreditna banka obsojena pred okrožnim sodiščem v Splitu in pred stolom sedmorice v Zagrebu pa oproščena, tako da ji ne bo treba plačati 150.000 Din. Fulgosi jc ob koncu 1928 prenehal biti direktor podružnice Ljubljanske kreditne banke. — Nesreče. 29-letni šofer Rafael Moho-rič iz Tržiča je včeraj popoldne pred mitnico v Šiški popravljal na strehi avtobus. Nenadoma je pa izgubil ravnotežje in padel je z voza ter nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se pa do danes še ni zavedel. Pretresel si je možgane. V bolnico je moral tudi Alojzij Žabšek iz Notranjih goric, ki ga je zgrabila cirkularka za levico in mu jo znatno poškodoval. Tretja žrtev nesreče je postal 33-letni Kari Širša iz Sela, občina Tuhinj, na katerega je padel hlod in mu zlomil des:;o nogo. 4-letni Joško Buson, sinček delavca, iz vasi Hudo, je v otroški neprevidnosti vtaknil roko v slamoreznico, ki mu je odrezala več prstov na levici. — Za lest jo je poznala v smrt. V Čapljini je skočila v torek v Neretvo ln utonila 4,8 letna Mara Popovac Nedavno ji je umrl sin in njegove izgube ni mogla preboleti. — Tragičen konec vroče ljubezni. Mladi glasbenik Cijuro Kralj je bil zaljubljen v služkinjo Vnkosavo Sibio v Zagrebu. Večkrat je zatrjeval, da brez nje no more živeti. Dekle mu pa ljubezni ni vračalo. To je fanta tako potrlo. da je prišel v ponedeljek v Zagreb, kjer se je sestal z Vukosavo. po sestanku se je pa ustrelil. Dekleta je lo tako potrlo. da se je napilo lizola. Zdaj leži v bolnici m zdravniki imajo malo upanja, da bi ji rešili življenje. — Pod vlak ie skočila. V torek popoldne je skočila na progi Petrovgrad-Subotica pod potniški vlak hčerka železničarja Marija G ros stara 17 let. Zaljubljena je 1 ila v nekega Fanta pa slarši niso imeli denarja, da bi ji kupil? balo, Sla je služit, toda oče je kmalu prišel ponjo in io odvede] domov. Končno je sirota obupala nad življenjem. — Diplomirani lilo/oji. ki bi sprejeli honorarno namestitev (14 Din od ure"* na meščanskih šolah, naj za tako službo zaprosijo (.") Din kolek) in prilože po dva prepisa diplome, državljanske izkaznice !h dokazila o zadostitvi vojaški obveznosti (po en prepis kolkovan z Din 2) s temi originalnimi listinami vred kraljevski banski upravi. V prošnji lahko tudi navedejo zavod, kjer I i prevzeli pouk. Originalne listine >e vrnejo po overovljenju prepisov. ELITNI KINO MATICA HOČETE SMEHA IN GROHOTA, ne pozabite, da prideta Via sta Burian in Theo Lingen v groteski ki presega „LAŽNEGA FELDMARŠALA" LAŽNI VITEZ — Zborovanje iičiteljskeea društva za «rc/ Maribor levi breg Učitelji tega društva bodo zborovali v sol>oio 7. t. m. ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. Kazen običajnih to>k so na .sporedu sledeča kratka predavanja, trajajoča |>o 10 do 15. minut 1. Pota k spoznavanja človeka (predava iz. Šprajc Albin) 2. Načela personalne prosvetne politike JUU. (predava g. Kodri«! Rudolf) 3. Učiteljska tiskarna — naša važna gospodarska ustanova, (predava g. Ivan Andrejine") 4. Ob Šolskem pregledu ugotovljena približanja novi vaški Šoli (poroča g. M. Vanda). — Mednarodni *ejem t Poznanju. Kakor vsako leto se bo vršil tudi letos mednarodni sejem v Poznanju od '26. aprila do 3. maja 1t»8<>. Po svoji važnosti je to šesti *e-jeni v Evropi. Oficielno se bodo udeležile tega sejma letos sledeče države: Francija, Nemčija, Brazilija. Meksiko. Indija, šjjanija. Palestina, Češkoslovaška. Belgija Anglija. Avstrija, Madžarska. Argentina. Guatemala, Grčija, Letoniia. R u munija in Bolgarija. Letošnje prireditve se oficielno udeleži s posebno razstavo vzorcev tudi Jugoslavija. Udeležbo pripravlja s Poljsko - jugoslovenskj gospodarski komite v Beogradu (Kraljev tr^' 5.-II.) Ker je zagotovljena državna podpora, ne bo razstava vzorcev združena z velikimi slroški za posamezne razstavi jalre. Imenovani odbor poziva zato gospodarske k i cee, ki želijo priti v poslovne zveze s Poljsko, naj izkoristijo ugodno priliko in naj BO čimprej prijavijo odboru z navedbo kakšne vzorce želijo razstaviti. Odbor daje tudi vsa potrebna navodila. — Prve lastovke. Iz Trebinja poročajo, da so se že vrnile iz južnih krajev lastovke. Navadno prilete lastovke nazaj šele v začetku aprila. Najbrž bomo imen letos zgodnjo pomlad. I še nikdar se niste toliko nasmejali kot se boste pri Lažnem viteza — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Sarajevu 20, v Beogradu 19. v Skoplju in Splitu 17. v Mariboru 15, v Ljubljani, Rogaški Slatini in Zagrebu 14 Davi je kazal barometer v Ljubljani 7t>1.5. temperatura je znašala 4.-6. — Ljubljanska kreditna banka proti ši-beniski Mestni hranilnici. V juliju 1929 je dvignil direktor podružnice ljubljanske k-editne banke v Šibeniku Vekoslav Fulgosi pri šibeniški Mestni hranilnici na dva bona 150.000 Din, ki jih pa ni izročil banki. Ljubljanska kreditna banka se je postavila na stališče, ga je to Fulgosijev bpn, saj na njem ni bilo razen njegovega nobenega podpisa, šibeniška Mestna hranilnica je pa zahtevala svoj denar nazaj. Pred sodiščem v Šibeniku je bila Ljubljan- Iz Ljubljane —lj Prvi prezid*»nt bratske republik,. Češkoslovaške T. ti. Masarvk slavi ie dni svoj Sb\ rojstni dan. Akademska mladina v JČL in druga bo proslavila ta izredni življenjski jubilej preziflenta Osvoboditelja na svečan nar i n jutri zvečer v Trgovskem domu ob 20. Na koncertu sodelujejo ga. Pavla Lovšetova gg. Jože Ciostič. Cveto £vigelj. ljubi j. godalni kvartet in akademski oktet. Pri koncertnem in zabavnem delu se bodo izvajala izključno le dela iz najnovejše slovanske glasbe, vsa ix>sel;-ej naštudiraua za to svečano priliko-Jutri ob 20. v Trgovskem domu torej bo svečana .Masarvkova proslava, na kar prosimo ne pozabite- l še nikdar se niste toliko nasmejali kot se boste pri Lažnem t i tezu I —lj V dobi beračenja. Včeraj so se ljudje ustavljali na Krekovem tr^u. ko so opazili malo nenavaden, vendar pa ne več tako redek prizor. Ob revni materi so 3ttB štirje otroci, od najmlajšega ki se je komaj naučil hoditi, do največjega, starega okrog 8 let- Vsi so bili slalo oblečeni, otroci »dedi in umazani, pokriti s pokrivali, ki silijo čez oči — vsi že izkušeni berači. Brez doma in kakršnekoli eksistence, romajo iz kraja v kraj, prosijo za hrano ter žive napol divje kakor živali. Otroci so s slastjo, ki jo zbudi lakota, jedli odrezke. ki so jih naberačili pri mesarjih na trgu. hlastali po hrani z ustmi. ne da bi jedli z rokami. Tako baje jedo divjaki, ki si trgajo meso od celega kosa z zobmi. In tako jedo nedorasli laoni otroci, ko dobe :kaj boljšega* in ki se čudijo Še bolj ljudem, ki jih gledajo, ko jedo, kakor oni njim. —lj Zidane klopi na Mirju, v Trnovem na Gradu in morda Se drugod, ao bile včeraj popoldne, ko je sijalo toplo sonce vse zasedene. V prijetnih zatišjih so pokram-ljali starejši in mladi ljudje, dočim so se naokrog igrali otroci, ki ao jih popeljale na izprehod skrbne mamice. Ne pomaga nič, pomlad je tu in kmalu bo treba postaviti klopi tudi v Tivoliju in v drugih mestnih parkih. -^lj V soboto 7. marra ob 21. uri bo na Taboru tradicionalni r Valčkov večer« na katerem l:odo plesali absolventi stare šole valčke v veliki dvorani, ljubitelji nove plesne šole pa moderne plese v I- nadstropju. Zato vsi iz stare in nove plesne šole v soboto zvečer na taborski Valčkov večer« —lj Beseda o lačnih in o sitih psi. Po Ljubljani se poja mnogo psov, ki so najbrž brez gospodarja. Nasprotno pa je v mestu tudi mnogo psov, ki imajo dobre in skrpne gospodarje, a ki malo upoštevajo napise v gostilnah, da psov ne smejo voditi v lokale. Zato hodijo taki psi tudi v gostilne, kakor njihovi gospodarji. Ti siti psi, aitih gospodarjev pa imajo navadno Se to prednost da jih morajo, seveda radi prijaznosti in obzirnosti do gospoda, v gostilni nakrmiti. Čeprav je težko razumeti pasji lajež na cestah, se vendarle zdi, da lačni pni skoro ie sklicujejo protestni shod s zahtevo, naj se tudi sanje vsaj malo poskrbi. —lj >Ker nimam več ničesar dragega prodati«. Včeraj je bilo na živilskem trgu na prodaj posebno blago — velika kletka grlic. Pripeljal jih je nezaposleni ter zbudil malo senzacijo med gospodinjami, ki so se zbrale okrog kletke v gruči- Mož Je bil slal>o oblečen in ker je takšno blago zelo redko na trgu. se je moral legitimirali stražniku, kajti niso mu verjeli, da je blago njegovo, izgovarjal se je. da pač mora prodati grlice, ker nima ničesar drugega za prodajo. Prodal je pa malo. kajti gospodinje sicer tlačijo v cekarje putke in druga živila hkrati, grlic pa vseeno niso. Primer te prodaj«' pa kaže. kaj vse zdaj ljudje prodajajo, da bi prišli do denarja._ Se nikdar se niste toliko nasmejali kot se boste pri Lažnem vitezu _lj Društvo »Soča« matira vabi vse članstvo, prijatelje in sploh vse prebivalstvo Ljubljane k zelo aktualnemu predavanju, ki bo v soboto 7. marca v salonu .-Pri levu* ob pol 21- uri. Ta večer bo govoril prof. trg. akademije g. ini. Brano (■onibar >• strn-penih plinih in obrambi civilnega prebivalstva pred plinskimi napadU. Predavatelj bo pojasni! kaj so strupeni plini In najnevarnejše fiziološke lastnosti njih ter individualno in kolektivno obrambo pred plinskimi napadi. G. referent za zaščito mesta Ljub-lane, g. Slavko Ture! Io ie nato dodal n^-kaj splošnih pripomb o petrebi organizacije obrambe. Ne zamudite tega večera ter si ga rezervirajte za »Sočo«. Vstop vsem prost. —lj Ljubljanska Sokolska društva bodo proslavila rojstni jubilej prezidenta Tomaža MasarVka v telovadnicah z nagovori pred vrstami. —lj Nekaj najlepših arij iz najrazličnejših oper svetovnega repertoarja nam bosta zapela odlična člana slovenske opere gdč. Zvonimira Župevčeva in .lože Goslir na II. letošnjem mladinskem koncertu. Na klavirju j*i spremlja pianist Marijan Lipovsek. Mladinski koncert, ki se vrši pod naslovom AT?I-J.\ bo v Filharmonlciil dvorani v nedeljo to^no ol • 11 uri Vstopnina j** minimalna. 3 Oin stane spored ki velja za vslopnion. Pobi se v knjigarni Glasbene Matice. Z. K. D. DANES OB 11> 3 VESELA OPERETA LJUBEZEN DIKTATOR Smeh. šala, petje, godba. Renate Miiller, Georg Aleksander* Kuri Vesperman, Otto VVallborg — I i Dela čeških avtorjev Uabe Jiraka. Mejsesa, Reiuerja. Sehulhofa in Vit- Novaka Ikuuo slišali na intimnem koncertu Glasbene Malice, ki bo v ponedeljek 9. t, m. ob 20. v Huoadovi pevski dvorani. Spored izvajajo: gdč. F ratnikova ter gospodje Vekjet. LipovSek in dr. švara. Sedeži so v predprodaji Glasbene Matice, po 10, stojišča po 5 Din. —lj »Kikiriki« zabavno in duhovito Lot-bai-VVodehuosovo veseloigro uprizore v Šentjakobskem gledališču v soboto 7. in nedeljo ^. t- m. ob 20.15. Znani učenjak prof. Deriek (Lavrie) se odpelje z mr. Havkom (Kebjr) ribaril. Čoln se prevrne in oba padeta v morje. Pisatelj Garnet (Battelino) skoči v morje m reši profesorja. Iz hvaležnosti ga profesor zaroči s svojo hčerko Philis (Su-1 ičeva). Millie (Grgurevićeva) pa v svoji ;ezi izblebeta. da je Garnet podkupil Havka. da je namenoma prevrnil profesorja v morje zalo. da ga je Garnet lahko rešil in si pridobil profesorjevo naklonjenost. Nastane veliko razburjenje — škandal v Combere-gisn. Xa izredno duhovit način Je prikazana smola ubogega pisatelja — kurjerejca Ukrid-ga. ki se mu kokoši nočejo množiti— zakaj i' Mnogo smeha in zabave Igra je pra*i šlager sezone. Pri sobotni predstavi proslavi eden prvih igralcev znani komik g. Lavrič svoj 3)f» nastop. Za predstavo je veliko zanimanje. — Kj Udruženje rezervnih oficirjev pododbor Ljubljana ima svoj redni zbor v petek -0 t. ni. ob 20. v društveni sobi Kongresni trg 1.-1I. —lj Ža današnjo «iimuitanko naših velemojstrov vlada med našimi šahisti veliko zanimanje. Naše včerajšnje poročilo glede prireditve pa moramo v toliko popraviti, da se lahko prijavi vsakdo in ne samo najmočnejši igralci. Seveda tudi ni obvezno, da vsak prinese pregledno šahovnico s seboj, temveč le Če jo ima ali vsaj srečki: državne r a « r e d n e loterije A. REIN I DRUG ■ A " K E B jeva .s - Ilica 15 Žrebanje: 7. in S. aprila 1.1« po možnosti. Simultanka se bo igrala dre-vi ob 20. v hotelu Metropol. —lj Obrtniško društvo v Ljubljani javlja, radi nepotrebnega leganja, da se vrli samo * Velika pomladanska modna revija« pod okriljem O. L>. v Ljubljani nepreklicno od 21. do 20. man:« v Kazini. —lj Zborovanje obrtnikov v Ljubljani, sklicano za nedeljo 8. t m. je odpovedano. —lj Zatekel se je pes rjave barve z imenom ?Lord«. Odda naj se Pred škofijo 18. —lj Naloge emigracije v duhu asnavafli smernic našega pokreta je na«Iov predavanja, ki ga lo imel pod okriljem drnStva -•Tabor: tov. Fi^ar Vekoslav. d revi ob poj 9. uri na realki. (Vegova nI.) Vstop prost. —lj Brezobziren kolesar. Včeraj že smo pisali o grdih razvadah nekaterih kolesarjev, danes pa moramo zabeležiti še hujši primer. Na križišču Tržaške, Bleiweisove in Rimske ceste je včeraj popoldne podrl mlajši kolesar starega gospoda. Starček je obležal, dočim je kolesar samo z eno nogo stopil na tla in buljil v ponesrečenca. Ni se mu zdelo niti vredno odložiti kolesa, da bi pomagal dvigniti ponesrečenca, kar so storili drugi ljudje. Nasprotno, kolesar je brž spet sedel na kolo in jo popihal. K sreči pa so si ljudje zapomnili številko njegovega kolesa, tako. da ne bo ušel kazni. Hudo ponesrečenega starčka so spravili k bližnjemu zdravniku. Iz Maribora — Trboveljski slavčki v Mariboru Za sobotni nastop slavnih Trboveljskih Sl»v-čkov vlada v Mariboru izredne zanimanje. Ti mladi umetniki iz črne doline, kjer se solnce ne smehlja, bodo po dolgem ča.«m zopet očarali Mariborčane. Njihov koicert bo to soboto v veliki unionski dvorani — Masarykova proslava. Tukajšnja Ju-goslovensko,češkoslovaška liga bo priredila v petek zvečer proslavo rojstnega dne velikega državnika bratskega naroda T G. Masaryka. Proslava be združena z občnim zborom lige. Slavnostni govornik bo g. dr. Ljudevit Pivko. — Mariborski tujski promet. Pretekli mesec je bilo pri tukajšnjem z:;liševal-nem uradu prijavljenih 2123 tujcev, ncu d njimi 652 inozemcev — Carinski promet. Februarski dohodki mariborske carinarnice so znašali 5,179.491.82 Din. Uvozni dohodki znašajo 5,166.573.32 Din. izvozni pa 12.918 50 Din. Depozitov je bilo v preteklem mesecu za 1,502.616 Din — Izmišljeni dvojni umor. Nedavno so zlobni mistifikatorji razširili vest. da ]e v okolici Prevalj posestnik Peter Misirlič v navalu ljubosumja zak'al svoje ženo J<>-sipino :n njenega ljubimca Franca Kre^a. ki sta bila na mestu mrtva, nato pa je hotel morilec še sam sebe soditi, žandarmerija v Prevalju. ki ji o dogodku ni bvlo nič znanega, je uvedla preiskavo in d°-gnala, da je dvojni umor samo iz trte zvit, in imena žrtev ter morilca tam sj>loh niso znana — Politični begune*-. Naši gr.-mičarji so te dni prijeli 371etnega nemškega narodnega socialista Petra Perka. ki je prekoračil našo mejo v namenu, da odpotuje iz Jugos'avie v Nemčijo Pri beguncu so našli več propagandnega materijala, ki »o ga zaplenili. Perko je sodeloval pri znanem puču leta 1934 v Avstriji in je bH zaradi tega tudi kaznovan — Aretiran vlomilee Mariborska poiicL ja ]e včeraj aretirala 20 letnega Franca H., ki je v ponedeljek vlomil v blagajno Studijske knjižnice in odnesel 155 dinarjev ter 3 knjige. Storilec, ki je bil slug* te knjižnice, je dejanje priznal. — 'IV/,Ua iK*ma kob'Marja. Ko se je peljal 401etni vinićar Josip Zorman ia. Ptuja proti domu k Sv Marjeti ob Pesnici, je tako nesrečno padel * kolega, da mu je pri padcu počila 1«»banja. Tefcko ponesrečenega koiesarja so pripeljali v mariborsko bolnko. kjer so mu z operacijo rešili življenje — S pod*tre*ja p padel. V tukajjSnji bolnici se zdravi 521etni železničar Jakob Satler z Betnavske ceste 60, ki je pade! s podstrešja in si nevarno poškodoval plavo. — Jutri premiera »t igana banMM«. Ta klasična opereta Johanna Strau.s«a uftiva po V3em glasbenem svetu velik sloves ter je s svojimi zvočnimi melodijami vedno sveža in privlačna. Ta tudi romantični vsebinski del je posrečen in zabaven. Režija je Rasbergerje'a. Sodelujejo Udovičeva. Zamejic Kovičeva k. g., Barbičeva, Go, rinškova. Sancin, P Kovic. GorinSek, Grom, Verdonik, Rasberger, HaraMovič, Nakrst. Blaž. Furijan in KoSnta I^emif-ra bo za red C. — Z veliko ne!»trpiiot»tju priča kujejo otroci prvo svojo letošnjo pep to nedeljo oto 16. Uprizore Golievo pestro in veselo pravljico Princeska in pastirček«, ki bo deei gotovo ugajala. Reiira M. K««sič. 7. malimi izjemami nastopi v posameznih vlogah ves gledališki ansambl. Noe o i je umrla naša draga mama JOSIPINA KOZAK. Pogreb ha v peteh, 6. marca 1936 ob 4*JO uri popoldne od domu žalosti, Poliansha c. Zl tgostilna štraizel} na pokopališče h Sv. Krizu. LJUBLJANA, dne S* marca 1936. VLADO, JUŠ, FERDO — sinovi snahe, vnuki in ostalo sorodstvo RAzno Beseda 60 par. davek 8.- Din Najmanju anesefe s Oto ŠPORTNE pum parice posebno Jo!ce in široke v ogromni izbi-tei vsa oblačila odlično iz 1 elana dobite po tr^konkurenčni ceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 6.R Telefon 2059 KaroopaHeie ST ^ dobite po L POGAČNIK Bohoričeva d. te. S PRODAM Beseda 50 pat, davek I« Din Najmanjši mesca 8 Din NOVO DOSPELE srečk« državne razredne loterija beograjske kolekture prodaja menjalnica Reirher—Turk Prešernova ulica. 87S Preveč šminkanja škoduje kozi -pravi strokovnjak Kaj treba storiti Naj zveni ie tako neverjetno, znanost ie vendarle dokazala, da zapulća dolfo letao stalno šminkanje znake posta ranja na licu. Uničujoče namreč vpliva na naravno dekliško lepote polti. Ce pa koži vrnete vita In element mladosti, ki se imen Biocel. bo kmalu spet posta jasoa. sveža in lepa. Ta dragocen Biocel se pridobiva od mladih » illllv i živali po specialnem aačiau d' Vj^J^* w Steiskafa. profesorja dunajskega /[fc ,}fV vseučilišča. Biocel je sedaj v kreni Tokalon, rožnate barve. Če se upo rablia preko noči. redi in pomlaju c kožno | s m tkivo let capeoj* ohlapn« mju.c« lica, dok «r spita. Zjutraj pa vzemite Kremo Tokalon. bele barve (ai jnattae), ki bela. rem ia raasteca kožo. Na ta način postane vsako lice. pa bilo se tako pokvarjeno od .prepo*ostega kanja• »pet privlačno in lep«. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD:, četrtek, 5. marca 1936. §tev. *4 šoštako vič: Katarina Izmajlova Sodobna opera originalnega sloga — Bolfieviika kritika Naša vprizorltev Ljubljana, 5. marca. Takoj po premieri sem poročal, da je ruska senzacionalna operna noviteto »Katarina Izmajlova« z izvrstno predstavo tudi na našem odru žela velik m gloook uspeh. Tudi pri tretji uprizoritvi izven abonma ie bilo operno gledališč? skoraj razprodano, publika pa ie na raznih mestih, zlasti po nekaterih medigrah in po zaključku predstave, toplo izražala svoje zadovoljstvo in priznanje. To dejstvo je zelo razveseljivo, saj dokazuje, da ima Ljubljana prece' občinstva, ki je sposobno uživati tudi moderno Lilasbo in si želi v repertoarju močne iz-premembe. pristne novosti, sam^-iH-1^} y hanmoniki, ritmiki :n polifoniji, zlasti pa resnično krepke dramatike. Seveda šošta^kovičeva glasba ni in še dnlgo nc bo široki publiki tako prijetno ^hko užitna in razumljiva kakor italijansk.i in francoska starejša opera, ki tvori r>o vsem svetu veliko večino repertoarja še dandanes. Toda če ^c spomnim osuplosti ljubimcev ob prvih uprizoritvah Wngnerjevih del ki so jih smatrali za čisto netnelo-dične, ali če mislim na odpor proti l*uc-l-iniju (/j pri tretji reprizi »Ma dame BtttterHv« so me abonent je hrulili, da je ž c preveč tega »muzikalnena jecljanja hrez poštene arije«!), nc dvomim, d« 5: miga končno tud« Soštakovičev^ Olasba. baj kdor jc vzljubil .Musorgskega, Prokof jeva in pa Janecka, vidi in sliš: v šoštar o-viču polen sličnosti še razvoj, okrepetirev izraza in povi vino izrabo orkestra do zvočnosti, ki je* nov korak dalje na poti sodobne operne dramatike. V bistvi] torej po ruskih in čeških r.ovotarijah nič vše nezaslišanega, a izrazio Se pogumnejc in rafinirane j e. Stremljenje vseh modernih opernih komponistov je. da bi vlili operi več videza resničnega življenja, jo prib'i/ali vin bolj drami tudi glasbeno in pevski Še I. 1927, je pisal L'aul Štefan, veleugledcn muzikolog in kritik, da je opera paradoksen tv.ir, Ivtie brez iogike, resnice iili vsaj verjetnosti, prav zc. prav velik nc-ssenisei.* Anton Aškerc je prišel s kmetov v Ljubi ja no in ko je videl nekaj flo venskih opernih predstav, se mi je ogerčal: Opera — kakšna bedarija! Po jo, ko se ljubijo ali koljejo! Drama zase, da, — in glasba zase tudi; aVi oboje skupaj, oslariji!« — Čutil jc pravilno. Saj iz istega čustva se trudijo operni sodobni skladatelji, ria bi »bedarijo« izpremenili v pametmst. V tonih in glasbi čim bolj skladno z dramo. ,l:'.naček jc biil z »Jenufo« močan pionir n*ive smeri; vze! je pretresljivo naturalistično dram.) in uglasbil besedilo e.«n bliže govorici. Jsto ie stori: Šoštakovič, zopet z močno natural.««>tfčrvo dramo na *voj. a podoben način. Značilno i '. da feta se oba najmodernejša operna skada-teljt oklenila naturabzma, noreča gasbe-1)0 izraziti resnično življenje. Brutalni t ta cbe snovi, a obe očiščeni z gin'j.vo žrtvijo iene iz ljubezni, ki se i-e straši n ti zlo-ćna % Tudi Katarina Izmajlova ie tragična, sočutje vzbujajoča nesrečna žena. Bogata, ugledna jc, a nima otrok, dasi ie vsa •naterinska. in nima toplega moža. aasi ie vsa nežna in čustvena. Ceio stari tast obsoja zmrzlega sina moža. Katarina kot bogata trgovka niti nc sme nič d/ati; ne spodobi se, a brez obrok :n brez moža se seveda umrtno dclgoeasi. Taiko postane dvojna žrtev, zakaj posili in nato osvoji jo mlad hlapec, Sergej, bob jek brez vesti. Greh pa rodi greh za grehom: iz maščevalnosti zastrupi Katarina okrutnega tasta, ker jc z nagajko skoro ubil Sergje-ja, ko ga jc zalotil pri sinahi, a sedem dni nato zadarvi še moža, ki jo je pretepal in zasačil s Sergjcjem v spalnici. Ali vse :e žrtve in zločini so zaman; Katarina mora na poti v Sibirijo stišati Scgje-jev očitek: »-Življenje si mi ubila! Kdo ■ne je dovedel v katorgo? Odtod, nora žena!« — Tudi to žalitev mu odpusti in podari še zadnje svoje nogavice. Scrgjej pa »podari te nogavice Sonjeti. ki jo osvoji in se potem skupaj še norčujeta iz nesrečnice. Tako je Katarin« iz ljubezni zapravila vse. V obupu pahne Sonjeto v deroč potok in skoči za njo. Režicer g. prof. šest je vse ostrine in TcočlJTvosti drame z lepim okusom omilil, t prizore v spalnici direktno oblekel, bičanje uprizoril v srajci in ne na godo ter vse dognanje civiliziral. V opernem tekstu so seveda skoki, ki včasih izzivajo občutek neverjetnosti (n. pr nihče ne vpraša, kam je izginil mož, policaji ne hite iskat trupla, svari? so mahoma pijani do nezavesti), aLi vsa drama bi trajala pač preko polno ji. Tudi popa na svatbi je nadomestil g. Zuoan s svojo pijanico starešino. Da Katji kar precej verjamejo, da je tast umrl, »ker se ie gob najedel preveč,« češ »od gob največ ljudi pogine*, se nam zda čudno. Ali tudi pop potrjuje to njeno laž in se celo sklicuje na Gogo-Ija češ »že Gogolj je zapisal, da zaradi gob in pese največ ljudi umre na Ruskem! Prevod je oskrbel g. N. Štritof, ki ie iznova dokazal svojo izredno spretnost in glasbeno verzifikatorno rutino. Nekatere svoboščine in nepravilnosti pa bi rajši odpravil. N. pr. ko zagleda umirajoči tost svojo morilko, vzklikne v originalu: Ona! Ona! (igovori »An,a ana!«> Štntof je prevedel: »Poglej! poglej!« Bolje bi bilo morda: »Glej, ta! Glej, ta!« (mi je zavdala). — Poceluj, što by bolno gubam b>io je prevedel: Poljubi vse bolj grobo....« bolje bi bilo »vroče«. — Poia-komitsa sladkim ženskim teiom: »ki se le s telesom sladkim crkljajo!!« Po-Lakonvtso = posladkati se. — Vot tetje babuška i Jurjev den \z prevedeno čisto po kranjski: »Zdaj pa imaš hudiča!« — Takisto: a jaz ček>vek čustvitelnv m lepo: jaz pa na bo (izobrazbo) zelo držim!! — Hozjain ni moj-ster«, nego gospoduT, šef. Opera Katarina I/majlova osvaja vedno več odrov. Kajpak zaradi arke stru in h smelosti in pevskih izrednosti ne osvaja vse pubiike. Tako sem črtal te dni, da je občinstvo v Okmucu sprejelo brezobzirni naturalizem igre zelo dvomljivo.« Pa celo doma, v Rusij.i jo odklanja of ičije' na, u rodu a kritika! -Nihče pač n iti .Š^taikovrč. nii duma prurok. Strokovna ruska kritiika soglaša v topiech priznanju, dasi ne brez omejitve. Zato je tem bočj značilno, da je ponatisnilo ofieija.no gladilo ljudskega komi-Narijata. »Sovjets&oje "Iskustvo«, na čelnem mestu Oceno Trav.le« pod naslovom »Sumbur vnujesto muz v ki« zSmeda (ali nezmisel) namesto muzike: »Posfeišaica objema od začetka uo konca kaotičen sla.p zvokov. Da bei melodij, začetki glasbenih fr.nz se utapljajo, brizgaj-.* kviško in zopet izginjajo v hrupu, škripanju in cviljenju. To je godba, ki ji težko M.ediš a nemogoče jc. da bi si jo zapornnU. Neipesto pravega socijaJistjcsncga reaKzoaa gledamo najbolj sirov naturalizem. L vud-s-ki dramatska sujet Ljeskova ic pogon v nizkotnost in mu je dan docela tuj /.misel. Zverska kupčev k \, ki se z umori poila-sti bogastva m moći, se tu predstavlja kot žrtev huržujske družbe... Uspoh tega dela za mejami ic morda z it . lok » močo n in vsesplošen, ker je ta zmedena opera povsem apo'itič"a in draž« perverzna ugodja« buržuiskeg-:i občinstva s Sv ■'■ • trepetajočo, kr:č2vo in neuTostenicno godbo .. .« Ta oficijalna ruska kritika kaže, kak i jc velik del ruske družbe izgub:i zvezj ;•: g'asbenim razvojem ostalega Sveta m h k'ikšarm zaključkom zavaja boljševiške kritike poAftično- iocijalna ideali-gijr. celo v ocenjevanju umetniških de-. ŠoštakoviS pa je sploh na bo'j še vitkem in de k-; a. Iste »Pravda« namreč zopet trga najnovejši; p raJasni pramen« in prše, da jc njegova godba brez značaja, da Ie rož!-a in grmi, ti ne prve ničesar. Mi pa se vendarle strinjamo s kribiicaani raznih evropskih narodov in s stroko*.'ržo rusko oceno, ki vi-di v Šoštakoviča izredno močan talent na jhujnejše invencije, poigumnega. veleuspešnega detknvca na j>o-lju tako suhe, b-ernr in nezanVmive ^o-dob-re operne produkcije. Zato nismo 6lepi in g'uhi za nedostatke in preiirano-nosti, saj po*č vemo, da brez njih ni nobene umetnine. Mladost vedno vre in prekipeva, če ie ognja in duha v nji. Zato je ne obsojamo, nego ji p!o>kamo. O uprizoritvi sem utegnil po premieri poročati le površno, a po vda ril. tla so nam ustvarili g. g. Pol;č kot dirigent. Šest kot režiser in ing. Fran z za naše razmere izvrstno pred-stavo ter da so vsi solisti v svojih težkih partijah vsega priznanja vredni. Gosp. Primožič. ki igra ;n poje tasta, trgovca Borisa Tim._ Izmajlova, je ustvaril pošastnega starca, tirana sin-ihe, sa-distnega okrutneža. a hkratu strastne/a sil- | ne plastike in efektnosti. Ko brutalizira [ Katarino ob moževem alove-jtu. ko se hoče splazitr k sinahi, »ki nima moža« in nato pretepa zasačenega e>ergeja. uživajoč ob tekoči tekmečevi krvi in ves togoten, da hlapec ne kriči od bolečin, pa končno strašno umirajoč na podganjem strupu, je Primožič igralec velike dramatike. Scena s prividom starca ponoči v spa'n'ci spominja na sličnost prizora v »Janufi«, Susi brez vidne osebe. Ta romantična teatralnost se ne pri4ega naturalistični snovi. G. M a r č e c je mož Katarine »trhla klada, drven štor, mevža, kot riba mrzel slabič, sploh ne mož. bedni kramar, ki* ne razume nrčesar«. V operi ima le dva prizora ki ju absolvira s pohrrn učinkom. Le še kratko naj ponovim, da se je v toj opera izjeirmo dobro postavil ves zbor. zlasti pa ženski, s svojo zamrsemo, vedno popolno in živahno igro in da je orkester izvrševal svojo težko nalogo tako tz-vsrtno. da je žel za pred:grc k raznim slikam, zlastr pred 7., specialen, res zas-lužen aplavz. -% —^v.-:. Lnacenator g. arh. Fran« je podal štiri lepe in tipične ruske dekora ca >e: spalnico, dvorišče, stražnico in gozdno krajino z mostom, a rudi ga«ierobarji in lasni'jarji so storili svojo nalogo vestno in dobro. Velrka slovanska noviteta za>lie/. posebno zanimanje. Fr. G. Glavna naslovna partija je našla v gdč. Oigi O 1 j d e k o p o v i odlično oblikovalko. V igri je naravnost presenečala bodnost brezpomembnega življenja, brez dece n ljube/ni, brez solnca in veselja, plašnost proti nezvestobi se boreče a po posiljen ju blazna za'jubljt.nost erofčno prvič zbujenc žene. si*ua mržnja proti krvoločnemu tastu in nato proti sirovemu nesposncža možu, prebrisana hi.navščina v naricanju vpričo popa in družine, pa končno pretresljiva vdan *st podlecu Sergjeiu. labrtost po očitni izdcij; m zadnji umor ki ga spremlja sa-mosnor. vse je podajala v igri. mimiki, oceh in r-tjo m kino, verjetno in estetsko. V pevskem oziraj režk; autonaciji rh ritm;ki, je ustre/ da d cela. MeJod čni sta menda !e u ve tečki: o goiobjean paru. ki si znašata paezdece :>n nad l.titerima čcoto joče ter o črne n j ceru. ki spi v goš<:i brez dna :n valov. Sama rojena v bivši Rusiji, jc po-dajaia Rusinjž tue: zunanje vrlo dobro. Tudi i/.u-^ ;r teksta se j; )c že znatno :z-h<:; al* da je ie ie mestoma Slabše razumljiva. d. C j o s t i č je usodni hlapec podlec Se"gjc.i, zunanje *e4o prira^ren. v igri živa-b< . v petju eaaealjiv, tako da je v vsakem pog e.iio težko kreacijo u ve'ja vrl do kraja z na io :>]y ioi O6peoocn. Cr. ii a n u v e c je z zapitim muzikom, ki ga ig a vseafcoz prav do-bio n poje od-lično, žel vscsploapo priznanje. V takih Ijudtsktb figurah razigra v-c-ei uprav preseneti j ivo. C i a. R i b i č e v a kot dekle Aksjuša je iz* - hl a v 1. in še posebno v 2. kočljivi, igraUki in pevs.k1 naporni ytflu. G. V. Janko je prav dober stražmo ster. g. Petro v ć i č pop z lepo masko rn zvonko iz-govaria\o. g. J. Rus kot kočijah in aretirani učitelj g. g. M-vrolt. Areon m Koiaoio kot žanidarjj strumni in pevski pšav dobri. Ga. Ciolobova kot kokot p; So v jetka •;n ga. P o 1 i č e v a kot zlobna kaznjenka sta kajpak pokio na mestu G. ti c t e t t o kur stari i-gn-ance kaznjenec prinaša v zadnji s'iki poezijo in moj-»taatćo lepo petje. Spevna melodično^:, njegove žakostmkc »Vr.^ta za vrsto nol/:. znoj nam telesa obliva, nade nobene več ni, soln-ee za stepo se skriva .. .« je biser vse opere. Kako Betetfo pnie, :gra. seda, se dviga in hod: v tej epizod1, ki nas v svoji simbolnosti spominja Blaznika v Borisu Gočhino-vem kako umetnik dose/a globok vtisk s čisto staansko figurico, dokazuje le iznova staro resnico, da za mojstra petja in igre ni malenkostne partije, kef iz vsakega drobca zna ustvariti vel'ko lepoto. V Varšavi :m. grade nebotičnike Nagel razvoj poljske prestolice, kjer hočejo zgraditi tudi podzemsko železnico V Varšavi je bil te dni zaključen poskusni teden nočne tišine. Odredi! ga je državni komisar, vodil pa mestni župan. Ne da se trditi, da bi ne bil potreben. Poljska prestdlieti ima sedaj 650 tramvajev, 3050 voz n«i konjsko vprego, 812° mehaničnih vozil. 13.136 ko'es in 1540 ročrc'h vozičkov, ^^aršavski izvešček sij š.jfer, zlasti pa avtomobibst si prizadeva tekmovat' ter imponirati ljudem z ropotom in hitrostjo, kakor je to večinoma tudi drugod po svetu. V Varšavi je dovoljeno voziti s hitrostjo 40 km na u*©, toda malokdo se tega drži. Z^to K bil > mesta končno prisiljeno odrediti teden novne.a m -ru. Vozniki niso smeli pekati z oči., zvoniti ali trobiti je bi'o pa rjov Sjeno -c v najnujnejših p: 'm. r h in še to ne preglasno. Mestni očetje c : stecr vedel: /e vnaprej, da popolne rš'ne v mestu ne bo, toda šlo jim je v prvi i za to. da d.>-be izkušnje za nodaljne ukrepe. Pokazalo se je znova, da je navada železna srajca in da je še tako dobra volja ne umre premagati. Direndaja po g'avn h uricah v tednu tišine ni bi'o dosti manj. kakor nav.rjrm, posebno se jc pa pokaza.'o, da lahko postane močnejša razsvetl j-nva pa bnržišciii in po ulicah, kjer se razvija na jž: vahne j-e pr< met, zv. r>reb: vol stvo velikega mesta enaka metla, kakor prehu- de omejitve glede OpOtfcbc rvopoav in piščalk. Ljudi je trcbxi vzeo \t•. da se sprijaznijo in prilagode . novim razmeram, da opuste sta"c navade in začno žKvi z duhom čil Sil. k: pvanaea rudi .-ivahne i*i pn mer. Port Vavteve kot retemeata ic r.a- ravno^r prcaeoetipv, njem jc nekaj ameriškego in spominja mrčno na nago i/£rad;tev pristaniškc ni osamljen primer. Nagel not ;i Lodza I c bil ofc koncu preteklega stolerja tudi peresenet-Ijrt pojaiv. V Varšavi st» začeli erad:: tri nove nebotičnike no 14 da U5 aod Variti dobi tudi podzemno in nadst DO železnico, lmcruivana je ie komla«.Sa, ki bo sodila priprave za Vgraditev P"«! ztmne železnice, dolge 45 k*m. Stn &k zlotov. Občina l-žc vnaprej pripravljena "a morebtno nrt .Vora-čenje |llli(aiBffuna. Strok' vn jaki trd da postane podzemna /. / prometna nujnost. Ptodnaostnl kri- -i • I-ara^Vajo l>o štev. lu pcVCMValstVi i i p*» obsegu, a zveza z mest; m jc rofo /a mu dna. Varšava se tudi ^icer naglo m> ni-zira. V zadnjih treh ^etih ie /<:rad; a med drugim 23 velikih šo&kih. pos!opii. >* Annunzia piše Mussoliniju Vest o italijanskih zmagah v Abesiniji so povzročile v Rimu silno navdušenje, saj se zdi, da hoče sama usoda nagraditi Italijane z izgubljeno bitko pri Adui let 1896. Baš za 40 letnico te bitke, namreč 1. marca, so Italijani v Abesiniji zmagali in zato je njihovo navdušenje tem večje. Gabrielle D'Annunzio naglasa to v odprtem pismu, poslanem Mussolini ju. Najprej slavi junaštvo italijaaiskih vojakov, potem pa piše: Benito Mussolini poš'ljam Ti danes zadnji vzorec moje industrije di Vittoriale: šatuijo iz palisandroveora lesa. okrašeno s srebrnimi okovi po najelegantnejšem deko-raciiskein motivu Leonarda da Vinci, ša-tulja ni določena za cigarete ali nalivna peresa, temveč za najnovejše modele streliva. Naj vsak italijanski strel zdaj odgovarja enemu padlemu možu. Poražena Abesinija mora brezpogojna postati svetilnik kulture Rima. Na dan b.".:- pri Adui mi je bilo 30 let. O, kako sramotilne besede sem moral poslušati proti domovini in smrti. Obe sta bili osramočeni na sramoten način. Blato je bruhnilo na dan. Aretiran sem bil na trgu Montecittorio zaradi razžalitvi in javnih groženj na naslov kramarskih oblasti. Zato proslavljam da- nes prvi za teboj z največjim pom obletnico. Podim od sebe starost m j> hujem se letom. Cesta pod Mont Blancom Nedavno je bil ustanovljen trane sko-italijanski konzorcij, ki je predlagal iran-coskemu parlamentu, naj bi se vlada p -gajala z italijansko vlado o cestnem j doru pod Mont Blancom. Predor naj bi zgradili po načrtih ing. A. Monda. p: sarja na Ecole nationale des ponts oi chaussces. Cesta bi vodila iz Chan 0 na Plan de 1'Aiguille in skozi prvi s r tinski predor v dolžini 1 km bi st v po pobočju do drugega serpentinskega prodora v višini 1240 m, dolgega tudi en k lometer. Potem bi vodila skozi glavni prede« v dolžini 12 km skozi gorski masi\ višine 1310 m, od koder bi se spust.la v Aortsko dolino. Glavni predor bi bil dvojen. Vsaka polovica bi bila ločena o 1 sk?.-la debelo z betonsko cevjo. Stroški bi znašali okrog 800.uoi ,< | tankov. Od tega bi odpadlo 117,000.000 na glavni predor. 30.000.000 n,i dva vi; predora, na cesto 4.000.OO0 na razne -nje 19,000.000. na študijska pripravljalna dela in nepredvidene izdatke 30,000.000« Znesek 30.000.000 frankov naj bi se pre-skrbel z delnicami, ki bi jih izdala d< Ini-Ska družba z- osnovnim kap'talom 40,000.000 frankov. Polovico tega znesk -naj bi vpisala francoska, drago pa italijanska vl?da. Stroškv obresti D vidende naj bi se kril: iz proir>f tneg;i davka. Računa se letno na 100.000 oaei aib vo-zi!. obdavčenih povpreeno po-30 frankov, s fiOO.OOO ljudi po 25 frankov, 95.000 tovornih vozil po 30 frankov in 50.000 ton Vlaga po 20 frankov. Tako velik naj b promet po cesti pod Mount Blancom. Sorodni du$i —- Gospodična, osrečite me vsaj z nun poljubom. — To ne gre, še nikoli nisem poljubila ] roškega. — Nič ne de, jaz tudi ne. Kompt nza< i ja — Kako bo t rej z najemnino? vprr.-a go=počinja študenta. — Ta. mesec nimam denarja. prihoJnji mesec mi pa lahko najemnino z ->.' Frank Higham 28 Seržant Flips Roman Mož z masko jc zletel nazaj in stopil P-*ed jekleno blagajno. Okrog vsake izmed treh ključavnic je narisal s kredo kiog s premerom kakih 30 cm, potem :e pa dejal: Johny Trubač bo vrtal zgoraj, Rigolerto spodaj, jaz pa v sredini. Luknjica mora biti široka pet milimetrov. V vsakem tretiem obratu svedra je treba glavice izmenjati in jih dobro namazati z oljem. Na delo! Skoraj štiri ure so vntuli vsi trije s svedri. Po vsej sobi je močno dišalo po o'ju. Rigoletto ie prvi zašepetal. da ie končal svojte delo. Neznanec mu ie odstopil ostanek svojega dela in se skIo-n\l k spodnji ključavnici. Z ostro angleško p'Jo je spojil vse tri luknjice. Potem je vzel v roke vlomilsko orodje in Čez nekaj minut ie bil jekleni pokrovček odtrgjn od ključavnice. Rigoletto ie kmalu opravil tudi s srednjo ključavnico. Naitežie delo ie imel Jonny Trubač, ker ie moral stati na zibajočem se sio'u. Toda čez dobre pol ure se je tudi on približal ciliu in mož z masko je dovršil njegovo delo. Potem je vzel neznanec v roke klešče in kladivo ter se lm.il kiiučavnice. Kar je Rigoletto zašepetal presenečeno : Tristo vragov, kdo bi si mislil kaj takega! Počasi so se odprla težka vrata jeklene blagajne. Neznanec je vzel iz žepa robec, da bi si obrisal potno čelo. Pottisnil je robec pod masko, toda gumijasta vrvica r»i vzdržala povečane napetosti in je počila. Za hip sta Jonny Trubač in Rigo-letto zagledala top, okrogel obraz z zelo velikim rdečim nosom. Potem ga je pa zopet zakrila črna maska. Rigoletto se ni mogel otresti misli, da je ta obraz že nekje videl. Toda časa ni imel, da bi razmišljal o tem. Neznanec je zapovedal svojima pomočnikoma, naj se umakneta, sam je pa vzel veliko usnjeno aktovko, kakršne <"ma:o trgovski potniki in stopil je .k tresoru. V petih minutah je bila aktovka nabito polna. — Zdaii pa lahko gremo, — .ie deal mož z masko in se obrni! k lukn i v zidu. čez nekaj ur so pa že drveti po londonskih ulicah raznašalci in kriča'i na vso moč: »Drzen vlom v VVestmin-stru!- Tresor Heptfordske družbe za gradnjo mostov izrn-pa n. Vlomilci odnesli 40.000 r u rr t o v š r e r 1 i n g o v!« Poročilo pod temi debelim nasiovj se je pa glasilo: Ko so prišli davi uradniki Pentfordske družbe za gradijo mostov, ki ima pisarne na St. James ?Quaru vogal ulice Pal! Mali. v pisarno glavnega blagajnika. s;> v svoje presenečenje opazil:, da .i- bilo v pisarno ponoć' vlomljeno. Vlomilci - da jih je bilo ve j. je nesporno — so vdrli v pisarno iz sosedne h"šc St. James Sqnare številk.i 4 in sicer iz stanovanja, oddanega v nn-iem dozdevnemu polkovniku Brady.u ki ie pa ponoč: brez skdu izginil. Nesreča je hotela, da je bilo v tresoru, kamor so tolovair* vlomili, baš snoS razen vrednostnih1 papirjev tudi v goso*- vini 40.000 funtov šterl ngov in sicer v bankovcih po 50 in 100 funtov. Ta denar je poslala včeraj pred zaklvučkom uradnih ur Indusiriiska banka in določen je bil za gradnjo novega mostu v Cub:,tt Towtiu. Got ovo so tolovaj za pošiljatev denar a vedeli. Vsa blagajniška gotovina ie padla vlomilcem v roke. Vrednostnih papirjev se niti dotaknili niso. Za vlomilci, ki so delali v gumijasuh rokavicah, ni še nobenega sledu. Tudi še niso znane nobene podrobnosti o načinu vloma. Preiskava v zadevi tei^a presenetljivega vloma je poverjena Višjemu inšpektorju Mac Hardvju v Scot-land Yardu. Viš.i inspelotor V.ac liardy se je. vrnil po ogledu na mestu vloma v Si. James Squarc v \ posarno. V možu sedečem tiho. skora skrušeno /a pisalno mizo, bi tre bil nihče spoznal nekdauic^a zadirčnega, sirojgcga višjega inspektoria, .Mae Hardy je molčal in zr! topo pre*đse vedno na eno mesto. To rtJes^to ie bilo na telovniku njegovega podrejenega seržanta in tam bi bi moral biti gunib. Namestil gumba je bi-la tam samo nitka. — Fiins. safl se m' bo še zmešalo. — je dejal naenkrat / zamolklim glasom. Seržanrf je prikimal in molčal. Cez nekaj časa ie Hardy nadaljeval: — Samo en človek pe na svetu, ki more upraviti tako del \ kakršno je bilo opravljeno snoči na tej blaeriooi. — Kdo pa ie to? — je vprašal Flips hi:r.). — Mac Lodsv. znan tudi pod hnenotn Irom Mae. Samo Ž-elezn .Mae. ' : Ja . .. ta ie že štiri leta mrtev. —0- Na desnem bregu Tenize na greta-wichski strani je velika londonska plinarna. Za njo je stala ba ta, last starega Johna Silver>: -na. zanemarjena in napol porušena. Ogromen iekleni balon ie zakrival pogled na reko. Kdor je šel mimo te baite. ki se še ni bila porušHa samo zaito. ker je še vedno razmišljala, n.i katero stran hi legla, je naletel za njo na vel ko pasjo hišico. Tu j-e prt ivai general Bfalnm General Biaimu je bil tnogOŽ^i blil« doc strašno hud in neverjetno neumen. Ni-egov gospodar je bil John Silve >>mi. ki mu je prinašal vsak dan nekakšno juho. V tem ie treba rskati vzrok Ivam-rnove ueillMMJntt, kajti juha je bila taka, da bi ne zlezla v njo — niti v naliusi suš. - še tako žejna deževnica. lV > davčni eksekutor bi bi bridko zaplaka!. ee bi mu b;l pom M pod nos i \ iuh'j. Gmmal Blamm jo c pa srebal. Jedel jo je zeljno, izbuljenh oči in v večnem strahu, da bi mu kdo ne vzel obtolemc-ga krožnika, uredno bo prazen. Ub ^r pes je bil pač na psu«. Toda včasih ie smel tudi on pra/n <. To se je dogaialo takole: V mraka iti prišla včasih dva moža, ki ie koi veste i pes srd:'n> lajal na nju. Ne W1 hi pa prav n'č okleval, tak^i bi bil rabil svoje ostT( čekane, da ga ni v tem ovirala želez \ veriga, na katero je bil priklenjen. Hn r šiee e >tooil na desno, drugi pa na lev;) stran hišice, potem potecnfl na Jesni .sirarn sto;eč; iz žepa kos sveže^ra mesa, — h volite :>oni!slir: mesa in pokazal ga je zapeljivo mbskad >e i le--'.,•11 erneo1 gobcu Generala Btam Taki podkupnini h: se n© mogel upirati ntti mnogo bo lic hranjeni pet, Kdo H torej zameril sestradanemu Generalu RIit1-mu. da .ie nomigal z repkom !n nehal tako laiati. zato |e pa proseče zarca5al. Orenrje Josip ZopmnCić — Za »Narodno tlsicarno« Fran JezerSek. — Za upravo in ineeratru del Usta Oton Chnstor. — Vsi v Ljubljani.