jp	|
u	B
WM	w
	Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani,	Izhaj a	vsako soboto.	Mesečna naročnina ...		
	Narodni dom, I. nadstropje. Telefon 77.	Priloga:	»Tedenske slike".	za inozemstvo ......		
Ustanovni občni zbor NSZ.
V	nedeljo, dne 6. marca se vrši ustanovni občni zbor Narodno-strokovne zveze v Ljubljani. Vabljeni so na občni zbor delegati Narodno-soci-jalne strokovne zveze, Unije in pripravljalnih odborov Narodno-strokovne zveze. Vse je pripravljeno, da sc bo ustanovni občni zbor vršil v redu in podal jasne idejne smernice za bodoče delo.
Strokovni pok ret je pri nas zadnja leta v splošnem nazadoval. Prej močne marksistične strokovne organizacije so razbite.Tudi krščanske socijalne organizacije nazadujejo, ker vodi SLS oportunistično politikoi in za ceno partizanskih uspehov zapostavlja socijalno borbo. Le strokovne organizacije narodnega in napredno-soeija-lističnega delavstva so pridobile na članstvu, četudi s to konstatacijo ne skrivamo dejstva, da še nismo popolnoma zadovoljni s svojimi organi-zatornimi uspehi. Še vedno stoje ob strani naših organizacij delavci, ki prav za prav spadajo po svojem prepričanju v naše vrste.
Gospodarski in socijalni položaj delavstva skrajno neugoden. Predvsem zato, ker je večina delavstva strokovno neorganizirana. Nasproti neorganiziranemu delavstvu pa stoji močna organizacija podjetništva, ki ima za to lahko opravilo’, kadar okrnjuje delavstvo pri njegovih elementarnih eksistenčnih pravicah. Mezde in že pridobljena socijalna prava se slabšajo in delavstvo ni zmožno postaviti se v bran, ker ne razpolaga z gibčno, močno in solidarno strokovno organizacijo. Socijalne ustanove so v vedni nevarnosti, da se ukinejo, ali da izgube na svoji pomembnosti, ker so delavske strokovne organizacije premalo močne, da bi lahko' branile in inicijativno posegale v njihov uspešni razvoj.
Nimamo namena s svojo organizacijo zasledovati cilja, da rušimo že obstoječe strokovne organizacije. To bi bilo le negativno delo. Naše stremljenje gre za tem, da ustvarjamo predvsem novo in pridobivamo za svoj strokovni pokret one, ki so že naši, pa so sedaj še pasivni del neorganizirane delavske množice.
Z odločnostjo odvračamo očitke, da niso naše strokovne organizacije bojne interesne organizacije delovnega ljudstva. Nasprotno je res. Pri vsaki priliki smo še dokazali, da z največjo odločnostjo izvajamo borbo, neodvisno od kateri-sigakoli vpliva, ki je nasproten delavskim in teresom. S tem, da se v svojem boju naslanjamo na stvarno argumentacijo svojih zahtev in ločimo med dosegljivimi in nedosegljivimi« cilji, je le dokaz, da smo za izvajanje praktičnega socija-lizma in da odklanjamo vsako demagogičnoi za-yajanje delavstva. Licitacije v obljubah in frazar-jenje je dosedaj še najbolj škodovalo delavskemu strokovnemu pokretu. Le v realnem delu je mogoče doseči uspehe, dočim prepuščamo prazno kričanje neresnim ljudem, ki nočejo živeti od dela, ampak samo od1 besedi.
Občni zbor Narodno-strokovne zveze je zato prav posebno pomemben, ker se bo izvršilo končno; združenje vsega narodnega, naprcdiiega in socialističnega delavstva. Odstranili smo vse zapreke in nesoglasja, ki so nas dosedaj ločila. Zavedamo se, da je le v skupnosti moč in da
nikakor ne kaže cepiti strokovnega pokreta delavstva, ki si je idejno soglasno. Sploh mora v strokovnem pokretu zmagati načelo poenostavljenja organizacije. Uspešen boj je mogoč le v velikih edinicah, ki imajo s svojo številčno močjo in enotnim programom vse dejanske in moralne predpogoje za izvojevanje zahtev svojega organiziranega članstva.
imajo svojo posebno organizacijo, vendarle bo pa moralo njihovo vodstvo delovati vi skupni eksekutivi z ročnim delavstvom. Interesi ročnega in duševnega delavstva se ne ločijo ne v enem vprašanju med seboj in zato ni prav nobenega razloga, da bi ne prišlo do enotne akcije.
Pozdravljamo vse delegate, ki se udeleže ustanovnega občnega zbora Narodno-strokovne zveze z željo, da postavijo v nedeljo trden temelj svoji organizaciji. Prepričani smo, da se bo tudi
Pokretu ročnega delavstva se bodo morali zgodilo, ker poznamoi požrtvovalno in vztrajno priključiti tudi privatni nameščenci. Prav je, da delo naših funkcijonarjev v strokovnem pokretu.
Naši socijalno*politični predlogi.
V	ljubljanski oblastni skupščini je vložil naš poslanec tovariš I v a n T a v č a r sledeče važne predloge:
I.
Vsled velike gospodarske krize je materijalni in socijalni položaj ročnega delavstva skrajno kritičen. Ogromna večina ne zasluži niti toliko, da bi imela svoj eksistenčni minimum za prehrano, kaj šele, da bi delavstvu ostajala na razpolago sredstva za obleko in stanarino, ali celo za kulturne potrebe.
Od svojih nezadostnih mezd ne more delavstvo utrpeti nobenega, niti najmanjšega odteg-
VABILO
na
ustanovni občni zbor Narodne strokovne Zveze
% f!
ki se bo vršil v nedeljo dne 6. marca 1927. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma,
I. nadstropje, v Ljnbljani.
Dnemi red:
1.) Poročilo predsedstva.
2.) Naše naloge in cilji.
3.) Sklepanje o ustanovitvi NSZ.
4.) Volitve: a) izvrševalnega odbora,
b) upravnega odbora,
c) nadzorstva.
5.) Slučajnosti.
Vabimo vse tovariše delegate in zaupnike, da se sigurno in točno udeleže tega važnega občnega zbora, ki naj bo obenem tudi manifestativno zborovanje narodnega delavstva.
Storite vsi svojo dolžnost in prihitite polnoštevilno.
,, 'Ivi.
V	Ljubljani, dne 15, februarja 1927.
Izvrševalni odbor Narodne strokovne Zveze v Ljubljani.
Rudolf Juvan s.
predsednik.
Dr. Joža Bohinjec s. r.
tajnik.
ljaja. Za ročno delavstvo je zato najhujši udarec, da mora plačevati 3-3%ni davek na ročno delo, ki se navadno še za %% zviša s takso na delavske plačilne liste. Ta javna dajatev je tem občutnejša, ker mora delavstvo že tako utrpeti ogromno obremenitev na neposrednih davkih in na prispevkih, ki jih plačuje za razne sotijalne institucije.
Oblastna skupščina ima po čl. 2., točka 7. zakona o oblastnih samoupravah, izrecno dolžnost se brigati za socijalne naloge v oblasti.
Finančni minister se poživlja, da črta v letošnjem državnem proračunu predvideni davek na ročno delo, kot nesocijalen in s tem krivičen. Prav tako je odpraviti takso na delavske plačilne liste.
II.
Pri obstoječih političnih razmerah v državi ni pričakovati, da se izvede za vso državo starostno in invalidsko zavarovanje.
Vsi gospodarski, sodjalni in upravno organi-zatorni predpogoji so pa dani, da se za Slovenijo lahko uvede pokrajinsko starostno in invalidsko zavarovanje za vse one delavce in nameščence, ki tega zavarovanja še niso deležni.
Zato skleni oblastna skupščina:
1. Oblastnemu odboru se naroča, da stopi v i zrnislu čl. 88. zakona o samoupravah v stik z j mariborsko oblastno skupščino glede prouča-
vanja vprašanja, kako se naj izvede za Slovenijo starostno in invalidsko zavarovanje delavcev in nameščencev.
2. K proučavanju tega vprašanja je pritegniti zastopstva strokovnih organizacij delavcev in nameščencev ter Delavsko zbornico, ki ima tozadevno izdelanih že več projektov.
3. Že v prihodnji oblastni proračun se ustavi primerna postavka za izvedbo zavarovanja za starost in invalidnost.
III.
Na tisoče družin je v ljubljanski oblasti brez stanovanj. Z ukinitvijo stanovanjskega zakona se bo stanovanjska kriza tekom letošnjega leta le še poostrila. Potrebna je nujna odpomoč.
^oteg drugih javnih faktorjev je tudi oblastna skupščina poklicana, da pripomore k rešitvi stanovanjskega problema. Občine vsled nedosta-janja finančnih sredstev in omejenega kredita ne morejo brez pomoči same graditi v zadostni meri stanovanjskih hiš,
Zato skleni oblastna skupščina:
1. Oblastnemu odboru se naroča, da najame 30milijonsko posojilo za zgradbo stanovanjskih hiš, ki je na razpolago občinam ljubljanske oblasti za primerne obresti.
2. Izdela se naj pravilnik, ki ureja, kako se j bo upravljalo z gradbenim fondom.
IV.
V	raznih prilikah se bodo obračali na oblastno skupščino za gmotno podporo oni, ki so prišli v težke gospodarske in socijalne prilike. Posebno v primerih, ko ne bodo dobili vsled pomanjkanja formalnih zakonskih predpogojev zadostnih podpor od institucij, ki so v to svrho že ustanovljene. Znano je, da je v ljubljanski oblasti okrog 10.000 brezposelnih delavcev in nameščencev, ki v najtežjih življenskih prilikah ne dobe nikjer podpore. Poleg tega bo gmotno podpreti emigracijo, ki išče izven svoje ožje domovine v drugih pokrajinah države, ali v inozemstvu dela.
Podpiranje se bo pa moralo vršiti sistematično in ne tako priložnostno od primera do primera. Ugotoviti se bodo morali gotovi principi za podpiranje potrebnih, če hočemo, da se bodo delile podpore pravično in res najpotrebnejšim.
Zato predlagamo1, sklicujoč se na čl. 2., točka 7. zakona o samoupravah, oblastni skupščini:
1.) Ustanovi se posebni skrbstveni fond v znesku 300.000 Din, iz katerega se bodo podpirali delavci in nameščenci v ugotovljenih primerih potrebe.
2.) Izdela se naj pravilnik, ki bo urejal razdeljevanje teh podpor.
V.
Že več kot tri leta vodijo posle občinske uprave v Ljubljani od' vlade imenovani komisarji. Rešitev važnih in neodložljivih nalog občinske uprave je pa mogoča le potom od ljudstva . izvoljenega občinskega sveta, ki je tudi edini v stanu nositi materijelno in moralno odgovornost za izvedbo dalekosežnejših občinskih naprav. Posebno rešitev stanovanjskega vprašanja je vsled finančnih obveznosti, ki so s tem združene, mogoča le tedaj, če o1 tem sklepa občinski svet.
izjemnemu stanju v občinski upravi se mora napraviti konec in vrniti se morajo Ljubljani z zakonom zajamčene avtonomne pravice.
Zato skleni oblastna skupščina:
Oblastna skupščina poživlja notranje ministrstvo, da takoj odredi razpis občinskih volitev v Ljubljani.
Oblastne skupščine in brezposelni problem.
Naša državna socijalna politika je popolnoma odpovedala in četudi je sedaj minister za soci-jalno politiko g. dr. Gosar, se stvar v bodoče ne bo zasukala na bolje, ker so nam znane tendence obeh vladnih strank, ki sta vse prej, nego soci-jalni. Tako radikali, kakor klerikalci zastopajo predvsem interese meščanov in 'agrarcev, prav za prav meščanske in agrarne buržoazije. V kolikor govorita tudi o delavcih, storita to le iz agitatoričnih vidikov, ker si mislita, da so pri volitvah tudi glasovi delavcev dobrodošli. Le to je dobro, da sta s svojim preočitnim nastopom proti delavstvu dokazali, da sta najhujši nasprotnici delavskega gibanja in da se začne že vsak smejati, če radikali ali klerikalci govore o delavstvu.
Ivan Albreht:	(Nadaljevanje.)
Zgodba & Brlogarju.
(Sen iz davnine.)
Vsa ta pestrost, zvezana s skopostjo zemlje, ki je tod slaba in le pičlo rodi, je zarezala v ljudski značaj dve jaki potezi: skromnost in marljivost. Zato so bili ljudje vedri in veseli celo v razmerah, ki bi se drugim morda zdele neznosne. In na takih tleh je lahko s pridom uspevala tista tiha cvetka, ki ji pravimo — narodna poezija. Skoro ni bilo grmička brez pravljice. Pota, križpotja, znamenja ob njih, joj, celo posamezne lehe, doline, lokve in senožeti, vse ie bilo ko s čarobnim cvetjem prepleteno s pravljicami. In v pravljične čare so bili zaviti tudi postanki posameznih vasi in selišč. Tako je vedela povedati pravljica o vasici Godovič, ki leži ob precepu ceste proti Idriji in Vipavi, da ie nastalo njeno ime za-rad vzklika: «Gada viž!» Bilo je baje tam okrog polno kač, ki jih ni bilo mogoče zatreti. Pa je prišel pastirček, ki je obljubil pomoč. Dal je zakuriti veliko grmado in jel milo piskati na piščalko. Bolj je piskal, bolj so se valili gadje skupaj in cepali v ogenj. Ljudje so strmeli in v silnem strahu pričakovali, kaj se bo zgodilo, a pastirček je piskal z vedno večjo vnemo. Naročil pa je bij domačinom, naj mu priskočijo na pomoč, čim se pojavi Jbela kača-kraljica. Vaščani so mu obljubili in
S te strani ni torej nič za delavstvo'. Kar pa I se tiče komunalne politike, je treba naglasiti, da nekatera mesta, n. pr. Ljubljana in Maribor pač kolikor toliko vršijo svojo dolžnost in podpirajo brezposelne, denarno ali pa z zaposlitvijo. Ne morejo pa preživljati vseh, ki se zatečejo v mesto, ker gre to preko1 njihove davčne m oči. In tudi noben pameten človek ne bo tega zahteval. -Vzemimo n. pr. da se zatečejo v Ljubljano ali v Maribor brezposelni iz vse države (ali vsaj iz vse Slovenije) in sicer predvsem zato, ker drugje ne dobijo nikake podpore. Ali ni vidno na; prvi pogled, da je kaj takega docela nemogoče? Brezposelni sc seveda ne vprašuje, kako in kaj, od kod n. pr. dobi občina denar, zanj je glavno, da : denar dobi, ker se nahaja v hudi stiski. Na naj-
on se je zanašal na njihove besede. Zato je brez prestanka piskal, dokler ni zagolščalo po grmovju. Ogromna, ko sneg bela kača se je vila proti grmadi in sikala in žvižgala od jeze.
«Viž gada, gada viž, gada viž!» je kriknil pastirček in hotel na ta način opozoriti ljudi, da je napočil trenutek, ko je potreben njihove pomoči. Ljudje pa so bili tako otrpli od groze, da se niti eden ni mogel zganiti. Namesto da bi bili zagnali silen krik in vik in z drogovi navalili na kačjo kraljico ter jo pognali na grmado, so kot prikovani stali in gledali, kako se je bela kačja kraljica pognala proti pastirčku, se ga ovila in ž njim vred omahnila v plamene. Tako je junaški pastirček kačjo zalego sicer pregnal, a je moral plačati to svoje blagodejno junaštvo s svojim življenjem. V spomin na ta dogodek, pravi pravljica, pa se vas še dandanašnji imenuje Godovič.
Kakor ta, ima svojo pravljično zgodovino tudi uro hoda od nje v smeri proti Logatcu oddaljena vas Hotedršica. Pravljica namreč ve povedati, da so to vas ustanovili ogljarji, ki so po gozdovih, kjer danes stoji vas, kuhali oglje. Ogljarji so prišli iz vasi Hotenje na Tolminskem. Zato se še dandanašnji človek iz Hotedršice ne imenuje «Hotedrščan», ampak «Hotenjec». Tako ve povedati pravljica. Poleg tega pa ve tudi mnogo podrobnosti o tistih ogljarjih, ki so bili bojda precej
slabšem so torej delavci, ki niso pristojni v , mesto, ki podpira brezposelne, marveč so pristojni v občine na kmetih ali trgih. Podeželske občine so namreč v socijalnem oziru zelo konservativne in kar ne morejo razumeti, da bi bilo treba podpirati zdravega človeka. Pri njih pride za podporo v poštev k večjemu kak doicela onemogel starček, pa še takega bi najraje izkoristili do zadnjega vzdiha. Da je potreben podpore tudi zdrav človek, ki ne more najti posla, mora pa preživljati veliko družino, o tem nočejo gospodje župani na deželi ničesar slišati.
In sedaj pridemo k glavnemu vprašanju našega članka. Takoj moramo dati odgovor na vprašanje, kje je pravičnost, če eni prejemajo podpore v primeru brezposelnosti, drugi pa ne? Kje je nadalje pravičnost, če morajo nekatere občine v ta namen votirati večje zneske in s teni obremeniti občane, druge občine pa ne?
Zakaj bi ne veljala za vse enaka pravica?
To zadevo mora vzeti v pretres oblastna skupščina in odrediti način podpiranja brezposelnih tako1, da bodo vsi deležni skrbstva, kadar nastopi zanje žalostni trenutek, ko postanejo brez zaslužka. S kakim večjim veseljem bodo potem delali, kar bo le v korist našemu narodnemu gospodarstvu. In koliko več sreče in miru bo potem v njihovih družinah, kajti ni nič hujšega, kakor negotovost. Kakor črv razjeda človeka skirb, kaj bo jutri, s čim naj jutri preživi svojo družino in samega sebe. In dostikrat je baš ta mučni položaj vzrok, da delavec, ki je bil sicer vedno pošten, zaide na kriva pota.
Zadeva je jasna dovolj. Država noče za brezposelne nič storiti, podeželske občine istotako nič. Kaj nam preostaja drugega, kakor z vso odločnostjo zahtevati, da vzame to vprašanje oblastna skupščina v svoje roke in ga reši tako, da bo zadovoljeno upravičenim zahtevam našega delavstva. Vseeno kako, glavno je, da pride delavec do svojih človeških pravic. Prvo je, da oblastne skupščine povzdignejo svoj glas, kakor so to storile že razne druge korporacije, delavska zbornica itd., da se delavcem vrnejo zneski, ki so jih plačevali v brezposelne namene okrožnim uradom za zavarovanje delavcev. Drugo je, da se zahteva zaposlitev domačega, torej jugoslovanskega delavstva, kar se da tem laže zagovarjati, j
rokomavharski ljudje, da niso sekali po goz- I dih samo lesa, temveč še marsikaj drugega. ( Jojme človeku, ki je bil kaj petičen, pa je moral iz Idrije potovati tod skozi proti Vrhniki ali Ljubljani! Imeti je moral posebno srečo, ako niso bile deležne njegovega rojstva kosti večnega počitka v Hotedršici. Še dandanes sr imenuje kake četrt ure hoda iz vasi oddaljena jama v gmajni proti zapadni strani «ravbarska kamra». Hu, kaj vse je vedel povedati nekdanji rod o tej luknji, ki je zdaj sicer že tako j rekoč do malega popolnoma zasutji, ki pa je bila njega dni baje ogromna podzemeljska špilja, kakor nalašč ustvarjena za zavetje j razbojniških ogljarjev.
Skalarjev Janez, ki je večrat slišal pripovedovati o tej zanimivosti, je hotel na vsak način dognati, kako in kaj je bilo. Posebno ga je mikalo, kadar so v gmajni tam blizu tjste jame napravljali steljo. 2enske, ki so žele praprot, so vedele povedati toliko strahotnega > o črnem ogljarju Brlogarju, da so se morali vsakomur ježiti lasje, kdor je poslušal tisto pripovedovanje. Ena je celo zatrjevala, da je pri «ravbarski kamri» noč za nočjo strašilo, dokler sc tiisc njene rajne stare matere stari oče — Bog jim daj dobro! — opogumili in z žegnano svečo šli v jamo, kjer so našli polno kosti, samih človeških kosti. Pa so se potem posvetovali z vikarjem, ker tiste čase še vas ni bila fara in ni imela župnika, pa so potem pokopali vse tiste kosti na mestu, ki se še
ker so tudi druge države, med njimi nam prijateljska Francija — da o Nemčiji in Avstriji niti ne govorimo — odpustile naše delavce in jih poslale domov. S tem v zvezi je treba skrbeti za to, da sc naši delavci čimbolj usposobijo za razna kvalificirana dela, da ne bo vedno izgovorov, češ, mi nimamo sposobnih delavcev, ki bi lahko opravljali to in to delo. V kolikor vse' to1 ne bi pomagalo', pridejo v poštev podpore za časa brezposelnosti. Kdo naj jih izplačuje, v kaki višini, na čigav račun, vse to so podrobna vprašanja, ki pridejo pozneje na vrsto. Gre za to, da se oblastna skupščina v principu izreče tudi1 za to važno panogo, na kar bi se ukrenilo vse potrebno. SLS kot absolutna gospodarica v oblastnih skupščinah Slovenije ima sedaj dovolj priložnosti, da uresniči svoj krščanski socijalizem, o katerem se ne sme samo govoriti, marveč sc Sa mora tudi dejansko izvajati. Dokler je bila SLS v opoziciji, je neprestano zatrjevala, da je socijalna stranka. Pri vladajočih je Videla neprestano razne napake in celo bolj socijalistična je hotela biti, nego so marksistični levičarji. Naj pokaže sedaj, kaj zna! Nismo med onimi, ki bi ji ne hoteli priznati zaslug, če bo kaj dobrega sto-
rila. Nasprotno, hvalili joi bomo. Samo čim prej naj se loti važnega socijalnega dela, ki ga je vsepovsod dovoli in peli ji bomo1 slavo.
Opozarjamo delavstvo1, da pazno sledi klerikalcem v oblastnih skupščinah, da se bo docela prepričalo', če so ostali mož-beseda ali ne. Mi smo prepričani, dai bo doživelo delavstvo bridko razočaranje. Smo pa mnenja, d'a je bilo naravnost potrebno, da so prevzeli vlado v oblastnih skupščinah klerikalci, kajti le na ta način je mogoče, da tudi zakrknjenci spoznajo, da so jih klerikalci ves čas sem le farbalit
Ali sol zahteve, ki1 smo jtih zgoraj postavili demagoške? Ali ni naravnost dolžnost naših oblastnih skupščin, da se pečajo z eksistenco našega delavstva, ki tvori lepo število celokupnega naroda? Kar poglejmo, kako drugod1, n. pr. v Avstriji, skrbijo za brezposelne! Kako skrbijo za zaposlitev svojih ljudi! Naši ljudje pa naj umirajo gladh! Prišel je čas, da «socijalna» SLS pokaže, kaj zna in kdo ji je bolj pri srcu, agrarec in kapitalist, ali proletarec. Kot gospodarica v oblastnih skupščinah, ki ima poleg- tegra še ministra za socijalno politikoi, je to v stanu storiti, alco le hoče.— Pričakujemo dejanj!
Socijalna politika na Poljskem.
Vlada maršala Pilsudskega hoče v svojem stremljenju po gospodarskem ozdravljenju države doseči kar najožje stike z raznimi gospodarskimi nivoji in pri tem precizirati svojo socijalno politiko. V to svrho je podpredsednik kabineta sklical k posebnim posvetovanjem tako člane vlade, ki stoje na čelu v poštev prihajajočih ministrstev, kakor tudi zastopnike industrije, trgovine, finance, poljedelstva in delavstva, V posvetovanju z zastopniki industrije in trgovine .(e izjavil poslanec Wierzbicki, ravnatelj poljske Osrednje industrijske zveze, d'a socijalna zakonodaja, s katero se splošno strinja, ne sme s samimi osnovami socijalnih reform poisegati v praktično življenje tako globok iti na tak način, ki pomenja v resnici le poslabšanje ne pa zboljšanja življenskega položaja delavstva. Treba je v socijalno zakonodajo uvesti red; minister dela bi moral izjaviti, da bo njegov edini cilj zmanjšanje socijalnih bremen.
Tudi delavskim zastopnikom se je nudila prilika, da pojasnijo članom vlade svoje mnenje o gospodarski in socijalni politiki države. Razpravljali so o sledečih poglavitnih točkah: vladna socijalna politika, vprašanje cen življenskih potrebščin in mezd, racijonalna organizacija dela in anketa o prodiikciji ter zahteve delavstva na polju socijalne politike. V debati je posebno poslanec Zaremba naglašal nujnost čimprej izvesti javno anketo o produkcijskih stroških. Po njegovem mnenju je potrebno vpeljati za vse delavstvo sistem avtomatičnega reguliranja mezd po cenah življenskih potrebščin. Znanstvena uprava dela ni na Poljskem dosedaj rodila nobenega drugega uspeha, kakor skrajno izkoriščanje delovne sile delavcev. Tudi vprašanje brezposelnosti dosedaj še ni rešeno. Treba je razširiti podpore za primer brezposelnosti in pričeti je treba z večjim številom javnih del, da se zmanjša število brezposelnih. Glavna naloga vlade mora
biti povečanje kupne sile prebivalstva. Zastopniki strokovnih organizacij so si bili edini v tem, da višina mezd z ozirom na višino cen življenskih potrebščin nikakor ni zadostna. Dalje so delavski zastopniki izrazili željo, da se bolj pazi na izvajanje zakona o osemurnem delovniku, na zaščito žensk in obrtno inšpekcijo. Treba je sprejeti še celo vrsto zakonov o delovnih pogodbah ročnih in duševnih delavcev, kakor tudi o zdravstvu, svobodi stavkanja, in delavskih odborov v podjetjih. Poljska, ki je dosedaj ratificirala že 13 mednarodnih delovnih pogodb, bi morala uveljaviti sedaj v Ženevi ves svoj vpliv, da bi dosegla ratificiranje mednarodne pogodbe o osemurnem delovniku tudi v velikih industrijskih državah. Tudi pogodbo oi prepovedi nočnega dela bi morala Poljska čimprej vnesti v domačo zakonodajo.
Podpredsednik Bartl je naglasil, da smatra vlada za potrebno vzdržati in razširiti socijalno zakonodajo. Da bo mogla vzdržati stalen stik z delavskimi organizacijami in ljudskimi delavskimi vrstami sploh, namerava ustanoviti stalno posvetovalno komisijo dela, ki bo zložena iz zastopnikov ročnih in duševnih delavcev.
Za njim je minister dela Jurkiewicz podal podroben načrt socijalne zakonodaje: v najkrajšem času bo vlad'a izdala naredbo o obrtni inšpekciji, za katero bo postavka v proračunu zvišana. Ustanovilo se bo posebno sodstvo za delovna vprašanja in v industrijskih krajih se bodo določila posebna redna sodišča za presojanje prestopkov proti socijalnim zakonom. V kratkem bo izšlo tudi nekaj vladnih naredb o industrijski higijeni, O delovnih pogodbah duševnih delavcev ter o organizaciji in združitvi socijalnega zavarovanja. Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti bo redigiran tako, da bo popolnoma zavaroval brezposelne bolnike.
To posvetovanje z delavskimi zastopniki je že rodilo cn pozitiven rezultat: ustanovila se bo posvetovalna delavska komisija pri gospodarskem odboru ministrskega sveta, ld bo zaslišana pri vseh vprašanjih, ki sc tičejo naravnost delavstva ali pa splošne gospodarske politike. Za predsednika te komisije bo imenovan socialistični poslanec Ziemccki, vsa komisija pa bo sestavljena iz delavskih zastopnikov.
zdaj imenuje «Pokojišče». Pokopali bi jih bili prav na pravo, blagoslovljeno pokopališče, toda kdo naj bi bil razločil in določil, če niso morda med kostmi poštenih kristjanov, ki so z Bogom spravljeni odromali na Oni svet, pomešane tudi razbojniške in pregrešne kosti ogljarja Brlogarja in njegovih pajdašev in njihovega zaroda.
Ko je poslušal Skalarjev Janez takšne zKodbe. se je sicer včasih nasmehnil in ski-" , al z glavo ko nejeverni Tomaž, tako po malem ga je pa |e mikalo, da bi šel in začel grebsti po skrivnostni jami. Oa bi se bil lotil sma tega posla, se mu je zdelo le preveč, tovariša za tako početje pa ni dobil in ga tudi ni hotel preveč iskati. Vedel je namreč, da bi vsak njegov tovariš skušal za smešenje zakriti svojo bojazen, češ: «Ali si res tako neumen, da veruješ v take prazne marnje?», medtem ko bi mislil sam zase: «Kar brskaj, 9? .h .ie drago! Jaz nimam rad posla ne z živimi ne z mrtvimi razbojniki!* Tako bi bil Janez osmešen, svojega namena pa le ne bi bil dosegel. Zato je rajši molčal in poslušal in razmišljcval, kako bi izvedel čim več iz te mrke davnine ...
No, stari Skalar je bil dober gospodar in .ie vedno pazil in skrbel, kako bi izboljšal svoje gosopdarstvo in utrdil imetje. Od voznikov je izvedel, da bi lahko precej oglja spravil v denar, pa se je hitro odločil, da skuha par ogljenic. Po gmajni je bilo med
smrekovjem raztreseno bukovje, ki ni hotelo nič kaj uspevari in je bilo samo hitro rastočemu drevju v napotje. Zato se je Skalar odločil, da bo gmajno prečistil in vso nepotrebno šaro prekuhal za oglje.
Janeza je seve takoj mikal ta posel. Pridno je pomagal sekati, pripravljati in vlačiti na kup. Ko je bilo vse toliko pripravljeno, da ie bilo treba samo še zažgati, je dejal očetu, ki je hotel najeti nekaj več ljudi:
«Nikar! Eden je dosti, za druge bom pa iaz opravil. Škoda denarja za najemanje. Se vsaj naučim tega posla!®
Skalar je bil s sinovim nasvetom jako zadovoljen. Najel je tedaj samo enega ogljarja, starega Andrejca, ki je bil v tem poslu vešč in izkušen, za pomagača pa sc mu je pridružil Janez.
Ogljar Andrejc je bil majhen, droben mo-žiček, ki je veliko večino svojega življenja pustil po gozdih. Črnikast, kakor osmojen v obraz je bil zgovoren in tako šegav. da ie bilo prav prijetno pri delu drugovati ž njim. Drobne črne oči so bile vedno nemirne in nekaj prikupnega in vabljivega se je svetlikalo iz njih.
Dasi dotlej Janez z Andrejcem ni bil bogve kako znan, sta bila zdaj pri ogljarjenju hitro dobra prijatelja. Čez dan možina ni vedel povedati nič kaj posebnega, ko pa se je jel gostiti mrak in so zarji v slovo zagorele prve
zvezde, se je Andrejcu stalila beseda. In tedaj je Janez slišal toliko in takih zgodb, da mu je kar brnelo po glavi.
Največja ogljenica je bila nanesena čisto blizu «ravbarske kamre». Zato je Andrejc govoril tudi marsikak večer o tistih črnih časih, ko so ogljarili tod oni iz Hotenj. Imenoval je celo hišo, ki je zgrajena samo z oropanim denarjem.
Skalarjev je strmel in kakor v polsnu poslušal možičkovo pripovedovanje. Vzdramil se je šele, ko mu je dejal Andrejc:
«Če hočeš, lahko malo ležeš. Bom že jaz pazil, da nobena kopa ne pregori.»
Janezu prav za prav ni bilo do spanja, vendar je kakor v omotici zlezel v ogljarsko kočo, se zaril v 'istje in premišljeval. Kmalu pa so se misli razlezle in se raztrgale. V spanju so vzcvetelo sanje in Skalarjev Janez je kakor v istini v živahnem snu gledal to-le pred seboj.	(Dalie prihodnjič.)
i'1 "    	-	j-_,	—^
Bratje in sestre, pripravljajte se že sedaj Za proslavo 1. maja!
Politični
Komaj sklicane oblastne skupščine so že od-godene. V mariborski oblasti je bila oblastna skupščina odgodena dne 25. februarja, v ljubljanski oblasti pa 1. marca. Prihodnja seja bo sklicana po sprejetju državnega proračuna v narodni skupščini, kar bo koncem aprila. Dosedanje delo slovenskih oblastnih skupščin je bilo to, da sta se konstituirali: izvolili predsedstvo, odbor in odseke; da sla sprejeli poslovnik; da sta se izrekli za takojšnji prevzem samoupravne imovine in davščin.
Klerikalci so proti demokraciji. Klerikalci so predložili našim oblastnim skupščinam poslovnik, ki vsebuje deloma tudi določila iz poslovnikov bivšega dunajskega parlamenta in bivšega kranjskega deželnega zbora. Seveda pa niso pobrali iz teh poslovnikov najboljšega, ampak samo to, kar je ugodno za večino in kar jemlje manjšini najelementarnejše parlamentarne pravice. Klerikalci tako radi zabavljajo čez beogradske razmere, a je v celoti poslovnik narodne skupščine veliko boljši, kot je poslovnik oblastne skupščine. Reakcijonarne radikale prekašajo naši klerikalci, kadar imajo moč v rokah, da lahko urejajo javne zadeve. Po poslovniku v oblastni skupščini ne more posamezni poslanec vložiti nujnega predloga, če si ne preskrbi prej še 14 sopodpisnikov med poslanci. Na ta način opozicija ne bo mogla vlagati nujnih predlogov, ker šteje samo 12 poslancev. V narodni skupščini glede vlaganja nujnih predlogov ni tako strogih določil. Vsak poslanec lahko vloži brez sopodpisnikov nujne predloge. Dalje je poslovnik definitivno odpravil proporcionalni sistem za volitve predsedstva ter oblastnega odbora. Govorniki, ki nastopajo v skupščini v svojem imenu, smejo govoriti največ po en četrt ure. To je vsekakor premalo, če ima govornik utemeljevati predloge s komplicirano tvarino. Na prav posebno kričeč način omejuje predlagani poslovnik članom skupščine pravico do govora s tem, da vsak čas lahko sprejme večina predlog, da se preide na dnevni red, na kar se o predlogu po sklepnih besedah poročevalca le še glasuje. Klerikalci so se tudi s poslovnikom zavarovali, da bi poslanci imeli vsak čas pravico vpogleda v uradne spise oblastnih skupščin, samo da bodo lahko neovirano in nekontrolirano po svoje gospodarili in mešetarili ter preprečevali opoziciji, da se točno informira o stanju vsakega vprašanja. S poslovnikom oblastne skupščine so klerikalci javno izpričali, da hočejo uvesti v Sloveniji stare metode predvojnega deželnoodbor-skega absolutizma. Razkrinkana je klerikalna lažidemokracija.
To naj bodo socijnlci? Klerikalci so v ljubljanski oblastni skupščini sklenili, ustanoviti tudi zdravstveni, humanitarni in socijalni odsek. Določili so pa za ta odsek le 5 članov, dočim so drugim odsekom določili 10 članov. Svoj sklep so predrugačili šele potem, ko jih je tov. Tavčar opozoril na važne naloge socijalne politike v oblastni skupščini in da mora zato ravno odsek, ki rešuje ta vprašanja, imeti največje število članov. Godrnjaje je klerikalni klub še enkrat sklepal o številu članov zdravstvenega, humanitarnega in socijalnega odseka in sklenil zvišati število na 10. Klerikalci pa niso pristali na predlog tov. Tavčarja, da se zdravstvene in humanitarne zadeve v oblastnih odsekih obravnavajo ločeno od soci-jalnih zadev, ki naj bodo dodeljene svojemu odseku. Klerikalci so se s tem indirektno izrekli za beogradske predloge, ki zagovarjajo ukinitev ministrstva za socijalno politiko in priključitev njegovega delokroga ministrstvu za narodno zdravje.
Škandali v narodni skupščini. Notranji minister Maksimovič se je moral zagovarjati pred radičevsko obtožbo, da je osebni krivec policijskega terorja in s tem nezakonitosti v državi.
pregled.
Vsa opozicija je složno podpirala obtožbo, katere efekt pa ni mogel biti popoln, ker je bila prepovršno sestavljena. Sestavil je obtožbo Štefan Radič. Klerikalci so branili Maksimoviča in tudi glasovali za to, da se Maksimoviča ne stavi pod obtožbo. Pri glasovanju je dobila vlada 152 glasov, opozicija pa 134 glasov. Z 18 glasovi je Maksimovič ušel zasledovanju sodišča. Med plehkim Maksimovičevim zagovorom v narodni skupščini se je zgodil škandal, ki je mogoče edinstven v evropskem parlamentarizmu. Popolnoma nepričakovano je skupina demokratskih poslancev privedla v skupščino skoro popolnoma golega človeka. Poslanci so potegnili z njega zadnje kose obleke in videti je bilo od udarcev izmrcvarjeno telo. Poslanci so pojasnili, da je privedeni človek občinski uslužbenec Ristič, katerega je neupravičeno ukazal aretirati beogradski policijski komisar Sokolovič, na kar so Rističa v zaporih neusmiljeno pretepli. Poslanci so klicali Maksimoviču: «To je vaša najnovejša žrtev. Razbojniki, morilci!» — Dogodek je povzročil v narodni skupščini veliko razburjenja. Seja se je morala prekiniti in ministri so vsi bledi pobegnili v predsedništvo vlade. Klerikalci se niso škanda-lizirali nad tem, da se pretepa nedolžne državljane v zaporih, ampak so se škandalizirali le nad tem, da se je v skupščini pokazalo pretepenega človeka. Potrebno je bilo to, ker vse besede opozicije, ki je nastopala proti batinaštvu, niso zalegle nič. Vlada se je vedno izgovarjala: saj ni tako hudo. Sedaj je pa bila prilika, da se je lahko pokazalo batinaško' žrtev in ravno v trenutku, ko se je minister zagovarjal, da njegov režim ne pozna policijskega terorja.
V radicevski stranki morajo biti sami kon-fuzni ljudje. Radič je sestavil obtožbo proti Maksimoviču in izvršil vso organizacijo, da je opozicija složno nastopala v parlamentu. Vse je bilo približno v redu do takrat, ko se je oglasil k besedi radicevski poslanec dr. Basariček. Dasi je sopodpisal obtožbo proti Boži Maksimoviču in dasi je dan prej še srdito napadal notranjega ministra, je kar naenkrat pričel zagovarjati Maksimoviča, češ, da ni kriv, da so krivi uradniki, da so radikali dobri ljudje in podobno. Radičevci so skočili k dr. Basaričku s klici: Za Boga, ali si znorel? Basariček se ni zmenil za opomine in je govoril naprej v tonu, kakor je začel. Drugi dan se je pa Basariček izgovarjal, da ni mislil tako, kot se ga je razumelo. Obenem je dal svoji stranki mandat na razpolago z izjavo, da se «žrtvuje za stranko» zaradi govora, na katerega ni bil pripravljen!
Zahteve državnih nameščencev pred vlado.
Resolucija decembrskega kongresa državnih nameščencev je bila pretekli teden izročena ministrskemu predsedniku in ministru za socijalno politiko. Resoluciji je priložen utemeljeni uvod, kjer se poudarja, da nameščenci ne zahtevajo od vlade novih finančnih sredstev, ampak samo to, kar se da doseči v okviru sedanjih državnih sredstev. Resolucija obsega nastopne točke: 1.) Kraljeva vlada naj pripravi revizijo zakona o državnih nameščencih in revizijo uredbe o razvrstitvi. Obenem naj predloži specijalne zakone o po-edinili strokah. V to je potrebno, da vstopijo v komisije, ki bodo sestavljale te zakone, tudi predstavniki državnih nameščencev. Kongres zahteva, da se s temi zakoni izravnajo velike razlike med prejemki višjega uradništva prve kategorije in prejemki ostalega uradništva. 2.) Revizija zakona o nameščencih naj ustvari za državno urad-ništvo poseben fond za zavarovanje pokojnine uradniškim rodbinam, kakor je veljal za Srbijo.
3.) Vlada naj drži besedo, ki jo je dala pri prvem odtegljaju dodatkov v korist poplavljencev.
4.) Zaradi predstoječe socijalne krize, ki nastopi z novim stanovanskim razmerjem dne 1. novem-
bra 1927., naj vlada poviša gradbeni fond za stanovanja nameščencev. 5.) Reši naj se vprašanje sprevedbe kronskih upokojencev v dinarske, kar se že šest let nesocijalno zavlačuje. 6.) Z ozirom na izravnavo cen naj se Zagreb, Ljubljana, Split, Dubrovnik, Maribor, Novi Sad in Skoplje uvrsle v prvi draginjski razred. 7.) Potni in selitveni izdatki državnih nameščencev se urede po dejanskih izdatkih, ne pa po dosedanji uredbi, ki ne priznava niti polovice efektivnih izdatkov.
Za vdano službo policijskemu radikalskemu režimu so dobili klerikalci koncesijo, da bo postavljen v Ljubljani za velikega župana dr. Vodopivec in v Maribru dr. Schaubach. Dalje so klerikalci izposlovali, da je bil imenovan njihov advokat za gerenta Mestne hranilnice v Ljubljani in da sta bila upokojena pri oddelku za kmetijstvo vodilna uradnika I,vo Sancin in Alojzij Pavlin.
Stefan Radič se vedno bolj navdušuje za skupen nastop s samostojnimi demokrati in pri vsaki priliki hvali Svetozarja Pribičeviča. Pretekli teden je med drugim rekel Radič: «Prava sreča je za državo, da je dr. Korošec odšel k radikalom in ne k Pribičeviču. Dr. Korošec, če bi mu radikali dali vse, kar želi, ne more imeti več kot 20 poslancev, g. Pribičevič jih dobi 40, 50 in tudi več. Pribičevič je nekoč izrekel veliko besedo: Stranke, ki niso sposobne iti v opožjicijo, niso vredne, da živijo. Vsi smo mislili, da Pribičevič ne bo zdržal opozicije niti tri mesece, on pa je v opoziciji že skoraj dve leti. Vem, da so Pribičeviču neprestano ponujali, da vstopi v vlado, on pa ni hotel. On je morda hotel s pokojnim Paši-čem, s sedanjimi radikalskimi pigmejci pa tega nikakor noče. In tu se je g. Pribičevič pokazal.>
Uredba o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih je protizakonita, ker spreminja zakon
o	oblastni samoupravi. Napredni klub je oblastni skupščini predložil predloc. da se protestira in pritoži proti omenjeni uredbi. Klerikalci, ki so imeli doslej vedno na jeziku, da so čuvarji avtonomnih pravic, niso upali izreči niti ene graje
o	naredbi, ki krši že pridobljene avtonomne pravice. Molčali so, ker imajo v Beogradu svoje strankarje v vladi, ki je izdala to protizakonito naredbo. Klerikalci so s tem na milost in nemilost izročili oblastne skupščine finančnemu ministru, ki se lahko poigrava z njimi kakor le hoče. Šef oblastne finančne uprave je podrejen ministru financ, ki ne odobri nobenega izdatka, ali proračunske postavke, ki ne odgovarja «držav-ni in državni finančni politiki». V popolno odvisnost finaričftega ministra so prepustili klerikalci oblastne samouprave samo zato, da prvič lahko sede še v vladi, in drugič, da so dobili koncesijo, da odobrava oblastni odbor vse občinske proračune, katerih doklada na neposrednji davek ne znaša več kot 300 %. Potom svoje večine hočejo dobiti klerikalci pod komando naše občine. Za drobtinarske strankarske koncesije so klerikalci zapustili svoj avtonomistični program in s podpisi svojih ministrov odvzeli najbistvenejše pravice oblastnim samoupravam*
Neslgurna vladna vcčiiia. Dne 28. februarja je v zakohodajnem odboru ostala vlada v manjšini za en glas. Dogodek je v politični javnosti izzval razne komentarje in prerokoval se je celo padec vlade. Do tega pa seveda ni prišlo in je glasovanje omembe vredno le v karakterizacijo vladne šibkosti. Verjetno je, da sedanja klero-radikalska vlada ne bo ničesar drugega mogla napraviti, kakor Odglasovati državni proračun, potem pa demisijonirati. Pojavlja se kombinacija koncentracijske vlade Marka Trifkoviča.
Klerikalci so bili proti proporcu pri volitvah predsedništva, odbora in odsekov oblastne skupščine. Za ljubljanski občinski svet pa v imenu demokracije zahtevajo, da se uvede najčistejši proporc. Tam, kjer so klerikalci v manjšini, so za proporc, tam pa, kjer imajo večino, tam naj pa obvelja načelo absolutne večine. In taki politiki se klerikalci še upajo reči, da je načelna!
Narodno-strc
Soja upravnega odbora NSZ se vrši v soboto dne 5. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v tajništvu NSZ v Narodnem domu. Vsi vabljeni upravni odborniki ali njih namestniki naj se seje sigurno in točno udeleže.
Narodni klub Delavske zbornice ima svojo sejo v soboto, dne 19. marca t. 1. ob devetih dopoldne v tajništvu NSZ. Ker je isti dan popoldne skupščina Delavske zbornice, prosimo vse člane kluba, da se seje sigurno udeleže.
Naša nova montura je zbodla v oko «Delavsko politiko. Prav za prav ne gre za monturo, ampak xa naš ustanovni občni zbor, ki kaj hudo boli sodruge okrog, «Delavske politike» in so se zato morali vsaj nekoliko obregniti. Že iz par priobčenih ,vrstic se kaže bojazen sodrugov pred razvojem naše strokovne organizacije.
Frančiška Volan. -Našemu dolgoletnemu članu in zvestemu, pristašu to.v. Ignacu Volanu je umrla v soboto 26. februarja žena Frančiška.
Pokojnica je v obupu skočila z balkona tretjega nadstropja mestne ubožnice in na poškodbah umrla. Ta smrt je tembolj tragična, ker kaže vso bedo našega delavca. Pokojnica, ki se je vse življenje trudila za vsakdanji kruh obenem z možem, je na' stara leta morala v ubožnico, kjer se »e reže ravno najboljši kruh. Seve ji je bilo življenje v ubožnici nadvse težko, posebno še, ker je v zadnjem času jela bolehati in hirati. Zaradi oslabelosti je izgubila tudi vid. Bedno življenje,
Socilalni
Vojni invalidi za mir.
Pri zadnjem zasedanju Mednarodhe zveze vojnih invalidov v Ženevi je naznanil predsednik mirovnega odbora Fontey, da bodo vse zveze vojnli invalidov priredile letos propagandni mirovni dan in obenem je podal tudi približni načrt te prireditve. Predlog Fontenyja so vsi delegati Mednarodne zveze sprejeli z odobravanjem na znanje. Red pripravljalnih del za mednarodni mirovni dan je sledeči:
V	vsaki državi, ki je včlanjena pri Mednarodni zvezi vojnih invalidov v Ženevi, se ima ustanoviti samostojen delovni odbor, ki bo v direktnih stikih z mednarodnim tajništvom Zveze v Ženevi, Ti delovni odbori bodo stopili v zvezo z vsemi invalidskimi organizacijami v lastni državi, v kolikor pa bi tega razmere ne dovolje-va,c- iili bo pozval na sodelovanje pri propagandnem mirovnem dnevu. Mednarodni mirovni dan bo določil mednarodni odbor po izvršenih pripravah posameznih delovnih odborov,
Predsedništvo mednarodnega mirovnega odbora pripravlja manifest na vse narode in ga bo predložil posameznim zvezam v odobrenjo,-PredsedniStvo bo pregledalo poslane predloge in popravke manifesta in bo porabilo vso doposlano snov v ostri resoluciji proti vojnam, proti katerim zavzemajo vojni invalidi in bivši udeleženci svetovne vojne najostrejše stališče. Manifest se bo potem poslal vsem zvezam, da ga ponatisnejo v svojem občevalnem jeziku in ga čim bolj razširijo po svoji državi.
gotovo bodo tudi naše invalidske organizacije storile vse, da se mednarodni propagandni mi-
l	ovni; dan kar najbolje obnese. Pa tudi vsa ostala !^sa Javnost ne sme ostati v ozadju in se raz-hnjati le v splošnem govoričenju o svetovnem miru ter gledati od strani na razna stremljenja po zoužanju vseli narodov.
Prav danes je treba živega dela za splošni , 'r; 0 se n:l vseh straneh kaže znova napadal-m požrešnost militarizma in imperijalizma, zene znova narode drugega proti drugemu v nove vojne.
»kovna zveza.
bolezen in posebno še slepota so mnogo pripomogli, da se je pokojnica odločila za tako tragičen konec. Namesto, da bi si na stara leta privoščila zaslužen oddih, se je v obupu morala ločiti od sveta in zvestega soproga. Pokojnici, ki se je mnogo bacila tudi z javnim življenjem in bila skozinskoz naša zvesta somišljenica, naj bo lahka zemeljska gruda. Tovarišu Volanu pa naše iskreno tovariško sožalje.
JESENICE. V nedeljo 6. t. m. je predavanje v strokovni šoli odpadlo vsled obolelosti predavatelja. — Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo 13. t. m., in sicer predava tov. dr. Bajič. Vse tovariše, ki obiskujejo šolo, prosimo točne udeležbe.
PTUJ. Podružnica NSZ je imela v nedeljo ‘27. februarja svoj občni zbor ob 10. uri dopoldne v prostorih «Društvenega doma». Občnemu zboru je predsedoval tov. Sigi, ki je podal tudi predsedniško poročilo. Po podanih poročilih, ki so bila vsa soglasno odobrena, je bil dan odboru ab-solutorij. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Jožko Bezjak, podpredsednik Egidij Sigi, tajnik Mihael Hercog, blagajnik Milan Menoni; odborniki Ivan Brumen, Tomaž Švajger, Antonija Koren in Milka Majzer; pregledniki računov: Anton Blažek, Alojz Zemljič, Janko Drevenšek in Mihael Cajzek. Na občnem zboru so se določili tudi delegati za ustanovni občni zbor v Ljubljani. Novoizvoljeni predsednik je z lepim nagovorom zaključil občni zbor.
razgled.
Petletno mesarjenje in medsebojno trpinčenje še vedno ni naučilo diplomacije, da bi vodila politiko k uresničenju miru na vseh poljih mednarodnega življenja.
Vojni invalidi so zadeli gotovo' najlepši način za odkrito sporazumljenje med narodi s prireditvijo velikega dneva mednarodnega miru.
Brezposelnost v Avstriji zopet narašča.
Pričetkom letošnjega leta je pričela brezposelnost v Avstriji zopet rapidno naraščati. Število vseh brezposelnih je znašalo 15. januarja 1.1. v Avstriji 223.483. Brezposelnost je na deželi mnogo večja nego na Dunaju. Na Dunaju je 95.048, na deželi pa 128.435 brezposelnih. Preteklega leta je bilo v Avstriji meseca januarja 212.000 brezposelnih, ki so uživali brezposelno podporo, h katerim pa je treba prišteti še 15.000 brezposelnih, ki so dobivali samo delno podporo.
Trgovina z dekleti na Madžarskem.
Madžarska je že od nekdaj znana kot eno najvažnejših središč trgovine z dekleti1. V zadnjem času je bila zopet odkrita v tem pogledu značilna afera, ki zavzema vedno večje dimenzije in ki meče čudno luč na socijalne razmere v tej naši sosedni državi'.
Ore za afero v MiškoVcu. Mlada dekleta, ki so bila do sedaj zaslišana, so vsa izpovedala silno obremenilno za ravnatelja državne posredovalnice (Jela dr. Szikszaydva, pa tudi druge mestne veličine so težko' kompromitirane. Ugotovilo se je. da je imenovani ravnatelj dbdajal služkinje, ki so skušale dobiti službo s pomočjo državne posredovalnice dela; ne samo podeželskim javnim hišam, temveč da je tudi v mestu samem živahno trgoval z dekleti. Številni spoštovani meščani' so bili v stikih s čednim ravnateljem, ki jim je dodajal na dom mlada dekleta. V miškov-skili vinogradih so pokupili nekateri špekulant]«
zidanice, katere so razkošno opremili in napravili iz njih brloge strasti. V teli katakombah so se shajale velike družbe in v njih so se dogajale neverjetne orgije.
Policija je našla v ravnateljevi pisarni seznam gospodov iz miškovske družbe, ki so bili stalni naročniki državne posredovalnice dela in omenjenih katakomb. Iz teh zapiskov izhaja, da so starejši gospodje iz miškovske družbe zahtevali predvsem dekleta v starosti od 14 do 16 let. Ta seznam, ki ga policija noče objaviti, kompromitira celo vrsto odličnikov. Pred policijo je izpovedalo mnogo prostitutk, da jih je v prostitucijo zapeljala državna posredovalnica dela.
V	zvezo s to afero se spravlja naredba notranjega ministra, ki: je bila že objavljena in ki na novo urejuje nravnostno policijo. Vse koncesije za javne hiše izgube svojo veljavnost s 1. majem 1928.. novih pa se ne bo več izdajalo. Policija je dobila nalog, da prireja v svrlio zabra-njenja. širjenja spolnili bolezni v zabavnih lokalih često racije. Osebe, ki bodo prijete in pri katerih se bo izkazalo, da so bolne, bodo strogo kaznovane.
Nazori amerikanskih industriicev o petdnevnem delovnem tednu.
K Fordovi odločitvi, da bo vpeljal v svojih tovarnah petdnevni delovni tednik, to je 40 ur tedensko, je proglasila Narodna zveza industrij-cev Zedinjenih držav, da se petdnevni tedenski delovnik ne bo v splošnem uvedel. V tem razglasu navaja zveza tudi nekatere zanimive razloge.
Tako bi na primer po trditvi indlustrijcev tako1 znižanje delovne d'obe pustilo delavcu preveč prostega časa, vsled česar bo potreboval večjo mnoižino denarja in bi bilo treba vsled tega povišati mezde. Petdhevni dtelovni teden bi povzročil baje tudi, da bi mogla Zedinjenim državam škodovati evropska konkurenca. Z gospodarskega stališča bi postalo nemogoče izkoristiti bilijona dolarjev, ki je vložen v ameriški industriji. Takoi znižanje delovne dobe, da bi imelo tudi brezpogojno za nasledek zvišanje cen živ-Ijenskih potrebščin, proti katerim bi delavstvo ne bilo zavarovano z zvišanimi mezdami. Produkcija bi se zmanjšala, draginja pa povečala. Kon-zument bi bil nujno oškodovan in zastavljen bi bil vsak napredek v industrijski produkciji.
Po nazoru ameriških hidustrijcev bi bilo torej na vsak način še preuranjeno, če bi se hotel petdnevni delovni teden uvesti v vseh strokah.
' Rene La Brnyere: Hektorjev meč. (Romani «Jutra», zv. ). Cena broširanega izvoda 18 Din. vezanega 28 Din. — Roman od znane francoske pisateljice dobrodošel zlasti našim dekletom, a tudi vsem ostalim, ki ljubijo dobro in zdravo knjigo! V napetih, razgibanih poglavjih se odigrava pred nami dekliška ljubezen dražestne Chaillette, hčerke častihlepnega meščana, do mladega oficirja-plemiča; zvesta, čista ljubav. ki zmagovito' prebije vse strahote velike revolucije in doživi zasluženo izpolnitev v okrilju vzhajajoče Napoleonove slave. Med izvrstno karakte-riziranimi osebami povesti srečavaš vse glavne tipe te znamenite dobe: preprostega siromaka
*brezhlačnika», revolucijonarnega frazača, omejenega meščana, ki se oblizuje po modrokrvni gospodsčini in končno sijajna, nepreplačljiva lika markize in markiza de Marchezalfier, ki se jz Prvotne nadutosti tako klavrno scvrkneta v bedo in ničevost skrahiranih aristokratov... Prezabavana istorija, ki ostavlja — in to ni majhna vrlina -— po vsem prisrčnem smehu,^trepetu in sočuvstvovanju v nameček še živo, pestro sliko o m nogo če m, kar smo doslej le suho poznali iz zgodovine.
* Krošnjarjenje z obveznicami vojne škode.
V	zadnjem času so preplavili naše kraje razpečevalci loterijske dvainpelodstotne državne rente za vojno škodo. Našim ljudem, ki ne p- znajo vrednosti tega vrednostnega papirja, ponujajo obveznice po visoki ceni, ki daleko presega njihovo borzno vrednost. Mnogo ljudi je bilo s tem občutno oškodovanih, ker so plačali, kakor ču-jemo, obveznice po dvojni borzni vrednosti. Omenjene obveznice se obrestujejo po 2 in pol odstotka in amortizirajo v 50 letih. Vsako leto se izplačajo 188 izžrebanim obveznicam še posebni dobitki. Obveznice torej niso prave srečke, ampak se samo del amortiziranih obveznih nagrad s posebnim dobitkom. Borzni tečaj za te obveznice znaša sedaj približno 840 Din (v nominalni vrednosti 1000 dinarjev za celo obveznico). Onim, ki si žele nabaviti te obveznice, zaradi lega priporočamo, da se obrnejo naravnost na denarne zavode, kjer jih dobe po kurznem tečaju, in naj jih ne kupujejo, ako se hočejo obraniti nepotrebne škode, od ljudi, ki s temi obveznicami krošnja-rijo in jih prodajajo na obroke po ceni, ki pravo vrednost izdatno presega.
* Poziv rekrutov v letu 1927. Dne 14. marca t. 1. ob 8. zjutraj se morajo priglasiti rekruti, rojeni leta 1906., in starejši, ki so bili rekrutirani in usposobljeni v letih 1926. in 1927., zaradi nastopa kadrovske službe, in sicer v štabu komande ljubljanskega vojnega okruga (kasarna Vojvode Mišiča; vhod iz Metelkove ulice in s Tabora). Na odsluženje kadrovskega roka bodo naznačenega dne odpravljeni s transportom rekruti naslednjih vrst orožja: konjenica kraljeve garde, artilerija kraljeve garde, konjenica, konjeniški pionirji, konjeniški telegrafisti, poljska artilerija, gorska artilerija, liavbiška artilerija, težka arinij-ska artilerija, pionirji, pontonirji, reflektorji, železniška komanda, vozači, telegrafisti, marveni. bolničarji, pekarji, I. partija mornarice in 1. partija letalcev. Za prednje edinice se je pozvalo tudi nekoliko rekrutov rokodelcev iz pešadije Ostali rekruti, ki so bili rekrutirani za pešadijo, se bodo pozvali tako, da.se javijo za nastop kadrovske službe dne 27. marca t. I. ob 8. uri isto-tam, oni za avtomobilsko komando dne 19. aprila. Za primer, da kak rekrut ne dobi pravočasno poziva, mu naj ta oglas služi v ravnanje. Prednji poziv velja samo za one rekrute, ki so domovinsko pristojni v območje sreskih poglavarjev Ljub-ljana-okolica, Kranj, Radovljica, Kamnik, Novo mesto, Kočevje in Logatec ter mestnega magistrata Ljubljana. Vsi rekruti se opozarjajo, da se priglasijo pravočasno, trezni in toplo napravljeni in obuti.
* Smrtna nesreča. 301etna Katarina Malovrhova iz Polhovega gradca je te dni žagala s svojim možem v gozdu težko bukev. Nesreča je hotela, da je bukev, ko je bila izpodžagana. tako hitro padla, da se ji nesrečnica ni mogla več umakniti. Težko ranjeno Malovrhovo so odpeljali v ljubljansko bolnico, a je Malovrhova že med potjo podlegla poškodbam.
* Kralj pomilostil več vojaških kaznjencev. Kralj je pomilostil 29 vojakov raznih polkov, ki so bili obsojeni po vojaškem kazenskem zakonu zaradi raznih vojaških prestopkov.
* Konec Kurentovega slavja. Letošnji pred-pust je bil v Ljubljani, pa tudi v drugih krajih Slovenije prav živahen. V Ljubljani je bilo nešteto predpustnih prireditev, vendar se jc opažalo, da se .ie letos sicer več plesalo, ali mnogo manj popivalo, kakor je bilo to običajno prejšnja leta.
* Španska bolezen v Mariboru zahteva vedno več žrtev. Prejšnji teden je na en sam dan ležalo na pobreškem pokopališču naenkrat 14 mrtvecev.
* Smrtna obsodba pred ljubljansko poroto. V smrt na vešalih je bil te dni obsojen pred ljub-
ie vesti.
ljansko poroto 211etni Branko Pintar, ki je nedavno usmrtil 531etnega sejmarja Karla Primožiča v njegovem stanovanju v Ljubljani in ga izropal. Obsojenec je ves.čas čitanja obsodbe držal robec pred ustmi ter nepremično zrl v predsednika. Ko je začul smrtno obsodbo, so mu roke omahnile in ves se je zamajal. Zagovornik je prosil senat, naj obsojenca glede na mladost in zanemarjeno vzgojo priporoči kralju za pomilostitev.
* 105 sorodnikov pri pogrebu. V slavonjski vasi Beški .ie te dni umrl tamošnji najstarejši cčak 971etni Viljem Heist. Poročen je bil trikrat. Izmed 17 njegovih otrok jih je še 7 pri življenju, ki pa so vsi že tudi sivih las. Poleg teh je pogrebu prisostvovalo 32 vnukov. 60 pravnukov in 6 pra-pravnukov. Najstarejši vnuk je star 51 let, najstarejši prapravnuk 12 let. Že po sami navzočnosti teh številnih potomcev je bil pogreb vaškega očaka veličasten. Zbrala pa se je k pokopu tudi ogromna množica sosedov okoličanov.
* Iz dna življenja.. Mlada Ljubljančanka Poldka C. je letošnji predpust pošteno izrabila. Uhajala je skoro sleherni dan od doma in neredko celo pozabljala prihajat domov spat. Poldka se je rada lepo oblačila in treba je bilo zaslužiti denar. V nedeljo ponoči je zopet uživala prepovedano ljubezen v nekem hotelu, ko je nenadoma potrkal na vrata mož postave, kateremu se je preplašen parček moral odzvati. Poldka je romala seveda na policijo, kjer se je izkazalo, da jo je pust prav nesrečno pobodel, kajti zaradi bolezni je morala v bolnico.
* Samomor. V mariborsko bolnico so pripeljali 251etnega delavca Karla Ozvalda od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Vso pustno nedeljo je popival. Ko je prišel v ponedeljek zjutraj domov, se je ustrelil s samokresom v glavo.
* Požar v Izlakah. Te dni ponoči je opazil neki delavec, da gori hlev posestnika Grošlja v Izlakah. Zbudil je takoj domače, ki so že vsi spali, sam pa šel nato hitro v hlev, da reši živino in dva popotnika, ki sta prenočevala tamkaj. Kakor se sumi, je bil ogenj podtaknjen iz maščevalnosti.
* Krvavi pretep. Iz Št. Tlja so pripeljali v mariborsko bolnico 561etnega delavca Karla Ši-kerja, ulužbenega pri veleposestniku Baumanu. Med prepirom ga je drugi Baumanov uslužbenec z nožem zabodel v pljuča. — Iz Marije Snežne ob Muri pa so pripeljali 251etnega posestnika Martina Seca. Po preveč zaužitem alkoholu sla se brata doma stepla in je brat brata tako oklal na glavi in levi roki, da so ga skoro nezavestnega in težko poškodovanega prepeljali v bolnico.
* Obsodba v mariborski poštni tatvini. Pred meseci je bila izvršena med prevažanjem pošte iz magdalenskega predmestja v mariborsko glavno pošto drzna tatvina. Izginilo je 55(X) Din v gotovini in 12 priporočenih pisem. Sledovi za storilcem so bili dolgo časa skriti. Čez nekaj časa so našli poštno vrečo v Dravi. V vreči je bilo še
12	priporočenih pisem in pa ovoj denarnega pisma, denarja samega pa ni bilo več. Aretiran je bil poštni sluga Ivan Povh, ki je prevažal pošto. Vršili sta se že dve razpravi. Te dni pa je bila končno izrečena razsodba, v kateri je bil Povh spoznan za krivega in obsojen na 6 mesecev težke ječe.
* Truplo osem let v vodi. Na Sušaku je leta 1919. za časa italijanske okupacije izginil mesar Anton Posel. Njegovo truplo pa so našli šele pred dvema mesecema v vodnjaku, ko je že razpadalo. Po raznih preiskavah, o katerih pa su-šaška policija zaenkrat ne da informacij, se na Sušaku vzdržuje govorica, da je bil Posel član roparske družbe, pa se jc neko noč sprl zaradi plena in so ga lastni tovariši umorili ter vrgli v vodnjak.
Dopisi.
TRBOVLJE. Po dolgem času se zopet nekoliko oglasimo tudi mi Trboveljčani v naši «Novi Pravdi». Iz našega kraja nimamo nikoli dobrih novic, vedno le tarnanje o težkem življenju, ki ga imamo sužnji TPD. Pri nas hočejo po vsej sili izmozgati rudarja do skrajnosti. Tako n. pr. ne sme rudar čakati na vozičku in se par minul oddahniti od trdega dela, temveč mora takoj prijeti za drugo delo in izrabiti vsako sekundo, ako-ravno ima tako mizerno plačo, da dela vsaj polovico šilite zastonj. Krivice, ki se nam gode, so tako očitne, da jih lahko z roko primeš, a vendar ni nobenega, ki bi se resno potegnil za nas. Imamo vse polno ljudi, ki lazijo okrog nas ob času volitev in kričijo na vsa usta: delavci vkup! Ko pa pride čas, da bi bilo kaj pokazati, takrat se vidi, da je njih moč le v obljubah. Nas boli le to, da se naši rudarji ne zbrihtajo in še vedno verjamejo laži-socialistom in komunistom, ki so nas prav za prav pripravili v tak težak položaj.
V	zadnjem čau se je jel širiti pokret narodnega delavstva in smo prepričani, da bo le ta pokret naša rešitev. Potrebno pa je zato, da se vsi oklenemo te edine prave naše zastopnice, naše Na-rodno-strokvne zveze. V tej zvezi vidimo rešitev delavstva.
JESENICE. Nedavno so se vršile pri nas volitve obratnih zaupnikov pri KID. Teh volitev se je udeležila tudi naša organizacija, ki je dobila lepo število glasov. Rezultat volitev bi bil še ugodnejši, če bi na Javorniku ne izginilo kar
13	naših glasov. Kam so izginili glasovi, ho najlažje ugotovila inšpekcija dela, ki1 sc bo morala nekoliko zanimati za te volitve. — Tukajšnji so-drugi so kaj brihtni in se na razdelitev mandatov prav dobro razumejo. To so pokazali ravno pri teli volitvah, ko so si z preostankom 35 glasov
dodelili še šeste jr a obratnega zaupnika, akoravno
smo mi imeli 37 glasov in torej dva glasova več od njih. Pa jih bo morala tudi inšpekcija dela poučiti, po kakem proporcu se delijo mandati. Na vsak način moramo mi na Javorniku dobiti enega obratnega zaupnika, ki nam po vsej pravici gre.
SLOVENJGRADEIC. Tukajšnja krajevna organizacija NSS je imela diie 19. februarja svoj redni občni zbor. Navzoče članstvo jc pozdravil predsednik tov. Zupančič in je v svojem govoru očrtal tudi delo' in napredek organizacije. Vsled nedostajanja finančnih sredstev je včasih otgani-zatorno delo težavno. Vendar je pa doslej še vedno idejna navdušenost in požrtvovalnost premagala vse zapreke. Pri zadnjih volitvah nismo dosegli takega volilnega uspeha, kot smoga želeli, kar pa še ni povod za malodušnost. Le še z večjo vnemo moramo na delo, brez katerega ni zmage. Tajniško poročilo je podal' tajnik Blažič. Iz poročila je razvidno, da ju odbor zelo živahno deloval; prirejenih je bilo več članskih sestankov in širših odborovih sej. Blagajniško poročilo je podal tov. Štruca. Odboru kakor blagajniku sta bila nato izrečena zahvala in absolutorij. Za predsednika je bil izvoljen tov. Kav s, naš agilni č|an krajevne organizacije. Vsi somišljeniki in prijatelji našega gibanja se pozivajo, da gredo z navdušenjem na delo za razširjenje naše organizacije.
★
Cene tuiemu denarju.
Na zagrebški borzi se je dobilo 1. t. m. v devizah:
ICO avstrijskih šilingov za 800*29 do 803*29 dinarja;
100 nemških mark za 1348*50 do 1851*50 Din;
100 madžarskih pengov za 995 do 998 Din;
100 italijanskih lir za 248*61 do 250*61 Din;
1	dolar za 56*75 do 56*95 Din;
100 češkoslovaških kron za 168*30 do 169*10 dinarja.
Pogovor o tem in onem.
Para, njega napetost in uporaba.
V	prejšnjih člankih smo že večkrat govorili
o	vodi in o koristih, ki jih ima človek od te važne snovi. Voda nam je že v najvsakdanjejšem živ-/jenju nekaj, brez česar bi si življenja sploh ne mogli misliti. Poleg teli koristi, ki nam jih ni treba naštevati, nam je voda ena najcenejših gonilnih sil: Po vodi nas prevažajo parobrodi z enega J.cla sveta v drugega, goni nam mline, žage, turbine itd. Voda pa nam v obliki pare goni tudi parne stroje. Tako dobivamo iz vode novo gonilno silo, o kateri bomo govorili v nastopnih vrsticah:
Voda prehaja vedno v plinasto stanje, to je izhlapeva, in to že pri navadni toploti. Izhlapeva pa tem hitreje, čim toplejša je. Tako hlapenje vode lahko pospešimo s tem, da jo segrejemo, če torej pod posodo, v kateri se nahaja voda, zakurimo.
Dokler toplota vode ne doseže 100 stopinj Celzija, izhlapeva samo na površju, pri toploti 100 stopinj Celzija pa nastajajo hlapovi tudi v notranjščini. V tem primeru pravimo, da voda vre; v notranjščini vodne mase nastali hlapovi povzročajo namreč valovito gibanje vode, ki mu pravimo vrenje, učinek pa je para.
Hlapovi torej niso nič drugega kakor voda v plinastem stanju. So kakor zrak prozorni in silijo narazen, so torej razpenjavi. Čim višja je toplina, tem večja je njih razpenjavost, to je sila, s katero pritiskajo na stene posode. Kakor drugi plini ima vodna para še neko drugo svoj-stvo: čim večja je njena toplina, tem bolj se da stiskati, ne da bi se pri tem spremenila v vodo.
Če vtakneš v posodo z vodo toplomer in pod posodo zakuriš, se začne živo srebro v toploomeru vzdigovati; voda se torej vedno bolj segreva.
Živo srebro pa se dviguje v toplomeru le toliko časa, dokler ne zavre, pri vrelišču pa obstane. Kako naj si to razlagamo? Če se živo srebro v toplomeru več ne dviga, je to znamenje, da se tudi toplina vode ne dviga več. Kam gre torej toplota, ki jo še vedno dovajamo vodi s tem, da kurimo pod njo. Kot nobena sila se tudi ta ne izgubi, temveč se uporabi v to, da spreminja vodo v paro. V dobro zaprtih posodah, kjer pritisk zaprtih par brani vodi nadaljnje izparivanje, je mogoče vodo segreti nad 100 stopinj Celzija. Ker se vrši vrenje samo tedaj, kadar Par j premagujejo zračni pritisk, je vrelišče iste tekočine odvisno od pritiska na tekočino: čim maj|Jg! torej pritisk, tem nižje je vrelišče, čim večji je pritisk, tem višje je vrelišče. Ker je pritisk zraka tem manjši, čim više stojimo, mora ^rej tudi voda na višjem mestu prej zavreti.
opazujemo, da voda na visokih gorah prej zav 'e kakor v dolini.
Zgoraj smo rekli, da je tudi razpenjavost par odvisna od njih topline.
Zrak pritiska na zemeljskem površju na vsak kvadratni decimeter s težo 103 kg. Pritisk hlapov na enako ploščino meri pri 100 stopinjah Celzija 103 kg, pri 120 stopinjah 206 kg, dalje pri 150 stopinjah 515 kg, pri 175 stopinjah 927 kg, pri 200 stopinjah pa 1648 kg. Iz teli številk vidimo, da se veča pritisk v jako izdatni meri, če dvigujemo hlapovom toplino.
Za merjenje napetosti plinov imamo posebne priprave, ki jjm pravjmo manometri. Manometri za merjenje napetosti vodnih par v parnih kotlih so paromeri.
Najnavadnejši manometri so odprti živosrebr-ni manometri. Ta priprava je kaj enostavna. V dvakrat zaviti stekleni cevi je nekoliko živega srebra. En konec cevi je odprt, drugi pa je utrjen v posodi, v kateri je plin, ki mu hočemo meriti napetost; če je napetost plina enaka zračnemu
tlaku, stoji živo srebro v obeh krakih enako visoko; če pa je napetost plina večja od zračnega tlaka, stoji živo srebro v odprtem kraku više nego v utrjenem.
Imamo pa tudi zaprte živosrebrne ali kom-presijske manometre. Pri teh pritiska plin na živosrebrn stebriček in ta na zrak, ki je zaprt v cevi; čim bolj živo srebro stiska zaprti zrak, tem večji je pritisk v kotlu.
Pri parnih kotlih rabimo navadno kovinske manometre. Kovinski manometer sestoji iz zavite cevi, v katero prihaja para. Cev se zaradi pritiska pare odvija. Na koncu cevi je pritrjen kazalec, ki kaže na posebno lestvico, iz katere je razvidno, koliko napetost je dosegla para.
Seznanili smo se z novo silo, ki igra v vsakdanjem življenju in v tehniki jako važno ulogo. Uporaba parnega stroja, ki sloni na sili, ki izvira iz napetosti vodnih hlapov, je jako mnogo-brojna. Tu naj omenimo le par primerov, ki jih lahko vidimo vsak dan. Železniške vlake gonijo lokomotive, ki niso nič drugega kakor premikajoči ro parni stroji. Kolikega pomena je bila iznajdba te koristne naprave, moremo vsaj deloma pojmiti, če se zamislimo v čase, ko so blago prevažali težki vozovi, v čase, ko je človek rabil mesec dni, da se je pripeljal v kraj, kamor dospemo danes z brzovlakom v par urah.
Parni stroji gonijo tudi ladje. Prekomorski promet se je prav razmahnil šele takrat, ko so nastopili parniki svojo zmagoslavno pot preko neizmernih morij.
Dandanes parni stroj sicer izgublja nekoliko na svoji veljavi, ker ga izpodriva zlasti elektrika, vendar pa smemo trditi, da spada gonilna moč pare k onim silam, ki se jih bo človek vedno v večji ali manjši meri posluževal v svojem uspešnem boju s prirodo.
Pes zakrivil cerkveni razkol.
To se čuje sicer malo verjetno, vendar je resnično. To pomembno vlogo ima v zgodovini anglikanske cerkve pes angleškega poslanika Tomaža Bolegna. Ta zgodovinski kužek se je tako nespodobno obnašal napram papežu Klementu VIL, da je končno izzval cerkveni razkol
I	leta 1532.
Angleški kralj Henrik VIII. se je, kakor nam pove zgodovina, naveličal svoje starejše in pobožne žene Katarine Aragonske. Ločil se je od nje ter oženil mlado, lepo dvorjanko Ano Boleg-novo. Papež ni hotel pristati na to ločitev, ker se je bal zameriti se cesarju Karlu V., Katarininemu stricu. Henrik VIII. pa je poslal v Rim posebno zastopstvo, ki naj bi na vsak način izposlovalo ločitev. Na čelu tega poslanstva je bil oče lepe Ane Tomaž Bolegno, ki bi bil rad videl hčerko kot priznano kraljico. Stari gospod pač ni mislil, da bo pozneje plačala njegova lepa edinka to čast z življenjem. Rabelj ji je namreč odsekal glavo, ker je bila preveč živahna in lahkomiselna.
Papež je sprejel londonske odposlance na koncilu v Bologni in je pred vsem zahteval, naj poljubijo križec, ki se je nahajal opremljen z biseri na njegovem lepem rdečem čevlju. Bolegno je smatral, da je to pod njegovo častjo, in je odklonil poljub. Papež pa je izjavil, da se drugače ne bo začel pogajati ter je znova iztegnil nogo in javno zahteval dolžno čast. Nesreča je hotela, da je spremljal Bolegna, po šegi tedanjega časa, tudi njegov pes, velikanska doga. Pes je menda mislil, da hoče razkačeni starec napasti njegovega gospoda, pa je napravil velikanski skok in ugriznil papeža v nogo. Ta lepričakovani »poljub* je tako razjezil svetega očeta, da je prekinil avdijenco in se je moralo odposlanstvo vrniti na Angleško brez uspeha.Zaradi tega jc Henrik VIII. proglasil v parlamentu neodvisnost angleške
cerkve od papeža in tako dosegel ločitev. Doga Tomaža Bolegna je menda edini pes, katerega omenja cerkvena zgodovina.
X Nova ekspedicija v polarne kraje. Polarni raziskovalec dr. Knud Razmussen namerava organizirati peto mednarodno ekspedicijo v polarne kraje, ki naj bi preiskala in proučila vse doslej še neraziskane dele polarnega ozemlja, la eks-pedieja bo mednarodna, ker se je udeleže istočasno Danska, Amerika in Kanada. Ekspedicija se bo pečala tudi z zgodovino Eskimov.
X Kje je največ žensk. Na 1000 moških oseb pride v Evropi 1024, v Ameriki 97:$, v Afriki 96!S, v Aziji 958 in v Avstraliji samo 952 žensk. Največ žensk na 1000 moških pride torej v Eviopi, do-čim v ostalih delih sveta ne bi mogel vsak moški dobiti sebi para. V Evropi prevladujejo ženske zlasti v Portugalski, Norveški, Veliki Britaniji, Danski, Švedski in Španiji. Najmanj žensk je v Jugoslaviji, v Romuniji, Bolgarski in Grčiji.
X Nevaren ljubavni sestanek, Nh Siciliji je neki trgovec zalezoval mlado ženo, katere mož je bil v Ameriki. Ker ga je žena dosledno zavračala, se je neko noč preoblekel v dostavljalca brzojavk in sredi noči nesel svoji oboževanki nujno brzojavko, ki pa jo je seveda sam sestavil. Posrečilo se mu je res, da se je prisleparil v ženino spalnico, a tam je dobil namesto poljubov par čvrstih zaušnic, da jo je hitro zopet pobrisal. Žena je vrhu tega potožila svojo nadlogo dvema svojima bratoma. Na njun nasvet je povabila zaljubljenega moža neke noči na sestanek v svojo hišo. Ves srečen je ta prihitel. Ko pa je že sanjal o objemih svoje izvoljenke, so ga pograbile trde pesti njenih bratov in ga premikastile do nezavesti. Rešila ga je šele policija.
Priporočajte in širite ,,NO VO PRAVDO11!
lo imate bolečine^
kupite v lekarni ali kaki ogovarjajoči prodajalni Feilerjev pravi blagodišeči «Elsafluid» Nadrgnite vsak večer in vsako jutro boleča me-ta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetuo Vam »Elsafluid* ublažuje bolečine. — Ce sto zdravi, uporabljajte cElsatluid* za grgranje, za umivanje in hvaležni boste ter ostali zvesti »Elsafluidu*. Dnevno negovanjei telesa. z «Elsafluidom» Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močno mišice in zdravo spanje.	uasi	očetje	in	dedje	so	ga	uporabljali
od zunaj in zuotiaj kot zanesljivo domače sredstvo iu kosmetikum.
u?Mh fzJecnn pilU • v lekarnail In odgovarjajočih proda-I! k r>5 elle',,ev Pravi Elsafluid", v poizkusnih stekle-l«lnn?	• V’ v dvoinatih Steklenicah po 9 Din, ali speci-
LJ * l0 -	1	00	26	Din.	1*0	ooSti	pride	tein	cenejše,	čim
se naroči naenkrat; z zavojnino In poštnino vred slane
9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalnl steki. Sl Oin 27 ■' 18 „ 6 *” >•
54	„	')f\	io	250	„
Naročila nasloviti razločno takole •
EU6EN V. FELLER
lekarnar v STIJBICI DONJI
Elsatrg št. 241 (Hrvatska).
Tajinstveni morilec
deklet. (Nadaljevanje.)
«Ktlo je bil tisti gospod v uniformi mornariškega častnika, ki me je danes otel grozne usode?«
Mož stopi korak bliže.
«Ni mi prepovedano, da vam povem njegovo ime. Pa tudi uverjen sem, da bodete o tem molčali.»
«Kako, svojega plemenitega rešitelja naj; ne poznam?«
«Današnjega doživljaja menda vendar ne nameravate komu povedati?« odvrne nekoliko zasmehljivo.
«Ne, ne!» pritrdi Ema plaho. «Toda vseeno mi povejte ime zagonetnega gospoda!»
Mož se dozdevno nekaj časa ne more odločiti.
«Ali pa se tudi ne boste prestrašili, gospodična?«
«Ne, ne. Kdo je bil blagi gospod?«
Neznanec stopi še bliže.
»Gospodična Wilms,» šepne, «vedite tedaj, da je bil danes vaš rešitelj tisti mož, ki je sicer moril malopridne pustolovke v Whitechaplu.»
Ema se skoro onesvesti.
«Ne, ne, ni mogoče!« tarna vsa preplašena.
«.Jak je bil vaš rešitelj, gospodična! Lahko noč!«
Ema stoji kot bi bila omamljena od grozne novice. Neznanec je izginil v gosti megli. Mehanično zaklene Ema vrata ter beži po stopnicah navzgor kot preganjana zver pred svojimi zasledovalci. Toliko moči ima še, da odpre in zapre vrata stanovanja, potem pa se nezavestna zgrudi na tla. Ko jo je zapuščala zavest, ji je še vedno venomer brnelo v glavi:
«Jak je bil moj rešitelj, Jak, grozni morilec deklet!«
Naslednje jutro.
Domala se je že zdanilo, ko se je Alfred vrnil domov s ponočne zabave. Bil je zelo utrujen ter si je želel počitka. Toda zaenkrat ga najbrž še ne bo našel. Kajti komaj odpre vrata svojega stanovanja, ga spoštljivo pozdravi njegov služabnik, ki je dozdevno že precej časa čakal na povratek svojega gospodarja.
«Milostivi gospod naj bi se takoj potrudili k gospodu Jacksonu,« javi sluga ponižno. «Gospod Jackson je že dvakrat poslal semkaj svojega služabnika, želi govoriti z milostivim gospodom v zelo nujni zadevi.«
Alfred je bil tega poročila prav malo vesel.
«Ali je Herbert znorel?« mrmra nejevoljno'. «Menda si vendar more misliti, da se moram po taki noči tudi pošteno prespati. Toda vseeno se hočem k njemu peljati, saj je mogoče, da se je . kaj važnega pripetilo. Hc, JoJin, takoj po kočijo!«
Služabnik hiti po stopnicah navzdol, Alfred gre pa prav slabe volje za njim1. Prišedši pred vežna vrata, že čaka nanj izvošček, ki ga v kratkem času pripelje pred hišo, kjer stanuje njegov prijatelji. Ko gre po stopnicah navzgor, opazi pustolovec kljub prečuti noči takoj, da se je moralo nekaj izrednega pripetiti. Zato tem bolj pospeši svoje korake, da dospe čimprej v stanovanje svojega prijatelja. Osupnjen obstane v predsobi, kajti skozi napol odprta vrata prijateljeve spalnice je slišati glasno bolestno ječanje. Po glasu spozna Alfred, da prihaja bolestno vzdihovanje od njegovega prijatelja. Ne malo začuden stopi v sobo.
Na postelji leži njegov prijatelj Herbert Jackson, ki se zvija vsled bolečin kot črv, na katerega je kdo nevede stopil, poteze njegovega obraza so bolestno spačene, dočim sc njegov služabnik in poklicani bolniški strežnik z vso vnemo prizadevata, da ga zavijeta v mrzle obkladke.
«Herbert,» vzdihne Alfred prestrašeno, «Herbert, kaj se je zgodilo?«
Od bolečin zvijajoči se prijatelj nekoliko dvigne roko ter mu pomigne z njo kot da mu hoče reči: «Ne sedaj, kasneje, čakaj, mnogo ti imam povedati!«
Alfred razume tihi migljaj. Molče se vsede na stol in čaka, dokler strežnika ne izvršita svojega posla. Pri tem opazi Alfred s strahom »rožne krvave pod-plute na hrbtu svojega prijatelja. Prestrašeno posluša bolestne, četudi pritajene vzklike prijateljeve, ko za-
vijata strežnika njegov otečeni in od udarcev razbiti hrbet v ledeno mrzle obkladke. Bolnik je sedaj popolnoma zavit v mokre rjuhe. Strežnika ga nato potožita na blazine. Herbert pomigne svojemu služabniku.
«Ali še kaj želite, milostivi gospod?« vpraša služabnik ponižno.
«Pustita me samega!« zaječi Herbert. «Govoriti hočem s svojim prijateljem.«
Služabnik in strežnik hitro odideta, oba prijatelja ostaneta sedaj sama. Komaj so se vrata za odhajajočima zaprla, stopi Alfred k postelji.
«Za božjo voljo, Herbert, povej mi vendar, kaj se ti je pripetilo? Ali si se ponesrečil?«
«Ne... pretepli so me,« zaječi pustolovec.
«Pretepli!...» se začudi Alfred. «Ampak, povej mi vendar, kdo te je prav za prav pretepel?«
«Ne vem,« zastoče Herbert.
«No, morem si misliti,« odvrne Alfred s pomenljivo gesto. «Včeraj zvečer si pač imel sestanek z Lizino prijateljico, in pri tej priliki je navalilo na te nekaj njenih tihih častilcev, no, ali je bilo tako?«
Herbert odmaje z glavo.
«Ne, Alfred,« spravi s težavo iz sebe, «zadeva je docela zagonetna.«
«Zagonetna?»
«Še več, zdi se mi naravnost skrivnostno čudna.«
«Da, ampak povej mi vendar kaj' natančnejšega!«
«Takoj, takoj,« ječi Herbert. «Oh, te bolečine, grozno, strašno, skoro sem ob pamet.«
•	Alfred ne ve, kaj naj si o dogodku misli, kako naj si ga tolmači.
«Poslušaj torej,« prične Herbert, «včeraj zvečer sem se v resnici sestal z Emo Wilms, peljal sem jo v gledališče, kjer se je izborno zabavala, z eno besedo, zdelo se mi je, da pridem do zaželjenega cilja brez vsake zapreke.«
«In?»
«Kot sem se odločil, se po končani predstavi odpeljem z deklico v znano ti restavracijo. Tamkaj sem naročil posebno sobo in sem prišedši tja našel vse v najlepšem redu.«
«Tako?»
«Komaj pa sva se usedla k bogato obloženi mizi in sem ravno nameraval nekoliko pokramljati z Emo o svojih čuvstvih do nje, kar stopi v sobo natakar ter mi javi, da želi nek gospod takoj govoriti z menoj. Prepričan sem bil, da si ti tisti gospod ter sem takoj šel ven.«
Alfred prekine syojega prijatelja.
«Jaz naj bi bil, si mislil? Zakaj pa, Herbert?«
«No, povsem naravno. Razven tebe vendar ni živa duša vedela za moj sestanek, zato je bila moja domneva docela razumljiva. Toda poslušaj le dalje! Ko sem stopil v vežo, mi je rekel natakar, da me čaka gospod pred vežnimi vrati. Šel sem tja, toda komaj sem prestopil prag, me zgrabi nekaj močnih pesti, ki me potisnejo v kočijo, ki je stala pred vrati. Seveda sem tolkel okrog sebe, kolikor so mi le moči dopuščale, vendar zaman, zvezali so mi roke z neverjetno naglico, in ko sem hotel klicati na pomoč, so mi potisnili robec v usta, klicanje na pomoč je bilo torej tudi brezuspešno.«
«Toda čuj, Herbert, to zveni vendar tako kot kaka razbojniška pravljica. Ali ti niso vzeli tudi denarnice?«
«Ne, saj to je ravno tako čudno zagonetno. Tudi jaz sern sprva mislil na rop, vendar o kakem ropu nobenega sledu. Videl sem le še moža visoke postave, ki je moral stati v bližini, oditi v hišo. Potem so mi zavezali tudi oči, nato je pa kočija hitro oddrdrala.«
«Neverjetno!»
«Toda resnično. Ne vem, kam sem se peljal, zdi se mi pa, da precej daleč. Ko je kočija obstala, so me vlekli v neko sobo, saj domnevani tako, in tamkaj so trinogi planili nad mene kot divje zveri. Slekli so mi gornjo obleko in mlatili po meni, dokler nisem padel v nezavest. Zavedel sem se šele, ko mi je moj služabnik močil obraz z mrzlo vodo. Rekel mi je, da je zvonec v stanovanju močno pozvonil, na kar me je pred vrati našel na tleh ležečega.« (Dalje prih.)
Zabavni kotiček.
Otrokov ponos.
Paglavci so se na cesti prepirali ter je prvi zaklical drugemu: «Kaj boš ti govoril, ki še očeta nimaš!» — «lmam jih morda več kakor ti!» se je drugi odrezal.
Stanovanje in žena.
Melhijor: «Mem stanovanje ugaja, samo vprašanje je, ali bo ugajalo tudi moji ženi.>
Hišni lastnik: «Dragi gospod, vi se morate liitreje odločiti, kajti danes dobite prej novo ženo kakor novo stanovanje.)
Mogoče bo pomagalo.
Mati (kuje oprala in posušila sinkovo obleko): «Jej, kako se je sedaj skrčila Joškova obleka. Nič več je ne bo mogel nositi.»
Oče: «No, pa še Joška operi! Mogoče se bo tudi on skrčil v isti meri...»
Dober trgovec.
Polgluli kupec: «Koliko sem dolžan ?»
Trgovec: «Sedemdeset dinarjev.»
Kupec: «Devetdeset dinarjev? Ali sem prav slišal ?»
Trgovec: «Ne, samo osemdeset.^
Nerodnež.
Janez (ljubici, ki sedi nedaleč od njega na stolu): «Daj mi poljub!»
Ker se njegova prošnja ni uslišala in tudi ni dobil od dekleta nikakega odgovora, se je Janez razhudil: «Ali si gluha?»
Neža: «Ali si hrom?*
Izdala se je.
Gospodinja: «Spravite oni kos mesa v omaro.*
Nova kuharica: «Jej no, mačka ga je snedla.*
Gospodinja: «Kalera mačka?»
Kuharica: «Ali ni nobene mačke v hiši?*
Svojevrsten patrom
Zakonski par je obhajal srebrno poroko. Ko so se gostje odstranili, sta ostala sama v sobi. On je zamišljeno zrl v noč.
Žena: «No, stari, zakaj nič ne govoriš?*
Mož: «Veš, baš premišljujem: Ce bi te bil takrat, ko sva bila pet let poročena, ubil, bi bil dobil 20 let ječe in bi bil baš danes zopet prost.*
Nemogoče.
Star, plešast gospod: Gospa, Vi mi ne verjamete, da je bilo tako luido. Povem Vam, da gotovo nisem bojazljiv, toda pri pogledu na to so mi lasje stali pokoncu!*
Nepričakovano.
Mati (napram najemniku sobe): «Vi ste poljubili mojo hčerko! Kaj nameravate?«
Gospod: «Nikdar več kaj takega storiti...»
Nič posebnega.
Župnik jc bil za novo leto povabljen v graščino na večerjo, kjer so prinesli nazadnje sveže črešnje na inizo.
Neka gospa je opozorila župnika na to posebnost, a župnik je zaničljivo zamahnil z roko, rekoč: »Kakšna posebnost, jaz sem jih imel doma že pred šestimi meseci.*
Sei	izacij	onoli	m (	IM	dajo
po	„DOKO“ čevljev znižanih cenah se				
vrši do sobote.
„DOKO“, Prešrrnova ul. 9, dvorišče.
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambrožič).