feritnimi pfcitnn" » biiIIM|W m Cena Din I?« jifjvmshi arm kat. 25 1T Hubliani, 31. iaauaria 193C leto 1. Strašnn traaedlfn v Mi Bcmcf upnobll 9 mladih žMImj Žetve brezvestnega pvdletnikn - Mesa dni zapisani smeti, ne da bi vedeli... Zastrupljeni z bencolskimi hlapi umirajo počasi brez bolečin ... Strašna obratna katastrofa v delavnici gumiranih dežnih plaičev. Maribor, 30. jan. Ves Maribor je danes pod vtisom strahovite katastrofe, ki je prizadela devet mladih ljudi ter jih zapisala neizbežni smrti. Troje mladih življenj je že končalo pod vplivom zahrbtnega strupa, *ki so ga nevede vdihavali mesec dni in jim je razje-del kir in mozeg, še dvoje jih je na smrtni postelji in zanje skoro ni več rešitve; štirje so bili tudi že v bolnišnici, od koder so jih začasno odpustili domov, pa morajo hoditi v presledkih na zdravniški pregled, ker tudi še ni gotovo, ali so izven nevarnosti. Je to ena najstrašnejših nesreč, ki se je do-sedaj v Mariboru in sploh v naših krajih dogodila, pa tudi drugod v inozemstvu so taki primeri silno redki. Niti v medicinskih knjigah nimajo zabeleženih zastrupljenj z zahrbtnim strupom v takem številu, kakor se je to zgodilo v Mariboru. Kcofoška delavnica - grobnica Pred 40 dnevi je prijavil krojaški mojster Vinko Ignac obrtni oblasti otvoritev krojaške delavnice v Vetrinjski ulici. Dobil je obrtnrf dovoljenje brez vsega, saj ni nihče slutil, da se ne bo pečal s krojaštvom, ampak z delom, za katerega veljajo “osebni, zelo strogi obrtni in higijenski predpisi. aradi tega tudi ni prišla nobena komisija, da bi mu pregledala lokal, kakor ga še ni pregledala no- £ benemu krojaču. Mojster Ignac se je naselil v Vetrinjski ulici v temni luknji, ki ni imela nobene ventilacije, pa vedno zaprta okna in vrata. Ta prostor je v nekaj tednih postal grobnica za devetero mladih ljudi, ki so zboleli eden za drugim z mojstrom vred na čudnem zastrupljenju. Ni bila to namreč običajna krojačnica, ampak Delavnica gumiranih dežnih pla&iev Vinko Ignac se je že dalje časa bavil z mislijo, da bi začel sam izdelovati gumirane dežne plašče. Navadna krojaška delavnica danes ne nese skoro nič, z dežnimi plašči pa bi se dalo vendar kaj za- služiti. Ni pa se mu niti sanjalo, kako riskantnega in nevarnega posla se je lotil. Nekje je dobil navodila, kako se plašči izdelujejo. V bencinu ali ben-colu se raztopi določena količina paragumija, ki se potem z navadnim čopičem maže na razrezane kose blaga. Bencin ali bencol izhlapi, na blagu pa ostane potem gumijasta plast, ki jo vsi poznamo v dežnih plaščev. Ker se gumi v bencolti lažje topi kot v bencinu, so uporabljali v Ignacovi delavnici bencol. * Usodne posledice 10 ur — štiri ure dopoldne in šest ur popoldne — so stali mojster in pomočniki neprestano za široko delovno mizo v zaprtem prostoru, v katerega je prišlo malo svežega zraka samo takrat. kadar je kdo odprl pri vstopu vrata, ter mazali s čopičem gumijevo raztopino na blago. Deset ur na dan so vdihavali bencolske hlape, ne vedoč, da vdihavajo svojo smrt. Usodne posledice so sc kmalu pokazale. V nekaj tednih je začel bolehati pomočnik za pomočnikom. Postajali so bledi v obraz, izgubljali so tek, nekateri so čisto oslabeli. Zatekli so se na okrožni urad k zdravniku. Težko pa je na bolniku prepoznati strup, če ne veš za vzroke zastrupljenja, in tako so zdravniki prišli nevarnosti na sled, ko je za mnoge bilo že prepozno. Medtem pa je mojster zaradi obolelosti nekaterih pomočnikov najel druge, tako da je delalo tekom štirideset dni z mojstrom vred v delavnici 9 oseb. (Nadaljevanje na drugi strani.) Kcnini nalet za teezveze v Azili? fituinov dcuoil obiskal fdcim Svet v dvgudkilt 3 leta nemškega talita Iz Berlina: V Nemčiji se vrše velike slavnosti tfn priliki proslavljanja triletnice nemškega tretjega ra.jha. Nacionalno-socialistična stranka je organizirala ogromno število posebnih vlakov, ki vozijo v Berlin na proslavo množice veteranov hitleri-janskih napadalnih oddelkov. Vse mesto je v zastavah. Romunski keali v Pariza lz Pariza: Na |>ovratku iz Londona, kjer se je udeležil pogreba za pokojnim Jurijem V., se bo romunski kralj Karol v spremstvu zunanjega ministra Titulesca ustavil za nekaj dni v Parizu ter obiskal predsednika francoske republike Lebruna. Kralj Karol se bo s francoskim predsednikom posvetoval o raznih evropskih vprašanjih in tudi o vprašanjih, ki se tičejo odnosov Francije do Romunije. Roosevelt in kougres Iz Washingtona: Kakor je znano, je ameriški kongres ponovno izglasoval zakon o odškodnini bivšim bojevnikom v znesku ‘2.249 milj. dolarjev, proti kateremu je sicer Roosevelt stavil svoj veto. Sedaj je Roosevelt p»slal kongresu poslanico, v kateri zahteva od kongresa, naj najde za to vsoto kritja. Mislijo, da bodo zaradi tega sklenili povišati takse na alkoholne pijače. Novi bomborderii v Afriko Iz Messine: Iz Messine je krenil v Vzhodno Afriko parnik '>Rosandrac, natovorjen z eskadrilo težkih bombnih letal, ki so jih zaradi nujnosti poslali v Vzhodno Afriko. Obisk pri 9haodi|u Iz Kalkute: Znani ameriški multimilijonar George Wanderbilt, ki potuje s svojo ženo na poročno potovanje okoli sveta, je v Indiji prekinil svoje potovanje in se odločil, da obišče Ghandija. Nekateri ameriški časopisi pristavljajo, da ta odločitev Wanderbilta izvira iz njegovih simpatij do Ghandija in «e more zgoditi, da ho Wanderbilt sebe, svojo ženo in svoje milijone žrtvoval v korist Ghandijevega pokreta. Katalonski avtonomisti Iz Barcelone: Katalonija živi vse te dni v znamenju volilne agitacije za bližajoče se državnozborske volitve. Volilna agitacija kaže, da se je v Kataloniji močno ojačilo tako zvano katalonsko avtonomistično gibanje. Posebno močna je separatistična akcija, ki je naperjena prot! centralni oblasti v Madridu in katero vodijo najvnetejši pristaši pokojnega Macie. Proti bučnim skupščinam separatistov, katerih se udeležujejo zmerom ogromne množice ljudi, je državna oblast brez vsake moči, ker se mora na vsak način izogniti oboroženi intervenciji in s tem nepotrebnemu krvoprelitju. Dogodilo se je več slučajev, da so zborovalci napadli višje državne funkcionarje. Drobne Belgrad, 31. jan. m. Popoldne ob 4. sc bo v sejni dvorani Narodne skupščine sestal ponovno skupščinski finančni odbor ter bo nadaljeval razpravljanje o proračunskem predlogu za leto 1936-37 v načelu. Belgrad, 31. jan. ni. Včeraj popoldne je imel od 6. do 8. sejo odbor poslanskega kluba JRZ, na kateri je razpravljal o raznih političnih vprašanjih. Belgrad, 31. jan. m. Sinoči je mesto Bask-a odpotoval na turnejo po Franciji BSK, ki bo odigral tam devet tekem, med drugim tudi s športnim klubom »Francija«. London, 31. jan. Rp. Včerajšnji dan v Londonu je spet stal v znamenju ene same senzacije, kakršna je razburjala politike že prejšnji dan. Zgodilo se je nezaslišano dejanje, d aje sovjetski komisar Litvinov že v drugič obiskal Edena in z njim dalj časa razpravlja''. Tudi vsebino včerajšnjega razgovora drže angleški odločujoči krogi v največji tajnosti. Sklepati se da toliko, da postaja vprašanje političnega in vojaškega sporazuma med Anglijo in Sovjeti za Angleže vse bolj pereče. To pa zlasti zaradi mrzličnih priprav, ki jih izvršujejo Japonci v Mandžuriji in ob meji zunanje Mongolije. Kat |e zahteval litvinov • Sovjeti so zdaj prav za prav glede svojih azijskih posesti v večjih škripcih kakor Anglija, ki ji japonska nevarnost ne grozi tako neposredno. Anglija se hoče zavarovali pred vsako eventualnostjo in hoče preprečiti, da bi se kdorkoli polastil tudi vmesnih ozemelj, ki leže med njenim teritorijem in med državami, s katerimi tekmuje v Aziji na življenje in smrt. Rusija, ki ji tudi grozi v Aziji ena sama nevarnost, posebno, če Japonci uspejo s svojim načelom »Azija Azijcem«, ni še vojaško dovolj organizirana in dovolj zavarovana, da bi lahko vzdržala večji naval japonske sile iz Mandžurije. Zaradi lega je gotovo, da je Litvinov zahteval od Angležev predvsem jamstva za vojaško pomoč, če se v Sibiriji in na Daljnem Vzhodu kaj prenaglo sproži. Japonci izzivalo Anglija jn Rusija na eni strani, kakor Japonska na drugi strani se zavedajo, da bo uspeh na Daljnem Vzhodu žel tisti, ki bo sposoben naglo udariti. Zaradi tega Japonci tako mrzlično organizirajo nekake samostojne province v severnem Ki-taju in ustanavljajo neodvisne armade pod poveljstvom japonskih oficirjev. Te armade skušajo na vse načine izzvati nemire ob meji zunanje Mongolije, ki je pod pokroviteljstvom in pod neposrednim vplivom Sovjetov. Prav neredi in prestopanja meje v zadnjih dveh dneh so tako Litvinova kakor Edena silile do dejanj. Iz teh je namreč razvidno, da se Japonci čutijo dovolj močne, da lahko izzovejo spor, v katerem bosta trčili skupaj Azija in Evropa, belo in rumeno pleme. Angleži na delu Angleška diplomacija se že pol leta /.aveda, kje leži jedro vojne nevarnosti in jedro sploh vse nevarnosti za celoto angleškega imperija. To je pokazala že lansko leto konferenca admiralov vseh angleških brodovij, na kaleri so sklenili, da začno utrjevati Singapor. Singapor je danes utrjen do zadnje možnosti jn založen z bencinom, oljeni in orožjem. Na drugi strani pa deluje angleška špio-nažna služba na Daljnem vzhodu z vso silo. da prepriča Kitajce o japonski nevarnosti. Dozdaj sc je imela ta špionažna služba l»oriti proti dvema sovražnikoma na Kitajskem: proti sovjetski propagandi in organizaciji rdečih čel ter proti Japoncem. Litvinov pa je zdaj v Londonu svečano obljubil, da bodo Sovjeti prenehali s svojo propagando na Kitajskem, zato so Angleži zdaj vse svoje tajne sile naperili v to. da nahujskajo Kitajce proti Japoncem. Spreminjajo japonsko geslo »Azija Azijcem« tako, da predstavljajo japonska stremljenja pod geslom »Azija Japoncem«. Komunisti se organiziralo Kljub londonskim razgovorom med predstav« nikoma rdečega in angleškega imperija pa ni komunistična propaganda na Kitajskem popolnoma nič popustila. Zadnje dni jo moči zaznamovati vse večje nemire v severnih kitajskih provincah in prave revolucije. Zadnja učinkovita pomoč, ki jo Angleži kakor Kitajci pričakujejo v boju proti komunizmu, je verska fronta budizma proti boljševizmu. Spričo vseh teh dejstev se zdi. da je moral hiti včerajšnji razgovor med klenom in Litvino-vim silno važen in silno pomemben, saj je moral angleški zunanji minister gotovo poskusiti vse. da zvezi z Rusijo, v katero sili Anglija, položaj na Daljnem vzhodu vzame senco rdeče nevarnosti. Litvinov je pa prav zaradi tega tudi gotovo obljubil vse. toda vprašanje je, kako Sovjeti nameravajo te obljube držati. Plesa v Abesiniii ie ne bo konec - Mussolini govori Jtaliia ou v diup lete uojne Sivin gverilska roinn na severni fcvnti - Stotine mrtvih Rim, 31. jan. Tp. Na seji ministrskega sveta, kateri je predsedoval Mussolini, je sam podal izčrpno poročilo o trenutnem stanju mednarodne politike. Govoril je* o krizi vlade v Franciji, govoril tudi o spomenici, katero je italijanska vlada naslovila na države, ki izvajajo sankcije kot odgovor na znano angleško spomenico o organizaciji varnosti na Sredozemskem morju. Nato je Mussolini poudaril važnost vojaških uspehov, ki jih je dosegla italijanska vojska na somalijski in eritrejski fronti. Spomnil se je padlih vojakov ter izrazil priznanje italijanskim četam v Vzhodni Afriki. Ustavil se je tudi pri delih, ki jih zdaj vrše italijanski delavci v Vzhodni Afriki, da urede zveze z zaledjem, tako da italijanskim četam življenje v bodoči dežvni dobi ne bo nič otežkočeno. V tem oziru je vse urejeno, saj je lansko leto v slabšem stanju in pri slabši organizaciji vzdržalo 100.000 italijanskih vojakov vse težave nemogočega podnebja. Italijanski narod in italijanska vojska je pred vsem svetom dokazala svojo sposobnost, ita-liajnske oborožene sile na morju, na kopnem in v zraku so dovršeno organizirane in popolnoma opremljene. Poročilo, ministrskega perdsednika so vsi ministri sprejeli z velikim navdušenjem. Poostrene sankcije — vojna Rim, 31. jan. V zvezi z včerajšnjim govorom ministrskega predsednika Mussolinija pišejo italijanski listi, da bo Italija svojo vojaško akcijo v Abesiniji vodila naprej, ker zaupa, da bo samo orožje moglo rešiti vprašanje Abesinije in kolonij sploh. Italija sc ni sprijaznila s sankcijami in zato bo poostritev sankcij, zlasti kar se tiče petroleja, morala smatrati kot neposreden povod za vojno. Sklep za poostritev sankcij bo pomenil duhovni uvod v novo evropsko vojno. Kriza v Italiji. Rim, 31. jan. Tp. Z naredbo italijanske vlade so zvišani razni davki in takse v Italiji. Tako je zvišana trošarina na električni tok za gospodinjstvo od 30 na 40 centezimov za kilovatno uro, za trgovino in industrijo pa za 15 centezimov. Na novo so uvedli davek na svetilni plin, razven tega pa tudi davek na proizvodnjo umetnih tkanin in umetne svile in sicer za svilo 2.40 lire za kilogram, a za ostale fine tkanine 1.60 lir za kilogram. Prav tako so povečali tudi uvozno carino na bombaž, volno, premog, koks. ■ Divji boji na severu. Addis Abeba, 31. jan. Po nepotrjenih abesinskih informacijah so Abesinci presekali zvezo med Makalo in Aduo. Na vseh predelih abesinske fronte divja še kar naprej divja gverilska vojna, v kateri skušajo Abe- šinci na vsak način odrezati italijanske čete pri Makali od ostalih čet. Italijani so v teh bojih izgubili sto mrtvih in veliko število ranjenih, izgube Abesineev pa znašajo nekaj tisoč. Ti boji se odlikujejo po svoji divjosti in sc vrše od moža proti možu. Baje se je abesinskim četam posrečilo zasesti del cestc med Makalc in Aduo in tako presekati zvezo med prednjimi italijanskimi četami in med zaledjem. To ccsto so Italijani zgradili takoj, ko so zasedli Aduo. - • v> •: Ti bodo ponesli slovensko ime na tekmo narodov pri zim, olimp. tekmah v Garmisch-Parienkirchen, Včerajšnji večer je bilo slovo naših olimpijcev. V emonski kleti se je nabralo poleg oficijelnih krogov še mnogo športnega občinstva, da bi slovenskim olimpijcem voščilo srečno pot. Od JZŠZ so bili na včerajšnjem večeru predsednik g. dr. Drago Marušič, podpredsednik g. dr. KITAJSKA odlikuje nemške ministre Berlin, 31. jan. Tp. Včeraj je kitajski poslanik v imenu svoje vlade podelil visoka odlikovanja nemškemu vojnemu ministru von Blombergu in gospodarskemu ministru Darreju ter dr. Schachtu, gospodarskemu diktatorju III. rajha. Iz kakšnega nagiba je kitajska vlada ta odlikovanja podelila, ni mogoče izvedeti. Oficijelno pojasnilo se glasi, da zaradi delovanja pri pospeševanju kitajsko-nemških stikov. Kakšni so ti stiki, posebno v zadnjem času, bi vedeli povedati pač samo Angleži, ki se zdi, da jim kakršnikoli evropski stiki s Kitajsko trenutno niso preveč po godu. Kol sla mnnrtlla Heiuath In Eden Nemčija in Anglija London, 31. jan. Rp. Ozračje, ki vlada v Londonu po razgovorih angleških politikov z zunanjimi državniki, je silno nervozno. Poleg razgovorov Edena z Litvinovim stoji v ospredju zanimanja obisk nemškega zunanjega ministra von Neuratha pri Edenu. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da sta ministra govorila samo o splošnih smernicah za eventueluo bodoče sodelovanje obeh držav. Razgovor jo bil čisto informativnega značaja. Vendar so to trditve, kakršnih smo vajeni po vseli važnih razgovorih. Ž druge strani pa je slišati, da sta si tako Eden, kakor von Neurath prizadevala, da bi ustvarila podlago za zaupno in iskreno nadaljnje razgovarjanje. Eden je bolel na vsak način doseči od Neuratha obljubo, da Nemčija ne>bo v sedanjem mednarodnem položaju skušala izzvati spora s Francijo, prav tako je pa prigovarjal k populim ju Flaudina. le da se ne ve, s kakšnim uspehom. Vom Neurath je bil mnenja, da je treba pomiriti najprej evropsko nervoznost, ki se je zbudila zaradi neodgovornega pisanja nekega dela evropskega tiska, ki je razkričala v svet, da namerava Nemčija vojaško zasesti demilitarizirani pas ob llonu. Dokler se to ne zgodi in dokler Nemčije ne operejo predvsem v angleškem javnem mnenju očitka. Mu oua ogroža angleški in evropski mir, se ni moči razgovarjati o čem nadalj-nem. Von Neurath pa je pri tej priliki izjavil, da vlada v nemških krogih odločna volja, da pretrgajo vse obveznosti, ki zanje izvirajo iz lokarn-ske pogodbe, ker temelji ta pogodba na podlagah, katere je nova Nemčija že zdavnuj zavrgla. IBaSEBSS Največji In najmanjši tekmovalci. S kolesa je padel sinoči 28-letni pekovski pomočnik Borgec Stanko ter si močno poškodoval levo roko v zapestju. Moral je iskati pomoči v bolnišnici, kjer pa so ga pridržali v nadaljni oskrbi. Svatje v jarku V bližini Križevcev se je predvčerajšnjim dogodila hujša nesreča. Križevški mesar llegedič se je v neki vasi nedaleč od mesta poročil ter se po svatbi s svojo ženo in nekaterimi svati z avtotaksi-jem vračal v Križevce. Ker pa je bila cesta zelo slaba, je avtomobil na nekem ovinku zdrknil v stran in se zvrnil v jarek, tako, da so kolesa avtomobila štrlela proti nebu. Bližnji kmetje so priskočili na pomoč in potegnili izpod avtomobila težko ranjeno žensko, ki so jo takoj prepeljali v bolnišnico. Vsi drugi svatje so dobili lažje poškodbe, vendar tudi za težko ranjeno tovarišico upajo, da ne bo podlegla svojim težkim poškodbam. Poplačana dobrota V malem srbskem mestecu Ub so doživeli te dni veliko senzacijo. Reven kmet Mladan Škorič je prejel obvestilo, da bo za nekoč izkazano dobroto nekemu bogatašu iz Južne Amerike prejel 1000 dolarjev. Pred nekaj dnevi so bile vse vasice v tistem okraju preplavljene z letaki, v kateri je ameriški bogataš Anton Bulatovič iz Buenos Airesa zaprosil vse ljudi, ki najdejo te letake, naj ga obveste o vsem, kar vedo o nekem mladem Skoriču, ki je bil s tem bogatašem med vojno skupaj v avstrijskem ujetništvu na Tirolskem ter njemu, današnjemu ameriškemu bogatašu, izkazal toliko dobrot, da se mu mora za to oddolžiti. Na srečo se je ugotovilo, da je ubogi Mladen Škorič res iskani Škorič in so že težko odpremili pismo, s katerim občina in državne oblasti fJotrjujeta identičnost mladega Škoriča, Ubogi kmet, ki je Antonu Bulatoviču v ujetništvu pomagal iz sočutja in tovarištva in mu navsezadnje tudi pomagal, da se je rešil ujetništva z begom v Italijo in odtod v Južno Ameriko, si ni nikdar mislil, da mu bo ta dobrota kdaj tako bogato poplačana, posebno sedaj, ko vlada v njegovi družini izredna revščina, saj ima škorič 1 7 še nepreskrbljenih otrok. Sinoči so se BeiucE uacnctuf 9 mladih žuifieni Puic želve V dveh elučiajih je bilo zastrupljen je tako fcudo, da je okrožni urad oba bolnika poslal v bolnišnico. Bila sta to krojaška pomočnika Ivan Konec in Stanko Klobčar. Tretji nesrečnež, Anton Horvat, ni hotel v bolnišnico, temveč se je podal na svoj dom v Dravograd, upajoč, da se bo doma na svežem zraku kmalu zopet popravil. V bolnišnici je vodja internega oddelka dr. Stane Lutman šeie prišel na sled strahotnemu zastrupljen,ju. Ugotovil je na obeh bolnikih vse znake tako zvanega obratnega zastrupljenja, ki ne nastopa akutno, temveč plazeče, kot kača zajame svojo žrtev polagoma, zato pa jo teni sigurneje uniči. Prve žrtve so padle. Umrl je najprej Ivan Konec. Kmalu je prišla iz Dravograda vest, da je tamkaj umrl tudi Anton Horvat, ki je zaman iskal doma zdravje. Tretja žrtev je bil te dni Stanko Klobčar. Dr. Lutman je takoj po ugotovitvi za- strupljenja obvestil pristojne oblasti o tem pojavu. Prišla je komisija, sledila je zdravniška preiskava vseh preostalih delavcev in danes je grobnica v Vetrinjski ulici zaprta. Še mI brezupnih sluiolcv Vsega skupaj je bilo sprejetih v bolnišnico ‘devet zastrupljencev. Od teh so trije že mrtvi, dvojica je tudi že v brezupnem stanju, med njima sfim mojster Ignac Vinko, ki se pa zdravi sedaj doma. Drugi so bili zopet odpuščeni iz bolnišnice z natančnimi navodili. Čim več časa morajo biti na zraku, nič ne smejo delati in od časa do časa priti v bolnišnico na preiskavo. Pomočnik, ki se nahaja v bolnišnici, kaže sedaj že vse tipične znake težkega zastrupljenja in ga najbrž ne bodo mogli več rešiti. Ko| prani dr. Eutmaa? Obrnili smo se /za strokovno mnenje na vodjo internega oddelka mariborske bolnišnice g. dr. Lutmana,. ki je prvi na bolnikih ugotovil znake zastrupljenja. Izjavil nam je: Strup,, s katerim so nesrečneži zastrupljeni, so dosedaj prištevali h krvnim strupom. V resnici pa jč to strup za krvotvorne organe. Vpliva na kostni mozeg, ki Se izpremeni zaradi delovanja strupa v mastno ■ degenerirano maso in ne producira več k^rvi. Taki strupi so bencin, bencol ter razne kovine, ka^or kšilol, toluol itd. Uporabljajo se sicer v medicini. Vsa ta zastrupljenja so kronične narave. Akutno se skoraj nikoli ne pojavljajo, ampak se pokažejo učinki šele takrat, ko je po navadi že prepozno. Spadajo tedaj v vrsto tipičnih obratnih zastrupljeni- Vtisi znaki usodnega sirupa so taki, da jih. zamenja prav lahko tudi izkušen zdravnik, kamoli bolnik sam, z znaki drugih bolezni V zdravniški praksi so ta zastrupljenja prav redka, v resnici so najbrž pogostejša, le da jih zdravniki zamenjajo z drugimi boleznimi. Zunanji znak zastrupljenja je najprej velika oslabelost in subjektivna slabost. Bolnik bledi, izgublja tek, hujša. Tipičen znak v naprednejšem stadiju pa je krvavenje. Bolnik krvavi iz zobnega mesa, iz nosa, pojavi se pikčasto in lisasto krva- venje na koži, da izgleda bolnik, kot da so ga opikale bolhe. Končni stadij so krvavitve v možganih, ki so združene z visoko vročino ter vodijo v smrt. Umiralo mirno, brez bolefin... Nejrosredna smrt je težka anemija (slabokrvnost). V brezoblično maso izpremenjeni kostni mozeg ne proizvaja več belih krvnih telesc, stara pa odmirajo. Tako nastopi potem smrt v popolni oslabelosti, da je bolnik niti ne čuti. Tudi ves. potek bolezni ne povzroča bolniku nobenih bolečin. Umirajo pa lahko, oslabelost prehaja v nezavest in nezavest v smrt... Nesrečneže so poskušali rešiti v mariborski bolnišnici na vse mogoče načine, Dobili so nešteto transfuzij krvi, obsevali so jim zastrupljene ude, da bi v kosteh vzbudili mozeg k novemu življenju, bilo pa je vse zaman. nc&ttifc ui... i V naprednem stadiju je zdravljenje bolezni iluzorno. Uničenega kostnega mozga ni mogoče nadomestiti z nobenim sredstvom. Žrtve, ki začnejo enkrat močno krvaveti, so skoraj neizbežno zapisane smrti. Edina nada je^ še pri ostalih slučajih, ki so se pokazali kot lažji, ker bolniki niso vdihali toliko strupenih hlapov. Te bo še mogoče rešiti, vendar je nevarnost tudi zanje velika. Strup je mogoče ugotoviti v telesu najprej s krvno preiskavo. Če se pokaže, da ginejo v krvi bela krvna telesca, potem je to siguren znak, da je začel kostni mozeg propadati in potem se prav kmalu pojavijo ostali zunanji znaki zastrupljenja. Kdo ib kdo! Kdo je te strašne nesreče kriv, to vprašanje se vsiljuje vsakomur. Težko bi bilo resnično krivdo ugotoviti, dasi zadene velika odgovornost nedvomno mojstra Ignaca. Kakor pa pravi on sam, se niti sam ni zavedal, kakega riskantnega posla se je lotil. Drugače gotovo ne bi sam stavil svojega življenja na kocko in prav gotovo bi bil opozoril na nevarnost tudi svoje delavce. Uporabljal bi bil namesto bencola raje bencin, ki ni tako nevaren. Delavnica, v kateri se tak posel vrši, mora biti opremljena s posebnimi napravami. Nad mizo, na kateri se impregnirajo plašči z raztopljeno gumijevo maso, se mora nahajati močan ekshaus-tor, ki sproti vpija vse hlape ter jih odvaja na prosto. Slične ekshaustorje imajo na primer v svinčenih topilnicah v Mežici, kjer odvajajo potem strupene svinčene pline celo daleč pod zemljo v zapuščeno dolino. Prostor za’ delavnico bi moral biti visok in zračen ter opremljen poleg ekshaustoria še s posebnimi prezračevalnimi napravami. Poleg tega zahtevajo predpisi, da morajo biti delavci zaposleni pri tem opravilu največ štiri ure, potem pa morajo na zrak ter se podvreči večkrat zdravniški preiskavi. Delavnico tudi neprestano nadzira inšpekcija dela, če se vsi varnostni predpisi izpolnjujejo. Vsega tega pa v delavnici v Vetrinjski ulici ni bilo, ker nihče ni vedel, s čim se mojster Ignac peča. Tako je potem moralo priti do katastrofe, ki je globoko pretresla vse mesto, ki sočuvstvuje z nesrečnimi žrtvami, zapisanimi neizbežni smrti.,, Praček Ciril Pavlin, blagajnik in odbornik g. Kustelj in tehnični referent g. Ante Gnidovec ter dr. Ivo Pirc. Večer je otvoril g. dr. Drago Marušič, ki je uvodoma pozdravil najprej naše olimpijce, katerim je bil večer namenjen in se jim zahvalil za vse delo in trening, s katerim so se pripravili na letošnje zim%ke igre. Zahvalil se je nadalje g. predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru za socialno politiko in narodno zdravje, indugtrijaleu Woschnaggu, vsej naši javnosti in vsem nabiralcem, ki so z vso požrtvovalnostjo nabirali dinarje in na ta način omogočili našo udeležbo v Ga-Pa. Nato jo pozval g. dr. Pavlin Smoleja Franca, naj v imenu vseh tekmovalcev položi olimpijsko prisego jugoslovanskega moštva za IV. olimpijske igre. Smolej Franc iu dragi prisegajo... Jaz N. N., olimpijski tekmovalec jugoslovanske olimpijske vrste na IV. zimskih olimpijskih igrali, izjavljam na svojo čast, da sem v duhu olimpijskih predpisov čist amater, da bom na olimpijskih igrah posvetil vse svoje sile v borbi, da priborim svoji domovini čim častnejši uspeh. Nato so po vrsti prisegli vsi naši. olimpijci s trdno roko, žarečih in resnih, a malo upadlih obrazov vsied hudega treninga, v roke predsednika .IZŠZ g. dr. Marušiča: Čop Franci, Baebler Leo, Dečman Tone, Heim Hubert, Ustenič Rado, Jakopič Albin, Klančnik Alojz, Knap Leo; Nov-šak Albin, Palme Franc, Praček Ciril, Priborček Franc, Senčn Lado, Smolej Franc, Stopar Rudolf. Ženiva Lovro. Žnidar Emil. Po prisegi so je v imenu vseh tekmovalce’ zahvalil g. Dečman Tene. Hvaležni smo predvsem .IZŠZ, ki nam j« omogočila še takrat, ko ni bilo sredstev, ves jesenski in zimski pripravljalni trening, dalje, da nam je poskrbela tri trenerje, ki so nas pripravljali za Garmiseh Partenkirchen. Hvaležni smo naši javnosti, ki nam je s tolikim razumevanjem priskočila na pomoč. Hvaležni smo našim trenerjem, ki nas niso vzgajali samo v tekmovalce, ampak v pvave športnike, ki jim smučanje ni samo zabava in luksus. Želimo, da bo na prihodnjih izbirnih tekmah tekmovalo ‘200—300 smučarjev in iz te armade bo prav lahko najti najboljše. Ves večer je potekel v najboljšem in najlepšem prijateljskem razpoloženju. Tudi včeraj zvečer je Ljubljana pokazala, da spoštuje naše olimpijce, ki bodo zastojiali barve našega naroda v Ga-Pa. Samomor Ljubljana, 31. januarja. Sinoči okrog 10 je prišel v kavanro »Leon« neki Jerom Ivan, ki je v Ljubljani splošno znan posredovalec za prodajo starinskih predmetov, Vse-del se je za mizo in naročil brizganec. Po izjavi natakarja pa se tega brizganca niti dotaknil ni, pač pa je nato naročil še čašo tople vode. Čez nekaj minut je hotel Jerom vstati izza mize, pa je klecnil na tla, Gostje so ga dvignili in odvedli na dvorišče na sveži zrak. Tam pa se je zopet zgrudil na tla in čez par minut izdihnil. Medtem pa so že poklicali rešilno postajo, ki pa se je vrnila, ker je videla, da ne more ničesar več pomagati. Takoj je prispela na kraj žalostnega dogodka uradna komisija, to je dežurni uradnik Kette in zdravnik dr. Lužar, ki pa ja mogel ugotoviti samo smrt tn to vsled zastrupljenja. Na to kaže tudi škatljica, ki so jo našli na mizi, kjer je pokojni Jerom sedel. V njej je bil neki bel prašek in stvar preiskave bo, da ugotovi, kakšne vrste strup je bil to. Da navzoči niso videli, da je pokojnik zmešal v topli vodi strup in ga izpit,* je vbč kot verjetno. Uradna komisija je odredila takoj prevoz v mrtvašnico, kjer bo danes obdukcija. Uradni organi so našli pri Je-romu tudi beležko, v kateri je bilo napisano: »Kateri me vidi, naj mi oprosti, sem revež in nesrečen radi ljubezni.« Ljudje pa pripovedujejo, da je bil pokojnik zpaleten v neko drugo razburljivo zadevo in da ni izključeno, da je bila tudi ta saj delni vzrok njegovega samoumora, Umor ... . Vest o umoru 75 letnega prevžitkarja Avgusta Golavšeka se je že včeraj opoldne z bliskovito naglico raznesla po okolici. Golavšek je bil umorjen okrbg 9 zvečer v svoji zidanici, ki stoji popolnoma osamljena. Našel ga je zjutraj mrtvega v hiši neki tesar, ki je v bližini delal. Ta je takoj obvestil okoličane in nato orožnike. V hiši so našli več praznih steklenic, kar da slutiti, da se je prejšnji večer v hiši precej pilo. Na kraju zločina je sodna komisija, ki so jo tvorili sodnik g. Lesjak, primarij dr. Flajs in zdravnik dr. Podpečan, ugotovila dejanski stan: pokojnik je imel prebito glavo, na hrbtu je imel zvezane roke z žico, usta pa zamašena s cunjo, truplo pa je bilo pokrilo z blazino. V mrtvašnico prepeljano truplo so danes obducirali. Pokojnik ni imel denarja in je zaradi tega verjetno, da zločin ni bil izvršen iz koristoljubja. Zverinski oče V vasi Pričac v bližini Slavonske Požege je kmet Vukotič Bogotin pred mesecem s puško ustrelil svoja sinova. V vrsti večnih sporov, ki so se v družini odigravali med očetom na eni strani ter med ženo in sinovoma na durgi strani, je prišlo tudi na usodni dan do tragičnih scen. V prepiru, ki je v hiši nastal, je oče pozval svoja dva sinova, naj zapustita hišo, češ da je le on gospodar. Sinova seveda nista hotela slediti očetovemu pozivu, nakar je Vukotič zagrabil za puško in jo naperil proti enemu od sinov. Že je hotel sin Sava zbežati proti vratom, ko so počfli streli, eden na prvega sina in drugi na sina Bogdana. Oba sinova sta bila na mestu mrtva. Zverinski oče se bo v kratkem za svoje krvavo dejanje zagovarjal pred sodiščem. Redka poštenost V vasici Jazovo v Banatu se je dogodil te dni neobičajen dogodek. Mlad berač se je zglasil na občini in izročil županu denarnico, v kaleri j* bilo 1600 Din, ki jih je našel na cesti. V času, ko so zasliševali tega berača o najdbi, je občinski stražnik privedel v pisarno nekega skrušenega človeka, ki ga je zalotil prav zadnji trenutek, ko si je hotel zadrgniti zn vrat vrv in se obesiti. Nesrečnik je povedal, da je zgubil ves svoj denar, brez katerega se ni več upal vrniti domov v hišo, kjer ga je čakala žena-in petero nepreskrbljenih otrok. Ugotovili so, da je berač bil tisti, ki je našel njegov denar, na kar so obupancu denarnico z denarjem povrnili, a poštenega berača, ki pa sani ni imel niti dinarja v žepu, nagradili in po. hvalili za poštenost, ki je dandanes gotovo prav redka. ' Nesreča v rudniku Konjiču Pred dvema dnevoma A je v rudniku Bokovi-čiču pri Konjiču dogodila težka rudniška nesreča. Na rudarje, ki so bili v rovu na delu, se je zrušila ogromna stena in jih pokopala pod seboj. Radi hitre pomoči, ki so jo uvedle rudniške oblasti-, so mogli rešiti večino delavcev, vendar je nesreča zahtevala kljub temu dve smrti, eden rudar pa je težko ranjen. Morilec pobegnil s klinike Včeraj je iz zagrebške klinike nenadoma po* begntj natakar Ožanič, ki je bil pred nekaj leti zaradi poskusa umora nekega detektiva v kavarni Corzo v Zagrebu obsojen na 15 let težke ječe, katero je moral odsedeti v Sremski Mitroviči. Ker pa je hudo obolel, so ga prepeljali v zagrebško kliniko, odkoder pa je po zboljšanju svoje bolezni pobegnil. Jakopič Gustl tičim nuueri Ljubljana danes Koledar Danes, petek,, 51. januarja: Sv. Peter. Jutri, sobota, 1. februarja: Sv Ignacij. Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakar-člc, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Gartus, Moste. Kaj bo danes Salezijanska prosveta na Kodeljevem: ob 20. sestanek moškega odseka, preda'a g. Ivan Habič o finančnem pravu. Hotel »Metropol«: ob pol 20. ledni občni zbor D. E. I). Društveni lokal Kodeljevo.' ob 20 shod višje fantovske kongregacije. Redna seja ljubljanskega obč. sveta Mestni socijalni urad piosi p. n občinstvo, da se pri podpiranju revnih in brezposelnih poslužuje blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socijalnem uradu v Mestnem domu, soba št. 44. Cena enega bloka z dvajsetimi listki znaša 5 din. Onim gospodom hišnim posestnikom In upraviteljem hiš, ki do sedaj niso oddali prostovoljnega davka po t din na mesec na stanovanjske sobe in poslovne prostore kakor tudi delojemalec za vsakega uslužbencu po 4 din na mesec, je mestni socijalno politični urad v prepričanju, da se jim je prvi naš oklic na kak način kam založil, dostavil- ponovno še en o k 1 i c s prošnjo, d« ta davek čim prej pobero in s tem podpro veliko akcijo zu podpiranje brezposelnih in potrebnih, k: jo je moralo letos uvesti mestno poglavarstvo. Prvi letošnji koncert Glasbene Matice ljubljanske nam bo prinesel \eč izhodno zanimivih del. Na koncertu sodeluje ga. Bernot-Golobova (alt solo), pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in pomnoženi operni orkester, vsi pod vodstvom ravnatelja Poliču Pevski zbor bo izvajal s spremijevanjem orkestra in ob sodelovanju solistov Osterčev Magnificat in Slavonskega Religiofonijo. Ga. Bcrnoi-Golob-ova bo zapela Švarovo balado Brodnik s spremlje-vanjem orkestra, pomnoženi operni orkester pa bo izvajal simfonično sliko ruskega skladatelja Mosolova železolivarniea. 'Vse skladbe se v tej obliki prvič javno izvajajo v Ljubljani. Vstopnice bodo od sobote dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Lutkovni oder Obrt. vaj. doma. Lipičeva 2 (za cerkvijo sv. Petra), ponovi na Svečnico 2. febr. t I. ob pol 16. uri špicarjevo veseloigro »Jurček v Mojstrani« s predigro »Na vasi«. * NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. DRAMA (Začetek ob 20) Petek, "51. januarja: ob 15. uri: Bratomor na Metavi. Dijaška predstava. Globoko znižane cene, od 5 do 14 din. OPERA (Začetek ob 20) Petek, 31. januarja: zaprto. Radio Programi Radio Ljubljana: Petek iti. januarju. 11 Sol«ka ura: Zival.ski nagon, t«eum ali kajl — dvogovor — pogovarjata se stric In Marko (gosp. Amoni Al>java sporeda, obvestila. — 151.15 Ra/au jasa orkentrl (plošče). — 14 Vremensko poročilo, bormii tečaji. — 18 Zenska ura: O olju (kokpa Milena Serko). — I8.UII R»*u,Ksel: Pajkova. pojedina, suita 7>a oi'kewter (iplofeče). — 18.4*) Kaj moram vedeti o Okrožnem uradu (gosp. Kudolf Smersu). — 1!) Napoved iSasa, vremenska, napoved, poročila, objava »poroda, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura. — 20 Komonnii trio (irc. Draipal, Hj-o-gorc, Hanak). — 21 H08 — n,a kratkih valovih — radijska burk®, igrajo ('.lani Narodnega gledalifiča. Objava siKHeda. — 22.15 Prenos i* Nebotičnika. -nec ob 23. Sinoči je bila v sejni dvorani mestnega načelstva občinska seja, ki jo je mesto obolelega župana dr. Adlešiča vodil podžupan dr. Ravnihar. Podžupan je podal tudi predbedstveno poročilo, v katerem so omenjeni vsi dogodki, ki so se izvršili v času od zadnje občinske seje do včeraj. O vseh dogodkih smo že poročali. Neizterljivi davki V imenu fin. odseka je poročal občinski svetnik g. dr. Korun. Proti raznim predpisom občinskih davščin in proti neki pasji taksi so bile vložene pritožbe; vse te pritožbe so bile odklonjene. Občinski svet je nato odobril odpis treh davčnih predpisov, ker so neiztirl ji vi. „Zagata“ ostane zaprta V poročilu fin. odseka, ki ga je podal ing. Hrovat. je bilo povedano, da se je posestnik Franc Kušar pritožil, ker se je zaprla ulica »Zagata* (pri Igriški ulici). Občinski svet je pritožbo zavrnil in ostane »Zagata« zaprta. Manjšina in stvarnost... Dr. Korun je nato poročal s pooblastili gradbenega in tehničnega odbora o parcelaciji sveta Ivana Kneza v šiški. Tu se je pokazalo, da gre manjšini v občinskem svehj več za formalnost, kakor za stvarnost. Povzročila je namreč poltirno debato o tem, ali ima dr. Korun pravico na ta predlog ali ne. Tujshoprometni svet Na predlog Avgusta Novaka so bili nato izvoljeni v tujskoprometni svet mesta Ljubljane: dr. Franc Stele, prof. Kvgen .larc, prof. Janko Mlakar, Pavle Masič, insp. Josip \Vesler, Rado Hribar, Badjura, ravn. Pintar, ravn, Šebenik, Milan Petek, Janko Škerlep, dr. Jure Koce, dr. Milan Dular in dr. Arnošt Kri lej. V reklamacijski odbor so bili izvoljeni dr. Ažman .in Novak, za namestnika pa dr. Stoječ in Šalehar. V posredovalni urad so bili izvoljeni upok. sodtljjj oficijal Josip Škrlavaj, Mar- tin Kopušar in Ivan Rozman ter upok. šolski nadzornik Mihael Kosec. V prehranjevalni odbor za primer mobilizacije sta bila Izvoljena obč. svetnik ing. Lah in Florjančič, za namestnika pa posestnika Jakob Škof in Fran Karpe. Pupilne vloge Dr. Josip Kainušič je prečital nato sledeč predlog: Zavedajoč se izredne važnosti normalnega delovanja samoupravnih hranilnic v korist njihovega kraja, njihove okolice in vse države ter vainosti pupilnega denarja kot stalnega vira novih vlog la likvidnost vseh hranilnic, prosimo kraljevsko vlado, Lda vrne samoupravnim hranilnicam čim prej zakonitim potom njihovo pravico do sprejemanja novih pupilnih vlog, in 2. razveljavi one določbe, ki predpisujejo oddajo pupilnega denarja Državni hipotekarni banki. Predlog, ki ga je poročevalec se podrobneje utemeljil, je bil soglasno sprejet. Občinska bolnišnica Dr. Debevec je nato v zvezi z nameravano postavitvijo občinske bolnišnice predlagal, naj občina votira v bodočih treh letih vsako leto po Din 000.000 za postavitev bolnišnice, ki bi naj imela tudi desinfekcijski oddelek. Na bansko upravo pa je apeliral, naj zgradi oddelek za jetične in to morda s pomočjo odbora za postavitev spomenika pokojnemu kralju Aleksandru. Tedaj je občinski svetnik Likar napadel dr. Debevca, da ta predlog ne spada več. na sejo. V nadaljni debati pa se je izjavil, da je stvar preresna, da bi se z njo moglo uganjali demagogijo. Podžupan dr. Ravnihar je nato prečital sledečo načelno izjavo dr. Kamušiča, ki jo je ta podal v imenu kluba JRZ: Odpoved vsem ugodnostim Člani kluba so sklenili, da sc odrekajo vsem dosedaj za občinske svetnike veljavnim ugodnostim. Z ozirom na oddaljenost bivališča občinskih svetnikov iz priključenih občin naj ostane v ve- Občni zbor društva Pravnik Ko- Drugi programi > Belnrad: 20 »F-tearova svatba-:, prenos i* Nar. gledališča. — Zagreb: 30 Klavir. — 20.»! 1. ester program. — 21.30 Zlmrovo petje. — 22.15 Plesna irlasba.. — Budimpešta: 10.30 Arije. — 22 Koncert opernega orkestra. — 28.15 C iga/lisk a glasba. ~ Dunaj: 2U.ao 1 ■trojni koncert. — 22.10 Gramofonske plošče. 28. J5 Plesna glasba. — Rim-Bari: 2(1.35 Poster program. — 21.45 Zborovo petje. — 22.15 Plesna glasba. — 1 rst-Milan: 20.85 Plošč«. — 21 Orkester, -/.bor. solisti. — Praga: 20 Ženski zbori. — 22.20 Plošče. — Brno: 20 Narodna gilaisba {.p i hal a), Varšaua: 20.10 Kolenskega opera (t<»plana‘. — Konigsberg: 20.10 rl.ed . Karra-iova halada. — 21.10 Solistični koncert. Hamburg: 20.10 Mož v mreži (slušna j(rra). — 21.10 Nonliški most (onkestnr), — Vratislava: 20.10 Blago /.a hlago. (koncert). — Lipsko: 21 "Dopust na častno besedo (služtnn Igra). — 212.25. Živahna večerna glasba. — Berlin: 20.10 Plesni večer. — 22..10 Zabavni koneert. — Frankfurt: 20.10 Nibelungi. — 22.30 Tedenski športni pregled. V ra/pra\ ni dvorani okrožnega sodita je bil snoči občni zbor pomembnega sli. venskega društva Pravnik«, ki že dolgo dobo 47 let druži okrog sebe slovenske pravnike vseli strok, skrbi za njih znanstveno izobrazbo in sodeluje pri zakonodajnem delu. Po smrti dr. Majarona predseduje društvu vseučiliški profen r dr. Me-rod Dolenc. Predsednik je v svojem poročilu poudaril, da se društvo že 47 let krepko uveljavlja in posveča posebno skrb svi.jemu glasilu Sloveti ski pravnik«, ki izhaja že 49 let in ima tedaj /e precej lepo zgodovino. Glasilo jc v znanstvenem pogledu na višini, za kar ima zaslugo dolgoletni urednik vseučiliški profesor dr. Rudolf Sajovic. Predavanja praktično-znanstvene vsebine so dobro obiskana Društvi skrbi za stike s pravniškim naraščajem, ki pridno prihaja tudi k društvenim predavanjem Z dvema svetosavskima nagradama vzpodbuja društvo akademike-pravnike k znanstvenemu udejstvovanju. Letos sta prejela društveno nagrado Skale in Skaberne, oba iz Ljubljane. Obširno poročilo je podal namestnik državnega tožilca dr Hinko Lučovnik Društvo je precej močno in šteje 687 članov. Lani so umrli člani vseučiliški docent dr L judevit Bohru odborniki dr. 11. Tuma, dr. Treo in di Tekavčič ter upokojeni sodni svetnik Božidar Bežek. ki je soprevaiatelj občnega državljanskega zakonika. Na lanskoletnem kongresu pravnikov v Belgradu je društvo nastopilo s tremi predavatelji, in sicer odvetnikoma dr. kriv:cem in dr. Moro jem ter drž. tožilcem dr. Lučovnikom. Na predavateljskih sestankih so nastopili vseučiliški profesorji Makleeov, dr Dolenc, dr. Bili* movič, docent dr. Murko, sodniki dr. Štempihar, višji drž. tožilec dr. Mundu in odvt tniki dr. Voršič, dr. Skaberne in dr. Pretnt r Društveno glasilo Slovenski pravnik« se tiska v nakladi <150 izvodov. V prilogi izhajajo kazensko- in civilnopravne odločbe Štolf sedmoriee Načrt novega jugoslovanskega občnega državljanskega zakonika je pravosodno ministrstvo poslalo vsem pravniškim ustanovam v državi, da ga proučijo in podajo o njettt svoje mnenje. Pri društvu Pravnik« se je ustanovil poseben odbor, ki mu predseduje dr. Stanko Lapajne, vseučiliški profesor za civilno prf vo Na podlagi referatov in debat o načrtu l,o odbor izdelal svoje posebno mnenje. »Pravnik« bo to mnenje založil in izdal. Poskrbel bo za finančna sredstva za Ib tiskanih pol Prva je / velikim razumevanjem priskočila na pomoč odvetniška zbornica in je obljubila v dveh letih podporo po 5000 din. Pričakovati je, da bo ta njen korak našel posnemalce tudi v drugih krogih. Saj je na dobrem občnem državljanskem zakoniku zainteresirano vse naše zasebno življenje Po blagajnikovem poročilu so bile volitve. Izvoljen je bil stari odbor, ki mu predseduje flr. M. Dolenc. Na mesto umrlega y. Re/cka in Tekavčiča sta bila izvoljena apel. »odnik Janša in odvetnik dr žužek. Pri slučajnostih se je razvil« debata o gmotni strani glasila >Sloven«krgi pravnika«. O kriminalnih požigih * J' Ideal modne smučarke: Smuči, na katerih se ni moči prevrniti. CIGANSKI POGREB V LJUBLJANI V naši štev. 24. od 30 t. m smo prinesli poročilo o ciganskem pogrebu. V poročilo se nam je vrinila zelo neljuba pomota; namreč trditev, da je bil frak za pokojnega kupljen pri tvrdki »livar«, ker je ta trditev neresnična, prosimo ugledno tvrdko livar« za oproščen je in poudarjamo ponovno, da Irak t.i bil kupljen pri »Tivurju«. Pripominjamo se posebej, da je tekstilna industrija d. d. s sedežem v Varaždinu s svojim oddelkom za konfekcijo, ki prinaša v lastnih prodajalnah no t i g znane »Ti var«-obleke, eno največjih tovrstnih podjetij v Jugoslaviji iri si je podjetje radi solidnosti in prvovrstne izdelave svojih proizvodov pridobilo vsestransko priljubljenost in zaupanje. Oljska gasilska četa je sklenila,'da bo priredila v teku dveh mesecev ciklus predavanj za gasilce. Na prvem takem predavanju, ki je bilo danes zvečer v Gasilskem domu in katerega se je udeležilo nad 100 celjskih in okoliških gasilcev ter drugega občinstva, je predaval namestnik drž. tožilca g. dr. Albin Jukart o kriminalnih požigih. Predavanje je bilo nadvse zanimivo in je pokazalo razne vrste požigov — tako kriminalne požige in požige iz malomarnosti. Predavatelj je predvsem omenil glede prvih požigov, da so storjeni v največji meri vsi iz gole škodoželjnosti in v drugi vrsti Jz koristo-Ijublja. Tako n. pr. prezadolžen zavaruje svoja poslopja navadno preko prave vrednosti in podtakne sam v primernem trenutku ogenj v nameri. da bi priel do zavarovalnine. Gre za tipično zavarovalno špekulacijo. Ta delikt se je zlasti v času gospodarske krize razbohotil v naši ožji domovini Sloveniji. Gospodarska kriza je odjeknila na vseli poljih človeškega ud oj* j stvovanja, pa tudi na polju kriminalitete. To občutijo vse varnostne oblasti, zlasti pa držav- na tožilstva in sodišča Zavarovalne špckulaci- • jo pa občutijo prav posebej zavarovalnice, ka- ; torih obstoj je zaradi kuge samopožigov že na- i ravnost ogrožen. Taki prepogosti špekulacijski i požari so p risi I i I i krajevno zvezo zavarovalnic i v Sloveniji do koraka, da je prosili pravosodno ministrstvo, naj vpliva na državno tožilstvo in sodišča ter da potrebna navodila za zatiranje zlonamernih požigov, ker je s tem ogroženo v največji meri narodno gospodarstvo in da na ta način tudi demoralizirajo široke narodne plasti. Zaradi prepogostih požarov so zavarovalnice prisiljene zvišati premije, zaradi česar so oškodovani ljudje, na drugi strani pa nekateri zuvarujejo iz bojazni svoja poslopja previsoko — pri čemer zopet trpe škodo. Prav za- ' radi visokega zavarovanja naj bi država danes ; i izdelala cenik v višini zavarovanja Res je pa j tudi, da zavarovalnice ne bi smele sprejemati previsoko zavarovanih objektov Kako so premeteni razni požigalci, je naj-j bolj razvidno iz tega, da za dosego svojega na-I mena ne izbirajo sredstev, ne izvzomši kemičnih in tehničnih Včasih gre požigalec od svojega doma v precej oddaljeni kraj na seme.nj, na obisk, ali po drugih opravkih, da tako poskrbi za svoj alibi dokaz. Kar natančno ti preračuna. kaj naj začne pr! njem goreti. Raznih vrst požigov nočemo naštevati, ker je že itak med ljudmi preveč pokvarjencev Pri vseh požigih pa mi gasile lahko važne priče in s svojo prvo navzočnost ji. lahko pomagajo oblastem, za čim lažje presojanje dejanskega položaja. Gasilci so v izvrševanju službe na kraju požara kol javni oigani požarne policije. ker na nje orenese občinska utirava del svojo oblasti. Javne gasilske čete so torej pri izvrševanju svojega poklica zaščitene zoper vse žalitve in napade kakor drugi državni ali samoupravni organi Predavanje, ki je trajalo dve uri, je bilo posebno z,a današnje razmere nadvse poučno in bi bilo želeti, da bi se v teh važnih vprašanjih, ki zadevajo v živo vse naše življenje, predvsem pa naše gospodarstvo, poučili tudi gasilci v drugih krajih naše domovine. G. predavatelj je žel za svoja temeljita in izčrpna izvajanja priznanje vseh navzočih. ljavi edinole prosta vožnja po cestni železnici, ki pa se bo uporabljala le za službena pota. Nato so sledili razni samostojni predlogi, ki so se nanaiali na razne cestne, šolske, gradbene, so-cijalne in druge razmere na področju občine. Med drugimi je Smersu predlagal, da se podvržejo strogi reviziji vsi izdatki in sploh vse gospodarstvo mestne občine. ljubljanske, da se vsi nepotrebni izdatki črtajo, da se uvede povsod skrajno varče* vanje, da se odpravijo razni brezdelni dohodki in nagrade, ki se dajejo posameznikom iz sredstev mestnega zaklada in da se tako prištedena in zbrana sredstva porabijo za izvedbo mestnih del s pomočjo brezposelnih mestnih občanov ter da naj se pri sestavi bodočega proračuna mestne občine ljubljanske gleda zlasti na to, da se s skrajnim štedenjem zagotove sredstva za zaposlitev — ne samo podpiranje — brezposelnih ljubljanskih občanov. Poprava krivic Občinski seji je sledila tajna seja, na kateri je mestni svet obravnaval osebne zadeve. Med drugim je bilo sklenjeno, da se upokoje pri Mestni hranilnici ravnatelj dr. Pretnar ter uradnika Mežek in Hiter. Obenem je občinski svet sprejel sklep, da se raznim uslužbencem popravijo krivice, ki jim ijh je prizadejal bivši občinski svet. Ogenj v Dravljah podtaknjen Ko smo poročali o ognju v Dravljah št. 27, smo tudi zabeležili, da ljudje sumijo, da je bil ta ogenj podtaknjen. To ljudsko sumničenje se je sedaj izkazalo kot pravilno. Policija je namreč aretirala domačega sina Antona Peterca, ki živi že dalje časa s svojim očetom in brati. Tone je namreč prepričan, da ga je oče odpravil od hiše z mnogo premajhnim zneskom, ker je dobil samo 2500 Din, dočim je bilo vse posestvo takrat vredno nad milijon Din. Tone je oženjen, povrh brez posla in zato čuti današnjo krizo bolj, kakor kdo drugi. Neprestano je mislil, kako bi si opomogel, obenem pa tudi, kako bi se doma maščeval. Ko-nečno je podtaknil ogenj in naposled, ko ni mogel dokazati alibija in ko so nasprotno dokazali, da je izbruhnil ogenj na skednju, kjer nikdo ni prenočeval in da je takoj po izbruhu ognja nekdo tekel od poslopja in da je najbrž bil to Tone, je zdvojeni Anton na policiji dejanje tudi priznal. Poizvedbe in zasliševanje_ bo danes zaključeno, nakar bo Tone izročen sodišču. Film o Manga Parbatu Pri zimskih olimpijskih igrah, ki se prično že skoraj čez teden dni, bodo kot posebno športno alrakcijo predvajali velik planinski film o nemški ekspediciji na Nanga Parbat. Kakor vemo, se je ta ekspedicija vršila leta 1934, Ni pa vsem in vsakomur znano, da so drzni nemški planinci in plezalci posneli nri tem ogromno filmskih slik. Vzrok, da film o tej veličastni ekspediciji še ni prišel v javnost je bil v dejstvu, da so vse prizore raziskovalci posneli na ozki, devetmilimetersfi film, ki za predvajanje v večjih prostorih m uporaben. Tega filma je ekspedicija porabila 7050 metrov. Delo je velikega pomeni ne le za planice in za prijatelje gora, marveč ima tudi veliko kulturno in vzgojno vrednost, saj nam prikazuje vse znanstveno in raziskovalno delo takega napora, ki je bil kronan z velikimi uspehi, pa tudi z nič manjšinri žrtvami. Zdaj pa se je posrečilo nemškim filmskim strokovnjakom, da so ves ta dolgi trak ozkega filma prekopirali na normalno širino in tako tudi temu filmskemu delu omogočili pot v svet in pred stoti-soče gledalcev. Film so tudi sinhronizirali ali po-zvočili. Glasbo zanj je napisal dr. Giuseppe Becce, čigar melodije poznamo že iz Trenkovih filmov. Prvič bodo po naredbi državnega športnega vodje film predvajali v Mtinchenu, odkoder je nemška himalaj. ekspedicija nastopila svojo pot in od koder je doma večina njenih članov, rilm bo tako kot prikaz six)rtne podjetnosti, požrtvovalnosti in junaštva predstavljal dostojen začetek zimskih iger v Ga-Pa, ker bo poudaril veliki vzgojni in moralni pomen modernega športnega ude|stvovanja. Naši tekmovalci bodo imeli lepo priliko, da si ga ogledajo. RUSKI BOMBARDERJI Iz Pariza: V sovjetski Rusiji grade v serijah nove velike bombarderske zrakoplove, katerih vsak ima 12 strojnih pušk in 1 top manjšega kalibra. Ti avijoni imajo velik akcijski radij in morejo preleteti brez pristanka iz svoje baze v Rusiji prav v sredino Evrope in nazaj. ZLATO BEŽI IZ FRANCIJE Iz Pariza: Do konca lanskega leta so se zmanjšale zlate zaloge francoske banke za 17 milijard frankov. Pretekli teden letošnjega leta pa je odšlo iz francoske banke že za milijardo zlata. Kmetijski pouk v ljudskih šolah Kmetijski pouk na ljudskih šolah. Naše ljudske šole dobivajo vedno več' raniih okrožnic, v katerih se zahteva, dr. učitelj-tvo poučuje v čisto kmetijskih disciplinah na osnovnih šolah. Te zahteve banske uprave uresničiti je praktično nemogoče, saj je število učiteljev — da ne govorimo o učiteljicah —, ki so kmetijsko izobraženi, malenkostno. Brej.dvomno je kmetijski pouk za našega kmetu več kot nujno potreben — o neki naprednosti našega kmeta v umnem kmetovanju govoriti je — milo povedano — zelo pretirano, vi.ndar dosedanji način kmetijskega pouka za naše kmete ne bo rodil vidnih uspehov radi pomanjkanja strokovno izobraženih učnih moči. Kadar se bo obravnavala obetana preosnova šolstva pri nas, bo treba vprašanje kmetijskega pouka, v kolikor naj prihaja kmetu i/, osnovne šole, obravnavali temeljito in realno tci ga skrbno rešiti. Gibanje prebivalstva v Ptuju v preteklem letu je bilo sledeče: V področju mestne nad-žulinije sv. Jurija se je rodilo 90 otrok, od tega polovica dečkov, polovica deklic, umrlo pa je 121 oseb (tu so všteti smrtni slučaji v hiralnici in bolnišnici), poročilo se je 9 parov. — V območju župnije sv. Petra in Pavla (pri oo. minoritih) je /ugledalo v preteklem letu luč sveta 147 otrok, med njimi s9 dečkov in 70 deklic, umrlo jih je pa kakor v mestni župniji I2t. pred oltar je stopilo 49 parov Če primerjamo tc podatke z onimi i/ leta 1934, opazimo lahen porast rojstev, sicer jc stanje ostalo približno enako. Prosvetno društvo v Ptuju je imelo v nedeljo 26. t. m. redni občni zbor Predsednik društva g. gvardjan p. Mirko Godina je imel lep progrumatski govor. Društvo je za prejšnjega režima bilo razpuščeno t7 februarja 1933. obnovljeno pa je bilo 15. julija preteklega leta in takoj začelo z živahnim prosvelnim delom. Priredilo .je v pretekli jeseni znane, narodno igro »Miklovo Zalo« na prostem in jo ob ogromnem zanimanju ljudstva dvakrat ponovilo. Vzdržuje knjižnico, ki ima 1837 knjig, od tega 400 nemških. Društvo je imelo okrog 15.000 din dohodkov in 11.000 din izdatkov, tako da razpolaga sedaj v blagajni s 4 in z zanimanjem jx>slušal pi ipoiubc svojih mornarjev. Vsakemu sc je pri pogledu razjasnil obraz, kajti dekleta so bila izredno lepa in mojim možem sc je kar nemogoče zdelo, da Jih morali smatrati za sovražnike. Samo eden izmed podčastnikov je napravil nevoljen obraz in deklet sploh ni maral jjogledati. »Poznam ta kraj,« je rekel mrko, »|0 je Oakri«. In potem nam je začel pripovedovati o mestu in njegovih posebnostih. Bil je namreč pred vojno tu dolgo časa v službi neke nemške tvrdke, ki jc gradila žično železnico iz pragozda do obale. »Orad, ki ga vidite tani zgoraj, je last vojvode Oldenburškega,« jc rekel na koncu in s tem zaključil svoje »predavanje«. O lepih dekletih pa ni rekel niti besede. Končno so sc vsi nagledali in zdaj sem spet jaz stopil k periskopu. Dekle in mladi gospod, ki sem ju poprej zagledal, sta priplavala že čisto blizu. »Prokleli bedak,« sem si mislil, »tako brezskrbno plava tod okrog, kot v mirnih časih, se zabava v družbi lepe dame, mi pa sc moramo dušiti tu v smrdljivem oljnatem zaboju!« Dvignil sem svoj periskop visoko iz vode in ga hitro vrtel sem in tja, ga spuščal in dvigal, nato pa ga spel brž jrotegnil nazaj. Dama je prva opazila periskop; široko je odprla oči in usta so ji kar otrpnila. Vrgla se je vznak in, kolikor je mogla, hitro plavala nazaj. Mlad imož pa je kar posinel v obraz. Bilo jc prav, da sem prestra-Sil brezskrbna človeka, kajti takoj nato smo pričeli z našim poslom. Obrnili smo se; skozi periskop sem pagledal tovorno ladjo brez spremstva; poklical sem Wcnd-' landta. Ta je samo za hip pogledal in takoj rekel: Vohuni Italijanske princese kot bolniške strežnico Rdečega križa. Ati bo tudi tem sledilo prokleistvo ? Marsikomu bo st v spominu, ko jc pred dvemi leti v januarju svetovno časopisje pisalo o sen/.ucijonalni najdbi veiikega, tako zvariega Jonklier dijamantu, ki jc drugi, največji 'do-zduj znani na svetu. Jakob Jonklier so je pred dvajsetimi leti naselil v Pretori.ji v Južni Afriki ter pri iskanju dijamantov žive) borno življenje z ženo ni sedmimi otroci. Dostikrat niso imeli kuj jesti. Poleg sinov pa je imel tudi težaka, .lohanesa po imenu, ki jc s sinovi vred dan zn dnem izpiral pesek in iskal dijamantov. Nekega dne v ;u-miarju leta ,1984. pride ta Johanes, v rokah držeč kamen, velik kot kurje jajce. Odrgnil ga Je ob hlače in oči so sc mu zasvetile. — Poglejte/ jo rekel, tega sem našel jaz.« Dvainšestdeset* letni Jonklier je takoj spoznal, da je to pravr dijnmuut in zdrknil je na kolena ter zahvalil Boga. da je končno rešen bede in pomanjkanja. Sum pripoveduje takole: Tisto noč smo dijamuut zavili v krpo ter ,jo moji ženi ovili okrog vratu... Ko sem jo spremil v spalnico, sem dobro zapahnil oknu ter zaklenil vrata. Samo vežna vrata smo pt.stili odprta, v vero pu smo se postavili ja/, moja dva sinova in dva prijatelja, \si z nabasanimi revolverji ter tako ostali na straži do jutra. Globoko som se oddahnil. ki> sem zjutraj dijamunl oddal ravnatelju celokupnega dijamuutitega rudnika...« 40-letnica Riintgenovih žarkov Viljem Konrad Ronlgcii, profesor na univerzi v AViirzburgu, je slučajno odkril pred 40 leti dne 25. decembra 1S93. one žarke, ki so izkazali toliko uslug znanstvenikom in zdravnikom. Raziskoval je takrat skozi več mesecev svetlikanje plinov v stekleni cevki brez zraka. Na božični večer je iztegnil roko, da bi vzel nekaj s pisalne mize. Roka je zašla med cevko m svetilni ekrun, ki ga jc potreboval v neko druge namene. Nepopisno se je začudil, ko jc zagledal na ekranu senco okostja lastne roke. Ko jc vprašal pozneje angleški dopisnik Riint-gena, kuj je mislil v zgodovinskem henutku, Plačila Irgovskc kupčije so sc nekdaj vršile samo z izmenjavo blaga, a tudi dandanes jc še marsikje tako. V sedanji gospodarski stiski bi bil tak način kupčevanja primeren i za naše kmetovalce. Neka nova bolnišftica v Mehiki potrebuje veliko kirurgičnih inštrumentov in najrazličnejše opreme za bolnišnico, ki bo stala, v naš denar pre-računjeno, okoli trideset tisoč milijonov dinarjev. Bolnišnica pa nima denarja, pač pa obsežna zemljišča, na katerih prideluje večinoma krompir. In tako bo Nemčija, ki bo dobavila vso potrebno opremo, bolnišnice, mesto denarja prejela osemnajst tisoč ton krompirja. Kakor znano, se nikjer na svetu ne použije toliko krompirja kot v Nemčiji in tako je razumljivo, da se je takšna kupčija mogla skleniti. Šolnino je povsod treba odšteti v gotovini. Nekemu farmerju v Concardu pa je prišlo'na misel, da bi šolskim oblastem poslal primenro količino krompirja, češ, da nima denarja. Pa je obveljalo. Mnogi pariški umetniki, tako zvani bohemi, živijo stalno težko življenje in marsikateri se preživlja istotako z izmenjavo blaga. Toda čisto na drugačen način. Krojač, ki je takemu napravil obleko, jc mesto plačila odbil originalno sliko, ki jc bila seveda mnogo več vredna, kot pa je znesla vsota za obleko. Zopet drugi*si je za dobavo portretne slike rejenega peka izgovoril, da mu ta mu je odgovoril: Kuj bi mislil! Nisem imel časa. Pukoj sem pričel ugibati o vzrokih no-vegu pojavu.« Roka Rontgenove soproge Ane je postala predmet prve slike na svetu s pomočjo \-žarkov Zdaj se nahaja kot zgodovinska znamenitost v muzeju za liziko v Monakovem. Rontgen je dosledno odklanjal sijajne ponudbe svetovnih veletrgovcev. Prepustil je svoj izum javnosti |M>f>olnomu brezplačno. Letu 1901. jc prejel Nobelovo imgrudo za liziko. A denar se, je kmalu razpršil. Rontgen je umrl letu 1923. v starosti .8 lot v veliki revščini. v naravi skozi vse leto dostavlja kruh v stanovanje in siccr vsak dan po en hleb. Tretji pa si je s sliko zagotovil jiri brivcu, da ga bo ta celo leto bril in strigel. Poročilo do- Danes, skoraj 18 let po svetovni moriji, je mnogo več vohunov po vsej Evropi, kot pa jih je bilo leta 1914, zlasti mnogo jih jc na Angleškem. Strokovnjak, ki je napisal tozadevni članek v uglednem londonskem listu, pravi, da skoraj vsakega vohuna takoj izslede, ko stopi na angleška tla. Zelo neprevidni pa bi bili, če bi ga takoj zaprli. Dognati hočejo, s kom ima zvezo, kaj namerava izslediti in na kakšen način oddaja svoja opazovanja. Aretirajo ga šele, ko je jiostal nevaren za državo. Klasičen primer, kako je špijonaža razširjena, jc slučaj dveh poljskih oficirjev in Poljakinje Majevske Wirsan. Oficirja sta bila v genralnem štabu in imela mnogokrat o|?ravka v Odinju, nasproti Danzigu, kjer je Wirsova imela svoje bivališče. Prinašala sta ji kopije načrtov in dokumentov, pisane z nevidno pisavo na navadnih servijetah iz tankega pajjirja, kakršni so danes običajni po restavracijah. Majevska pa je te dragocene kopije prenašala v Berlin. Kmalu pa sta oficirja zbujala po Varšavi pozornost v svojo razsipnostjo. Opazovali so ju v Gdinji in videli, s kom se shajata. Poljska protišpijonaža pa je hitro izsledila, kam potuje Wirsova, in nekega dne so jo prijeli. Zenske vohunke hitro priznajo, ko vidijo, da ni nobenega izhoda več, tudi Wirsova je. Obsojena je bila na dosmrtno ječo, oba oficirja pa sta bila ustreljena. Gospodična Littke je bila znana pilotinja in kot taka je prišla v zvezo tudi z vojaškimi piloti tako na Poljskem kot v Budimpešti. Ker pa je preveč natančno prisluškovala razgovorom, je postala sumljiva. Vohunila je na obe strani in seveda tudi plačo prejemala od obeh držav. Mornariški oficir Traviglia ie fotografiral va- Samo četrt urice Lastnik nove londonske restavracije jc p r iScl na zeleno vejo, ker je poskrbel za ljudi, ki imajo navado samo za četrt urice zadremali po kosilu. Opremil je več malih sob z. udobnimi divani, kjer zbudijo natakarji gosto ob zahtevani uri. Na ta način si je zagotovila gostilna veliko stalnih obiskovalcev kljub sedanji hudi konkurenci. Tako je abesinska krogla zadela krilo letala Mussolinijevega sina. stavlja, da se ta zadnji primer zdi nekoliko neverjeten, kajti vsi pariški umetniki slikarji nosijo dol- žne dokumente ter jih prinašal neki Camilli, ki ga je pričakovala na klopi ob Tiberi nasproti Angelskega gradu v Rimu. Kmalu so ga dobili; ustrelili so ga v hrbet |x> fašistovsko, kol pred leti bazoviške žrtve. Francoski major Froge je izmaknil načrte trdnjave Belfort V Nici so izsledili njegovega kompa-ujona. Zanimivo je, da so mu izsilili priznanje s tem, da so ga mučili z žejo. Hrano jc dobival zelo slano, pijače pa nobene in to več dni. Celico pa je imel tako postavljeno, da je iz nje mogel videti in slišati vodomet zunaj na dvorišču. Zofija Drotz si je v St, Anvilu v Lotaringiji najela kavarno samo zato, ker so tja imeli navado zahajati vojaki. Iz teh ni izvabila sanio kakšnega ustroja so najnovejše brzostrelne puške, pač pa dobila celo neke važne dele v roke. Spijoni imajo povprečno po 15.000 Din mesečne plače, za »špecij^na« dela pa so nagrajeni posebej. Posebno šolo imajo za špijone v vojnem času. Ti morajo znati, kako se razdirajo železnice, kanali, radio postaje, mostovi, skladišča petroleja itd. Istotako se morajo vežbati, kako se uničijo žitna polja ali vodovodni rezervarji. Gotovo je špijonaža najbolj gnusen posel na svetu in poštenega človeka za kaj takega ni mogoče pridobili. Še večji vragi v človeški podobi pa so oni, ki z vabečim denarjem vohune vzgajajo in jih vodijo v neizogibno nesrečo, kajti, bela vrana je vohun, ki uide smrtni kazili. Njih število je zcio visoko. V 17 povojnih letih so prijeli vohunov kot sledi; Na Ruskem 18.478, v Nemčiji 6544, v Italiji 3328, na Poljskem 1488, na Finskem 1300 in v Franciji 1284. In te številke dajo misliti. Dijamuut je tclitul ?2(> karatov in Jonklier e prejel zanj, preračunano v naš denar, nekaj kot s e tl c m n a j s t m i I i j o n o v dinar-Joliancs pu, ki jc dijamant našel, je v kateri ima dosmrtno stanovanjc Kamen jc kupil sir Oppenheimer in nekaj časa se je mislilo, da ga bo angleški narod kupil s prostovoljnimi prispevki ter ga podaril angleškemu kraljevskemu paru kot jubilejni dar. Nato pa jc prešel v roke Amcrikanca VViudstonu, ki ga namerava prodati kakemu muzeju, ako pa ne, ga zdrobi v manjše dele, kot so najiruvili z dijamantom »Cullinanf, ki jc bil najden leta 1905. Transvulska vlada ga je kupila in podarila kralju Edvardu. Ta dijamant, ki je tehtal 3000 karatov, so zdrobili v manjše dele. ki so sedaj nahajajo v kroni angleškega kralja. Gobbels sanjari Januarska številka berlinskega glasila ministrstva propagande za nemške manjšine Der Auslanttsdeutscliei' prinaša članek, v katerem napoveduje urednik dr. Pleider propadanje Francoske. Najprej bo izgubila kolonije, nato pa bo razpadla tudi v Evropi. Na severo-zapadu bo na-sl«lav keltska država, ki se bo naslonila na Irsko. Nemški severovzhod se bo‘zedinil z Nizozemsko. Alzacija in Lorena se bosta povrnili v naročje Velike Nemčije. Italija bo zasedla jugo-vzhodne in španska Pirenejske okraje. Ta žalostna propast, strupeno pripominja Echo de Pariš«, bo nedvomno pospešila toliko priporočano francosko-neinško prijateljstvo.