v gotovini.
Priloga Novin.
Cena številki 1 Din.
Marijin
lisi
Štev. S. 29. letnih 4933. maj 8
Marijin Usi
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pedesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja 1. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vrejiije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija. (Pred oblastjo odgovoren Godina Jožef CM Groblje.) Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale. (Za tiskarno Janko Strnad.) Cena za skUpen naslov letno 12 Din — na posameznoga 15 Din — v inozemstvo 40 Din, — z Novinami 100 Din. — K Marijinomi Usti dobijo naročniki brezplačno Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt«, v inozemstvo pa dobijo še brezplačno »Marikin ograček«. Za naročnike se slttži letno več jezero svetih meš.
Vredništvo 1 uprava M. Lista: črensovci, Slovenska Krajina. Jugoslavija.
D ari
Na »Dom sv. Frančiška« v Črensovcih so v Din dariivali sledeči: Haj-dinjak Lena, Odranci, prosi zdravje po sv. Antoni i Sv. Maloj Cvetki 10; Krampač Marija, G. Bistrica 10; Kolarič Kata, Trnje, poslala iz Francije 50; Horvat Marika, Veržej 10; Ferenčak Verona, Odranci 3; Ftičar Kata, Hotiza, v zahvalo za sprejete dobrote 10; Horvat Marija, Aux Blates v Franciji 28; t Tkalec Ana, Trnje, naj se duša reši trplenja, 10; t žerdin Martina, dovica, črensovci, prosi za zdravje i srečno smrt, 10; N. N. 5. — Oča sirot, povrni vsem v obilnosti. — Odbor.
V namene tretjeredniške skupščine sv. Frančiška Asiškoga v Črensovcih so dariivali leta 1932 v Din sledeči: Brezovica: Tibaut Ana 2, Fo-tivec Orša 1, Sebar Orša 1. — Tretji red Hotiza: 23, Brezovica i Turni-šče 15.50, D. Bistrica 88.50, Renkovci 30, Gomilica 30, Žižki 212, G. Bistrica 75, Srednja Bistrica 37, Turnišče 30, črensovci 75.50, Trnje 80, G. Bistrica 35, D. Bistrica 30, Brezovica 12, Sr. Bistrica 10, Trnje 44, Nedelica 5, Žižki 59.50, črensovci 97.50, Hotiza 22.50. — Na hoštije: Salaj Bara, črensovci 10; Zver Kata, črensovci 10; Smolko Marija, D. Bistrica 2.50; Kolenko Jožef, D. Bistrica 10; Krampač Aga, Francija 10; Cigan Jožef, črensovci 10; bratovščina živoga R. Venca, Žižki, 20 Din. — Na kriih sv. Antona: Kerec Mihal i žena z Villiersa v Franciji 54, Cigan Matjaš, žižki 10; Krampač Aga, Francija 10. — Skupno 1210 Din 50 p. Stroški: Leta 1931 več izdano 48.98, knige driižbe sv. Mohora 20, na hoštije za 1. 1931 100, za 1. 1932 376, 2 Bogoljuba 36, 3 Glasniki 45, 2 Odmeva i Zamorčka z kalendari 50, Duhovni vestnik 28, 5 Kat. misijonov 60, 2 Mis. kalendara 8, serafinski kalendar 12, poštnina od mohorskih knig 2, potnina gospodom frančiškanom pri slovesnosti 700 letnice sv. Antona 250, potnina pri kongresi za g. tajnika Kat. Akcije 100, sirotam za kriih 74 Din. — Skupno 1209.98 Din. — Cistoga ostalo za leto 1933 Din 0.52.
Bog povrni z globokim pokornim duhom sv. Oče Frančiška vsaki najmenši dar.	Voditeo 3. reda sv. Frančiška.
Sveta Terezija Deteta Jezuša
»Velika milost je, če že po zajtraj ne čutimo poguma in moči, da bi se vadili v kreposti. Te je najbolši čas, da nastavimo sekiro drevi in koren (Mt 9, 19). Včasih je jako težko gojiti male kreposti. Ah Gospod nikoli ne odpove prve milosti, ki nam je potrebna.
Pri vsakoj priliki je svojo ničnost bole spoznavala. Mislila si je: »Ka bi začela, ka bi postala, če bi se zanašala na svojo moč?« — Jezuš se je ponižao i njej razodeo, naj se s svojov slabostjov ponaša. To je velika milost. Spoznavajoč svojo slabost, se neščemo več muditi pri sebi i se ogledavati. Zato se pašči zaviipni pogled k Liiblenci. Terezija priznava: »Velike reči mi je včino On, ki je mogočen. A najvekši čudež je te, da mi je ožario spoznanje moje ničnosti i popolne nezmožnosti za vse dobro.«
»Kda sem živela v sveti, sem se zajtra domislila radosti i bridkosti, ki mi jih prinese den. Če sem znala, da me čakajo neprijetnosti, sem žalostna vstala. V Karmeli se mi godi naopak. V misli na težave i trplenje toliko bole veselo i odločno vsta-nem, vedoč, da mi niidijo prilike, s šterimi Jezuši dokažem svojo liibezen. Nato polubim sveto razzpelo, ga rahlo položim na blazino, kje leži medtem kda se napravi jam, i vzdehnem: »O moj Jezuš! Zadosta si delao v svojem 33 letnom živlenji. Zdaj sem jaz na vrsti, da se bojujem i trpim.«
Če so telovne moči sveže, če je diiša prosta — gda piše veter gorečnosti — premagiivanje nej tak težko. Terezika pa je bila nežna i betežnata. Duhovno nebo je bilo zagrnjeno i zemske tolažbe nej poznala. Al preizkušnje nejso porazile njenoga zaviipanja in zarobile njenoga duha. S skalnov trdnov voljov jih je premagala.
Spoznanje smilene bože liibezni je v njej rodilo tisto popolno liibezen, s šterov se ogne strah. Djala je: »Mah ne bodo sojeni; — za dušo, ki se božo j liibezni izroči v žrtev, ne more biti sodbe. Bog njoj najmre povrne svojo lastno liibezen, ki je plamtela v njeno j diiši z neizraznim rajskim blaženstvom.«
Zveličar je pravo: »V hiši mojega Oče je vnogo prebivališč.« Terezika sklepa: »Takših za junaške duše, za mučence i piiščav-nike, pa tiidi za deco. Čeprav moramo biti jako čisti, prle kak stopimo pred trikrat svetoga Boga, vem, da je Bog tiidi neskončno pravičen. I pravičnost, ki neštere duše navdaja s trepetom, je zame vir veselja i zaviipanja. Biti pravičen se ne pravi, biti strog do dužnikov, temveč tiidi priznati dobre namene i poplačati krepost. Od bože pravičnosti prav toliko pričakujem, kak
od božega smilenja. Ar je Bog pravičen, je tudi smilen i mi-lostiven, potrpliv i smilen. Tudi nevrednim deli vedno obilnih milosti. Kak se oča smili svoje dece, tak se smiliije Bog onih, ki se ga bojijo. Ve pozna, kak krhka stvar smo. (P. 102, 8. 13.)
»Velika milost je, če že po zajtrej ne čutimo poguma i moči, da bi se vadili v kreposti. Te je najbolši čas, ka nastavimo sekiro drevi na koren. (Mt 3, 19.) Včasih je jako težko gojiti male kreposti. Ah Gospod nikoli ne odpove prve milosti, ki nam je potrebna.«
MARIJIN UST
XXIX. letnik	Štev. 5.	Maj 1933.
Spomin na dvajseiipelletnico Marijinoga Lista
Pesmarski zbor
Leta 1919. gda je divjao v Slov. Krajini kruti boljševizem i je za dobo par mesecov zatro tiidi naš lepi Marijin List, se je porodo živ Marijin List mesto štampanoga, porodo se je pesmarski zbor. Te pesmarski zbor je vodo vrednik Marijinoga Lista. Pri njem so se zbirale goreče duše, včile i popevale lepe Marijine pesmi i po popevanji v gorečih molitvaj zračale dobroj Materi Mariji milo Slovensko Krajino i celo sv. Mater Cerkev, da bi jo čuvala i branila, da bi njej spravila versko sloboščino. To zbiranje je trpelo več mesecov, dokeč boljševiška oblast ne nastopila z takšim preganjanjom, štero je onemogočilo nadaljno zbiranje pesmarov. Vse kotrige pesmarskoga zbora so bile goreče liibitelice svojega slovenskoga naroda i njemi želele sloboščino. Te kotrige pod vodstvom Klekl Jožefa, vp. plebanoša so bile sledeče: Iz Črensovec: Cigan Lena, Ritos Treza, Halas Bara, Salaj Verona, Salaj Kristina, Žižek Verona, Horvat Kata, Halas Ana, Salaj Bara, Žižek Kata, Cigan Jožef, Horvat Jožef, Plej Jožef, Žižek Karol. K tem so sledka še pristopih: Koštric M., čurič Aga, Kocet Albina, čurič Roza, Halas Aga, Antolin Kornel, Šebjanič Jožef. Iz Žižkov: Lebar Verona, Cigan Terezija, Horvat Kata, Koštric Kata, Cigan Verona, Koštric Matjaš, Tibaut Martin, Cigan Matjaš. K tem so pristopih sled-kar: Žerdin Martin i Fujs Kazimir. Iz Trnja: Pozderec Kata, Lipič Treza, Horvat Treza, Jerebic Marija, Stanko Marija, Jerebic Treza, Horvat Tona, Horvat Kata, Kolarič Treza, Stanko Mihal, Horvat Štefan Glavačov, Horvat Marko, Kolarič Martin; sledkar so še pristopili: Stanko Ivan, Krampač Kata, Sobočan Liza i Krampač Treza.
Te zbor je spevao štiriglasno i je bio prvi štiroglasni zbor v črensovskoj cerkvi. Večkrat je nastopo v cerkvi, prvič pri cerkvenom obiski mil. piišpeka gr. Mikeš Janoša i je do skuz geno poslušalce. Gda smo obhajali 25 letnico Marijinoga Lista i je ob širiteljskoj slavnosti zdajšnji pevski zbor tak lepo spevao v cerkvi i na uredništvi M. Lista pod vodstvom g. Liitar Štefana,
šolskoga upravitela 1 kantora, se je slavnosti vdeležo tiidi prvi pevski zbor, zbor Marijinoga Lista, kak ga vidimo tU na sUki. Neso že vsi gor. Dosta jih fali. Ki si v tUjini služijo kriih, ki so zavolo driižinskih razmer ločeni bili od nas, več jih pa že pokriva čarna zemla, ar so se povrnoli v naroče tistoj dobroj nebeskoj materi, šteroj na čast so tak požrtvUvahio spevali njene sladke pesmi. Gda se toga dogodka spominamo, prosimo dobro Mater Marijo, naj nas podpira, da bode celo naše živlenje lepa Marijina pesem, štero naj večno nadalUjemo pri njej, zlatoj mamici.
Kajvekši kinč katoličanov
Kyrie eleison — Gospod, vsmili se!
Kak tiihinci i izgnanci se čutimo na zemli. Naša pesem v izgnanstvi je »Kyrie eleison, Gospod, vsmili se!« Adami v pa-radižomi je ne trbelo spevati »Kyrie« i v nebesaj tiidi ne bomo več tak spevali; tam bo samo veselje — vesela aleluja. Dokeč pa prebivamo v tom skuznom doli na zemli, moramo začnoti vsako mešo s ponižnim »Kyrie«.
Kda diihovnik zmoli vstopno pesem (introitus) na listnoj strani, ide na sredino i z dvorjenikom pravi trikrat zandriigim: Kyrie eleison; trikrat: Christe eleison i pali trikrat: Kyrie, eleison.
Kyrie eleison, Christe eleison so grčke reči i pomenijo slovenski: Gospod, vsmili se, Kristuš, vsmili se! Te proseči glas se že v sv. pismi nahaja; tak sta Kristuša zvala dva slepca: Gospod, vsmili se naj, sin Davidov!
Pitao bi lehko što, kak je vendar prišeo »Kyrie« v sv. mešo. Najprle je bio v Rimi grčki jezik cerkveni jezik i od toga časa se je te proseči glas med liidstvom vdomačo. Tak da so Kyrie (čiravno grčko reč) obdržali i ga sledkar vpelali v latinski jezik. Kyrie so sprva ne spevali v začetki meše, nego med pro-šecijov pred mešov. — Znati moramo, da so kristjani v Rimi meli negda pred mešov prošecijo od edne cerkvi, gde so se zbirali, k štacijonskoj cerkvi. V toj štacijonskoj cerkvi se je vršila boža služba. Na poti med prošecijov so spevali litanije Vsej svecov i Kyrie. Sledkar so prošecijo opustili, a Kyrie so ne šteli izpustiti, zato so ga spevali v začetki meše po vstopnoj pesmi. Najprle je ne bilo določeno, kelkokrat naj Kyrie zaspevlejo. Papa Gregor Veliki (1604), od šterij mamo mešno knigo, so pa vmes med Kyrie postavili »Christe, eleison« i določili, naj se po trikrat moli.
Od toga časa je Kyrie prošnja na sveto Trojstvo. Prvi trije Kyrie se nanašajo na Boga Oča, trikraten Christe eleison na Boga Sina i naslednji Kyrie na Boga Svetoga Duha. Trikrat zezavamo: Gospod, vsmili se, Kristus, vsmili se, da bi bili bole gvišno posliihnjeni.
Ka pa pomeni prav za prav Kyrie med drugimi mešnimi molitvami? Pri vstopnih molitvaj smo očistili našo diišo od za-mazkov, nato smo se znajšli pred dverami najsvetejšega nebeskoga Oče. Pred dverami klonkamo s devetkratnim zvanjom »Vsmili se nas!« Liki uboga siromaška deca stojimo tam i ponižno klonkamo, da bi se nas vsmilo hišni gospodar — Oča, Sin i Sveti DUh i nam odpro dveri.	.
Premislimo vendar, kakše velko darilo ga prosimo: najvi-šiše na zemli — Kristusa samoga v sv. Evharistiji kak daritev i jestvino, ki jo pri obhajili primemo v srce. Zato mora naša molitev iz srca priti.
Kyrie je liki advent (= čas, gda čakamo Kristusov prihod). Če svetimo v vsakoj meši božič i viizem, te je Kyrie hrepeneči adventni glas Cerkve: Kosite, nebesa, pravičnoga; v vsa-kom Kyrie prosimo za nas same, ar je v duši ešče vnogo neod-rešenoga i vnogo poganskoga; prosimo za vnoge neodrešene liidi, ki so ešče v smrtnoj senci nevere i poganstva, naj pride tiidi za nje advent i po adventi božič — sam Kristuš. Kyrie naj v nas spuni prevnoge prošnje, žele i čustva. V rečaj: Vsmili se nas, Gospod — je zapopadeno vse naše hrepennje iz našega
zemelskoga robstva i neodrešenoga bitja — v bože kralestvo.
»
Gloria — Slava
Kyrie je bio advent, gloria pa je božič; Jezero let pred Kristušom je človečanstvo zvalo odrešitela: »Rosite, nebesa, pravičnoga!« Vendar je nebo ne odgovorila. Zdaj, gda je Zve-ličiteo prišeo na zemlo, zdaj je za adventom včasi božič i to ne samo v cerkvenom leti, nego tiidi pri meši. Kajti, vsaka meša je tiidi mali božič. Na božič je boži Sin liki malo detece na zemlo prišeo, od bože Matere je bio v plenice poviti i v jasli položeni. Spodobno se zgodi pri sv. meši. Boži Sin pride pod vidnov podobov kruha i vina dol k nam; platneni prtič lehko primerjamo plenicam, oltar pa z jaslami. V Betlehemi je bio večni, neskončni Sin jokače detece, zdaj je skriti pod podobov kruha i vina. — Vidimo teda, da mata božič i sv. meša vnogo skiip-noga i zato je razumhvo, da v meši pride za Kyrie, za adventom — božična pesem Gloria in excelsis. Poznamo jo, to pesem, ki so jo angeli spevali pri Jezušovoj zibelki na polanaj Betle-hema: Dika Bogi na višini i na zemli mir liidem, ki so Bogi povoli.
Ka so vendar šteli angelje s tem povedati? Naznanili so namen Kristušovoga vtelovlenja. On je na zemlo prišeo i postao človek, stopo je na križ v dvojnom pogledi. Obprvim je šteo Oči po poprijetom grehi oropano čast nazaj dati. Obdriigim je prineseo liidem pomirenje z Bogom — mir. Teda je čast boža i mir liidem bio cio vsega njegovoga odrešenja. To je tiidi cio Cerkve i naš cio i tiidi cio sv. meše. Službo božo opravlamo zato, da damo Bogi dužno čast i da si pridobimo mir, to je odpii-ščenje grehov. Skratka, da si zasiguramo milost za odrešenje.
Poglednite, dragi krščeniki, takše je jedro te lepe mohtvi. Cerkev je angeosko pesem podugšala i zdaj se etak glasi:
Dika Bogi na višini i na zemli mir liidem, ki so Bogi po voli. — I. Čast Bogi Oči: Hvalimo te. Dičimo te. Molimo te. Poveličujemo te. Zahvaliijemo se zavolo tvoje velke slave. Gospod Bog, nebeški krao, Bog, vsemogočni Oča. — ii. Mir od Boga-Sina: Gospod, jedinorojeni Sin, Jezuš Kristuš. Gospod Bog, Agnjec boži, Sin Oče. Ki odjemleš grehe sveta, vsmili se nas. Ki odjemleš grehe sveta, sprejmi našo prošnjo. Ki sediš na Očinoi desnici, vsmili se nas. Vej edino ti si Sveti, edino ti, Gospoa. Edino ti Najvišiši, Jezuš Kristuš. — m. Sveti Diih: S Svetim Duhom v slavi Boga Oče. Amen.
Vidimo, da ma hvalospev 3 dele. Prvi del je slavitev i zed-nim hvala Bogi Oči: Zahvaliijemo se ti zavolo tvoje velke slave.
Drugi del je namenjeni na božega Sina i je ne več hvalospev, nego prošnja za mir. Reč mir se tu ne spregovori, znamo pa, da pomeni odrešenje, za štero prosimo Sina. Zovemo ga poleg driigij častnij naslovov »Agnjec božji«. Tak ga je Ivan Krstiteo zvao: »Glejte, Agnjec boži, ki odjemle grehe sveta.« Ja, On je istinski viizenski Agnjec, ki odjemle grehe sveta i nam deli mir.
Sčista kratko se nakonci imeniije i počasti Sveti Diih. Ves hvalospev je poklonitev i počastitev svetoga Trojstva.
Mariji na časi!
Se pesmice glasijo po poli naokrog, šmarnice dišijo, cvetja pun je log.
Že pomlad vesela prišla je med nas, radost nas objela, smeje se nam obraz.
Pa že tu je maj, mesec prekrasni. Posvečen bo naj Devici prejasni.
Tebi, Marija, dam misli i želje, naj duša mi sija tebi v veselje!
Pol Iv kaloUčanskoj Materi cerkvi
Marija — Mati Boga Jezusa Kristuša!
Prišeo je najlepši mesec maj — posvečeni nebeskoj kralici Mariji. Vroče molitvi posebno te mesec kipijo gor nad zvezde k Materi našo j — k Materi Boga samoga! Predragi častivci Marijini, kak srečni smo mi, ki mamo takšo mater v nebesaj. Njena najvekša žela je, ka se ne bi pogubo nieden človek. Ve je pa njeni Sin pretrpo tak grozno smrt za vse liidi, za vsakoga človeka, za tebe, tvoje brate, sestre, za tvojo mater, oča, za vse, vse. Materina žela je, da bi mi vsi vživali pri Njoj i njenom Sini večno blaženstvo. A to velko srečo si moramo zaslužiti v tom zemelskom živlenji, s tem, da spunimo volo Boga. A to je žmetno; za lepo i pošteno živlenje trbej milosti, a to si moremo sprositi.
Zato smo srečni, ka mamo tak mogočno priprošnjico v nebesaj. Njoj se posebno v tom meseci zročimo i jo prosimo za milost lepoga i čistoga živlenja. Prosimo jo stanovitno za vdanost v božo volo. Zakaj ? Zato, ka je ona, Marija, v istini Mati Boga samoga! Zato je njena moč tak velka.
Molimo pa tiidi za tiste, šteri šče ne poznajo nebeške Matere ali jo pa neščejo poznati. Kak žalostno je že živlenje brez zemelske matere, a kak šče brez nebeške.
Zdaj pa poslušajte od ednoga spreobrnenja. V francoskom mesti Lille (Lil) je bilo leta 1895 zboriivanje katoličanov. Na tom zboriivanji je gučao tiidi eden katoličanski duhovnik. Etak je pripovidavao:
Deleč od toga kraja (Lille-a) je živela edna protestanska družina. Dece je bilo v toj družini preči. Najmlajši dečak, bio je šest let star, je ednok čiio, kak je eden katoličan molo Zdravo Marijo. Kda je večer prišeo domo, je tiidi on zmolo to kratko Marijino molitev, kelko si je zapomlo. Mati ga je skregala i i njemi prepovedala moliti to molitvico.
»Naj te reči nikdar več ne čil jem s tvojij viist!« se je mati zadrla nad njim. To je samo prazna vera katoličanov, ki majo Marijo za Boga. Marija je bila navadna ženska kak vsakša druga.«
Tak je mogeo mali dičak tiho biti. Sledkar ednok je pa dobo edno biblijo v roke. Čteo je ravno tisto mesto, gde evangelist Liikač piše: »Zdrava, milosti puna, Gospod je s tebom, blagoslovlena si ti med ženami.«
»Zakaj«, se je obrno dečak na svojo mater, »zakaj praviš ti, da je to prazna vera, Marijo častiti? Sam Bog je poslao k njoj svojega angela i jo s tem visoko počesto. Sam Bog je
pravo po svojem angeli, da je Marija puna milosti i Gospod je z njov!«
Mati se je razčemerila, potegnola njemi knigo z rok i prepovedala jo čteti.
Sin je raseo. Več časa je minilo že po tistom, kak je ob-prvim čiio moliti zdravo Marijo. Pa jo je ne pozabo. Vsakši den jo je zmolo. Tiidi biblijo je čteo večkrat. Našeo je mesto, gde se čte: »Glej, blagrovali me bodo odzdaj vsi rodovi« (Lk 1, 48). Zdaj njemi je bilo jasno. Samo eden od obeh more meti prav: ali evangelium ah pa protestantizem (liiteranstvo).
Neki den so se pogiičavali v domačoj družini od Marije. Mati je pravila: »Marija je bila ženska, kak vsaka druga. Sin — bio je te že petnajst let star — se je več ne mogeo vzdržati i je pun navdušenja pravo:
»Ne, ne, tak je ne, tak nemre biti! Sveta Devica je več kak kakša navadna ženska. Od Boga poslani angel jo je po-zdravo z rečmi: puna milosti. Ona je mati Jezušova, zato je mati Boga. Vi, mati, ščete ogrditi najvekšo in najbole zvišeno bože stvorenje? Kak to, mati, ednok pravite, ka vam je sv. pismo fundament vaše vere. Driigoč pa pravite, ka je to prazna vera, ka sv. pismo tak jasno nazveščava. Ali ne čtete v sv. pismi to, ka je Marija povzdignjena nad vse delo božih rok. Či ščemo biti v istini evangeličani, te moramo meti za istino tiidi te reči, štere nam pripovidavlejo od Marije!«
Mati je vsa začudena zakričala: »Ti si ja že katoličan!«
In v istini, tak je končao duhovnik svoj govor na tistom zboriivanji katoličanov, tisti dečko je bio v kratkom časi sprejet v katoličansko vero. Dnes je že duhovnik in te diihovnik sam jaz, ki sem vam povedao to zgodbo spreobrnenja.
Tak je najšeo po Mariji te dečko pravo Cerkev i postao šče duhovnik.
Najlepša molitev: Sv. čislo
»KI je od mrtvih vstano«
Jezuš Kristuš, naš Bog i naše vse! S svojov božanskov močjov si premagao srp rt, njene močne, za vse druge liidi nepre-maglive vezi si pretrgao. Pokazao si s tem, ka si istinsko pravi Bog i zavolo toga tiidi tvoji navuki boži.
Prosimo te zato, zgledni se na nas! Tiidi nas držijo i ob-koljavlajo zanke smrtnih grehov. Braniti se moramo proti tvojim sovražnikom naše duše. Naše telo s svojim slabim nagne-njom, svet okoli nas, ki šče iz naših src iztrgati vero, i šatan, ki šče naše duše pogiibiti — to so naši trojni sovražniki.
Daj nam, o liibi Jezus, potrebno milost i pomoč, ka te sovražnike premagamo i ka bomo tiidi mi mogli vstanoti v krat-kom iz zank smrtnih grehov i z prenovlenimi i pomlajenimi dušami iti tebi proti!
Za jezuite
Izjava sarajevskoga nadškofa dr. Ivana šariča. — Ponatis iz hrvaške »Nedelje« št. 10, str. 8.
»V Narodnoj skupščini v Beogradi je nekši Oton Gavrilovič s svojimi pristaši predložo zakonski predlog, naj se Družbi Je-zušovoj (Societas Jesu) prepove deliivati v kraljevini Jugoslaviji. Proti tomi predlogi protestiram i mislim, da se mi najod-ločnejše predriižiio vsi dobri katoličani. Svoj protest i to iziavo za jezuite dokazujem z zgodovinskimi dejstvi, ki nam najbole pokažejo, kaj ie nam Družba Jezušova. Ona nam ie edna izmed najvekših svetini i ne pustimo, da bi se štošteč dotekno naših svetinj. Da je Družba Jezušova naša velka katoličanska svetinja, nam pokažejo sledeča zgodovinska dejstva.
Zgodovinsko dejstvo je, da vsi oni, ki sovražijo katoličan-sko Cerkev, sovražijo i preganjajo tiidi .Temite. ar ravno Jezuiti vsepovsedi kažejo popuno vdanost i podložriost svetoj katoli-čanskoj Cerkvi i njenomi poglavari svetomi Oči papi.
Zgodovinsko dejstvo je, da so vsi rimski pape, od Pavla III., ki je potrdo i odobrio ustanovo (red) sv. Ignacija Lojolskoga, pa do dnešnjega papa Pija XI. najvekši braniteli i poglavari Družbe Jezušove. Za rimskoga pape Pavla m. so bili jezuiti rodna njiva, ki je vsakši den prinašala najlepši sad. Pij IV. pravi v ednom svojem pismi, ki ga je pisao casari Maksimiljani: »Od jezuitov zato telko lažejo, ar so njim nevoščeni za njuva dobra dela, štera delajo. Jezuiti pa postanejo po teh lažnih gu-čaj vsikdar bole slavni.« Pij V. je želo, da bi šli jezuiti na vse kraje sveta. Gregor XIII. je hvalo vučenost i zgledno živlenje jezuitov-i jim je po celoj Evropi zidao zavode.
Njegovomi nasledniki Siksti V. so jezuiti najbolše sredstvo za povzdigo vere i pobožnosti med liidmi. Benedikt XIV. pravi, da so jezuiti najlepša dišava Kristusova i hvali njihov red, njihovo gorečnost i vučenost. I gda so se posvetnjaki, zapelani po Voltaireovoj (čti: Volterjevoj. To je bio slavni francuski pisa-teo i vučenjak, ki je pa na Boga nika ne j dao. Op. prev.) modrosti, zdignoli nad jezuite, jih je Klement XIII. krepko brano: »Mi povemo pred Bogom i pred celim svetom, da je Družba Jezušova ne samo nedužna, nego tiidi pobožna i koristna z vse-
mi svojimi ustanovami. Vse, ka se proti njej guči, je laž i ogri-zavanje.«
Papa Klement XIV. je toti razpiisto Družbo Jezusovo, pa je s skuznatimi očmi povedao: »Compulsus feci! Compulsus feci!« — »Prisilili so me!« I te je Rusija s papovim znanjom sprejela i vzela pod obrambo Družbo Jezusovo. Celi svet se je te zdigno za jezuite. Pij VII. je znova naastavo po čelom sveti jezuite. Od tistoga časa skažiiiejo vsi pape Driižbi Jezušovoj vsikdar vse svoje zaviipanje. Zdajšnji papa Pij XI. je naziva »radost i krona Cerkvi«.
Dejstvo je, da so za jezuite bili vsi možje, ki so se odlikii-vali no modrosti i svetosti: sv. Filip Nerij, sv. Karol Boromeiski, sv. Janoš od Bosa, sv. Tomaž Villanova, sv. Frančišek Šaleški, sv. Vincenc Pavelski, sv. Alfonz Liervori i driisri velki svetniki i škofje so visiko cenili jezuite. Omenjeni zakonski predlog pravi, da je bio škof Strossmaver nasprotnik jezuitov. Mi vsi znamo, da ie Strossmaveri v kakšem nosebnom pismi dostakrat vuišla kakša nenremišlena reč. Tiidi iaz mam takša pisma od St.rossmavera. V svoji roslanicai pa ie škof Strossmaver vstk-dar te reči pobiiao i prise^ao, kak tiidi iezuitie, svetomi Oči popuno vernost i vdanost. Meni je, ka lehko s prisefrov potrdim, ednok škof Strossmaver pravo, naj ga po njeeovoi smrti branim pred vsemi sovražniki, ki bi njemi kaj podtikali ali izrablali kakšo njegovo nepremišleno reč, štero je komi med štirimi očmi povedao. To sam vsikdar delao i to delam tiidi zdai. da pokažem na lepi Strossmaverov spomin, ki bi gotovo tiidi dnes ob-sodo vsakši zakonski predlog proti jezuitom.
Deistvo je, da je na Francoskom Samnais jako hvalo jezuite, dokeč je bio veren, gda pa je začno delati proti Cerkvi, je začno pisati grde spise proti jezuitom. Ravno tak Gioberti v Italiji: Gda se je ločo od Cerkve, se je včasi ločo tiidi od jezuitov. Veliki diplomat i politik Schol je v »Conrs d' histoire des Etats europeens« (zv. 44, str. 71) nanisao: »Vsi tisti, ki so šteli oslabiti oblast Cerkvi, so gledali na to, da ločijo Cerkev od njene vojske (Družbe Jezusove), ki ie v službi papoveea prestola. Ja, to je ravno tak kak: »Vničimo nesramnico!« (Te reči je povedao Voltaire. Op. prev.) i »Doli z jezuiti!« Oboje je geslo slobodnozidarov.«
Deistvo je tiidi, da ma Francija jako dosta jezuitov i da jih je štela meti na bojišči v Afriki, na Krimi i v Italiji. Tiidi Anelija lepo skrbi za jezuite v svoji kolonija! da ne mučimo od Združenih držav. Tii so jezuiti najbole razširjeni. Protestan-tovska vlada podpira njihove šole i zavode. Pa poglednimo francoski informacijski list »Vita Ecclesiae« (Življenje Cerkve), ki
piše: Jezuiti v Zedinjeni država j majo dnes 13 univerz (vseučilišč) i 13 kolegi jov (College der Arts Liberaux). V njihovi vi-siki šolaj se je včilo v 1930-31 leti 14.743 dijakov. V kolegijih i na univerzaj pa 45.382. Vsega vkiiper tega 65.125 dijakov. Univerza Družbe Jezušove v Newyorki je mela leta 1930-31 na raznih fakultetaj do 10.000 dijakov. Več kak univerze v Oksfordi i Cambridgei vkiiper. Jezuitska univerza v S. Louisi je mogla 1930 zavrniti 1600 dijakov, ki so se šteli vpisati na medicino, ar je zavolo pomenjkanja prostora mogla sprejeti samo 400. List »Vita Ecclesiae« pravi dale: Družba Jezušova ma v Zedinjeni drža vaj 6 provinc s (pred 2 leti) 1847 diihovniki, 1992 bogoslovci, 480 bratov laikov (nediihovnikov), vkiiper 4229 jezuitov. Vsa ta dejstva iz slobodnih Zedinjenih držav najbole kričijo proti zakonskomi predlogi v beograjskoj Narodnoj skupščini.
Nadale je dejstvo, da če ravno framasoni od jezuitov vse-povsedi telko lažejo, oni itak vživajo med narodom najvekše poštuvanje. Na njihovi šolaj se včijo tiidi driigoverci. Na njuve misijone i predge narod najraj ide. Po čelom Hrvačkom i Slo-venskom so jezuiti od naroda poštiivani i priliibleni. Poštuiejo jih muslimani i pravoslavni, ki so gda prišli z jezuiti vkup. Tiidi oblast je poštiije, za to mam dokaze.
Tiidi to je dejstvo: Eden musliman je na prošnjo svoje žene dao svojega sina v jezuitsko gimnazijo v Travnik (Bosna). Ednok je te oča pitao svojega sina: »Kaj te jezuiti včijo?« Sin je do skuz geno svojega očo, mojega prijatela g. Rasima, z odgovorom: »Včijo me tebe liibiti i poštuvati.«
Živo dejstvo je tiidi to: Če ščemo ohraniti domovino krepko, je potrebno dvoje: pokornost, ki bojno odpravi, i povratek k Bogi, ki je zmagovalec. I to bole kak drugi včijo ravno jezuiti, ki živejo Bogi v popunoj vbodavnosti i požrtviivalnosti. To je njim, gospod Oton Gavrančič i pristaši, nej v sramoto, nego na velko čast i diko!
Po teh zgodovinski dejstvaj i zavolo celoga našega naroda vzdignem tii svoj glas za jezuite v imeni celoga katoličanskoga naroda. Osvedočen sem, da se mi pridruži vsakši, šteromi je za mir i red našega naroda v tom žmetnom vremeni. V imeni vgeh dobrih katoličanov trdim, da smo srečni, če mamo med nami red, kak je Driižba Jezušova, ki jo sovražniki katoličanske Cerkvi najbole napadajo, ki jo pa ravno za toga volo tisti liidje, ki vidijo malo naprej i ki majo dobro volo, najbole poštiije jo.«
V Sarajevi, na svetek Stolice sv. Petra u Ant. 22. II. 1933.
Dr. Ivan Šarič, nadškof i metropolit vrhbosanski.
Dr. Andrej Karlln
lavantinski knezoškof i apostolski administrator Slov. Krajine.
Dne 6. aprila toga leta se je ob 5. vori zajtra tužno oglaso veliki zvon mariborske stolnice. Do 7. vore je neprestanoma žalostno spevao. Zvedili smo: našega Nadpastera nega več med živimi. Dr. Andrej Karlin, 57. lavantinski piišpek, štrti, ki je meo prestolico v Maribori, je dne 5. aprila ob pol 11. vori večer vmro. Vnožice so prihajale škropit krotkoga i pobožnoga po-kojnoga vladiko, ki je ležao mrtev v kapeli škofijske palače. — Sprevod se je vršo dne 10. aprila. Narod je prišeo od vseh krajov, da vzeme slovo od svojega piišpeka. Ob 8. vori so prenesli v procesiji pokoj, piišpeka v cerkev, nato so bile do 10. vore latinske molitvi. Ob 10. vori se je služila sv. meša, ki jo je opravo apostolski nuncij Hermenegild Pellegrinetti. Pokopni govor je meo ljubljanski piišpek dr. Rožman. Nato so bile mrtvečke molitvi, ki jih je opravilo 5 piišpekov: nuncij Pelle-grineti, zagrebški nadpušpek dr. Bauer, piišpeki: dr. Pawli-kovsky iz Gradca, dr. Srebrnič z otoka Krka, dr. Rožman iz Ljubljane. Navzoči so šče bili mariborski pomožni piišpek dr. Tomažič, šče 3 drugi dostojanstveniki v piišpekovom oblačili, okoli 200 duhovnikov i redovnikov, 70 bogoslovcov i vnožine vernoga liidstva. Opoudne se je začno sprevod na cintor, kde so pokojnoga položili v grobnico v kapeli. — Molimo i spomi-njajmo se svojega piišpeka, ki so prvi iz Maribora vladali našoj krajini i liibili pa preporočali lepi naš Marijin List.
Najsvetejše oltarsko svestvo i mi
V tihoti smo se zbrali ob mraki v cerkvi. Bilo je to v četrtek, dne 6. aprila 1933. Po misli vučenjakov je naimre te den preteklo 1900 let od onoga velikoga četrtka, kda je Kristuš nastavo svestvo sv. obhajila, kda se je prvikrat obhajala sv. meša. Presiinoti nas mora ta veliki dogodek, nesmimo samo tak iti mimo njega. V sv. pismi prečtimo, kak se je to godilo. Ne samo z viistmi, nego s srcom prečtimo, premišlavlimo od toga, posebno v tom svetom leti. Bole liibimo najsvetejše oltar-sko Svestvo: Premišlavlejmo od Jezuša v hoštiji!
Bog je nekaj tak visikoga, lepoga i svetoga, da naša slaba pamet toga nemre zarazmiti. A najvišiše, ka je v Bogi, to znamo: je liibezen. Neizmerna liibezen Boga-Stvarnika do človeka, ki je njegova stvar. Znamo, da je boža liibezen tak velka, da je poslao na svet svojega Sina, da bi nas pripelao k Oči, od šteroga nas je odvrnola peklenska kača. Bog je trpo i se vsega dariivao za nas. Šče več. Njegova liibezen je bila tak močna, da je šteo vsikdar prebivati sredi med nami. Zato je nastavo Svestvo liibezni, da v podobi krtiha prebiva med nami.
Srečni liidje! Sredi naše vesi ali fare prebiva večni Bog, ki nas je stvoro i odrešo. Ali morete razmiti, ka se to pravi? Vsemogočni Bog se je iz liibezni do nas tak ponizao, da je prišeo prebivat v sredo naše siromaščine.
Pa te pravili: vej pa to itak znamo! Istino mate, ali pitaj-mo se: Ali pa tomi primerno ravnavamo svoje živlenje? Bog je med nami, zaprti v tesnom tabernakli, zapuščen. AH pa ga kda obiščemo, gda idemo mimo cerkvi? Mogoče samo vzememo klobuk z glave i se pri tom niti prav ne zmislimo, zakaj smo ga dol vzeli? Al nas je pa znabiti cilo sram, ga dol vzeti, kak da bi bilo ponižanje i ne velka čast pozdraviti Najponiznejšega. Ah nam znabiti niti ne pride na miseo, da bi stopili za hip v cerkev i pozdravili Najvišišega krala, četudi mamo čas i priliko? I če smo v cerkvi pred Njim, ah ne mislimo na druge stvari? Kda smo pri deli, doma ah na njivaj, ah kaj mislimo na Boga, ki je takrekoč naš veščar, naš občinar?
Pravi katoličani hočemo biti, jeli? Zato pa moramo živeti z Bogom. To pa je ne tak žmetno, vej je Bog med nami. Lejko ga kdakoh obiščemo, iščemo tolažbe pri Njem. Med delom lejko mislimo na Njega. Če bomo ves den meli pred očmi, da je Bog sredi nas, ne bomo zablodili na pot greha i verske mlačnosti. Mesto, da bi grešno mislili, bomo raj mislili na Boga. Mesto, da bi driige ogrizavali, se bomo raj pogovarjali z Bogom. — Ne je istina, da ne smemo biti veseli, če mislimo na Boga. Poštenoga
i veseloga človeka je tiidi Bog veseli. Naše reči so lejko šalive, lejko se smejemo i zabavamo, vse naj bo samo brez greha i prepleteno z mislijov: vse naše delo, tiidi zabava, naj bo Bogi v čast, ki je sredi med nami.
Katoličani bodimo, ki znamo, što prebiva med nami. Naše živlenje naj ne bo takše, kak da bi Jezuša ne bilo med nami. Naopak! Vse naše živlenje mora kazati, da znamo, kak velki kinč mamo med seov. Združitev i približavanje Bogi — to naj bo cio našega prizadevanja v krščanskoj popunosti!
Apostolski diih
(Od misijonstva.)
V težkih časaj žive katoličanska Cerkev. Vnožine lačnoga liidstva iščejo falaček kriiha, liki ne ga prosijo Boga. Bogataši ščejo samo svet vživati, za bože zapovedi se pa ne brigajo. Celi narodi se med seov sovražijo i ne poznajo krščanske liibezni. V srcaj vnogi katoličanov nega več krščanskoga duha, njihovo življenje je življenje modernih poganov. Kelko grehote, nevo-ščenosti, sovraštva, nečistosti vidimo sami! Znabiti nas zavolo toga v srci spreleti strah: ka pa če se stavba katoličanske Cerkvi poruši v prah? Toga se nam ne trebe bo jati! Istina je, ka neprijatelje napadajo Cerkev, kak je znabiti nikdar nejso, liki bodimo osvedočeni: nasa sv. Cerkev bo stala do konca sveta, kak je pravo njeni boži Ustanoviteo. Če se pri nas v Evropi ne bo obsliižavala najsvetejša daritev, se -bo pa indri, ar če pri nas liidje bežijo od Kristuša, pa telko bole indri hrepene jo po večnoj Istini. Cerkev posluša glase po odrešenji, šče je posiihnoti, zato z gorečnostjov skrbi za misijonstvo. O tom velikom deli Cerkve, o misijonstvi malo pomislimo: najprle o misijonskom poslanstvi Cerkve, nato kak Cerkev misijonsko dužnost spu-njavlje i slednjič, kak naj mi delamo za misijonstvo.
Boži Sin nam je odpro zgiiblena nebesa. Prišeo je na svet, da bi zveličao vse liidi. V svojoj neskončnoj liibavi šče, da bi vsi prišli v nebesa k nebeskomi Oči. Da bi pa na poti v nebesa ne zablodili, nam je 2;apiisto kažipot: svoj navuk. Ne ga je zapi-sao z ognjenimi črkami na nebesni svod, ne je zapovedao angelom, da bi ga oznanjali liidem, kak so oznanjali njegovo rostvo. To zvišeno delo — razširjenje svojega navuka je naročo liidem. Pozvavo je vučenike: »Ite i včite vse narode!« V te namen je postavo vidno družbo: Cerkev, ki naj njegov navuk čuva i ga ponese človečanstvi vseh vekov, da spozna, časti i pride k Njemi, ki je začetek i konec vsega. Da bi se očUvala edinost, je oznaniivanje svojega navuka zročo samo Materi Cerkvi. Ona
naj pošila blagovestnike po širnoj zemlji, ona naj prinaša liidem boži mir i ona naj vodi misijonsko delovanje.
Katoličanska Cerkev Kristušovo naročilo verno spunjavlje. Že goreči apoštolje i vučeniki so oznanjali Kristuša po celem te znanom sveti. Nastale so lepe krščanske občine. Neprijatelje Kristušovi so preganjali i bičiivali njegovo skrivnostno telo, Cerkev, toda iz katakomb je zrasla v mogočno drevo. Kda so bile odkrite nove dežele, že je Cerkev poslala ta oznanjiivilce. Vzgojila je jezere Kristušovih vojnikov, ki so svoje delo med neverniki zapečatili z lastnov krvjov. — Nego, v očigled vsemi trudi Cerkve je na sveti šče milijarda liidi, ki jim šče nej zasvetila svetlost večne Istine. Cerkev čaka teda še velikansko delo: pripelati k pravomi Bogi te nepregledne vnožine. Poglavar katoličanske Cerkve jasno vidi, kak je ravno denešnji čas velko-ga pomena za misijonstvo. Versko živlenje pri starih krščanskih narodaj peša, greh se grozno širi. Sveti oča se jako trudijo, da se poživi vera, da postanemo aktivni katoličani, to je: katoličani ne samo po imeni, nego v dejanji. Ravnotak se pa trudijo, da razširijo bože kralestvo na zemli, delajo za misijone. Poganski narod je so na razpotji: ah postanejo Kristušovi ali pa bodo šli po poti brezverstva. Bije se boj med Cerkvijov i šatanom, boj za to, ka je najvišje na zemli: za nemrtelne duše. Zato Cerkev jako dela za misijonstvo i prisrčno žele, da bi se vsi katoličanski verniki zavedali važnosti misijonstva, da bi postali puni misijonskoga duha i da bi vsaki po svojoj moči delao za misijonstvo.	. '
Tiidi nam ide glas i prošnja sv. oče. Kak naj delamo za misijonstvo? Tak, kak moremo. Ka nemremo napraviti, to Bog od nas ne terja. Če je eden siromak, misijonstva nemre podpirati z dari, s penezi. Toda, naj je šče tak siromaški, edno pa lejko včini vsaki: da moli. Ja, moliti za misijonstvo, za razširjenje božega kralestva na zemli, to je dužnost nas vseh. Da nam Bog da nadnaravne milosti, ga moremo za nje prositi. Kem vekša je milost, ki jo ščemo sprositi; tem več je za njo potrebno moliti. Zato pa moramo za misijonsko delovanje dosta goreče moliti. Moliti moramo za moč misijonarov, ka do lejko misijo-narili. Moliti moramo za novospreobrnjeiice, da ostanejo verni Kristušovoj veri. Moliti mroamo za pogane, da boža reč najde odziv v njihovih duša j. Kristuš sam nas opomina k molitvi za misijone: »Žetev je velika, delavcov pa malo. Prosite zato Gospoda žetve, naj pošle delavcov na svojo žetev.« — Komi pa je Bog dao kaj več, kak za sebe potrebuje, pa za misijonstvo naj daruje kakši dar v penezaj. Če kaj v te namen daruje, ne bo zavolo toga trpo škode, liki naopak: Bog njemi bo blagoslovo
m
-
to, ka ma. Misijone lejko podpiramo tak tiidi, da naročimo misijonske liste, jih čtemo i po drugih liidej zbUdimo zanimanje za to važno delo katoličanske Cerkve. — Največ pa za misijone napravi tisti, ki zapusti dom, starše, domovino i odpotuje v delešnje dežele vroče Afrike, divje Amerike ah velike Kitajske, da tam sam pridobiva duše Bogi. Sto čuti takši glas v sebi, naj ga ne zamori. Posluša naj boži glas i srečen bo!
Sv. Avguštin je pravo: »Nemirno je naše srce, dokeč ne počivle v tebi, o Gospod!« Istina! To vala za posameznike, pa tiidi za cele narode, ki nemirno blodijo v kmici poganstva. Pomagajmo njim na poti k Bogi!
CERKVENI GLASI
Sveta meša v staroslovenskom jeziki: Dne 12. marca je bila v mari-borskoj stolnoj cerkvi sv. meša v staroslovenskom jeziki i po vzhodnom obredi. Sv. mešo je opravo bogoslovni profesor iz Zagreba, ki je prišeo v Ljubljano i v Maribor s pevskim zborom sv. Cirila i Metoda, ki spevlje v grčko-katoličanskoj cerkvi v Zagrebi. Lepi grčki obred, ki je dukši od našega rimskoga, je za nas nekaj nenavadnoga. Krasno spevanje: Gospodi pomiluj (Gospod, smiluj se) nas tak zdigavle k pobožnosti. — Grčki katoličani so tak pravoverni kak mi. Njihovi pradedje so bili pravoslavni, pa so prestopili v katoličansko Cerkev. Majo takše obrede kak pravoslavni, samo ka priznavajo rimskoga papo za svojega poglavara (pravoslavni pa nej). V našoj državi jih je 50.000, majo pUšpeka v Zagrebi. Oni so naši pravi bratje, zato pa se njihova sv. meša lejko vrši v našij cerkvaj, ar je ravno tak pravilna kak naša.
Pedesetletnica ljubljanskoga pUšpeka. Prezv. g. lUblanski piišpek so dne 9. marca dopunili 50 let živlenja. V te namen so se vršile lepe slovesnosti v Ljubljani. — Dnesden, kda neprijateli katoličanske vere po čelom sveti napadajo pUšpeke, moramo katoličani odločno stati na strani pušpekov. Zelemo, da bi g. lubljanski piišpek šče dosta dobroga včinoli za katoličanstvo na Slovenskom.
Jezuiti v Jugoslaviji. Jugoslovanska jezuitska redovna provinca (pokrajina) je nastala 1919 leta; zdaj ma 77 duhovnikov, okoli 48 klerikov i 67 laikov. So v sledečih varašaj: v Ljubljani, Maribori, Zagrebi, Travniki (kde majo gimnazijo), Sarajevi, Belgradi, Spliti, Dubrovniki i Skoplji. Majo tUdi lastno misijonsko pokrajino v Bengaliji (v Vzhodnoj Indiji). — Ka so jezuti, kakšega pomena so za katoličansko Cerkev, prečtite bole v Marijinom listi.
KatoUčanski tisk v Nemčiji. Nemški katoličani majo 400 dnevnih časopisov. Nešterni od teh majo do 90 jezero naročnikov. Tisk je velesila! Zato pa: Vsaki katoličan podpiraj, samo katoličanski tisk (štamp)!
Romanje k Materi božoj na Trsat bo tudi letos k Risalom. Posebni romarski vlak bo vozo eden iz Ljubljane, eden iz Maribora. Polovično voznino plača vsakši sam. Pravico do polovične voznifle i brezplačne vožnje z ladjov po morji na otok Krk bo meo vsaki z našov izkaznicov, ki stane 40 Din. što se žele romarom pridružiti, naj se taki javi, da
njemi pošlemo podrobna pojasnila zabadav. Pišite dopisnico na naslovi Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) c. 17.
Ravniteo piišpekije. Za lavantinskoga kapitularnoga vikara, to je za ravnitela piišpekije v Maribori je bio izvoljeni presvetli pomožni naslovni piišpek g. dr. Ivan Tomažič.
Posvečen je. Dne 1. aprila je v mariborskoj stolnici 11 bogoslovcov prejelo 2. višji red (diakonat) i eden je dobo mešniško posvečenje. Spo-minjajmo se letošnjih novomešnikov!
Otvoritev svetoga leta. Obhajamo sv. leto v spomin 1900 letnice Kristusove smrti. Sv. oča so 1. aprila slovesno otvorili sv. leto. Pred bazi-likov sv. Petra se je zbralo 40.000 liidi. Papa so vdarili na sveta vrata, ki so inda zazidana. Vrata so se odprla. Zazvonili so zvonovi po čelom Rimi, papa so prvi šli skoz sv. dveri, za njimi kardinali i piišpeki. Cerkev se je napunila z ludmi i sv. oča so blagoslovili vnožino. — Celo slovesnost je prenašao radio po vsem sveti, da smo eti mi tiidi lejko poslušali. Zdaj je sveto leto, zato živlenje naše bo naj tiidi sveto!
Za bogoslovce. Društvo katoličanskih žensk je v piišpekiji Freiburg nabralo lani 16.000 mark za podporo bogoslovcov. Vsakši bogoslovec je dobo v dar 100 do 300 mark. — NasledUvanja vreden zgled dobrodelnosti!
Preganjanje v Mehiki. Vnogo duhovnikov so že pali zaprli i zbili. Patra Lamera, ki je meo večernice v varaši Irapanto, je smekno eden komunist. — Pater Angel Huidobrol iz San Christobrel Ecatepec je bio težko betežen v posteli. Naednok pridere v hišo 16 policajov, ga spravijo v avtomobil i ga odpelajo v vojašnico. — V ednom kraji je piivanoš Julio Vertis delio po nišaj deci igrače i pecivo. Policija ga je zavolo toga prijela. — Sovražnik Kristusov ne miriije!
Jugoslovanski zavod: V Rimi je jugoslovanski zavod sv. Hieronima. Njegov rektor (ravniteo) dr. Magjerec je z gojenci dne 8. marca obiskao sv. očo. Papa so se prijazno z njimi razgovarjali i se zanimali za njihove študije. Veseli jih, da nakanijo tiidi katoličani iz Jugoslavije v tom ju-bilejnom leti obiskati Rim i skazati vernost svetoj stolici.
Papov vzhodni zavod. Tu študirajo duhovniki, ki bodo delovali med vzhodnimi katoličani; to je med tistimi, ki majo pri sv. meši načiši obred kak mi. Nešteri so se iz pravoslavja povrnoli k katoličanskoj Cerkvi. Ti duhovniki bodo delovali za zbližanje pravoslavnih s katoličanskov Cerkvijov. Vseh gojencov je v tom zavodi okoli 60, iz Jugoslavije 3.
Romanje v Lurd. Hrvatje bodo romali v Lurd od 10. pa do 21. julija. Sprejmejo tiidi slovenske udeležence.
Kaznovani zavolo trganja papeževe zastave. Sodišče v Breyu na Angleškem je precej ostro kaznovalo tri mlade ljudi, ki se neke noči v začetku avgusta trgali izobešene papeževe zastave. Mladci so se zagovarjali s pijanostjo, a tu dito jim ni pomagalo.
Zavedni belgijski katoličani. V Bruslju so katoličani prosili občinski svet, naj da njihovim šolam 750 tisoč frankov podpore. Prošnja je bila odbita. Katoličanov to ni potrlo. Začeli so z nabiralno akcijo. V enem tedni so dobili 782.700 frankov — več torej, kakor je znašala zaprošena ter potrebna podpora.	.	•
Zveza katoličanov za gledališče. V Parizu imajo katoliški gledališki igravci društvo »Zveza katoličanov za gledališče«. Zveza šteje 800 članov. V njej najdejo katoliški igravci pravo zatočišče pred razrvanim pariškim življenjem. Sedaj so ustanovili tudi dobrodelni odsek, ki skrbi za podporo brezposelnim igravcem.