/
140. številka.
Ljubljana, v soboto 20. junija 1903.
XXXVI. leto.
jzhaja vsak dan zvečer, udm&i .'nedelje in praznike, ,ter velja po pošli prejemat *.* »vatro--*rek« :e«eit» za ese leto vb R, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 R BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem as dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 R Rdor hodi «am ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 R; za četrt leta 5 R 50 h, za eden mesec 1 R 90 h. — Za tuje dežele toliko »eC, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. Za asnanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ■■te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredniatvo In uprevnUtvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. — Upravnistvui naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznaroJa
t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednifitvo je ui Vegove alice Bt. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamastne Številke po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon St. 85.
i*
Za Frešernov spomenik!
Prešernov kip, ki ga je ustvaril naš mladi umetnik Zaje, je gotov in se je začel že vlivati. Kip bo stal na razširjenem Marijinem trgu. Strokovnjaki, ki so videli model, trdijo soglasno, da je delo mojstersko. In ker i spomenik dostojno predstavljal našega pesnika in bo tudi najlepši okras Ljubljani sami, stala bo stvar tudi precej denarja, ki ga odbor za postavljenje monumenta še nima vsega nabranega. Manjka  še  kakih  17.000 K.
Ni ga izobraženega Slovenca, ki bi ne vedel ceniti velikega pomena Prešernovih poezij za našo in jugoslo-i -ko literaturo; ni ga rojaka, ki bi ne ljubil pesnika Prešerna. Zato mislimo, da bi bilo skoro razžaljeuje za našo javnost, ko bi hoteli ob tej priliki na dolgo in široko razpravljati o epo-. ;:em*pomenu Prešernovega duševnega dela za našo narodno kulturo.
Več nego pol stoletja je že preteklo, odkar je Prešeren zatisnil svoje oči! Poezije njegove so postale bistven del naše književnosti, te poezije so nam prvi temeljni kamen našega duševnega Življenja. In taksen važen pisatelj, takšen genijalen poet, takšen velik rojak nas, ali ni že zdavnej zaslužil |svojega monumenta v narodnem središču slovenskega naroda, v Ljubljani ? Ali ne bo ta Prešernov spomenik javen dokaz, plastičen izraz slovenstva naše bele Ljubljane ? Prešeren je že v prvi polovici minulega stoletja pisal nesmrtne svoje verze v našem sladkem, blagoglasnem slov. jeziku, eegar najmočnejša zavrtnica bi morala biti naša Ljubljana. Ljubljana je slovensko mesto, kakor je Prešeren, ki je svoje nesmrtne pesmi spesnil med njenimi zidovi, slovenski pesnik! In ta naša Ljubljana mora tudi ostati slovenska !
Naša narodna čast zahteva, da se čimprej postavi našemu ljubljenemu Prešernu spomenik! Zato poseže pač vsak zaveden narodnjak rad v svoj žep ter položi svoj obolus na žrtvenik domovine — za svojega Prešerna.
Prve dni julija se ima vršiti v Ljubljani   velika   ljudska  slavnost na
Čast našemu Prešernu. Naj ima ta slavnost tudi praktičen smoter ter naj pomore nbronastemu Prešernu-* na noge!
In ko bode stal v sredi naše Ljubljane Prešernov spomenik, vedel bo vsak Slovenec, vedel bo vsak brat Slovan, ki ga bo videl, da so Slovenci kulturen narod, ki vedo ceniti duševno delo svojih ljudi. Tujci pa, ki pridejo obiskat naše mesto, bodo vedeli, da je bila zarja 19. stoletja porodila tudi nam Slovencem velikega pesnika.
Slava Prešernu! Živela slovenska L j u b 1 j a n a !
Adjnnkt Polenšek.
Ni ga sodnega uradnika na Slovenskem, ki bi se mogel meriti s pristavom Polenšekom v Vipavi; to pa ne glede učenosti, razsodnosti in človekoljubja, temveč glede števila do danes postreljenih in prijavljenih juridičuih kozlov in glede neverjetnih eksperimentov, katere si ta mož z liberalci njemu na milost in nemilost izročenega sodnega okraja dan za dnem dovoljuje.
Čudimo se zelo, da nadsodišče in istotako justično ministrstvo mirno gledata, kako ta zagrizena klerikalna duša naprednjake po katoliških nazorih preganja in s škorpijoni biča, ne da bi se mn tako breztaktno in naravnost protizakonito postopanje enkrat za vselej zabranilo.
Ni treba, da se tu navajajo in po navijajo razni junaški čini tega klerikalnega sodnika, vsaj so itak v živem spominu vsakemu, ki čita naš list.
Govoriti hočemo resno besedo le o zadnjem nastopu adjunkta Polenšeka nasproti 3 poštenim Slapničanom, ki pripadajo narodno napredni stranki.
Kakor znano, ovadilo je človeče klerikalnega mišljenja 3 možake iz Slapa, da so pred štirinajstimi leti jednega svojih pitnih tovarišev — bili so takrat še mladi fantje — prisilili, da je moral tudi nanj spadajočih 80 kr.   od skupnega računa poravnati.
To priliko porabil je slavnoznani klerikalni sodnik Polenšek v to, da pokaže vsemu svetu svojo modrost in moč, katero  mu daje kazenski zakon,
in dal je ovadene 3 može, ki so posestniki in rodbinski načelniki, ter uživajo obče spoštovanje, z orožniki in uklenjene privesti k sodniji in morali so 14 dni v zaporu tičati in veliko moč iVlcnsekovo občudovati.
Pa iznašel je še posebno krutost pri tem; kajti dal je namenoma vsa-cega obdolžencev posebej privesti in sicer en dan enega, potem drugi dan enega in tretji dan zadnjega, vsacega pa uklenjenega in po orožnikih.
In o tem postopanju hočemo govoriti danes resno besedo naravnost na adreso justičnega ministrstva kot vrhovne nadzorovalue oblasti; kajti ta dokaz nesposobnosti adjunkta Polenšeka mora tudi ministrstvu oči odpreti, da je skrajni čas, da se v Vipavi drugemu sodniku poveri kazenska jurisdikcija.
Nočemo z nobeno besedo segati v kazensko preiskavo in se tudi ne dotikati dokazovanja, temveč ožigosati je treba način, kako postopa katoliški pristav napram članom naše napredne stranke.
Kdor hladnokrvno in povsem objektivno presoja kazensko poslovanje katoliškega pristava in uzorpravnika Polenšeka, mora priznati, da mu ni para najti po vsem Slovenskem. Primerjati bi se smel samo z onim nemškim sodnikom, ki je pred leti obsodil nekega dunajskega meščana radi prestopka zoper telesno varnost, Ker je bil isti na lovu necega psa ustrelil.
Razlika med obema juristoma je samo ta, da je nemški sodnik samo enega kozla ustrelil in bil takoj službeno premeščen, in da ni imel več prilike svoje modrosti dokazovati v enakih salomonskih izrekih, dočim se Polenšeku še vedno dopušča izvrševanje kazenskega pravosodja.
človek bi skoro dejal, da uživa vipavski adjnnkt neko posebno protekcijo, morda ravno vsled svojih tesnih zvez s klerikalno stranko; sicer bi morala višja oblast vendar že davno proti njemu postopati.
Gotovo je pa tudi, da bi klerikalna stranka, če bi proti njenim pripadnikom   kak  sodnik  tako postopal,
kakor adjnnkt Polenšek proti naši stranki to dosledno dela, dotičnemu sodniku kmalu vrat zavila, kajti vsemu svetu je znano, kako klerikalci vsacega javnega funkcijonarja preganjajo, ako noče v njihov rog trobiti, zlasti pa, če prilično potiplje kacega klerikalca radi kaznjivega dejanja.
Oglejmo si torej natančneje povod kazenskega postopanja proti navedenim 3 Slapničanom in vprašajmo, ali je bilo treba resne in poštene može kot roparje vkleniti in po orožnikih k sodniji privesti in tam 14 dni v zaporu obdržati, ali ne?
Tukaj se gre, in to bodi pred vsem še enkrat naglašeno, za malenkost celih 80 kr. ali 1 K 60 vin., katere je moral eden izmed omenjene fantovske pitne družbe k skupnemu računu nekako prisiljen prispevati, ker je to bilo že prej tako dogovorjeno.
Stvar se je zgodila pred 14 leti in je že davno zastarala ter se vsaka kaznjivost radi tega dejanja odstrani, če se teh 80 kr. sodniji založi.
Za to je pa še časa dovelj do istega trenutka, ko se kazenska razprava prične, tako je razsodil že davno kasacijski dvor.
Umevno je, da bi bili obdolženci teh 80 kr., če bi jih bil adjunkt Polenšek v to pozval, takoj plačali in še obresti povrnili; toda ta dobrosrčni sodnik ni čutil dolžnosti obdolžence poučiti, kako da lahko ustavijo vsako nadaljno postopanje proti njim, on je hotel aliberalce" v ječo spraviti, in jih tam neprimerno dolgo pokoriti in obdržati in to je tudi izvršil in s tem svoje dobro katoliško srce potolažil.
Pomisliti je treba, da noben pameten Človek v tem slučaju ne more o ropu 80 kr. govoriti in le adjunkt u Polenšeku je bilo pridržano to davno zastarano zadevo na novo kot rrop" pogreti in potem z isto brezobzirnostjo nastopiti, kakor ta zakon proti pravnim zločincem in roparjem to predpisuje.
Morda vendar ni Polenšek mislil, da mu bode eden ali drugi teh 3 ovaden cev radi J^O kr. pobegnil -in svoj dom in rodbino radi brezpomembne vsotice 80 kr. ostaviti hotel?
Naravnost smešno je te poštene Jjudi in posestnike smatrati za [roparje in kričeča krivica se jim je storila, da so bili vklenjeni in ne da bi vedeli zakaj — po orožnikih v zapor o d g n a n i in 14 dni tam pridržani. In proti temu postopanju moramo z vso odločnostjo v imenu davkoplačevalcev in prebivalcev vipavskega okraja protestovati.
Ravnotako malo velja izgovor, da je bilo radi preteče koiuzije tako brezobzirno postopati. Dotičniki so resni možje, ki ničesar utajiti in se tudi nobene sodbe bati nimajo. Eden izmed njih je bil po orožniku s polja v ječo odveden; prosil je orožnika, da gre domov povedat, da mora k sodniji, da ne bode rodbina v strahu radi njega. Toda niti te prošnje mu ni smel orožnik izpolniti in mož je bil odgnan v zapor kakor pravi tolovaj, ne da bi eno samo besedo svoji ženi smel povedati, kam ga žene povelje Polenšeka.
Vsak teh 3 mož zglasil bi se bil brez obotavljanja pred sodnijo, če bi bil le navadno vabilo dobil in vse kar je adjunkt Polenšek več storil, je protizakonito.
Temu mora vsak jurist in \>ak kazenski sodnik, ki ne sliši na ime Polenšek, pritrditi in odveč bi bilo govoriti v tem pogledu.
Iz tega pa sledi tudi, da je adjunkt Polenšek namenoma popisani vojni načrt proti 3 Slapničanom izvolil, da kaštiga liberalne kmete prav kakor tolovaje in da jim dokaže svojo železno pest.
Mi pa vprašamo justično rninister-stvo, kdo odškoduje dotičnike za prestane muke in sramoto, katero jim je vročekrvni pristav Polenšek prouzročii brez vsake potrebe in brez zakonitega razloira ?
Pri raznih prilikah je justična uprava naglašala, da se mora kazenska jurisdikcija poveriti le starejšim sku-šenim in trezno mislečim, objektivnim sodnikom, ki zaslužijo polno zaupanje in ki dajejo garancijo za polno nepristranost, ne pa mladim, neizkušenim ljudem.
Na rešnjega telesa dan.
Rešnjega telesa procesija mi je bila kot dijaku od nekdaj v posebno veselje. Nekateri sošolci so se sicer jezili, čemu da morajo „ farjem parado delati", a v resnici so vsi prav radi korakali v sprevodu, in tista navidezna framasonska blaziranost je bila gola afektacija. Saj je pa tudi luštno za procesijo. Na vsak korak se kaj novega vidi. Govorim seveda o šenklavški procesiji.
Primarširali smo vsako leto še iz stare, častitljive, ranjke naše gimnazije, iz šolske sobe, kjer so se pred zgraditvijo Rudolfina šopirili nabasani medvedi in risi. Dijakom mnogo ljubše zverine, kot pa kak sekanten in vrlo nepriljubljen profesor matematike.
Že v torek ali sredo je pricapljal v šolo srebrnolasi F ran z 1, starček, ki je gledal slavo in „abcug" sedmih gimnazijskih ravnateljev, in profesor nam je prečital že zdavnej znani tekst: :,AnKi£lich der am Donnerstag stattfin-denden Frohnleichnamsprozession ver-
sammeln sich die Scbuler . . ." In pri krščanskem nauku smo od nevarnosti, da človeka doleti „non paratus", lahko že naprej odračunili 20 minut. Toliko je potreboval profesor religije za natančno razložitev, kako se ima katoliški kristijan srednješolske sorte za procesijo vesti. Ne po dva, ampak po štiri in štiri moramo iti, sobo zapustiti šele „auf das gegebene Glockenzeichen" (naš profesor je rekel v slovenski nemščini: avf das gheghjebene Ghluokn-eajhn"); v desnici moramo imeti molitvene bukvice, v levici klobuk. Pa moramo tudi zares na bukvice moliti, že zaradi ljudi, ker bi sicer gimnazija napravila slab utis. Govoriti se ne sme, in na frančiškanskem trgu, kjer se procesija zavije, ne smemo radovedno nazaj se ozirati, kajti pri tem človek pozabi dalje korakati in sprednji konec procesije kar naenkrat leze sam naprej, kakor prerezana glista!
V ozkih ulicah moramo gledati, da se ne obregnemo ob nastavljena drevesca in jih ne spravimo v padec. Paziti moramo, kedaj bodo zacingljali zvončki k žegnu, če jih pa ni slišati, pa glejmo, kdaj bliže stoječi pokleknejo. Reklo se nam pa ni, da moramo p o-
klekniti, ampak, kakor da bi bila to bogve kaka eksotična procedura, da moramo „eine Genuflection machen". Take in enake lepe nauke so nam tedaj dajali na to važno pot.
A izpolnjevali smo jih le deloma. Kjer je bila kaka fietna punca pri oknu, so se naša obličja obrnila kvišku ; včasih je kak „roueu celo pomembno tlesknil z ustnama. Molil seveda ni nihče; bilo bi tudi nemogoče v takem javnem položaju zbrati svoje misli. Le alojzijanci so gledali nepremakljivo v svoje molitvenike, c' est leur mćtier. Včasih se je prikazal kak profesor ali katehet, vihajoč obrvi in srpo zroč v naše polglasno kramljajoče vrste. Tedaj je na mah vse utihnilo in delalo obraz, kakor bi imelo trganje po zobeh. Ker se pa Človek najlaglje smeja, če se ne sme, je kak hudobnež navadno ravno v takih trenotkih napravil kako prav neumno opazko o kaki prav neumni okoliščini. In naše hinavske vizaže so se morale neusmiljeno boriti za obstanek v resnih gubah.
Profesorji v uniformah, „tintenge-nerali", so nam bili neusahljiv vir različnih, ne posebno spoštljivih nazorov. Zlasti,  ko je  bila uniforma na novo
uvedena. Kakšen bo v zlatem ovratniku ta, kakšen šele oni ?! S sabljo ob boku ! Ko je celo življenje le marelo nosil. Razne anekdote so krožile. O starejšem, splošno priljubljenem gospodu so si pravili, da ga je prijel kar dušni krč, ko je prišla nova odredba. Tri dni in tri noči ni ne jedel, ne pil, ne spal in tudi nobene dvojke zapisal v katalog. Mislil je le še na bridko sabljo in na penzijo. Mlajši učitelj, ki je imel posebno spoštovanje do vojaške rezkosti, nam je kazal svojo neprisiljeno radost nad uniformo od prvega dneva njene uvedbe. Menil je, da bi morali biti sploh gimnazijci vojaško opremljeni in dresirani, ter imeti le pol toliko ur na teden, kot doslej, ostali čas pa porabiti za manevre. Mi smo mu iz vse duše pritrjevali.
Toda vrnimo se k procesiji.
Za osmošolce je procesija vir posebne naslade. Ogromna večina jih ima prvikrat v življenju priliko, da nastopi s cilindrom ! Bili so sicer že tudi revo-lucijonarni razredi, kojim se je to zdelo smešno in ki so prišli k procesiji z mehkimi klobuki in slamniki, a po starodavni navadi je vendarle običajno cela „osma" ogrujena v črne salonske
suknje in drži v rokah cilindre. Seveda niso ravno llabigovi; mnogo je izposojenih iz lemenata, od starejših bratov, od očetov. Le najpremožnejši si Špogajo luksus lastnega, novega, deviško nepokvarjenega svilnatega klobuka.
Letos sem si procesijo ogledal v profilu. Ni bilo sicer pravega vremena, nekaj kapelj dežja, a procesija je bila vendarle. Za šolami so se vrstile razne katoliške korporacije z zastavami. Zanimiv je posebno takozvani „škrnicelj-ferajn", namreč brunme" ženice s svečami v rokah; okrog vsake sveče je pritrjen papirnat Škrnicelj, da omejuje kapljanje voska. Kapljati pa pravzaprav nima kaj, ker moda zahteva od linej>e škrniclarice, da sveče, ki ima nazadnje vendarle namen svetiti, sploh ne prižge. Samo pri žegnu jih zapalijo za nekaj minut. Mikalo bi me vedeti, kaj si takole črno oblečena kuharica z višnjevim trakom „Marijinih otrok" okrog vratu pravzaprav misli medtem, ko „napreju moli. Da bi res molila, tega pač ni verjeti. To ostudno blebetanje ne more nikdar biti molitev! Taki naprej molilki se skoro nikoli ne zdi niti vredno, tudi drugi del svoje „molitve" z odgovarjajočimi vred v mislih
Zakaj dopušča justičiia uprava, preziraje svoje čestokrat povdarjane principe, da na kazenskem oddelku v Vipavi prav po turškem receptu gospodari zloglasni Polenšek, ki je v raznih kazenskih slučajih, navajamo le slučaj knrata FerjanČiČa, jasno dokazal, da stoji z obema nogama v vrstah najbolj zagrizenih klerikalcev in da svojega strankarskega prepričanja tudi kot kazenski sodnik ne more zatajiti?
Vipavska dolina sita je tega kazenskega sodnika, do katerega nima nobenega zaupanja in justiČna uprava dolžna je tega moža odstraniti, kajti prebivalstvo vipavskega okraja ni voljno šejdalje preganjanje od strani tega katoliškega duha polnega uradnika trpeti.
Sodnik, ki tako malo ljudi in zakon pozna, dobiti mora tako mesto, kjer ne bode mogel po svoji volji ljudi preganjati in jih brez vzroka v ječo metati.
Vipavčanje nočejo biti takozvani „Versuchskaninckenu za kazenskosodne eksperimentacije adjunkta Polenšeka in tudi zahtevamo v njihovemu imenu, da se isti Čimpreje odstrani in na njegovo mesto pošlje zrel mož, nepristransko misleč sodnik, do kojega bode imelo občinstvo polno zaupanje. Upamo, da bode justična uprava uvaževala te okoliščine in storila, kar je storiti dolžna, sicer bode ona sama ugled sodnikov pri občinstvu izpodkopavala. Caveaut consules !
Naše železnice.
(Govor poslanca dr. Ferjančiča v seji drž. zbora dne 17. t. m.) I
Visoka zbornica! V predlogi, ki se razpravlja, je tudi železnica Kranj-Tržič, krajevna železnica v mojem volilnem okraju, v moji domovini, in to me je napotilo, da sem si izprosil besedo za kratko izvajanje. To železnico je doletela čudna usoda. Brezpomembno pa bi bilo, prehajati sedaj na to, in omejim se na to, da poudarjam, da je nameravani prispevek 170.000 K interesentov trdo breme za iste, posebno, ker je med njimi razmeroma malo premožnih.
Dovolim si vsled tega, vlado na prositi, naj z ozirom na prispevke prizadetih postopa s kolikor mogoče veliko popustljivostjo. Za mesto Kranj ne pomeni ta železnica posebno velikih koristi, in sicer zato ne, ker se ne postavi kolodvor v mestu na levem bregu Save. Ne preziram tež-koče, ki to ovirajo; to so zemeljske in tehnične težkoče, ki bi se morale premagati pri nadaljevanju čez Savo na drugi breg k spojitvi z obstoječo državno železnico.
To pa naj bi bil in bi moral biti za vlado vzrok, da izkazuje pri izvajanju trace in pri izvedenju železnice največjo naklonjenost v vseh drugih točkah mestu Kranju.
Ako tudi bo ta železnica pozno zagotovljena in zgrajena, nas sicer zadovolji,  a na  drugi  strani si ven-
dar ne moremo prikrivati, da bomo s tem samo za kratko zagatno želez nico na Kranjskem bogatejši.
To, gospoda moja, mi daje povod, da očrtam na kratko podobo naših železniških razmer na Kranjskem ter kažem na najnujnejše po« trebe glede zgradbe železnice v kro-novini Kranjski.
Ko sem pred dvemi leti govoril tukaj k zadnji železniški predlogi, bile so dolenjske železnice še pasivne.
To je bila za deželo kalamiteta, ker dolenjske železnice uživajo deželno jamstvo ter je morala dežela skrbeti za obresti prioritetnega kapitala ter morala plačevati znatne svote.
Od tedaj se je položaj izboljšal in železnice zmagujejo same obresti ter je dežela, ako ne nastopi kako nazadovanje, rešena velike skrbi in velikega bremena. Toda daleč smo še od tega, da bi mogli reči, da se železnice izplačujejo. Niso rentabel in tudi najbrže ne bodo, ako se železnica preko Novega mesta, oziroma Straže je podaljša ter si ne poišče zveze onostran na Hrvatskem. Ta proga dolenjskih železnic se pravzaprav neha tam, kjer bi bilo njeno nadaljevanje najbolj potrebno; zaključuje se pred blagoslovljeno Belo kra jino, rodovitno, vsled obnovljene vi-noreje mnogo obetajočo pokrajino, in ako se ta pokrajina ne zbliža z železnico z ostalim svetom, je za bodočnost izročena propadu. Leta in leta si prizadevajo okraji Metlika, Črnomelj in Novo mesto, da bi se ta železnica nadaljevala.
Niso pa samo koristi neposredno prizadetih, ki govore za nadaljevanje dolenjske žeieznice, za to govore tudi celokupne državne koristi. Pogled na zemljevid uči, da od železnice Karlovac Reka tja doli do Knina nima monarhija niti metra železnice. To je z državnega stališča žalostno razmerje, in jaz rečem, to je tudi eden vzrok žalostnih dogodkov zadnjega časa na Hrvatskem.
Tako obsežna, močno obljudena in rodovitna pokrajina — pa brez železniške zveze! Vzemimo nadalje vojaško stališče. Vpoštevajmo slučaj vojne ter recimo, da se transport vojaštva v te pokrajine in v Dalmacijo in za varstvo Dalmacije na morju onemogoči, kar ni čisto nič izključeno, ako se pot po morju onemogoči. Po suhem bi potem ne prišel pravočasno v Dalmacijo. In misel, da bi mogla bodoča železnica Bugojno Aržano-Spljet prevažati vojaštvo v Dalmacijo, je puhla.
Tedaj tudi ta velika korist govori za to, da bo treba iti na nadaljevanje dolenjskih žeieznic ter ^e od tam najti  zveza z Dalmacijo.
Ker se je že ustanovil konzorcij, ki je opustil ozki tir, prosim vlado nujno, naj gre kolikor mogoče temu konzorciju na roko ter pospešuje načrt po možnosti, da se izvedba te želez
leinioe pomakne v čim bližajo bodočnost.
Sedaj pridem k drugemu železniškemu vprašanju, k drugi zagatni železnioi. To je želesniea Ljubljana-Kamnik. Tukaj si prizadevajo, da bi se železniea nadaljevala od Kamnika na Štajersko, da bi se zvezala s katerokoli točko železnice Celje-Velenje. Tudi tukaj ne govore samo koristi ob železnici bivajočih interesentov, temuč zopet tudi zelo dalekosežni splošni prometni interesi in interesi državne blagajne.
Zdravilišče Kamnik, ki je že v pro-cvitanju potrebuje železniške zveze na sever, da se ga more doseči tudi od severa. Ali tudi splošni državni prometni interesi so, kakor sem že rekel. Ako se ta partija Kamnik Velenje Celje izvede, imamo zvezo od Zeltwega doli do Divače Herpelje in Trst.
Da bi se z napravo te zveze promet zelo povzdignil, ni dvomiti. In povzdige prometa in s tem dohodkov potrebuje država ravno za te proge, ker je ena proga med njimi, namreč proga Velenje-Spodnji Dravograd pa sivna ter uživa državno jamstvo in mora potemtakem plačevati doklade država. Tu se gre tedaj za to, promet na vsak način povzdigniti — kar bi se zgodilo z napravo te železniške zveze — da se tudi država razbremeni svojih obrestnih prispevkov.
Potem pa se mora rešiti tudi ne mogočno razmerje, v katerem se nahaja železnica Celje Velenje. Ta železnica gre od južne železnice ter jo ista oskrbuje. Malo preveč je zahtevati od južne železnice — in te požrtvovalnosti ji niti jaz ne prisojam — da bi promet na tej progi v škodo prometu na svojih lastnih progah pospeševala. To razmerje se mora razrešiti, da se bo ta cela proga, ki bi se, mimogrede omenjeno, dala izvesti kot tretja zveza s Trstom, nezadržana razvijala ter bi bila za sedaj k večjemu na progi Ljubljana-Trst, ki se že sedaj rabi kot peage-proga, ovirana.
Traciranje te proge je že za letos zagotovljeno. Upam, da bo z ozirom na te razmere tudi gradba in izvršitev te železnice kmalu sledila.
Državni zbor.
Seja dne 19. junija.
Ministrski predsednik je predložil poročilo o razpravah kvotne deputacije.
Posl. Hagenhofer je vložil predlog glede spremembe § 75. drž. ljudsko-šolskega zakona. (Razširjenje kompetence deželnega zakonodajstva z ozirom na ureditev ljudskega šolstva.)
Posl. H o f m a n n -W ellenhof je interpeliral železniškega ministra, ker so privatne železnice odpovedale državnim in dvornim uradnikom olajšave pri voznini. Isto namerava stor ti baje s koncem t. 1. tudi južna železniea
Posl. M a 1 i k je urgiral odgovor na svojo interpelacijo ▼ neki cer-kveni zadevi ter rekel, da se je pri ministrih vdomačil običaj, da na vsako interpelaoijo kakega »Rimljana« takoj odgovore, interpelacije zoper zlorabe v katoliški cerkvi in veri pa se puste ležati.
Poročilo davčnega odseka o dovolitvi obsežnih davčnih svoboščin za stavbe v Lvovu se je nujnim potom v drugem in tretjem branju sprejelo.
Potem je zbornioa nadaljevala dnevni red, t. j. debato o lokalnih železnicah.
Posl. Hinterhuber se je zavzemal za železnico Svetna vas-Borovlje na Koroškem.
Posl. Mosdorfer se je pritoževal, da se je v predstojećem zakonu štajerska zopet prezrla, zahteval je, naj se začne nadaljevati aspanska železnica ter se takoj graditi krajevna železnica Hartherg-Friedberg.
Posl C o n c i je zastopal zahteve tirolskih Italijanov glede lokalnih železnic.
Nato se je debata zaključila ter sta se izvolita glavna govornika S c h r o 11 (contra) in Mastalka (pro).
Posl. Schrott je polemiziral s posl. Concijem.
Posl. Mastalka je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za predloge, dasi Češka ni v njih posebno ugodno vpoštevana.
Potem so se brez debate sprejeli zakonski načrti glede dveh lokalnih železnic na Gališkem ter se je začelo razpravljati o predlogi glede lokalne železnice Kranj-Tržič.
Posl.   Pfeifer  je utemeljeval resolucijo,   ki   meri   na   to,   naj bi vlada takoj začela pogajanja s kranjskim deželnim odborom glede na daljevanja dolenjske železnice skozi Belo Krajino ter naj dovoli za vsako-jaki novi projekt potrebni prispevek, da se   ta   železniški   načrt sprejme prihodnje leto. Ta zadeva je življen sko vprašanje za ondotno prebival stvo, ki Čaka na  rešitev   s strahom in upom.
Predloga se je sprejela, ravno-tako predloge glede nekaterih krajevnih železnic na Češkem in železnica skozi Cilersko dolino na Tirolskem
Tudi predloga glede krajevne železnice Svetna vas - Borovlje se je sprejela nespremenjena.
S tem je bil ves zakon o lokalnih železnicah rešen v drugem branju ter se je nato tudi takoj v tretjem branju nujnim potom sprejel.
Rrazprava se je potem prekinila.
Posl. Lad. Dvorak je vložil nujni predlog, naj se § 14. spremeni.
Posl. S t e i n je vprašal, ali je res, da pridejo češki   nujni predlogi, 1
ki so bili vloženi pred d temi le;, sedaj v razpravo. Pri tem se je r*( vila ostra kontroverza med Steino^ in češkimi poslanci. Posl. Str a s k 7 mu je zaklical: »Kdor je ^ krivil goljufijo kakor vi, ne sme i govoriti! Bojite se državnega pravd nika ter nimate ničesar opraviti m poštenimi ljudmi!«
Prihodnja seja bo v torek.
Ogrska brez ministrstva.
Tako kratko časa pač še mendj ni ministroval nihče, kakor groj Štefan Ti s za. Ni zasedel še niti pr verjenega mu ministrskega sedeiaj ko se je že za vedno poslovil. Me; vsemi državniki ni mogel niti ene^ pregovoriti, ki bi mu bil h^tel si
diti v ministrstvo. Končno se mu
J*
še izneveril celo minister-rekrut Pe. jervary.   Grofu Tiszi  ni preostaja!«) druzega, kakor se  odpovedati vabljivi zori  ministrovanja ter odkriti priznati cesarju, da nima nikjer zv upanja   in   zaslombe,   a  samcat pa tudi ne more ministrovati za Ogrsko Ponesrečena  misija  grofa Tisze p* je velike pomenljivosti za celo m> narhijo.   To   kaže,   kako  močni so družabni  vplivi   na Ogrskem. Zelo samozavesten program si je  bil   p) fi stavil  ta   »ednodnevni  kalif«.   Pro-C dreti je hotel z rekrutnim zakonom i brez nacionalnih koncesij. Braniti je \ hotel skupnost  armade.    Z obstrut-! cijo je hotel skleniti mir  brez stroškov na enotnost  armade.   A kdorj hoče doseči kaj takega dandanes na I
Ogrskem,   zdrži   se  le   dva   dni   m s krmilu, a še to  brez tovarišev.   Na I desni   in   levi   bo   se   mu   izogibali f kakor da bi bil prišel okužen z Du naja, kjer je dobil poverjenje od ce ji sarja.   Proglasili so nad  njim prav- ( cati bojkot, in celo politiki, ki bi pod p normalnimi   razmerami   ne    poznan c večjega častihlepja, kakor postati mi- g nistri, so se podvrgli  narodni disci |i plini ter ministrske portfelje odklo-J nili. Iz vsega tega pa sledi nauk, d , p na Ogrskem ni mogoče  ministrstvo^c brez nacionalnih koncesij  v armad-■ nem vprašanju.   Ogrska zahteva po- » litično in narodnostno odškodovanje za pomnožitev armade   Ne le mini- «] strski predsednik,  temuč   cela  poli i tika je včeraj padla.   Tisza je pade!, t ker ni poznal, kako močni so narodnostni momenti na Ogrskem. Raču-nil je  na  močno  svojo  stranko, a uveril se je v enem dnevu, da v narodnostnih koncesijah ne  poznajo v nobeni ogrski stranki prizanesljivosti ne prijateljstva. Zapustili so ga lastni prijatelji.   Položaj se je s tem zelo poostril.   Sedaj se ne gre več samo za  novo  ministrstvo,   temuč je stopilo v  ospredje  armadno vprašanje. Sedaj se bo vprašalo: katere skupne zadeve se morajo vladi žrtvovati, da bo hotel parlament delovati ter bo
Dalje v prilogi.
moliti, ampak komaj* so ti izgovorili : „Sveta Marija, mati božja . . .", že iznova zakriči: „Čeeešena s' Marija . . Če bi prišel spet Kristus na svet, bi že vedel, kaj naj stori s to gardo. Tudi mnogo žensk s klobuki je bilo vmes. Ena je bila celo lepa, dve pa fletni; za druge je pa veljal Heinejev izrek: „Hasslichkeit ist der halbe Weg zur Tugend."
Možakarjev se ni manjkalo. Njihova glasna molitev ni bila nič dostojnejša, kot pri ženskah. Tudi par gospodov iz meščanskih krogov se najde vsako leto, da neso sveče za procesijo. Bog ne daj, da bi le za pičico dvomil o njihovem iskrenem prepričanju, — ali nekoliko čuden se pa vendarle nehote zdi človeku ta način propagande. In včasih se dobi vtis, kakor da bi se ti „boljši" katoličani svoje svečarske glo-rije malce ženirali.
Najljubeznivejše na celi procesiji so brez dvoma mala, belo oblečena dekletca. Za te je to res praznik; sicer ne v cerkvenem smislu, ali praznik tembolj, dan veselja. Sveži obrazki izgledajo v okviru belih pajčolanov in kril še nežnejše, v očeh pa se leskeče radost nad lastno važnostjo in krasoto, nad občudujočimi gledalci, — zlasti Če
od kod pozdravljaje pokima obraz mamice ali tetke —, in nad vojaško godbo.
Ko se slednja bliža, začno policaji postajati sitni. Ljudje, ki so mislili, da so si izbrali najizvrstuejša opazovališča, so naenkrat potisnjeni tja nekam v vejevje ob zidovih nastavljenih dreves (uboga drevesa!), za barijem parazolov in dvameterskih ženskih klobukov. V nastali praznini pa navadno zbegan sem in tja blodi majhen kužek, ki bi dal kraljestvo za en sam izhod iz hermetične obkoljenosti.
Naposled pride glavna reč. Vojaštvo, godba, činovništvo, knezoškof z najsvetejšim, pod pozlačenim nebesom, obdan od duhovskih dostojanstvenikov in vonjave kadila.
Rotovža in občinskega sveta letos ni bilo, seveda. En sam črn frak se je premikal pred škofovim spremstvom : gospod deželni odbornik PovŠe. Sam in osamljen, a na prsih so se mu blesteli kolikor toliko zasluženi redovi. Splendid isolation!
Lep je bil gospod Povše, a stokrat lepši je bil deželni predsednik. Lahko ga krilato nazivljemo moža z najlepšim frakom. V polni meri zasluži to ime. Tega zelenega, z zlatimi rožami pretka-
nega fraka ne bi se bilo treba sramovati niti perzijskemu šahu.
Višek pa dosega procesija pri posameznih   žegnih.   Zvončkanje, petje, oblaki kadila,   kompanija  vojakov, ki na komando par trenutkov simbolično moli, naposled podelitev žegna samega ; ljudstvo na kolenih pred svojim Bogom. Ko pa je žegen  podeljen,  se rodi živahna radovednost med  množico, nemirno   se   prerivajo   glave sem in tja, dekleta pa si koketno tišče kazalca na ušesi.   Povelja  se vrste, plenketanje pušk gre skozi vojaške vrste, „koch anu, in — počilo je !
Napetost pričakovanja je minula, vse se je nekako oddahnilo, na obraze je leglo zadovoljno smehljanje po zav-žiti senzaciji; le majčkeni otroci začno v naročjih prestrašeno jokati, kakor bi jih odiral na meh. Nad vrveče glave se pa dvigne srebrna bunka »najlepšega soldata", polkovnega bobnarja; bobni zadrdrajo, vojaštvo napravi desnogled, in proti nebu svečano vsplavajo zvoki Haydnove, Madjarom tako omiljene himne. Z Grada grme topovi, da se okna stresajo in se plaše konji. Ljubi Bog v nebesih pa se gotovo raduje nad tolikimi častmi. —
As.
Ra do Mu rn i k
Ožet po davišujem kroku, mrliču podoben, je ležal mladi uradnik Krivan nedeljsko jutro napol oblečen na svoji vegasti zofi. Celo pa senci so mu hladile tanko narezane ploščice sirovega krompirja. In globoki vzdihi so se mu izvijali iz junaških pljuč.
rPri mišji dusi ... oh ... ljubi moj Veslar, zdajle bo začela !- je stokal in uprl grdo zatekle oči v prijatelja, sedečega za dosegljaj blizu na stolu. „Le čakaj! Ga že odpira, ta prokleti klavir! Najprvo pride „Pozdrav Gorenjski" : Tam ta tam ta rija ta rija ta rititi ti!"
Tovariš Veslar, kozav mladenič ponižne rasti, je pogledal Krivana leno po strani, malomarno pokimal in si zavijal s kratkimi debelimi prsti monumentalno cigareto. Skozi tanki zid se je slišalo iz sosednje sobe, da je zaropotal nekdo nalahko z lesom in premikal stol sempatja.
„Pozor!" je velel Krivan. „Zdajci se prične koncert! U !"
Veslar je dvignil svojo Široko, razkoncano glavo in poslušal zamolklo
brenčanje. Krivan pa sije zamašil uče>a z volno.
„Vrži mi odejo s postelje semkaj na glavo in blazino tudi in havelok in kar dobiš !~ je ječal. „Gore pokrijte me !"
Obtem je prehajal uvod v es-dur.
„Ga že slišim,  vseeno   ga slišni ta vražji a!" je tožil  Krivan z umira joČim   glasom in bolestno  migal z no gama. Potem pa je vrgel odejo, blazin-havelok in volno od sebe,  skočil po koncu,   da   so   strkljale krompirjih ploščice na vse strani, stopil pred sto: in kričal: „As ! As! As!~
„Res je,u je izpregovoril Veslar in si vžigal smotčico. „Tista kreatura tam igra napačno. Fakat je fakat, pravi hrvaški banus grof Khuen lledervarv. Factum non est fietum, cacatom nou est pietum."
..Zdaj igra „Sarafana" ! Sarafaua v 3/4 taktu! Dragi Veslar, to je kakor kvadratura kroga, to je za štiri -oglato jajcej! Pa naj bo! Zakaj bi skla datelj včasi ne imel svojih špasov kakor ima pastirica svoje Špase, večinoma zato, ker krave pase. Vse to bi Človek Še prebil, Če bi le ne moral poslušati napačnega a namesto pravilnega asa!"
„Kdo pa pravzaprav igra?" jc vprašal Veslar.
1
a, t*
L Priloga „Slovenskomu Narodu" št I4Q, dno 20, junija 1903
$ti\ ministrstvo obstati.   Saell je ^ ,ddl zaradi svoje  pasivne politike, sza s svojo strogo politiko« Nova inistrstvo je mogoče le v znamenju ompromiaa in koncesij.   Tako doto ) moralo prinesti s seboj novo mi-strstvo, sicer niti nastopiti  ne bo ^ joglo.   Zoptt se b 3 iztrgal  kos is uahstične zgradbe. In to pot se gre a armado,  ki  se bo morala ločiti - narodnosti, ki bo imela različne )ai?e,   poveljni   jezik,   zastave in jimne, različne častnike po državljanku in vzgoji.   Toliko se bo mo-alo dovoliti za sedaj. Ko pa se bodo opet zahtevali  vojaki   in kanoni r sli bodo Ogri z novimi narodnostmi zahtevami, dokler ne bo prišlo O politične in  gospodarske ločitve.
i
Politične vesti.
— Razpust parlamenta. >. vorber namerava  že prihodnji teden
izpustiti parlament. Poprej pa še hoče ričeti z volitvami v delegacije.
— Nemška protekcija. Predalnikom   okrožnega   sodišča   v Luto-lericah je imenovan Nemec dež. sodni ad>vestnik Jedlitsehka. To je viden do-š.    nemške protekcije.
— Konference  zaradi pro-okoliranja   nenemških govo-
\ v parlamentu se udeležijo : iz ita-ijanskeg« kluba: posl. Malfatti in ; onei: iz poljskega kluba: Gižovvski n Dnleba; od Rusov: Romaneuk in \Yassilko, od slovanskega centruma : PIoj, Peric in Stojan; od kluba napred-Dih Slovencev: Ferjančič, Plantan in Evekič ; od Čeških agrarcev : Rataj in Z;-i.'.vorka; od čeških narodnih socijali-tov: Baxa in KlofaČ; od Mladoeehov: "aeak, Kramar, Stranskv, Začek in : ndler.
— Ogrska ministrska kriza 3  napravila   na  Dunaju  veliko skrb. rot Tisza je odklonil predsedstvo. V
>olitičnih krogih vlada mnenje,   da bo esar poveril sestavo novega kabineta Lrrofu Andrassy-u, ali pa kakor neka-ri trdijo  —  banu Hedervarvju.
— Ogrski državnozborski Iredsednik grof A p p o n y i ne 1'dloži predsedstva, češ, da se ni pmestno pred sestavo novega kab ineta p tako važen korak odloČiti.
— Vstaja na Balkanu. V nedeljo so bile večje bitke v vilajetu Mo-uastir. Blizu Monastira trčila je vstaška četa s Turki, kjer je padlo šest vstašev in trije Turki. Druga bitka je bila v Kastoriji kjer je padlo šest Turkov, težko ranjenih je 7. Vstasev je padlo
ostali so ušli in se poskrili.
— Sultan odstopi (?) V Bel--radu so izšle posebne  izdaje časopi-
v katerih se naznanja, da bo sultan odstopil (?)  zaradi  nestrpnosti albanske telesne straže. Vest  še ni po trjena.
— Lonbet pri papežu. Papež o vendar sprejel predsednika Loubeta
Vatikanu. Izrekel se je proti raznim crkvenim dostojanstvenikom, da bi kaj rad videl francoskega predsednika. Re-
kel je, da predsednik ni suveren, temuč
le najvišji uradnik svojega naroda. On torej pride lahko v Vatikan, ne da bi pri tem kaj trpel papežev „Nou possu mus*. Raz ven tega je predsednik repa blike poglavar države ne po „božji volji," kakor katoliški suvereni, temuč le „po volji naroda.u Na tej podlagi bo sprejel Vatikan Loubeta.
Dopisi.
Z Dunaja.  Večer, kakršnega že
dolgo ni doživelo nobeno slov. akad. društvo, obhajali, smo „Savani** dne 12. t. m. Posetili so nad občni zbor trije državni poslanci, namreč gg. dr. Tavčar, dr. Perjančič in Plantan, katerim se je že ob prihodu priredila burna ovacija. Navdušenje pa je priki-pelo do vrhunca, ko seje po zaključenem oficijelnem delu obč. zbora oglasil k besedi državni poslanec g. dr. Ivan Tavčar. Govoril je približno takole:
„Dragi prijatelji! Dolžnost mi je, da se v svojem in v imenu sodrugov iz državnega zbora zahvaljujem za večkratni poziv na Vas občni zbor. Mi vsi smo z veseljem prišli. In Človek, ki je star, se z veseljem spominja časa, ko je v ednaki navdušenosti plapolal za ideale, kakor Vi sedaj. Obljubljam z največjim veseljem, da bomo vsikdar radi prišli v Vašo družbo, kadarkoli bomo vabljeni. Resnica je, da se na Slovenskem bije hud in ljut boj : svobodomiselni elementi z nazadnjaškimi. Napačno bi bilo, dasi smo mal narod, odrekati temu boju veliko važnost. Ako naj Slovenec živi, naj bode najprvo naroden. Mi stojimo na tem stališču, da je treba narodnemu Slovencu napredka, da ga je treba vzgojiti. Brez omike posameznikov je narod brez moči. V tem važnem boju se gre za eno točko. Na Slovenskem hoče nastopiti en sam stan, stan duhovništva, ki hoče vladati vse, ki hoče, da se mu vse slepo in brezpogojno pokori. On pa nima za prihodnjost slovenskega naroda nobene vrednosti, nikake pomembe. On hoče vladati vse, dasi je sam neomikan. Mi odločno protestiramo, da bi stan, ki se je manj učil, hotel zapovedovati onim, ki so si tekom let pridobili izobrazbo na najvišjem znanstvenem zavodu v državi — na univerzi. Ta stan zasramuje akad. naobrazbo; duhovniki so se opetovano norčevali iz akademikov in se norčujejo še sedaj, tega pa ne more pripustiti noben napreden Slovenec. Vsikdar protestiramo proti temu, da je duhovščina glava slov. narodu. Akademično naobražena inteligenca je glava, je vodilni faktor, kajti brez nje ne more eksistirati noben narod. Vsak stan ima svoj pomen, svoje steze, po katerih naj hodi, ravno tako duhovski. Da bi pa peljale steze duhovščine preko glav akademikov, potem je konec vse prihodnjosti slovenskega naroda. Z velikim veseljem pozdravljam ustanovitev društva svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" ; z radostjo pozdravljam, da so se ločili napredni akademiki od  drugih akad. ki-
moveev. K temu pa tudi ni bilo treba poguma. Kako napreduje svobodna ideja, uaj kaše dejstvo, da sta pri nas
že v vsaki vasi dve stranki. Povsod pa je rodilo to strankarstvo načelo, da duhovščina ne sme več izvrševati tistega tiranstva nad slovenskim narodom kakor do sedaj. Spominjam) se še, ko sem bil v „Sloveniji" na ono točko, da mora biti vsak akademik, ki vstopi v društvo, svobodomiseln. Ako se je pa to sedaj predrugačilo, ne služi ravno v čast dotičnim činiteljem. Vsakdo spoštuje odločnega moža. Najbolj usmiljenja vredni so pa kimovci, ki tekajo iz enega kota v druzega. Od teh ni ničesar pričakovati. Mladina naj se odloči za eno ali za drugo stvar. Navedem naj vzgled iz sv. pisma: „Kimovci so podobni bičju v močvirju, ki ga pri-pogiba veter enkrat na to, enkrat na ono stran." Brez napredka mora poginiti vsak narod, zato se naj odloči vsak slov. akademik za napredek. Bral sem v „Narodu" Vaše „poslano" kateremu sem se jako čudil. Ob tej priliki pa povdarjam, da je dolžnost vse-uciliščnega odseka občine ljubljanske, da Vas poišče. Ako bi se ta odsek ponujal „Sloveniji", potem ni vzrasei na ljubljanskih tleh, potem ni odposla-nik stolnega mesta Ljubljane. Odsek se mora oglasiti najprej v „Savi" in potem šele se Vi odločite, bodete li na komerz „Slovenijo" vabili ali ne. Povdarjam, da mora živeti „Sava" v za vesti, ostati vedno v najožji zvezi z napredno stranko. Te dotike ne sme nihče pretrgati; mi hočemo skrbeti, da bo vzrasla ,,Sava" ne pa oni kimovci, ki žive na močvirnih tleh nekdanje „Slovenije". Zveza „Save" z napredno stranko naj ostane vedno, kajti slednja upošteva in mora upoštevati, da ima akademično mladino za seboj. V svojem imenu in v imenu svojih sodrugov dvigam čašo in napijam svobodomiselni „Savi", ki naj vzrase, vzcvete in vsklije."
Velikansko navdušenje je sledilo tem krepkim besedam. Vsi smo si bili svesti tega, da delo ob ustanovitvi našega društva ni bilo zastonj, kajti za sabo imamo stranko, edino zdravo slovensko stranko.
Razvila se je zabava. Nič se nismo čutili ovirane, da bi se ne zabavali ravno tako prosto, kakor Če bi bili sami, saj so se izrazili gg. državni poslanci, da se počutijo pri nas domaČe, kakor nikjer. Pohvalno je omeniti g. dr. Kozino, ki je iz prijaznosti zapel par narodnih pesni, pa tudi mladi zbor „Save" je s petjem pripomogel k zabavi.
Prišel je trenotek, ko so se začeli poslavljati gg. državni poslanci. Še enkrat burna ovacija in ostali smo sami — ne sami, ostala je v nas zavest, da bomo vedno ostali taki kakor smo — odločni in neustrašeni. ..Kajti kimovci so podobni bičju v močvirju, ki ga pri-pogiba veter enkrat na to, enkrat na drugo stran." —b.—
Iz Staregatrga pri Ložu. Čudne razmere v našem farovžu napo-
tile so nas zopet, enkrat se javno oglasiti s ponižnim vprašanjem na visoko c: kr. deželno vlado kaj je vendar z imenovanjem župnika za našo faro. Preteklo je že poldrugo leto skoraj od* kar je umrl župnik blagega spomina g. Anton Ponikvar. Preteklo je že tudi eno leto kar je bila fara razpisana, a župnik še do danes ni imenovan. Čulo se je pač, da je imenovan župnikom miroljuben duhovnik sosednje fare, govorilo se je eelo, da ima že dekret v rokah. Dasi to mogoče ni povsem verjetno, to pa vendar dobro vemo, da vis. c. kr. vlada sedanjega upravitelja g. Petra Hauptmana ni imenovala, ker drugače bi moral biti že davno kanoni ono umeščen.
Da je tukaj zopet posegla Škofova roka vmes, o tem pač nihče ne dvomi. Škof hoče imeti Petra, a ker c. kr. vlada njega ni potrdila naj bode rajši tako obsežna fara brez župnika, trpe naj potrpežljivi farani, čakajo naj kdaj bode vis. c. kr. vlada vpognila svoj vrat pred vsemogočnim škofom ter mu ponižno dovolila, da imenuje — on — svojega ljubljenca našim župnikom.
Pač žalostno, a resnično!
Ali se ne prakticira pri nas na isti način ko v Sodražici? Škof pustil bode svojega bojevnika toliko časa administratorjem, da se vis. c. kr. dež. vlada njegovemu diktatorstvu ukloni in uda.
Vprašamo pa kakšen namen imajo dandanes pravzaprav patronati in kakšno pravico imajo vendar patroni ? Ali samo to, da plačujejo, škof pa ukazuje? Ako je temu tako, imenuje naj se kratko škof patronom vseh kranjskih cerkva, a prevzame naj tudi bremena, katera sedaj patronati plačujejo. Da bi pa samo plačevali, a kadar bi morali govoriti in svojih pravic se poslužiti, naj bijpa molčali, to bi bilo pa vendar malo preneumno.
Prenašali in čakali smo dolgo, a naša potrpežljivost je prišla do vrhunca. Odloči naj se že tako ali tako, samo gotovost bočemo enkrat imeti, vedeti hočemo, pri čem da smo, naj si bode potem že župnik Peter ali Pavel. Dokler pa tega ne bodemo vedeli, pa ne bo-demo trpeli, da bi naš sedanji župni upravitelj gospodaril in zapovedoval po našem župnišču, kakor da je že na gorkem in gotov. Kadar bode enkrat imel v rokah dekret, kadar bode slovesno umeščen, naj dela kar hoče, naj si zastr.;n nas dobi 1 ali 10 kuharic in še ženo po vrhu, če hoče.
Dokler pa je tako rekoč samo užitkar, pa ne bodemo trpeli, da bi tako samozavestno gospodaril iu paševal kakor je pričel. Pred nekaj dnevi izti-ral je že bolj priletni, a vse časti vredni sestri ranjcega župnika iz župnišča; morali sta tekom 48 ur župnišče zapustiti. Iti bi morali na cesto, da se jih nista usmilila gospoda kaplana, ter jima prepustila pritlično sobo v kaplaniji. V prostranem župnišČn ni bilo več prostora za 2 skromni ženici, a v mali kaplaniji pa je.
Gospod upravitelj ali je to krščan-
ska ljubezen ? ? Mi se ne bi bili morda še oglasili, da ni sedaj k sebi vzel ženske, katera je bila do sedaj prodajalka v filijalki konsumnega društva. A ne samo to, ona je tudi intimna, zaupna prijateljica njegove najboljše prijateljice.^In to je ravno, kar moramo obsojati, ker bojimo se, da ne bi bilo vse to celi fari v pohujšanje. Ali se ne bode vsak vprašal zakaj je priletne ženske tako nenagloma iztirai iz župnišča, zakaj je vzel mlajšo žensko k sebi in zakaj ravno to ? Ker nima nobenega posla ne hlapca, ne dekle stanuje torej s to žensko sam v celem župnišču. Kadar bode enkrat župnik, naj dela kar hoče, mi ga ne bodemo nadzorovali, a dokler pa to še ni, smemo to storiti, smemo to obsojati. Ako že sedaj tako postopa, kaj bode še le ko bode stalno nastavljen.
Vsled tega obračamo se vnovič do vis. c. kr. vlade ter jo prosimo, naj vendar že enkrat ukrene, da zavladajo drugačne razmere v naši fari, to pa ne bode toliko Časa, dokler bode naš sedanji upravitelj tako postopal ter že nekoliko pomirjene razmere znova zopet razvnemal. Na ta način ne bode nikdar zavladal pri nas tolikanj zaželjeni mir med strankami. Obsojati so ga že tudi začeli ljudje njegove lastne stranke. Da ne pritira-vamo, to, naj bode dokaz, da niti s svojima duhovnima sobratoma ne živi, — kar je javna tajnost — v najlepši slogi in miru. Oba gospoda kapiaua poznamo kot mirna in značajna moža, katera se nepotrebno ne vmešavata v politične stvari, ter nikakor ne netita in vnemata prepira med prebivalci. Reči moramo, da sta se s svojim mirnim obnašanjem prikupila vsemu prebivalstvu ter jima ne more nihče ničesar očitati. In to je ravno vzrok, zakaj ju njun predstojnik nič kaj ne more trpeti. Še bolj ga pa peče, ker ne zahajata in se nejpečata z njegovim, menda že precej zavoženim konsumom. Obžalujemo le, da nas eden tako hitro zapusti, ko niti eno leto še ni pri nas. Vzrok njegove premestitve je pač jasen. No, pa saj je dobilo v zadnjem času konsumno društvo dve izvrstni prodajami moči Grletovo Barbko, predsednico Marijine družbe, in Baragovega Andreja, bivšega najhujšega liberalnega uda delavskega bralnega društva. Ako ta dva ne pripeljeta društvo nazaj v pravi tir, potem pa ni več nobene pomoči zanj.
Imeli bi povedati še dosti zanimivih, da pikantnih stvari, a naj za sedaj to zadostuje. Pripravljenega imamo pa še dosti druzega gradiva, ako ne bi to vis. c. kr. dež. vladi zadostovalo v prepričanje in uverjenjc, da gospod Peter Hauptman ne more in ne sme nikdar naš župnik biti. Govorili bodemo n. pr. o občinskem lovu, občinskem odboru, organistu itd. itd.
Čakanja rešitve že naveličani
Župljani.
Iz Trbovelj. Čast. duhov, svetnika g. Petra Erjavca, župnika v  Trbovljah  — nazori o
..Neumnica! Neumnica!" je rojil Krivan in letal po sobL
„Kakšen salonski  cingeljček ne-ara?"
„Preparandovka je. Toliko sem zvedel od postrežnice. In tamle čepi in brenka vselej, kadar sem jaz doma. i mišji duši l B
„No, saj zdaj ji gre še precej dobro," je dejal Veslar.
„Mhm. Veš, zdaj menda ni nobe-iga asa več. Tndi sonatine. in vaje igra še tako napol po človeško, ker so morda brez asa. Pa le potrpi, zdaj pride še nekaj. Nekaj iz Traviate. ^asja capa, boš precej slišal! Tu bo tadi pela, pela! Verdi se žejpripravlja, da se bo za vsak takt trikrat obrnil v grobu."
Klavir je utihnil  za nekaj časa, potem pa je začel dajati od sebe presekane modre uvodne akorde, in krotak »Usek je zapel dokaj sladko pa tudi °kaj   napačno : rAh  fors'  ć [lui che anima  solinga  ne' tumu-uulti ..." „Človek   bi   znorel!"   je vzkipel ^ivan nanovo.
rI — tako hudo pa tudi ni!" je ^ovarjal Veslar.   „Zaradi  pol note!" „Kaj? Tebi to ne gre do mozga?" zabavljal  razburjeni  Krivan. ..Ti
imaš pa precej kosmata ušesa! Mozart je občutil razliko četrtine tona, tebe pa ne boli, če se zmoti kdo za celega pol glasu? Barbar! Ti si prav tak barbar, kakor ona!"
„Počasi, očka!" gaje dražil tovariš. „Tak kočljivec seveda nisem, kakor Mozart, barbar pa tudi nisem! Res je, da o glasbi ne razumem toliko kakor ti, ki si bil že nekaterim društvom pevovodja; vendar trdim lahko z mirno vestjo, do je dosegla moja muzikalna izobraženost precej visoko stopinjo. Saj veš, Jkakšen virtuoz sem ob dromlji in orglicah in žvižgati znam šele kaj imenitno, kadar sem ravno dobre volje!
„Ne klobasaj tjavendan!" je godrnjal Krivan. „Pomisli, prijatelj, ta vražji klavir me jezi že štirinajst dni! Poslušati moram to napačno „sviranje" dan na dan."
„Pa se seli, fantič moj!"
„Kajpa, zmeraj se bom preseljeval., —   Vrhutega   sem   plačal   za tri mesece vnaprej."
„Pa odrin   odtod,   kadar začne šklemfati. Pojdiva se s kislimi jetrami zdravit  k   „ Žejnemu   Pegazu". Greš malo mačka panat?"
„Nc.  Saj je že  nehala. Menda
pojde k maši. Zdaj bo mir. Ampak jutri pojdem k njej, kar naravnost k nJeJ» m ji povem, kar ji gre ! Saj veš, da nisem sramežljivček in da se ne bojim nobene punce."
„Vem, dragi moj," je kimal Veslar in odožil ugaslo cigareto na pepelnik, „vem, da si velik „Busenfreuud", brez zamere!"
„Pa prav brezobzirno nastopim! Gospodična, ji porečem, vi igrate dosledno a namesto as ! To je najboljši dokaz, da nimate za glasbo nobenega talenta. Prosim vas, opustite strašno natolcevanje klavirja kakor tudi petje ! Ves čas v urada imam opraviti z računi, in potem naj poslušam doma še tako škandalozno muziko ! Ako ne usli-šite moje ponižne prošnje, dam v prihodnjo številko „Naroda" glas iz občin* stva, glas, ki bo vam morda še n oprijet nejši kakor meni vaš peklenski as! Takole jo bom!"
„Le, Krivanček. Pa nikar se preveč . ne togoti! Dami nasproti moraš ostati vljuden! Na zdar! Pa, pa!
Veslar je odšel, pa se je kmalu zopet vrnil.
„Videl sem jo," je pripovedoval. „Skoro zaeno sva stopila na hodnik. 10 — kakšna ti je!"
„Kakšna neki more biti taka emancipirana vnebovpijoča gos!" je kričal rahločutni pevovodja. ..Bržkone nosi celo naočala ali ščipaluik! Brrr !"
„Ne, ne! je hitel Veslar. ..Narobe, krasne oči ima, sploh, bleskovita lepota je! 66 bi jo ti videl, bi jo primerjal raj še angelu, ne pa goski. Res čudno, da mora tak angel tako neusmiljeno slabo brenkati. Radoveden sem, kaj mi boš mogel jutri povedati."
„Jaz ostanem trd in neizprosen**, je renčal Krivan, „in če je tudi tako lepa in graciozna, da bi se ob njenem pogledu   vrtelo samemu Van Dyku!"
Drugi dan je potrkal Krivan na vrata gospodične s tistim odločnim trkanjem, s kakršnim potrkavajo le trdi in neizprosni možje, brezobzirni značaji najbolj energičnega kalibra. In že je stal maščevalec svojega žaljenega posluha pred hudodelko. Toda zdajci se mu je razgladilo temno nabrano čelo in neumen nasmeh se je pojavil na njegovem presenečenem obrazu. Sovražnica pravilnega asa je bila prelepa.
„Klanjam se, gospodična; oprostite, da vas nadlegujem," je začel v zadregi, kakršne sicer ni bil vajen. „Jaz sem vaš sosed tu . . . uradnik Krivan . . .
stanujem   poleg vas
211
igrate
igrate
„Drago mi je", je izpregovorila gospodična mirno, prijazno in se predstavila. rBronislava ..,.."
„Vi igrate . . . igrate ..." je tičal Krivan, sam nase jezen.
„NapaČno, kaj ne!" mu je pomagala. rAh, in vi ste moj sosed in morate poslušati moje  „nove akorde".
„0h, pardon gospodična —".
„Prosim, počakajte malo! Jaz sama dobro vem, da nimam nikakršnega posluha. Moj papa pa je vnet občudovalec glasbe. Zato se silim ob klavirju. Hotela sem se za njegov god naučiti par komadov, pa prijateljice ni bilo, ki mi je sicer pomagala ob „natolcevanju." Zbolela je. Sicer pa bodeta zanaprej brez skrbi! Ne bo se vam treba umikati . . . Opustiti moram igranje — matura grozi!
„ Natolcevanje?"
„Skozi to steno se sliši vsaka glasnejša beseda."
„Pri mišji —1« je vzkliknil preganjani preganjevalec.
„ — duši! je dodala dražestua nasprotnica.
Smejala sta se obadva presrčuo. Nato se je jel opravičevati. „Emancipi-
morali.) Skrajni čas je, da obelodanimo škandale, kateri se više v tukajšnjem župnišču, ali kakor ga imenuje prosto ljudstvo „št. 13". Ni še tri tedne od tega, ko so ljudje neko nedeljo, odhajajoč iz cerkve, našli na voglu župnišča pribit listek z veliko „št. 13", in zraven v neokretnih črkah pisano „vabilo" v tako ostudnih besedah, da se niti ponavljati ne dajo. Ne omenimo dogodka zato, da bi dotiČnega pisca hvalili, temveč, ker ta čin dokazuje, da so nesramne razmere, katere se gode v župnisču, tudi najbolj oddaljenim osebam znane, le našemu preč. duh. svetniku gosp. Petru Erjavcu ne. Tako smo namreč mislili in ga zato pustili do danes — ozirajoč se na njegovo starost — v miru. Sedaj pa, ko smo zagotovljeni, da je v vsem popolnoma poučen in da pri vsem tem še vedno svojo „ljubo Minko" zagovarja, pač nimamo vzroka še nadalje molčati. Kakor v vsakem župnišču, tako je tudi naša kuharica z gospodom v sorodu. In to sorodstvo ji seveda daje pravico, da ona hlače nosi. Lepa Minka vlada brezpogojno, in kdor se nji ne vklanja, taje gotovo njen sovražnik. Gg. kaplana, ki se seveda z nazori g. župnika ne strinjata, sovraži in se maščuje nad njima s tem, da jedila nalašč pokvarja in jih tako spravi ob kosilo ali večerjo. Tudi mežnar je pravi božji mučenik, ki si že na tem svetu v farovžu nebesa služi. Posle, ki služijo pri župniku, tiranizira na nečuven način. Svoji prednici (tudi sorodnica g. župnika^, katera je čez 15 let zvesto služila gg. duhovnikom, ter pri delu v župnišču onemogla, plačala je njen trud s tem, da ji je razbila na glavi železen lonec, tako da je nesrečnica dalje časa težko poškodovana ležala v postelji. Ker so g. duhovni svetnik sami pričali v Laškem za svojo „nedolžno Minko", dobila je samo tri dni zapora in 60 K denarne globe, katero bodo pa seveda plačali — — — „g. stric". Pri vseh teh kratkočasnih zabavah pa še vedno najde Časa, da zvečer sprejema jako čudne obiske! 2so, takih škandalčkov bi lahko napisali celo polo, a ker ne-čemo po nepotrebnem truditi Vaše stavce, naj bode to za danes dovolj. Da, da, g. župnik, pezdir v očesu bližnjega vidite, bruno v lastnem pa ne!
X.
Nekaj misli o ciljih in delu Sokola.
\T.
Ne poznam društva, ki bi družilo na tako priprosti temeljni točki svoje ideje tako obširen, vsestransk in harmoničen program kot ga ima ravno Sokol, iz čegar vrst stopajo lahko v narod vsi sloji in se zbirajo zopet v njegovi telovadnici, da si nabirajo moči za delo v korist posameznikov in človeštva. Naš moderni čas zlasti se ozira zopet nazaj v telovadnico kot bi se zavedal, da je prekoračil duh neko mejo, da je razdrl harmonijo, kar bo treba popraviti ako nočemo, da ne nastane nezdrav prepad.   „Mi živimo s telesom
rane gosi, tako kočljive," je odgovorila Krivanu, ki je bil ves in ves zaverovan v čare njenega obraza in njene vitke postave.
„Pa vendar dobro slišite", je dejal v vedno večji stiski, samo da bi kaj zinil.
„Cesar ni treba, kajneda?" se mu je smejala.
Naposled je bil vesel, ko se je poslovil. Zdelo se mu je, da leži na njem teman, težak oblak blamaže. In zdelo se mu je zopet, da je v tej temi nekaj neznano zanimivega, sladkega Zaljubljen je bil.
Prijatelj  Veslar je uganil  to naj-prvi.  Govoril  mu je   večkrat   o novih akordih   brez   disonanc   in ga   z vso svojo leno  zgovornostjo gnal   pod zakonski jarem.
In trdi, neizprosni Krivan se je veselo udal svoji usodi. Bleskovito lepa Bronislava je Šla na ženitovansko potovanje, ne pa k maturi. Klavirja ne igra že dolgo več. Pač pa ima hčerko, ki svira prav tako napačno, kakor nekdaj ona.
„Pri mišji duši!" modruje včasi Krivan, kadar se mu je treba najbolj praskati za ušesi, „stara mama priroda skrbi za vse, tudi za nesmrtnost disharmonij e."
toda delamo z duhom tako, da postane telo nedelujoče in ga rabimo zopet samo v toliko, kolikor ga potrebujemo za duševno delo. Tu bi bilo mogoče paralizirati jednostransko otrpnenje telesa pri duševnem delu z zdravstveno regulacijo intelektualnega dela in Življenja", pravi Drahsler v svoji že citirani knjigi. Sredstvo k tej regulaciji je pa gotovo telovadba za vse ljudi prav tako za one, ki delajo pretežno duševno kot za one, ki delajo največ fizično, to so navadni delavci. Delavcu je telovadba sredstvo za regulacijo jednostranskega delovanja mišic. Da pa se vzgoji Človeka harmonično duševno in telesno potrebuje, prav tako kot potrebuje človek, ki dela pretežno duševno telovadbe, prav tako potrebuje delavec telovadbe in tudi duševne vzgoje. In ravno zato zbira Sokol svoje člane, med katerimi je lepo število delavcev različnih strok, ne samo v telovadnici temveč jim prireja tudi predavanja. Iu kedo jim predava? Zopet člani Sokola. Ni li to krasno harmonično? Tu je polje za vsacega, ki hoče in ima zmožnosti do dela ! To je tisto temeljno notranje delo sokolsko, katero vzgaja ljudi, da stopajo potem v življenje prepojeni z zdravimi in krepkimi nazori, na katerih podlagi delujejo potem v prospeh in vzgojo naroda. Dajte nam torej ljudi; stopite sami' v naše vrste in dlujte z nami na temeljnih principih sokolske ideje, — kajti to delo je realno delo v korist naroda! Narod tvorijo družine, družino posamezniki, od katerih je odvisna moč iu čilost naroda. Zato pa nikakor ni pretirano ako trdimo, da leži v Sokolu moč dvigniti narod do duševnega in materijskega viška in blagostanja. Ozrimo se samo na sever in poglejmo Cehe na tem polju ako je že naša napaka, da so nam Teki v vsem za vzgled. Napaka pa temelji v tem, da gledamo češki narod samo v njega sedanjosti ne iščemo ali pa premalo zasledujemo vzroke, ki so dvignili ravno ta sorodni narod na to kulturno stopinjo, na kateri se nahaja sedaj. Ni pretirano ako trdimo, da je bil Sokol glavni faktor ki je pripomogel k vzgoji Češkega naroda. In ravno zato iščimo tudi mi rešitve narodu v zdravi ideji sokolski! V njegovi telovadnici, na njegovih izletih, na predavanjih in pred vsem zopet v telovadnici. Tu so tla, na katerih naj bi rastla naša mladina in kjer naj bi si nabirala moči za svojo prihodnjost. Je pa to tudi pri sedanjih razmerah mogoče? Odločno zanikam vsled vzrokov, katere nahajam med nami samimi in izmed katerih mi posebno eden podkrepuje to zanikanje t. j. nerazumevanje sokolske ide je, jednostransko razumevanje iste in pa brezbrižnost do spoznanja iste. Vse to nahajamo med člani Sokola samimi. Po mojem mnenju, in to zlasti pri naših razmerah, ko potrebujemo še vedno največ pro-pagatorjev, bi moral biti vsak član cel Sokol in povsod: pri svojem poklicnem delu, v telovadnici in pred vsem v družbi; povsod bi moral nastopati kot interpretator misli sokolske. Toda tudi ta prva pot je še daleč pred nami in treba bi bilo pričenjati največkrat pri posameznikih. Pridobivati ljudi, reformirati iste v tem smislu, da bode vsak razumel zakaj se gre, zakaj se ima boriti in kakšni cilji leže pred nami. Da ne bode član Sokola samo nositelj sokolske uniforme, temveč nositelj ideje društva, čegar član je! Na tem polju vidim prvo in najpotrebnejše delo, ki zahteva sicer mnogo časa in eneržije in mnogo požrtvovalnih moči, ako hočemo vsaj nekaj doseči in ne zaspati v blaženem miru . . •
Ljubljanski Sokol prekorači letos štiridesetletno dobo svojega obstanka. Pogled nazaj naj nas ne plaši, temveč smatrajmo to štiridesetletnico, v kateri se nahajamo, kot neko prehodno dobo v razvitku slovenskega Sokolstva. Obr-nimo pogled v bodočnost in upajmo, da bode že petdesetletnica ljubljanskega Sokola jasnejša. To pa je odvisno od nas samih in v prvi vrsti od naše mladine. In zato: pogumno naprej! Mi verujemo in v naši veri leži moč! Na zdar! J.
Lupševo potovanje na severni tečaj.
Naš mladi rojak inžener F. L u psa v Ormožu, ki je, kakor se je še pred kratkem čitalo, bil imenovan udom c. kr. geograričnega zavoda na Dunaju ter je pri različnih korporacijah znan kot neutruden opazovalec narave, se pripravlja na potovanje na severni tečaj naše zemlje. Po večletnem studiranju razmer, ki vladajo na severnem tečaju, po katerem še ni stopala človeška noga in kjer še ni gledalo Človeško oko krasnih luči na nebesnem oboku, je izdelal kot prvi Slovenec projekt, ki se odlikuje od vseh dosedanjih podjetij, Prvikrat je razkril g. inžener Lupša željo potovati v kraje ledu že pred dvema letoma v Nemčiji v nekem predavanju; potem je izjavil v preteklem letu v naravoslovnem deželnem muzeju na Koroškem isto misel, a sedaj se že pripravlja na daljno pot.
Kake so razmere v severnotečajnih pokrajinah? Brezdvomno so bile v zadnjem času tu se razprostirajoče pokrajine one, v katerih se je veliko žrtvovalo, ne da bi se primerno toliko tudi doseglo. Tukaj pa ni bila, kakor bi marsikdo mislil, merodajna morda radovednost in strmeuje, katero pro-vzroča navadno znanje o resničnih in gotovih razmerah v okrožju tega tečaja, ker te z večnim ledom prevlečene, vendar tudi z mnogimi krasotami obdarovane pokrajine mejijo celo na dežele, v katerih vlada že sto iu stoletja civilizacija: tu je tisti čut, ki navdaja tukaj hrabre može, že sam ob sebi razumljiv. Torej je preiskovanje arktike za znanje potrebno in resnično lahko opazimo, kako lepo in krasno se je začelo znanje razvijati tudi po tem polju.
Toda vrnimo se spet k projektu našega Slovenca! Pri svojem podjetju se g. inžener Lupša opira največ na zmerno premikanje velikanske ledene puščave od izhoda preko tečaja proti zahodu (Grimland). Na vprašanje, ali Nansen tako potovanje odobrava, odgovoril je ta zaslužni in najslavnejši zasledovalec g. inženerju Lupši to, da le edino ta pot more peljati do cilja. Istega mnenja je prof. dr. Mitteregger in še drugi, na katere se je g. inžener Lupša z omenjenim vprašanjem obrnil. O tem pa se tudi lahko sami prepričamo, aku čitamo, v zgodovini, da so bila do danes že vsa podjetja v evropskih severnih morjih, kakor tudi na zahodni strani, namreč skozi Robezon-ovo ožino, negativna, prvič zaradi prevelikega nakopičenega ledu, katerega je prinesel velikanski polarni tok morja od izhoda semkaj, in drugič zavoljo tega toka samega, ki tukaj že proti jugu drvi, ter tako vsako potovanje proti severu ovira
Omenjeno naj bode tudi to, da se podjetje g. inženerja Lupše odlikuje od vseh drugih v tem, da on popušča ladjo, brez katere bi se bili prejšnji zasledovalci čutili izgubljene. Zakaj ? S kratkimi besedami odgovarja g. inžener Lupša: „Vsak, ki hoče v sredino severne pole, naj se vsede na izhodu, recimo nekoliko v severu od AVrangel-ove dežele, na neizmerno ledeno puščavo, ki plava po morju od kraja do konca. Ladja je tukaj nepotrebna kajti ona bi morala zamrzniti v to puščavo ter bi bila tako podvržena naravnim silam, ki jo lahko vsako minuto stisnejo in pokončajo. Majhna in topla hišica na primerni in posebej za to konstruirani podlagi na površju ledu daje isto zavetišče, vendar je veliko ce-neja od prve."
Spis bi bil preobširen, ako bi hoteli poročati natančnosti podjetja. Sicer bode prišla kmalu zopet priložnost, ko bodemo več slišali o napredku tega Slovenca. Zopet se vidi, da naš slovenski duh ne miruje in tudi ne bo miroval, dokler se mu ne posreči dospeti na visoko stopnjo znanja v vsakem obziru. Le hrepenenje po znanju žene može, ki zamorejo sicer le počasi do sredine nepoznanih krajev, ne boječ se nevarnosti, ki jim pri vsakem koraku prete zabraniti pot — tukaj v ledenih puščavah se postavijo v bran hudim sovražnikom življenja, kakor večni noči, zimi, ledu, pomanjkanju itd.
To podjetje naj bi služilo zopet v dokaz, da imamo mi Slovenei može, ki so zmožni pred vsem svetom nastopiti v isti vrsti in z istimi idejami kakor učenjaki vseh drugih narodov in zato bi bilo želeti, da bi si ta izboren namen pridobil pred vsem simpatijo pri našem narodu. Od mnogih strani so g. inženerju Lupši došle že čestitke, različni nauki in pravila, po katerih naj bi svoje podjetje organiziral, vsakovrstne ponudbe itd. J. SI.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 20 junija
— Osebne vesti. OJbor me sta Idrije je  imenoval gosp. Julija Novaka, c. kr. davčneg* praktikanta v Logatcu mestnim tajnikom..
— Župan Hribar odpeljal se je z občinskim svetnikom dr. M a • jaronom in magistratnim ravna-teljem Ivanom Vončino k zborovanju zastopnikov avstrijskih mest na Dunaj. Dne 24. t. m. poklo nila se bodeta župan in občinski svetnik dr. Majaron naučnemu ministru, da mu izročita v smislu sklepa občinskega sveta prošnjo in sporne nico glede ustanovitve bIo venske pravne akademije v Ljubljani. Dne 25. t. m. odpelje se župan zaradi ustanovitve delavnic v Beljak k obratnemu ravnateljstvu c. kr. držav nih železnic.
— 9,Slovenec" in pamet njegovih naročnikov. Včeraj poroča Škofov list z veliko radostjo, da preneha »Jednakopravnost« v Idriji. Temu dostavlja: Pogrešal liberalnega
lističa ne bo nihče. Idrijski liberalci so si izbrali za svoje glasilo »Slov Narod«, ki je znan po svojih psovkah na slovensko delavstvo in kije po. svoji vsebini primeren politični pameti idrijskih liberalcev. Tako »Slovenec«! Dobro! Ali dopusti nam naj, da preiščemo malo, kaka mora biti pamet njegovih na ročnikov da je primerna njegovi lastni vsebniV Tako smo čitali pred krat kem v škofovem glasilu, da je nekje na Notranjskem Marijina hči zaklala starega petelina, katerega so potem gospodje v farovžu snedli, v juhi ali v rižu. Ko je omenjena ženska petelina proparala, dobila je ne v želodcu, kar bi bil že tudi čudež, nego na ptjučah — živega božjega volka. In ko je tega živega božjega voliČka v govoru stoječa i irovška kuharica položila na svoj prsi, je veselo v daljni svet odfrčal! Ali ni to izvrstno! »Slo venčevi« naročniki so morali vse to verjeti, ker je ugajalo njihovi politični pameti! Trm naročnikom pa bodi razkrita še daljša tajnost: imenitni ta božji volek je res v svet odfrčal ter prifrčal v »Slovenčevo« redakcijo, kjer so mu takoj poverili odgovorno uredništvo. Za sedaj ureja telegrame. Včeraj je prepisal iz »Laibacharice« brzojav, da je v liditni tovarni v Woolwichu bila eksplozija. O Jgovorni božji volek pa ni vedel, kaj je lidit, ter je brzojav popravil ter prestrojil erarično liditno tovarno v »Liebi govo« tovarno. Morda je res eksplo diral »Fleisohekstrakt«, in prepričani smo, da bode mnogo »Slovenčevih« naročnikov to verjelo, ker ravno ugaja njihovi politični pameti! Istotako je narodnost odgovornega »božjega vo leka« nekam čudna postala! Radi zmag, katere si je priboril katoliški centrum pri nemških državnozborskih volitvah, je kar iz sebe! Če bi ga Štefe nazaj ne držal, bi zopet živ zlezel v kaka petelinja pljuča! Čujmo kaj piše: Katoliški centrum je zšel takoj prvi dan s sijajnim vspe hom iz voiivnega boja: izvoljenih ima že 83 svojih članov, s 35 kandidati pa pride v ožjo volitev, izmed katerih je znatna veČina dobila najvišje število glasov. Njegovo stališče je ostalo neomajano. Izgubil je v tem boju sicer tri mandate, enega za bavarsko kmečko zvezo, enega na socialno demokracijo, tretji pa bo vsled poljske taktike izgubljen pri ožji volitvi med Poljaki in konservativci. Mandat v Katovicu pa še ni izgubljen, ker pride v ožjo volitev s poljskim kandidatom in je obilo nade, da zmaga centrov kandidat. Nasprctno si je pa na novo priboril zelo drago ceno postojanko v takozvanem Stum-movem kraljestvu, kjer delavci to pot niso bili več odvisni od svojega go spodarja ter so volili prosto po svojem prepričanju Z vso gotovostjo se sme torej že sedaj trditi, da pride katoliški centrum v novo zbornico prav tako močan, ako ne močnejši, kot je bil doslej; treba mu je zmagati le v polovici volivnih okrajev, v katerih pridejo njegovi kandidatje v ožjo volitev. Pri tej volitvi se bodo merili najčešČe s socialno demokracijo, odločevale pa bodo s svojimi glasovi zmago deloma konservativna, agrarna ali pa liberalne stranke. Da centrum ni dosegel takih vspehov v rensko vestfalskih industrijskih okra jih, kakor jih je prvotno pričakoval, krivi so marsikje Poljaki s svojimi posebnimi kandidaturami brez nade na zmago. Tako so mnogi centrovi kandidatje prišli v ožjo volitev, kjer bi bili sicer brezdvomno zmagali že prvi dan. S tem, pravijo centrova glasila, so se nam Poljaki kaj malo izkazali hvaležne za opetovani odločni nastop naših poslancev za pravično poljsko stvar.« Tako, sedaj vemo! Katoliški centrum je predvsem! In kjer pride ž njim raztepeni, razmlin-Čeni in razmesarjeni Poljak v ožjo volitev, potem ima odgovorni »božji voliček« pri »Slovencu« nado, da zmaga centrov kandidat! Dobro! Mi se temu ne čudimo, ker vemo, da ugaja ta nada politični pameti »Slovenčevih« naročnikov!
— Dobrepoljski Jaklič in učiteljske plače. Kadar se oglaša ta dobrepoljski Jaklič, tedaj vemo,
t da bođemo čuli kaj posebnega, če ne kaj posebnega, pa vsaj kaj ogabnega! V zadnji svoji izjavi, ki je zagledala svet v »Slovencu« dne 18. junija, je Frsncelj iz Dobrepolj pre. segal samega sebe. »Resno« besedo spregovoril je ta velikaš in sprego voril jo je učiteljem. Pri tem se za ganja v politične svoje nasprotnike, ki so mu vsi politični otroci, »često hudobni otroci«. Zadira se v vse, še celo v Hribarjeva dva sivca: z jedno besedo, Kr. Jaklič, učitelj in deželni poslanec v Dobrepoljih, je v ti svoji izjavi podoben oslu, kojega preganja fiksna ideja, da je postal doktor teo logije ali še kaj večjega. Da je zašel možiček v tak delirij, temu se ni čuditi, ker skuša oprati svojega moj stra, dr. Šusteršiča,  ki se je izjavil, da rajši razbije deželni zbor, nego bi dovolil, da se uČiteljstvu na ko rist povišajo deželne priklade. In to pranje ni lahko delo. Regulacija učiteljskih plač bi zahtevala 1,000 000 K To sprevidela je tudi neznatna Jak ličeva inteligenca. Dobiti tak znesek, ne da bi se povikšale deželne priklade, moglo bi se le potom čudeža zgoditi.   Če bi se ta čudež na primer zgodil nad Jakličem samim: da bi namreč vstopil v deželno službo, ter bi hrustal osat, cekine pa od sebe dajal!   Druzega  izhoda  res ne poznamo.   Tudi Jaklič ga dandanes še ne pozna!   Zahteva  pa, da  se mu pusti čas, da o tem  premišlja. Od ločno pa odklanja, da bi mu tovariši tudi predpisavaii, za kak  način regulacije naj se angažira! To je njegova stvar! Način regulacije namreč! Moška   beseda!   Pustimo   torej, da visoki gospod iz Dobrepolj nekoliko Časa premišlja o ti stvari!   Da bi se v možganih tacega  gospoda pričelo takoj daniti, tega res ne moremo in ne smemo zahtevati! Dajmo mu torej časa, naj premišlja!   Na leto potre huje  1,000000 K, dež elna priklada je nedotakljiva, a učiteljem se mo rajo   plače   regulirati!    Samo način regulacije, to je vrag?   P* zaupajmo v Boga in Jakliča!   Zadnji jo že po godi:  če  ne  drugače,  bo pa pred lagal, da naj se v namen omenjene regulacije konlUcira cerkveno in du hovniško   premoženje   po   celi Av atriji!   Probatum est!
— „Slovenija" na Dunaju
je o svoji veliki važnosti prepričana, h ta važnost jo ob jednem navdaja s po nosom, ki, kar se tiče visokosti, vspe šno tekmuje s starodavuim našim Tri glavom. Sedaj je nekdaj zelo svobodo miseluo akademično društvo zadostile potrebi, ki jo je že par sto let ostre občutila slovenska javuost.   Izdajati je pričelo svoje glasilo, ki se sedaj pile v jednem samem eksemplaru s ponižnim Črnilom, a dvomiti ni, da se prav kmalu oglasi obilo založnikov, ki se bodo vsi trgali za to,  da bi smeli tiskati sve tovni list  „Slovenije"  na Dunaju, list „Iskre".  Prvo številko smo dobili slu čajno v roke, in radi priznamo, da nas je duševitost, ki šviga po teh iskrah, kar fascinirala.   Samo poslušajte, kaj pišejo „Iskre"   „k ustanovitvi ne vega   slov.  akad.   društva na Dunaju!"   „Težak je bil porod, a končno je vendar ugledalo luč svetu najmlajše   dete   kranjske liberalne ideje.   Ako že starikava  mati p dolgem prestanku zopet rodi, je to ah normalen slučaj, in sad takega poroda navadno nima  življenske moči. Tudi mlada „Sava" (po domače „Gradašica op. stav.)  najbrže ne preboli otroških bolezni.   Nočemo   se  tukaj dotakniti njenih očetov, nočemo razmotrivati ni o tivov,  ki so  vodili  gospode  pri sne vanju tega   anahronističnega društva, pustimo na stran ČastiŽeljnost, žaljena samoljubje, Vereinsmeierei i. t. d. Kon-štatujemo le fakt,   da se še nahajaje slov. dijaki in sinovi proletarskega na roda, ki se ogrevajo za kapitalistu t; liberalizem.   Da prija liberalizem „de brozgojenim" gospodičem iz boljših hin, se ne Čudimo, čudimo se pa onim, ki gredo ž njim črez drn in stru. Gospoda, ali Vam je neznan socijalni tok čaaa? Kako se morete navduševati za liberalizem, ki so ga vrgle že vse napredne kulturne dežele mej  staro  šaro?" — i Kaea na vodi, zdaj pa sta jo staknila
'    KaY~ Daljo m prilogi- V
g. Priloga ..Slovenskemu Narodu" žt. 14Q. on6 2Q. junija 1903.
o kranjski liberalizem, kakor dunaj-£a „Sava". Tacega vdarca posebno anjski liberalizem ne bo mogel preoteti! Vsekako je po njem! V prvi ^ti nam imponuje tudi stavec, ki piše list -Slovenije" s Črnilom, pa dobiva ri tem še vedno Časa. za posebne gvoje opombe. Da se „Iskre" potezu-iejo z vso vnemo za to, da se podeli vsakemu ljubljanskemu lemenatarju značaj akademika, in da se bahajo ■ tem, da se v Dunajski „Sloveniji" z velikim vspehom čita tudi kranjskega Koblarja „Slovenski list", temu se nikdo Čudil ne bode: gliha ravno vkup štriha! Dobili se bodo morda ljudje, ki bodo, prečitavši „Iskre", imeli vtis, da je vse to kar so čitali, več ali manj akade-miena smešnost, ali še celo akademična mlečnost. Da pa ne bode kakih neljubih pomot, pripomnimo takoj, da mislimo, da mi sami ne pripadamo mej omenjene ljudi! —
— Novo sejmišče v Žireh
je že dolgo časa točka vednega prepira med ondotnima strankama. Občina, katera ima sejmove v svoji oskrbi že nad šestdeset let, priredila je novo, tudi v vasi Žiri ležeče, jako pripravno sejmišče ter v ta namen izdala že lepo svoto. Klerikalci pa hočejo imeti sejmišče v nekem m o-č vir ju. Naša deželna vlada je sedaj izdala prav salamonično odločbo; vsakemu je dala nekaj, polovica sejmov bodi na vseskozi praktično urejenem novem sejmišču, druga polovica pa v starem močvirju Tako se naša premodra deželna vlada ni hotela zameriti niti jedni, niti drugi stranki. Njena odločba ni ne krop, ne voda, in gotovo ne dopada niti jedni niti drugi stranki. Občina se brez dvojbe pritoži proti polovičarski odločbi deželne vlade. In gotovo z vspehom!
— Najhujši klerikalec vipavski obsojen. Pretekli teden se je izvršila pri vipavski sodniji, kjer kraljuje znani Jurček Polenšek, jedna največjih in najzanimivejših kazenskih razprav, kar pomni vipavsko ljudstvo. Na zatožni klopi je sedel znani Janez Sajovic, trgovec in posestnik iz Podkraja in še sedemnajst drugih Podkrajcev, vsi klerikalci iz celega srca in cele duše. Tožila pa sta jih Alojzij Kobal, na čelnik Podkrajskega gozdnega odseka in Janez Trkman, tamošnji gozdni čuvaj, in sicer radi tega, ker je Janez Sajovic z neko čečkarijo, ka tero je dal podpisati od drugih so obtožencev, in katero je potem poslal Alojziju Kobalu, le-temu kot načelniku gozdnega odseka očital in ga dolžil, da pristransko postopa, Janeza Trkmana pa z neko, od njega in vseh drugih podpisano vlogo na deželni odbor kranjski naravnost obdolžil, da postopa v svoji službi pristransko in nepostavno. Pri razpravi dne 18. t. m. je Janez Sajovic s pomočjo dr. Brejca nastopil dokaz resnice za svoje trditve. Napodil je k sodniji — lahko rečemo — ves Pod kraj, tako da so bili tisti dan baje le trije možaki ostali doma v Pod-kraju. Vsi drugi nad 50 Ijud j — so nastopali kot priče. In kaj se je zgodilo? Niti ena priča se Sajovicu ni obnesla in niti najmanjšega nereda se ni dalo dokazati tako Lojzetu Ko-balu, kakor Trkmanu. Nasproti pa je mnogo prič le potrdilo, da je gospodarstvo pri gozdnem odseku izborno v vsakem oziru in da so Pod-krajci lahko veseli svojega vestnega čuvaja Janeza Trkmana. Po sklepu tega žalostnega in obupnega dokazovanja poprijel je za besedo zastopnik obtožitelj dr. Konrad Vodu-sek in povedal Janezu Sajovicu vse, kar mu gre tako, da ne pozabi iz-lepa tega žalostnega dneva, ko se era je Vipavcem od vseh razsvetlilo in se mu dokazalo, da se je iz same slepe strasti in pohlepnosti potem denuncijanstva lotil časti poštenih naših vipavskih mož. Zato pa se je v tisto jamo, katero je kopal drugim, prevrnil sam in težko, da se še kedaj izkoplje iz nje. Kajti konec razprave je bil ta, da mu je sodišče — z izredno milostjo — naložilo 80 kron denarne globe ter ga obsodilo v povračilo kazenskih stroškov, drugim obtožen
cem pa odpustilo, češ da niao vedeli, kaj bo podpisali. Tako je tedaj Sajovic zopet enkrat neusmiljeno pogorel in se mu smeje cela Vipavska dolina.
— Dogodki v Ricmanjih. Kar počenja tržaški namestnik Goess, je že v nebo vpijoče. Kakor da bi ne bilo nad njim nobene višje osebe, se čuti oblastnega. Znano je, da je cesar dovolil škofu v Križevcih, da sprejme ricmanjske prebivalca v svojo cerkev. Že bo javili Riomanjoi svoj izstop iz katoliške cerkve, kar se oglasi zopet Goess. Ta zaščitnik Židov in rimske cerkve je uredil, da se bo kaznoval z globo 50 K event. z zaporom vsak Rtoma njec, ki ne pusti otroka v rimskokatoliški cerkvi krstiti. Ne vemo ali smo še v Avstriji, ali v kakšni Zu-lukafrski državi!? Kje ste zakoni in pravica ?
— XXXIX. redni občni zbor „Slovenske Matice" bode v ponedeljek 22. rožnika ob polšestih popoldne v veliki dvorani »Narodnega domaa na cesarja Franca Jožefa cesti. Vrsta razprav: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna letos. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za I. 1902. 4. Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9. lit. a) dr. pravil). 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1903. 6 Dopolnilna volitev društvenega odbora.
— Razstava ženskih ročnih del. Za danes le nekaj vrst o otvoritvi te razstave. Bravissimo, naše vrle Slovenke! To ni nekaj, to je izborno, to je imenitno! Razstava presega zares vsa pričakovanja; iznenadi, očara te! ... Ti zanimivi poe-dini razdelki tvorijo impozantno skupino, tvorijo velikansko moč žen skega uma, ženske pridnosti v krogu vešče šole m svojih. Razstava ima pa tudi namen učiti in spodbujati naše pojemajoče praktično domače ročno delo —. Opazoval sem obiskovalce in sledil utisu na-nje . . . Pri vsakem koraku čul si neprisiljene: »a, a, ah — to je krasno, nepričakovano lepo —«- Vsak najde v razstavi svoje, bodi razvajeaec moderne šole ali očak našega kolovrata . . . Začetek je tukaj, led je prebit . . . Naprej in pogum! Ocenili bodemo, kakor mogoče strokovnjaško razstavo in zgodovino njeno v presledkih prihodnje dni. Danes pa bi opozarjal večje naše kraje: Vrhniko, Loko, Kranj, Kamnik itd., da pridejo, gledajo in strme. E, ne škodoval bi obisk marsikateri in hateremu iz drugih naših pokrajin. Ali kaj? »Narod uboštva s m o« z d i h u -jemo. Ne! Poprimimo se zopet kolovrata in igel po deželi in drugod in ne znosimo vse krajcarje za mreže in pajčevine v štacune ... In bolje bode! — Dixi.
— Na kmetijskem presku-sevalisču na ljubljanskem barju v črni vasi, ki je subven cijonirano od c. kr. ministrstva za poljedelstvo, so se tudi letos poskusi, kako pravilno urediti na ljubljanskem barju menjalne in trajne travnike in pašnike, prav dobro sponesli. Pri poročamo torej gospodarjem, da si to preskuševališče, katero je kakih 300 korakov od ljudske šole na Karolinški zemlji oddaljeno, še pred košnjo ogledajo. Pojasnila v teh pre-Bkušnjah daje »Društvo v pospeše vanje obdelovanja ljubljanskega barja«, oziroma tajnik tega društva, dr. E. Kramer v Ljubljani.
— Iz Šiške nam poročajo: Ka kor vsako leto, tako je tudi letos priredilo tukajšnje učiteljstvo s šolsko mladino 17. t. m. izlet na Rožnik. Med potjo so napajale gozdove vesele koračnice, ki so kar kipele iz otroških grl. — Ob 8. uri je bila sv. maša, pri kateri so dokaj dobro peli učenci IV. razreda. Po maši so se otroci pogostili ob dobri postrežbi g. gostilničarja Peršina, za kar se mu tukaj izreka zahvala. Hvala tudi vrli gospe Javoršekovi, obema gospicama učiteljicama in nadučiteljevima g. hčerkama za obilen trud pri postrežbi otrok. Med veselim petjem in različnimi igrami je hitro mineval čas in z veselo-žalostnimi pogledi se je mladina poslovila od tako lepega dne. Da se je mogla ta veselica iz vršiti tako povoljno, pripomogla je posebno gospa JuvanČičeva, gg. Kos-ler, Knez, Reininghaus, Bollafio, Mau rer, Hudabiunigg, Zajec, Krisper, Štele, Suwa, Vodnik, Mathian, Zor-rnan, Fr. Burgar in drugi. Živeli prijatelji šolske mladine. Z.
— Družba slov. igralcev iz Ljubljano igra, kakor Že omenjeno, nocoj in jutri v Idriji. V ponedeljek  odpotujejo igralci v Po
j stoj no, kjer igrajo tri večere zapore-
doma. Postojnski dramatični klub je z veseljem prevzel prireditev teh predstav. »Čitalnica« in »Sokol« bode ta skrbela, da se bode občinstvo mnegobrojno udeležilo teh predstav.
— Je Idrijca javna ali zasebna last? Pod tam naslovom ■e nam piše iz Idrije: Tukajšnja o. kr. gozdno oskrbništvo lasti si vse pravice do reke Idrijce ter jo smatra za svojo zasebno last. Da pa ni vse jedno ali je Idrijca javna ali zasebna last, navajam § 1 dež. vod. zak. s dne 15. maja 1872, ki se glasi doslovno: »Vsakateremu je pripu-šČena na javnih vodah navadna, brez posebnih priprav mogoča, enako rabo drugih ne izključujoča raba vode za kopanje, pranje, napajanje, plav ljenje in zajemanje, potem za pridobivanje rastlin, blata, prsti, peska, proda, kamenja in ledu, na krajih za to rabo ne prepovedanih, kolikor se s tem tek vode in bregovi ne poškodujejo, tuja pravica ne Žali in se nikomur Škoda ne dela, vendar pa se morajo policijski predpisi spol novati« Na podlagi tega paragrafa bi imeli taeaj pravico prebivalci Idrije v gotovih mejah pridobivati pesek i. dr, ne da bi plačevali za to kake pristojbine c kr. gozdnemu oskrbništvu. Gozdno oskrbništvo pa tudi pri raznih komisijah postopa tako, kakor da ima ono edino vse pravice do vodne moči in 'struge Idrijce in zato je želeti, da se ta za deva pojasni. Radovedni smo, kedaj in na podlagi katere listine je prišla Idrijca v zasebno last gozdnega era rja ?!
— Delavsko bralno dru* stvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 21. t. m na vrtu g. Iv. Grudna v Jeličnem Vrhu svoj prvi letošnji tamburaški in pevski koncert Na sporedu so izbrane nove glasbene točke. Začetek ob 4 uri popoludne. Dolžnost narodno naprednega občinstva je, da z mnogobrojno udeležbo izrazi vrlemu društvu svoje priznanje.
— „Jednakopravnost" v
Idriji preneha izhajati vsled premajhne gmotne podpore od strani somišljenikov.
— Iz Novega mesta se nam piše: Čuje se, da namerava tukajšna c. kr. priv. meščanska garda prirediti v teku meseca julija slavnost na čast stvojemu 50 let službujočemu stotniku g Ant. Vertačiču, kakor tudi gospodoma bratoma Janezu in Mihu Jazbecu, katera sta že po 55 let pri gardi. Slavnost utegne biti prav lepa. Kaj več poročamo prihodnjič !
— Iz St. Petra na Pivki piše se nam: Letos nam bo preskrbela »Družba slov. igralcev« zabavo na sv. Petra dan popoldne ob polu 4. uri v hotelu »St. Peter« pri g. Gržini. Igrala bode »Družba slov. igralcev« veseloigro »Ženski Otelo«. Sedeži se bodo že preje dobivali pri g. Gržini v hotelu »St. Peter«. Cene sedežev: I. vrsta 2 K, II vrsta 1 K 60 h. Vstopnice pa po 1 K. Ker se ta dan ne smejo vršiti nikaki plesi, nas toliko bolj veseli, da »Družba slov. igralcev« poseti naš Št. Peter in uverjeni smo, da bomo imeli ta dan izvanreden užitek, za kar moremo biti že naprej hvaležni »Družbi slov. igralcev« in g. Danilu, da je sprejel našo ponudbo. Okoličane pa nujno vabimo in opozarjamo na to predstavo, da se je kar najobilnejše udeleže. Torej na bvidenje na sv. Petra dan ob polu 4. uri popoldne. P,
— Gleispach pri delu. Niti eden dan ne preteče, da bi se ne izvedelo o novih slučajih kršenja naših narodnih pravic s strani Glei-spachovih sodnih uradnikov in uslužbencev na Slovenskem Štajarskem. V Celju v velikem delu nemštvo vzdržuie baš nemškonacijonalnoaodno uradništvo. Nemški časopisi žive od dopisov teh ljudi, celjska nemškona-cijonalna godba sloni na ramah od Slovencev plačanih sodnijskih uslužbencev. Znano je, kako ulogo so igrali ti ob volitvah v brežiški okrajni zastop in ob priliki drugih nemških lumparij, recimo ob prireditvah ba kljade prusefilskemu županu Rakušu. Kako ti uradniki kažejo svoje nemško srce tudi v službenem poslovanju, o tem je tudi Gleispach s svojimi pajdaši vred do dobra po učen. Toda kako se potrudijo ti možje neznosno sodne razmere na Spodnjem Štajarskem ozdraviti? Začeli so vsled večmesečnega hujskanja s strani istih nemškonacijonalnih sodnih uradnikov zasledovati slovenske — odvetniške kandidate, ki so v brezplačni enoletni sodni praksi. Začela se je disciplinarna preiskava zoper gg. dr. Kar lovšeka in dr. Gvidona S -meča, ker sta se kot pravna praktikanta v prostih urah udeleževala političnih shodov! To je nekaj tako ne čuvenega, da bomo o tem, ko se razmere nekoliko dalje razvijejo, zelo odločno govorili. Gleispachu ie naprej prerokujemo, da bodo izbruhi njegove onemogle mržnje zoper Slovence imeli isti vspeh, kakor jeza
perzijskega kralja nasproti morskim valovom.   Dogodek,   katerega smo omenili, bode pa treba dobro z a po m Biti — in maščevati. »Dom.«
— Kmetje, glejte, kaj podpisujeta I Že mnogokrat se je tožilo o sleparjih in goljufijah tujih nemških agentov nasproti našim kmetom. Tak nepridiprav obljublja vse mogoče in se zaprisesa do nebes in v dno pekla, koliko koristi bo kmet od njega imel in nazadnje marsikoga pregovori, da veruje besedam. Toda Če bi se šlo sa ustno izrečene besede, bi se še ne zgodilo toliko neareče. Pa taki agenti imajo že pripravljene tudi pismene po godbe in silijo kmeta, da jih po ustmenem dogovoru podpiše. Kmet seveda vpraša, kaj naj pravzaprav podpiše. Agent pravi, da to, kar sta se ustno dogovorila. Kmet sam pa ne čita in podpiše. Ne ve pa, da je skoro vsak stavek pismene pogodb« tako sestavljen, da vjame kmeta v past. Kmet bi podpisal svojo smrtno obsodbo in bi ne vedel, kaj je podpisal. Zopet imamo v rok*h dokaz take goljufije. Kmet od agenta niti krajcarja m dobil, a ker je podpisal pogodbo, je bil obsojen v plačilo 60 K in stroške. Bodite torej že enkrat pametni, in nič ne verujte takim nemškim špekulantom. Če pa že kaj podpišete, se prej desetkrat prepričajte, kaj naj podpišete. Ne dajte se izsesavati od takih pijavic.
»Dom.«
— Poskusen samomor. Iz
Trsta se nam poroča: V sredo ob 8. uri zvečer je zapustila 21letna An tonija Udavicich svoje stanovanje in se podala v neko zakotno ulico, ki je navadno zvečer popolnoma prazna. Vzela je pa s seboj terpentinovega olja in fenilove kisline, katero je zavžila. Kmalu na to so slišali mimoidoči ljudje neko stokanje, in res našli so dekle, ki slovi kot posebno lepa že skoraj nezavestno. Takoj so jo odvedli ▼ bolnico, kjer je počasi okrevala. Vzrok samomora je bil njen ljubljenec, ki se je ravno ta dan poročil z drugo.
— Roparski napad. V Trstu je napadel v torek neki neznan lopov kmeta Ivana Samec iz Krškega. Zgrabil ga je za vrat in mu grozil z nožem, ako mu ta ne da svojega denarja. Samec je klical pomoči, a ker je le ni bilo, dal je slednjih roparju svojo mošnjo, v kateri je imel 4 K in nekaj vinarjev. Policija skrbno poizveduje za roparjem.
— Kres na Drenikovem vrhu. Kakor običajno, žgal se bode tudi letos na kresni večer na Drenikovem vrhu velik kres. Za pijačo in jed skrbel bode gosp. Alojzij Rus, gostilničar v Ljubljani.
— Zrakoplov v Ljubljani. Jutri ob 3. uri popoldne se vzdigne na dirkališču v Lattermanovem drevoredu zrakoplovec Steff^n v svojem velikem balonu v zrak ter bo potem v zraku na svoji padalnici izvajal razne produkcije. Občinstvo se prosi, da ne gleda le od zunaj, ker ima podjetnik velike stroške, a vstopnina je minimalna. Vstopnice se dobe v glavni trafiki na Mestnem trgu, v trafiki Šešarka, pri »Sionu« in »Lloydu«.
— Kupčevalec z diamanti. Dne 23. majnika t. 1. je prodajal pri tukajšnjih zlatarjih in urarjih neki Dominik Lercher iz Braile na Rumunskem zlate prstane, zapestnice, ure, uhane, brože, kravatne igle, nove in stare in razne dragocene kamne. To izvedela je mestna policija, ki je Lercherja ustavila, in ker se ni mogel izkazati o provenienci reči, ki jih je prodajal, vtaknila v zapor, da se dožene njegova identiteta in okolnost, odkod da ima zlatnino in dragocene kamne. Lercher, ki je dejal, da je prišel v Ljubl|ano kupovat zobotrebce, ni nikakor izgledal kakor kakšen trgovec z juveli. Reči, ki so se našle pri Lercherju, so bile sumljive provenience, ker so nekatere bile razdejane, nekatere pa so imele še numeracijo na sebi in kamni so bili deloma izrušeni iz okovov. Tudi način, kako je Lerher imel te reči spravljene, je bil že sumljiv. Imel je namreč posamezne reči zavite v pa pirčkih in v vsakem žepu nekaj, celo pod srajco je imel reči skrite. Vrh tega pa je imel več zastavnih listkov, s katerimi so bili v neki zastavnici v Budimpešti zastavljeni diamanti za približno 3 000 k r o n. Ti zastavni listki so bili zapadli. Ker seje Lercher skliceval na to, da je na Dunaju znan, so se poizvedbe vršile na Dunaju in res se je dognalo, da ga poznata na Dunaju neki urar in neki trgovec, prvi ga je spoznal na potovanju na Ogrskem, drugi pa na Dunaju, ker je prišel parkrat v njegovo prodajalnico. Le-ta dva sta Ler cherja lahko označila kot nesumlji-vega človeka in sta potrdila o njem, da jima je ras znano, da kupčuje z zlatnino in z dragocenimi kamni, katere je prinesel baje seboj iz orienta. Vsled teh informacij je bil Lercher izpuščen iz zapora. Ko so se mu pa
izročile vse pri aretaciji odvzete in v posebnem seznamu zaznamovane reči, je izjavil, da pogreša 54 karatov diamantov in da so se morali ti po-izgubiti. Lercher je dejal, da so bili diamanti v papirčku zaviti in z belo nitjo povezani. Takega zavitka pa na policiji ni nihče videl pri Lercherju, dasi so bili takrat, ko je Lercher reči oddajal, navzoči eden kancelist, dva detektiva in dva stražnika. Policija je Lercherja vsled   tega naznanila državnemu pravdništvu, obenem pa se je še nadalje pobrigala za Lercherja  in   izvedela,   da   je   bil v Braili zapleten v neko tatvino juvel k o t t a t i n s k i p r i k ri v a 1 e o, da se je sicer postopanje proti njemu zaradi pomanjkanja dokazov   ustavilo,   da  pa   je še vedno  pod   policijskim nadzorstvom. V Braili so našli takrat pri njem mnogo juvel in dragocenih kamnov in so konstatirali, da se peča v prvi vrsti z ambulantnim pro« d a j a n j e m j u v e 1 in dragocenih kamnov, dasi ima sicer le trgovino z japonski m pohištvo m. Kakor v Ljubljani, tako je tudi takrat v Braili dejal Lercher, da ima juvele in kamne iz raznih inozemskih mest, češ, da je  potoval po Avstraliji, Japanu, Kineškem, Indiji itd. Tudi so v Braili našli pri njem več raztopljenih zlatih prstanov,   ker  ima on sploh navado,  zlatninu,  ki pride v njegove roke, raztopiti in predelati. To smo pojasnili, ker se o aretaciji Lercher)-vi širijo kaj čudne govorice.
— V stanovanje utihotapil.
Včeraj popoludne se je dosedaj neznan tat utihotapil v stanovanje hišne oskrbnice Marije Mencinove v Gledaliških ulicah štev. 5 in ji ukradel dva zlata prstana z rudečkastim in modrim kamnom in napihalnico za bicikel. Tatvine sumljiva sta dva fanta, ki sta popred po hiši beračila in katera je videla Mencinova stati pred hišo, ko je šla od doma. Eden fant je bil hrastov po obrazu.
— Konj splašil. Včeraj zvečer se je na Sv. Petra cesti pri Maier-jevi hiši, ko so zapirali železne zatvore pri prodajalnicah, hlapcu Jos. Dolinšeku. stanujočemu na Sv. Petra cesti št. 28, sptašil konj in dirjal po cesti naprej. Med dirjanjem se je odpela vaga in je bila konja po nogah, vsled česar je še huje dirjal. Na Res-Ijevi cesti je zavil po cesti navzgor in se tam sam ustavil. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Pretep. Ivan Ivančič, delavec in Anton Lampič, mizarski pomočnik pri Bcuoonu na Sredini št. 18 sta se včeraj opoludne v delavnici sprla, ker je Ivančič Lampica pri delu suval in končno sta se tudi stepia in je Ivančič udaril Lampiča z neko desko z vso silo po hrbtu. Poklioali so policaja, da je naredil mir in odstranil Ivančica.
— Popadljiv pes. Včeraj do-poludne je na Cojzovi ceati pes kuharice Frančiške Malenškove, stanujoče na Sv. Petra cesti št 37 popadel poštnega poduradnika Antona Šemeta stanujočega v Ravnikarjevih ulicah št. 7, ko se je peljal z bicikelnom po cesti in ga je ugriznil v desno nogo pod kolenom.
— Moko ukradel. Delavčeva žena A. K. iz Zgornje Šiške je bila danes zjutruj v Šolskem drevoredu zasačena, ko je posestnikovi hčeri Juliji Kosovi iz Soteske št. 16 ukradla dva litra ajdove moke.
— Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 26 Hrvatov v L ubijano, ki so se odtod odpeljali v svoje domače kraje. Bili so tri leta v Ameriki.
— Ogni v Ameriko. Danes zjutraj odpeljalo se je 80 Ogrov v Ameriko.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Telefon štev. 99. Od 12 do 18. junija je dela iskalo 16 moških in 48 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 11 moškim in 38 Ženskim delavkam, v 40 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 18. junija je došlo 1353 prošenj za delo in 1266 deioponudeb. V 801 slučaju je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 vrtnar, 1 kolar, 2 sodarja, 3 mizarji, 1 čevljar, 1 trgovski sluga, 2 voznika so-davice, 12 konjskih hlapcev, 1 kovaški vajenec; ženske: 2 izurjeni prodajalki, 1 trafikantinja, 3 izdelke pletenin, 5 računajoČih natakaric, 3 gostilniške kuharice in 5 kuhinjskih deklic, 4 kuharice, 11 deklic za vsako delo, 6 deklic k otrokom. Službe iščejo moški: 1 pisar, 2 hišnika, 1 kletar, 2 trgovska in 1 mizarski vajenec. Oddati je več mesečnih sob in stanovanja z 1 do 4 sob. Posredovanje letoviščnih stanovanj. - t
Najnovejše novice. Umrl je rektor Gussenbauer na Dunaju. — Umrl je sekcijski šef v justičnem ministrstvu Brwin Glitzner. — Obesil se je podpolkovnik 6. ulan-skega polka Bauer pl. Bauern-
thal v Dembizi.   Bil je šele 40 let star. — Poneveril j e v računskem departementu ogrskega poljedelskega ministrstva nek diurnist 10000 K in zbežal v Ameriko. — Lopovi so ubili v Hamburgu posestnika bo tela »Pri zelenem jelenu«. — Ob sojen je bil v Ljubnem advokat dr. Liaunig   zaradi   poneverjenja v dvomesečno ječo. Obenem zgubi tudi doktorski   naslov.  —  Zažgali so cigani poslopje zakonskih Černe v Slov. goricah. — Strela je ubila v \Veizu vole državnega poslane* Mos-dorferja. — Obesila se je v Kdtl%chu posestnika hči Agata Krug. — Naglo sodbo v Delnici je ban vĆera] raz veljavil.  —   Ponesrečila   sta na kolesu v Mannheimu Julij Leger in Gunther. Prvi je umrl, med tem ko drugi leži  nezavesten  v  bolnici. — Zaradi dvojnega umora vLvovu, izvršenega na vdovi Orange in nje m dekli, so zgrabili slugo Vijerzole a in hišnika Radziewicza. Prvi prizna hudodelstvo. — Dvoboj eval«* sta se včeraj s sabljami uradnik avstr. -ogrske banke Nirnsee  in  jurist K u-binvi, od katerih prvi je bil na glavi težko ranjen. — Ustrelil je fabn-kant Kristjan Stephan v Darmstadtu svojo soprogo.
* Tolstoj in sin. Sin zname nitega ruskega pisatelja obiskal je na svojem potovanju po Švedskem tudi mesto Helsingfoost. Tu je nekmu časnikarju opisal svojega očeta kot duševno in telesno zdra vega. Pravil je, da se njegov oč-na]bo!j zanima za delavsko vprašanje, da je že dovršil delo, v kate, rem pobija revolucionarne elementei in da dovršuje tudi novelo »Hadže Murat«, v kateri opisuje življenje na Kavkazu pod vlado carja Nikolaja L Ta novela se bo pa izdala na izrecno željo pisateljevo šele po njegovi smrti.
* Cesarsko Veličanstvo,
Berolin. Nemški cesar Viljem je cdredil, da morajo imeti vse brzojavke, ki jih pošiljajo nanj vojaške ozir. pomorske oblasti, naslov: »Cesarsko Veličanstvo, Berlin«. Dosedaj je bila običajna adresa na cesarja naslovljenih brzojavkah: »Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju«
* Domovina Don Ouixota. V mestu Elda, v španski pokrajini Alibante, imajo norišnico. Uslužbenci v tem zavodu niso že več mesecev dobili plače. Naposled se pa predsednik provincije domisli, da bo treba plačati in pošlje v omenjeno mes to svojega namestnika, kateri je pa našel norišnico prazno. V mestu so mu pripovedovali, da uslužbenci niso mogli več čakati na plačo, temveč so naučili nekatere norce svirati, s katerimi sedaj koncertujejo po okolici in si služijo vsakdanji kruh.
* Človek z več priimki. Josip Szomolai, rojen v Budimpešti, je bil po poklicu najprvo slikar. Ni se pa dolgo držal tega posla. Zanimati se je začel potem za denarne posle, postal je dninar, lakaj, in ko mu nikjer ni hotelo iti po volji, po stal je goljuf. Ko je ogoljufal v Budimpešti več ostb, ko ga je začelo redarstvo preganjati, odkuril jo je iz Budimpešte. Prepotoval je vsa večja evropska mesta, bavil se v vsakem kraju z drugim obrtom, se veda tudi pod drugim imenom. Nadel si je tekom časa vse polno imen n. pr Koloman Szell, Jos. Orossv, Jos. Bezeredi, Sig. Cerni. Fr. Kova-lovski, Jos. Koda, dr. HofTman. Naposled se je nastanil v Luzernu pod imenom Gustav Kutruv, a tu so g* prijeli in izročili budimpeštanskemu sodišču.
* Strog župan. Velik sovražnik psov mora biti župan nekega majhnega badenskeira mesta. Po vseh mestnih gostilnah je namreč nabit oglas s sledečo vsebino: „Vsi oni, ki bodo dopustili, da njih psi po stari navadi brez vsacega povoda lajajo in tulijo, bodo kaznovani na podlagi § 360." Ko, če bi psi, katerim hoče ta strog župan na ta način odvzeti star privilegij, vedeli za ta oglas, bi gotovo z glasnim tuljenjem protestirali proti omenjeni strogi naredbi.
* Električno pisemsko pošto je iznašel inžener Robert Pis-cieli-Taeggi v Neapolju. Podlaga tej pošti bodo po vsej celini gosto razpeljane iz štirih žic sestavljene proge. Po teh žicah bodo tekle male skrinjice s pismi s hitrostjo 400 km v eni uriv Te proge bodo razdeljene v tri vrste. Žice prve vrste bodo vezale glavna mesta, žice druge vrste bodo razpeljane med glavnimi in manjšimi mesti in žice tretje vrste bodo vezale manjša mesta s trgi in vasmi. V poštnih poslopjih prve in druge vrste bodo električne centralne postaje, ki bodo s pomočjo strojev proizvajale potreben električen tok. 7 ako poštno poslopje bo zvezano s poslopjem nižje vrste z dvema progama: po eni bodo tekli vozički tja, po drugi nazaj, tako da ne bodo mogli skupaj trčiti. Ko se bo tak voziček približal postaji na 500 metrov, nehal bo tok sam od sebe in voziček se bo vstavil  s  pomočjo posebne zaviralne
priprave. Mesto dosedanjih skrinjic pa bodo postavljeni po mestih stebri, v katere se bodo metala pisma. Takoj pri odprtini bo pečatni stroj, ki bode zaznamoval na pismu ime mesto, Številko stebra, dan, uro in minuto oddaje. Posebna priprava bo spravila pisma v skrinjico na vrhu stebra, katero bo vsakih 5 minut izpraznil nabiralni voziček in pisma dovajal na pošto. Tu se bodo pisma sortirala in spravila v dotične kraje namenjene vozičke.
* Zanimiva tožba. Neki go spod v Milanu je zahteval od gospe Baccaro povračilo v znesku 61 lir za škodo, ki mu jo je napravila mačka omenjene gospe v kleti. Sodnik je tožbo zavrnil, češ, da mačke nimajo gospodarjev torej zanje tudi ne morejo veljati zakoni. Tožitelj se je pa obrnil do višje instance, ki je pa imela o mačkah vse drugo mnenje. Obsodila je ob-toženko v povračilo škode in utemeljevalo razsodbo na sledeči način : Mačke se navadno drže gotovih rodbin, ki jih imajo v zabavo ali pa zato, da jim love miši. Posebno pa so stare gospe na klonjene tem živalim in skrbe zanje, kakor da bi bile udje družine. Nespametna je tedaj trditev, da mačke nimajo gospodarjev. Če ima torej kdo mačko bodisi v zabavo, bodisi zato, da mu koristi, mora biti tudi odgovoren za vsako škodo, ki jo napravi kaki drugi osebi.
* Jubilej krompirja. Letos je preteklo 350 let, odkar poznajo Evropejci krompir. Prvič se omenja ta v sedanjem času tako važna rastlina 1. 1553. v peruanski kroniki, sestavljeni od Petra Cieea. Leta 1616. je prišel krompir kot velika redkost na mizo francoskega kralja. Kmetje se v začetku niso hoteli nič kaj sprijazniti z novo rastliuo šele v drugi polovici osemnajstega stoletja jela se je bolj razširjati. Friderik Veliki je le s silo dosegel, da so začeli na Pomeranskem in v Sleziji krompir saditi. Na Francoskem so pa to dosegli z zvijačo. Lekarnar Parmentier je dal namreč na polju, kjer je bil krompir vsajen, postaviti deske s svarilom, v katerem je grozil s hudo kaznijo vsakemu, ki bi kradel to dragoceno rastlino. To je pomagalo. Kmetje so hodili kar truinoma krast prepovedan sad. — Kralj, kraljica in vsi dvorjauiki so začeli nositi krompirjevo cvetje v gumb-nici. Xa čast Parmentierja pa zovejo Francozi še dandanes krompirjevo juho „Potage Parmentier".
* Letni dohodki vladarjev in milijonarjev. Neki londonski list je izračunil letne dohodke nekaterih evropskih vladarjev ter jih primerjal z dohodki amerikanskih milijonarjev. Po tem računu ima ruski car 324 kron dohodkov v minuti, 19.440 v uri, 466.560 na dan in 170,294.400 na leto. ..Petrolejski kralj" John D. Rockefellera pa ima 400 kron v minuti, 24.000 v uri, 576.000 na dan in 210,240.000 na leto, torej več dohodkov nego car. V Zedinjenih državah je več milijonarjev, ki lažje pokažejo milijone v gotovini, nego ruski car. Rockefellerovo premoženje se ceui na 1200 milijonov kron, Russel-Sage ima 400 mil., a George Jay Gould 3Ž> mil. kron imetka. Sledeča primera nam kaže, da imajo amerikanski „ kralji industrije" več letnih dohodkov nego šestorica najbogatejših evropskih vladarjev: Rockefeller ima nad 210 mil., ruski car nad 170 mil. — Carnegie 100 mil., sultan 40 mil — Russel-Sage 36 mil., nemški cesar iad 14 mil. — Clark („Bakreni kralj") 32 mil., italijanski kralj nad  11 mil.
- Gould 24 mil., angleški kralj 'J mil.
— Pierpout Morgan 20 mil,, španski kralj ne celih 6 mil. kron letnih dohodkov.
* Uradno razžaljenje. Policaj O' Fiahertv |« pripeljal nedavno neko zelo robato ženo pred policijsko sodišče v Ntw-Yorku. »Kaj je zagrešila ta  žena?«   vpraša sodnik.
— »Dala je nekemu policaju par krepkih zaušnic«. odgovori čuvaj javnega miru. »Kje pa je policaj, ki je dobil zaušnice?« vpraša, dalje sodnik. — »To sem jaz«, odgovori O' Flahertv «Zakaj ste ga udarili?« vpraša sodnik ženo. »Ker me je hotel poljubiti; sicer bi mu to dovolila, ali zdelo se mi je, da ni popolnoma trezen« — Na to je sodnik namrščii čelo in napravil policaju dolgo pridigo o pijančevanju in nemoralnosti. »S pijančevanjem ni tako hudo«, pravi policai nato, »kajti prišel sem ravno od slovesne otvoritve nove postaje; a tudi o poljubovanju bo dete imeli boljše mnenje, če vam povem, da je ta žena moja soproga«. Sodnik ga na to vpraša: »In zato Ste aretirali svojo ženo, ker vam je dala par zaušnic?« »Ja, to je vse kaj drugega«, odgovori policaj. »Dala mi je žs marsikatero zaušnico, ko sem bil civilno oblečen; to sem kot njen soprog mirno pretrpel; kadar pa sem v uniformi, sem policaj in kot tak si ne smem dopustiti, da bi me ženske teple«
Nemiri na Hrvatskem.
Iz Zagreba pišejo: Po popoldanski seji hrvatskega sabora pozdravilo je občinstvo skupino narodnih za-
stopnikov, dr. Banjavčiča, dr. Derenčina, Kiepacha, dr. Harambašića, dr. Vinku vica,   dr.  Franka,   dr.   Starčevića in Kumičiča z burnim klicem : Živila hrvatska opozicija! Narodni zastopniki so se odzvali s klicem: Živila Hrvatska! Nato se je občinstvo mirno razšlo. — Vladnega pristaša grofa   Štefana  K nI "dvja pričakala je množica, ko je šel od seje. Vpili so vsi povprek: AbcugErd-ody! Doli Khuenov podrepnik !  in za njim pljuvali. Erdodv se je  umaknil v neko stransko ulico. Slično se je godilo tudi dr. Gavraniću.  Grofa Combeilesa so baje napadli celo s kamenjem. Vojaštvo  in  policija   razganjata demon strante. Zastopniku Tuškanu je priredilo občinstvo burno ovacijo. Vse ob činstvo, ki se je   izprehajalo   po Zri-njevcu, razgnali so konjeniki. V mestu vlada vsled tega  velika razburjenost. 18. t. m. zvečer so pobili okna pravo-soduemu predstojniku   Kleinu, zastop uiku   dr.   Šilovicu  in   kan. Matunciji. Posredovalo je vojaštvo in policija. — V včerajšnji dopoludanski seji hrv. sabora   govoril   je   dr.  Derenčiu proti Khuenu in njegovemu sistemu. Opozicija mu  je   bujno   aplavdirala. Polemiziral je tudi s posl. Sekulićem. Kovačevićje začel trditi,  da je   madjarska zastava tudi na Hrvatskem državna zastava in kot taka ima pravico, tudi na hrvatski zemlji plapolati. Hrvatski profesorji da krivo  podučujejo  mladino,  zato je v tem oziru radikalna premena učne snovi nujno potrebna. Opozicionalci so začeli med govorom tako ropotati,  kričati in žvižgati, da Kovačević ni  mogel dalje govoriti. Seja je bila prekinjena v naj večjem hrupu.
Iz Varaždina pišejo: V mestu in okolici je mir. Vse je napolnjeno z vojaštvom. — Bivši hrvatski minister Josipović je pozvan k cesarju na Dunaj. Ta je pravil v svoji okolici, da sedaj ne more drugače, kakor pred cesarjem resnico govoriti in mu povedati, da se mora konec napraviti temu stanju na Hrvatskem. Vsekako bo ta avdijenca zelo važna. Ako Josipović pove cesarju le 10 odstotkov resnice, mora Hedervarv pasti in z njim njegovi mameluki, od kojih so mnogi hujši od njega. — Na Hrvatskem vladajo sedaj v vsaki županiji drugi zakoni. Dočim „Varaždinski Viestnik" lahko u rej uje mlad človek, ki je sicer vrl, a ima samo štiri razrede ljudske šole ne more biti Teodor Crnković urednik „Obzora" v Zagrebu, čeprav je dovršil štiri razrede na gimnaziji in trgovsko Šolo ter bil več let urednik lista „Prijatelj naroda." No, če pomislimo, da je „Varaždinski Viestnik" službeno glasilo vel. župana Rubide, torej madjaronski list, a „Obzor" opozicionalni list, nam bo to tudi jasno. — Denunciranja so v Varaždinu na dnevnem redu. Zato so izdani listki, v katerih se občinstvo svari pred vohuni. Kot taki se navajajo: Ferdo Floh, Melis Blaž, S Gjor-gjević, fijaker Vugrinović, dimnikar Slunjski, knjigovez Cermak, kroj. pomočnik Stern, J. Tchonvvald, kovač Stenkus, neki muzikanti in mnogo drugih plačanih lopovov. V onem pozivu se tudi svari, naj nikdo ne zaupa tudi lastnemu očetu ne, ker je preveč izdajic.
Dogodki v Srbiji.
Redovi.
Kralj Peter I. ne bo več poveljeval Takova-red in red Miloša Velikega, ki ga je ustanovil kralj Aleksander. Lastniki teh redov jih vendar smejo še nadalje nositi. Ravuotako se odpravi s posebnim dekretom damski red Drage. Ta red pa se ni nikoli podelil, ker so ga odlikovane dame odklonile. Kralj Peter bo ustanovil novi red imenovan Topola-red.
Ustava.
Ustava iz leta 1888 se je znatno spremenila. Kralj ne bo mogel obtožbe ministrov potlačiti. Ministri so odgovorni tudi za podeljene ukaze. Skupščina ima pravico, zahtevati odgovornost v volilnih in upravnih zadevah. Uradniki so za svoje posle odgovorni ne glede na to, na čegavo povelje delajo. Ako bi hotel kralj ustavo spremeniti, mora to naznaniti štiri mesece poprej skupščini, ki se mora razpustiti in nadomestiti z veliko skupščino, ki bo imela dvojno število članov.
Velesile glede Srbije.
Izjave Avstro-Ogrske in Rusije so napravile na ostale velesile najboljši vtis. Posebno Turčija je zadovoljna ter bo vsled tega istotako priznala novega srbskega kralja. Rusija je zopet sprejela diploniatičiie z?eze s Srbijo. Ruski dvor si je nadel 27dnevno žalovanje za umorjeno srbsko kraljevo dvojico.
Sestre kraljice Drage.
Včeraj so bile sestre kraljice Drage z nečakom Petrovičem izpuščene iz preventivnega zapora v svojih sobah. Policaj jih je spremil na kolodvor ter jim kupil vozne listke do Dunaja. Od tam hočejo odpotovati v Bruselj, a nimajo nič denarja ter si ga morajo šele naberačiti. Niti črnih oblek si niso mogle v Belgradu omisliti. Smrti so utekle le po naključni v usodni noči. Ko je nastal hrup, sta brata častnika
Lunjevica zapustila stanovanje, dasi so jima sestre branile. Celo noč so prebivale v groznem strahu. V jutranjem svitu so videle skozi preproge, da so prepeljali pred hišo dve trupli na vozi pokriti, le bose noge so molele iz odeje. Bila sta umorjena brata, ki so ju vojaki sezuli in čevlje prodali. Sestre so imele prihranjenih nekaj tisočakov, a prišel je neki častnik ter ves denar pobral.
Položaj v Belgradu.
Mesto je še vedno z vojaštvom zasedeno, v ostalem pa vlada mir ter gre trgovina svojo navadno pot. Kraljev dvorec oblegajo ves dan tujci in žur-nalisti. Govori se, da se dvorec spremeni v muzej.
Liberalni" kralj Peter.
V Ženevi je bila dne 18. t. m. v ondotni ruski kapeli slovesna služba božja za kralja Petra. Kralja je pred vrati sprejel nadduhovnik, ga poškropil z blagoslovljeno vodo, na kar mu je kralj poljubil neke svetinje.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 20 junija. Notranji po ložaj je do skrajnosti napet. Cesar je sprejel danes dr. Korberja v po sebni avdijenci. Cehi ne do vole ni-kake državne zadeve, dokler se jim s cesarskim dekretom ne zagotovi vseučilišče na Moravske m
Dunaj 20. junija. Ban Khusn-Hedervarv je prišel ob 9. uri zjutraj na Dunaj ter obiskal skupnega finančnega ministra Kallava, potem pa ogrskega ministra Fe-jervarvja. Ob 11. uri je bil ban v posebni avdijenci pri cesarju. Cesar mu je ponudil sestavo novega ogrskega ministrstva, kar pa je Hedervarv odklonil. Popoldne je bil še enkrat pri cesarju. Grofa Goluchovskega ni našel doma.
Dunaj 20. junija. Novi srbski kralj prispe do avstrijske meje v torek ob 9 uri dopoldne, kjer ga bo pričakovala večfa deputacija v Avstriji živečih Srbov.
Gradec 20. junija. V Monchs-kirchenu je razsajal grozni požar. Zgorelo je 7 oseb, večinoma otroci. Več oseb še pogrešajo
Zagreb 20 junija. Ban Khuen-Hedervary je odpotoval na Dunaj, kjer bo sprejet v avdijenci pri cesarju.
Reka 20 junija Na Sušaku so bile včeraj velike protimadjar-ske demonstracije. Na občinski hiši, gimnaziji in drugih javnih poslopjih so bile vse šipe pobite. To se je zgodilo, ko je obstojala nagla sodba Odkar je razglašeno, da se je nagla sodba odpravila, zbirajo se kmetje še z večjim pogumom, tako da se je bati, da se bo ista iznova proglasila.
Budimpešta 20 junija Tukaj vlada splošno mnenje, da sestavi začasno ministrstvo barcn Kallav, pozneje pa mu sledi ban Hedervarv. Baron Kallav je hudo bolan Beligrad 20. junija. Dvorna uprava je pozvala različne upnike avstrijske in ogrske, naj polože račune o svojih zahtevah pri srbskem dvoru. Ponudila jim je 20 odstotno poravnavo, a ponudba se ni sprejela
Ceneve 20. junija Kralj Peter je izjavil glede kaznovanja morilcev, da spada stvar v notranje zadeve Srbije Skupščina je cdo-brila postopanje armade, s čemer je zadeva rešena
Gospodarstvo.
V resen prevdarek!
Pred kratkim so priredili avstrijski agrarci na Dunaju takozvani »Kmetovalski teden«. Obravnavala so se ob tej priliki najrazličnejša strokovna vprašanja in prirejale naj raznovrstnejSe ekskurzije NaB Slovence je pred vsem zanimalo predavanje o tem: kako se naj mleko spravlja v denar. Zanimivo \> \ ni bilo to predavanje le radi tega, ker je vprašanje o mlekarstvu in njegovi bodočnosti že samo na sebi bolj ali manj življensko vprašanje slovenske narodno gospodarske moči, ampak kaj posebno radi tega, ker je prof. dr. Adametz jako obširno ute melje val potrebo, da se v Avstriji primarno izdelovanja k on denzovanega mleka. Tovarniško predelovanja mleka bi utegnilo postati ravno s a nai Slovence v bodočnosti v eli k ega p o m e n a!
Ker bi  pa  vsled tega zadobilo vie naše   mlekarstvo    mahoma vg drugo lice, se nam zdi nujno p0. trebno o stvari korenito spregovori^ Uporaba  mleka je jako raz&0 vrstna, a razdeliti jo hočemo nt'-. ... na pet načinov.   Ali ga vživamo kot mleko, smetano, kefir itd., ali izdri.j jemo   maslo,  sir   in kondenzovan mleko, ali pa krmimo ž njim živino Katerega   načina   se poslužujemo M odvisno od potrebe, od trga, oiiroin prodaje. Mi prodajamo veliko mlek direktno  v  Trst,  Reko, Pulj itd. iz delujemo dokaj masla in tudi precej sira.   Ni   pa   ne   duha o tem, da bi mfeko predela vali v kondenzovano, Ako   imamo   pri tem   prav, pokaže prihod nje st, a rečemo že danes lahfcr da nas utegne še mlekarstv britko varati,  ako   mu   ne  z a gotovimo  bodočnosti ozira, se   ne   samo   na   sedanje   up o rabe mleka, marveč tudi pred vsem  na   ono — kondenzova nega mleka!
Gledati  moramo  pač tudi v bodočnost! Tedaj pa kmalu n« bode več mogoče zvečati prodaje di. rektnega mleka, oziroma istemu za gotoviti domovinsko pravico v sedanjih eksportnih mestih, osobito če se mlekarstvo razvije tudi po Koroškem in Štajerskem.   Sicer  tudi direktna prodaja mleka ni največjega pomena z ozirom  na to, da se bode sloven sko mlekarstvo,   če se hoče razširiti in ojačiti,  moralo  prijeti izdelovanja ali masla ali sira ali pa   kondenzovanega mleka Za prvo dvoje bjde  treda neizrecno veliko   strokovnjaških   moči   in šol, poleg tega  pa še  velikanske cetrale z   dragoceno   upravo,   ako bodimo sploh  kdaj   hoteli   misliti   na kak konkurenco v mlečnih izdelkih. Razume se, da bode preteklo še \ehko, veliko vode po Savi predno bodemo spravili Slovenci mlekarstvo tem potom do tega, da  bode zmožno konkurirati;   kajti   mi   capljamo vedno daleč za drugimi. Ne oziraje se na to pa preti sploh celemu avstrijskemu mlekarstvu nevarnost od zunaj — a le od zunaj, v eksportu je bodočnost  našega mlekarstva' Rusija in Sibirija namreč delujete z nepopisno   vstrajnostjo   na to,  da -. radi masla zadobite na svetovnem trgu odločilno  besedo  in   že danes uvažate  že  dokaj  dobre izdelke na - Angležko!   Prof. dr. Adametz av strijske   agrarce  nujno  svari pred rusko   konkurenco    z    ozirom na maslo.   Ker  pa  kakovost našega  sira  Še dolgo   ne bode izpodrinila  tuje  sire,   bi bilo najbolj umestno, da se   takoj začne   mleko   tovarniškim potom predelavati v kondenzovano!
Ta način predelavanja donaša na Nemškem že danes milijone in to brez posebnega truda. Pri nas bi se gotovo še bolje izplačal, ko imamo primeroma boljše in ceneiše mleko, cenejši premog in cenejše de lavske moči. Edina ozira za tako podjetje tiči edino le v pomanjkanju podjetnosti in trgovskega duha sploh!       (Dalje prih |
Bratje Sokoli!
V nedeljo, dne 21. t. n priredimo pešizlet v Sotesk pri sv. Jakobu ob Savi. Vabimo Vas, da se v mnogo-brojnem številu udeležite te^:i izleta.
Zbiramo se v „Naroduem domu-   ob  V4 2. popoldne in odkora kamo ob  1 .V  Sotesko korakam" skozi Hrastje, vračamo   pa se   čez Čr unče. Na zdar! Odbor.
Poslano. *>
V odgovor   na   priobčeno »Pr» slano«   v   »Slovenskem  Naroduo K.
v
Smarde v Ljubljani, naznanjam, da sem jaz zastopnik koncesionirane ge neralne agenture [i& vso Švico) za odpravo potnikov v »Medkrovju« Zwischendeck) za proge »Amerikan-linije«, pristanišče 1 lavre-Southam-pton in Cherburg, in »Rudeče Zvezde linije«, pristanišče Antwerpen proti varstvenemu znesku (kavciji) 130.000 frankov pri tukajšnji vladi, in prevozijo ti krasni brzoparniki te proge tako-le: (1639) brzoparniki
»Ne\v York«   v 6 dnevih »Philadelphia«  »6     a     10 urab »St. Paul«     »6     «      12 » »St. Louis«     »5      »      M » preko morja!
Da pa agent g. Šmarda za odpravo potnikov »Medkrovjemu (Zwi-schendeck) sploh za nobeno linijo ni-kake pravice nima, se mu bode uradnim potom dokazalo.
V B u k e u (Švica), 18. junija 1903.
Johann Btichel
koncesijonirani zastopnik.
•) Za vsebino tega spisa j« «redni*tva
odgovorno 1« toliko, kolikor določa cakoa.
Poslano*1
Pooblaščen sem javiti, da agent Ivan Bihelj v Buksu v Švici, ni zastopnik .Francoske prek-niorske družbe' ,Comp. generale Transatlantique' Havre-Newyork in ne pošilja potnike z brzopamiki te družbe, nego s progo „Amerikan linija", katera pa ni v nikaki zvezi in nima v Avstriji nikake koncesije.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila za ,Prancosko prekmorsko družbo1 Ha-vre-TTewyork izdaja edina na Kranjskem: (1556—3) konces. potovalna pisarna
Ed. Šmarda
Ljubljana, Dunajska cesta št 6.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le  toliko, kolikor določa zakon.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego ,,MolIo-v«> francosko žganje in sol"', ki je takisto bolesti uteSu-e. ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in
e krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat,
amovan z varnostno znamko in pođ-gjč m._6 (10-8)
I*ri /dra« ljenju rn^lirtiili nin
5_ 7. ra paziti, da se rana šele takrat po-:na zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvaro-rai e pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšoje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano .praško domače mazilo" iz lekarne B Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! _a
U vina s „Tempel-vrelcem"!
Slasten, rezen okus!
Vzbuja, zmerno delovanje srca (1619) in viša slast
Zahtevajte povsod rogaški ,,Temoel-vrelec".
Zahtevajte +
bogato ilustr. cenik pariškega blaga iz gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
15    H. Schwarzmantel (734^ Dunaj 1., Kotheiithurmiitragtie 11».
Na lepo, elegantno obuvalo
se dandanes najbolj gleda, zato pa m< ramo bolj paziti nanj kakor dosedaj. To storimo o. če rabimo čistilno sredstvo za usnje ,Globin" iz kemične tovarne delniške družbe Fritz Schulz Jun. v Hebu in Lipskem. Navadno voščilo usnju zelo škoduje, nasprotno pa „Giobin" napravi usnje voljno, trdno in ker se Globina zelo malo porabi, je slednji pač najcenejše in najbolj praktično čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo. Firma Fritz Schulz^jun., delniška družba v Hebu in Lipskem, je bila že večkrat s prvimi darlu odlikovana ter je dobila :u i na svetovni razstavi v Psrlzu I. 1900 ziato medaljo. .Globin- se prodaja v trgovinah ki so v inseratu označece Pazi naj se na varnostno besedno znamko Globin".
„Le Delice"|
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (70615) Glavna zaloga ■ Dunaj, I., Predigergasse 5.
Pc ceni in izredno dober je Haarmann & Reimer-jev va-nilin sladkor
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svojem učinku dražljiv in zato škodljiv. Čisti vanilin, združen s sladkorjem, pa daje i ~ tu* t* en okus t :tniljt'. i»t v-kaia /><* jtt v fi no s t i t om/01 e, iziltit-nosti in f^n*»«ojfi. Za peko io močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev t a ni t ni sladkor v malih izvirnih zavitkih po 2\ vin., kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in <sares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših Špecerijskih  in  delikatesnih  trgovinah v
Proti zobodolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
*&tera utrdi dlesno in odMtraiiJuJe neprijetno napo Iz UMt.
t ateklenlea z navodom 1 It.
^^zpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. ■        Etilna zaloga. = Zaloga vseh. preizkušenih zdrahi, medic,  mil, medicinalnlh yta, specijalitet, najfinejših par-^niov, kirurgi6nili obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
Poleg novozgrajenega Fran J o zetovega
jubil. mostu- (205— 22,
Darila.
Upravnistv« našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Joaip Brinar v Sevnici 6 K kot 1 4 čistega dohodka deklamatorske predstave hrvatske
tragedkinje gospe Matilde Teodorovič — dne 16. junija ti. — Gosp. Joško Verdir v Kranji 12 K, nabrala gospica Demšar, po-štarica v Tupalčah, v veseli družbi na Jezerskem. — Skupaj 17 K. — Živeli!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka"	v Ljubljani.	
□radni  kurzi d u na j. borze	20. junija 1903.	
N»li>ib«ul |»»|tlrjt.	Deou	
t*2d/t majeva renta   .   . .	100-20' 100-40	
4 2°   srebrna renta   .   . .	lOOlo! 100-30	
i°'0 avstr. kronska renta .	100'60 10080	
l<Yo     „    zlata „ \° 0 ogrska kronska „	120 95i 12116	
	994U	! 99.60
t°0      „     zlata „	1-206..	120 75
l«/0 posojilo dežele Kranjske	9975	i    —*—
VI%°/o posojilo mesta Spljeta	100 —	I    —'—
V/8°A>      „         „ Zadra	100 —	1--
bos.-herc. žel. pos. 1902	101 10   102 —	
4% Češka dež. banka k. o.	99 0'   99 85	
4u/0            »      »     2- 0.	99 61	r loo —
l4/t*/i zast. pis. gal. d. hip. b.	101 —	101 25
IVa°/t  pe&t.   kom.  k. o. z 10° 0 pr......	1C6 76	
		10776
4V*°/o zast. pis. Innerst. hr.	101 —	102 —
t* ,•/§    n          ogr. centr.		
deželne hranilnice	100 50	101 —
t* ,•/« zast. pis. ogr. hip. b.	100 -	10070
V ,° o obl. ogr. lokalne že-		
	100 —	101*—
1» 8° 0   „   Češke ind. banko	100 —	101 —
4° o prior. Trst-Poreč lok. žel.	98 50	
1°0    „  dolenjskih železnic		9975
3%    m   jnž. žel. kup. Vi Vi	307 60	309 60
IV*°/o av. Pos.  za žel. p. o.	101 —	102- -
		
Srečke od leta 1854 .   . .	170 —	176 —
„                 1860V»  . •	.182 75	184*75
•«                 1864 .   » .	245 —	250 —
tizske .   . ...	155*50	15750
zemlj. kred. I. emisije	275 —	279 -
ii      i»   ii* ii	26950	274 —
ogrske hip. banke . j	257'—	261 —
„    srbske a trs 100'—	88 —	90 —
„    turške ...	124 25	125 25
tlasilika           srečka    . .	18 70	19 70
Kreditne             , ...	436 —	440 —
Inomoške            , ...	8425	88 25 1
KrakovBke         „   .  . .	75 —	79 - 1
Ljubljanske         „ ... Avstr. rud. križa   , ...	70'—	73'—
	54-40	5540
Ob*-«     i«     i»     »    •  • '	26 50	27 50
Etudolfove          n ...	68-	7150
Salcburške „	77'—	81 —
Dunajske kom. H	452 —	—■—
l>«lulce.		
Južne železnice]   .       . .	85 50	86 50
Državne železnice ....	673 50	674 nO
Avstr i -ogrske  bančne del.	1626 —	1636 —
Avstr. kreditne banke  . .	662—	663-—
Dgrske      , .	731-50	732 50
Zivnostecske         „      .   . ;	261 —	252 —
Fhremogokop v Mosta <vBrux)	668	6->3'50
Alpinske montan .... j	37450	37550
Praške želez, ind. dr.    . .	1620-—!	1623 —
Etmia~Maranyi.....	466 —	467-—
Trboveljske prem. družbe .	375—	379 —
Avstr. orožne tovr. družbe	358 -	36150
Ceske sladkorne družbe   . H	145 —	147 —
Valute.		
C. kr. cekin  ,.....j	11-30	11-34
	19051	1908
	2346	23 53
	23 94	24 —
Marke........	117 30	11750
Laški bankovci.....	95 15	95 35
Sablji........I	253-—|	253 75
Jutri, v nedeljo, 21. junija
KONCERT
v gostilni na Gradu
(na Osojah, Sonnwendhof)
Svira Domžalska godba.(l54l)
Vstop prost.    Začetek ob 3. popoludne.
Lepe suhe jedilne grobe, sveže, izbrane rdeče jagode, pozneje maline in brusnice IMT kupuje mmWKi
v vsaki poljubni množini in plačuje po najvišjih cenah  ci638—l)
Josip LeilC, trgovec
v  Ljubljani,  Resljeva cesta.
V škof j i loki, predmestje Kar-lovec, se proda pod jako ugodnimi pogoji ob okrajni cesti stojeća
li i «*» ^1.
Dotidna obstoji iz štirih sob in vrtca in je posebno za penzijoniste ali duhovne prikladna. (1633) Natančnejši podatki se poizvedo pri c. kr. notarijatu v Škofjiloki.
Odda 5e ducjc lcpi>>
stanovanj
vsako obstoji iz dveh sobf kabineta in pritiklin. Eno stanovanje se odda 8 1 julijem, drugu pa za avgustov termin.
Več se izve na  Dunajski cesti
št. 60. (1634—1)
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 (i629)
priporoča In n»Bieie» le fooljie
službe iskajoče vsake vrste
za I Jtil»lJi»ito In dru aro d. Potnlna cnUaJ. — Hatanrne|« v plnarni. — Vestna  In kolikor možno hitro postrežba« zas;oto%IJrna.
Trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v manufakturni, špecerijski in železni stroki, star 20 let, želi svojo dosedanio službo premeniti in vstopiti v bakšno večjo trgovino ▼ Ljubljani ali kakšnem drugem mestu.
Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. (1641—1)
Žitne cene v Budimpešti.
dne 20. junija 1903. Termin.
PSoctca za oktober .   . za 50 kg
tt oktober .   . „  50 n
Koruza   ,. julij ... 60 ,
„ avgust .   . „ 50 „
„ oktober.   . „ 60 „
oktober .   . „ 60 ,
K
i*
733 B20 634 538 630 546
Kivrutt*.
Nespremenjeno.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v V8akoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežn ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta : Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Cenik« in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. v852—25)
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
Goldiichniidt sin
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Fotoplastična umet, razstava
I. vrste.
Danes, v soboto, dne 21. junija t. I. zadnjič razstavljeno:
Potovanje kraljevske angl. geografije družbe po Ottavi
(Kanada).
Prihodnji teden konec sezone.
Od nedelje, dne 21. junija do vNtevši dne 29. junija :
Ustaja bokserjev
na Kitajskem.
Otiorjenu vsak dan od 9. do 19. dopoludne  In  od  9. popoludne do 9. zvei«r. (1636)
Žrebanje dne 1. julija 1903.
Promese k dunaj. komunalnim srečkam a KII12 „   m kreditnim srečkam ....„„ 14
(1643) priporoča in se dobe pri
Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
„ 400.000 „ 300.000
Meteorologično poročilo.
Vieina nad morjem 306-3.   Srednji »r»ĆTii tlak 736-0 mm.
19. ^9. zv. ; 731 5
20. k zj.    730 9 .  2. pop. 7201
14 9 hI zahod de2
14 6 brezvetr. oblačno 22 9 p. m. jzan. pol.oblaC.
Srednja vCeraj§nja temperatura 162°, normale: 18 2*. Mokrina v 24 urah: 4 7 mm.
Najboljša pitna voda
kadar preti  nevarnost  epidemije, je v
takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača. (79-2)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Foular ds - svila
v lepo izdelanih vzorcih od K 1 20 dalje in svileno  blago vsake vrste v nedosežni izbiri po najnižjih engros-cenah na metre ali za obleko skupaj, razpošilja na zasebnike poštnine in carine prosto. Vzorci zastonj. Pismena pošta 25 vin.
Tovarniška zveza za Hvlleno bla«o
Adolf Grieder & Comp., Zurich N. IO.
Kraljevi dvorni zalagatelj.   (Švica.) 2 (14—4)
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
m M
Pritlične lokalitete
na
najski cesti
oddati s I. avgustom,
(1642 -1)
Vpraša se v I. nadstropju na levo
Večletni depositer
ifiče ▼ tej stroki službe v mestu. Kavcije lahko založi do 10.000 kron.
Ponudbe  na  upravnistvo »Slo^. Naroda« pod „depositer". (1604—2)
2 moblo
nI
mesečni sobi
oddaste se na Mestnem trgu
Št. Il| I. nadstropje. (1630—1)
Poizve se v trgovini Fp. Iglic.
200 do 400 kron na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez ka pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Posifach 180, Hauptpost, Budapest. (1564—2)
Čudno po ceni in reelno!
Pr^tunl. verižice^ ure*
Zahtevajte cenike zastonj in poStnme prosto (1178-8)
Ceopold JYiayer,
c. kr. sod.  zaprisežen cenitelj. Dunaj, XIV., Mariahilfer-strasse 187 22.
slabotni dobe" čudno lepe, polne telesne oblike po kratki rabi moje hranilne moke Malhe" (postavno zajamčeno). Dame dobe bujne prsi Zanesljiv učinek, ni sleparija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu gld. 125 po postni nakaznici ali proti poštnemu povzetju, z navodilom o uporabi. (790—14)
I4ofim.-hlK-IJen. zavod nitim. Katarina   Henz«l,   Dunaj,    X \ lil., SchulIiraMMe 3.
w Hiša "IH
V Ljubljani na lepem prostoru, v bližini nove justične palače z velikim dvoriščem, d verni hlevi za 8—9 konj, prostornim skladiščem itd. — vse v najboljšem stanju — se radi rodbin skih ozirov  proda iz proste roke.
Pojasniia daje upravnistvo »Slov. Naroda«. (1632)
Košnja
se proda v  bi zini mesta Ljubljane-Natančneje   se   poizve   pri E. Popp-u   v   kantini domobranske
vojašnice. (1600-3)
Velika, več let obstoječa in dobro idoča
prodajalna
se odda radi rodbinskih razmer takoj v najem pod najugodnejšimi pogoji.
Lokal leži poleg glavne ceste, blizu železnične postaje, na najlepšem prostoru v večjem farnem kraju na Dolenjskem (1627—1) Natančneji naslov pove iz prijaznosti upravnistvo »Slov. Naroda«.
JVa dirkališču v Eatterman-novem drevoredu.
V nedeljo, 21. t. m. ob 3. uri popoludne
se bode zrakoplover jr. ■.. Mtelfen
djgoil i svojem velikem kiloim.
Gospod L. Steffen se bo spustil potem 8 svojo pudaliileo med proizvajanjem zelo zanimivih produkcij z največjo hladnokrvnostjo na tla.
Vstopnice se prodajajo v glavni trafiki na Mestnem trgu, v trafiki g. Šešarka v Šelenburgovih ulicah, v hotelu f,pri Slonu44 in v hotelu f,Lloyd44 in sicer v restavraciji. Za obilen obisk prosi z velespoStovanjem
0628—2) L. Steffen.
Pro vse.kv fc/iS Pok ladem
(2788-23
i
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraasnovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt  z zmanjšuj očimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna "banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitaiije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vieikoil slovansko-naroano upravo. (96—89)
Th pojasnil* daj«:
Generalni sestop w Ljubljeni, čegar pisarne so t lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode c en j u je takoj in najkul&ntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje is Čistega dobička izdatno podpore v narodne ]in občaokoristne namene.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji   po najnižji eenl.
Illelltle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro In erno.
itlk fi ft«a.
A. KUNST
Ljubljana
Židovske ulice
Velika zaloga obuvat
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in 7iaznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
►
► ► ► ► ►
'VV?f ???????
TVVTVT
Ign. Fasching - a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reicluva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
* štedilnih  ognjišč ;
n *
* *
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših,
z 2oltc medjo ali mesingom montira nih za obklade s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro tz;vr?d\
91 91 9f 9f
8
X* 91919191919191919191919191919191919191 % % % % % 91 *
B
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesla 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev:
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih .Glasbena
Matica" in1 Jilhannonično
društvo"v Ljubljani
cene
* Mul
za polovico
Sukneno Mano
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 26 ŠpiUlske ulice štev. 5.
Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo štedilno milo
=   x znamko „jelen"
VARSTVENA ZNAMKA.
Ono je
in brez vsake Škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares |am6«ito  ;ga> ar-i perilu neškodljivo milo, naj pazi  dobro,  da  bo imel
vsak komad ime „SCHICHT- in varstveno znamko „JELEN-. (931—7)
Trgovskega učenca
Jos. Murnik
trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom
v Ljubljani. (1624)
Ljubljanska kreditna banka
išče pod ugodnimi pogoji
spretnega
korespondenta
z lepo pisavo, ki je popolnoma vešč slovenščine in nemščine; oni, ki so zmožni tudi hrvaščine in laščine imajo prednost.
Ista sprejme nadalje
dva praktikanta
ki sla dovršila vsaj z dobrim vspe-hom trgovsko akademijo ter sta popolnoma zmožna slovenščine in nemščine. (1644) Penudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani.
o
>tS3
O.
O
vi
©
NOVO!
NOVO
Likalnik
kuri se s špiritom!
jVajboljšo vrsto priporoča      (1602 - 2)
Val. Lapajne
trgovina z železom
v Idriji.
Cena za I komad 7 kron.
Izdeleuetelj uezcu
FRAN VVISJAN
Ljubljana, Rimska cesta 8t. 1 1
priporoča   svojo   bogato   zalogo novih in že rabljenih (1459—4)
VOZOV*
1—t
co
co
N
81
BI 3
Brez  vsak^KH duha in dima, torej .-lio ohol izkljnt-en!
Surovinsko društvo črevijarske zadruge
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
O0O°OOO
Vabilo
(Trirazredna z pripravljalnim
kur z o m.)
Šolsko leto 1903/1904 se prične 16. septembra. Šolnina znaša 120 K. Vsi absolventi akademije imajo pravico do enoletnega pronto-voIJnIvu. (1519-2)
Pojasnila daje vsak Čas ravnateljstvo akademije.
Pariška svetovna razstava 1900.
na
poluletni občni zbor
kateri se bode vr&il
v gostilni „pri Novem svetu
dne 5. julija 1903 »1»  «»«»1 2*
ti
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorovalnega odbora.
3. Določitev obrestne mere za izkoriščanje kredita, katerega vzemo društveniki.
4. Sklep o najvišjem Številu amortizacijskih obrokov pri dovolitvi kredita.
5. Sklep o ustanovitvi prodajalne za čevlje R. Volitev blagajnika.
7. Raznoterosti.
P. n. društveniki se zaradi važnega dnevnega reda vljudno vabijo
(1635)
Društveno načelništvo.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleSčece in trpežno, naj kupuje
MMM
Fernoisndt čeveljsko črnilo
za svetla o butala •MM
Fernolenilt cr&me za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
G. kr. dvorni založnik.
^ tovarna^st 1.1832
(1340 6) na Dunaji.
Tovarniška zaloja r
Dunaj, lM Schuleratraaae 21.
Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, Ostende: veliko darilo (Grand prix)
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva so povsod.
(231—42)
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Tečaj
v Id ubijani, Trnovo, Opekarska cesta. Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
pečij
in najtrpežnejših
• Milnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., po n »J ->    iMtijIli eeiittli.
Oiilltl  brezplačno In poMi-nlne pronio.    (16—25)
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Ejubljani
Sv. Petna cesta štev. 2
Kilijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča: Najboljše urejeno zulojto rnz-
in |m.mIo> ..li« Itiijittr, NaKUil. zvezkov, 1»Ujezil I C*, črnilu Itd. It it i«-1« I s 1.1.- in HolMUe Unji-
»£♦*  Z«t  IJUfllMl4e Mol«.
iflolll%rnlke v  raznih vezeh.
TI m I* o % Iti«? za gospode odvetnike i a c. kr. notarje.
FotojrraOčn«" apuralc t€r k temu potrebne predmete.
Mlom ensltlti llt«-rtfttov.
It.« a t. o iculitiit«*!*. bi a ko itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
<K*   a 60 vin. <*3* Dobiva se samo:
v lekarni „pri orlu1'
mag. pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti.
•z C
* S _
# r ^
~" x ""C
r  — CTD
_ r-— co
- S 0 °°
7—,
—. * —-i
S!*
o m
O 9
* 3
a 9
OI 4 • .   111 m
= 2.»   — «0!
CL
< o
5    co —
B
■! co
S.c F73
S —
1 9
II
O O"
z. r je*
=   I 31
o Z
n
5. |P 6 =^ n
l 9 9
T j£. A
< =: A V J* O
a s ^  1 P
S _ o
0 & ■
1 s y
S % P"
M
0 w
S
rt
(D
9
Iv. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 26
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
zoper
d ust daj na j boljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|niž|i>a cenah: i Uje. no li, ."»o Itac- » ?o h, pri
nakupu večje množine še ceneje.
jfovo! Patentirano ]Covo!
nepremočijivo mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
avtomobil
za 4 osebe, dobro ohranjen, je po c na prodaj.
Ogleda se lahko pri Ernstu Speiiu, Trnovske ulice št. 15. 1IM8
(^rjnr hode poitnine prosto po iMlUl povzetju sprejeti:
5 klg Santos   kave zelo fine za  gM .
Liberia n n
Portorico    „ n Mocca
garantirano čisto blago  prve vrste, naj se obrne na zalogo kolonijalnega blaga
Giacomo jfiecchia i
Trst, Via Stadion štev. 22
Sia i:io;
VII  činovnega  razreda (prrf^nor-kompletna in skoro nova se proda
pri (15&4-3;
Antonu Presker-ju
krojaču v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Kleparski
pomočnik
se išče za samostalno delo na deželi. Ponudbe na jizdelovalnico domačega orodja (Hausgerathe-Manufaktur) v Višnji gori na Kranjskem.
JPerj e
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F\ HITI 1124 9
Fred. šl^czfijo šr. 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Lepo stanovanje
z dvema sobama odda se takoj ali pa za avgust na Tržaški  cesti št. 47 v pritličju.   Ravnotam se odda za gust ali pozneje
prostorna prodajalnica
pripravna tudi kot delavnica za i eega rokodelca.
Na željo tudi z vrtom. (1553—2)
Na prodaj ste
S ll i i
v JttoSnjah St. 4 iti St. 39
obe v prav dobrem stanju, jedna hiša je za gostilno, druifa za crostačt*. Tudi )e nekol.ko vrta zraven. C-na zmerna.
V*-č pove lastnica Marija Po« gaćan v Mošnjah štev. 4, pošta Radoljica. (1605-2)
v Savinski dolini.
* Ker se nameravam preseliti v dru; kraj, prodam  svoje posestvo, ležeče enem najlepših krajev Savinske doline. Posestvo obstoji iz  več mladih hmelj* nikov,   vinograda,   sadonosinkov, njn travnikov in malega parka. Velika biša s krasnimi stanovanji, najlepšim ra/ dom po Savinski dolini in i veliko, l vse cvetočo trgovino, ki ima t>0—TO.> i> letnega prometa; poleg BO tudi p<-darska poslopja, kar je vse v najboljšefl stanu. Nataneneji pogoji pismeno. Na-pod E. M. O. poste rest., Celje, i
MflNPELJEVI OTROBI
Z VUOLKHIM DUHOM NAJBOUSE SREDSTVO
Z/1 Q0J1TEV POLTI r1./V\0TSCH&C2,l7aNr1J
8G
4718
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali h nervoznih bolestih, naj zahteva bro-o tem. Dobiva se brezplačno in [inine prosto v Sehuaiien-Apo-gLe, Frniikfiiri A./Jtl. (2135-42)
9
Išče se
lokal
kuhinjo za takoj, ali v kratkem |gu v Ljubljani oziroma Sv. Petra •edmestju, blizu kolodvora ali vojn i c (1452-10) Ponudbe sprejema iz prijaznosti iravništvo »Slov. Naroda«.
5e nikdar se niso oddajala
kolesa in stroji
iak< jllične kakovosti po tako neverjetno -; eni. Kolesa prve vrste po vzorcu iz 1. 1903, najbo'jse tvrdke K 150 — 2L0, že rabljena, izvrstno ohranjena kolesa z ravnim okvirom a K 86, 90 in 100 v brezhibnem stanu. Nova ^nrala koles 9 K, nove cevi za zrak K 5 6. Sedlo K 5. Acetvlen-svetilka K 5. vetilnica za olje K 3. Stopala par K 6. Ivončki od 80 vin. dalje.   Trikotne torbice
i K 1 30 Zračna sesalka K 4. Teleskop ■Sna sesalka na Štiri dele K 2 20. Vsi na-mestni deli prav po ceni.       1 (1244 - 4)
Za 50 odstotkov ceneje
ko odplačevalni trgovci prodajam proti gotovini ..Sm-gerjeveM šivalne stroje, go-nitev z roko K 32, gonitev z nogo z elegantno omarico K 48 Singerjev obročasti čolnič vRingschiff) namesto K 140 samo K 70. Central ai bobin namesto K 160 samo £90. šletno pošteno jamstvo Razpošiljate v
ii deželo po povzetju. Ceniki zastonj. Ve-[iti ilustrovani katalog kolesnih in stroje-fjh delov s 500 slikami proti znamki 60 v.
IVI. Rundbakin, Dunaj,
IX., Berggasse št. 3.
Varujte noge
noga, če se nosijo navadni notranji podplati
noga, če se nosijo aB-bestovi podplati
pred kurjimi očesi, turi, mokroto in mrazom. Vse te neprilike, posebno nadležen pot in spečen'ne izginejo, če se nos'jo dr. H6gyos-ovl patentirani asbostovl podplati. Par stane 80 h, K 1 20 in K 240. Pošilja se po povzetju. Prospekti in priznalna pisma od vojaških oblasti in najvišjih krogov brezplačno Bogata izbera vseh asbe-stovih izdelkov. Centr.: ■*»■■• »J ■ ■*©-iiiiiilkiiiirrbM«!«'! 1». (1563-2)
Ljudevit Borovnik
[m m U i, i     V     IIoro«IJilll     (I < mSihIi) lia ItoroMkriii
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22 vani ceniki zastonj. (25)
L LlTSER-iov obliž za tui-iste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-746)     jim očesom, žuljem Itd. 15
Glavna zaloga:
L. SCHWENK-o»a lekarna
Dunaj -Meidling.
^Lnser-jeYza™e
vaj
pcK120.
Dobiva se v vseh lekarnah.
V Ljubljani: M. Mardet-schlager, J. Mayr, G. Pic-coll. V Kranju : K. Savnik.
Jlova rast las!
Na tisoče tu- In Inozemskih zdravnikov priporoča pri nezadostni rasti las in brk Lovacrinovo vodo za lase. Ista podeli možu, ženi in otroku krasne lase, nareja lase goste, dolge, polne, bliščeče in svi-lenomehke, vzdržuje jih mladostno sveže in lepe, obvaruje jih pred izpadanjem in vzdržuje kožo na glavi čisto in zdravo in tako odstranjuje pleše na glavi. Zgodaj osiveli lasje zadobijo po Lovacrlnu brez barvanja zopet svojo naravno barvo. Lovacrin js najboljši cosmeticum za gojitev las in brk. Lovacrin je od zdravstvene oblasti preskusen in od odličnih
avtoritet pripoznan. Cena velike steklenice Lovacrin, ki zadostuje več mesecev je 5 K. 3 steklenice 12 K. Steklenica na poskus 2 K. Raz-pošiljatev proti povzetju ali predplačilu po evropski zalogi
mm.,   I^eitli, MuLtiaJ
VI. Mariahiiferstrasse 45.
/iiloice/,:i l.jsiMJam* : A. Kane,
droguerist. —  Ed- Miilii*., Židovske ulice. — JL.i-iia i>i'i „seltitoiii |elenuM.     (1135 — 7)
15.416.
Razglas.
;1520 -3)
Podpisani mestni magistrat opozarja na določbe v § 70. cestno policijskega da za dežel, stolno mesto ljubljansko. Te določbe se i^lasć :
Naprava napisov na izveskih i. t. d. dovoljena je v obče samo po posebni dovolitvi magistrata, kateremu je zadržaj napisa pred-ožiti v odobritev.
Prestopek tega paragrafa se kaznuje po ^ 117. zgoraj navedenega cestno policijskega reda /. denarno kaznijo od -—-?0O kron ali pa z zaporom od (J ur i" 14 ilui.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 29. maja  L903.
Župan: Ivan lfrifl»ar
%ed Star £ine.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke
vozne cene. (162G—2)
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Griirtel. na Dunaj i, ali
Karol R©bak? konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
ie najboljše čistilno sredstvo
za lično obuvalo.
Globin napravi usnje voljno in trpežno,
z njim se hitro  doseže najlepši lesk.
Nenadomestljivo sredstvo za ohranitev ševrin-usnja, Box- in Calf-usnja ter lako-
vega usnja. (i623—i)
V zalogi imajo tirnega in Iniriuneva tvrdke: Ivan Jebačin, trgovina s Spec blagom. C. C. Holzer, trgovina 8 Spec. blagom Jos. Kordin, trgovina s Spec. blagom. Anton Korbar (Iv. Fabiana nasl.\ trgovina s Spec. blagom. Edmund Kavčič, trgovina s Spec. blagom. Mihael Kastner, trgovina s Spec. blagom. Peter Lassnik, trgovina s Spec. blagom A Lilleg, trgovina s spec. blagom. Josef Murnik, trgovina s špec. blagom. Vaso Petričič, trgovina z galant. blagom Kari Planinšek, trgovina s Spec. blagom. Viktor Schiffer (Iv. Ev. Wut-scher-ja naal.), trgovina 8 Spec. blagom. Anton Stacul, trgovina s Srtec. blagom. Julija Stohr, trgovina s čevlji. Josip Seunlg, trgovina z uanjem. A. Šarabon, trgovina s Spec. blagom. Ivan Stritar, trgovina s Spec. blagom. Alojzij Sušnik, trgovina s spec. blagom, Zaloška cesta St. 15.
Josip Reich
S-t--
parna
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
25 Cene nizke.
i
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pođ trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga ln edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Z grammophonov ■£
ki igrajo izrecno močno in natančno.
m m
i m
m
H?!
i
m
m
ud
Stari trg 21.  Glavni trg 6. Vegove ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
gag M
j. ZALAZNIK
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
te'4*
p"I>
m
V>       SSS 8R •»*»• SB «Av SvS *J> 3v5 *4> «♦>
J. S. Benedikt!
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone. Prodaja na drobno in debelo.
IS
Avg. Agnola
Ljubljana
I Dunajska cesta št. 13.
I    Velika zaloga 1 stektenine, porce-K lana, svetilk, zrcal, šip itd. itd.
Steklenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
Najboljše spanje
z blaženim čutom v želodcu podeli zvečer požirek Klauer-jevega
„Triglava".
Ediuo pristen pri
(11—138)
Edmund 3(avčič-u
v Ljubljani, Prešernove ulice
v steklenicah po K 4-—, 2-20 in 1-20.
Likalnik na špirit!
o o
o
o
l'osiitino zavarovano
Elegantna izpeljava,   fino ponlklan.
Plamen se da urejevati.   3 745-5 lin/, iejfctl       Absolutno brez nevarnosti.
Pojasnila o likalniku „Sonneu in kuhalniku na špirit n0economu brezplačno.
Johannes Heuer Dunaj  IV.,   Mtihlgasse 3.
Suchard1 <§> MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
se
brez posebnega truda in izgube Časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa   avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema (1463-4) zavarovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju. proti tatvini po ulomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest
Prostovoljno se proda
hiša in gostilna UM
v Spod. Šiški, Vodovodna cesta št. 171.
Več iatotam.
(1530-3)
Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba   na dan  od 5 K naprej. V maju in septembru se ceneje.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske & Toplice
srnam
Hrvatskem
Smetane jako bogata
iecna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado.
PB. SUCHARD.
Leta 1902 je bilo 4567 ljudi. Od za gorjanske železniške postaje ,,Zabok-Kra-ipnske -Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, Od 1. maja vsak dan zveza po omnibusih s to postajo. — 3O0 do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revml In njih posledičnim boleznim, pri Ishijl, nevral-glji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-slnske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasuila pošilja
(1017—10)   kopališko ravnateljstvo.
L*.
Prodajalna
tik farne cerkve, dobro založena z vsakovrstnim špecerijskim blagom, z letni ni prometom 24.000 kron
cdda 5C u najem
ali pa tudi iz proste roke proda.
Naslov  pove  upravuištvo „Slov. Naroda". (1465 - 8j
s?-*G «P--*y-v» tjr
7"odno zdravilišče
Kopališče Kamnik na Kranjskem. ^Siv^sfeffte^'
Popolno vodno zdravljenje, itolntne  kopeli, suhovroča zračna zdrav-I ljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje. Zmerne cene. Začetek sezije 15. maja.  Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča.
^^^^^ i   :av;:>k:v   ;i   i.m. dr   Kuiloir KaaiM*.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice,
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. • Odhod lz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni viak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomobt, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Ausaeo. Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5^ uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reirling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Mariji ie vare, Heb, Francove vare, Prago, L*psko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensiesio, Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. <Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zreCer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Izubijano jnž. kol. Proga i« Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I. in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta, Cez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoCi osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga H Novega mesta in Soćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoCevja in ob 8. uri 35 m zveCer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika- MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1)
Pod tovarniško ceno g
oddam vsakovrstno
papirnato in galanterijsko blago
katero mi je v mojem skladišču nastali ogenj deloma pokvaril.
prodaja se od 20. junija naprej.
Za obilen obisk se priporoča
Fr. Iglic i
(1631—1) trgovina s papirjem na debelo in drobno |
Mestni  trg  štev. 11.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten .T€»m*#1 bmiK čeme »t ▼ vedno jednakomjerni, vse .od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledd* tlakovne in  odporne trdote dalee nadhrlljujorl dobroti, kakor
tudi >8voje priznano izvrstno B|iiio«
Priporočila lil spričevala
raznih  uradov in n a j s i o v i t o j S i h tvrdk so n s r a e p o 1 a g o.
Centralni urad: I., IvTasimlll&nstva
(1182— 3*
bolhe, grile, ščurke, molje, mravlje, podgane in miši uničuje se najhitreje
^5 iies-»trupenimi
(1540-2
Fuc h sol - preparati
I£T a,   stotine priznanj!
V Ljubljani se dobi pri sledečih tvrdkah: A. Korbar, V. Schiffer, I. Murnik, A, Proekl in A. Krisper. V Kamniku: Fr. Subely. V Postojni : Ljud. Ditrieh in^Ant. Ditrieh. V Starem trgu: Konsurano društvo. V Škofji Loki: L. Verbie. V Litiji: Jarl. Pretschik, lekarna. V Šmartnem: Slavinee & Šeleker. V Trbovljah: Fr. Dežmann. V Zagorju: R. E. Mihelčič in I. Miiller sen.
3_
m.
m
1
Naročajte izborno
(1384—10)
I
ljubljansko delniško pivo
iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
——i--j Naročila sprejema |---
Centralna pisarna y Ljubljani, Gradišće štev. 7.
li
i
Jako zabavni
80
koncertni aparati
s ploščami,
Aparat kakor kaže podoba stane 75 3(.
Večji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarje
dO 240 K. (732—36)
Prodaja tudi na obroke.
gOVOn, Velika l/bera
se smeje, gramofonskih plošč.
poje in
Zamenjava starih plošč.
zvizp.
urar       Uj-u/bljem.!, Stari trg- šte-v_ IS.
Staroslavno žvepleno kopališče ni
žp'0™ Varaždinske toplice
Hrvatskem
Pošta in brzojav
ob zagorski >1k «a i «~ 5 (Zacfi*
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwiga L 1894. 58n C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini In kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v koikl itd., ženskih boleznih, poltnth in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih dis razijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
DUnn irliinulinnin Pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu rlinU   ZUrdVlJCIlJti in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
- Elektrika« — Masaža. —
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesnezabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus gosbe. Tudi^ so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-nik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(1058-9) oskrbništvo kopališča.
i Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane nohiie oprava iz suhega lesa solidno i zgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vcllktt zaloga raznovrstne izdelane oprave za Malone, spalne Jn Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjib.
V prav obilno naročitev se priporoča
Jos. ^Srhar
načelnik.
(81—24)
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z.
predmeti.
Nikelnaata remontoar ura od gld. fl-OO. Srebrna cilinder rem. ura od gld, •
Ceniki zastonj in franko. ~W
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
co
E 60
co co
°- o
« C O 9
(*•*=
co 2T S »
-o JtT o >o
E .
a> co > nO
<D CO
o iz xj af
CO
co t-
o
co O
E —
•S °
s-
m 2
3 CO -Q C O
2 5
a>
a.
priporoma
HENRIK KENDA
v Ljubljani! Glavni trg 17.
€2
E
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posfpalne moke za otroke, dišave, mila ic sploh vse toaletne predmete, fotojcrufieiie aparute in |>otr<*l)Mi'tiif. kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruitaa in Itoiijatfca. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soiiter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-n Drogerija r*-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. p
Klobuke
najnovejše fazone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv, Petra cesta 16
priroroča   svojo   veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
jopic in
plaščev za gospe,
nepre- 20 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri so po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Naznanilo prostovoljne prodaje.
Naznanja se, da se bode vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljut, ljani z dne 22. maja 1903 op*, št, A VIII 38:5 2 29 vršila dne 25. ,n 26. junija t. I. uroMlovolJmi «tražb&* v zapuščino Luke Kane* iz Zapuž h. št. 12 spadajočih premičDiu in nepremičnin v Zapnžah, ozirotn^ na lici mesta.
Vsak ponudnik mora pred dražitvijo nepremičnin položiti kakor varščin deset odstotkov cenilne vrednosti dotične nepremičnine. "Skupilo za premični^ se mora precej vplačati.
Največji ponudek za nepremičnine se pa plača v dveh obrokih in ifeJ polovico v Šestih tednih in ostalo polovico v treh mesecih od dneva izdražitve raČunši.
Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpiski in posestne pole leže na vpogled v pisarni podpisanega sodnega komisarja.
Dražba se prične 25. junija v Žapužah ob 9. uri dopoldne. L j u b 1 j a n a, 15. junija 1903.
Dr. Pran Vok
(1620—2) c. kr. notar kakor  sodni komisar.
ftttftftftftftft   Ustanovljeno leta 1832. <rOOtir£tflrOQ
cd
a a
CZ
-o o
ou
«
Priznano naJDoljša
oljnate ba
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po  finosti,   ki  omogočajo z jako  majhno  množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann ¥ Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega Meja.
Električni ofiirat, (413-20;
o
D.
3
Hi
O
44040444 Ilustrovani ceniki so dobe brezplačno. 44444444
(1123—9 I
Jako važno za vsacega
Predno se kateri odloči, kupiti si kolo, naj ne pozabi ogledati si ali vsaj naročiti cenik pravih
ka.tevl.ls. 2Kast4»pK9lstwo
Franc Čuden v lajuliljani,
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom b z zavoro V zadnjem kolesu (Freilauf mit Hinterradbremse).
tM,vl  VMako   I*nc*Ii - I4.0I0 Juii»t*i   <J \ #- leti.
V zalog-i nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
'[ Mc- Cormick H&r?esiing Machins Company \
I      (Tovarna za stroje za žetev v Čikagi) f
\ J. E. Knecht, ravnatelj.   Budimpešta, V., Vaczi-ut 3u.
— 1
I Izdelki: snopovni vezači, „Daisy" stroji za žetev, stroji l za košnjo, grablje za seno, zavorni aparati, „jttaniUa" =
motvoz za snope. (1003-11) *
f     Zastopnik: ]VInk^ Jeioi^ek na Vrhniki. |
Pozor !
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo piiMli iiiiJiiovejMlIi mlMteiii€»% in imjno-v«"Jii«   vrsie,   revolverjev   i. t. d.,   vseh   pri^adajučih   reLvUlluv in
Biiuiileije, posebno pa opozarjam na
f*3r trocevne puške i&a
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priroCnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v avojo stroko spadajoče iiarorbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjera (543—25)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
I ItiMtroi »11 eeiillt m« pošilja tm  /uhtevo zualonj.
Cd UU
fterger-jeva medicinsko-higijenićna mila
romrtt* O. HrU M Comp. m Trapavi   se  s najboljšim vapehom vporabljajo v tu-'J in inoiemstTU. ZUt» kolajna
Pari* 1900. (471—9)
flergerjevo 40 odst. kotranovo milo | proti izpuščajem mpoit-gergerjevo žvepleno kotranovo milo J      nim boleznim.
proti poltnim nečistostim kot milo za umivanje in kopanje.
jjergerjevo glicerin kotranovo milo \ Bergerjevo panama kotranovo milo J
Tosebno priljubljena so še naalednjs mila : beriror-milo, horaksovo mila, karbolovo milo, faftolovo MI/o za tiste osebe, katerim ie neprijeten kotranor vonj, pri poltnih boleznih, iveplrtut milo, evepltno mlečno ' J-pisna ptsrnato milo. milo proti sfOlf&tUtmm in prt ro.su lfol-milo proti rdečici obraza in srbečici, tannin-mUo. Ke-rtjerjeva zobno j>asta v tubah, št. 1 za normalne zobe, st. I za kadilce so najboljša čistila za zobe.
Zalogo za Ljubljano imajo gg. lekarnarji: M. Leustek, M. Mardetschlager, Jos. Mayr, C. Piccoli in Ubald pl. Trnk6czy in vse druge lekarne na Kranjskem.
BnfO^MM mila   i/,  tovarne  G.  HELL A .  upeljana že 30 lot imajo na etiketah kot namenje pristnosti polefr stoječo vsmostno ci:ako in podpis firme  G. Ilell £ Comp.   v ru-deči barvi.
Ure na nihalo s godbo.
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm. dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 gld. Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo 6 gld., s stolpnim uram podobnim bitjem 6-so. Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se 3 leta pismeno jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna oprava. Budilnik s zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom t-90 gld. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra 6 gld. Niklasta remont, ura 3 gld. Pristna srebrna rement. ura z dvojnim pokrovom 5'50 gld. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato noben riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (1326—8)
SFIERING, Dunaj, I
Postgasse 2/W.
Med. dr. Josipa Trauba želodčni prašek
strici
zdravniško preizkušen in potrjen.
Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-, črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Fo uporabi dr. Jos. Traubovega Želodčnega praska Crastricin je taka dieta že po kratkem času popolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moči, lo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Gastricin deluje pri začasnih ne-rednostih, kakor pri zgagi (goreČici), pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — Gastricin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so posknšnje zastonj. (1116—9)
V Ljubljani se dobiva pri !YI. Mardetschlagerju, v lekarni
pri orlu, kakor tudi v večini lekarn.
Glavnu zaloga Salvator lekarna v Požunu (Pressburg).
Velika dltatlja 3 k
Na debelo v medicinalnih drogerijah
mala šltatlja '* 14.  jrankirano ?0, rekoman-di rano 4.> ti več.
lik krala!
i
i
B 3 1 1
(165 -23)
New-York  in London nista prizanašala  niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSUjam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srscrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „       Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ „      kavnih žlic;
komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho; komad amerikanska patent rana srebrna zajemalnica za mleko; komadov angleških Viktoria čašic za podklado; komada efektnih namiznih svečnikov; komad cedilnik za čaj; komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42   komadov  skupa.f samo
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 26 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkstk^ni slepapl|i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraiao garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno ln priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A.  11 fi EiSC'llM£Rii-»
eksportni  hiši  amerićanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. <'Islllnl prašek za njo stane lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
IzvBeeek Iz pohvalnEh plweni.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
iko zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Sožanc, dekan v Mariboru.
Kerje Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še edno. — S t. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Ečhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
■iimi
Čudež urarske umetnosti
je moja nova, prUtno »rebrna    (1398—5}
Rokoko fantazijska remont, ura
natančno po sliki, z umetno okrašenim, priMtno srebrnim   okrovjeni,   dvojnim šarnirjem, emajliranim kazalnikom, izvrstnim, 36 ur idočim precizij8kim kolesjem, ki teče v rubin-kamnih ter se vsaka ura uredi natančno po sekundah. Širino  pism«*iio Jamstvo. <J '     mm. 3»       a m o    Srn gld« Ta   prava  umetnina   za gospode kakor za dame, pripravna posebno kot darilo za blr-iiiunee je vedno v zalogi in naj nikdo ne zamudi si omisliti to lepo in izvrstno dobro uro.
Za darilo dam še k vsaki uri pristno kot srebrno silberin Garibaldi verižico za uro z varstvenim obročkom, karabinerjem in medajlon-skim priveskom zraven usnjene prevlake zastonj in stane ura z verižico in usneno prevlako vred samo 5 gld.   Razpošilja direktno izdelovatelj
BOHNEL
p urar
Ik c. kr. zveze državnih uradnikov.
NajveCja zaiou navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s pavzetjem.
I
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domaČa
I. jugoslov. tovarna za kuviiie surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
r
JCrasno izbero
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i   t. dL. p r i |i orora
Sebnstar
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
;xxxxyxxxx: Solidno blago.
xxxxxxxxxx:^^wx^x><;>:'x><yyyyx
IVeliko zalogo j rokavic Z*0$Z kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščettc za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
l t
«4 S s- a*,     c- «» £• t • 22*
Klobuke
>
o J*
C
•o
(0
*£■
3
£
> (0
O
O (B
N
cilindre, čepice in slamnike
v najnovejših faconah in I v veliki izberi |
26 priporoCa
Ivan Soklič
Pod trančo ftt. 2.
fi) <
IBOH(a|a elrklr. železnice.
5 2
Naravne mineralne vode
in vrelčni produkti vedno sveži pri tvrdki
(1481-4)
i Kmetska posojilnica ljubljanske oko<iet* 1
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo ^
^ v Knezovi hiši# na Marije Terezije cesti št. 1 *
obrestuje hranilne vloge po 4f| 01
9 o
brez odbltaktt rentnegra davka^ kater^a poNojil- Qj <2> iilett Hama za vložnike plačuje. <S
(g Uradne ure : raznn nedelj ln praznikov vsak dan od <T> W 8.—12. ure dopoludne. (*04— 44) 85
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406.   Telefon Štev. 57. ^
Otvoritev nove trgovine.
Vljudno naznanjam, da sem z dnem 11. maja otvori I
v Šiški ob glavni cesti poleg cerkve h. št. 2
(v  lilši  uro* 4».   Neidel-iia >
špecerijsko trgovino in prodajo moke
na  dt-obno  in debelo.
Ker mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti bla^a, bodisi glede nizkih cen upam, da bude spoštovano občinstvo mojo dobro voljo upoštevalo, ter moje prizadevanje, postrezati z najboljšim in najfinejšim blagom podpiralo z najmnogobrojnejšim obiskom.
V prijetni nadi; da mi izkažejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, bilježim    z odličnim spoštovanjem
(1273-8) Maliso Lavrenčič.
H
Naznanilo!
Podpisana s tem slavnemu p. t občinstvu in gg. popotnikom najuljudneje naznanja, da je ac dnem M.  fnamlja       M« prevzela znani
hotel k jagnjetu"
v Zagrebu, na vogalu Nikoličeve in Gajeve ulice
ki je popolnoma prenovljen ter ima sobe z najprimernejšim komfortom.
Za dosedanjo naklonjenost in obisk v „hotelu Liebalda se zahvaljujem in ob enem obećam, v sedanjem hotelu z Izvrstno kulilnjo, naj bolj Al m vinom ter Duilejevieltlni pivom proti zmerni renl in ■ najloe-nejtto postrežbo vstreči. ,T .
VelespoStovanjem udana
(1588-3)
Doljan
prej ,,hotel Liebald",
11
Usojam si slavnemu občinstvu, posebno svojim cenjenim odjemalcem najvljudneje naznaniti, da bodem, doslej pod tvrdko
Andr. IDr-CLslszOTrič naslednik
obstoječo trgovino 2 železnino, ključarskimi izdelki, kovinskim blagom in poljedelskimi stroji nadalje vodil nespremenjeno pod tvrdko
Valentin Golob
v Ljubljani, Mestni trg štev. 10.
Zahvaljujoč se cenjenim odjemalcem za doslej mi v toliki meri izkazovano zaupanje, hočem se kolikor mogoče truditi tudi v bodoče, da bodem mogel vsaki najsmeleji zahtevi kar najbolje, točno in po najnižji ceni ustreči ter se priporočam
z odličnim spoštovanjem
(1506 - 3) Valentin Golob.
I Založena 1847. |
I Zaiožena 1847. |
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
26
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg st. 7 Trnovski pristan il 8-10
priporoča po najnižji oenl: oprave  za   Spalne    SObe,    oprave za
jedilne sobe,  oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih,  otroške vozičke, za-*^ store, preproge itd.
it
V gostilni pri Z a] C u na Rimski cesti
se toči vsako soboto in nedeljo
(1640—1)
Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
ter vsiliti <l«ftit izborno crno
j^T* granatno pivo ^@
istih pivovaren.
Avgust Kaleč.
K obilnemu obisku vabi
» • •
■r' -r' -r'
(1325-11
Za pomlad In poletje.
-> s
>•■ r" r'
Cjubtjana
JVlo j novi
m m m ilustrovani cenik
klobukov
r r r
razpošiljam brezplačno.
Izdelovanje in popravljanje točno in po najnižji ceni. ********
JCenrik 3(enda, Cjubljana, jtffestni trg 17.
1 Kad I
2 200 strojev t t   v zalogi! i
M J* * J* *
♦
5 Slovenski J S ceniki * t brezplačno. J
» mlatilnice
g'epeljne, trijerje, čistilnice (pajkelne), slani oreznice, mline in prede za sadje, fine kose, srpe, u46o-5)
amerikanske kosilne stroje
(damo tudi na poskusnjo)
in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata
^.MF* P° nizki ceni "^ajf
Kiarol Kavdeka nasl.
SCHNEIDER * VEROVŠEK
trgovina r. železniu« in zaloga strojev
v Ljubljani, Dunajska cesta štev 16.
Zarezane strešnike *
»: m
^ vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel) 5gf
I      zidarsko opeko I
j| cement roman in portland gj
I     glinaste peči in štedilnike |
1 plošče za tlak samotne in cemetne I
kakor tudi
vse drugo stavbinsko blago
E85 i—13)
ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množ:nah
i F. P. Vidic & Comp., Ljubljana.
'A?lAllAllAlgAllAllAflAWAWAIBAHA»|IAIHIAW«A«HA't«4',«A"A»A"A»»A»A"A' ■A--A"" 41
Za I. avgust se odda
t novozgrajeni hiši v Sodnijskih ulicah
Se nekaj stanovanj
s tremi in Štirimi sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine.
Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (1080-1-2)
Pozor!
Pozor!
Ravnokar je izšla:
Mogdalgna
prevod znamenitega pesniškega dela slavnega Čeha J. S. Machar-jaf ki je doživelo v izvirniku žo ove izdaji in ki se prevaja tudi na druge slovanske jezike. 292 strani obsežna knj»ga je izšla kot
I. zvezek Ljudske knjižnice
v založbi .v\nsili /.»piskov** v Ljubljani.
Ceift«Q  9 krotil.       (1621— 1) Dobiva   se  po   ljubljanskih knjigotržnicah iKleinmavT & Bnmberg, Giontini, Schwen-tner) in pri upravništvu „Naših zapiskov", Ljubljana, Stari trg št 13, III. nadstr.
II. Bvemeh ..BJudMkf knjižnic*«*" izide k« nec junija Obsezal bo: ..OhiiKiHK 9 Mocijall'.t-Bii'*. Cena 70 h.
Še nekaj številk izišlib ...\ttwili l»iMito>, ■-»»«•   ii 4 sa'.- **«' i i J      imamo v zalogi.   Letnik (12 številki kuiičan meseca S julija.   Stane na letu s poštnino 2 K 80 b
* Restavracija.
* « *
i
a o
*
S 1. septembrom t. I. odda se v Gorici dobro vpeljana j restavracija pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ista se naliaja A v eni glavnih in najpronietnejših ulic, ter obstoji iz velikega senčnatega vrta, prostorne dvorane ter sploh snažnih in pripravnih prostorov.
Najemnik dobi na željo lahko tudi 10 sob za tujce v I. nadstropju iste hiše. Z ozirom na gradbo nove bohinjske železnice, ima lokal gotovo lepo prihodnjost. — Ponudbe sprejema in podrobne informacije daje iz prijaznosti .
Josip Rovan
(1615—1) zalagatelj vrhniškega piva v Gorici.
2 ttS »
Vb
-i ■
Aleksandrov
romance
Elegantno opremljena knjiga S portretom in autografom pesnica in uvodom & peresa
dr. Jvana Prijatelja.
Cena ;
ifr^usno  broš-       3'50, po pošti jf 3'70, v izvirni platneni vejbi Jf 5-—, po pošti Jf 5-20.
Za loj il : (l35^
FRANC DOLENC
>->-• v Ljubljani, Marijin trg -^t-
4 pri    e'r>.trii'ivkan*«ui   «««»1*14% i).
X3. ii.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko
zagog® manufakturnega blaga
obstoječo iz raznovrstnega sukna, modernega in kamgarno^ega za moške obleke.
Vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za damske obleke najnovejših azoroev. Izvrsten cvilili za motroee in postelno opra in posebno dobro blago za rjuhe, namizne prte,  servijete in brisalke.   Veliko  izbero preprog, zaves in tepihov vse po najnižjih cenah.
Blagohotnemu obisku se udano priporoča r spoštovanjem
(1121 -9 Franc Dolenc.
ne iiiorM.jo rioriMM Vi»r<»-» uti preti vsako iie^iin^o
ker se pO tej lahko vsaka, tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je izkazalo mečiluo vladno mazilo, tako imenovano prasko domare mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje tste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaeeljeuje.
pr-J  [;a/|M.sili i se vsak «ian. "±Ji Troti predplačiluj] K 3'16
se pošljejo 4/1 pušice ali 3 36 6/2 pušice ali 4 60 6/1 ali 4-60 9/3 pušici poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrdke monarhije.
Vsi <I«-1 i <-m ■ > :i • a s ■ •» 7.ak4»nit«» «1«
varslvoiio /naiitU«
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
I      t» mu ,.§»:-l (Tiiem orlu*' a a*«*aga (1112—5)
Malš strana, ogel Nerudove ulice 2C3 Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccoll, pl. Trnk6czyf M.
U.
Mardetschla-
ger, J. Mayr.
Kupuj pa „le v steklenicah
V l>jiil»ljnnl pri ufi<uj)Mii h :
C. Cisaf. Iv. Fabiana nasl Anten Korbar. F. Groschl. Kari C. Holzer. Ivan Jebačtn. Ant. Ječminek.
Ant Kane, drog- J. Mehle.
Mihael Kastuer P. Mencinger.
, Edmund Kavčič. Josip Murnik.
Josip Kordin Iv. Perdananasl
Anton Krisper. Vaso PetriCiC.
Peter Lassnik. Kari PJaninšek.
Alojzij Lilleg. A. Šarabon.
Viktor Schiffer. Ferd. Terdina.
M. Spreitzer. Anten Stacul. Peter Sterk. Fran Stupica. M. E Sapan. A. Sušnik.
Uradniško kon samno društvi
Bled: Pavel Homann, Oton „W6Ifling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc.
Draga : P. S. Turk.
Hrib : A. Bučar, Fran Kovač
Idrija: A. Jelenec, Josip Še-petavec.
Kamnik: Josip KlemenčiČ, Anton Pintar, Fr. Šubelj. Kočevje:   Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, M^at Rom, Fran Schleimer. Kostanjevica : Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumaan sin. R. Engelsberger.
Kranj: Fran  Dolenc, Ivan MajdiČ,  Kari  Šavnik. lekarnar .pri sv. Trojici'*, Josei Krenner.
Litija: Lebinger £ Berg-mann.
Lož : F. Kovač.
Mirna: Josip Schuller.
Mokronog: Josip Errath. B. Sbil, „pri škofu-.
Novo    mesto: Kusse! Končan, Adolf Pauser.
Polhov gradeč : J. A. Leben.
Postojina: Anton Ditrieh, G Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I občno rade-ško konsumno društvo.
Radovljica : L. Fiirsager, Fr
Homann. Oton Homann. bodražica: Ivan Levstik Šiška: J. C Juvančič. Skofja loka:   E. Bard\ M Zigon. c99i 9)
Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovcu*.
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike   Lašče: Ferdinand
M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Frar.
Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje:   R.   F. Mih,
Iv. Miiller sen. Žužemberk ; Jak. Dereani
Vzorci vina za poskusnjo, ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v skladišču na Starem trgu št. 15.
Otvoritev v soboto, 30. maja t. I.9 v Ljubljani, Stari trg št. 15
Bratje Novakovič
^    lastniki vinogradov na otoku Braču in v makarskem primorju v Dalmaciji
ujjudno naznanjajo si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane
da so otvorili v soboto, dne 30. t. m.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin
v Cjubljani, na Starem trgu 15
v steklenicah in na debelo
ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. —
(1487-7) pridelka po različni primerno nizki ceni.
Na izbero imajo izključno pristna, izbrana vina lastnega
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Itad T»vi»r.
Lastni u a in tisk „Narodne tiskarneM.