Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo Л K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko m druge tuje državo 6 K.) — Poeamozne /številke ве nroda'ajo ————— po 10 vinarjev ■ ■ ■ ■ Slovenskemu ljudstvu v pouk is zabavo. Spisi in dopisi so pošiljajo: Uzoduiötvu „Domoljuba*. Ljubljana, Konitarjova ulica. Naročnina, reklamacijo in in- r erat i pa: Upravniötvu „DomoJ jubu" -Ljubljana, Kopitarjeva ulica - Štev. 14. V Ljubljani, dne 5. aprila 1917. Leto XXX. Velika noč. Zopet je tu — v vojski že tretja — «olika 1106.-Alj naj se je veselimo, aH. naj smo je žalostni? Kdo bi mogel biti žalosten velike poči! Naj je krog nas še toliko gorja, naj je v naši duši še toliko bridkosti, Velika noč je kakor topel žar, ki posije v dušo, in srce se v solzah na« Smehlja. ; „ ; Velika noč, največji praznik krščan-t*a, praznik odrešenja in zmagoslavja! Velika noč nas tako živo spominja, iia smo ustvarjeni za veselje, a da tega veselja na zemlji ni. Je na zemlji nemalo veselja, v poštenem družinskem '-itljenju, na ljubem domu in v lepi naravi, v mirnem srcu in v božji ljubezni, i vse lo veselje je le kakor slutnja, ki naj bi nam vzbujala v duši hrepenenje 14) nebesih, kjer vriskajo srca v neizrekljivi radosti večno aleluja! Kako so božje misli vse drugačne [Kakor pa človeške misli' Mi bi mislili: im bolj Bog koga ljubi, tem več veselja mu daje. Л kako bi se zmotili. V nebesih, da; na zemlji ne! Koga je Bog bolj ljubil kakor «veto Družino! A kaj je bil nje delež.na zemlji? Malo veselja, veliko trpljenja, komaj opazimo, da je :i'Marija tudi mati svetega veselja, tako f- nam predstavljajo svete zgodbe i Mater .sedmero.žalošti. In kaj je zapu-j Kristus ljubim apostolom? Na zem-№; јј samo trpljenje. Drugim je prepustil jgi>ogastvo in naslade, njim, ki jih je lju-jj'il, je zapusti to, kar si je bil sam iz-fW, ponižanje in trpljenje. $ To je pa pridiga! O ne, to ni pri-Sl,,f*a. to je velikonočno oznanilo sloven-I *keuiu ljudstvu! j V velikem trpljenju so nas je lotila Hii4a. nialodušnost in malovernqst, da Г l-ai zdvajamo o božji pravičnosti.! * ,K 'lan nam kliče sveta Cerkev: sur- sum corda! kvišku srca! a nam je srce tako težko in težka skrb nas tlači le k tlom. Morda nas zdrami in dvigne velikonočna aleluja! Aleluja — se glasi iz cerkve, aleluja odmeva po potih velikonočne procesije, naj bi se odprla tudi naša srca velikonočnemu spevu aleluja! Aleluja! Nehesa so odprta. Kristus stoji gori sredi svojih izvoljenih in gleda na nas. Vidi naše boje in naše trpljenje, naše solze in našo žalost, in le gleda, gleda — ali se res ne bomo ozrli kvišku, ali smo res pozabili nanj in na njegov nauk, na tiste prelepe tolažilne besede: »Na svetu boste bridkost imeli, ali zaupajte, jaz sem svet premagal.« (Jan. 16, 33). Zaupajte, nam kliče on, naš Bog, mi bi pa mračno dvomili in zdvajali? Kristus, ne! Iz vseh grozot svetovne vojske kliče slovensko ljudstvo z velikim zaupanjem vate: aleluja! Na veliko soboto zgodaj zjutraj ukreše Cerkev ogenj iz kremena in v ta ogenj vrže vso šaro velikega tedna in vse sežge. Potem ogenj blagoslovi, in s tem blagoslovljenim ognjem prižge vse svetilke, s tem ognjem zaneti ogenj po ognjiščih krščanskih hiš, in tako se užiga iz enega plamena plamen za plamenom. Tak ogenj naj užge velika noč v vseh naših srcih. To je blagoslovljeni ogenj vere' in zaupanja. Ta ogenj naj požge v nas vse, kar je malo-dušnega in malovornega, vse mračne misli in težke skrbi, vse tožbe in dvome, ves strah in brezup. Velika noč naj bo zopet v naših dušah, in če nam solze silijo v oči, naj se med njimi zabliSče tudi solze velikonočne tolažbe in velikonočnega veselja! m Rusi si na velikonočno nedeljo kličejo eden drugemu: »Hristos voskrese«, .Kristus je vstal! in se poljubljajo od veselja. Tako zakličimo mi vsem našim' dragim po bojiščih, vsem našim dragim, ki bodo obhajali veliko noč še vedno po širni ruski zemlji: Kristus je vstal, aleluja! Vanj zaupajte kakor zaupamo mi! Bodi kakor on hoče, najraje ši hi seveda in za to ga srčno prosimo, da bi že skoraj skoraj prišel tisti presrečni dan — z oljiko mirü! III. vojna Velika noč. i. Čas pirhov »pet? In prav tako kot laut delijo nam na bojni se poljani. Oj, pirlii rdeče barvani in z »alelujo« znamvani; spomin vstajenja božjega, spomin detinskili zlatih let, ko še je v miru živel svet; spomin življenja rožnega! Zdaj vojnih pirhov pa v spomin, krvavih smo nabrali si: granat, šrapnelov, krogel, min. Smo s puškami ragljali si, v trpljenju hudem plakali, in dan vstajenja čakali, misleč, da nam za pirilie prinese zažerjeni mir, veselja, sreče, naše vir; — a bojni klic spet siri se. Velikanoč, Velikanoč! Spolnila nisi naših nad, in zopet siplješ nam granat za pirlie zdaj že tretjikrat; pa upajmo, da slednjikrat! Г . II. V zvoniku so zapele raglje. -. Umrl je naš Gospod in ž njim zvonovi v-Mhnili so v žali. Smo djali včasih: Šli so v H im. Ko slušam rägljanje otožno, zvonov se spomnim ves solzeč: ne v Rim, na vojsko šli so letos, nazaj ne vrnejo se več ... III. Kdaj se vojna boš končala? Boš-li dolgo še divjala brezobzirno, krvoločno?... Gledal sem procesijo letošnjo velikonočno; srce se jc krčilo: Žene, deca, dedi sivi —. Kje možje so, fantje živi? Nimamo jih ni četvero, da nosili bi bandero...! IV. Dekle, ktero je z velikonočnim blagoslovom najpoprej doma, še med letom z venčekom poročnim pred oltar nevesta se poda. Узака hrepeni po tisti uri, in zato domov se vsaka žuri; taka namreč vera davnih let še drži slovenskih se deklet. Meni letos se ne ljubi, da bi žurila se z njim. Tudi če kedo me snubi nikdar se ne omožim. Tam ob urni, bistri Soči špava ženin moj cvetoči; i u zato hiteti nočem, zadnja hodim, bridko jočem. Vide. Vojakova velikonočnica. V tretje žc zvone zvonovi in slave velikonoč, kar odmevajo topovi strah in smrt oznanjajoč. V tretje vbirajo zvonovi aleluje slavospev; vmes se družijo topovi: boja smrtnega odmev. Vstal Zveličar je iz groba, in premagana je smrt: naj beži od src tesnoba; upamo — sovrag bo strt! Desetnik Ivo. Rešite mladino! Že pred davnim časom so spoznali človekoljubi nujno potrebo, da organizirajo socialno pomoč v varstvo in oskrbo osirotele in zanemarjene mladine. Na Nemškem se je v ta namen osnovalo več društev, med katerimi zadnji čas zelo uspešno deluje ustanova nekega kapucinskega patra pod imenom »Seraphisches Liebes-лгегк«, ki je razširjeno tudi po nemških de-ielah Avstrije. Novo pobudo je dobilo rešilno delo za mladino, ko je blagopokojni 2» cesar Franc Jožef za svojo vladarsko šest-desetletnico izdal geslo: »Vse za otroka«, — Na Kranjskem deluje na tem polju poleg nekaterih okrajnih društev, ki so združena s sodišči, kot cerkvena ustanova predvsem »Patronat Vincencijeve d r u ž -b e«. Iz zadnjega letnega poročila je raz-videti, da ima »Patronat« zdaj 125 osirotelih in zapuščenih otrok v svoji oskrbi in je v ta namen izdal 12.868 K 97 vin. Pa kaj je to spričo vedno naraščajočega števila ! vojnih sirot in drugih zapuščenih otrok? Saj moramo le na Kranjskem njih število približno ceniti nad 8000. V primeri s temi številkami se nam predstavlja družina, ki se je zbrala pod okriljem »Patronata« kot neznatna manjšina. Take in enake primere nam nekoliko odpro vpogled v strašno naraščajočo otroško bedo in zapuščenost. Ta najnežnejši del človeške družbe bo morda vsled svetovne vojske največ trpel. Ne mislim pa le na telesno revščino in pomanjkanje, katere se otrok morda še manj zaveda, kakor odrasel človek, pač pa še bolj na duševno onemoglost in zapuščenost, ki mu zapusti žalostne posledice za celo življenje. Jasno je, da spričo velikega obsega, ki ga je v naših dneh že zavzela otroška siromaščina, prizadevanja posameznih zasebnih društev več ne zadoščajo. Država sama se je lotila snovanja društev za oskrbo sirot in varstvo mladine. Ravnokar razglaša c. kr. pred-sedništvo za Kranjsko, da so potrjena pravila »Kranjskega deželnega društva c, kr. • avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo«. Novo društvo je torej osnovano. Ali pa je s tem že skrb za sirote odpravljena? Nikakor. Delo se bo sedaj s podvojenimi močmi nadaljevalo in podvojiti se mora tudi naše rešilno delo. Po svoji osnovi ima biti »Kranjsko deželno društvo« neka centrala otroškega skrbstva in varstva. V paragrafu 3. (točka 4. in 6.) društvenih pravil namreč čitamo; »Društvo ima v razvidnosti vse varstvu otrok in skrbstvu mladine odmenjene naprave na Kranjskem, kakor: zavode, društva, ustanove in slično ter daje o njih pojasnila; ustanavlja in pospešuje varstvu otrok in skrbstvu za mladino služeče zavode in naprave.« Jasno je, da bodo sedaj v okviru splošnega deželnega društva mogli smotreno delovati vsi mladinoljubi. Najmanj pa smejo zaostajati pri tem velikem karitativnem delu, ki je posvečeno blagru slovenske mladine, naše krščanske organizacije, ampak si z marljivim delom na polju otroškega varstva zagotoviti tisti odločilni vpliv, ki jim gre. Edina cerkvena ustanova te vrste pa je »Patronat Vincencijeve družbe«, ki že šest let deluje in je razširjen po vseh slovenskih pokrajinah. Smer njegovega delovanja je jasno začrtana. Patronat si v vojnem času ni zastavil namena, ustanavljati velike sirotišnice, ki bi jih v sedanjih razmerah niti nc mogli postaviti, niti oskrbovati, in za katere tudi sami nc vzmoremo potrebnih sredstev. Taka vprašanja se morejo po-voljno rešiti še le pozneje v sporazumu z deželno ali državno upravo. Patronat se da voditi pri svojem delo- vanju edino le od nujnih dejanskih potreb, Zato obrača svojo skrb predvsem na otroke same, ki so pomoči in varstva potrebni in jih spravlja v zavode in k,poštenim rodbinam po deželi. S tem ustreza tudi kričeči potrebi po pomožnih delavnih močeh, ki jo naši ljudje pri hišnih in poljskih opravkih bridko občutijo. Pri tem pa Patronat nikakor ne izključuje naprave stalnih ali začasnih otroških zavetišč, kakršna so primerna v sedanjem času in kjerkoli se pokažejo potrebna. Razmere časa nas same silijo na to, da se delokrog Patronata razširi. Zato prosimo vse naše organizacije sodelovanj? in pomoči. Predvsem prosimo, da se nam naznanijo pomoči in varstva potrebni otroci (dobro je priložiti priporočilo župnega urada ali županstva); da se prijavijo družine, ki bi bile voljne sprejeti kakega otroka brezplačno ali proti mesečni plači. Vsaka ponudba se upošteva in se ji bode s časom ustreglo, dasiravno ni mogoče vedno t,ako naglo ustreči, kakor si kdo želi, V župnijah, kjer Patronat še ni vpeljan, se zdaj to najprimerneje zgodi. ' Potreben pouk, tiskovine in podobice se na željo takoj dopošljejo. Vse zadevne dopise in vprašanja je kratko nasloviti: »Pisarna patronata za mladino«, Ljubljana, Dunajska cesta 18. Mnogo je sedai nujnih potreb, ki jih je povzročila svetovna vojna, in ko bodo končani sedanji dnevi stiske, bodemo šele mogli pregledati, koliko vrednot je uničenih in razrušenih. A ko bodemo stali na svetovnem pozorišču, kakor gospodar nemškega pesnika SchiHerja, tedaj bode tudi nam nai-slajša zavest, da smo rešili najdražje, kar smo imeli. Zato rešite mladino! Pregled po svetu. Tehtne besede našega ministra za vnanje zadeve. Minister grof Czernin so je v pogovoru z nekim odličnim časnikarjem izjavil o ruski revoluciji takole: »Če bo izprememba na Ruskem ta-mošnjemu trpinčenemu ] rebivalstvu prinesla spoznanje, da je nadaljevanje vojske zločin in da lahko vsak dan — Rusi in ententa — sklenejo časten mir z osrednjima državama, potem se ta grozna morija ljudi nagiblje proti koncu. Nas ni mogoče uničiti, pa tudi mi nočemo nikogar uničiti. Naše fronti' j stoje bolj trdno kakor le kdaj, naš £o-| spodarski položaj je zagotovljen. Mi -so moremo in se bomo prebili. Požrtvovalnost brez primere in pa sila, s katero narodi monarhije prenašajo pomanjkanje, jamčita za končni uspeli. Največja zasluga nc gre »višjim tisočem«, ampak srednjemu stanu in v prvi vreli' širokim, od usode razdeljenim množicam. »Klobuk doli« pred milijoni, ki v strelskih jarkih in doma prenašajo delo in vsakdanje pomanjkanje brc» mrmranja. Klobuk doli pred njihovo veličino in silo. Pride dan, ko bodo porodi monarhije dobili plačilo za svoi'1 junaštvo.« i i 32 novih članov gosposke zbornice. Napovedujejo, da bo avstrijski državni /1им' sklican 17. aprila. Zasedanje bi I ra jalo do konca junija. Istočasno bo objavljena lista 32 novih članov gospo-ski> zbornice. V nemški državni zbornici se je kan-cle» o Rusiji izrazil takole: Mi si moremo žekti le to, da se Rusija razvije v trdno in varno trdnjavo miru. Če bo preuredba privedla do zopetnega zbližanja nemškega in ruskega naroda, ki sta navezana na dobro soseščino, pozdravljamo to z veseljem. Nemčija je veliko trpela pod grehi stare Rusrije. Ruski narod, ki prav gotovo ni hotel ie vojne, naj se nikar ne boji našega vmešavanja. Želimo le, da bomo ž njim čim prej živeli v miru, ki bo zgrajen na častni podlagi za oba naroda, V Italiji se kažejo čedaljebolj očividno znaki nezadovoljnosti, posebno po mestih, V Milanu in Turinu so bile zopet velike rabuke in demonstracije za mir. Nekateri listä so že pisali, da se pojavljajo med vročekrvnim prebivalstvom znaki revolucije; drugi trde, da divjajo na Italijanskem že več dni prekucijski nastopi. V Mehiki se pripravljajo, da nastopijo z «ožjem proti Združenim državam Sev. Amerike. Na meji mehikanski je razvrščenih do 200,000 nemških vojakov. Zdi se, da nadvladuje v Mehiki nemški finančni in vojaški vpliv. Mehikanci ne izpuste ameriškega generala Oregona. Povsem soditi so se Nemci iz Severne Amerike preselili v Mehiko, kjer bodo nastopil» z orožjem proti Ameriki. Svetovna vofska. Pričakovanje avstrijske ofenzive proti Italiji. — Naš uspeli pri Bi-ijalt. — Mir na rusko-romunskem btjISčn. — Silno opustošenje v zaposlenem ozemlju na Francoskem. — Angleški poraz na Sinaji. — Uspehi podmorske vojske. VOJSKA Z ITALIJO. Avstrijska ofenziva dela Italijanom kolike skrbi. Italijanski listi so vodno polni razmotrivanj o bodoči avstrijski ofenzivi. Cadorna sam jo pričakuje in se na njo pripravlja. Cadorna sodi, da bodo zavezniki udarili s tako silo, kot •s'o pri Verdunu. Bivši minister Barzilai, ki sc jc vrnil z bojišča, piše, da bodo naše armade prodirale najbrž istočasno * Tirolskega in Krasa. Proti naši tri-"critinski fronti so zgradili mogočne utrdbe, ki zapirajo dohod v italijansko ravnino. Italijani se boje, da bi se tudi Nemci ne udeležili ofenzive. Topovski boji na Goriškem se neprestano ponavljajo. Italijani poročajo, !,ašc! topništvo zelo ljuto obstreljuje £°nco in postojanke na severnem robu Krasa pri Fajtem hribu. Italijanska ar-.'".torija je pa vzela na piko zlasti naše uftToznc cesto na fronto, da bi tako ovi- rala prihod čet in dovoz streliva in živil v postojanke. Naš uspeh pri Biljah, 27. marca poroča naše urad. naznanilo o uspešnem sunku v italijanske postojanke južno od Bilj na Goriškem. Naše topništvo je najprej- zrahljajo sovražnikove utrdbe, nato so pa tja udrli oddelki pešpolka št. 100 ter ujeli 15 častnikov in 500 mož, zraven pa zaplenili 3 metalce min in 12 strojnih pušk. Osvojeno postojanko so potem naši držali, dasi jo je sovražnik v opetovanili protinapadih hotel iztrgati. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. №r na ruskem bojišču. Ker se sneg taja, jo vse ozemlje na tej fronti razmočeno, da je vojskovanje izključeno. Rusom to prav hodi, ker jim je na tem, da napravijo zopet red mod razburjenim vojaštvom na fronti in v zaledju. Naši pa tudi nimajo vzroka, da bi še enem delu tega ozemlja našteli dne 26. marca 1000 mrtvih Angležev. Opustošenje v izpraznjenem ozemlju. Ozemlje, ki so ga Nemci prepustili, meri okrog 300 kvadratnih milj s približno 100 vasmi in manjšimi mesti. To ozemlje je sedaj popolnoma opustoše-no. Škodo cenijo na dva tisoč milijonov. Italijanski poročevalec Barzini piše: Mešanica blata, debel, vej in grmovja priča, kje so prej stali krasni gozdovi, ki so popolnoma izginili. Kjer so prej stale vasi, loži le kup razvalin; o več vaseh pa ni ne duha ne sluha. Nihče ne ve, kje so stalo. Granate so namreč razrilc vse zemeljsko površje in pokrile z zemljo razvaline hiš, ki jih pokriva debela plast zemlje. Po ozemlju je polno velikih lijakov, kotlin, ki so jih izkopale velikanske granate; te kotline so sedaj napolnjene z vodo. — Vse utrdbe so Nemci popolnoma razrušili, posekali gozdove in uničili pota, tako da sedaj Angleži in Francozi le počasi Angleži izdelujejo ročne granate in porabljajo v la namen izpraznjene tobačne posodice. dalje silili v ogenj. Morda se ondi razmere same zasučejo nam na korist. Manjša iiodjetja. Med Darovom in Labušim so zavezniške čete z naskokom osvojile sovražnikovo postojanko, ujele nad 300 Rusov, uplenile 4 strojne puške in 7 metalcev min. V Karpatih — južno od doline Hz — so čete nadvojvode Jožefa osvojile na neki višini f> km ruskih postojank in obdržale osvojeno kljub Ijutim protinapadom. Pri tem ie bilo ujetih 150 Rusov. Tudi Rusi so tuintam poizkusili kak manjši napad n. pr. pri Lucku in na višino Magyaros, pa so bili povsod odbiti. FRANCOSKO BOJIŠČE. Boji v zapuščenem ozemlju. Angleško francoske čete le počasi prodirajo proti novim nemškim postojankam. Nemške zadnje čete jim povzročajo mnogo izgub. Nemci so n. pr. samo na napredujejo v tej puščavi, ki jo je ustvarila vojska. MACEDONSKO BOJIŠČE. Manjši boji so bili pri Bitolju, kjer so skušale francoske čete še enkrat svojo srečo v napadu —, a so bile odbite. Nemci so jim celo iztrgali nekaj jarkov. Med Ohridskim in Prespanskim jezerom so nemški oddelki uplenili več brzostrelnih francoskih topov. TURČIJA V VOJSKI. Angleški poraz na Sinaji. Že zadi njič smo poročali, da skušajo priti Angleži od Sueškega prekopa čez Sinajo v Sirijo in Jeruzalem. Tja so poslali svojo čete iz naselbin, ker se na francoskem bojišču niso obnesle. Zbrano imajo tam zlasti precej konjenice, ki sc na prostranih planotah svobodno razvija. Kake štiri divizije močna angleška armada je prodirala v prostoru med 3« Mrtvim in Sredozemskim morjem. Dosegla je prostor pri Gazi, ki leži komaj CO do 70 km jugozapadno od Jeruzalema. Tu so jo pa ustavile turške čete. 26. in 27. marca je prišlo do krvave-bitke, v. kateri so bili Angleži premagani in so se piorali umakniti proti Sueškemu prekopu. Ko so po bitki Turki preiskali bojno polje, so našli okrog 3000 mrtvih Angležev, 150 ranjencev so sprejeli v svojo oskrbo, druge so Angleži vzeli s seboj. Uplenili so 12 angleških brzostrelnili topov in 20 strojnih pušk. DOGODKI NA MORJU. Uspehi podmorske vojske. Angležem vedno bolj primanjkuje živil; sicer o lakoti na Angleškem še ni govoriti, vendar raste pomanjkanje dan za dnem. Dovoz krompirja se je zelo skrčil. Od 1. aprila tlo novega pridelka razpolaga Anglija le še s 150 tisoč tonami krompirja; rabi ga pa še enkrat toliko. Postiti se torej morajo tudi razvajeni Angleži. Potopljene ladje. 25. marca naznanja nemški mornariški urad, da so zadnje dni potopili podmorski čolni 25 parnikov, 14 jadernic in 37 ribiških ladij; 28. marca se poroča, da je bilo na Sredozemskem morju potopljenih 10 ladij, 30. marca javljajo, da so torpedi-rali 34 parnikov, dve jadrnici in 14 ribiških ladij, skupaj 69 parnikov, 15 jadernic in 51 ribiških ladij, v skupnem obsegu 200.000 Ion prostornine. Potopljene angleške bojne ladje. Angleški pomorski urad poroča, da je zadel neki angleški torpedni rušilec te ilni na nuno in se potopil. Neki drug rušilec je trčil z nekim parnikom in se potopil. Nemci poročajo, da je podmorski čoln torpediral in uničil angleško pomožno križarko, ki je obsegala do 8000 ion. Napad na angleško obal. Deli nemškega vojnega brodovja so zoppt udrli na odprto morje in napadli južnovz-liodno angleško obalo. Na svojem potu niso nikjer zadeli na angleško brodov-je; srečali so le neki oborožen parnik in ga potopili s sireli. Kako je na Ruskem? Veliki knezi so izjavili, da bodo podpirali začasno vlado. Glede apana-žnili posestev so se izrekli, da so last države. Ruski poslanik pri sv. što-lici je obvestil papeža o izpremenibi na Ruskem. Papež je baje rekel: Sprejmem sporočilo v vednost, ter želim, da bi bila ta izprememba Rusiji na korist. - Velikega kneza Nikolaja Nikolaje-viča stražijo vojaki. Generale Everta, Ivanova in Gurkova so zaprli. — V Retrograd» strastno agitirajo za republik o. Na vseh cestah stoje agitatorji, ki ljudem prigovarjajo, da jc rešitev Husije edinole v republiki. -.- Začasna vlada je razglasila, da se bo ustavodajno zborovanje izvršilo v Petrogradu 30. maja. 4« Londonska pogodba ne veže več. Celo Miljukov se je izrazil, da Rusije ne veže več londonska pogodba, ako ruski zavezniki ne izpolnijo vsega kar so obljubili. —' Ruska vlada bo zaplenila vse carjevo nepremično premoženje: gozdove, gradove itd., in sicer na korist državne blagajne. — Carjevo rodbino bodo prepeljali na Angleško. Na morju jo bodo spremljale angleške in ruske bojne ladje. — Pomanjkanje v Petrogradu še ni prenehalo. Nova vlada je poslala poverjenike na kmete, ki naj bi ljudem prigovarjali, da pošljejo zaloge živil v mesta. — Vrhovni poveljnik ruske armade je sedaj Alcksejev. — Ruski delavci in kmetje zahtevajo mir. — Sveti sinod je odstopil. (Sinod je vrhovna oblast ruske razkolniške cerkve.) Novi sinod, ki bo kmalu izvoljen, se bo takoj posvetoval o preureditvi cerkvenih razmer. — Vojna stranka na Ruskem je, kakor bi človek sodil po angleških glasovih, pridobila velik del vojaštva in delavstva za nadaljevanje vojske. Odbor delavcev in vojakov v Revalu je sklenil, naj delavci in vojaki ne odlože orožja, dokler no bo strt nemški militarizem. V novi ruski vladi imajo večino socialisti. Ministri so se z novim predsednikom Lvovom 1. aprila odpeljali v glavni stan. Pred Tavrijsko palačo je prikorakalo 10.000 vojakov, ki so izkazali ministrom vojaške časti. Tedenske novice. Kranjsko deželno društvo za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo. To društvo, ki se je pri deželni vladi ustanovilo in sicer kot, odsek c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote, ima namen pomagati vdovam in sirotam po padlih vojakih. Društvo ima redne člane ustanovnike (500 K), utemeljitelje (200 K), prispevajoče člane (letno 10 K) in delovne člane. — Namen tega društva je res plemenit. Predsedstvo društva prevzame deželni predsednik II c n lik g r o f A11 e m s. Želeti je obilnih prijav. Smrt. V Ljubljani je umrl v 77. 1. starosti po kratki bolezni dne 29. marca slovenski glasbenik Franc Gerbič, šolski ravnatelj »Glasbene Matice«. Pokojni je bil rojen v Cerknici. P. v m. I Red železne krone II. vrste je podeljen goriškemu deželnemu glavarju dr. Alojziju Faidutti-ju. Električna sila na Završnici. Zu podelitev vodopravric koncesije se mora deželni odbor kranjski še sedaj puliti. Obratovanje elektrarne se nemoteno nadaljuje, ker se elektrika oddaje raznim vojaškim namenom, četudi je upravno sodišče zavrnilo pritožbo deželnega odbora, ker je poljedelsko ministrstvo hotelo obrat ustaviti. Povišanje vzdrževalnine. Državni zakonik je objavil cesarsko naredbo z novimi določbami o vzdrževalnim' družinam vojnih vpoklicanc.ev. S povišanjem za 10 do 25 odstotkov hoče vlada doseči, da ne bi se žene ukvarjal« s takimi postranskimi opravili, ki bi jih odtegnili, vzgoji otrok in domačemu gospodinjstvu. Z novo naredbo hočejo pomagati osobito družinam V krajib, kjer je posebno občutna draginja in družinam, ki stanujejo v najetih stanovanjih. Povišek bo znašal do 500 milijonov kron na leto. Veselo Velikonoč vsem vrlim bralcem in bralkam »Domoljuba« poročnik Jože Barlč, .1 R. 70/9, Vesele velikonočne praznike vošči od zelene Mure vsem znancem in prijateljem, kakor tudi bralcem njegovih lepih pesmic četovodja Vid Ambrožič, I./17. Ers. Komp., Judenburg. Novi doktorji. Dne 28. marca jc dobil na dunajskem vseučilišču diplomo in naslov doktorja vsega zdruvii-stva starojšina »Danice« g. Ivan Je n-š t e r 1 e, rodom iz Davč pri Sorici. Novi dr. je ves čas vojske služil kot vojaški zdravnik-praporščak na soški fronti. — Istega dne je postal dr. bogoslovja, g. Gregorij Ž e r j a v, gojenec duhov' skega zavoda Avguštineja na Dunaju; Umrla je v Cerkljah na Dolenjskem dne 29. marca Terezija Gabrič, sestra duhovnega svetnika g. Antona G a b r i-č a. Veliko dobrega je storila ubožcem, Sveti ji večna luč! Za ljubezen med narodi. Papež Benedikt XV. je te dni odgovoril na vdii-nostno pismo, katero so bili poslali katol. zborovalci mednarodne konferenco v Curihu dne 19. febr. Sv. oče je z velikim veseljem sprejel čutila vdanosti, ki so izražena v pismu. V veliko olajšanje mu je zagotovilo, da boče omenjena skupina mednarodnih katoi. odposlancev delovati za zbližanje evropskih narodov po vojni v duhu pravi; ljubezni, kar je tako pristno krščansko. Papež blagoslavlja vse, ki delujejo v ta namen. Reda. Vsled požarja v Ilruševju (župnije Hrenovice pri Postojni) so po-gorclci res pomilovanja, a tudi izdatni; in takojšnje podpore vredni. Ponesrečenci so v vojnem ozemlju, kjer si uiti za denar ne morejo preskrbeti potrebnih reči. Delavcev in hrane primanjkuje. Podpora v kakršnikoli obliki bo do-, brodošla. Darila sprejemata župnijski in županski urad v Hrenovicali. Dražba. Znani (bivši Malncrjev hotel) sedaj hotel »Imperial« na Bledu bo dne 24. aprila prodan na dražbi. Ccnil-na vrednost 305.903 K 30 v. z všteto bo-; telsko opravo, ki jo cenijo na 52.917 K 90 v. Najnižji ponudek znaša 195,729 Kg 83 v. K liotel,skemu posestvu spadajo tudi njive, travniki, gozdovi. Vojaške novice. Sv. oče našim ujetnikom. Za Vrli-konoč dobi vsak avstrijski ujetnik zavoj z geslom in pozdravom papeža Benedikta XV. V zavojih bo južno sadji'. slaščice, meso, tobak, cigarete, cigare, steklenica vina i. dr. —■ Velikodušnost sv. očeta, ki izkazuje vsemu svetu nepristransko ljubezen, bo zbudila našo yorko ljubezen. »Stotnija strojnih pušk II« cesarje-vifvvcga polka je poslala z visokih sneženih gora dopisnico z mično sličico. Kredi zvežnja lovorjevih, lipovih in drugih ve jic, ovitih s cesarskim trakom sloji pirih, ki se iz njega ponosno dviga 30'5 cm granata. Od zgoraj napis: Veselo Velikonoč! - (Dopisnico priložimo vojni zbirki.) Podpisani so: Orožni mojster F. Leskovec; četov. F. Mihelič, Ribnici!; če tov. M. Thaler; des. J. Petrič; jiodd. Henigman, I. Podobnik, Л. Re-kelj, B. Močnik. Inf.: J. Simončič; I. .Vidmar, J. Pire, M. Kostrevc, J. Pavlin; tek'f.: J. Bartelme, Л. Schauer, S. Žvan. »Vidiš Pepino! Naši pirhi so trši od tvojih. Okušaš jih že drugo Velikonoč.« Tako je napisano nad sličico, ki jo je poslal naš prijatelj A. Bitenc s fronte. Sličica predočuje slovenskega vojaka, ki >turča« (trka s pirihom ob pirih) z italijanskim Pepinom. Pirih Pepinov je razbit. — Podpisani so še naslednji ce-sarjevičevi fantje: Čtv. Fr. Rozman; i les. A. Galif, J. Hribar; podd. J. Jereb, Fr. Rostohar; inf. A. Podlipnik, Št. Vraukar, Fr. Kimovec, Fr. Čamernik, .1. llrovat, A. Rupar, Fr. Rongus, E. Weber. Likovič, A. Klanšek, J. Kern. — Pristavili so: »Veselo Velikonoč! — Če lit naravo sodili, bi Vam Božič voščili!« Naj bo pa za »Velikonož«. Dno 31. marca je priromala z Ruskega dopisnica, oddana 10. dec. 1916. Tu navedeni ujetniki pošiljajo pozdrave in voščila z a n o v o leto vsem domačim, znancem in prijateljem: Desetniki Martin Klopec, Mali Anton, Nevlje; Ilalie Leopold, Crnivrh. Inf.: Praznik Jožef, S tri t; Orožnik Iv., Litija; Dušak Jakob, Litija. Pei mesecev je potrebovala dopisnica Janeza Kotarja, posestn. iz Pokoj-nice, preden je prišla z Ruskega. Oglasi' se je prvič. »Nujni zavoji». S 1. aprilom bo sprejemala pošta »nujne zavoje«, ki jih bodo hitreje odpravili. Za te zavoje, ki 'ie smejo biti težji kakor 5 kg in ne večji kakor 60 cm v vsaki izmeri, bo 'reba plačati poleg frankature in eks-presne pristojbine še posebno takso 1 krono 20 vin. Ustavljen promet. Poštni promet z Husijo je i>opolnonw ustavljen. Nekaj ''asa torej ne kaže na Rusko pošiljati 'Icinija, ne zavojev, ne dopisnic. Usoda zahteva drugače. Slovenski fi|»itje ... dom. pp. pišejo z južnega boji.чба : Toj.lo solnce je zopet začelo ogre-v;l,i mrzlo zemljo; drevje je jelo zele-ll,;ti, rožice cveteli in ptički peti. Prišla ie zaželjena, ljuba pomlad in z njo velikonočni prazniki. Mislili smo, da jih •''»no obhajali med svojci, a usoda zahteva drugače. Upamo pa, da pride k"ialu zaželjeni mir, 1 Želimo vesele velikonočne Paznike vsem slovenskim dekletom in ''''".lenim bralcem »Domoljuba«, poseb-1№ Pa Vam, dragi domači! Anton Sliv- nik; des. Franc Bertoncelj, Franc Oster-man; Frane Jerman, Andrej Cundrič, Jožef Trapičar; inf. P. Štupnikar, Mih. Koškak, Rudolf Kovač, Jožef Brajkovič, Jan. Polak, Jožef Petrovčič, M. Hain-bring, M. Novak, J. Kastrevč, J. Blažič. Nova napoved vojske. Sodili so, da napove Amej-ika Nemčiji vojsko na izrednem kongresu, dne 2. aprila. Večina članov ameriškega kongresa se baje odloči, da pošlje Amerika čete na zahodno bojišče. — Razmerje med Avstrijo in Ameriko.se ni poslabšalo. Dobro delo stori, če more kdo vojaku Jožefu Umek (k. k. Landsturm-Inf. Baon 149, Feldp. 76/11) naznaniti naslov žene Rozalije Umek in dveh otrok iz Komna na Krasu št. 52. Obljubljena je nagrada. Desetino zasedenega ozemlja na Francoskem so Nemci izpraznili. V nemških rokah je še vedno 18.710 kvadratnih kilometrov francoske zemlje. Princ Friderik Karel ranjen. Poroča se, da je pruski princ Friderik Karel v zračnem boju padel ranjen na tla. Ostal I)o pa živ, ker so je operacija srečno izvršila. " Ako kdo ve, kje se nahaja pogreša-ni posestnik in gostilničar Anton Per s Trebel nega na Dol., naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Jožefi Per, Trebelno št. 12, Dolenjsko. Razne novice. Dobrodelni dan. Z dovoljenjem ministra za notranje zadeve be »Rdeči križ« v soboto 2, junija priredil tržni dan. Trgovci bodo naprošeni, da odstopijo Rdečemu križu in deželnim dobrodelnim društvom poljuben odstotek izkupička. Za posebno darežljivost bodo dobili zahvalne diplome. Podporo v znesku 2000 K je dovolil deželni odbor kranjski »Posredovalnici za goriške begunce« v pomoč učeči se mladini solnčne Goriške, Iz kož domačih zajcev pripravljeno usnje za čevlje in rokavice je razstavljeno v izložbi Katoliške bukvarne. V kratkem se razstavijo tudi razna oblačila iz zajčje kožuhovine. Neumorni delavni stotnik av-ditor dr. Voszka, ki je istočasno vodja vojaške zajčarne pod Rožnikom, je oskrbel to izložbo, da pokaže, kako gospodarsko korist nudi prav urejena kunčjereja, ne le glede preskrbe z mesom, temveč tudi glede uporabe kunčjih kož, če se z njimi pravilno ravna. Stotnik dr. Voszkovo navodilo o porabi kunčjih kož, ki se oddaja rejcem brezplačno v Katoliški bukvami, navaja nekaj tvrdk, ki strojijo tudi med vojsko kunčje kože za kožuhovino ali za usnje. Po vojski bodo pa imeli rejci domačih zajcev priliko dajati kože strojiti tudi domačemu podjetju, in sicer g. Joe. Demšarju, Češ-njice 36, p. Železniki, Gorenjsko, Za reveže. Zbirka na korist revežem v Celovcu in Beljaku, ki jo je sprožil in priporočil celovški škof dr. A. Hafter, se je nepričakovano dobro obnesla. Živil je došlo iz cele dežele 51.768 kg; nabralo se je tudi 6120 jajc, 1880 kock Mokka-kave, 1 srna, 2 jelenovi hrbtišči, pol ovce in raznega drugega drobnega blaga. Kruha je bilo 1849 kg, moke 3956 kg, rži, ki jo je voj-nožitni prometni zavod zamenjal za moko 5666 kg, zimskega ječmena 803 kg, pšena 230 kg. Stročnine je došlo 9891 kg, in sicer 7786 kg fižola, 704 kg graha, 421 kg leče, 980 kg boba. Zelo veliko je došlo repice (krompirja) 22.492 kg, jabolk 195 kg, posušenega sadja 560 kg, zeljnatih glav s težo 896 kg, kislega zelja 727 kg, repe 313 kg. Čeravno za zbirko masti in mesa ni bil ugoden čas, je došlo prekajenega mesa in prekajene slanine 2166 kg, masti 442 kg, sirovega masla in masla 536 kg, kave 132 kg, sladkorja 368 kg, domačega sira 59 kg, sira 86 kg, jedilnega loja 50 kg in riža za bolnike 100 kg. Vrednost teh darov je znašala 57.000 K. Nepričakovano mnogo je došlo darov v denarju, in sicer 20.444 K. Število obdarovanih revežev je bilo 12.095. Lvovski nadškof izpuščen. Začasna ruska vlada je oprostila lvovskega metro-polita Szeptickega in mu dovolila, da se sme vrniti v Avstrijo. Slike sn črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barle.) Bojno polje, 18. 3. 1917. Zadnjega »izleta« ne bom tako hitro pozabil! — Pred par dnevi poj>ol-dne smo se dvignili; pred odhodom nam je muzika zaigrala »k molitvi« in duhovnik nam je podelil vesoljno odvezo. Vsi smo vedeli, da gremo v ])rav kočljivo postojanko, in malo tesno nam je bilo pri srcu. — Isti dan dopoldne so bile nenadoma zapihale južne sape in sneg se je vidno tajal. MarŠirali smo skoro do kolena v vodi. V neki vasi smo prenočili, drugi dan pa zopet dalje. V naše preveliko veselje je začel padati fin. droban sneg. Da je bilo naše veselje še večje, je nenadoma pritisnila ledena gališka burja in toplo, prijetno vreme nainali izpremenila v strašen mraz. Snežinke so v zraku zmrzo-vale, burja nam jih je nosila naravnost v obraz, cla so nas zbadale kakor igla! — Nastopila je noč; tema kot v rogu, a mraz in burja še hujša kot. prej. — Kaj takega nisenrudoživel, kar sem na fronti. Obleka na meni je zmrznila, čevlji »o zmrznili. Po obrazu se mi je naredila ledena skorja, lica so me pekla, kakor bi jili tiščal na razbeljeno železo. Trepalnice na očeh so mi zmrzovale skupaj, da sem le s težavo odpiral oči; usta sem moral vedno odpirati, da mi niso primrznila skupaj. - Ušesa sem bil preje dobro zavil, če ne bi ini bila odpadla! Bila je grozna noč. Kri mi je zastajala po žilah; čutil sem kako mi dreve-ne roke in noge. S silo sem se vlekel naprej, ker sem vedel, če sedem v sneg, sem izgubljen — zmrznjen. Na tihem sem molil k ljubemu Bogu in Mamki Б» božji, da ne umrjem na cesti, kjer bi * me pohodila konjska kopita. Uslišan sem bil. Vzdržal sem, dočim so padali vojaki ob levi in desni. Sedel je v sneg, da so odpočije, mi smo šli dalje —. Naj-brže se je revež odpočil za vodno. In koliko je bilo takih! Minilo je, hvala Bogu. Sedim v »lisičji luknji« več kot pet metrov globoko pod zemljo. Spomini na preteklo noč so mehurčki, ki so sc mi izpustili po obrazu. -- Z ruskim stricem smo veliki »prijatelji«; gledamo se na daljavo sto korakov; tudi si redno pošiljamo pozdrave, seveda svinčene. — Tu smo dobili na glave jeklene čelade, v varstvo proti strelom v glavo. Pa se ne moremo dobro privaditi na te »lonce«, ki nam hočejo polomiti vratove. — Frajtar Miško pravi, da bo vzel to čelado s seboj domov, da jo bo porabil za vederce pri vodnjaku. — Naša podzemeljska stanovanja so tako globoka, da jc nemogočo vdelati kako okno, zato ne ločimo dneva od noči;- luč — in. to električna luč — gori noč in dan. Marsikdo se bo čudil, ko pišem o električni luči. Gola istina; — smo pač velika gospoda tukaj. Eno slabo stran imajo naša podzemeljska stanovanja, da so namreč tako vlažna, naravnost mokra. A kaj hočemo, ko si nc moremo pomagati! mm nefatr M« f»« ШШрЈ Zvotiarjeva hči. [Povest, — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.) (Dalje.) Ozrla se je na jasnovedro nebo in njeno priprosto srce je molilo: »Ljubi Bog,- vse vrste ljudi imaš, ne daj, da bi tudi jaz morala kedaj zmešana tra-pati po svetu, kakor ta naš učenik.« Še dolgo časa je zrla za njim, ko je stopal proti gozdnatim gričkom, ter z dobro-voljno usmiljenostjo stresala svojo sivolaso glavo. Učenik je pa šel v gozd. Krenil je po ozki strmi poti, ki se je vila v večjo vas proti luterskemu pokopališču spodaj. Sredi gozda je presekala ozko stezo široka deželna cesta, ki je šla v Pt, Tukaj je stopil učenik na zložno cesto in šel proti mestu. Čez kakih sto korakov se je temna streha mogočnih hrastov razgrnila in pred njegovimi očmi jc ležalo srednjeveško mestece s svojimi visokimi, ozkimi strehami, slokimi zvoniki in širokim, sivkaslim mestnim obzidjem. Ker je krepko korakal, je dospel kmalu v mesto. Danes pa ni zamišljeno zrl v tla, kakor navadno; — nasprotno, oči so mu žarele in z vnemo je opazoval razne strešne oblike streh, okrašene podboje vrat in se veselil nad raznoličnosljo posameznih oblik. Česar v duševno delo zatopljeni mož že leta ni občutil, to mu ic prevevalo sedaj notranjost: «i »Tudi drugi ljudje ustvarjajo in obli-čijo, zidajo ter olepšujejo zemljo sebi in bližnjemu v užitek.« Velik, svet obsegajoč občutek ljubezni do ljudi se je zbudil v zveneli osamljenosti njegovega srca, vzkipel mu trenutno v srcu in se zrcalil na njegovem'vznesenem, razžarjenem obrazu. Tako srečnega se zaničevani mož še nikoli ni počutil. Šele danes pravzaprav se je razvil. Kolikrat je že šel tod mimo, ne mene se za delo in uspeh drugih, docela zamišljen v svoje težavne načrte. To je bil ravno tisti grenki pridatek k njegovi nadarjenosti. Poleg vznesene blaženosti, ta neprestani zapovedovalni j a z , ki je zahteval zase vse njegovo čutenje in mišljenje, ki ga je gnal vedno proti cilju in mu ni dal časa, da bi se zanimal tudi za druge ljudi. Danes pa je mož užival; danes ga je zapustila njegova vedno goneča ga nadarjenost; zakaj premagana je ležala v njegovem žepu. — Zmagovalec je pa stopal s ponosno dvignjeno glavo, odprtega srca za vse dobro, vidno in lepo. Na trgu je stopil h krasnemu vodnjaku. Kolik umotvor, kaka krasota to delo, ljubka »podoba Marijina«, kakor je dejal lute-ran. Marija je vendar vir čudovite poezije v katoliški Cerkvi, v njihovi luterski veri pa je zvenela ta prekrasna cvetka. Nekak neprijeten občutek je obšel blagočutnega moža, ko se je spomnil, da je ravno ta studenec z Marijino podobo trn v peti lute-ranskih pastorjev, trn, ki bi ga bili radi že zdavnaj izdrli. Čegava podoba bi se pač bolj podala k tem marmornatim gotskim okraskom kakor podoba nebeške Gospe v vsej njeni ljubeznivosti, v vitki deviški materinski lepoti z malim Dctecem v naročju? »Kakšne misli me vse danes obhajajo,« si je dejal majaje z glavo učenik, »saj skoraj samega sebe nič več ne poznam. Vra-tica moje duše se danes odpirajo, ki jih nisem nikoli poznal in lahko gledam v najskrajnejše globine svojega srca.« Nato je vzel železno posodico in jo nastavil, da jo napolni z bisernočisto stu-denčnico. »Kako to krepi po hitri hoji, kakor bi mi osveževalo in čistilo glavo. Za deset let se danes čutim mlajšega,« se je veselil starček in si pogladil z mokro roko potno čelo. Potem pa je šel naprej. Opazoval je rjavkaste lesene stene trgovin veselo začuden, kakor tujec, ki je prvič prišel v mesto. Na baročnem stolpiču mestne hiše je udarilo dvakrat. Zvok je bil rezek in zoprn, da je predramil učenik« iz njegove mladostne navdušenosti. Pozorno se je ozrl pioti stolpiču in dejal razburjeno: » Počen je in ropota, kot stara kovina-sta, ubita posoda. Treba bo novega, po mojem načinu.« Pospešil je korake. Misel na delo ga je iznova vsega prevzela, krasni mestni trg mu je izginil izpred oči, ko je stopal preko njega v nabrežno stezo, ki je šla v stran k zvonarju Rudniku* Kmalu sta sedela oba z mojstrom sami v svetli sobi in živ pogovor je zavladal med njjma. Mojster Rudnik, ki je poslušal učeni-kova razkladanja, je pripomnil čez nekaj čara premišljeno: »In vendar vam ne morem odkupiti vašega izuma prej, dokler nisva naredila' nekaj poizkusov z vlivanjem in z novimi oblikami. Mislim, da me razumete?« Nekoliko v zadregi, lahno zarde! v obraz mu odgovori izumitelj; »Toda jaz skrivnosti tudi ne morem povedati, dokler me ne zagotovite aa-trdnoj to tudi vi razumete,« In kakor da se je preveč razvnel, si je v zadregi drgaii roki, »Takole napraviva,« predlaga po daljšem premisleku zvonar. »Zaprla se bova v livarno, kakor hitro bo prosta; mislim, da kdticem tedna. Vi vzemite s seboj svojt ■račune, pa mi boste pripovedovali; jo/, bom oblikoval in mešal po vaši iznajdb* in vaši volji, vi boste pa pomagali. Tako bova vlila mal zvonček za poizkušnjo, ne da bi sam pridobi! kaj od vaše iznajdbe. Oba pa bova lahko razvidela iz zvonovega glasu, kaj je na vaši iznajdbi dobrega in porab-nega. Kaj mislite?« Jasno se je vtopil pogled mojstrov v učenikove oči in pogleda sta obstala kakor ukovana —- pogleda dveh mislecev, Učenik jc zaupal mojstru svojo izumitev, mojster pa nasproti čas, kovine in delo. Če se delo posreči in bo po zatrditvi Praš-iiikarievi tudi cenejše in enostavnejše, glas zvona pa jasnejši in lepši od sedanjih, potem bo livarna mojstra Rudnika prekašala vse druge — uspeh in sreča njegova in družine, (Dalje.) Gospodarski in tržni pregled. Vojska odprla oči. V zadnjih letili je po vsem svetu šla hvala Švicarjev, ki so pridelovanje žita, krompirja in pese zelo omejili in so v gospodarstvu najbolj brigali za živinorejo in mlekarstvo. Opustili so lepe njive in jih izpre menili v travnike ter pomnožili tako število krav. Izdelovali so najboljši sir, ki je šol skoro po vsem svetu. Kako so tem travnikom gnojili z gnojnico in umetnimi gnojili, jc tudi znano. Kar so porabili žita in krompirja za dom, so lahko na tujem precej po ceni kupili, saj je imel domači sir visoke ccnc. To gospodarstvo jim je ugajalo, ker je bilo z njim malo deia. Vsaka njiva da Iri- ' krat toliko dola kakoi travnik z isliri'r obsegom. - Tako so se kmečki otrocij$ tudi v Švici lenobe učili in šli v leto-p višča tujcem streč ali pa v tovarne fe opravljal lahka dela raje, kakor da 1>' ' težko delali na polju. Vojska je tudi Švicarjem oči ort- j: prla. Žito dobijo zelo težko in še lo j;' ji silno drago. Mleka so doma več porabi-kakor pred vojsko. Zdaj spoznavajo, d» J je gospodarstvo s samimi travniki n»' i pačno. Ko bi imeli mesto travnika nj}: " vo, bi se jim boljše godilo, ko daje nji: s va z dobrim žitom obsojana, za človeka « in žival več hrane, kakor najboljši trav- > nik. Če se pa sadi pesa ali krompir, j>' pa pridelek na njivi kot hrana skor° desetkrat več vreden, kakor na travni' ku: Švicarji zdaj sami pravijo, da bi lahko imeli prav isto število goveje živine in bi doma pridelali žita skoro za vso Švico, ko bi imeli manj travnikov, pa več njiv. Izpremeniti bo torej treba gospodarstvo. To velja tudi za nas. Mnogi že zdaj obžalujejo, da so njive v puščo pustili. Travnik ne more nikdar "toliko dati, kakor dobra njiva. Na Mo-ravskem nimajo v nekaterih krajih skoro nič travnikov. Vendar imajo tam tudi govejo živino, ki se lahko s švicarsko kosa. Treba bo torej gledati, da bomo tudi mi njive še bolj izkoristili in nobene brez posebnega vzroka za travnik pustili. Gospodarstveni načrt na Nemškem. Pri nas se večkrat posnema, kav sc na Nemškem začne. Urad za prehrano je tam za loto 1917/18 naredil načrt, kako bo gospodaril: 1. Zabraniti so mora, da bi kmetje doma pridelke držali v upanju, da dosežejo višjo cone. 2. Prizadevati si bo treba, da se nasade rastline, ki so za človeško hrano potrebne. 3. Zabraniti se mora, da bi kmetje krompir in žito krmili, 4. Vse to se mora pa tako doseči, da ne bodo reveži šo dražje plačevali in bo vendar kmet kljub višjim stroškom mogel izhajati. - Ta načrt se bo težko izvršil. — Aprila in maja, ko se bo pričela zelena krma, bo najtežje živino dobiti. Zato se je na Nemškem sklenilo, da se cene goveje živine znižajo s 1. julijem za 15%. Plačevali bodo z a 100 k g : Za suho živino 110 M; za debele voli, krave in te-lice do teže 250 kg 120 M; od 250—350 kilogramov 136 M; 350-425 kg 144 M; 425...... 500 kg 152 M; od 600—655 170 M; za težje 180 M. Cene so precej nižje, kakor naše. S tem hočejo doseči, da bi zdaj, ko so še stare, višje ceno, kmetje živino hitreje oddajali. Za prešiče se znižajo cone že 1. maja za 20—25%. Pri nas bo težko vpeljati znižanje cen za prešiče, ker smo preveč od Ogrske odvisni. Zadrega na Francoskem in Angleškem. Na Francoskem je ostalo veliko sveta neobdelanega. Krompirja in masla skoro ni mogoče dobiti. Vlada je predlagala posebno nagrado za vsak ha nanovo obdelanega sveta. Zbornica je predlog zavrgla in določila 7 F nagrado! za vsakih 100 kg pridelane pšenice. Koliko milijonov bo veljala ta naredba! Na Angleškem bo v aprilu krompirja zmanjkalo.- Pred vojsko so ga na trg v Londonu vsak dan pripeljali 60 vagonov, zdaj le še 10. Sredi maja bo na bližnjem'otoku Jersy zrel krompir. Pridelali ga bodo 300 vagonov. Pa kaj bo to za. ves London! V petih dneh bodo vsega pojedli. Umno pridelovanje krompirja. Letos i,o marsikje manjkalo krompirja za seme. Pfa Nemškem se je v nekaterih Mlajih prav dobro obneslo zasipanje Poganjkov. Na 70—80 eni razdalje se vsadi en krompir. Zemlja se globoko Preorje ali le z lopato prevrne. Nn kvadrat 70 cm se vzame gnoja za eno vile, se podorje ali s prstjo 10 cm visoko Pokrije. Pridcnc se ena pest žlindre in ena pest kajnita ali poh pesti kalijeve soli ter oboje z grabljami zadela ali z brano zavleče. Če nimaš nobenega umetnega gnojila, porabi domači pepel. V sredo postavi srednjo debel krompir, katerega pukrij s prstjo 10 cm visoko. — Ko so poganjki 10 cm dolgi, vpogni počasi rastlino po prsti, jo zadelaj s prstjo, da bo le vrh ven gledal. To lahko storiš še 2—3 krat. Na zadnje boš imel kupček do 30 cm visok, na katerem zraste 50—100 krompirjev. Seveda moraš skrbno plevel pobirati in krompirju večkrat z gnojnico zalivati. Po kmečkih njivah se to ne bo dalo izpeljati, ker bi dalo preveč dela. Toda na mestnih vrtovih, pri hišah delavcev ali kmečkih kajžarjev bi se na ta lahki način pridelalo precej krompirja več. Mleko — zdravilno. Zdaj, ko mleka primanjkuje, so ga začeli še zdravniki rabiti proti najhujšim boleznim. V Črnigori so imeli v bolnici kolero. Večina bolnikov, ki so jih zdravili z navadnimi zdravili, je pomrla. Dr. H. Adler je spravil v kri nekaj skuhanega mleka. V par urah je bilo boljše. Bolniki so kmalo popolnoma ozdraveli. Neki častnik je imel hudo grižo; zdravila niso pomagala. Poizkusili so z mlekom, seveda ne v želodec; marveč so ga z vbodljajem v meso spravili v kri. Vročina se je dvignila na 39'5" C, mleko je začelo delovati. Noč je bila mirna, v par. dneh je bil zdrav. Tudi udnico so z najboljšim uspehom zdravili z mlekom. Dr. Adolf Edelman je v 3 dneli ozdravil najhujše udnice z mlekom. Znano je, da ima skoro vsaka udnica zelo slabe nasledke. Zla,sti srčna napaka ali vnetje srca je navadno združeno z udnico. Po mlečni uporabi izgine bolezen brez nasledkov. Nekemu bolniku, ki je imel hudo kužno bolezen, je zdravnik vbrizgal 10 cm' mleka; Začeto ga je tresti, drugi dan je bil skoraj popolnoma zdrav. — Saj tudi sami opažamo, da so praznike: Podd And. Vidmar, Dole; inf. Mart. i" f Ivan Račič Cerklje; Ant. Habian in Fr. Trantcl, I" Višnjagora; J. Dobevc, Borovnica; J. Pctrič, Črnomelj. Vsi ti naši prijatelji se nahajajo na severu že 15 mesecev — čili in zdravi; pozdravljajo doma' e. -—• Vesele velikonočne praznike * n mnogo pirhov žele domačim v domovini: Slovenski fantje na romunsk: fronti: Narednik J. Ovčar, podd. J. Jemec, K, Biletzki, J. Mislcj. — 'z bolnišnice v Slavoniji: Podd. .T. Dular, Fr. Rajliar, Fr. Petrič, J. Bonač, Št. Kamenšček, Fr, Hvala. Fr. jt Šimenka. ■— Fantje s kraške planote: Četov. Fr. S Čamernik, Polhovgradoc; des. Fr. Drinovec, Meja: podd. Iv. Lovrečič, Št. Peter n. Kr.; inf. J. Kasie-lic, Al. Bregar, J. Lipar, Fr. Šubic; četov. J. Ver-čon; des. F. Kump; podd. J. Turšič, A. Jazbec, M. j Žalec; inf. J. Košir, Fr. Jeriha J. Mavretič, A. 2u- ] gelj, Fr. Križnik, J. Zaletel, J. Črnetič, A. Moleli, i des. J. Kolar, M. Štendohar. — Iz Pulja: A Valen-tinčič, J. Zdole, M. Snoj, V. Dimec, J. Fortuna, J« Kapus, J. Gorišek. — Od straže pri voj. ujetnik'11 J Anton Zbočnik, — Iz bolnišnice pri Gradcu: M. Podlesnik, Radeče; J. Pevc, Zatičina; J. Koprivnik, i.eskovec; Fr. Šerbec, J. Gasparin. — Fantje in možje z južnega bojišča (že tretjo Velikonoč na fronti): Četov. R. Fiedler iz Prage; desetniki K Markovič, Šmartno;' Мт Cek, Senožeče; J, Kocijančič, Istra; podd. A. Kajnč, Šmarje; M, Grilc, Rajhenburg; inf. Fr. Logar in F. Zupan, Dole; Al. Lenart, Sv. Križ; A, Pirkovič, Si. Culibrk. — Z italijanske Ironte: podd. J. Udovč, Št. Janž; J. Masl-nik, Št. Jernej; Fr, Štrukelj, Sp, Loka; J. Flajs in t r. Debevc, St. Janž, J. Fertin, Sv. Lucija; A. Pla-ninšek, Prečina; Št. Keber, Črnomelj; P. Komic, Vipava; J. Rogelj, Jezero; F. Eppich, Kočevje: P. Germovnik, Domžale: J. Habič. Javor; J. Dolničar, Moste; Fr. Praprotnik in J. Prijatelj, Št, Janž; J, Maier, Tržišče, — Fantje »cesarjevičevega« pp. v ■'xJ. J, Samsa, Sp. Retje; J, Zaje, Soteska, J. Rom, Semič; J. Svašnik, Draga. — Iz bolnišnice v Hartbergu na Štaj. pod geslom: »Z Bogom in Marijo za slovensko ■ domovino«: Fr. Kompare, Mengeš; J. Tomažič, Moste pri Komendi; A. Ma-kovec, J. Jager. — Fantje pri »Smučarski poizvedovalni četi« na visokih snežnikih: Fr. Drganc, Toplice; A. Jurič, Šmartno; A. Juhant, Komenda; V. Weith, Domžale; A. Šparovec, Podbrezje; J. Menič. — S tirolskih gora: Des. J. Glavina. Trst; podd. Fr. Lavišček, Kanal; inf. J. Krašovec, Bučka; J. Lenart, Col; Fr. Breščak, Fr. Pirnat Trzin. — Iz sneženih katakomb: Št. Dejak, D, Laze; J. Ora-žem, Žaga; Fr, Petek, Breg; J. Zadnik, M. Lašče; A. Petek, Kot: Ign. Kovačič, Šmartno p. L. — Pionirji iz daljne Romunije: Des. Iv. Gale; podd, lgn. Brezelj; pionirji L, Strniša. J. Stare, Fr. Mlakar, Iv, Lenarčič, A. Špacapan. Iv. Vilfan, V. Trsfenjak. — »Vsem tistim, ki se nas spominjajo — veselo alelufo«!' »Cesarjevičevi« fantje tretjo Velikonoč na bojišču: Četov. P. Marolt in tov. — »Bog daj kmalu praznik vstajenja miril!« Štab. narednik Al. Hro-vat. — Naši cesarjeviči junaki: Des, R. Dejak; poddes. J. Ocvirk, J. Peternel, Fr, Jančič, Št, Babič, J. Hribar, J. Pečnikar, J. Perše; četov. Ivan Tav-čai, des. L, Krcč, podd. Avg. Bernil in L. Oman, stot, kuharji J, Per, C, Zupan, rr. Križaj, — Lovci (20. bat.): J. Unetič, J. Hribar, J. Stopar, J. Gra-benšek — vsi od Sv. Križa pri Kosi. — Od cesar -jevičevega polka: P. Žunič, J. Pire. A. Oblak, A. Gregorič, Fr. Bernik, Fr. Legan, Fr. Gorenc, A. Šinkovec, J. Okorn, des. J. Mohär, Jos. IJ)ebevc, ki že peto leto nosi vojaško suknjo in je že četrtič na bojišču; Martin Franc, Al. Cerar, Fr. Rode. — S koroške fronte: Fr, Konič, J. Pavlin, A, Kavčič, Žirovski vrh, — Slovenci lovci I stotnijc želimo vesele velikonočne praznike vsem domačim, sorodnikom, znancem, posebno pa poštenim slovenskim dekletom. Kot hrast trdno stojimo na braniku slovenske domovine proti izdajalskemu sovražniku, v vsakem vremenu in v več metrov debelem snegu ter hočemo vztrajati do konca. Iskreno pozdravljamo: Podi. Jos. Prelesnik, Dobrepolje; nadl. A Zornik, Črezsoča; podi. J. Bovha pri Kozjem; M. Uranjek, Velenje: V. Ai.er, Sv. Lovrenc; A. Avguštin, Nova cerkev; patr. vodje: Fr. Weiss, Murščak; Fr. Fon, Smast; R. Gajšek, Štore; lovci: V, Košiček, Žužemberk; A. Kotnik, Stari trg; Ivan Raspel, Palež; Fr. Češarek, Ribnica; Al. Saboti, Ilješevci; J. Žniderič, Mala nedelja; M. Črnuta, log; Fr. Stražišnik, Spod. Dravograd; M. Trlež, Šmarje; K. Staube, Konjice; J. Zgaga Podbrdo; A. Kvortič, Gabrje; J. Čeh, Sv. Lovrenc. — Slovenski planinci visokogorske stot. št. 11- Čelov. Čuk A., pristava; desetnika J, Rozman, Nem. Rovt, in P. "eterman, Gorje; poddes. M. Noč, Lipnica; J. Až-"an, Št. Peter; M. Rutar, Ravne; inf.: V Zaman, st. Štefan; L. Matičič, Ivanje selo; J. Bobič, Ko-«tettjevica- J. Lunder, Moravče; J. Leban, Ljubin; A. Maruiič, Nova vas; J. Kejžar, Davče. — Slovenski fantje pri 30'5 cm možnar, vsem Poštenim dekletom in bralcem »Domoljuba«: J. Novak, A. Kragelj, Iv. Smole, Jos. Berti, Mart. £aks, P. Svetič, Iv. Lenarčič, Ant. Glavič, Jos. Krapci Mio, Janžekovič, F, Topar, Fr. Slapnik, p - Brodar, Ant. Kovačič, Jos. Turnšnk, Viktor "a .c Urban Žnidar, Jos. Flegarič, Št Markovič, Л1»- Košir, Fr. Mauser. Ani. Pultar — Ponosni cesarjevičevi Slovenci, zdravi in čvrsti: des. Ant, '•upanc, podd. St. Biščak, četov. Iv. Križnar, čtv. J Jerman, čtv. Avg. Tavčar, čtv. Iv. Rožanc, des. ^amotorčan, des. J. Strle. des. Jož. Rožanc, podd. Mih. Baznik, Fr. Mostar, podd. M. Habjan, An'- Drobnič. 1 , Kadi bi ustregli, pa skoraj ni moč. Pretekli aen je prejelo uredništvo toliko vojaških pozdra-in voščil za Velikonoč, da ob najboljši volji nismo mogli vseh sprejeti v list. V imenu vseh bralcev in bralk »Domoljubovih« izreka uredništvo našim ljubim in dragim znancem in prijateljem, ki tvegajo življenje na bojiščih za domovino, iskreno zahvalo in kliče: Bog Vas vse obvaruj in privedi čimpreje srečne in zdrave na, slovenske domove!, --------------r--^---' Stare rane na obraza in po vvatu od.rasa. do časa iznova povzročajo, bolečine. Ta hol se,k da odstraniti s Fellerjevim zelo dohrodejnim, bol lajšajotim rastlinskim esenfnim fluidom z znamko »Elsa-fluid«. Treha torej, da je vedno pripravljeno to zdravniško priporočeno domače sredstvo, da je o)> potrebi pri rokah. Več kot 100.000 zahvalnic tudi iz višjih krogov potrja njega dober učinek. Predvojne cene. 12 steklenic pošlje franko za lc C kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 16 (Hrvatsko). Moral bi biti vedno pri hiši. Tuli Fel-lerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z znamko »Elsa-kroglice« so dobre. (vf.) Najnovejše. Važen obisk. Minuli teden je šla naša cesarska dvojica na obisk v nemški glavni stan, kamor sta prišla tudi nemški cesar in cesarica. Navzoča sta bila tudi naš minister za vnanje stvari grof Czernin in nemški državni kancler. Ker so vsi listi pisali, da je bil razgovor tudi politične vsebine, sodijp, da stojimo pred velikimi zgodovinskimi dogodki. To in ono. Družinske razmere. Neki grenadir (metalec granat) prosi pruskega .stotnika za dopust zaradi družinskih razmer, Stotnik ga vpraša: »Kakšnih družinskih razmer?« - Vojak: »Doma so klali; meni pa sveže klobase tako zelo diše.« Velika resnica. Alban Stolz je zapisal nekje to le: Ako bi danes hodil po Evropi, bi našel le premalo krščanstva in res krščanskega življenja. Najbolje bi bilo, da bi čezinčez z velikanskimi črkami zapisal izrek Gospodov: »Ozka in trnjeva je pot, ki pelje v zveličanje in le malo jih je. ki po nji hodijo« in pa: »Pustite male k meni priti, ker takili je nebeško kraljestvo!« Pa bo že skoraj 2000 let, ko je božji Zveličar te besede izustil. Velik spomin. Zgodovina pripoveduje o ljudeh, ki tega. kar so enkrat slišali, niso iz-lepa pozabili. - Tako n. pr. je znal G i r imena vseli svojih vojako\ na pamet. Isto se pripoveduje o vojskovodji Scipionu in o cesarju Iladrianu. Modrijan Se ne k a je znal 2000 besedi, če jih ie le enkrat slišal, našteti po vrsti, pa tudi povedati v obratnem redu. Kralj M i tri da t je znal 22. kardinal M e z -z o f a n t pa celo T>2 jezikov. Umrl je leta. 1819. — Lord C ar d er o t je znal vse sveto pismo novega zakona naizust. Za razvedrilo. Je res. Hčerka očetu: »Kaj pa je pravzaprav vedeževalka?« — Oče: »Ženska, ki ne pove resnice.« 4 V cirkusu. Mestni oblizanec vpraša klovna (»klovn« je igralec, ki je norčavo oblečen in uganja sniešno-šaljive burke): »Ali mora vsak klovn imeti tako neumen obraz?« — Na-vihaner mu pretkano odgovori: »O seveda. Če bi imel jaz na primer vaš obraz, bi mi moral moj ravnatelj takoj dati še enkrat tako veliko plačo.« Oblizanec je sedaj napravil res neumen obraz; v cirkus ga pa ni bilo več. Vprašanja in odgovori. M. S, — Buer-Resse, Vestfalsko: Pri dobljenih srečkah te vrste odtegnejo, kolikor smo poučeni, 25 odstotko-v, - Ako nimate zagotovljenega semenskega krompirja, ga boste v maju — takrat je že itak prepozno — težko dobili. Tudi s pre- hrano bosle imeli sitnosti — Podpore Vam ne morejo odtegniti. F. J. P. — škoija Loka: Priporočenih ali celo ekspresno priporočenih pisem, ki so namenjena ujetnikom, poštni uradi ne sprejemajo. Am. D, — Celje: 2ia. naslov se obrnite na-1 vojno poveljstvo tistega oddelka, kjer mož služi. — Drugega ne moremo svetovati, kakor: priporočate ga usmiljenemu Srcu Jezusovemu. J. K. — Trebnje: Krajevnih novic v tem slogu, ki je vsekako pretiran, bralci ne bi razumeli. Spišite kaj drobnega za »To in ono« v šaljivi obliki! Listnica uredništva. Donisniku J. ki je zapisal na čelo svojega piema »fz Studenega« naznanjamo, da piše gospodarske stvari v »Domoljubu« mož, ki ni le kmečki sin, gospodarsko vsestransko izobražen, marveč živi med kmeti, se sam z vso vnemo ukvarja z umnim gospodarstvom, živinorejo itd, ter zapiše le to, kar je sam preizkusil in kar sam spozna za dobro. — Tudi v uredništvu sedi kmečki sin, ki predobro pozna in vpoSteva kmečke potrebe in težave ter jih vsekdar uvažuje. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 28. marca: 42, 55, 52, 31, 54, Line, 31. marca: 9, 18, 25, 34, 39. SKRIVALNICA. K stricu v malin šla sta v vas, Anka, Francek vsaki čas; mamka ju je zapodila, kadar lačna dost' sta bila, Striček mlinar dosti kruha ima vedno — primaruha! Vojna nam ga pičlo reže, mlinar malim pa poitreže. Ko sla se nazaj vrnila, sta ob vodki se mudila. Anka vrniva si noge; kje je deček . kdo pove? Dobre knjige. Vojska in mir. Misli selskega modrijana. 1. zvezek »Domoljubove knjižnice«. Založila Katoliška bukvama v. Ljubljani. 1917. Cena po pošti K 1.20. Dolgo in davno zaželjena knjižica. Dobrili knjig utegne-po naših knjigo-* tržnicah kmalu zmanjkati. Novosti s» pa v času pomanjkanja delavnih moči in tiskarskih potrebščin - redke. Knji-» žica »Vojska in mir« je novost izredno vrednosti: z zanimanjem jo bodo brali preprosti, a tudi inteligentni Slovenci, nevojaki zlasti pa še vojaki. Vsebina je vzniknila v vojnem hrupu, je kakon blažilni balzam, ki leči rane, je kakor angel miru, ki pomirjuje duhove, tolaži žalostne, bodri potrte, navdušuje malo-dušne, daje pouka malo- in slabover-riim, odkriva resnico. »Kot nalašč, za 42 Jseilanji čas«, mora vsakdo zaklicali,' ko '[prečita to res temeljito, s srcem in lju-Sieznijo do slovenskega ljudstva spisano knjigo. Pisatelj je marsikaj, kar je {razložil v knjižici, pojasnjeval že v ^Domoljubu«, marsikaj je pa dostavil, \iredil in spravil v lepo celoto. Pristavimo še to'-le: V uvodu pravi pisatelj: »Vsako misel, ki ji boš priteg-aiil, si zapomni, in dopoveduj jo tudi 'drugim, ki so pouka potrebni. Če se kje ,v važni stvari ne skladaš, sporoči ured-ajiku »Domoljuba« v Ljubljani. Urednik bo že meni povedal, in nemara da se v »Domoljubu« dodobra dogovoriva! S p 1 o h , če slišiš me d 1 j u d m i k aj t ak e g a , k a rjo vre d n o od-g o v o r a, asa m ne veš p r a v, k a j bi rekel, sporoči »Domo-Гј ti J) u<-! Priporočamo prav toplo 1o krasno knjižico. Naročilo jo vojakom čimpreje, da ne bo poprej pošla. Г .".(i 17-7 789 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! Sodba : Obtoženka Barliara Sršen roj. Gosär v Bukovici. .'!!> let štora, k,it. branjevčeva žena Iz Vesce štev. IH jo kriva, da io zahtevala dne • O. svečana 1147 v svoji prodajalni v Vesci od Jožefe Kadivc zu liter petroleja nekuj nad 1 K, ila jo tedaj, izkoriščala izredno razmere, povzročene po vojnem stanju, ko je zahtevala za neobhodno potrebno reč očitno Čezmerno ceno, zakrivila je s (ein prestopek po i? 18 točka 1 ces. ukazu z 0, K 60, K 70.1 par čevljev za gospode K 45, K 50, K 55 in K 60. OtroSkl Pevljl v vsaki Ustan. 1910. жВ Zakon, rrotokol kreme za čevlje K 1*- velikosti najceneje, l škatlja 6k0 Edini »lo venski zavofl brez tujeg a kapitala jos 1440 VZAJEP^A ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Lijubljana, Dunajska cesta 17, Iijubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelane stavbe, kakor tudi stavbo mod časom zgradbe. 2, vso premično blago, mobilijo poliskt orodje, stroje, živino zvonove in enako, 8. vse polieko pridelke, žita in krmo, 4. zvonovo proti 'nrelomu, 6 sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživet.jo in druge kombinacijo in proti nozgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od'katero ima tudi deželni odbor kmnjski podružnico. Varnostni zaklad in ndnlne, ki so znašale I. 1012 K 673.36t'17. so poskočile koncem 1. 1913 na K 736.147*17. >•• Toda i, čimveč jo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo raetel zaklad. Ponudbe in pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Celju in na Froseku, kakor tudi po vseh iarah nastavljeni poverjeniki. Ceno primerno, hitra cenitev in takojšnjo izplaöilo. E« i&r Priporočamo dolinsko Aavino primes v korist oßmajnitn Slovencem! IOC litrov domače pijače osvež., slastne in žejo gaseče si lahko vsak sam napravi z majh. strožki,' V zalogi so: ananas. jabolčnik,gronadinec,malinovec, muškatni hruševeo, poprovi metoveo, po-marančevec, prvenoevoc, višnjoveo. Neuspeh izkl. Ta dom. pijača se labko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča mesto ruma ali zganja. Sestavino z nat. navod. stanejo 12 K tranko po povzetju. Za ekonomije, tvornice, vočja gospod.j delavnico itd., p.opreoen. vredn., ker to delavca svoži in ne upijani in njegova delazro nič ne trpi. Jan. Grolicb, Engel-Erogerie, Brno 641, Moravsko. »■ a- dež. M. in renlae, rt. In iamsl. zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smri, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendall pri življenski zavarov. že po prvem lotu. Stanje zavarovanj koncem 1914 1C 173,490.838'— Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732.022-76 V letu 1914 so je izplačalo zavarovancem na dividcndali čistega dobička . . . . S 432,232-66 Kdor nameriva okleniti življensko zavarovanje veljavno hkrati zn vojno zavarovan je, na) se v lastno korist obrne do gor Imenovane podružnice. Prospekti zastonj In poštnine prosto. Sposobni zas'opnik: se sprej- ._ . mejo po najugodnejšim: pogoji, j "j—-/_ I Marije Terezije cesta 12. I"*'-4' I Srbečico, lišaie odstrani prav naglo „rujavo mazilo*. Mali lonček K 160, veliki K 3-- por-cija za rodbino K 9-—. Z uporabnim navodilom se natoCb pri: 168 Dr.EJMs Kronen - üüotlieke, Raab (Byür), Ungarn Av2omat>cna past za podgane K5-80, za miši K 4 00, lovi brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 3-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintner. Dunaj III,, Neulingg. 26-L Proč S tem-le Skrajšanje ion ne-vldijlvo. 1 Elastična hojalnta* ka.vn.ra-bisclahko vsak čevelj. Brošuro pošlje zastonj Extens on Ges. z omej. jam., Frankfurt am Main, Esdiersheim Nr. 38. Redkosti Ogrske znamke povodom kronanja v rabi le eden dan, — Spomin no dobo junakov! (!ena za nerabljene, 1 stavek K 3-50, 5 stavkov K 1650, 10 stavkov K 3C-—. Og.-ske znamke vojn, pom. II. f stavek (16 vrednet) K 15--. — Kčmeni), Kascliuu, f. Poštni predal 12/T i36, Ogrsko. Sijajna bodočnost Je zagotovljena novim srečkam avstr. rude-čega križa in turškim srečkam! Nakup teh izbomili srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju veliko bogastvo! Srečke imajo trajno denarno vrednost iii mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez dva milijona kron! Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo! Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. Srbeli kraste, | pege, garle preizkušeno odstranjuje najsigurneje PARATOL domače mazilo. Mnogo zahvaln'c in priznanlc za dobroto. Absolutno zanesljivo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3- dvojno velik lonček 5 K fio li po povzetju ali predplačilu. ВАВАТЛ1 poslpalni prašek varuje ■T ■ najbolj občutljivo kožo. 1 škatija 2 K 50 v po povzetju ali predplačilu. Oba izdelka se dobivata v glavni zalogi MLCIM lekarnar v Budapest! nkElN, Vl-10. Nagtjmezo ut.8. 14 ^ »r Pozor •iiitii JIIIIIMIIIVII Pozor na natančni naslov! JazflnaCsillag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejsklml iasml, ki' sem jih dobila po 1« mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To ie edino sredstvo proti izpadanju las, za ujili rast in negovanje, za ojačitev laslšča, Erl moških krepko pospešuje rast rade, lil ie po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost, in iih varuje pred prezgodnjim oslvenjein do najvišje starosti Lonček po K 6.—, K IB.— in K15. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim p.ovzet|em ali denor naprej iz tvornice, ksmor je naslavljati vsa naroČila Ana Csilloy, Dunoj I, KoliMI H. Naroča te sobotnega .Slovenca* so po povzetju Neugajajoče zamenjam i Dobro „IK0" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko defo urarske umetnostih Razpošilja Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ftato nro zastonj? Natancno-c v krasnem ceniku, iu pošlje zastonj in poštnine prosto. <&ako sodijo vse stranke j Чзњо1 takitj pisem p. travnike /aio e vsakovrstnih Instrumentov. PovSek na te cenBznaia 20—50%. Za obilna naročilu se priporoča K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta št. 33. Po konkurenčnih cenah. 1 nraianUm o poŠti na se priloži z' amka U»tanovlteno leta 1893. Ustanovljeno lota 1803. reg.strovann zadruga z omejsnm amslvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentnl davek plačuje Zunanjim vlagateljem iz. svojega, so za pošt- 41Л 1 j nuje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 15 ali 22 V2 let, pa tndi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša kocccm). 1915 K: 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezti)luie,o jamstvene glavnice za 6,089.850 K. Načelstvo l'r eti sodn ik - Andrej Balan, prelnt in stolni kanonik v Ljubljani. 1. pod r red sodu ilt 11 podpredsedniki B. Heroeo. c. kr. prolesor y Lmblinnl. Karol Pollak ml., tovnrnni » l.jubliuni. C I n n . Ivan Dolenc, e kr proiosoi 1 i Iiibljnni Zaje Albin, c kr ra<; olicijal v l.jnblinni Anton Kralj, tajni!; Zadružne zvezo v i.iubiiani - ar. Merbar Alojzij, iiimn prolesor v l.jubliani dr.Jakob AioliorlO, odvetniški knndidiit v i.iubiiani dr.Iran i ofcež, чАЧеник v I uibimni Ivan Sutnjk. «-olni kanonik v l.iiibllimi Anton Suinlh.r kr ц prolesor v I.iubiiani: dr. Viljem Schweitzer, od etnik v l.jnb'jam, dr AleA Uttenlčnlk, prol. bogoslovja v i.iubiiani Fran Verblo, c kr uimn prof. v I.iubiiani, Ignacij Zaplotnlk, Jiatebct v l.jubl|ani Nadzorstvo: Predsednik Anton KržlC, e. kr. prolesor in kanonik v I luninim — Clnnl blianl K. Gruber, e J.r lin riie oiteiuij v I.iubiiani Ivan Mlakar, prolesor г I rae rovident in posestnik v i nibliiini i A rit du Cadež, kntobet v l.iu-lu'tjJluni AvKufitln Zaje, e lir I Ako še niste, I J pošljite naročnino! J 2 ali 3 vajence t4 let stare spieime s hr.iii" in stanovanjem takoj V poduk AVGUST BE 1Č, sodarsKl mojster Ljubljana, Trnovo. LJUDSKA registrooana zadruga z neomejeno zauezo V Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Vloge u „Ljudski posojilnici" so popolnoma oarno naložene, ker poso-llnica daje denar na oarna posestna na deželi in o mestih. P HI 4VI. Reze runi zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih olog je bilo kancem leta 1915 23 miliionoD kron. brez odbitka rentnega davka, kpterega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge i ta tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni, kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Izdajn konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Jožel Gosttnčnr, državni poslanec.