Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXXm., št. 286 Ljubljana, petek 1). decembra 1940 Cena Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje tn praznike. — Inseratl đo 80 petit ▼rat a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji tnaeratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratni davek poeebej. — >SlovenakJ Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se na vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ollca št. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. ngleška akcija na južnem tečaju ml Da bi oslabili nemško iniciativo na severozapadu, se Angleži udejstvujejo z ofenzivnimi operacijami v Afriki proti meji italijanske Libije Na egitskem bojišču Angleški vrhovni poveljnik general Wawell na fronti Vojska, mornarica in letalstvo stalno v bojili Kairo, 13. dec. s. (Reutsr). Po včerajšnjem komunikeju pove.jstva an^leš^e vojske na Bližnjem vzhoda, ki ie javi., da se boli zapadno od Sidi Baraniia v Zapadni puščavi nadaljujejo in da znaša število ujetih italijanskin vojakom doslej nad 20.000. z bojišča v zapadnem Egiptu ni nov.h uradnih poročil. Reuterjev poro- čevaleč oa javlja, da An« e^i z nep esta-no podporo svoje vojne mornarice in letalstva še nadalje na.eduj^io od Sidi Ba-ranija proti libijski meji. Posebno važno vlogo pri operacij ih ima letalstvo, ki izvaja svoje napade kljub peščenim ^barjem Napad na letališče v B.n.ni. ki so ga predvčerajšnjim izvedla angleška letala, je bila največja letalska operacija na afriškem bojišču v dosedanjem poteku vojne. Včeraj sta fronto v Zapadni puščavi po setila vrhovni poveljnik angleške vojske na Bližnjem vzhodu general Wawall in vrhovni poveljnik angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu maršal Longmore. Imela sta daljšo konfernco s poveljnikom angleške vojske v Zapadni puščavi generalom Wilsonom. ki vodi vo aške ope acije proti Italijanom, kakor tudi s poveljnikom letalskih sil na fronti. Kanadcem ko-modorjem Collevshoreom. Vsi trije italijanski generali, ki so bili pri zavzetju Sidi Baraniia ujeti, so bili včeraj s posebnim vojaškim letalom prepeljani v Kairo. Potek angleške ofenzive Kairo. 13. dec. s. (Reuter). Sedai je bilo objavljenih nekaj podrobno-ti o pripa-vah za angleški napad na Sidi Barani in dosedanjem poteku angleške ofenzive. 2e več tednov pred pričetkom glavnega napada pretekli ponedeljek ie bil pred italijanskimi postojankami pri Sidi Bara-ni ju v akciji an^le^ki mehaniziran polk. ki je imel nalogo, da necrestano vznemirja sovražnika in prepreči, da bi uteenil zgraditi ob meji svojega prodora v Egipt nepretrgano vrsto utrj nih psojank. S temi neprestanimi napadi se je res posre- čilo, da je vzhodno od Sidi Baraniia ostala v italijanskih postojankah vedno vrz^l Prav skozi to vrzel so v noči od nedelje na ponedeljek prodrle angleške čete. sestoj eče predvsem iz motoriziranih in mehaniziranih oddelkov Prva nalaea ang e-Ške vojske le bila. da orodre do italijanskih postojank v notranjosti puščave. Italijani so bili pri prvem napadu pr sene-čeni in prvo utrjeno taborišče ie bilo zavzeto v dveh urah General Maletti. ki je v tem boju padel, le bil poveljn k italijanskega oklopnega oddelka v tem taborišču. Sledil je nato bočni napad od zavzetega taborišča proti obali med Sidi Baranijem in Bukbukom Angleške čete so si st matično obkoljevale drugo za drvgim italijanska taborišča v tej smeri. Pri tem ro v napadih po tečno do'očenem načrtu sodelovali oklopni oddelki, pehota in topništvo. Končno je prišel še napad na Sidi Ba-rani sam. Zopet so po točnem načrtu, ki je bil izdelan do podrofcn sti. sodelovale kopna vojska, vojna mornarica in letalstvo. Najprej so angleške voine ladja otvorile ogenj na Sidi Barani in so ga obstreljevale neprestano 12 ur. Istočasno so angleški bombniki neprespano bombardirali vsa italijanska letališča v bližini, da preprečijo italijanskim letalom po=e5 v operacije. Potem je sledil še g'avni ^a-pad na Sidi Barani. Tu so zlasti odd lki fašistične milice nudili močan odDor. morali pa so se končno umakniti. S? na umiku so jih angleška letala uspešno bombardirala. London, 13. dec. s. (Reuter). Današnji »Times« posvečajo uvodnik angleškim uspehom v Zapadni puščavi v Eg?ptu. List pravi, da bi se bila lahko angleška proti-ofenziva pričela že prej, če ne bi bila izbruhnila vojna z Grčijo. Po mnenju lista pa Čas za protiakcijo v Egiptu vsekakor v nobenem primeru ne bi bil mogel biti bolje izbran nego se je to zgodilo v trenutku grških uspehov v Albaniji. Na grškem bojišču Grško vojno poročilo navaja samo krajevne operacije, druga poročila pa govore o uspešnem napredovanju in močnem italijanskem odporu Atene. 13. dec. s. (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 47. vojno porečilo: Na posameznih točkah fronte je bilo nekaj krajevnih operacij. Pri nekem izvidni-škem opravilu je bilo ujeto gotovo število italijanskih vojakov. Sovražno letalstvo je bombardiralo Leukadijo in povzročilo manj So škodo. Človeških žrtev nI bilo. Atene, 13 dec. e. Vesti s fronte so tudi včeraj zelo povoljne. Kretanje grških čet je bilo izvršeno 00 načrtu, ki ga je pripravilo vrhovno poveljstvo in vse zamišljene nalcee so bile izpolnjene še pred določenim rokom Grška volska napreduje na vsei fronti. Iniciativa je še vedno v grških rokah. Ze nekaj dni grška voiska nao-eduie v smeri proti Himari Bolj na desno »o grške čete 00 hudih borbah nao edovale proti Tepeleniju. Se boli na desno proti severu Italijani nudijo ogorčen odpor Tu so zbrane aloinske in elitne čete. vendar je grška vojska zavzela vrh za vrhom Po vesteh, ki so prispele v tek i noči je pokret grške vojske sevemozapadno od Premet'j a uspešen. Ameriška poročila Atene, 13. dec - (Ass Press » Po informacijah iz uia-*:i;.. grških kro_ov grška vojska na boj.šču v Albaniji še vedno napreduje, čeravno sla00 vreme ovira operacije. Toda Italijan, nudijo zlast: na nekaterih delih bojišča zelo močan odo r in prehajajo tudi v protinapade Gnu s^ za napredovanje drže še vedno rečnih dolin. Potrjujejo, da so grški prednji odMOki v neposredni bližini Tepeleniia. Tudi ob obali so Grki še nekoliko napredovali in so sedaj po zadnjih vesteh ša 8 km oddaljeni od Himare Na sredniem delu bojišča oa so Italijani izvedli protinaoad. Uspelo jim ie odvzeti Grkcm neka i ozemlja, vendar je obseg tega orctinaoada po grških informacijah majhen V severnem sektorju bojišča ie zapadel nov sneg kar zelo ovira operacije T adi tu so izvedli Italijani protinapade z elitnimi alpinskimi oddelki ki so bili p s'a-ni na fronto, da ojačijc prednje italijanske oddelke Boji so tu zavzeli mestoma dokai velik obse? in so se nekai časa raztezali prekr *W km širr.ke fronte Gr<\ javljajo, da so italijanske napade odb 'i ln prizadeli Alpinorn znatne izgube. Tudi poveljnik nekega alpinskeea oddelka je baje padeL New vork, 13. dec. s. (Tass). United Press poroča z grško italijanskega bojišča, da so Grki v severnovzhodnem delu bojišča osredotočili svoje napade na one vrhove planine Mokre, ki so še v italijanskih rokah. Sneg in zelo hud mraz ovirata operacije. Italijanska letala zalagajo svoje oddelke na bojišču z orožjem in potrebnim materialom. Associated Press javlja, da so Italijani na tem delu fronte izvedli tri protinapade, in sicer zapadno od Moskoplja, zapadno od P od gradca in 12 milj (20 km) severno od Podgradca. Poročilo pravi, da so se italijanske čete, kljub ojačanjem, ki so jih prejele, morale končno umakniti. Z naSe meje BitoU, 13. dec e. Na severni fronti v odseku pri Pod era d cu je bilo v teku včerajšnjega dne manj aktivnosti kakor prejšnji dan Topniško in nehotno streljanje se je čulo tudi včeraj, toda nekoliko slabše, dasi je bil včerajšnji dan ugoden za operacije. Italijanom se je posrečilo, do so v teku včeraišniega dne zavzeli greben nad vasjo Stasovo. 3 km severno od Podgradca Prav tako so Italijani zabeležili uspeh iužnozaoadno od Podgradca pri vasi Trebanje kjer so spet zavzeli važen ooložai strateškega Domena. Djevdjelija. 13 dec e. Kakor javljalo grški listi, je bila včeraj na vsej fronti velika nevihta Sneži in dežuje neprestano, kar zelo otežk ča potek operacij. Kljub temu pa sta bila pehota in tooni-štvo aktivna, d očim se ie letalstvo udei-stvovalo samo v izvidniških poletih Po istih informacijah so Grki nekoliko napredovali. Ker niso znane podrobnosti, kaže. da ere najbrž samo za uspehe krajevnega pomena. Nadalje pravijo lislL da se Italijani močno upirajo na vsei fronti. Po krvavih boilh na nož so Grki zabeležili kolikor toliko napredovanje severno od Premeti j a Prejšnji dan notranjost Grčije ni bila bombardirana kar p trjuje tudi grško uradno poročilo Angleško letalstvo ie bombardiralo Valono. „RegimA fascista" o položaju v Grčiji Kim, 13. dec. e. O žrtvah, ki jih je tmela Italija od začetka vojne do konca zadnjega meseca, pravi »Reglme Fascistac, da so Angleži ln Grki govorili o velikih Izgubah, ki jih je imela Italija na grški fronti. Toda italijanska uradna statistika najbolj dokazuje, koliko je resnice na teh angleške grških vesteh. Vsega skupaj je bilo dosedaj v Albaniji 762 mrtvih ln okrog tisoč ranjenih. Angleži ln Grki se v svojih naporih med tem iz dneva v dan vedno bolj izčrpavajo med tem ko novi Sef italijanskega gene-ranlega štaba general Cavallero s pomočjo poveljnika italijanskih sil v Albaniji ge- nerala Soddua znova stabilizira situacijo na grško albanski fronti. Vsi sovražni napadi so se razbili na našem junaškem odporu in vse to nam daje nade za naš uspešen napad. Nato piše list med drugim: Nekdo, v čigar Interesu bi bilo, da molči, govori po raznih salonih, da nI hotel tega podviga ln da je zato akcijo zahteval večje število ljudi. Ce Je temu tako, naj se ve, da se Je ta »nekdo« obvezal, da bo do kraja Izvedel akcijo s silami, ki so bile se takrat v Albaniji. Vse drugo Je laž. Prav tako Je otročje zvaliti odgovornost na poli- Prijateljski pakt z Madžari Včeraj je bila podpisana v Beogradu pogodba za ohranitev miru v Podunavju BEOGRAD, 13 dec. i. Včeraj sta naš zunanji minister dr. Cincar-Marković in madžarski zunanji minister grof Istvan Csakv podpisala naslednjo prijateljsko pogodbo: S 1. Obstojal bo trajen mir in večno prijateljstvo med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko. § 2. Visoki pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da se bosta dogovarjali o vseh vprašanjih, ki bi se po njunem mnenju n;v-na&ala na medsebojne odnošaje. § 3. Ta pogodba bo ratificirana ln ratifi-kacijske Listine izmenjane v Budimpešti čimprej mogoče. Pogodba stopi v veljavo na dan Izmenjave ratifikacijskih listin. V potrditev tega so uvodno omenjeni pooblaščenci to pogodbo podpisali in odtisnili svoj pečat. Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih na dan 12. decembra 1940. Csakyjevo slovo od Beograda BEOGRAD, 13. dec. e. S posebnim vlakom, ki je opolnoči krenil s topčiderske železniške postaje, se je madžarski zunanji minister grof Csaky s soprogo odpeljal v Slovenijo. V Sloveniji ostane dva dni na lovu v Kamniških planinah. Grof Csaky je prišel na topčidersko postajo po končani svečani večerji v Gard-nem domu. Na postaji v čakalnici so se od njega poslovili zunanji minister dr. Cincar-Marković s soprogo, predsednik beograjske občine Jevrem Tomič, pomočniki ministrstva zunanjih del Smiljanić, Pilja in Jurič, jugoslovenski poslanik v Budimpešti Rašič, poveljnik mesta Beograda general Petrovič, svetniki madžarskega poslaništva in drugo osebje poslaništva ter predsednik Jugoslovensko madžarske zbornice Vlada Ilič s soprogo. Malo pred polnočjo sta grof in grofica izstopila iz čakalnice in stopila v salonski voz posebnega vlaka, ki je bil pripravljen za odhod. Preden sta stopila v vagon, sta se prisrčno pozdravila in poslovila od našega zunanjega ministra dr. Cincar-Mar-koviča in ostalih. Gospa Markov lćeva je grofici Csakv izročila Lep šopek. Naš zunanji minister je stopil Še v vagon, kjer je ostal zadnje trenutke pred odhodom vlaka v prisrčnem razgovoru z grofom Csakvem in soprogo. Nato je stopil iz vagona in skupaj z ostalimi mahal madžarskim gostom z roko v pozdrav dokler vlak ni odpeljal. V spremstvu grofa Csakvja je baron Be-seny madžarski poslanik na našem dvoru s svojo soprogo in osebni tajnik grofa Csakvja markiz Palavicinv. Grofu Csakvja sta dodeljena svetnik zunanjega ministrstva dr. Stevan Cirkovič in višji uradnik maršalata dvora dr. Ivan Babic. Grof Csaky v Sloveniji LJUBLJANA, 13. dec z. Z brzim vlakom, ki mu je bil priklopljen poseben salonski voz, se je ob 10.15 pripeljal v Ljubljano madžarski zun. minister grof Csaky. Na kolodvoru ni bilo oficielnega sprejema, ker je grof Csaky s spremstvom prišel v Slovenijo zasebno „ " Na peronu so bili navzoč-ni zastopniki oblasti in ljubljanskih listov. Grof Csaky je izstopil iz salonskega voza prvi. Oblečen je bil v svetlorjav lovski kožuh s črno krzneno kučmo na glavi. Za njim je izstopila njegova soproga v sivem lovskem kožuhu. V spremstvu grofa so bili pomočnik upravnika dvora iz Beograda in osebni spremljevalci visokega gosta. Takoj po prihodu so gostje sedli v dvorne avtomobile in se odpeljali s kolodvora naravnost v Kamnik in odtod v Bistrico. Stranski izhod kolodvora je bil okrašen z jugoslovenskimi in madžarskimi zastavicami. tično vodstvo, kajti vodstvo vojne spada edino pod tehnični ustroj. List dalje naglasa, da vlada ni štedila z denarjem, kadar je šlo za vojsko. Vlada je odobrila 150 milijard lir za priprave svoje vojske, pa je bila na podlagi tega upravičena, ko je zahtevala, da se vojne sile v teku let svoje naloge izvršili s popolnim uspehom v Afriki. Španiji, v Alpah, v Britanski Somaliji, Libiji in Albaniji. Pod Mussollnijevim vodstvom, okoli katerega se mora zbrati ves narod, bo Italija dosegla končno zmago. »Mir« pravi na uvodnem mestu pod naslovom »Okrog nas in dalje«: Obisk grofa Csakyja je najnovejši politični dogodek, ki bo kakor vsi upajo prinesel novo razbistritev v Podunavju in od tu v vsej vzhodni Evropi. Članek navaja nato celo vrsto datumov od leta 1927. dalje, ki so bili v zvezi s politično zgodovino Jugoslavije in zaključuje: Naj zašije mir okrog nas pa tudi še dalje. Jugosloveni vedo, da je to iskrena bolgarska želja! Dekanczov pri Ribbentropu Berlin, 13. dec. AA. (DNB). Nemški zunanji minister v. Rtbbentrop je včeraj sprejel novoimenovanega sovjetskega poslanika Vladimirja Dekjmozova. Nemšlio rus h a meja Berlin, 13. dec. AA. (DNB). Nemško sovjetski mešani odbor za razmejitev je včeraj končal z demarkacljo nemako sovjetske meje. Odbor je bil na delu 10 mesecev. Sodelovanje med sovjetsko ln nemško delegacijo je potekalo v pi ijateljskih odnosih. Razmejitev ir njen opis so podpisali člani Nemčije in Rusije. Angleško tmika trgovina London, 13. dec. s. (Rtuter). Daily Te-legraph* javlja v pj-roč.ia iz Ankare da se po sklenitvi novega anelc-šk -turškega gospodarskega spori^uma angleško-tur.'ki linančni in go podarski odnosa i zelo ugodno razvijajo. Vsak dan prihnjaio nova angleška na:očila z'asti za suho sndje, 1 tobak in poljedc ike proizvode v Tu.:iii. Ta naročila ugodno vplivaio zlasti n;t nro-ducente v Ana4:l:ji. Pa tudi Turčija naroča mnoio materiala iz Angl'ie. predvsem ind istrij l:e stroje in manufakturne proizvode Angl šlo tvrdke so že podpisale kontrakte za dobavo 24 lokomotiv in 60 j železniških vagonov Turčiji, nadaljni kotitrakti Da bodo : še sledili. Madžari spoštujejo naše vojaške ss osobnost i Madžarska javnost pričakuje od nove pogodbe zboljšanje gospodarskih odnoSajev BUDIMPEŠTA, 13. dec. e. O priliki podpisa beograjske pogodbe poudarja vladni madžarski tisk gospodarske posledice madžarsko jugoslovenskega pakta. Beograjski dopisniki madžarskih listov javljajo, kako se z zadovoljstvom v Beogradu in vsej Jugoslaviji sprejemajo izrazi madžarskega javnega mnenja o vojaških sposobnostih vsega jugoslovenskega naroda. V političnih krogih poudarjajo motive sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo in naglašajo, da pomenijo madžarski razgovori v Beogradu most Madžarske k Balkanu in od Balkana preko Madžarske k državam trojnega pakta. Drugi motiv tega sodelovanja je zlasti vloga močne jugoslovensko madžarske mirovne politike, ki bo v sedanjih negotovih časih in v sedanjem stanju na Balkanu zlasti glede na položaj v Rumuniji imela vlogo stabilizatorja. Poleg tega pričakujejo od teh razgovorov v bodočnosti znatno izboljšanje madžarsko jugoslovenskih gospodarskih odno-šajev, ki je tembolj važnejše, ker mora imeti Madžarska pot do morja v prvi vrsti preko Jugoslavije« Vsi madžarski listi poudarjajo veliko vlogo regenta Horthvja in kneza namestnika Pavla ter jugoslovenske vlade za zbližanje med Madžarsko in Jugoslavijo pri izgradnji trdnega prijateljstva in vsestranskega sodelovanja me a obema državama. V Rimu so zadovoljni RIM, 13. dec AA. Politični urednik agencije Štefani piše: Treba je spomniti, da je italijanska diplomacija vedno z zadovoljstvom gledala na jugoslovensko madžarsko zbližanje Na to zbližanje je tako gledala rudi nemška diplomacija. V jugovzhodni Evropi je prišlo do korenitih sprememb in redi bo tam osnovan na T-^čViih pravice. Zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko poudarja duh skupnega razumevanja, ki bo služil vzdušju soglasnosti obeh držav. Bolgarska želja SOFIJA, 13. dec e. Bolgarski tisk živahno komentira obisk grofa Csakyja v Beogradu. Ratifikacija trgcvi&skc pogodbe med Rusii i* in Madžarsko Budimpešta, 13. dec. AA. (MTI). Stalni namestnik zunanjega ministra in pooblaščeni minister baron Voernie ter sovjetski poslanik v Budimpešti Saronov sta izmenjala v zunanjem ministrstvu listine o ratifikaciji sporazuma med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki se nanaža na trgovino in na plovbo. Bolgarski tobak za Nemčijo Sofija, 13. dec. AA. (Štefani). Neko veliko nemško podjetje je kupilo v Bolgariji tobaka v vrednosti ene milijarde lejev. Pomen gospodarskega odpora v borbi m@d napodi Pomembne izjave predsednika Saidama o gospodarski moči Turčije, ki lahko mirno čaka na konec vojne London, 13. dec. AA. (Reuter). Ankarskj radio je prenašal govor, ki ga je imel predsednik turške vlade Saidam ob proslavi turškega gospodarskega tedna. V tem svojem govoru je turški predsednik vlade med drugim rekel tudi tole: »Borba med narodi Je v svetu že zdavnaj prešla od navadne borbe na borbo, ki Je odvisna od gospodarskega odpora. Gospodarska moč nase države obsega tolikšna razmerja, da lahko mirno čakamo konec vojne. Nas sedanji položaj je znatno boljši, kakor pa je bil leta 1914 ln sicer v industrijskem in kmetijskem oziru. Kiju h nenormalnemu položaju so naše finančne zadeve urejene in se naši dohodki ne manjšajo. Ml bomo lahko dosegli vse tiste dohodke, ki smo si jih po proračunski oceni zamislili. Kmetijska proizvodnja tega leta je podobna proizvodnji iz zadnjih let, prav tako pa Imamo vsega dovolj za slučaj nujne potrebe ln imamo dovolj rezerv.« Nato je predsednik vlade podrobno razložil gospodarski in finančni položaj države, CarigTad, 13. dec. AA. (DNB). Na včerajšnji seji parlamenta v Ankari se je razvila živahna razprava o tem, da je potreba zgraditi službena poslopja za stanovanja, ki so namenjena uradnikom ln častnikom v oddaljenih okrajih Anatolije ln v obmejnih pokraijnah, kjer so bila dosedaj samo začasna prebivališča. Večje število govornikov je zahtevalo, naj se ta zadeva obravnava kot nujna. Predsednik vlade je priznal upravičenost te zahteve, da bi uradniki in častniki s svojimi družinami v obmejnih pokrajinah dobili boljša stanovanja ln je bil zato določen kredit v višini 5 milijonov. Toda ta kredit so morali zaradi splošnega političnega položaja prenesti na druge važnejše postavke. Turško bolgarski odnosi Sofija, 13. dec. i. (Reuter). Turško bolgarski odnosaji so še vedno predmet živahnega zanimanja. Zatrjujejo, da je bolgarski poslanik v Ankari Kirov prišel v Sofijo s konkretnimi turškimi predlogi glede sklenitve pakta o medsebojni pomoči. Danes poslednjič zabavna amerikanaka satira JAVNOST ŽELI VEDETI.. JGrrol Flvnn, OJi\ia de HavtlUusd, Patrick Knovvies in RosaJbida Ruseel. KINU SLOGA — Tel. 17-80 Predstave danes ob 16-, 10. In 21. uri Zopet zažigalne bombe nad Anglijo Preteklo noč to nemška letala v velikem obsegu bombardirala industrijsko mej to Shefield London, 13. dec. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražni letalski napadi preteklo noč so imeli dokaj velik obseg In so bili usmerjeni v glavnem na industrijsko ozemlje v srednji Angliji. Večina škode je bila povzročena v enem izmed napadenih mest. Tu je bilo več hiš razdejanih, več drugin pa poškodovanih. Sovražna letala so vrgla mnogo zazidalnih bomb, ki ao povzročile več požarov. Vai požari pa so sedaj pod kontrolo. Poročila o žrtvah Se niso popolna, vendar je znano, da je bilo več oseb ubitih, več pa ranjenih. Zdi se, da števiio žrtev ne bo preveliko. Drugod v Angliji so bili izvedeni napadi še na London in več drugih delov države. Dosedanja poročila pravijo, da je povzročena Skoda povsod majhna. Dva sovražna bombnika sta bila v teku noči sestreljena. London, 13. dec. s. (Reuter). Nemška "\la so preteklo noč koncentrirala svoje ade na srednjo Anglijo. Napadi so bili .o reenega značaja in povzročena škoda je znatna. Zlasti napad na eno izmed mest je bil zelo dolg in je trajal več ur. Po dosedanjih podatkih se zdi, da je Število človeških žrtev napada razmeroma majhno. Nemška letala so vrgla zelo mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Predvsem je trpel trgovski del enega izmed napadenih mest. Neka cerkev je bila popolnoma razdejana. O napadih poročajo še iz raznih drugih delov Anglije in VValesa. Tudi London je imel že zgodaj zvečer nočni letalski alarm, vendar se zdi, da napad na prestolnico ni bil posebno silovit. Nemško poročilo Berlin, 13. dec. i. (DNB). Današnji nemški povračilni letalski nanad ie b.{ na-menien angleškemu industrijskemu mestu Shefield. Že snoči so startala nemška letala z letališč v Franciji in Be trii: v neprekinieni vrsti proti Anzliii Nad Ro-kavskim zalivom je viadalo slabo vrenoe. toda ko so bila letela nad Srednjo Anglijo, se ie vreme tboljšalo in vladala je mesečina, ki je omogočila jasen raze,le i-Iz prvih poročil vrača ločin se letalcev je razvidno, da ie napad na She.ie.d popolnoma uspeL Na vseh koncih in krai h v mestu so izbruhnili požari, ki so zavzemali ogromen obseg in kmalu ie bil Shefield zavit v morje plamenov Napad ni popolnoma nič zaostajal za silovitimi napadi na Coventrv. Birmingham in zadnii napad na London Mesto Shefield. ki šteje 500 000 prebivalcev, ie važno središče angleške ieklar-ske industrije. V mestu »o ogromne *o-varne. plavži in valjame in letna proizvodnja jekla vseh vrst. zlasti plemenitega jekla, magnetnega jekla itd znaša poldrugi mili ion ton. tore i 50°celoki pne angleške proizvodnje. Odkar ie Anglija onemogočeno naročati jeklene proizv de v Ceškosovaški, je Shefield prevzel večino teh naročil. Proizvodnja je važna zlasti za angleške ladjede niče. Kralj Jurij v Dirminghamu London, 13. dec. s. (Reuter). Kralj Jurij je včeraj poaetil Blmungham, ki je bil pri letalskih napadih v noči na četrtek posebno prizadet. Kralja je pri ogledovanju Škode spremljal lokalni komisar za aasčito pred letalskimi napadi. Kralj je govoril z mnogimi žrtvami letalskih napadov in z onimi, ki so jim bili domovi porušeni. Lovska letala s topovi London, 13. dec. AA. (Reuter). LetaLsko ministrstvo je včeraj izdalo uradno poročilo, ki pravi, da je Anglija prvič uvedla novo vrsto vojnega orožja. To so lovska letala s topovi. Poročilo navaja primere uspešnih rezultatov teh letal. Potres v Angliji London, 13. dec. s. (Reuter). Snoči ob 22. so občutili v severnem Walesu dokaj močan potres. Sunek je trajal 43 sekund in je bil najmočnejši v grožlji Caernarvon m ob severnozapadni obali. Smrt lorda Lothiana Njegovo truplo bo prepeljala v Anglijo ameriška križar ka Wa-shinirton, 13. dec. Včeraj je nenadno umrl angleški veleposlanik pri ameiiški vladi lord Lothian, ki je učakal 58 let. (>Slov. Narod« je Se včeraj objavil njegov zadnji govor v Baltimoru, ki je bil prečitan na zborovanju farmarjev). Washington, 13. dec. AA. (Reuter). Ker je bil lord Lothian zaveden kristjan, ni hotel, ko mu je postalo slabo, pomoči navadnih zdravnikov, ampak je zahteval pomoč zdravnika - pravega kristjana. Ko pa je bilo že nujno in pomoč silno potrebna, je bil iz VVashingtona poklican zdravnik, ki pa je prišel Že ob zadnjih trenutkih in ni mogel več pomagati. Washington, 13. dec. AA. (Reuter). Izvedelo se je. da je več članov angleškega poslaništva bilo pri postelji lorda Lothiana, preden je umrl. Kaže, da bo svetnik angleškega poslaništva Neville Buttler, ki je namesto pokonjega lorda Lothiana prečital njegov govor v Baltimoru, prevzel dolžnosti poslaništva, dokler ne bo imenovan nov poslanik. Po nekaterih vesteh zunanjega ministrstva, se sedaj razpravlja o ladji, ki bo prepeljala posmrtne ostanke lorda Lothiana v Aanglijo, čeprav nevtralnostnl zakon prepoveduje ameriškim bojnim ladjam pluti po teritorialnih vodah vojujočih se sil. \Vashinjrton, 13. dec. s. (Reuter). Kakor poročajo z merodajnih mest, bo ameriška vlada najbrž odredila, da bo ameriška kri-žarka prepeljala truplo pokojnega angleškega veleposlanika lorda Lothiana v Anglijo. Sožalne brzojavke angleškemu kralju in Churchillu London, 13. dec. s. (Reuter). O priliki smrti angleškega veleposlanika v Washing-tonu lorda Lothiana je poslal predsednik Roosevelt angleškemu kralju Juriju sožal-no brzojavko, v kateri pravi med drugim, da ga je s pokojnikom vezalo staro 251etno prijateljstvo ter da je bila Lothianova zadnja misel gotovo, da je treba vse storiti za ohranitev demokracije na svetu. Washington, 13. dec. AA. (Reuter). Zunanji minister Cordell Hull je ob smrti lorda Lothiana poslal Churchillu naslednje brzojavno sožalje: >Z veliko žalostjo sem izvedel novico o smrti lorda Lothiana. želim Vam in prav tako angleški vladi sporočiti svoje iskreno sožalje. Moja domovina obenem z Anglijo objokuje smrt tega Izrednega državnika, ki je z rodoljubnim pogumom, modrostjo in požrtvovalnostjo stalno izkazoval največje usluge tako svoji domovini kakor tudi človečanatvu. O odgovornosti za vojno Bivši predsednik francoske vlade Flandin zvrača vso krivdo na Daladiera Pariz, 13. dec. AA. (DNB). Bivši francoski predsednik vlade Flandin je dal zastopniku »Matina« izčrpno izjavo o odgovornosti za vojno. Glavno odgovornost ima Daladier. Dne 27. avgusta 1939, je dodal Flandin, sem osebno obiskal Daladiera v njegovi pisarni in mu dobesedno rekel tole: >Ta vojna bi bila zločin. Mora se preprečiti, če hočeš, da te v senatu podpremo, tedaj se moraš začeti pogajati. V tem primeru lahko v senatu računaš na naše popolno sodelovanje. Nemčija je odločena iti do kraja In Hitler ne bo popustil.« Tega mnenja ni bil Daladier, je Flandin izjavil uredniku lista. Prepričan je bil. da Hitler ne bo vzdržal pred zvezo med Francijo in Anglijo. Razen tega je francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre brzojavil, da. je Hitler na koncu. Zato se mu je treba upreti. Poleg tega je Daladier svoja obvestila sprejemal izključno samo od Inteligenca Servicea in od nekaterih nemških beguncev. Flandin je nato dodal, da je židovstvo iz njegove okolice odstranilo vse tiste, ki b| lahko Izvajali pomirljiv vpliv in to je bil tudi razlog za potovanje bivšega francoskega veleposlanika Francoisa Ponceta. V nasprotju z uradnimi izjavami lahko Flandin potrdi, da je aneieski veleposlanik zelo dpbro razumel nemške predloge o Poljski, ki mu jih je sporočil v. Ribhentrop. Prav tako lahko »poroštvuje« za to, da Poljska nikdar ni izvedela za nredloge. ker jih poljski vladi nista sporočili niti francoska nit! angleška vlada in Poljska nI poslala za-stoonika na pogajanja, ki jih je Nemčija pričakovala. V pismih, ki so bila izmenjana med Hit-lerjem In Daladierom vidi Flandin poleg tega čvrst sklep francoske vlade, da Francijj I in francoski javnosti nezvesto oriše ves položaj. Ko je Daladier poslal vodji Nemčije osebno pismo, na katero je ta odgovoril 27. avgusta 1939, je bilo sklenjeno, da se ti pismi ne objavita. Vendar pa so nekateri farncoski listi objavili Daladie-rovo pismo, niso pa objavili Hitlerjevega pisma. Zaradi tega je nemški veleposlanik v Parizu protestiral in je zahteval, naj se francoskemu ljudstvu objavi tudi odgovro, ki ga je poslal vodja Nemčije, da bi se ta- Najlepši igralski par v ljubavni drami prefinjenega okusa. — Vrhunec umetnlflkega podajanja po dveh najpriznanejllh filmskih igralcih. — Življenjska tragedija klavirakega virtuoza. Veli čaatno podajanje lastne** trpljenja v glasbenih kompozicijah. Predstave ob 16.. 19. in 21. uri! jrj^ TJMON — Tel, 28.21 Danes premiera kvalitetnega šlager filma, ki bo osvojil najširšo filmsko publiko: l Romantična zgodba o mladem, drznem in lokavem vitezu, prirejena za film po nekdaj najpopularnejšem romanu P. Fevala »LE BOS3U OTJ LE PETIT PARISIEN* ( Grbavec ali Mali Parižan) V glavnih vlogah: Robert Vidalin, Samson Fainsilber, Jossellne Goel Predstave ob ln., 10. in 91. uri KINO MATICA — Tel. 22-41 ko obe pojmovanji lahko primerjali. Tiskovni oddelek pri nemškem veleposlaništvu je poslal listom francoski prevod Hitlerjevega pisma. To pismo pa je Daladier tako izpremenil. da je že 27. avgusta, t. j. štiri dni pred pohodom nemških čet na Poljsko, uvedel cenzuro v Franciji. Na ta način je bila vsaka neugodna resnica zatajena in vse. kar bi lahko rešilo mir s pomočjo tiska ali pa radia, je bilo potisnjeno ob stran. Ob koncu je Flandin izjavil, da so bili krediti, ki jih je Daladier zahteval od parlamenta izglasovani na podlagi dveh oči-vidnlh laži. Vlada je namreč izjavila, da se še vodijo pogajanja med Londonom, Parizom, Rimom in Berlinom ln da bo vlada zopet prišla pred parlament, če bo prisiljena napovedati vojno. Toda tudi to se ni zgodilo. Vojna na Kitajskem Cungking, 13. deo. s. (Tass). V srednji Kitajski so sedaj v teku samo boji lokalnega značaja. Kitajci so dosegli uspehe južno od reke Jangce. V provinci Hupej so Kitajci po uradnih podatkih o priliki zmage nad štirimi japonskimi divizijami v začetku decembra zajeli med drugim 12 topov, 136 strojnic, naa 1000 pušk itd. V severni Kitajski nI bilo novih operacij. 11. decembra je 9 japonskih letal napadlo mesto Jančan v provinci Šečuan. Vrženih je bilo več bomb. Letalski alarm v mestu in okolici je trajal dve url. Pred spreme rabami v angleški vladi? Lizbona, 13. dec. e. (Europa Press). V zvezi z vestmi, da bo Anglija sporočila svoje vojne cilje, poudarjajo politični in parlamentarni krogi, da lahko mir z Nemčijo podpise samo druga angleška vlada, nikakor pa ne sedanja. V parlamentu, v tisku in v krofih, ki so blizu ministrstvu za informacije, se živahno razpravlja v zvezi s tem o možnosti spremembe v angleški vladi. Tako poudarjajo, da bo postal minister Amery, šef angleške radijske družbe, zunanji minister lord Halifax pa bo postal mini^er za Indijo. Eden pa bi se spet vrnil v zunanji urad. Duff Cooper bi imel podrejeno mesto v vojnem ministrstvu, dočim bi znani publicist Kinghall postal minister za informacije. Hitler in Musselini se ne bosta sestala Madrid, 13. dec. s. (Ass. Press.) Po poročilih nekaterih španskih listov nemški uradni krogi v Berlinu zanikajo vesti o bližnjem sestanku med kancelnriem Hitlerjem in ministrskim predsednikom Mus-solmijem. Nesrečni Židovski be«mt*cl Carierad, 13. dec. AA. (Štefani). Včeraj je prišlo do hude pomorske nesreče b^'zu obale. Neka motoma lpdia, ki je prihajala iz Bolgarije s 380 židovskimi norčki, namenienimi v Pales+mo, je prišla v bližino Silivirija na Marmarskein moriu. Parnik se ie skušal nriblizati obrežiu. da bi si naložil potrebščne. Nenadna burla Da je p9rn{k zaiela in močni valovi so vrff-li pamik ob skalnato obalo. Po zadniih poročilih 1e utonilo 200 potnikov, med temi je 70 otrok. Borzna ooroH&a Čarih. 13. decembra. Beograd 10, Pariz 8 75. London 16.15. New York 431. Milan 21.70 Madrid 40, Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Sofija 437.50, Bukarešta 215. KINO MOSTE HBR9 Danes in jutri ob 20. uri dva velefilma VAMPIR ZAPADA Marlene Dietrich — James Stewart DOMOVINA Žarah Leander, Heinrich George Ameriška pomoč Angliji Zastopnik angleškega Mokadnega ministrstva je izjavit, da potrebuje Anglija predvsem čim več trgovskih ladij New York, 13. dee. s. (Ass. Press). V nekem govoru je izjavil snoči predsednik ameriškega odbora za pomoč Angliji, naj bi ameriška vlada bodisi dovolila Angliji posojila, ali pa jamčila za plačilo angleških naročil v £edinjenih državah. London, 13. dec. s. (Tass.) Po ameriških informacijah se v angleških krogih razpravlja o možnosti, da bi bilo v Zedinjene države prodanih is Anglije več dragocenih slik starih mojstrov, da bi si na ta način preskrbela Anglija v Ameriki nova pl^Č'lna sredstva New York, 13 dec AA. (DNB). Zastopnik angleškega blokadnega ministrstva sir VValter Levton je izjavil v nekem razgovoru z urednikom lista »Newyork Post« neposredno pred svojim odhodom v Kanado, da Anglija predvsem potrebuje trgovske pamike, ker so Izgube trgovskega bro- dovja zelo velike. V zadnjem času so znašale izgube 4 milijone ton letno. Teh izgub Anglija ne more kriti v lastnih ladjedelnicah in ji je zato potrebno, da dobi v Ameriki čim več trgovskih parnikov. Prav tako bi morala Amerika dati Angliji prvenstvo pri nabavkah jekla in njegovih proizvodov. Iz te izjave se vidi, da Anglija brez velike ameriške nornočf ne vidi, kako bi mogla premagati Nemčijo. New York, 13. dec. s. (Ass. Press,) General Motors Companv. eno največjih industrijskih podjetij v Zedinienih državah, javlja, da so angleška naročila pri tvrdki do 22.. novembra dosegla vsoto 400 milijonov dolarjev, Podjetje je določilo 100 milijonov dolarjev za razširjenje svojih obratov, da lahko zadosti povečanim naročilom. Priznanje poštenemu dolgoletnemu delu Kranjska industrijska družba je tudi letos nagradila delavce, ki so zaposleni pri njej nad 40 let Jesenice, 12. decembra. Snoči je KTD priredila v Kazni časten večer zaslužnim delavcem, ki so letos pri podjetju dopolnili 40 let nepretrganega službovanja. Podjetje je priredilo doslej že štiri častne večere, pri katerih je dobilo lepe priznalne listine okoli 140 sodelavcev, ki so prj podjetju delali nad 40 let. Letos je prišel na vrsto »peti poziv«, ki so ga predstavljali delavci: Janez Dernič, Jakob Iskra, Nikolaj Koder, Simen Lazar, Lovro Ravnik. Matevž Slamnik, Janez Smole, Janez Tičar m Anton 2vab. Večera sta se udeležila člana upravnega sveta KID gg. generalni ravnatelj Karel Noot in ravnatel Josip Pfeiffer, dalje tehnični ravnatelj dr. inž. Herman Klinar, šef inspekcije dela ini. Srečko Petrovčič in generalni tajnik dr. Maks Obersnel. Navzoči so bili tudi nekateri obratovodje in uradniki. Po skupnem fotografiranju in po Izdatni večerji je slavlience nagovoril šef inspekcije dela g. inž. Srečko Petrovčič ln omenjal njihovo marljivo delo že cd prvih let obstoja sedanje velike železarske industri- je, ki je preživela dobre, a tudi hude čase. Nato je vsakemu jubilantu inočll lepo spominsko priznalno listino in lepo denarno nagrado, ki bo slavljencem ln njihovim družinam zelo dobrodošla za praznike. V imenu jubilantov se je upravnemu svetu in ravnateljstvu KJD zahvalil na'stare.išl jubilant g. Jakob Iskra za izkazano priznanje. Ravnatelj g. Josip Pfeiffer je nato v lepem govoru omenjal dolgoletno zvesto službovanje vrlih sodelavcev in nagiaail velik pomen dela. posebno v sedanjih č \a h. kakor tudi. da bo upravni svet vedno imel razumevanje za potrebe uslužbencev, ki se pojavljajo od časa do časa. Po oficielnem sporedu so ravnatelji ln obratovodje posedli med stare delavske veterane, ki so ob prijetnem kramljanju zbujali spomine na mlade dni. ko so kot mladeniči prišli v obrate. Čeprav so mnogo pretrpeli, so po večini dobro ohranjeni, med njimi pa so veliko pozornost vzbujali nekateri orjaki. Bil je lep večer, lep praznik dela, ki bo zaslužnim delavcem ostal v najlepšem spominu. Posestne spremembe v Ljubljani in okolici Ljubljana, 13. decembra PosestnikJanez Zavasnik, Podutik 5, je prodal zobotehnici Pavli Mariji Kocjanči-čevi, Miklošičeva 21, parcelo v kat. občini Glnce v izmeri 1806 kv. m za 23.000 din. Bivša občina Zgornja Šiška je izdala posestniku Josipu Branku, Dravlje 172, stavbno dovoljenje za zidavo visokopritlične hiše, če posestnik odstopi brezplačno mestni občini ljubljan.-!;i za cesto potreben svet, Branko je pogoj izpolnil in odstopil ljubljanski mestni občini del svoje parcele v izmeri 127 kv. m. Posestnik Jože Kastelic ml., Brvac 14, ie prodal posestniku Alojziju Keku, Hrast je 6, parcelo v kat. občini Hrastje v izmeri 1000 kv. m za 3000 din. Posestnik Alojz Jankovič. Rožna ulica 21, je prodal posestniku Francu Dovjaku, Dravska ulica 5, parcelo v kat. občini Sv. Petra predmestje za pavšalno dogovorjeno kupnino 50.000 din. Posestnik in gostilničar Jože Goršič, Gro-sunlje 4, je prodal struparju Antonu Mehletu, Ponova vas 53. parcelo v kat. občini Ponova vas v izmeri 348 kv. m za 600 din. Posestnik Franc Kavčič, Lesno brdo 28, je prodal posestniku Francu Sojerju, Ple-šivice 9, parcelo v kat. občini Brezovica v izmeri 1554 kv. m za 1500 din. Posestnik M.ha Vehar, Notranje gorice 40, je prodal mizarju Martinu Petriču, Notranje gorice 40, parcelo v kat. občini Brezovica za 1000 din, PosestnJkn Franc in Josipina Regina, Pot na Fr.ž.ine, sta prodala Alojziju Hočevarju in njegovi ženi Pepci, Cesta v Mestni log 85, parcelo v kat. občini Moste v izmeri 507 kv. m za 14.500 din. Davčni inšpektor v p. Viktor Damjan, Cesta 29. oktobra 9, je prodal Fran t u Sojerju, Vič 33. parcelo v kat. občini Vič v izmeri 413 kv. m za lfi.000 din. Posestnica Marija Šircelj v Javorju 3tt je prodala državnemu zakladu Jugoslavije dve parceli v kat. občini Sostro v skupni izmeri 3746 kv. m za 6443 din. Posestnik Franc Glavič. Pcrilipoglav 1, je prodal državnemu zakladu Jugoslavije parcelo v kat. občini Sostro v izmeri 13.914 kv. metrov za 23.932 din. Posestnik Anton Codelli, Kodel^ev grad,, je prodal Rudolfu Geriolu. Po- Gotova u^ca 70, parcelo v kat. občini Ud-mat v izmeri 552 kv. m za 27.335 din. Zanimiva »reda vanj s o acetflcsasi V L'uhhfni, 13. decembra. V dolgi vrsti predavanj, ki jih prirejata Liudska univerza v mali filharmonični dvorani in Prirodoslovno društvo v kemični predavalnici I. drž. realne eimnazlie v Vegovi ulici smo imeli priliko poslušati v sredo zvečer Izredno zanimivo in za naše dni tudi veSno predavanje o plinu acetilenu ln njeerovi koristni izrabi. Pod okriljem obeh omenienih ustanov je predaval o tem važnem plinu univ. prof. g\ dr. Re-bek v kemični predavalnici. Predavanje ie bilo strokovno zelo zanmivo in oživljeno s številnimi skioptičnimi slikami. G. pre-davatell ie pokazal tudi celo vrsto izredno zanimivih poskusov. Kakor je povedal, se dobi plin acetilen, če pridamo karbidu vodo, vendar na smo poznali acetilen pred karbidom. Uporabljamo ga za mnosre namene. Kot svetilni plin je imel včasm. ko še ni bilo elektrike, veliko važnost Ponolnoma razumljivo je. da ni moo-el vzdržati konkurence s takim nasprotnikom, kakor je elektrika Sedai pa uporabljamo samo še za razsvetilavo nekaterih manjših obratov in za drusre n«-m*»Tie. Ker razvUa acetHen pri gorenju kar 3000 stopinj vročine, era uporabliamo pri varienju in rezanui Želeaa. Moremo ga snravitt v trdno stanje, stisnjen pa kai rad eksplodira. V precejšnji meri ga moremo uporabljati za organsko sintezo Pravi destilirani acetilen tudi nima tako nenrtjet-neara venja, kakor ga spl^šno poznamo. Destmran tudi ni tako strupen.. Je zelo nasičena pnojina in na zrsku takoj eksolor dira. Velik vpuv ima na brom in megovo barvo. To nemreč takoi spremeni, brom pa absorbira. O. predavatelj je to dokazal tudi z zanimivim poskuBom. Poskus je tudi pokazal, da d£ klorova voda z nekaj karbida acetilen, ki se ne vname Ob tei priliki se napravijo saie. kj ilh zelo rabi"o pri vseh gumastih izdelkih^ Kalcijevi, kalnevi in drugi znani karbidi razvijajo zelo visoko temperaturo, Nadalje je g. predavatelj obširno razložil, kako izrabljamo p'ln ece-tilen v kor'stne namene. Is njega pridelujemo tudi ocetno kislino, ki je velikega pomena s?* industrijo. Na leto je porabimo kar 200.000 ton. Iz ocetne kisline ln acetU lena pridobivamo zelo važpo snov aceton To je važen faktor za izdelovanje razstreliv in barv, V padnjem česu ee pridobiva iz acetilena tudi alkohol. Alkohol $mo doslej izdelovali največ iz krompirja, slad- korne pese ln žita. Za eno tono alkohola potrebujemo sedaj dve in pol tone karbida in pol tone premoga., če primerjamo z izdelavo na prei^n^i način, vidimo, da se mnogo Prtftran)i Za izdelavo alkohola iz krompirja je bilo potrebnih 12 ton krompirja in 2.5 tone premoga. Za isto kBLOVENSKl NAROD«, pate*, 19. *eeemyra 1940. £tran 3 DNEVNE — Razpis železniških služb. Direkcija brzavrtih železnic v Ljubljani namerava sprejeti v prometno alužbo nekaj absolventov gimnazije in realke z višjim tečajnim izpitom. Reflektanti naj predlože prošnje do 1. januarja direkciji državnih železnic v Ljubljani i prometno-komercialni oddelek). Podrobnejša pojasnila dobe prosilci pri direkciji, soba št. 131. — golake počitnice o božiču bodo trajale na vseh šolah v državi od 22. decembra do 10. januarja, torej v celoti 20 dni. Ta odlok ministrstva za prosveto bo mnogo koristil internemu jugoslovenskemu turizmu, ki je sedaj navezan izključno na domače goste. Zimskoftportni kraji v Sloveniji si obetajo sedaj, ko je Izšel ta odlok o enakih, dovolj dolgih počitnicah, mnogo uspeha Zaradi daljših počitnic se bo turistom iz vse države, tudi iz odda^enih krajev, izplačalo obiskati urejene slovenske letoviške kraje. Vsi goeti bodo mogli izkoristiti ugodnost brezplačnega povratka po železnici, ki je mogoč po lOdnevnen bivanju v kakem kraju, če se je podal gost tja zaradi počitka in odmora. — Vremensko poročevalsko službo o stanju snega sta prav dobro organizirali obe slovenski Tujskoprometni zvezi v Ljubljani in Mariboru s sodelovanjem Slovenskega planinskega društva in Zimskosportne zveze. Od 15- decembra dalje bodo poročevalci obeh Zvez pričeli pošiljati vremenska poročila brzojavno svojim matičnim organizacijam. Ljubljanska zveza poročila redigira, po potrebi kontrolira, potem pa odda brzojavno Putnikom v Beogradu. Zagrebu. Novem Sadu, Osijeku, Subotici, Sušaku in Sarajevu, ki dajo vremenska poročila na razpolago uredništvom listov. Putmk v Beogradu in Zagrebu pa tudi radijskim postajam. Avtentična poročila o stanju snega so na ta način objavljena še isti dan. Kakor doznavamo, skušajo po enakem sistemu organizirati poročevalno službo po vsej državi. To bi bilo stvari le v kor st, ker daje preizkušeni sistem poročanja iz Slovenije polno zagotovilo, da so vremenska poročila vedno avtentična in pravilna. _ Konferenca P°kojninsKih zavodov. Včeraj se je aačela v Zagrebu konferenca vseh Pokojninskih zavodov v dižavi. Razpravljali so o novelizaciji zakona o pokojninskem zavarovanju zaJ^bnih nameščencev. Kcnferenci je prisostvoval tudi glavni ravnatelj osrednjega urada za zavarovanje delavcev Matjašič kot tehnični strokovnjak in zastopniki oddelka za socialno poli:.ko bonske uprave. Novelizacija zakona o pokojninskem zavarovanju naj bi bila trk. na, da bi služila izboljšanju zavarovanca nameščencev. — Odhod zast°pnikov našega turizma na Macžarsko. Poročali smo, da odpotujejo na madžarsko zastepniki našega turizma. Včeraj so že odpotovali. Namen tega obiska, je predvsem, da vrnejo obisk zastop-kom madžarskega turizma, ki so obisltali našo ržavo spomladi. Iz Zagreba so odpotovali številni zastopniki s šefom odseka za turizem banske uprave, dalje predsednik Trgovske zbornice, predsednik delovnega odbora tmastičnih organizacij itd. Iz : grada je o ipotoval tudi cjirektor Putnika, iz Slovenije pa zastop iiKi Tujskopro-metnih zvez. Zastopn kom ^^tšega turizma pripravljajo v Budimpe^U zelo slovesen sprejem. Najprej si boefu ogledali Budimpešto., nato pa se nekatera veOja turistična mesta. Na MadJ/i skrm bodo ostali 4 dni Ln mod tem časkom bodo navezali stike z vsemi zastopniki maoža:*skega turizma na celi vrsti konferenc. S seboj so vzeli mnogo prc«?agandm6ga gradiva za na£e kraje in tudi nekaj lepih filmov-— V Švico ne bomo izvažali krompirja. Za večji izvoz krompirja je prihajala v p Stev samo Švica. Vprašanje izvoza so pa reševali ves november, ker se niso mogli zediniti. ali naj prepuste izvoz zasebnim tvrdkam ali privilegiranim ustanovam Prizadu, Pogodu, Prevodu in Dipo-risu. Izvoz krompirja, iz Jugoslavije bi bil rentabilen samo v Švico. Ker se pa niso mogli zediniti. kdo naj bi izvažal krompir, so rešitev tega vprašanja prepustili go-spodarsko-finanenemu odboru ministrov. V poštev bi prišlo za izvoz okrog 1000 vagonov kron pirja, toda medtem ko so pri nas rarpravijali, kdo bo izvažal krompir, so švicarske pristojne ustanove prepovedale uvoz krompirja. Glede na to smemo pričakovati, da se krompir pri nas ne bo več podraževal. Kmetje, ki so iz špekulativnib razlogov zadrževali krompir, se bodo sedaj najbrž kesali, da ga niso prodali prej. — Izvoz lignita v Švico. Naši premogovniki so doslej izvažali rjavi premog le v Italijo. Zdaj je pa premogovnik Ivanec dobil večje naročilo za izvoz lignita v Švico. Toda ta premogovnik je m^>ral ustaviti obratovanje, ker še ni prejel dovoljenja za izvoz lignita — Naša gospodarska pogajanja s Portugalsko. Na pristojnih ustanovah se pripravljajo na gospodarska pogajanja s Portugalsko. Zastopniki Portugalske so izrazili željo, da bi sklenili z našo državo trgovinski sporazum, čeprav tudi le zasebnega značaja. Prav tako zastopniki naših pristojnih ustanov žele stopiti v gospodarsko zvezo s Portugalsko. Trgovina s to državo je pa bila vedno le manjšega obsega, Izvažali smo stavbni les. kemikalije za usnjarstvo, cement, hmelj in nekatere vrste zdravilnih zelišč. Za uvoz prihajajo v poštev kakoo. ribja mast, plutovina itd. —Podražitev voznine na železnicah. 1. januarja bodo razen drugih cen zvišane tudi cene za vozovnice na predplačila, kakor tudi cene kart za trgovske potnike. Po predpisih mora potnik, ki uporablja karte na predplačilo, izdano po stari ceni za uporabo od 1. januarja doplačati razliko med plačano in novo ceno. — Prevoz salonskega vagona za predsednika turške republike. Včeraj so od-premili skozi Slovenijo iz Nemčije velik najmodernejši salonski vlak, ki sestoii iz salonskega vagona in lokomotive, za predsednika turške republike Ismet Inenija. Vlak ;e zbudil povsod veliko pozornost. — Odhod naše ladje v Ameriko. V Splitu se pripravlja na pot v Ameriko naš parnik ^Predsednik Kopajtić*. S to ladjo bodo nrepeljali v Ameriko naš tobak. — Odredbe o kliringn s Finsko. Pred dnevi je bil v Beogradu uspešno zaključen trgovinski in plačilni sporazum med zas+opniki naše države in Finske. Po tem plačilnem sporazumu bodo plačevanja urejena od 1. januarja po klirinških računih pri Narodni banki v Beogradu in finski Narodni banki v Helsinkih. Klirinške račune boć'o vodIH v dinarjih, odnosno finskih markah Obrn'imski tečaj je določen na 111 mark za 100 din, odnosno na 90.10 din za 100 mark. VESTI — Ministrski odlok o zavarovanju pomorskih transportov. Finančni minister je izdal odlok, da so jug osi o venske tvrdke dolžne zavarovati svoje pomorske transporte kakor tudi voznino in ostale stroške le pri zavarovalnicah, ki imajo dovoljenje za poslovanje z našo državo. — Sestanek stalne delegacije lesnega gospodarska. V Beogradu zaseda stalna delegacija lesnega gospodarstva. Na dnevnem redu so vprašanja notranje trgovine z lesom glede na novi režim, uveden z ustanovitvijo centrale za kurivo, nadalje vprašanje izvoza lesa in lesnih izdelkov ter vprašanje v zvezi z uredbo o kontroli izvoza lesa, ki bo baje 1. januarja definitivno uveljavljena — Pogajanja za rešitev finančnih vprašanj a Madžarsko. Danes so se začela v Budimpešti pogajanja za rešitev nekaterih finančnih vprašanj med našo državo in Madžarsko. Ta vprašanja se v glavnem nanašajo na plačila izven kliringa. Našo Narodno banko zastopa na pogajanjih direktor devizne direkcije Narodne banke Ljubisavljevic. — Začasna p°g°dha o uvozu nafte iz Rumunj je. V Romuniji se je mudil šef odseka direkcije za zunanjo trgovino Tomič in posrečilo se mu je skleniti sporazum o veeh spornih vprašanjih, ki so nastala zadnji čas v naši trgovini z Rumunijo. Bil je pooblaščen, da podpiše sporazum. Ta sporazum se nanaša v glavnem na uvoz nafte in stranskih produktov ter na izvoz našega blaga v Rumunijot predvsem kovin. Veljavnost sporazuma traja od 1. decembra letos do 31. marca prihodnjega leta. — Huda železniška nesreča na progi Sid —Sremska Raca. v torek se je pripetila huda železniška nesreča na progi Sid— Sremska Rača po krivdi prometnega uradnika v Sidu. Potniški vlak je trčil približno na sredi poti med Sidom in Ada-ševcem s tovornim vlakom. Karambol je bil tako hud, da sla se obe lokomotivi prevrnili. Zdrobljen je bil tudi en potniški vagon, 8 vagonov tovornega vlaka se je pa popelo drug nad drugega. Pri nesreči sta bila hujše ranjena dva železničarja, več potnikov pa lažje ranjenih. Gmotna škoda je zelo velika in zaradi nesreče je tudi za deij časa zastal promet na progi. — Afera o milijonski utaji. Šofer tovarne usnia Davida Deutscha v Kuli je prijavil finančnemu ministrstvu, da se vrš2 v tovarni razne malverzaciie na Skcdo države. Ministrstvo je poslalo svojca inšpektorja, ki ie ob navzočnosti policije pregledal prostore tovarne in našel v zidu skrivni predal, kjer so bile skrite pravilno vodene knjigovodske knjige. Ponarejene knjige so pa bile v pisarni. Pri Dre-gledu knjig ie inspektor ugtovil, da je bila država oškodovana na davkih za na i 10,000.000 din. — Prijet mednarodni vlomilec. V torek so privedli iz Novega Sada v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Sremaki Mitro-vci Antona Krautvvassla iz Limbacha v Nemčiji. Krautvvassel je pred meseci vlomil v menjalnico Ivana Živaaovica v Mi-trovici in odnesel vrednostnih papirjev in zlatnine v vrednosti 70.000 din. Pri preiskavi so ugotovili, da ie imel Kraat-vvassel še nove vel ke načrte. V Mi rovici je nameraval najprei orooati n.ko banko. Tja ie prispel iz Novega Sada. kjer ie pobegnil iz zapora. Zanimivo je. kako so Krautvvasslu prišli na sled. Prijeli s:> ga na podlagi ljubezenskega pisma. V zaporu v Novem Sadu se ie seznanil z neko len d jetnieo in ko ie pobegnil, ji je pisal v zapor ter ji izdal svoi naslov v Beočinu. Policija ie dobila v roke pismo in posnel z njega prstne od tiske. Izkazalo se ie. da so prstni odtisi istovetni z odtisi, ki 60 jih posneli ob priliki vloma v menjalnico v Sremski Mitrovici. Na podlagi teh posnetkov so Kraut\va=seia aretirali v Be^inu. — Zaradi zastrupljenja umna. Včeraj smo poročaJi, da so v bolnico pripeljali eno leto staro hčerko delavca Iz Domžal Pavlo Gregorinovo. ki so jo pustili starši brez nadzorstva v zakurjeni sobi, iz katere je uhajal dušljiv plin. Dete je mati našla nezavestno, nakar so ga prepeljali v bolnico, kjer pa je že včeraj popoldne zaradi za-strupl jenja umrlo. — Avtobusna nesreča. jtfa cesti med Zemunom in Beogradom se je pripetila včeraj avtobusna nesreča. Mestni avtobus, ki je peljal iz Zemuna v Beograd, se je srečal s velikim tovrrai mavtomobilom tako nesrečno, da se je z njim zadel, šofer je hotel v zadnjem trenutku preprečiti nesrečo in je zavil na rob ceste tako daleč, da se je avtobus zvrnil po sta-mini cestnega, nasipa. Šofer je bil toliko priseben, da je ustavil motor ter ni prišlo do požara in eksplozije. Čeprav je avtobus padel precej globoko, se potnikom, ki Jih je bUo zelo mnogo, po izredno srečnem naključju nI zgodilo nič hudega. — Umrl v starosti 104 let. V Habijancu pri Bjelovaru je umrl Ivam Bošnjak, star 104 leta. Do smrti je bil vedno veseljak in dobro se je še spominjal starih časov, ko je bil še mlad. Pripovedoval je, da je bil na najmanj 500 svatbah. Zanimivo je, da je zelo rad pil slivovko, ki jo je Imenoval za medicino, in ob čašici je kljub starim nogam še vedno znal veselo poskočiti. Nikdar ni bolehal in umrl je tako nenadno, da domačini takoj niti niso opazili. — Jezikovno vprašanje: ali so Grki v Albaniji predirali ali prodirali? Prejeli smo: Vsakdo je že opazil, da nekateri listi v svoji gorečnosti za čisto slovenščino odpravljajo tujo predpono pro in jo nadomeščajo z domačo pre. Povsod seveda to ne gre. Tako bo promet še nadalje ostal promet in tudi prosvetno društvo ne bo hotelo biti presvetno. Včasih pa sta obe obliki možni, seve v nekoliko drugačnem pomenu. Predirati nam pomeni gibanje skozi kakšno oviro, prodirati pa ?nači samo smer naprej. Ker Italijani prt svojem strateškem umiku niso imeli nobenih izgub, so Grki torej brez ovir prodirali ne pa predirali. — Pikolovec. — »Na$a skrinj3-« izda umetniške razglednice >premrli ptički« za >zimsko pomoč« celokupne Slovenije. 546—n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in mrzlo vreme- Včeraj je deževalo v Beogradu, Kumboru in Dubrovniku, snežilo pa v Sarajevu. Najvišja temperatura je bila v Kumboru 10, v Dubrovniku 8. v Splitu 7, na Rabu 6, v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Visu 3. v Mariboru 1.2, v Ljubljani —2.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.7. temperatura je znašala —4.8, na aerodromu —9.5, v Mariboru —5, v Zagrebu —4, v Sarajevu —1, v Beogradu 0.0. V i stani in ostani lian Vodnikove družbe! Iz Ljubljane —lj pevski koncert na Vicu, Po us poeni turneji do naši ožii domovini bode v nedeljo 15. t. m ob 20 v sokoUki dvorani na Viču ponovil svoi koncert oevski zbor »Bor v Ljubljani«. Plemeniti uam3ii in delo zbora sta solosno znana sai tvorijo članstvo do veČini sami delavci k: v pičlo odmerienem času še vedno nat-dejo priliko za pevsko udeistvovanie Zbor vodi pevovodia Janko Guček. kateremu ere nemala zahvala da ie zbor dvignil na zavidlijvo višino Sam program koncerta Da ie nadvse zanimiv, sai so zastopani skladatelii Prelovec. Pr2mrl dr. Ipavec. E. Adamič. I Ocvirk. dr Schwab. Trčeli. Venturini Dev. Grom Santei Vodopivec Guček Mokranjac in Osterc 2e iz tega ozira nam bo zbor podal vsekakor hvalevreden Dro^ranv Id ie na oevski turne i i žel mnogo oriznania ter zbudil veliko zammanie in ie Sedeti, da se dvorana sokolskeca doma na Viču napolni do zadnjega kotička, kar vsekakor "»Bor« tudi zasluži. —lj Rezervni podofleirji! 14. t. m. ob 20. bo predaval v salonu gostilne »Mrak« na Cesti 29. oktobra 4. kier so odslei ra-prei tudi uradni prostori pododbora. Sef centra Aeroputa dr. Stane Rane o temi »Sodobno letalstvo in obramba« Za člane ie udeležba obvezna — Istočasno obveščamo vse rezervne podoficiri e da ie bilo s sklepom zadnie seie banovinskega odbora določeno, da ie mesec december za tekočo poslovno dobo za dni i za vpiso-vanie novih članov, ker no novem letu do občnih zborov ne bomo sprejemali novih članov. Vsi rezervni podof;cirii nai postanejo člani svoje stanovske organizacije, ker ie to v interesu niih samih kakor tudi razvoja organizacije. Uradne ure so vsako sredo od 17 do 19 ln nedeli^ od 10 do 11. Udruženie rezervnih podoficir-iev pododbor Ljubljana « —lj Kdo in kaj je n°vinar? Pri nas je splošno znano, da so novinarji tisti, ki pišejo v novine. Na vprašan je, kdo je novinar, je torej s tem odgovorjeno. Na vprašanje: Kaj je novinar pa je te dni odgovorila neka znana ljubljanska drogerija, ko priporoča naj, gospodinje pred prazniki osnaži j o pohištvo z »novinarjem«. To je neka čudovita maža. ki povzroča, da pohištvo izgleda zepet kakor novo. Ta primer znanega ljubljanskega drogerista, ki ni našel za svojo mažo primernejšega naziva, je dal baje pobudo nekemu lekarnarju, ki bo sedaj začel izdelovati mast za debelenje in jo imenoval 3>drocreilst«, poleg tega pa neki prašek za zatiranje ščurkov, ki ga bo imenoval »parfumerist«. Vprašanje okusa je seveda, kakšne nazive uporabljajo ljudje za razne maže in podobno, mislimo pa, da bi tfrogerist. ki je mažo za. pohištvo imenoval »novinar«, že lahko našel kak primernejši naziv k: bi ne bil čisto istoveten s pravim novinarjem. —lj Drsališče SK Ilirije je odprto. —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj ZOpet vlom v luščil ni cp riža. Ponoči je bilo ponovno vlomljeno v lu^cilnico riža na Linhartovi cesti. Vlomilec je z nekim predmetom iz bezal ključ na notranji strani pri vhodnih, vratih, nato pa vrata odprl s ponarejenim ključem. S pomočjo ponarejenega ključa je odprl tudi vrata v pisarno, kjer je pretaknil razne predale omar ter maa, stikajoč za denarjem. Vlomilec je najbrže pričakoval večji .plen, ki ga pa ni našel in je končno odšel praznih rok. Vlomilci so v tekočem letu že četrtič obiskali poslopje luščilnice. do plena pa so prišli le evakrat. Pciicija zasleduje drznega vlomilca, ki je bil najbrže v vsen primerih eden in isti. —lj JERSEY OBLEKE Karničnik Nebotičnik —lj Prijet vlomilec- Policija je aretirala že dolgo iskanega vlomilca, 351etnega par-ketarja Franca Šuštarja., ki je že dolgo časa. postopal brez dela po mestu in okolici, vmes pa se je pečal s sumljivimi posli. Radi se je udeleževal tuidi hazardni h iger, lei mu pa niso nesle. Ker je hotel hitro priti do denarja, je dvakrat po vrsti vlomil v izložbeno okno Olupove trgovine na Starem trgu, odkedor je odnesel nekaj obleke in drugih predmetov. Ker mu ta plen ni zadostoval, je vlomil tudi v Vlaje-vo trgovino v Wolfovi ulici, kjer je odnesel dve bali manufakturnoga blaga. Ukradeno blago je nato skril pri znancih v mestu in čakal ugodne prilike, ko ga bo mogel splaviti v denar. To mu je preprečila policija, ki ga je aretirala in mu zaplenila tudi vse ukradeno blago, vredno okrog 15.000 din, —lj Nož v hrbet. Sncči so bili reševalci nujno pozvani v Nove Jarše, dokoder so prepeljaJa v bolnico 181etno delavko Vido EtoDOvišek. K Doboviškovi je prii&el zvečer v vas njen fant. a je med njima kmalu nastal prepir. V napadu ljubosumja je fant potegnil nož in zabodel dekleta v hrbet. Fant je po dejanju pobegnil in ga zasleduje policija. Dekletove poškodbe so precej hude. V bolnico so prepeljali tudi 29-letnega posestnikovega sina Franca Goloba iz Kamniške Bistrice. Na cesti je padel pod konje, ki so ga pohodili. —lj K umetniško dovršenemu filmu »Re-signacija«. Ljubljansko kinematografsko občinstvo že dolgo ni imelo prilike videti priljubljenega filmskega igralca Chalreaa Bovera. V vlogi, ki jo je prevzel v filmu »Resignaclja«, podaja z umetniško dovršenostjo tragično usodo slavnega klavirskega virtuoza, kl mu umobolna žena ni mogla nuditi polnih vrednosti zakenske družice. Na njegovo življenjsko pot stopi mladenka, ki jo predstavlja lepa, v vseh ozirih filmske umetnosti popolna Irena Dunne. Drug v drugem viddta vrhunec svoje sreče. Ko pa ona spozna resnico, se poslovi z besedami: »Ne uničite tega prekrasnega doživetja, nikar si ne želite, da grem z vami, ohraniva deviško čistost teh lepih sanj ... ki bodo morda enkrat postale resničnost.« Film je prepleten s prekrasnimi glasbenimi vložki. Charles Boyer kot klavirski umetnik podaja tragedijo svojega življenja v izvajanju veličastnih klavirskih in c^geJskih kompozicij. 2849 Usmilite se jih! Ljubljana, 12. decembra Cesta dveh cesarjev ie ena na j bol i zanemarjenih cest v Ljubljani, tako poleti kakor pozimi. Poleti ob f ihem vromanu je tam tako na debelo Drahu kakor nikjer drugod in ker so si motociklisti izbrali to cesto za dirkališče, morajo stanovalci ob cesti, kakor tudi pasanti. požirati prah na debelo, ob mokrem vremenu na je toliko blata, kakor na nobeni cesti. Še hujše je pozimi, posebno za šoo^bvez-ne otroke, ki ilh ie v koloniji in v drueh hišah nad 150. Sneg se orje na tei cesti zelo pozno in še to neredno, čisti pa se cesta skoro nikoli, kadar pa nastopi južno vreme in se sneg topi. zgleda cesta nač kakor potok. Odtokov tarnkai ni. cea t a pa je že sama na sebi kakor žleb in ta*to vse plava .. . Kakor smo že omenili, stanuje v »Sibi-nzi« okrog 150 šolskih otrok Ogromna večina teh otrok ie le za silo oblečena in cbu. .. Pridite se jih ogledat, radi vam bodo pokazali raztrgane čevlje! Mnoui izmed teh otrok nimajo niti toplega zajtrka Človeku se ti sestradani otroci, bledih in izmučenih lic. v srce smilijo, ko jih vidi, kako morajo gaziti po celem snem ali pa bresti po snežni brozgi, boaisi proti mesta ali obratno. Preden prideio do šole. so že popolnoma premočeni in mora i o Dotem z mokrimi nogami sedeti v šoli Doma se spet ne ogrejejo kal orida. kaiti doma je revščina in manjka kurjave. Ti otroci so res vredni usmiljeni a in mestno cestno nadzorstvo nai v bodoč? ukrene, da bo cesta vsa i do 7.15 zjutraj zorana in za silo očiščena snega ter brozge. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek, 13. decembra: Ob 15. uri: Razvalina življenja. Izven Ljudska predstava po globoko znižanih cenah Sobota, 14. decembra: Cigani. Izven Nedelja, 15. decembra: ob 15. uri: Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 16. decembra: zaprto Torek, 17. decembra: zaprto. (Gostovanje v Celju j Romeo ln Julija) OPERA Začetek ob 20. url Petek, 13. decembra: Friderika. Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostlča Sobota, 14. decembra: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve ★ Mladinska opereta »Angel z avtom«. Otroci, ki so jim bile dodeljene vloge šolarjev v mladinski opereti »Angel z avtom«', naj prihajajo odslej redno vsak dan ob 17. k skušnjam, ker je namenjena vprizoritev predstave za božične praznike, če katerim izmed otrok zaradi popoldanskega pouka v šoli aH iz drugih razlogov ni mogoče sodelovati, naj to javijo v operi in naj čim preje vrnejo vloge. Škodljiva počasnost Pregovor sicer pravi, da nagaca ni nik-car prida, a izkušnje nas učijof da lahko tudi počasnost povzroči veliko škodo. To se zgodi gotovo takrat, kadar je počasnost združena z brezakrbnostjo tn nepremišljenostjo. Za to imamo nekaj prav značilnih primerov: Konec novembra je bilo razglašeno, da spadajo prevozi drv podi nadzorstvo Centrale za kurivo in da železnice od 1. decembra dalje ne bodo prevažale drv, če proizvajalci in lesni trgovci ne bodo imeli za tovore prevoznih dovoljenj od Centrale za kurivo. Ob razglasu so bili proizvajalci, trgovci in seveda tudi konzumenti prepričani da ne bo nobenega zastoja pri izdajanju prevoznih dovoljenj, in vsi so pohiteli pri naročanju in odpošiljanju drv. da bi izkoristili prav ugodno, suho vreme. Prevoznih dovoljenj pa tečno tako dolgo ni bilo na spregled, dokler je trajalo lopo vreme. Po mnogih urgencah so dovoJjenja prispela v sredo, ko smo dobili tudi obilo snega. Ves november se je reševalo vpraisaaije, ali naj se prepusti izvoz krompirja svobodnim trgovskim tvrdkam ali pa naj se monopolizira za Prizad, Prevod itd. Za izvoz krompirja je prihajala v poštev Švica, a dokler bi že lahko izvoaili 1000 vagonov, so pri nas ugibali, kdo naj izvaža, sedaj. k£> so to vprašanje rešili, pa je prišlo obvestilo, da so švicarske oblasti uvoz krompirja prepovedale. Ko je nastalo občutno pomanjkanje sukanca, je neki nas trgovec tvegal velike stroške ter naročil zaloge sukanca v Švici, Dolge tedne je prosil za dovoljenje, da bi smel uvoziti sukanec lz Švice. Po dveh mesecih je dobil to dovoljenje samo za polovico naproženih deviz, a dovoljenje je prišlo prepozno, ker je Švica medtem izvoz sukanca prepovedala. Tako nam je počasnost enkrat preprečila izvoz, drugič pa uvoz in povzročila občutno škodo. Preskrba z bencinsko mešanico Glede na nedostatke, ki so se pojavili v pogledu preskrbe in trgovine z bencinsko mešanico in metanom kot nadomestnom za bencinsko mešanico, je ban odredil naslednje: Dejstvo je, da je potreba po bencinski mešanici navzlic omejitvi prometa z motornimi vozili še vedno velika, potreba po metanu pa povečana, odkar je mnogo motorjev preurejenih na domače gorivo, v prvi vrsti na metan Zato je potrebno, da ve-letrgovci z enim in drugim gorivom poskr-be, da bo .blago prihajalo redno in v zadostni množini in da ga čimprej in pravilno razdele na trgovce-detajli9te v posameznih krajih. Organizirajo naj čim hitFejši prevoz in obtok blaga in praznih posod. Pri dodeljevanju goriva r>otrošnikom je treba zlasti upoštevati potrebo po gorivu za vozila, ki vrše iavm promet ali sicer služijo javnim interesom in za industrijska podjetja, ki so važna za obrambo in zaščito države (glej seznam podjetij z dne 31. oktobra 1933 SI. 1. M. 666-104). Prodaja pogonskega sredstva potrcsnikf«nj je posel obrtno-pravno upravičenih trgovcev s tem blagom na drobno. Da se preprečijo morebitne zlorabe, opozarjam na čl 18 uredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17- februarja 1940 (SI 1. št 85-18) po katerem smejo prodajalci bencinske mešanice prodajati to gorivo samo tistim osebam ki jim predložijo od pristojnega oblastva pravilno izdano dovolilo ali karto, in y količini, na katero se glasi dovolilo, oziroma, ki se sme oddati na predloženi kupon dotične karte. Gorivo se sme oddajati samo za tisto dobo, na katero se glasi dovolj'o ali kupon, torej nikakor ne tudi za naprej ali nazaj. Trgovec mora za i. te vat i predložitev celotne bencinske karte in naj sam odreže ustrezni kupon Ne sn>e se zadovoljiti s prediožitvijo že odrezan'h kuponnv. ker s« z njimi očitno vrše zlorabe »b ustvarjajo zaloge neupravičenih prekupcev. Že z ozirom na čj. 28. navedene naredbe, | ki prepoveduje odstopanje kart (kuponov) in dovolil kakor tudi kupljen« becmske mešanice drugim, se ne sme dopuščati da bi kdo nabavljal gorivo za drugega. Trgovec naj po potrebi zahteva od kupca, da se zadostno izkaie. Zlasti velja t< za primere, če bi kdo prišel po gorivo na bencinsko karto (kupon) brez voza, nego zgolj s posodo. V primeru, da bi trgovec na kupon ali dovolilo ne mogel dati celotne pripadajoče množine goriva, mora na kuponu, odnosno dovolilu zabeležiti dejansko oddano množino in na zahtevo kupca pismeno potrditi da je ta prejel lt de'no množino blaga. Pri dovolilih, ki se glase na množino bencinske meianice v kg je treba tedaj, če kaže črpalka samo litre, preračunati kilograme v litre po specifični reži goriva, po kateri je 1 kg enak 1.25 litra. Pristojna oblastva naj prodajo teb goriv stroge nadzirajo m postopajo proti neupravičenemu ali nesolidnemu trgovanju. Iz Celfa —e Ljubljanska drama v Celju. V torek 17. t. m. bo gostovala v mestnem gledališču v Celju ljubljanska drama s Shake-speare-zupančičevo tragedijo »Romeo in Julijac. Predstava bo za abonma. Začetek točno ob 19., na kar celjsko občinstvo posebej opozarjamo. —c Občni zbor Olepševalnega in tajsko-prometnega druStva celjskega bo v sredo 18. t. m. ob 20. v restavracijski dvorani hotela »Evrope« z dnevnim redom: poročila predsednika, blagajnika, tajnika, gospodarja in pregledovalcev računov; proslava 701etnice obstoja društva; slučajnosti. Vabimo članstvo k polnoStevllni udeležbi! 545-n —-e Obsodba Alojza Oimpermana s Polzele. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v četrtek 321etni posestnik, gostilničar ln mesar Alojzij Cimperman s Polzele, ki je bil obtožen umora, zločinstva zoper občo varnost ljudi in imovine ter prestopka zoper varnost javnega prometa za ljudi in imovino. Cimperman je bil obtožen, da je vozil 22. septembra zvečer brez luči z vozom po banovinski cesti v Parižliah pri Bras-lovčah, zaradi česar je treščilo v njegov voz motorno kolo. na katerem sta se vozila mehaniška vajenca Slavko Drev ln Milan Frankovič. Pri karambolu se je Drev smrtno ponesrečil. Frankovič pa je dobil težek pretres možganov. V nedeljo 27. oktobra je Cimperman v Cajhnovi gostilni na Polzeli 8 pivskimi steklenicami in samokresom, iz katerega je dvakrat ustrelil, cgražal življenje več oseb, ki so bile v gostilni. Kmalu nato je v svoji gostilni ustrelil večkrat s samokresom in z zadnjim strelom pogodil svojega mesarskega pomočnika Antona Bratca v levo stran prsi. Bratec se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Sodišče ja prišlo do prepričanja, da pri usmrtitvi Bratca ni šlo za umor, temveč za usmrtitev iz malomarnosti, spoznalo po je Cimpermana tudi za krivega ostalih dveh dejanj. Alojzij Cimperman je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora in na plačilo povprečnine v znesku 1000 din. Plačati mora tudi pogrebne stroške za Antona Bratca v znesku 2000 din. njegovo nevesto pa je sodišče z njen'mt ostalimi zahtevki napotilo na pot civilne pravde. —c Delovni zbor društvenih in četnih načelnie in vodnic ženskih oddelkov celjske sokolske župe se prične v nedeljo 15. t. m. ob pol 9. dopoldne v telovadnici Sokola Celja matice v mestni narodni šoli v Celju. Na dnevnem redu je predelava redovnih vaj. prostih vaj za članice in ženski naraščaj ter snovi za orodno telovadbo in prikaz telovadne ure brez orodja. Sestre na uredijo svoja dnevna opravda tako, da bodo mogle prisostvovati zboru ves dan in v celoti izkoristiti vaje in nauke, podane na zboru. Pridite vse brez izjeme! — V celjski boln'ci je umrla v četrtek 91etna posestnikova hči Milena Žnidarši- čeva iz Kaplje pri Sv. Juriju ob Taboru. —c Dve hudi nesreči. V sredo je 201etni posestnikov sin Ludovik Stefančič iz Podloga pri St. Petru v Savinjski dolini streljal z lovsko puško vrane. Ko je skočil čez jarek, je padel, pri čemer se je puška sprožila. Naboj je zadela Stefančiča v obe nogi in mu močno poškodoval stopali. — V Pre-vorju pri Pilštanju si je 731etni preužltkar Franc Amon v torek pri padcu zlomil desno nogo v stopalu. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. Iz Easfeč — Smrtna kosa. V ponedeljek 0. t. m. popoldne je zaplapolala m. Sokolakem domu črna zastava in po Radečah se je razširila vest, da je v Ljubljani umrl blvSi dolgoletni član radeškega sokolskega društva br. Robert Lindtner. Kot soustanovitelj sokolskega društva v Radečah si je pridobil dosti zaslug. Da eo bile Radeče proglašene za mesto, je poleg pokojnega radeškega župana J. Pogačnika v veliki meri pripomogel tudi sedaj umrli g. Lindtner, Naj mu bo lahka zemljica; preostalim naše soŽalje! — V torek 10. t. m. je umrla najstarejša Radečanka, 061etna Kržetova mama. Zadnja leta je bilo po večini priklenjena na posteljo. O nj^ni priljubnosti je pričalo obilo cvetja in lep pogreb, ki se ga Je udeležilo lepo Število aosedov. — Istega dne je zavratna jetlka pretrgala nit življenja komaj 431etni gospodinji M. Knezovi iz Dobrave. Naj v miru počivata obe dobri ženi! Iz Litije MiklavževanJe pri nagih Sokolih. Šmar-sko Sokolsko društvo 1e priredilo Mik'av-žev večer šele v ponedeliek zvečer zaradi misij ona. Prireditev je prinesla sokolski mladini izredno mnoso lepih in praktičnih daril. Prav tako lepo ie uspelo miklavže-vanje v litijskem sokolskem domu na predvečer sv. Miklavža za litijsko sokolsko mladino. Odrasli pa so miklavževali v nedeljo zvečer. Tako mladi in stari Li-tijani so prišli na svoj račun v Sokolskem domu. SPORT Alpinski klnb »Skala«, podružnica na Jesenicah, vabi člane na redno glavno skupščino, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih tovarniške restavracije na Jesenicah. Na skupščini bo razprava o proslavi 20-letnice Skale. Ali je mogoče kupiti pamet v lekarni? S primernimi zdravili si je mogoče osvežiti razum, zlasti pa pregnati trenutno utrujenost V časopisu »Kosmas« si zastavlja znani popularizatOT praktične kemije dr. H. Rompp vprašanje, ki se glasi po nemški: »Ist gegen Dummheit kein Kraut gewa-chsen?« (Ali ni proti neumnosti nobenega •dravila?) Pisec navaja, da je mogoče z raznimi kemičnimi preparati in zelišči dandanes odstranjevati. odnosno ublaževati mne-ge neprijetnosti. S kcfeinorn preganjamo utrujenost, nikotin nain pomaga odpraviti občutek gladu, z meskahnom in hašišem si zbujamo domišljijo, z morfijem ublažujemo najhujše bolečine itd. Prejšnje čase proti podobnim neugodnostim ni br!o znano nobeno zelišče in tudi v lekarni niso prodajali nobenega sredstva. Glede na napredek, ki ga je človeštvo doseglo v zadnjih desetletjih, se vsiljuje vprašanje, ali ni mogoče iznajti nobenega sredstva proti zabitosti ali, mtlejie rečeno, proti manjši nadarjenosti, da bi si tisti, ki je manj nadarjen, lahko pomagal ter se s svojimi sposobnostmi vsaj nekoliko približal nadarjene j ši m Na to vprašanje dr. Rompp pravilno odgovarja, da je nadarjeno* prirojena in da zdravniki ne morejo pomagati, vendar pa s tem ni rečeno, da je nemogoča vsaka pomoč. Življenjski uspehi niso odvisni zgrvlj od nadarjenosti, temveč tudi od človekove marljivosti odnosno veselja do dela, od dobrih živcev in seveda zelo mnogo od sreče. Zato se dogaja, da manj nadarjeni človek s svoje marljivostjo nadomesti in pogosto celo prekaša nadarjene jše in manj nadarjeni si lahko pomagajo zlasti s tem, da si ojačujejo živce in odstraniujejo vse škodljive vplive, ki jim branijo, da bi lahko svoje duševne sile izrabili povsem. Med sredstvi, ki lahko služijo temu namenu, našteva dr. Rompp kisik, lecitin, jod in kofein. Kisik, ki ga člove'k* telo dobiva pri vdihavanju zraka, služi, da se v krvi sežigajo hranilne snovi. Posebno značiflno je, da so možgani, ki so središče živčnega sistema, preskrbovani s krvjo mnogo bolj kakor drugi organi Tako je v nogah 16krat slabši obtok krvi kakor v možganih Zato so možgam tudi občutljivejši za pomanjkanje kis:ka v krvi. Če se ustavi krvni obtok v možgamh samo za pet sekund, se človek že onesvesti. V Zedinjenih državah so nedavno primerjali zelo nadarjene otroke raznih let z manj nadarjenimi in so ugotovili, da so nadarjeni tudi v popovem miru porabili več kis:ka kakor manj nadarjeni. Pri nadarjenih je hitrejša izmenjava snovi v organizmu, kar pa seveda zahteva večje količine hrane. Na kolumbijski univerzi v New Yorku so proučeva'i. kakšen vpliv ima pomanjkanje kisika na duševno deTavnost. V ozračju, v katerem je bilo 1e 12.5%, namestu 20% kisika, so poskusne osebe čitale mnogo počasnejše in z večjim trudom kakor v ozračju, ki je imelo dovolj kisika. Tudi jih jc veljalo več truda, da so razumeli, kar so čitali. To soglaša z opazova- nji letalcev in planincev v večjih višinah« kjer je manj kisika kakor v nižinah. V višini 5000 do 6000 m nad zemljo človek že s težavo misli, številke se mu mešajo, pri pisanju dela napake itd. V manjši meri se nekaj podobnega dogaja v prenapolnjenih in slabo zračenih učilnicah Dijaki se v njih kmalu utrudijo in postanejo zaspanL Zmanjšana duševna delavnost nastopa tudi pri polnem želodcu, ki dobiva tedaj več krvi in zato možgani mani Telesni g^bi pospešujejo krvni obtok in omogočajo, da prejema kri več kisika. S tem si tudt lahko razlagamo, zakaj mnogi duševni delavci dobe najboljše zamisli na sprehodih in zakaj pisarniški šef pri diktiranju skače po pisarni. Možgani so sestavljeni iz posebnih ma-šeobnih snovi, ki jih v glavnem zastopa lecitin. Te snovi se v telesu stalno razpu-ščajo m iz hrane obnavljajo. Zato se delovanje možganov in vsega živčevja pospešuje, če uživamo hrano. k; je potrebna za presnavljanje v lecitin, odnosno sam lecitin. Takšne snovi sc v ži\alskih možganih, v rumenjaku, a razen tega so dandanes naprodaj že posebn' Iccitinovi preparati. O jodu je znano, da njegovo poman ika-nje v telesu povzroča duševno zaostalost, tako zvani kretinizem. ki je zlasti razširjen v gorskih pokrajinah, n pr. v Švici. V tem primeru pomaga, če dajejo ljudem jodove preparate, toda seveda pod zdravniškim nadzorstvom. Kofein, ki ca uživamo v kavi iti Čaju, povečuje bitje m razširja možganske cevi. Zaradi tega kri bolje napaja možgane s krvjo kar budi obrurek premagane utrujenosti in olajšuje duševno delo. Zato je priporočljivo piti kav*-, ah čaj pred izpitom. Človek zaradi tega sicer ne postane pametnejši, toda ne zbuja vsaj vtisa bebavosti. Seveda je potrebna previdnost. Pretiravanje je lahko zelo škodljivo. Pri preizkušnjah se je pokazalo, da se pri uži t ju tretjine grama kofeini poveča razsojanje za 15%, toda pri večp dozi je kofein vpli-, val že škodljivo. Pri pisanju na pisarni stroj se je sposobnost povečala pri zaužttju od 0.05 do 0.2 grama kofeina, večje doze pa so bile že škodljive. Posebej je treba opozoriti da je zelo nevarno preganjati vselej utrujenost z uživanjem kave, ker je občutek utrujenosti prav za prav svarilno znamenje, da telo potrebuje počitek. Podobni učinok kakor kofein ima coramin, ki ga priporočajo uživati utrujenim ljudem pri dolgotrajnih sejah ali predavanjih, in sicer raztopljenega ali v tabletah, toda po zdravniškem predpisu Coramin prodajajo v tekočini ali v tabeltah. V Angliji si študentje pred izpiti pomagajo z benzedrinom, toda to sredstvo je zelo nevarno. Tako je znan primer, da je neki študent jemal skoraj tri tedne pred izpitom vsak dan po 10 mg benzednna, a zadnji dan je dobil tako močan srčni napad, da je pri izpitu padel. starih znamenitih knjigah. Zaradi tega je zelo težko ugotoviti razliko med posameznimi izdanji starih knjig. Tako n. pr poznajo nekatera izdanja Goetheievih del. kakor tudi Drva izdaja Caesarja, ki jo je tiskal eden izmed slavnih članov hcland-ske tiskarske rodbine Elzevirov. samo po tem, da imajo knji.ee na treh kraj h na- pačno označene strani. Tiskarski škrat se ie pogosto zapletel tudi v politiko. Zelo neoriietno ie zagodel abbeiu Sievesu med francosko revolucijo, ko ie v nieeovem tiskanem anvoru izšlo J' ai abjure la republique« (Odpovedal sem se republiki! namestu J*ai adjure la republigue (Prisegel sem republiki) Predor smrti v Ameriki Zastrupi] enja delavcev s kremenovim prahom Med najznamenitejše tehnične projekte j Zedinjenih držav spada predor, ki se pri-| čenja v mali občini Vanetta v državi Virgi-nija tn ki je 5 km dolg Končali so ga pred 4 leti. Po napovedih zdravnikov bo predor zahteva! okrog 2000 človeških življenj. Zdaj je že pokopanih 600 ljudi ki so našli smrt pri stavbnih delih Že pred 10 leti so geologi svarili podjetnike, naj bi ne pustili delati delavcev, ki jih je bilo 2000, v predoru brez zašči'tnih priprav, kajti kamen, ki so ga vrtali, je bil po veliki večini kremen. Prah tega kamna je silno škodljiv za pljuča. Delavci v predoru bi morali nositi med delom maske in predor bi morali stalno dobro zračiti Ker niso billi zavarovani, so se vsi zastrupili in zdravniki pravijo, da jih ne bo mogoče rešiti. Katastrofa se je začela s tem, da so se delavci, zaposleni v predoru, vedno bolj pritoževaili nad utrujenostjo in k velikemu nezadovoljstvu podjetnikov je bila storilnost mnogo manjša, kakor so računali. Čez leto dni je umrl prvi delavec. Zdravniki so ugotovili da je bila vzrok smrti pljučna tuberkuloza. To je bil šele začetek Kmalu je nastala v delavski naselbini prava panika. Ljudje so umirali dan za dnem. Ko so bili končno obveščeni zdravniki, je bila ugotovljena strašna zadeva. Številnih smrtnih primerov namreč ni povz-ročrla tuberkuloza, temveč posebna bolezen siilicosa, zdravnikom dobro znano zastrupljenje, ki zapusti najstrašnejše posledice Fini kremenčev prah, k; nastaja pr vrtanju skal in ki s prostim očesom ni viden, povzroča utrditev pljuč To zastrupljenje ima prej ali slej za posledico smrt z zadušenjein. Šele pred dogotovrtvijo del so podjetja uvedla zaščitne ukrepe, ko s< ljudje umirali dan za dnem v večjem številu Podjetniki so skušali škandal potlačiti in so zažgali vse delavske domove ter tako prisilili prebivalce,, da so se preselili. Ostalo je le nekaj domov Smrtno bolni delavci so bili prepeljani v druge kraje. Londonska podzemeljska železnica Tudi tiskarski škrat ima zgodevino Včasih so razpisovali za njegovo izsleditev celo nagrade Tiskarski škrat, ki tako uslužno jem!le nase vse grehe teea sveta od stavcev do korektorjev in urednikov ni izum naše dobe. Njegova oblast ie sicer dandanes mnogo večia. kar ie razumljivo za dcb*> slavnih stroiev in rotacij ki bruhaio dan za dnem na tisrče izvodov čaFooi^ia in drugih pnfblikacij. vendar oa ni roli'o šele tirkanji časopisja Njegov izvor sega v začetke tiskanja knjig Tako ie že v prvem tisku, v katerem 1e*4 bilo navedeno ime tiskarnaria krai tiskarne in leto izida, v Schdfferjevem Psal-terlu iz 1. 1754. velika ti:k yvna n?paka. Namesto besede Psalmom m. čitamo Sml-morum. Pred svetim pismom tiskarski škrat sp'ob ni imel resp^k'a Tako se ie v neki nemški izdaji svetega p:sma iz L 1731. pojavila strašna naoaki ki ie pozivala namesto k izD~lnievaniu še?te bnžie zapovedi k nenormalnim deian;em ker ie stavec izpustil besedico *ne« Med strokovnjaki ie to sveto p;smo znano sedaj pod to zloglasno naDako V nekem drugem starem nemškem svetem pismu ie b'lo tiskano namestu »Bo tvoi oče« — »Bo tvoi bedak.c Izdajatelji knjig v starih časih so preganjali tiskarskega škrata na razne drastične načine in nekateri so celo razpiso- vali javno nagrade tistem, ki bi našli v knjigi naDako Slavni francoski tiskar Robert Etienne ie veroval, da se mu bo posrečilo izdati sveto d* smo brez napake, ker se ie poslužil tega novega najina preprečevanja tiFkovnih nao">k Ko ie L 1549 izšel novi testament niegove izdaje sv pisma, se ie zdelo da ie v resnici brez tiskovne napake toda komai ie knjiga izšla ie že našel v nji neki čitatelj napako Zamenqani sta bili črki. da 1e bilo tiskano namestu olures ou'res. Nekateri drugi izdajatelji v starih časih so pa mislili da se moraio oprostiti Dred čitatelji zaradi tiskovnih napak Tako čitamo n or v kniisi ki ie bila tipkana I 1478 v Benetkah v tiskarni tiskarja Gabrela Petera naslednjo prošnjo »Čitatelj, ne pohuišui se nad tiskovnimi napakami, ki so iih zakrivili delavci s svojo nepazliivostio* mi ne moremo paziti na vse.« Slavni strassburški tiskar Jobann Knoblauch ie obiavii v izdaniu Pica dela Mirandola iz 1 1507 seznam tiskovnih na-oak na 15 straneh z naslednic orioombo: Ne prištevajte teh naoak na račun avtor-ia. ker so iih zakrivili stavci Tiskarski Škrat ima oiko tudi na številke Mnogokrat le zmedel raziskovalce s tem da so bili tipkani naoačni datumi na V poročilih o letalskih napadih na London čitamo pogosto, da prebivalstvo Išče zatočišča v podzemni železnici. Promet zaradi tega zelo trpi. Vedeti namreč moramo, da se londonske podzemne železnice zelo razlikujejo od berlinske in pariške, ki sta znatno prostornejši in udobnejši. V Londonu je cela vrsa podzemnih železniških prog, ki pa niso v mestni upravi, temveč v rokah več družb. V splošnem jih imenujejo tubes, kar pomeni cevi. Pogon je povsod elekrična sila. Londcnske podecnuae železnice so globo- ko pod zemeljsko površino in sicer 20 do 30 m. Predore so kopali tako globoko zato, da. jim ni bilo treba odkupovati dražjih zemljišč in poslopij. Ce bi predori bili višji, bi segali do temeljev his. Zaradi tega so pa bili stroški dela seveda precej večji in morali so zgraditi mnogo dragih stopnišč in dvigal ter ventilacijskih naprav. Značilnost londonskih podzemnih železnic je, da so enotirne. V vsakem predoru je torej samo po en tir. Preciori so v prerezu povsem okrogli z malim premerom, kar spre vidimo že po tem, da znaša premer le nekaj nad 3.50 m Le na postajah so predori prostornejši m sicer 6 in pol metra, Na teh postajah se gnetejo zdaj ob letalskih napadih množite ljudi in razumljivo je. da je zaradi tega pogosto ustavljen promet. Vozovi podzemne železnice so prilagojeni obliki predora Zato imajo zaokrožene nizke strehe. Tujci, ki vidijo prvič vozove londonske podzemne železnice, imajo vtis. da gledajo igračke. Kljub temu so ti vozovi precej uOobni Dolgi so po 15 m. Znak za odhod dajejo z zvoncem kakor pri tramvaju, kar je pa hkrati tudi znak. da se vrata vozov avtomatično zapre Posebno važna zadeva je v globinah zračenje predorov zlasti še. ker je nevarnost, da bi se nabrali v predorih škodljivi plini. Zato so postavljene velike ventilacijske naprave s črpalkami, ki potiskajo v posamezne predore okrog 70 milijonov ku-ličnih metrov čistega zraka na dan. Zanimivo je, da se posamezne prege križajo v različnih višinah. Na krajih, kjer je mnogo križišč, nakor n. pr pri postaji Piccadillv Circus. Oxford Circus. Totten-ham Court Rood itd. so ogromni spleti hodnikov, pravi labirint s stopnišči, jaški in dvigali, tako da se celo domačini težko znajdejo. Čeprav je po stenah polno napisov. Razen dvigal so tu še posebej jaški s stopnicami za izhod v sall. Londonske podzemne železnice prevozijo na dan 2.000.000 petnikov. V prometu jo vsak dan okrog 2S0 vlakov, skupno 1650 vagonov. dt a clf ojE*f»e ^fo ttf Sobota, 14 decembra Ob 7: Jutranji pozdrav — ? 05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče — 12.30: Poročila, cbjave. — 13: Napovedi — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17 Otročka ura: Trije potepini (članice Nar g'ed.) — 17.50 Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Kaj bo. Če se izCrpajo petrolejski vrelci, (prof. §lebmqer). — 19: Napovedi, poročila — 19 25: Nac. ura. — 19 40- Mandoline igrajo (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr Alojzij Kuhar) — 20 ^0: »Ilijada v znamfenju 194...,«.. rja 5n Dur jf -.r-r pr«^ne; Malman1št znesieM 8.— din 50 tA±i KM l LAAtJ fc« ^.žurii anie. vezenje zaves, perila, monogramov. gumbme. — v'elika zaloga perja po 7.— din »J u lija na«. Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul 3 4. L. Poti tužite ■*# malih oglasov »Slov. Naroda« tri so fialcerie | Jfc j I NA MOĆ ENO POLENOVKO dobite vsak petek pri i. Buzzo-lini, Za Škofijo, Lmgarjeva ul. 2831 GOSTILNO S PEKARIJO ali samo gostilno v prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na Anton Fir, Straža pri Toplicah. 2847 KURIVO Parketne suhe odpadke, drva in premog po ugodm ceni ima na zalogi Vertačnik Franc — Jenkova 7. 2851 UPI M- Beseda 50 par Davek poseoei. Najmanis? znesek s.-- dlD ZA BOŽIČ kupite najbolje m najceneje v trgovini »EDOa CE\LJi Prešernova 48. MOTORNO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na Napast Peter Pra-gersko. 2843 2ena je ona, ki določa okus in kulturo) svojega časa. Za sodoben dom si Izbere Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din ZAGREBŠKI BUFFET S TRAFIKO v bližini kolodvora, izvrstno tdoč, prodamo z vsem inventarjem, dvosobnim lokalom, por-talnimi izložbami in najboljšim prometom za 32.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144 2842 ZIMSKO OBLEKO in zimski črn plašč za srednjo postavo prodam. Vodnikova c. 12/1., Šiška. 2852 > ENO • VECBAfcVNE ' SV. PETČA NASIPZ3 FRIZERKA dobra moč, verzirana v vseh v stroko spadajočih delih, išče službo. Prednost Gorenjska. — Rozika Kos, pri Juvanc, Trebnje. 2848 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK ORION PADIO ISO RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 7. RADIOV AL. LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13. ANTUN BREMEC, CELJE, Miklošičeva ul. 2. L. LUŠICKV, MARIBOR, Koroška c 11. Edruand O' Hara: r>5 profesorja Norbiduta R o m a d — Toda Sam, kaj res ne razumeš, da ji moram pojasniti... — Midva si nimava več kaj povedati, — je dejal oče Sam strogo. Nekaj časa se je zdelo, da se bori sam s seboj, potem je pa pripomnil: — Sicer pa smatram, da si postopal grdo in brez vsakega čuta odgovornosti. Izdajaš se za nekakšnega grofa, v resnici si pa detektiv ... — Privatni detektiv sem ... — To je čisto vseeno. Sicer ti pa ne očitam tvojega poklica. Biti detektiv je prav tako časten poklic, kakor biti delavec ali grof. Tudi jaz sem nekoč hotel postati detektiv. Čudiš se temu, kaj ne? In vendar ie bilo tako in gotovo bi ne bil v svoji stroki naislabši. Čutim celo nekakšno notranie nagnjen ie do tesra poklica ... Glavno ie nri tem bister pogled. Detektiv brez bistrega pogleda je kakor ovtomobil brez motorja. _AM je bilo to tisto, kar si mi hotel povedati? — Ne. — je odgovoril starec jezen, da mu posega v besedo. — Hotel sem ti povedati, da je vseeno, da-li si detektiv ali grof. Da si pa ravnal podlo, ko si zmešal ubogemu dekletu glavo. — Saj jo ljubim ... — Beži no, beži, ljubiš jo? Zelo važno. Od same liubezni človek ne more živeti. Vzemimo moio staro. To ti je bilo postavno dekle, dragee moj. Toda ona ni vprašala po nobeni ljubezni, temveč je hotela v prvi vrsti videti mojo mornariško knjižico. Iz nje se je potlej povse™ točno izračunala moja ljubezen. Kaj misliš, dragec moj, kako bi bil odrezan pri nji, če bi bil padel pred njo na kolena in dejal: Ljubim te. moja oboževana, toda poročim se z drugo, neko Liano ... he ? — Razumi vendar, da je vsa ta zgodba z ženi t vi j o samo gola formalnost in nič drugega ... — Ne, ne, dragec moi, ti se pošteno motiš. Ženitev je vedno realna in še kako realna stvar in ne formalnost. Če je tu snloh mogoče erovoriti o formalnosti, je to tvoja ljubezen do Marion. Tvoja dozdevna ljubezen, Townsend je vzdihni] in vstal. — Zbogom, Sam. Vidim, da se ne moreva razumeti. Presenečen no tem nenadnem detektivovem koraku ie stari Sam buli! vanj. Šele ko je bil Town-send že nri vratih, si je stari Sam opomogel od presenečen ja. — Torej, med nama je vse končano, — je vzkliknil | srdito. XXXI. To je bilo torej konec. Navzlic vsemu, kar se je bilo zgodilo, si je Townsend čisto drugače zamišljal ločitev. Morda je bilo pa tako celo bolje... kratko, hitro in dokončno... Potlej se je pa spomnil zadnjih besed Marion: Profesor je danes že trikrat vprašal po njem. Kaj če bi stopil k njemu? Zakaj pa ne? Kaj naj pa sicer počne s časom, ki ga ima do desetih dovolj. In krenil je proti hiši profesorja Morbidusa. Med potjo ga je nekdo ustavil in poprosil, naj mu prižge cigareto. Iščoč vžigalice je mogel Townsend ugotoviti, da ima skoraj povsem prazne žepe. Našel je samo vžigalice, cigarete in žepni robec. Samokres, žepna svetilka, fotografski aparat in dokument, ki ga je vzel od profesorja, vse je bilo izginilo. — Ali je storil to Strong? Pri misli na tega Človeka se je Townsend nehote vzravnal. Začutil je nepremagljivo željo nadvladati tega nasprotnika in popraviti svoj poraz z odločno in dokončno zmago. Čutil ni nobene mržnje do tega Človeka, nasprotno, Strong mu je bil celo simpatičen, in vprav zaradi tega mu je bila neznosna misel, da bi kratkomalo priznal svoj poraz. Ne, v tej borbi še ni bila izgovorjena zadnja beseda. Ta čas, ko je tako razmišljal, kaj naj stori in ukrene, je prispel do hiše nrofesorja Morbidusa, Profesorja je našel v nekoliko čudnem stanju in razpoloženju. Očividno je bil starec zelo razdražen, 1 pa tudi utrujen, kakor da je prestal težak lov. Z nobeno besedo ni omenil telefonskega razgovora s Townsendom, pa tudi detektiv ga ni omenil. Morbidus je nemirno hodil po sobi iz kota v kot. Govoril je brez vsake zveze in razburjeno. Ni še končal enega stavka, ko je že preskočil na drugega- — Sedite. Da ... Oprostite mi ... toda zdi se mi, da nisem čisto priseben. Jezil sem se ... Zgodi se pač, da se mora človek jeziti. Kaj pa govorim? Jeziti ? Mogel bi obupa vati. Da... Vi ste mladi, seveda ... vi še ne poznate življenja... toda star človek, kakor sem jaz... da se je moglo pripetiti kaj takega! Townsend je tiho sedel v kotu sobe in poslušal pretrgane profesorjeve stavke. Neprestano se je moral pri tem spraševati, da-li je bil Morbidus vendarle niegov neznani prijatelj. Ali se je sploh dalo pomisliti, da bi mogel biti v takem raznoloženju človek, ki ie na tako premeten način vodil celo tolpo? — Nimam mnosro časa, — je deial profesor naenkrat. — samo trenutek prosim, takoj se vrnem. In odhitel je iz sobe. Se nikoli ea detektiv ni videl tako razburjenesra. Kaj se je bilo zerodilo? Moralo se je bilo zgoditi nekai, kar se ie tikalo tudi niep^a. Townscndn. Zakaj nai bi bil profesor danes trikrat povpraševal po mVm ? Morbidus se ie vrnil v sobo. Bil ie ves iznrome-nien Neka-? minut od^otno^ti ie zadostovalo, da se ie novspm i^nremenil in da ie znova našel svoje ravnotP7ie. Na zunaj ie bil 7dai miren, toda detektiv ie videl no Trrazu ufrufen'tfiU pr nie^overn obrazu in po o*~h, da je profesor še vedno zelo razburjen* Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani ■ Zaman prosimo za elektrifikacijo Obmejna krajina in petrolejske karte Maribor. 12. decembra Perece vprašanje za zahodne predale naših Sloven.-k;h £or.c Je zlasti v današnjih Časih obljubljena elektrifikacija. L,e čudite se! V vrhodnem delu Slovensdh goric, ki prehajalo v Mursko poij3. imaio elektrificirane naselbine, v zahodnem delu, ki je bliže falski elektrarni, na nam je zaenkrat še samo obliubliena. Naiza-hodnejši kraji naših Slovenskih garic so sicer res prišli do elektrike, pa to na račun banovinske gospodinjska šole in ve-lepcsestva v Svečini. Le do nj ?i so to dobrino lahko delili rudi tamošnji prebivalci. Neki kmet se je v slovenje^oriškem avtebusu pohvalil na tale način: Tudi pri nas bi še dolgo ne bilo elektrike, na ie pn nas doma g. X. Y. Ta olr?2:šjina se maščuje zlasti danes > uvedbi petrolejskih kart. Zli se pa, i je razdelitven] ključ zgrešen, ker ima ; r. rftagrj število oseb v družini. Ta ključ i bil nedvomno pravilen glede živil, nikakor na nI glede petroleja. Le pomislimo na nekatere clcolnostl ob katerih se nam ta zadeva pekaže s povsem druge str in L Podeželski učitelj, duhovnik, nameščenec, kmetski izobraženec, vsi se po sedanj i razdeiilnici enako vrednotijo z onimi, ki nimajo m kakšnih kulturnih potreb. S tem v nenosredni zvezi ie vse iavno Drosvetno delo ob mejL Vsa naša društva, kate. ih delovanje in uspevanje je zlasti v da^a.';-njih Časih prvenstvene važnosti, stavijo svoj glavni delovni načrt in ves svoj delovni up na zimsko dobo. V zirmkih večerih se organizirajo razne narodne prireditve. Vršijo se zazni tečaji, predavanja, poučni sestanki itd. Cez dan je na deželi vse to delo nemogoče. In vendar niso upoštevani prostori za narodno orosvetno delo. Spet je bridko prizadeta naša obmejna krajina, kjer bi moralo to narodno kulturno delo prvačiti vsem ostalim pokrajinam. Bati se je, da bo sledil zastoj v narodno-prosvetnem življenju, ako se ne bo glede razdelitve petroleja uveljavilo načelo individualizacije po navedenih smernicah Duhovne teme oa vendar ne bi smeli dopustiti v naSem neelektinficira nem obmejnem podeželju. r:;!turna delavnost v osrčju Slov* goric Cankarjev „Hlapec Jernej44 na sokolskem odru pri Sv* Lenartu - Učinkovita, vzorna vprizoritev Sv. Lenart, 12. decembra Prisrčna toplota utriplje z našega sve-tolenarškega vrha po vsej okolici, po vseh Slovenskih goricah. Sv. Lenart ee je že v predvojni dobi pred 1. 1914 pretvarjal v močno žarišče narodne misli. Odtod se je v težkih časih širila po naših prelepih slovenjegoriških naselbinah. Po prevratu pa je vzlamtel v tem prijaznem trgu v osrčju Slovenskih goric visok, svetal plamen narodne, sokolske in jugoslovanske misli, ki ima tukaj svojo moćno, čvrsto zasidrano postojanko od Sv. Lenarta je prišlo polno zdravih, koristnih pobud, tukaj so se vgnezdila številna nacionalna društva, ukoreninil se je Sokol, ki je raztegnil svoje ponosne peruti po vseh večjih krajih Slovenskih goric. Ta vzvišena misel nam je v današnjih časih, ki tudi niso lahki, trdna opora pri nadaljnjem smotrnem in vztrajnem delovanju. Od vsega začetka si je priboril vodilno mesto v razgibanosti slovenjegoriškega društvenega življenja naš svetolenartski Sokol. Tiho, neopaženo nadaljuje svoje poslanstvo v telovadnici, smiselno in izpopolnjujoče je tudi njegovo delo na prosvetnem torišču, predvsem na odiskih deskah. V teku let si je svetolenartska odrska družina tako izpopolnila in preoblikovala, da je danes med najboljšimi diletantskim! odrskimi skupinami, kjer se ponekod odrsko podajanje vzpenja Čez običajno raven diletantskega prikazovanja. O tem sta nas prepričali tudi najnovejši predstavi naše vnete in prizadevne sokolske odrske družine. Naj omenim najprej vprizoritev znamenite Nušićeve štiridejanke »Svet«, ki jo je naš spretni režiser br. Lucijan Janež sijajno postavil na oder. Pri tem je pokazal mnogo izvirne pobudnosti in odlične veščine, sodelujoči igralci pa tehtno odrsko izšolanost ter izborno izvežbanost. Režiser in vsi sodelujoči so pripomogli k temu, da je pred nami zaživela blesteča slika sočnega Nušićevega humorja. Tej prvi vprizoritvi v novi kulturni sezoni svetolennrtskega Sokola je sledila predstava Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Vtis te predstave je bil tako globok, da nam bo ostal v trajnem spominu. Režiser br. Lucijan Janež, ki je prevzel tudi Jer-nejevo naslovno vlogo, nam je predstavil lep biser odrske stvariteljnosti in sam ceniki os ti. Posebno pozornost je posvetil sce-neriji, zunanjemu okviru. Učinkovita je zasnova sceničnega polkroga v črnini s plavim! zavesami v ozadju. Za naš oder so bili novost tudi nekateri svojski scenični poudarki (horiconti, pokrajina, trg itd.). Ličnost, okusnost posameznih slik Je bUa povezana v homogeno scenično enoto po domiselni zasnovi br. režiserja, ki je to pot prekosil samega sebe. K uspehu pa so pripomogli s svojim odrskim deležem tudi ostaU člani naše sveto-lenartske sokolske odrske družine. Vsa družina je z odličnim režiserjem tesno povezana. V složni, uspešni skupnosti je moč, uspeh in zagotovljen napredek naše odrske družine, je osnova za nadaljnje izpopolnjevanje, za dognano odrsko tvornost. Z nasveti si pomagajo drug drugemu, vsak lik kaže toplo prizadevnost in skrbno zbranost, ki jo nosilec vloge posveča svojemu iiku. V vsaki podobi je veliko truda in požrtvovalne vneme. Za vse pa je to bratsko sodelovanje tem častnejše, če pomislimo, da je delovanje na polju gledališke umetnosti — nekaj vzvišenega, nekaj neizrečeno lepega in kulturno zaslužnega. S tem vršijo svoje kulturno poslanstvo, ki ga uspešno in nesebično izpolnjujejo. Spričo tega zaslužijo iskreno priznanje za uspešno in močno predstavo vsi sodelujoči, tudi tisti, ki so nam predstavljali najmanjše vloge. Predočili so nam na odru hlapca Jerneja v vsem bistvu in v vsej tragičnostl njegovega življenja in konca. Bila je to najlepša predstava na našem sokolskem odru v zadnjih letih. Naj poudarimo ob ugotovitvi tega pozitivnega kulturnega prizadevanja še to, da si je naš sokolski oder pridobil še posebne zasluge s tem. da nam na odru podaja odrska dela, ki jih preveva duh kvalltetnostl in umetniške višine. Ta značilna poteza vtiska našemu odru še posebno veljavo in stopnjo resnega odrskega prizadevanja, ki se ne sproščuje le v lahkih veseloigrah, ampak ki postavlja pred nas tudi pomenb-na odrska dela. Občinstvo zna pravilno ceniti te težnje in je režiserju ter igralcem zelo hvaležno za izbrušeno igro. Imamo pa pri Sv. Lenartu še druge zanimive novice, o katerih pa bomo o priliki spregovorili- • —in Pri kosilu v šolski kuhinji Vzorno urejena kuhinja v prvi dekliški meščanski Soli — Vsak dan nasičenih do ISO lačnih želodčkov Maribor, 12. decembra. Zopet stopa pred široko javnost premalo znana važna socialna akcija: š°l*ka kuhinja za revno dce°. Za osnovne šole na deželi je to še posebno važno vprašanje, ki ga je doslej prebridko občutila zla3ti od ljudskih šol bolj oddaljena revnejša mladina. Znani so primeri, ko dobiva šolska deca brez zajtrka s seboj v šolo žganje in, če gre dobro, tudi koSček starega kruha. Iz šole pa se vrača šele popoldne ali proti večeru. Doma jo morda čakajo ostanki be-raškega kosila, ki veljajo obenem tudi za večerjo. Kako moremo potern od takšnega otroka pričakovati količkaj povoljnih uspehov . . . V mestu je v tem pogledu nekoliko bolje. Otrok ni utrujen od dolgega pota. Količkaj skrbni, čeprav revni starši že na kak način poskrbe, da njihovi otroci čez poldne ne ostanejo brez tople hrane. Kljub vsemu se le preveč množijo primeri, ko navzlic skrbnosti ni mogoče nuditi otroku toplega m zanj primernega kosila. Za takšne primere nai bi služila dnevna zavetišča. Tam. kjer jih ni, jih je treba ustanoviti. V Mariboru imamo že iz leta 1927 v prostorih prve dekliške meščanske šole vzorno urejeno šolsko kuhino. ki je sedaj pod vzornim vodstvom za uspešno reševanje takšnih problemov idealne ravnateljice M. Rozmanove. Prvotno je bi'a ta kuhinja na- I menjena samo za dijakinje te šole. Pozneje pa so začeli dobivati tu kosilo tudi 1 dijaki odnosno dijakinje drugih šol, predvsem tukajšnjega učiteljišča in I. deške meščanske šole. Eden naših sotrudnikov si je to doslej malo znano socialno ustanovo nenapovedano ogledal, kar je za objektivno presojo važnejše kakor še takšen v naprej prijavljen obisk. Ga. ravnateljica M. Rozmanova je bila tako prijazna, da mu je pokazala vse prostore, čedno, svetlo kuhinjo in udobno jedilnico v prvem nadstropju. Kosilo je imenitno; zelo okusna mešana zelenjadna juha v zadostno nasitljivi porciji. Vsak dan je kaj drugega, kar je primerno za šolsko mladino. Poleg porcije kosila prejemajo še lep kos kruha. Revni dobivajo oboje zastonj, drugi pa plačajo po 1.50 din za kosilo, s kruhom vred 2 din. Omeniti je tudi vzorno, smotrno vodeno knjigovodstvo. Vsaka malenkost je točno izkazana. Dobrodelna akcija, ki zasluži zaupanje in priznanje vm naše javnosti, ki pa naj zbuja tudi spoštovanje pred tistimi, ki so jo omogočili, zlasti pa še pred požrtvovalno voditeljico. Povprečno je tukaj dnevno nasičenih okoli 100 lačnih želodčkov, včasih celo do 150 in več. Za to velikopotezno akcijo pa so potrebna primerna denarna sredstva. V ta namen bo v gledališču tudi predstava »Petr-čkovih poslednjih sanj«. Kdor ima srce za našo mladino, naj ne manjka 22. in 29. t. m. v gledališču. Pomagajmo nasititi lačne Želodčke naših revnih učencev in učenk! Mariborske in okoliške novice _ Maribor ob 40le*nlci Hinka Nučiča, Združenje igralcev v Zagrebu priredi, kakor znano, svojemu dolgoletnemu članu, režiserju Hinku Nučiču proslavo ob ^letnici njegovega umetniškega delovanja. Proslava bo 21. t. m. z vprizoritvi jo znane Cakieronove historične drame >Soinik zalome j skic, v kateri nastopa slavljenec kot Pedro Crepo. S tem je podana ne le prilika, ampak tako rekoč tudi častna dolžnzst. da tudi naše Narodno gledališče izpolni željo, ki je bila izražena že lani zaradi posebne proslave Nučiča kot ustanovitelja poklicnega slovenskega gledališča v Mariboru. Umestno bi bilo morda če bi se to slavje združilo z oficielno ustanovitvijo itak nameravanega gledalskega muzeja, za katerega bi bižčas tudi slavljenec marsikaj zanimivega prispeval. — Poučni predavanji. V naši mariborski Ljudski univerzi bo drevi ob 20. predavanje prof. Stanka. Modica o napadih iz zraka. Prikazal bo učinke letalske vojne in izkušnje protiletalske zaščite. Omenil -bo tudi vzroke, zakaj se ni doslej uveljavila plinska vojna. Predavanje bedo pojasnjevale skioptične alike. — Na Ruški cesti št. 7 pa bo predaval v ponedeljek 16. t- m. prof. dr. V. Kralj o Ivanu Cankarju. Predavanje bo v proslavo spomina ob obletnici Cankarjeve smrti. — Likovna razstava slikarjev Primu£iča in zeia v Sokolskem domu bo odprta do vključno 23 .t m. m sicer od 9. do pol 20. nepretrgoma (tudi čez poldne) Vstop za dijake 1 din, nedijakl 5 din. 63—M — Razpis zdravniške služb«. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdrav- nika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Mariboru. Prosilci morajo Imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s Čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v Ljubljani do 15. januarja. — Matična ves1. Orkestralni odsek mariborske Glasbene matice ima redno vajo v ponedeljek 16 t. m ob 20, v običajnih prostorih. Udeležba »delujočih nujno potrebna ! — Obrtniškim združenjem, ki so bila ukinjena, je banska uprava z odredbo z dne 6. t. m. postavila komisarja in s tem razrešila uprave teh združenj. Za komisarja je postavila dr. Milana Senkoviča, ma-gistratnega obrtnega referenta v Mariboru, z nalogom, naj takoj likvidira poslovanje in izvrši prenos poslov na pravnega naslednika ukinjenih združenj. Proti tej odredbi banske uprave se bodo ukinjena združenja pritožila na ministrstvo za trgovino in industrijo. Kakor znano, je upravno sodišče v Celju razveljavilo odločbo Zbornice za TOI, odnosno banske uprave o ukinjen ju omenjenih združenj. — Nov gramoz za sloven 'goriško cesto. Izvedeli smo, da je za posipanje glavne slovenjgoriške ceste dobavljen nov gTamoz. Ni nam še znana njegova kakovost, niti čas, ko ga bodo spravljali na cesto. Izražamo ponovno željo, da na to že toliko časa nestrokovno in nepravočasno posipano in zaradi tega obupno propadlo cesto dobimo ne le debel, ampak tudi droben gramoz, ki naj služi za prekritje debelejšega cestnega materiala. — Nočno lekarniško službo imata danes lekarna P. Albaneža pii sv. Antonu v Fran-kopanovi ulici 18, tel. 27-01, in M. Koni-gova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — Salonski v<>z turškega prezldenta Izmet Inenija priSpel v Maribor. Mariborčani, ki jih je slučajno zaneslo na mariborski glavni kolodvor, so z zanimanjem obstali pred krasnim salonskim vozom, ki je stal na tiru. 120tonska lokomotiva najnovejše konstrukcije in salonski voz sta bila naročena v Nemčiji za predsednika turške republike Ismet Inenija Voz ima različne oddelke, ki so v notranjosti zelo udobno in sijajno urejeni Ima posebne moške in Ženske salonske oddelke, kopalnice, jedilnico itd. Izdelava je najmodernejša In razkošna. Turčiji je dobavila Nemčija v zadnjem času okoli 30 sličnih 120 tonskih železniških strojev najsodobnejše konstrukcije. Voz je po opravljenih obmejnih formalnostih na-na dal je val vožnjo proti Beogradu Salonski voz je dobavila tvrdka Wegman v Kasslu, stroj pa tvornica strojev Hentschel. — Za v i rače va tragična s»mrt na tračnicah. Pri Sv. Lovrencu se je pripetila usodna nesreča, ki je terjala življenje železniškega uslužbenca. Na progi je bil zaposlen v bližini omenjene postaje zavirač drž žel. Ivan Pliberšck. Zaradi poledenelih tračnic se je lokomotiva z vlakom približala tako tiho, da je Pliberšek njeno bližino preslišal. Zajelo ga je in potegnilo s seboj. Obležal je na tračnicah ves zmrcvarjen in mrtev. Njegovi tovariši po milu jejo njegovo tragično smrt. — Božičnico bo priredila tudi letos mestna občina mladini v mestnih socialnih zavodih in ubožcem v tukajšnji oskrbnišnici, v hiralnicah ter raznih socialnih zavodih izven Maribora, za katere plačuje mestna občina redne prispevke. — Mestni uslužbenci prejmejo tudi letos za božične praznike običajni božični dodatek. — Ali bo dobil >P^rib°r še kaKšno fakultet0? Semenišče v Mariboru je sedaj prva fakulteta, ki jo je dobil Maribor. V okviru ljubljanskega vseučilišča sta sedaj že dve bogoslovni fakulteti, ena v Ljubljani in druga v Mariboru. Samo ob sebi se pojavlja vprašanje, ali bi ne kazalo, da bi naše mesto dobilo še kakšno drugo fakulteto poleg bogoslovja, recimo poljedelsko in šumarsko. O tem bi se bilo treba porazgovo-ritt. Dolžnost ljubljanskih listov bi bila. da se zavzamejo za to, da dobi Maribor pdeg bogoslovne še kakšno drugo stolico. (Del. politika). — 9,940.618.75 dinarjev dohodkov je bilo v preteklem mesecu pri mariborski glavni carinarnici. — V prid šolski Kuhinji v prostorih tukajšnje prve dekliške meščanske šole poj-ce čisti dobiček zabavne in prijetne igre s-Petrčkove poslednje sanje«, ki bo uprizorjena dne 22. in 29- t. m v mariborskem Narodnem gledališču. Sodelujejo gojenke I. drž. dekliške meščanske ftofe. V omenjeni kuhinji dobi vsak dan tečno kosilo 160 dijakov in dijakinj omenjenega zavoda, razen tega tudi z učiteljišča in I. deške meščanske šole. Dobrim srcem, ki so ustvarili prepotrebno šolsko kuhinjo, gre toplo priznanje in zahvala. Mariborsko občinstvo pa se bo tej hvalevredni požrtvovalnosti oddolžilo najlepše s tem, da bo 22. in 29. t. m. popolnoma zasedlo naše gledališče. — Kdor najde in vrne smaragdni kamen, dobi nagrado, v Mariboru se je mudila Beograjčanka ga. Mara Savičeva. Na nekem izjprehodu je izgubila s prstana 10.000 čk> 15.000 din vreden smaragdni kamen Pošten najditelj dobi piomerno nagrado. — Namesto venca na grob pok. Izidorju Copetiju je darovalo združenje mesarjev in klobasičarjev v Mariboru 100 din CMD. — Prva letošnja žrtev smučanja Je P°~ stal Emil Goričan, sin krojaškega mojstra od Sv. Lovrenca na Pohorju. Odpremili so ga v bolnišnico. — Občutne zamude imajo vlaki zadnje dni v zvezi z ostrejšo zimo. Ljubljanski brzi vlak prihaja običajno z enourno zamudo. — Precejšnje pr°m^tne ovire so se pojavile ponekod zaradu snega. Ponekod ga je precej zapadlo. To velja zlasti za področje Slov. Bistrica—Konjice—Celje, kjer so nekateri avtomobili obtičali v snegu- Pio-metne ovire so bile odstranjene. — Izropana zidanica. Na Dravinjskem vrhu so se utihotapili drzni zli kov ci v zidanico dr. Šalamuna in odnesli razne predmete, vredne okoli 10.000 din. _ V zVezi z zagrebškim umorom so se mudili v Mariboru organ, zagrebške policije s policijskim svetnikom dr. Masero na čelu. V smislu priznanja moža umorjene Weissove narednika vodnika J. Weissa so poiskali na njenem stanovanju »elegantno damo« iz Maribora, o kateri pišejo zagrebški listi. Pri zaslišanju je izjavila, da o stvari ničesar ne ve in da je popolnccna nedolžna, kar lahko dokaže. V svrho soočenja z JUrijem Weissorn so jo odpeljali v Zagreb, kjer se preiskava nadaljuje. Dotična elegantna dama iz Maribora je neka uradnica A. M. — KOlo Je bilo najdeno. Na Glavnem trgu so našli kolo z evld. štev. 2—118290. Lastnik gr. čobi pri policiji. — O tem in onem. Zaradi onemoglosti se je zgrudila na Glavnem trgu 821etna preužitkarica Marija Janžekova 8 PobreŽ- ja. Odpremili so jo v bolnišnico. — Osemletni Stanko Slodnjak od Sv. Lovrenca v Slov. goricah je pobegnil cd doma. Na cesti pri Zla to ličju pa ga je vzel na kolo nakupov alec živil R. Klasinc. V Ptuju so dečka zaslišali in ga odpremili domov, — 1oo0 dinarjev vredno kopalno kad so odnesli blagajniku Francu Rebrcu iz njegovega Stanovanja v P oš te Ls ki ulici. Policija poizveduje za tatinskimi zlikovci. — Na Glavnem trgu je za v azil neki tovorni avto v mestni avtobus in poškodoval karoserijo. Mestna podjetja imajo precejšnjo škodo. — štirje napadalci so navalili v Studencih na brezposelnega delavca Radoslava Rajiča in ga ranili z nožem. Rajič se je privlekel do Splavarskega prehoda, kjer ga je našel stražnik ležečega na tleh. — Zaradi kaljenja nočnega miru so zajeli na Koroški cesti nekega Studenčana. Ko so iskali legitimacijo, so našli no žigosan vžigalnik. Tudi zaradi tega bo sedaj kaznovan. Mariborsko gledališče Petek, 13. dec: zaprto. Sobota, 14, dec. ob 20.: »Ples v maskah t. Premiera. Gostovanje gdč. Vere Maj-dičeve. Ameiijo v operi »Ples v maskah« poje tudi tokrat gdč. Vera Majdičeva. Tudi sicer je zasedba ostala neizpremenjena. Pred sobotno predstavo bo govoril g. prof. MIlan P u g e 1 j o pomenu skladatelja Verdija, čigar 401etnice smrti se bo januarja spomnil ves kulturni svet. Iz Poljčan Otvoritev sokolske dvorane v PoUčanab. Po dveh letih napornega dela le Sokol v Poljčanah v soboto otvoril svojo dvorano v novem sokolskem domu. Prireditev je bila združena z Miklavževim večerom. V pozdravnem govoru je br. starosta poudaril med drugim, da bo nova dvorana služila lahko vsem. ki so z društvom ene misli in enega duha in ki hočeio složno sodelovati. Zupo sta zastopala pri slovesni otvoritvi župni staresta br. dr. Milan Gorišek in župni podnače'nik br. Polič. Po pozdravnih govorih ie godba *Drava*. ki je sodelovala pri prireditvi, zaigrala državno himno. Obisk ie bil prav dober. Dva dni prej je bil prav tam nastop Miklavža za otroke in ie bila med drugim obdarovana tudi sokolska deca. Iz Ljutomera Sokolsko miklavievanje. Sokolsko društvo je priredilo letos Miklavževo popoldne v nedeljo ob 16. v Sokolskem domu. Miklavž je obdaril večje število sokjlske dece, ki se je v spremstvu svoiih mamic v prvem mraku vsa srečna vračala domov. Tatinska tolpa pod ključem. Naši orožniki so te dni polovili člane tatinska tt^l-pe, ki je kradla že dalie Saša po vsej okolici. V družbi so tatovi od Mur.kcga polja pa do Sv. Trojice. Vmes sj tudi taki, ki jim tavina ni bila ba; potrebna Tolpa šteje 14 članov in so danes že vsi na varnem za zapahi okrajnega sodišča v Ljutomeru. Njeni člani so že o.iznali tatvino 16.000 din pri posestniku Osiercu v Kokoričih. tatvino v Rosenb3rgovi vili in ta vino Vregovega piva. Plen^ so le š? malo našli in Še tega neka i pri tekih, ki jim ni bil potreben. Mursko polje se j3 oddahnilo, ko se ie raznesla vest. da so tatovi pod ključem; purani, race in go i, namenjene božiču, pa so podali varnejši. Karambol. Ko se je pred dnevi vozil z veliko naglico trgovec Tkalčič od Sv. Martina na Muri z motornim kolesom v Ljutomer, ie pred železniškim prelazom pred postajališčem sicer dajal znak s trcbilom, ko pa je bil na progi, se je zaletel vani uslužbenec proge s svojim štirikolesnim vozičkom s katerim se ie pripeljal po progi v smeri od 2:rovnicev. Z močnim sunkom ie zbil Tkalčiča z motorjem proti zapornici. Tkalčič si je pri padcu močno poškodval nogo. na motornem kolesu oa si ie zlomil prednjo zavoro-ter skrivil prednje kolo. Kdo ie zakrivil karambol, bo težko ugotoviti. Iz C©?!a —e Ljubljanska drama v Celju. V torek 17. t. m. bo gostovala v mestnem gledališču v Celju ljubljanska drama s Shake-speare-Zupančlčevo tragedijo »Romeo in Julija«. Predstava bo za abonma. Začetek točno ob 19., na kar celjsko občinstvo posebej opozarjamo. —c Občni zbor Olepševalnega In tujsko-prometaega druStva celjskega bo v sredo 18. t. m. ob 20. v restavracijski dvorani hotela »Evrope« z dnevnim redom: poročila predsednika, blagajnika, tajnika, gospodarja in pregledovalcev računov; proslava 70!etnice obstoja društva; slučajnosti. Vabfmo članstvo k polnoštevilni udeležbi! 545-n —c Obsodba Alojza O m pe rmana s Polzele. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v četrtek 321etni posestnik, gostilničar In mesar Alojzij Cimperman s Polzele, ki je bil obtožen umora, zločinstva zoper občo varnost ljudi in imovine ter prestopka zoper varnost javnega prometa za ljudi in imovino. Cimperman je bil obtožen, da je vozil 22. septembra zvečer brez luči z vozom po banovinski cesti v ParižUah pri Bras-lovčah. zaradi česar je treščilo v njegov voz motorno kolo. na katerem sta se vozila mehaniška vajenca Slavko Drev in Milan Frankovič. Pri karambolu se je Drev smrtno ponesrečil, Frankovič pa je dobil težek pretres možganov. V nedeljo 27. oktobra je Cimperman v Cajnnovi gostilni na Polzeli s pivskimi steklenicami in samokresom, iz katerega je dvakrat ustrelil, cgražal življenje več oseb, ki so bile v gostilni. Kmalu nato je v svoji gostilni ustrelil večkrat s samokresom in z zadnjim strelom pogodil svojega mesarskega pomočnika Antona Bratca v levo stran prsi. Bratec se je takoj. zgrudil in je na mestu izdihnil. Sodišče je prišlo do prepričanja, da pri usmrtitvi Bratca ni Slo za umor, temveč za usmrtitev iz malomarnosti, spoznalo po je Cimpermana tudi za krivega ostalih dveh dejanj. Alojzij Cimperman je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora in na plačilo povprečnine v znesku 1000 din. Plačati mora tudi pogrebne stroške za Antona Bratca v znesku 2000 din, njegovo nevesto pa je sodišče z njenimi ostali mi zahtevki napotilo na pot civilne pravde. —c Delovni zbor društvenih in četnih načelnu- in vodnic ženskih oddelkov celjske sokolske župe se prične v nedeljo 15. t. m. ob pol 9. dopoldne v telovadnici Sokola Celja matice v mestni narodni soli v Celju. Na dnevnem redu je predelava redovnih vaj, prostih vaj za članice in ženski naraščaj ter snovi za orodno telovadbo in prikaz telovadne ure brez orodja. Sestre na uredijo svoja dnevna opravila tako, da bodo mogle prisostvovati zboru ves dan in v celoti izkoristiti vaje ln nauke, podane na zboru. Pridite vse brez izjeme! — V celjski bolnici je umrla v četrtek 91etna posestnikova hči Milena Žnidarsi-čeva iz Kaplje pri Sv. Juriju ob Taboru. —c Dve hudi nesreči. V sredo je 201etni posestnikov sin Ludovik Stefančič iz Podloga pri št. Petru v Savinjski dolini streljal z lovsko puško vrane. Ko je skočil čez jarek, je padel, pri čemer se je puška sprožila. Naboj je zadela StefanČiča v obe nogi in mu močno poškodoval stopali. — V Pre-vorju pri pilštanju si je 731etni preužitkar Franc Amon v torek pri padcu zlomil desno nogo v stopalu. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. Iz Radeč — Smrtna kosa. V ponedeljek 9. t. m. popoldne je zaplapolala na Sokolskem domu črna zastava in po Radečah ae je razširila vest. da je v Ljubljani umrl bivši dolgoletni član radeškega sokolskega društva br. Robert Lindtner. Kot soustanovitelj sokolskega društva v Radečah si Je pridobil dosti zaslug. Da so bile Radeče proglašene za mesto, je poleg pokojnega radeškega župana J. Pogačnika v veliki meri pripomogel tudi sedaj umrli g. Lindtner. Naj mu bo lahka zemljica; preostalim naše sožalje! — V torek 10. t. m. je umrla najstarejša Radečanka, 961etna Kržetova mama. Zadnja leta je bilo po večini priklenjena na posteljo. O njeni priljubnosti je pričalo obilo cvetja in lep pogreb, ki se ga je udeležilo lepo število sosedov. — Istega dne je zavratna jetika pretrgala nit življenja komaj 431etni gospodinji M. Knezovi iz Dobrave. Naj v miru počivata obe dobri ženi! Preskrba z bencinsko mešanico Glede na nedostatke, ki so se pojavili v pogledu preskrbe in trgovine z bencinsko mešanico in metanom kot nadomestilom za bencinsko mešanico, je ban odredil naslednje: Dejstvo je, da je potreba po bencinski mešanici navzlic omejitvi prometa z motornimi vozili še vedno velika, potreba po metanu pa povečana, odkar jc mnogo motorjev preurejenih na domače gorivo, v prvi vrsti na metan Zato je potrebno, da ve-letrgovci z enim in drugim gorivom poskrbe, da bo blago prihajalo redno in v zadostni množini in da ga čimprej in pravilno razdelc na trgovce-deta jliste v posameznih krajih. Organizirajo nai čim hitrejši prevoz in obtok blaga in praznih posod. Pri dodeljevanju goriva potrošnikom je treba zlasti upoštevati potrebo po gorivu za vozila, ki vrše javni promet ali sicer služijo javnim interesom in za industrijska podjetja, ki so važna za obrambo in zaščito države (#\c) seznam podjetij z dne 31. oktobra 1933 SI. 1. št. 666-104). Prodaja pogonskega srcdst\a potrošnikom jc posel obrtno-pravno up avičenih trgovcev s tem blagom na drobno. Da se preprečijo morebitne zlerabe, opozarjam na čl. 18 uredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17. februarja 1940 (SI. 1. št. 85-18) po katerem smejo prodajalci bencinske mešanice prodajati to gorivo samo tistim osebam ki jim predložijo od pristojnega oblastva pravilno izdano dovolilo ali karto, in v količini, na katero se glasi dovolilo, oziroma ki se sme oddati na predloženi kupon dotične karte. Gorivo se sme oddajat' samo za tisto dobo, na katero se glasi dovoli'o ali kupon, tnrej nikakor ne tudi za naprtj al' za nazaj. Trgovec mora za i - te \ a t. predložitev cetatne bencinske karte in naj sam odreže ustrezni kupon Me sme st zadovoljiti s predložitvijo že odrezanm kupcev ker se z njimi očitno vrše zlorabe m ustvarjajo zaloge neupravičenih prekupcev. Že z ozirom na čl. 28. navedene naredbe, ki prepoveduje odstopanje ka>-t (kuponov) in dovolil kakor tudi kupljene beemske mešanice drugim, se ne sme dopusti da bi kdo nabavljal gorivo za drugega. Trgovec naj po potrebi zahteva jd kupca, oa se zadostno izkaže. Zlasti velja t< za primere, če bi kdo prišel po gorivo na bencinsko karto (kupon) brez voza, nege zgolj s posodo. V primeru, da bi trgovec na kupon ali dovolilo ne mogel dati celotne pripadajoče množine goriva, mora na kuponu, odnosno dovolilu zabeležiti dejansko oddano množino in na zahtevo kupca pismeno potrditi da je ta prejel le delno množino b'aga. Pri dovolilih, ki ae glase na množino bencinske mešanice v kg je treba tedaj, če kaže črpalka samo litre, preračunati kilograme v litre po specifični reži goriva, po kateri je 1 kg enak 1.25 litra. Pristojna oblastva naj prodajo teh goriv strogo nadzirajo in postopajo proti neupravičenemu ali nesolidnemu trgovanju Iz Litije MiklavževanJe pri naših Sokolih. Smar-sko Sokolsko društvo ie p.-iredilo Mikav-žev večer šele v ponedeljek zvečer zaradi misij ona. Prireditev je prinesla soko'.ski mladini izredno mnogo lepih in praktičnih daril. Prav tako lepo ie uspelo mikl::vže-vanje v litijskem sokolskem domu na predvečer sv. Miklavža za litijsko sokolsko mladino. Odrasli pa so miklavževali v nedeljo zvečer. Tako mlsdi in stari Li-tijani so prišli na svoj račun v Sokolskem domu. SPORT Alpinski klub »Skala«, podružuica na Jesenicah, vabi člane na redno glavno skupščino, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih tovarniške restavracije na Jesenicah. Na skupščini bo razprava o proslavi 20-letnice Skale. Ali je mogoče kupiti pamet v lekarni? S primernimi zdravili si Je mogoče osvežiti razum, zlasti pa pregnati trenutno utrujenost V časopisu »Kosmos* si zastavlja znani popularizator praktične kemije dr. H. Rompp vprašanje, ki se glasi po nemški: »Ist gegen Dummheit kein Kraut gewa-chsen?« (Ali ni proti neumnosti nobenega «dravila?) Pisec navaja, da je mogoče z raznimi kemičnimi preparati in zeli-či dandanes odstranjevati, odnosno ublaževati mnoge neprijetnosti. S kefeinom preganjamo utrujenost, nikotin nam pomaga odpraviti občutek gladu, z meskalmom in hašišem si zbujamo domišljijo, z morfijem ublažujemo najhujše bolečine itd. Prejšnje čase proti podobnim neugodnostim ni bilo znano nobeno zelišče in tudi v lekarni niso prodajali nobenega sredstva. Glede na napredek, ki ga je človeštvo doseglo v zadnjih desetletjih, se vsiljuje vprašanje, aii ni mogoče iznajti nobenega sredstva proti zabitosti ali, milejše rešeno, proti manjši nadarjenosti, da bi si tisti, ki je manj nadarjen, lahko pomagal ter se s svojimi sposobnostmi vsaj nekoliko približal nadarjene j si m. Na to vprašanje dr. Rompp pravilno odgovarja, da je nadarjenot prirojena in da zdravniki ne morejo pomagati, vendar pa s tem ni rečeno, da je nemogoča vsaka pomoč. Življenjski uspehi niso odvisni zgolj od nadarjenosti, temveč tudi od človekove marljivosti odnosno veselja do dela, od dobrih živcev in seveda zelo mnogo od sreče. Zato se dogaja, da manj nadarjeni človek s svoje marljivostjo nadomesti in pogosto celo prekata nadarjenejše in manj nadarjeni si lahko pomagajo zlasti s tem, da si ojačujejo živce in odstranjujejo vse škodljive vplive, ki jim branijo, da bi lahko svoje duševne sile izrabili povsem. Med sredstvi, ki lahko služijo temu namenu, našteva dr. Rompp kisik, lecitin, jod in kofein. Kisik, ki ga člove'k« telo dobiva pri vdihavanju zraka, služi, da se v krvi sežigajo hranilne snovi. Posebno značilno je, da so možgani, ki so središče živčnega sistema, preskrbovam s krvjo mnogo bolj kakor drugi organi Tako je v nogah lokrat slabši obtok krvi kakor v možganih Zato so mozgam tudi občutljivejši za pomanjkanje kisika v krvi. če se ust3vi krvni obtok v možganih samo za pet sekund, se človek že onesvesti. V Zcdinjenih državah so nedavno primerjali ze'o nadarjene otroke raznih let z manj nadarjenimi in so ugotovili, da so nadarjeni tudi v popolnem miru porabili več kisika kakor manj nadarjeni. Pri nadarjenih jt hitrejša izmenjava snovi v organizmu, kar seveda zahteva večje količine hrane. Na kolumbijski univerzi v New Yorku so proučevali, kakšen vpliv ima pomanjkanje kisika na du^vno delavnost. V ozračju, v katerem je bilo le 12.5%. namestil 20Vo kisika, so poskusne osebe čitale mnogo počasnejše in z večjim trudom kakor v ozračju, ki je imelo dovolj kisika. Tudi jih je vel jato več truda, da so razumeli, kar so čitali. To soglaša z opazova- i nji letalcev in planincev v večjih višinah, kjer je manj kisika kakor v nižinah. V višini 5000 do 6000 m nad zemljo človek že s težavo misli, številke se mu mešajo, pri pisanju dela napake itd. V manjši meri se nekaj podobnega dogaja v prenapolnjenih in slabo zračenih učilnicah Dijaki se v njih kmalu utrudijo in postanejo zaspani. Zmanjšana duševna delavnost nastopa tudi pri polnem želodcu, ki dobiva tedaj več krvi in zato možgani manj Telesni gibi pospešujejo krvni obtok in omogočajo, da prejema kri več kisika. S tem si tudi lahko razlagamo, zakaj mnogi duševni delavci dobe najboljše zamisli na sprehodih in zakaj pisarniški šef pn diktiranju skače po pisarni. Možgani so sestavljeni iz posebnih ma-ščobnih snovi, ki jih v glavnem zastopa lecitin. Te snevi sc v telesu stalno razpu-ščajo in iz hrane obnavljajo. Zato se delovanje možganov m vsega živčevja pospešuje, če uživamo hrano, k' je potrebna za presnavljanje v lecitin, odnosno sam lecitin. Takšne snovi sc v živalskih možganih, v rumenjaku, a razen tega so dandanes naprodaj že posebm lecitinovi preparati. O jodu je znano, da njegovo poman i kari je v telesu povzroča du"-evno zaostalost, tako zvani kretinizem. ki je zlasti razširjen v gorskih pokrajinah, n pr. v Švici. V tem primeru pomaga, če dajejo ljudem jodove preparate, toda seveda pod zdravniškim nrHzorstvom. Kofein, ki ga uživamo v kavi in čaju, povečuje bitje in razširja možganske cevi. Zaradi tega kn bolje napaja možgane s krvjo kar budi občurek premagane utrujenosti in olajšuje duševno delo. Zato je priporočljivo piti kavf. ah čaj pred izpitom. Človek zaradi tega sicer ne postane pametnejši, toda ne zbuja vsaj vtisa bebavosti. Seveda je potrebna previdnost. Pretiravanje je 4ahko zelo škodljivo. Pri preizkušnjah se je pokazalo, da se pri užitju tretjine grama kofeini poveča razsojanjev za 15%, toda pri večji dozi je kofein vpli-, val že škodljivo. Pn pisanju na pisa'ni stroj se je sposobnost povečala pri zaužitju od 0.05 do 0.2 srama kofeina, večje doze pa so bile že škodljive. Posebej je treba opozoriti